Sloi/enski POSEBNA IZDAJA CENA 2 URI Primorski ponatis 1. MARCA 1944 ŠTEV. 6a - LETO V. INFORMACIJSKI VESTNIK OSVOBODILNE FRONTE ZMAGOSLAVNI POHOD LJUDSKIH PRAVIC Med zasedanjem Slovenskega narodno osvobodilnega sveta sem se nehote živo spom nil prejšnje svetovne vojne. Takratna mladina je po večini pravilno slutila, da so solze in potoki krvi plodna semena, ki obljubljajo nov, boljši svet. A kakšen naj bo ta boljši, svet, je jasno vedel le malokdo. Bilo je vdano pričakovanje nečesa boljšega, brez zavest- nega hotenja in jasno začrtanih ciljev. Tako hudo smo bili zakoreninjeni v preteklosti, da se nam je zdela že sama misel na široko, popolno svobodo neodpustna predrznost in greh. Vprašali smo se: „Kaj bo z nami?", a ne: „Kaj hočemo, kaj smo pripravljeni sto- riti?", kot je v istem času z grenkobo in globokim poznanjem takratnega slovenskega človeka zapisal Ivan Cankar. Koliko jih je bilo takrat iz širokih plasti naroda, ki bi sanjali o možnosti zmagoslavnega pohoda ljudskih pravic? Le najdrznejši so govorili o jugoslovanstvu, misel na neokrnjeno narodno svobodo in neodvisnost bi se bila zdela ne- smisel. Veliki čas je šel mimo, ne da bi mu bili spoznali pravo lice. Nesmisel? Po 25 letih ta nesmisel po- staja resnica. Četrt stoletja tujega jarma, la- stnih zablod, hoje po stranpoticah in težkih preizkušenj je bilo treba, da je večina na- roda dozorela za idejo narodne svobode in neodvisnosti. Treba je bilo novih solza in krvi, smrtne sekire, nastavljene na korenino našega rodu, pa se je narod dvignil in zgra- bil za orožje pripravljen, da si sam kroji svojo usodo. In plod te dozorelosti in borb na življenje in smrt je bilo prvo zasedanje prve slovenske zbornice, na katerem so se polagali trdni temelji narodne oblasti in slo- venske državnosti. Ali se zavedamo do dna veličine in pomembnosti tega dejanja? Naš narod je po svojih svobodno voljenih za- stopnikih prvič v zgodovini sam odločal o svoji prihodnosti. Bilo je prvič v zgodovmi, da smo nastopili kot narod, ki se končno zaveda svoje enakopravnosti z drugimi na- rodi in ki ima prijetno zavest, da mu to enakopravnost jamčijo tudi ostali jugoslovan- ski narodi. Vzidavamo voglni kamen v sku- pno zgradbo. Sklepi zasedanja Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta so le naravna posledica zgodovinskega drugega zasedanja Protifašističnega sveta v Jajcu. Svobodna, ze- dinjena Slovenija v demokratični, federativni Jugoslaviji! „Vsak svoj dom. a vendar sku- pna streha in skupna graditev skupne do- movine", mi je dejal neki član Nacional- nega komiteta. Slovesno razvitje slovenske in jugoslovanske zastave v začetku zaseda- nja je simbolično podčrtalo to misel. Polno uveljavljanje demokratičnih načel ji je dalo meso fn kri. Redki so narodi, ki bi bili kdaj v tako izrednih in težkih okoliščinah gradili narod- SLOVENSKI NAROD GRADI NABODNO OBLAST Od vseh strani slovenske zemlje so pri- hiteli sredi februarja letošnjega leta na svoje prvo zasedanje člani Slovenskega narodnega osvobodilnega odbora, izvoljeni na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Osvobojeno ozemlje jih je sprejelo z ljube- znijo in priznanjem njihovega dela. Prispeli so poslanci iz tako imenovane Ljubljanske pokrajine, prišli iz naše primorske, pa tudi Gorenjske, Koroške in Štajerske. Prišli so, da polože temelje slovenski narodni oblasti in slovenski državnosti v okviru federativne Jugoslavije, skupne domovine in države jugoslovanskih narodov. ZGODOVINSKI DNEVI Za slovensko zgodovino pomenijo dnevi prvega zasedanja Slovenskega narodnega osvobodilnega odbora velik trenutek. Po 1200 letih teme in hlapčevanja se je prebu dila borbena sila slovenskega naroda in začela klesati sama svojo usodo. V februar- skih dneh 19. in 20. je dobila svojo novo podobo in novo obliko. Dosedanje pretežno narodno politično gibanje s samoraslimi začetki narodne oblasti je začelo v teh dneh načitno graditi slovensko narodno oblast. Postavilo je granitne kamne naše ljudske ali resnično demokratične oblasti. Postavilo je resničen mejnik v zgodovini slovenskega naroda. KLJUB OVIRAM . . . Prvo zasedanje Slovenskega narodno osvobodilnega odbora se je začelo 19. febru- arja na svobodnih tleh slovenske zemlje. Kljub zimskemu času in zimskim oviram, kljub pomanjkanju prometnih sredstev, ki jih je zasegel in jih še drži okupator, je prignala na prvo zasedanje SNOO njegove člane zavest dolžnosti in ljubezni do naroda in njegove prihodnosti. no oblast. Svet nas ne bo občudoval le za- radi požrtvovalnega boja za svobodo, am- pak tudi radi tega, kako si še med grmenjem topov na zunaj in na znotraj urejamo svoj bodoči dom. Obkrožam od sovražnika in s puškami med koleni so narodni zastopniki izražali voljo ljudstva. Hkrati z zunanjim okvirom je naša narodna oblast dobivala tudi svojo notranjo vsebino: soodločevanje naroda v vseh političnih, kulturnih in gospo- darskih vprašanjih, temeljno načelo naše no- ve demokracije, plod bridkih preizkušenj preteklosti, temeljni kamen vsake človeške skupnosti, jamstvo za osebno srečo in svo- bodo posameznika. Vsi sklepi in odloki zgodovinskega nasedanja se ujemajo s tem temeljnim načelom, so prispevek k gradnji novega sveta. Brez strahu in omahovanja je bila še sredi vojne sprejeta izjava o svobo- ščinah, ki jih bo vsak Slovenec razen naro- dnih izdajalcev, ki so se z bratomornim orožjem v rokah odrekli tem pravicam. Po- loženi so prvi temelji, a že se v zadosti jasnih obrisih kaže zgradba naše nove de- mokracije, obraz naše prihodnje skupnosti. Še teče krf, vendar so bili 2e danes odpra- vljeni nekateri ukrepi, ki so utesnjevali svo bodo posameznikov, a so se zaradi preda- nosti vsega naroda našemu osvobodilnemu gibanju izkazali za nepotrebne. To je dokaz naše notranje zmage, naše moči. Je pa obe- nem tudi zrcalo, ki odraža svetlo podobo našega bodočega sožitja na temeljih nove demokracije. Danes se naš narod ne vprašuje več: „Kaj bo z nami?" On ve, kaj hoče, in je vzel usodo v svoje roke. Naša mladina ne sluti samo novega sveta, ampak ga jasno vidi pred seboj ter si z dragoceno krvjo utira pot do njega. Tudi mnogi starejšega poko- lenja so z drzno in odločno kretnjo pretr- gali s preteklostjo in stopili novim ciljem naproti. Niso bili samo daljnovidni voditelji, ki so ljudstvo pravilno usmerili, bil je tudi narod sam, ki se je nenadoma zavedel svoje moči. Le tako si je mogoče razlagati veliko, nepramagljivo silo, našega osvobodilnega gibanja. Veliki trenutek to pot ni šel neo- pazno mimo nas. Ako smo bili prej narod po skupnem jeziku, smo zdaj narod po svoji zavesti, po svoji volji do življenja. Po tra- diciji nagnjeni k hlapčevstvu smo v teh le- tih, ki odtehtajo tisočletje, postali narod z vladarskimi lastnostmi v najboljšem pomenu besede, vredni in zmožni, da sami odločamo o svoji prihodnosti. To smo dokazali in do- kazujemo s svojimi žrtvami, to dokazujemo z gradnjo svoje prihodnje domovine v okviru močne jugoslovanske skupnosti, dokazujemo z žetvijo sadov svojega truda, ki nam jih nihče več ne more iztrgati iz rok. France Bevk Stran 2 SLOVENSKI POROČEVALEC Zastopniki vrhovnih jugoslovanskih državnih organov prisostVLijejo V zgodnjih jutranjih urah so se zbrali člani SNOO v lepo pripravljeni dvorani, ki jo je za veliki trenutek v zgodovini sloven- skega naroda in še posebej našega osvobo- dilnega boja priredil ing. Saša Sedlar. S skromnimi, kar ..partizanskimi" sredstvi ji je vdahnil lepo lice. Z zelenjem v dvorani je simbolično prikazal državniško svežost slovenskega naroda. Z našimi in zavezniškimi zastavami SZ, Anglije in Amerike na čelni strani slavnostne dvorane je označil, da smo zavezniki velikih zaveznikov, tisti zaveznik, ki se „edini učinkovito bori s Hitlerjevo vojsko v Jugoslaviji", kakor je te dni ugo- tovil v spodnjem domu g. W. Churchill. Zasedanja prvega slovenskega parlamenta bo se udeležili tudi zastopniki vrhovne jugoslo- vanske oblasti. Poleg slovenskih članov te oblasti Edvarda Kardelja. Edvarda Kocbeka. Josipa Rusa, ing. Dušana Scrneca in dr. An- tona Kržišnika, ki so prvemu zasedanju pri- sostvovali že kot člani vrhovnih državnih organov, so se zasedanja udeležili tudi pred- sednik AVNOJ-a dr Ivan Ribar, Toša Vu- jasinovič, poverjenik za nacionalno obnovo v Nacionalnem komitetu, pop Vlado Zečevid, poverjenik za notranje zadeve v Nacionalnem komitetu; Sulejman Filipovič, poverjenik za gozdove in rudnike v Nacionalnem komite- Ob napovedani uri ie predsednik I00F Josip Vidmar odprl zasedanje. Prebral je odlok o njegovem sklicanju. Pozdravil je vsr* navzoče člane Nacionalnega komitata osvoboditve Jugoslavije, AVNOJ-a in SNOO. Zbranim članom ie prebra! dnevni red. Pozdrav zastavi Po predsednikovem uvodnem pozdravu je častna četa naše narodne osvobodilne vojske pod poveljstvom kapitan« Božiča razvita slovensko narodno in jugoslovansko zastavo. Vsi zborovale! so ob petju slovenske himne pozdravili zastavi. Dr. Ivan Ribar pozdravi zborovanje Po svečanem pozdravu je predsednik AVNOJ-a dr. Ivan Ribar pozdravil naše prvo zasedanje v imenu AvNOJ-a. d uvodu je izjavil, da se :e z veseljem odzval povab'lu 10. naj prisostvuje zasedanju Slovenskega narodnega osvobodilnega odbora ter s tem graditvi slovenske narodne oblasti in graditvi naše skupne federativne in demokratične Jugoslavije. Jugoslaviji" so sklepi AvNOJ-a dali široko p->dlaru v Kočev- ju. Na sedanjem zasedanju je pokazala glo- boko zaupanje v naSo novo oblast. Spom- nila se je govornika, ki je 1918. dejal: Naša mati Jugoslavija vam bo rezala pravičen kruh. „Toda britko smo se razočarali nad temi besedami, kajti bivša Jugoslavija nam je prodala toliko in toliko naših Slovencev v sužnost tujemu narodu ... A me, sloven- ske matere, mar ne bomo zaupale naši novi oblasti? Saj smo jo kupile z lastno krvjo in zato ji tudi v polni meri zaupamo". Ing. ŽALCER je prinesel pozdrave koroških Slovencev in orisal nagli polet osvobodilne misli med nji- mi od 1942. dalje, ki je niti nacistična niti habsburška reakcija ne more zaustaviti. Ko- roški Slovenci so zlasti dobili zaupanje do Osvobodilne fronte ob priključitvi slovenske Primorske ostali Sloveniji. Ta priključitev jim je dala novega zaleta, da bodo tudi oni deležni te priključitve in da bo tudi koro- škim Slovencem kmalu zasijalo sonce svobode. Poleg teh govornikov so govorili še dr. Anton Kržišnik, poverjenik v Nacional- nem komitetu, Marko Vujačič, podpredsed- nik AVNOJ-a, Radonja Golubovič, sekretar AVNOJ-a, Marija Jordanova, dr. Lado Vav- petič, Janez Stanovnik, dr. Aleš Bebler, Maks Krmelj, Edvard Kardelj. Albin Vipotnik, Zo- ran Polič, in dr. Darko Černej V zaključni besedi je referent izvajal, da naša demokracija ne more biti formalna, temveč dejanska, vsebinska. Vanjo moramo Stran 4 SLOVENSKI POROČEVALEC Predlogi za graditev slovenske narodne oblasti Soglasno so bili sprejeti kakor vsi do- sedanji tudi vsi naslednji predlogi: predlog za osnovanje Zakonodajnega odbora pri SNOS, predlog o izvolitvi 10 članov Zako- nodajnega odbora, predlog o razpisu volitev v Narodno osvobodilne odbore, predlog za zvišanje števila članov v SNOS in o posto- pnih dodatnih volitvah, predlog o ustanovitvi Komisije za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, predlog za postavitev Verske komisije, predlog o ukinitvi Varno- stne obveščevalne službe, predlog za na- domestne volitve 2 članov v SNOS, predlog o spojitvi Narodno osvobodilnega sveta za prrimorsko Slovenijo z organi slovenske na- rodne oblasti in predlog o odobritvi odlokov in sklepov IOOF za dobo od prvega Zbora odposlancev slovenskega naroda do prvega zasedanja SNOS. NAJVAŽNEJŠI PREDLOGI Med važnejše predloge spadata pred- loga o Nacionalnem komitetu osvoboditve Slovenije in volitvah v Narodno osvobodilne odbore. Oba predloga resnično zrcalita fe- derativno graditev jugoslovanske ter demo- kratične narodne in ljudske oblasti. Med prav tako važne predloge oziroma sklepe spadata predloga o ustanovitvi Ver- ske komisije, ki naj skrbi, da se zava- ruje nemoteno b o g o C a s t j e in d« bi se brez težav uredili odnosi med slovensko narodno oblastjo in cerkvijo, ter ukinitvi Varnostne obveščevalne službe kot posebne, izredne organizacije s posebni- mi, izrednimi pooblastili in polnomočji za borbo protii p»ti koloni. Kolikor bodo že ostali posamezni organi VOS-a, se bodo podredili odseku za notranje zadeve pri pred- sedstvu SNOS. Ukinitev VOS-a naj pospeši demokracijo na vseh področjih azdohiu važen dogodek in utrditev narodno osvobodilnega gibanja doma in po svetu. P kazala se j? potreba po ustvaritvi hovrih dr?avri;h organov z vso potrebno avtori'*-^. k: b' 'r mogli v odločilnih dneh d i vrhunca razviti in mobilizirati vse sile in Spričo takih besed in pogledov na naše delo, tovariši in tovarišice, je jasno, da mo- ramo občutiti predvsem neskončno odgo- vornost za svoje delo. Prav tako pa smo upravičeni zapustiti ta zbor spričo takih po- gledov na naše delo z neko samozavestjo, ki naj nas ne napolnjuje samo ta trenutek, ampak pri vsem našem bodočem delu. Ta samozavest, zavest o dragocenosti in važ- nosti opravljenega dela In dela, ki nas Še čaka, naj nas spremlja pri vsakem našem koraku in naj nas vzpodbuja k čim inten- zivnejšemu delu za resnično ljudske in nacionalne koristi. Svoj smoter združene in svobodne Slovenije v bratski in močni Ju- goslaviji, nove, resnične ljudske državnosti moramo doseči in dosegli jo bomo. Ta zavest in volja naj nas spremljata ob našem razhodu. Tavariši in tovarišice! Prvi zbor Sloven- skega narodno osvobodilnega sveta je za- ključen. Z dostojanstvenim korakom je prikorakala častna četa in ob pe>mi Hej Slovani zvila slovensko in jugoslovansko zastavo. Zboro- valci so slovesni trenutek pozdravili in se potem razšli. Veliki dogodek v zgodovini slovenskega naroda se je izvršil. materialne rezerve naših narodov, da bi se odločilna bitka dobila čim popolneje in čim preje. Taki državni organi bodo mogli do- stojno in z zaupanjem vsega ljudstva braniti interese narodov pred zunanjim svetom. II. Za drugo zasedanje AVNOJ-a so bistvena tri osnovna dejstva: 1. Potrditev in uzakonitev demokratične ljudske oblasti, ki je zrasla v zadnjih letih iz osvobodilnih naporov naših narodov; 2. Federativna ureditev notranjega sožitja naših narodov v enotni državni skupnosti, v Jugoslaviji; 3. Končni obračun z emigrantsko proti- Ijudsko reakcijo. Drugo zasedanje AVNOJ-a formalno ni sprejemalo nikakih novih celotnih ustav. Kot najdemokratičnejia forma ljudske oblasti je potrdilo tiste organe, ki so nastali v sami dobi borbe, od najširših do najožjih Na isti način je drugo zasedanje AVNOJ-a uredilo vprašanje odnosov in zveze med narodi Jugoslavije. Nacionalnega vprašanja niso odložili na ,,jutri", temveč so njegovo reševanje postavili na federativni odnos med narodi Jugoslavije, ki je zraste! iz skupne osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. Nova Jugoslavi:a se gradi iz šestih enako- pravnih federativnih enot: iz Srbije, Hrvat- ske, Slovenije, črne- gore, Makedonije ter Rosne in Hercegovine. Vsi taki sklepi od- ločno nasprotujejo protiljudsklm, protidemo- kratičnim in velesrbskim klikam, katerim so odvzeli vsako pravico predstavljati jugoslo- vanske narode v svetu. Odtod sklepi proti kairski vladi In kralju Vse pravice zakonite jugoslovanske vlade pripadajo samo Nacio- nalnemu komitetu, a predsedstvo AVNOJ-a je edini^izvrševalec suverenosti naših narodov. Med sklepi AVNOJ-a je treba podčrtati posebno dva. Prvi je imenovanje tov. Tita za maršala Jugoslavije, s čimer je izrečeno najviSie priznanje nove Jugoslavij« svojemu najboljšemu sinu za uspeh borbe, za uspeh resnične ljudske demokracije in narodne enakopravnosti. Imenovanje Titovo za mar- šala je obenem priznanj« narodov Jugosla- vije Komunistični partiji Jugoslavije, iz kate re je Tito zrasel in ki je od vsega začetka postavila ideje bratstva in enakopravnosti narodov Jugoslavije kot predpogoj za uspeš no borbo proti okupatorju. Drug pomemben sklep je potrditev o prikjudtvi slovenskega Primo-ji svobodni Sloveniji v sestav svo- bodne Jugoslavije, s čimer so bili postavlje ni temelji za uresničenje stare slovenske težnje: svobodna in združena Slovenija. Slo- venskega Primorja nismo dobili za zeleno mizo, kakor smo ga v prejšnji vojni izgubili, ampak je vrhovno zakonodajno telo Jugo- slavije samo potrdilo, kar ie slovenski narod dosegel z lastnimi silami. III. Zasedanje AVNOJ-a predstavlja novo razdobje v osvobodilni borbi naših narodov. Če ie imelo narodro osvobodilno gibanje doslej pretežno politični značaj, značaj osvo- bodilnega gibanja, ki se je sprožilo mimo in proti volji oficiozuih državnih organov, postaja sedaj predvsem Izraz naporov in borbe mlade države tvorbe naših narodov. Ljudske množice so sklepe AVNOJ-a pozdravile z navdušenjem, izdajalce in proti- liudsko reakcijo je pa prevzela smrtna panika. Naravno ie da je našlo drugo zasedanje AVNOJ-a živ odmev doma in v inozemstvu. Nasprotniki narodno osvobodilnega gibanja so hoteli naralizirati vpliv drugega zaseda- li ia AVNOJ-a s tem, da so poskusili vse. sile koncentrirati in postaviti proti narodno osvobodilnemu gibanju enotno fronto. Beo- grajski radio je pozival na enotnost srbstva, zagrebški na mobilizacijo vseh hrvaških sil itd. Vsa srbska reakcija se je združila: Ne- dič, Ljotič, Mihajlovič p3 še kairska vlada s svojo izjavo o teroristih. Prav tako se je povezala hrvatska: MaČ-k in Pavelič, ki se ie še posebni obrnil na HSS, in nastal je sporazum o dejanski delitvi oblasti. Oba centra, beograjski in zagrebški, sta kovala novo Jugoslovansko federacijo" pod nemško patronanco. Se posebej se je Maček pove- zal z Mihajlovičem in oba s kairsko vlado. V Sloveniji so se belo-plavi vezali s sredi- no. Toda vsi načrti so propadli Pred ljud- skimi množicami so se še bo'j razgalili, pred okupatorjem pa so se dokončno popolnoma razorožili. Nemci jim ne dopuste več neod- visnih vojaških formacij ln lastnih oficirjev. Hrvatska domobranska vojska je prišla v sestav nemške, v četniških oddelkih povelju- jejo nemški oficirji, a Rtipnikovi domobranci so nod poveljstvom Gestapa in SS. V zunanjem, posebno zavezniškem svetu so sklepi drugega zasedanja AVNOJ-a na- leteli na pozit;ven odgovor ne samo v široki javnosti Anglije, Zedinjenih držav in Sov- jetske zveze, ampak tudi v vodilnih uradnih krogih teh naših velikih zaveznic. Nacional nega komiteja formalno še niso priznali, toda vedno tesneiše vojno sodelovanje z našim Vrhovnim štabom govori o dejanskem pri- inanju stanja, kakršno je nastalo po drugem zasedanju AVNOJ-a. Vedno večje uveljav- ljanje Jugoslavije kot vojnega faktorja bo posprSMo tudi formalno priznanje Nacional- nega komiteta s strani zaveznikov. Zaradi junaške borbe, demokratičnosti narodno osvobodilnega gibanja in demokra- tične ureditve razmerja med narodi na te- melju medsebojne enakopravnosti je postala Jugoslavija sred!*?e osvobodilnega odpora v tem delu Evrope in privlačni center za druge narode, ki se po našem primeru tudi lahko bore proti okupatorju ln narodnim izdajalcem O vplivu jugoslovanskega r^ro- dno osvobodilnega gibanja na I sosednje DDUGO ZASEiDANJE AVNOJ-A in naše splošne naloge (Iz referata tovariša FJvarda Kardelja) Stran 6 SLOVENSKI POROČEVALEC narode pričajo dogodki v Bolgariji, odlok madžarske vlade o nestrcljanju partizanov, pozivi londonskega radia Bolgarom in Mad- žarom, naj se priključijo NOVJ, ter dogod- ki v Avstriji in Italiji. IV. Velike spremembe v notranjem življenju jugoslovanskih narodov so nastale na pred- večer odločilnih dogodkov za uničenje Hi- tlerja in njegovega reda. Na vseh frontah, na italijanski, na zračni, posebno pa na vz- hodni vedno bolj dozorevajo pogoji za kon- čno Hitlerjevo vojno katastrofo. Se večje pora- ze pa je Hitler doživel v mednarodni politiki. Prtpadli so vsi njegovi upi na sovjetsko- anglosaški spor. Kakor dokazujeta moskov- ska in teheranska konferenca, je dosegel Hitler samo nasprotno, tisto, česar se je naj- bolj bal: utrditev zavezniškega bloka. V tein so bile poražene s Hitlerjem vred tudi take reakcionarne in fašistične klike, kakršna je kairska vlada obenem z Mihajlovičevo kliko v Jugoslaviji. Te klike so računale, da bodo v takem neizbežnem spopadu lahko čez noč presedlale z nemških pozicij na zavezniške. Sporazum med velikimi zavezniki je prekrižal vse njihove račune. Izdajalski špekulanti so obtičali tam, kjer so od vseja začetka bili: na hitlerjevskih, fašističnih pozicijah in s Hitlerjem vred se približujejo svoji katastrofi. Prav tako je bil napačen račun teh klik, da ni mogoče sodelovanje našega narodno os- vobodilnega gibanja z zahodnimi zavezniki. Računali so celo na spopad mtd NOVJ iti zapadom, toda zavezniški odnosi so vedno trdnejši in bodo v prihodnosti še prisrčnejši. Slovenski narod, ki je bil nepripravljen ob vseh prelomnicah zgodovine 1848, 1918 in 1941 je za bližnje odločilne dogodke z ostalimi narodi Jugoslavije vojaško in poli- tično popolnoma pripravljen, da lahko brez strahu in negotovosti gleda v prihodnost. Taka je bilanca, ki je dobila svoj posled- ni izraz v sklepih drugega zasedanja AVNO- J-a in zasluži tudi potrdilo slehernega pošte- nega Slovenca. Narodno osvobodilno gibanje je nastalo kot izključno politično ljudsko gibanje. Z ustvaritvijo prvih majhnih partizanskih edinic je prvič poseglo po orožju. Organi narodno osvobodilnega gibanja od terenskih odb - rov do organov OF, so vzporedno z uspehi naše vojne akcije vedno bolj prevzemali dvojno funkcijo: poleg funkcije organa bor- be so postali tudi že organi oblasti. Ta proces pada med najbolj svojstvena in naj- veličastnejša dogajanja te vrste v zgodovini človeštva. Sadov borbe naših narodov ne bodo izražale samo izpolnjene nacionalne iu politične zahteve ter pozitiven socialen razvoj, temveč se bodo izražali tudi v globokem vplivu na moralne kvalitete na* i h narodov. V sedanji borbi, kjer se hore ljudske mno- žice s tako samopožrtvovalnostjo, samopo- zabljenjem in prezirom !«mrti za sktipno ko- rist. dobiva lik našega človeka nov, pleme- nitejši značaj. Sedanja faza naše borbe postavlja pred vse nekatere nove naloge. Poleg tega, da je treba sovražnika politično in vojaško tolčl. izvesti maksimalno mobili- zacijo vseh ljudskih sil in materialnih rezerv, je treba predvsem utrditi In dalje graditi temelje nate nove državne skupnosti, ki so bili postavljeni na drugem zasedanju AVNOJ-a, razvijati demokratične organe nase ljudske oblasti v takem smislu, da se bo preko njih slovensko ljudstvo dejansko začutilo gospodarja na svoii lemlii, da je Jugoslavija za slovenski narod njegova la- stna driavi. v kateri ba sjdelo.al z vnetni svoj'mi silami in sredst1:, da bo pomagal krepiti njeno moč, razvijati v njej blagostanje in utrjevati demokratične pridobitve, da jo bo, če bo treba, tudi v bodoče branil z la- stno krvjo, kakor jo tudi v teh dneh po- maga graditi s krvjo svojih najboljših sinov in hčera. O gospodarskih, finančnih in zdrav- stvenih problemih, nalogah in ukrepih (Iz referata tovariša dr. Marijana Bred j d) Svoje poročilo je referent razdelil v troje poglavij. V prvem je podal uspehe na go- spodarskem, finančnem in zdravstvenem področju za dobo od prvega zbora odpo- slancev slovenskega naroda do tega zase- danja, v drugem je označil potrebe, ki jih v teh panogah javne uprave zahteva sedanji čas in najbližja bodočnost, v zadnjem po- glavju pa je podal smernice, ki morajo vo- diti naše gospodarstvo, finance in' javno upravo spioh v dobi obnove. Odsek za gospodarstvo pri Upravni komisiji za osvobojeno slovensko ozemlje je od oktobra 1943 do danes izvedel na ce- lotnem osvobojenem in po naših vojnih edi- nicah kontroliranem ozemlju gospodarsko organizacijo. V vsakem okrožju in rajonu ter v slehernem terenskem odboru so go- spodarske komisije oziroma gospodarski re- ferenti. Svojo osnovno nalogo, namreč pre- hranjevanje vojske civilnega prebivalstva, so te gospodarske organizacije izvršile pov- sem zadovoljivo. Največji njihov uspeh je v tem, da so uredile prav organizacijo pre- hrane naše vojske. Za primer delavnosti gospodarskih komisij je navedel referent številke belokranjskega okrožja. Samo to o- krožie Je v dobi Štirih mesecev nakupilo ua primer 171.176 kg krompirja, 93.5! 1 kg čebule, 4 100 kg slanine, 31 647 kg meke, 41 407 kg sena ter veČino te prehrane raz- delilo vojski in civilnemu prebivalstvu, del pa še hrani v zalogi. Ta gospodarska komi- sija je izdala za nabavo prehrane v tem razdobju 4.276 691 95 lir. Gospodarske or- ganizacije so skupaj a našo vojsko prepe- ljale v Slovenijo in razdelile 12.000 kf soli, 3;"0 kg tobaka, 100.000 cigar. f>60000 ška- tlic vžigalic. To blago je dal Osvobodilni fronti ZAVNOII. V mlekarnah, ki so pod našo upravo, je bilo predelanih preko 50 000 litrov mleka. Od tega so 5.000 kg sira in preko 1 000 kg sirovega masla dobiie v glavnem bolnice. Organizacija prehrane naših pasivnih krajev je v teku. Izvršuje se prevoz in zamenjava živil in dogon Živine iz ogroženih krajev. Največji uspeh priza- devanja naših organizacij je prav v tem, da smo preprečili gospodarsho anarhijo, 1:1 po- navadi spremlin razmere, v kahršnih smo se znašli po italijansf.em zlomu. V gospo- darstvu vlada vsehnhor zadovoljiv red. V finančnem poročilu je bilo obravna- vano vprašanje oshrbovanja državnih name- ščencev, upohojencev in njihovih družin, ha- terim so priznane vse pravice, Izhajajoče iz dotedanjega dela. službenih let In delavnih sposobnosti, pravice do pokojnine Itd. V dobi do nemSAre ofenzive je finančni odsek Upravne Aromisije izplačal na račun podpor 5 milijonov lir. Ker se je na osvobojenem ozemlju pojavilo pomanjhanje gotovine, je IO s posebnim odloArom izenačil bon oziro- ma obveznico iz posojila, k\ ga je razpisal v letu 1941. SNOO, in liro *ot plačilno sredstvo. Do sedaj znaša emisi/a teh bonov samo 18 mili/ono* lir. Nato je podal poro- čilo o uspehih poso/ilne kampan/e in sicer triprocentne^a posojila narodne osvoboditve v znesku 50 milijonov lir v zvezi z razpisom posojila AVNOJ-a za vso Jugoslavijo. Uspeh posojila ni še velik, a vsekakor za- dovoljiv. Predvsem je zadovoljivo dejstvo, da je število podpisnikov majhnih vsot veliko, kar dokazuje pripadnost slovenskega ljud- stva osvobodilnemu gibanju. V zdravstvenem poročilu je referent označil dosedanje uspehe sanitetne službe za civilno prebivalstvo. Ustanovljene so v Ljubljanski pokrajini tri civilne bolnice, or- ganizirana je zdraviliška in babiška pomoč prebivalstvu, ustanavljajo se sanitetne postaje, organizira se higiena naselij, Šol itd. V drugem delu poročila, ki je obravna- valo trenutne naloge v teh panogah javne uprave, je bilo posvečeno največ poz( rnosti kmetijstvu In prehrani. Obdelati vso plodno zemljo v Sloveniji, to mora biti dolžnost in skrb vsega našega prebivalstva in naloga vseh naših političnih in gospodarskih orga- nizacij. Postavljeno načelo medsebojne de- lovne pomoči, pomoči v izposojanju orr dja, strojev in vprežne živine* zaščita semen-, organizacija delovnih skupin, pomoč zaledne in deloma tudi operacijske vojske pri obde- lovanju polj, vse to bo zagotovilo prehrano naši vojski in civilnemu prebivalstvu v teko- čem letu, in sicer iz lastnih sil, na katere se edino moremo trenutno zanašati. Ut< me- Ijen je bil odlok o zaščiti plemenske živine ter podan načrt za pribavo km« tijstvu po- trebnih umetnih gnojil, galice itd. Glede gozdarstva ie bilo postavljeno načelo o za- ščiti gozdov ter o smotreni in kontrolirani eksploataciji lesa, nadalje o pogozdovanju, trebljenju gozdov in zatiranju gozdnih škod- ljivcev. Posebna pozornost je bila posvečena naši Industriji, naši bodoči največji gospo- darski stvarnosti. Glede posega nemškega kapitala v našo industrijo je bil na zborovanju v okviru tega referata ponovno potrjen sklep, da ne bo naša narodna oblast priznala no- benih ne nasilnih ne pod krinko legalnih pogodb izvršenih sprememb v lastništva Industrijskih podjetij. Vsake špekulacije tujega okupatorskega kapitala bodo ener- gično preprečene. V finančnem vprašanju je bil utemeljen odlok o emisiji pravih plačilnih bonov za sto milijonov lir. Tiskali se bodo najpreje boni za nizko vsoto, ker drobiža v denarnem obtoku primanjkuje. V pogledu davkov je bilo sprejeto načelo progresivnega davka in je bila dana pravica Narodno osvobodilnim odborom, da davke odmerjajo in jih pobirajo. V poročilu je bil tudi utemeljen načrt za pospešitev posojilne kampanje ter se je pred- vsem poudarjalo dejstvo, ki mora našemu ljudstvu postati jasno, to, da bo naša nasta- jajoča narodna oblast z lahkoto krila vse obveznosti iz posojila in iz emisije bonov, saj so na eni strani te obveznosti izredno nizke, na drugi strani pa je jamstvo za njih kritje vse naše narodno bogastvo in davčna moč našega prebivalstva. Tretje poglavje poročila je obravnavalo smernice, ki morajo voditi našo javno upravo v dobi obnove, izkušnje iz .naše pretekle partizanske borbe bo treba povtMfi z znan- SLOVENSKI POROČEVALEC Stran 7 stvenimi izkustvi ter polagati temelje naft- nemu delu v gospodarstvu, v financah in na ostalih področjih javne uprave. Dejstto, da je p.i sedanjem političnem položaju cc- lotna Slovenija pod enott im političnim in upravnim vodstvom, da smo člen federativne Jugoslavije, ter dejstvo, da st nam glede gospoda skega razvoja v zedinjeni Sloveniji nudijo široke perspektive, vsa ta dejstva nas silijo prav k takemu načrtnemu delu. V zaključku poročila so bile podane štiri temeljne smern ce, ki morajo * oditi našo javno upravo v prihod osti: namreč pou- darek gospodarstva kot tiste veie javnega življenja, ki je najtesneje povezana s teniel - nimi skrbmi naše narodne oblasti in v kateii se m' rajo i/ražati vse pridobitve novega javnega življenja; dalje potreba po načrtnem delu v gospodarstvu z upoštevanjem postb- nosti naše zemlje in našega t a. oda, s pou- darkom, da je potreba vključili korist posa- meznika v vsenarodno skuptost te; s km sprosMti zasebno pobudo: radalje, da nas bo ravno načrtno de'o v gospcdaistvu pri- peljalo do spoznanja, da je \ rihodr- s! Slo- venije prav njena indusfcija z upoštcv&njtm kmetijstva in da bo Slovenija z moriem ustvarila naši o?ji in širši domovini velik gospodarski ra/n:?h; in končno, da je zaklad našega gospodarstva v razumnosti, sposob- nosti io nj rrivosti našega ljudstva, zalo je treba te sile sprostiti in j m omogočili poln razvoj. S tem je referent poročilo zaključil. V O i z g r a d n j i na r o ci n e o b I ast i in slovenske državnosti okviru federativne Jugoslavije (Iz referati: tov. B rita Kidriča) Nastopil je čas, da začnemo graditi na- rodno oblast in slovensko državnost v okviru federativne Jugoslavije načrtno, sistematično iu s pogledom v daljšo perspektivo. To delo nam narekujejo naslednji mo- menti : Prvi loment; Po!«g boja proti okupa- torju, ki je in še ostane naše osrednje vpra- šanje, je treba danes zavarovati osvobojenim narodom in širokim ljudskim množicam njihove narodne in človečanske pravice, ki so si jih priborili z žrtvovanjem svoje lastne krvi. Za zavarovanje sadov te borbe je treba nekaj nujnih ukrepov, med katere spada predvsem graditev in utrjevanje ume na- rodne oblasti, za katero so žrtvovali svoje življenji najboljši sinovi naših narodov, pionirji in aktivisti našega osvobodilnega gibanju, ,)adli borci nase junaške naro- dno osvobodilne vojske. Elementi nove narodne oblasti so pri vsakem jugoslovanskem narodu rastli i ele- mentarno jilo iz množičnega narodnega o- svobodiltiega gibanja. Vsi najvišji organi organsko zrastli iz najnižjih. To ne velja samo z.a oblast posameznih narodov, temveč tudi za vrhovno predstavništvo suverenosti narodov in države Jugoslavije, za AVNOJ. Slovenska narodna oblast je rasla skladno iu v popolnem soglasju z novo jugoslovan- sko narodno In državno oblastjo. Slovenci se še posebej zavedamo, da bi naša naro- dno osvobodilna borba ne uspela, če bi ostail jugoslovanski narodi istočasno ne razvili svojega osvobodilnega boja. Prav zato se ie v nas utrjevala zavest o usodni povezano- sti in skupnosti jugoslovanskih narodov Isto velja za zavest drugih narodov Jugo- slavije. Drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu je to rast narodov Jugoslavije potrdilo. Slo- venski narod zato ni ničesar izgubil na svo- jih pravicah, ki mu jih daje krvava triletna osvobodilna borba, temveč je na svoji de- janski samostojnosti samo pridobil. Odtod izvira naša globoka ljubezen do nove Ju- goslavije. Drugi moment: Moč slovenskega naro- dno osvobodilnega gibanja je po kočevskem zboru pomembno zrasla zaradi uspehov dru- gega zasedanja AVNOJ-a v svetu In zaradi dejstva, da je naša vojska srečno prestala nemško ofenzivo. Naši domači Izdajalci vseh odtenkov, od belih in plavih do tistih sre- dince-«, ki so se spečaii z Nemci, so bili prepričani, da bo nemška ofenziva razbila in razpršila našo vojsko, njim pa pomagala /. izdajalskimi postojankami omrežiti iu tero- rizirati osvobojeno .slovensko ozemlje. Uspehi nemške ofenzive so bili v primeri z itaHjan- ko ofenzivo 1942 zc!o drugačni. N?ša vojika je iz ofenzive izšla utrjena in osvobojeno ozemlje- nrm je ostalo. Nemška vojska, ki je bila nekdaj st.ah in trepet, je dosegla 1943 neprimerno manj kakor italijanska 1942. Neuspeh so dosegli le narodni izdajalci, ki so postali še večji hlapci. Leta 1942. in 1943. stno mogli govoriti o sodelovanju narodnih izdajalcev z okupatorji. Okupatorji so jim dovoljevali neke vrste samostojnost v njiho- vem poslu. Danes o tem sodelovanju n«.4 m-.re biti več govora. Nemci so vzeli narodnim izdajalcem sleherno vojaško In politično sa- mostojnost Njihove tolpe so spremenili v sestavni del njihove vojske, ki mu poveljuje- jo policijski iu ŠS-oficirji. Njihove organizacije so spremenili v vulgarna ovaduška in ra- beljska gnezda Gestapa. Če primerjamo to delo naSih i/dajalcev z delom slovenske de- legacije v Jajcu, vid!mo izrazit kontrast, v katerem sc zrcali, kako je porasla moč na šega narodnega osvobodilnega gibanja in kako brezupna je nemoč Izdajalskih izrodkov. Velikanska je razlika med lansko iu le- tošnjo zimo. Lansko smo preživeli v zname- nju splošne vojaške, pa tudi politične bclo- gardistične ofenzivnosti. Letošnjo zimo imatno osvobojeno ozemlje ne samo v tako imenovan! Ljubljanski pokrajini, temveč tudi na Primorskem, začetni elementi pa nastajajo celo na Gorenjskem in Štajerskem. Lansko zimo se je moral ukvarjati IO z agitacija- mi in propagandnimi vprašanji, letos se mo- ra z upravnimi vprašanji, z vprašanji gradi- tve slovenske narodne oblasti, s problemi pospeševania prosve.te In slovenske kulturo. Lani so se morali naši aktivisti sestajati često skrivaj, letos se sestaja prvi Slovenki parla- ment na svobodnih slovenskih tleh. Lani se je borila naša agitacija in propaganda prtd- vsem proti belogardističnim vplivom letos smo doživeli mogočen pohod AVNOJ-sko kampanje, ki je zajela že doslej nad 300 000 Slovencev na več kot tisoč mitingih, shodih in političnih sestankih Lani so se morali naši aktivisti često planiti od hiše do hiše, ker se je civilno prebivalstvo balo belogar- dističnih represalij. letos doživljamo, da tudi v okrajih, ki jih kontrolira okupator, prebi- valstvo lastnoročno podpisuje resolucijo za Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije. Tre.j. momeni: Žc Kočevaivi je na- glasil dva momenta v OF, moment politič- nega osvobodilnega gibanja in moment na- rodne oblasti. Istečasnost obeh teh momentov ostaja še dalje v tej ali oni obliki temelj za graditev naše narodne oblasti, toda obleke take istočasnosti se z nadaljnjim razvojem nujno spreminjajo Medtem ko njena vsebi- na obstoji v tem, da raste narodna oblast iz množičnega narodnega osvobodilnega gi- banja, se pa oblike lahko prežive. Oblika, po kateri so se politični odbori OF razvijali v organe nove narodne oblasti, je na osvo- bojenem oremljii in v kraiih, ki jih bolj kontroliramo mi kakor sovražnik, postala že ovira za razvoj pristne ljudske demokracije, preživela se ie in treba jo ie nadomestiti z novo. Dale jo bodo volitve v krajevne, okrajne in okrožne narodno osvobodilne odbore. Četrti moment: Vojna sc bliža svojemu zmagovitemu zaključku* Iz tega pa ne sledi samo. da moramo za prihodnost zavarovati sadove narodno osvobodilne borbe, temveč smo tudi dolžni pripraviti temelje ter osnovni upravni aparat za svobodno bodočnost. To so momenti, ki nam narekujejo graditi na- rodno oblast in slovensko državnost v okviru federativne Jugoslavije načrtno, sistematično in s pogledom v daljšo perspektivo. Prehajam na osnovno vprašanje gradi- tve naše narodne oblasti in slovenske držav nosti v okviru federativne Jugoslavije. Slovenski narod ima svoj najvišji zako- nodajni in izvršni organ v SNOO, ki jc bil izvoljen na Zboru odposlancev v Kočevju. Načrtno sistematično b z daljšo perspektivo graditi narodno oblast in slovensko državnost v okviru federativne Jugoslavije se pravi, naš slovenski parlament razviti do kraja. Kočevski zbor je za takratne razmere višek demokratičnosti, čeprav na Gorenjskem in Štajerskem zaradi okupatorievega terorja ni hilo mogoče izvesti neposrednih, demokra- tičnih volitev in s Primorske niso mogli priti vsi delegati zaradi vojaških operacij. Vse te pomanjkljivosti, ki niso nastale po naši krivdi, bomo odpravili, čim nam bodo dovolile okoliščine. Predlagam v imenu IO, da se število SNOO poveča od 120 na 180 članov. Naknadne volitve naj se izvedejo po posa- meznih okrožjih Primorske, Gorenjske, Šta- jerske in Koroške. Štajerska naj izvoli 21 članov, Primorska 20, Gorenjska in Koroška 1 P. Izvedba naknadnih volitev bo brez dvo- ma ustrezala razvoju narodne osvobodilne borbe v teh pokrajinah ter manifestirala de- mokratičnost slovenskega zakonodajnega in izvršnega organa. V celokupnem našem osvobodilnem gibanju se zrcali globoka de- mokratična vsebina. Čim bodo dovoljevale razmere, bomo po vsej osvobojeni in združeni Sloveniji razpisali in izvedli tudi s formalne strani strogo proporcionalne in neposredne volitve v naše zakonodajno in izvršno telo, v naš parlament. Medtem ko je predstavljal Vrhovni ple- num, sestavljen 1941. iz predstavnikov pa- triotičnih skupin, le parlamentarni zarodek, se je v Kočevju oblikoval izvoljeni parla- ment, zbor odposlancev slovenskega naroda, zbor z vsemi parlamentarnimi kvalitetami, pa čeprav so bile razmere še neugodne. 1941. se je Vrhovni plentim OF konstituiral v Slovenski narodno osvobodilni odbor, ker smo se v diskusiji zedinill v skupnem miš- ljenju. da bi bilo takrat še prezgodaj imeno- vati ga Slovenski narodno osvobodilni svet. Danes že lahko močneje poudarimo značaj najvišje slovenske narodne oblasti in Slo- venski narodno osvobodilni odbor, ki dejan sko predstavlja izvoljeni slovenski parlament, preimenujemo v Slovenski narodno osvo- Stran 8 SLOVENSKI POROČEVALEC bodllni svet (SNOS). Predlagam predlog v pretres in merodajno sklepanje. Vrhovui plemim OF je še pred kočev- skim zborom izrekel priključitev Pnnn>rja k združeni Sloveniji v demokratični in federa- tivni Jugoslaviji. Drugo zasedanje AVNOJ-a je ta akt potrdilo. Priključitev slovenskega Primorja je tako postala državni zakon. Narodni osvobodilni svet za primorsko Slo- venijo, postavljen v soglasju z IOOF, je ob tej priliki menil, da je njegova naloga izvr- šena. Soglasno je sklenil svoj ra/.pust. IO kot predsedstvo predlaga Slovenskemu na- rodno osvobodilnemu odboru, da vzame na znanje ta visoki akt in izreče Narodno osvo- bodilnemu svetu i»se priznanje za njegovo uspešno delo. Hkrati predlaga JO, da SNOO izvoli svojega člana in dosedanjega pred- sednika Narodno osvobodilnega sve'a za primorsko Slovenijo tovariša Franceta Bevka za enajstega člana IOOF in svojega pred- sedstva. Najvišjemu zakonodajnemu in izvršnemu telesu na slovenskem ozemlju moramo ustvariti tiste organe, ki ran omogočajo iz- vrševanje niegove zakonodajne funkcije. Tak organ je Zakonodajni odbor v okviru na- šega parlamenta, ki naj pripravlja odloke, in zakone, o katerih naj potem razpravlja in sklepa redno parlamentarno zasedanje. V imenu 10 predlagam, da že to zasedanje SNOO izvoli iz svoje srede Zakonodajni odbor, sestavljen iz predsednika in 10 članov. Spričo dejstva, da narodni izdajalci na- šemu osvobodilnemu gibanju nesramno pod- tikajo protiversko stališče, je potrebno, da se pri predsedstvu SNOO osnuje Verska komisija. Njena postavitev in poslovanje naj ponovno zajamči nemoteno izvrševanje bogočastja in polno uveljavljanje verske svo- bode drugič pa naj urejuje v*a vprašanja med slovensko narodno oblastjo in cerkvijo. Verska komisija naj bo sestavljena na po- lovico iz duhovnikov, na polovico iz laikov. Imenuje naj jo predsedstvo S VOO. Načelo pravičnosti zahteva povračilo škode, ki jo je storil okupator, iti poplačilo za krivice, ki nam jih je usekal okupator. Drugo zasedanje AVNOJ-a je postavilo dr- žavno Komisijo za ugotavljanj? zločinov, ki so jih izvršili okupatorji in njihovi po- magači. SNOO naj na oči svojemu predsed- stvu, da postavi za področje in območje Slo- venije podobno komisijo, ki bo sodelovala z drža. no komisijo. Naš narudno osvobodilni boj ima globo- ko demokratično in človečansko vsebino. Bilo bi primerno in nalogam našega parla- menta ustrezno, Če bi to prvo zasedanje sprejelo Deklaracijo o pravicah sloven- skega ljudstva. Deklaracija naj bi naglasila, da državljanskih pravic ne bodo uživali tisti, ki so od svojega naroda odpadli. Vsi parlamenti narodov Jugoslavije kakor tudi vrhovno državno telo AVNOJ se bi- stveno razlikujejo od drugih običajnih parla- mentov v tem, da je v naših združena za- konodaja in izvršna oblast, medtem ko je pri večinih drugih parlamentov prepuščena parlamentu le zakonodajna oblast in je vladi dana izvršna oblast ločeno od zakonodajne. V naših parlamentih je to razmerje bolj de- mokratično. Pri nas vlada raste neposredno iz parlamenta. Slovenski narodno osvobodilni odbor ima pravico in dolžnost, da oblikuie slovensko nacionalno vlado, da imenuie Na- cionalni komitet osvoboditve. Slovenije. To je pravica, ki izvira iz naše triletne narodno osvobodilne borbe in ki nam jo je dala no- va Jugoslavija brez pogajanj že v naprej. Slovenski narodno osvobodilni odbor naj sklene, da se bo v imenu slovenskega naro- da posluževal pravice, ki mu jo z zakonsko močjo jamči veličastna zasnova federativne ureditve naše skupne domovine in držaje Jugoslavije. Prvo zasedanje SNOO naj zato izglasuje in i/da ustrezno deklaracijo. Prak- tično postaviti Nacionalni komitet osvobo- ditve Slovenije bi bilo sedaj še prezgodaj. Prvič NKOJ še ni dosegel formalnega prizna- nja v zavezniškem inozemstvu, drugič pa je novi polni polet vseslovenskega narodno osvobodilnega gibanja šele začel poganjati. Polfg tega Nacionalni komitet osvoboditve Slovenije glede na njegovo vsebinsko plat dejansko že imamo, kakor tudi Že imamo predsedstvo SNOO. Oboje ie <>sebinsko, ne pa seveda formalno po skl"oih kočevskega Zbora vsebovano .-> IOOF. Čim bo nastopil čas za vzpostavitev Nacionalnega komiteta osvoboditve Slovenije, namerava 10 kot fo- rum odložiti obe svoji funkciji oblasti in si pridržati samo funkcijo političnega vodstva OF. Razdobje do trenutka, ko bo SNOO izvolil novo predsedstvo, je izrazito prehodno, pri- v*// pravljano razdobje, v katerem pa naj vse tri funkcije ostanejo $e nadalje združene v 10, po drugi strani pa je treba Že sedaj pri- praviti ves aparat za bodoča poverjenlstva Nacionalnega komiteta osvoboditve Slove- nije. Pri 10 je treba razviti in zgraditi od- seke tako, da bodo lahko v celoti postali poverjeništva bodočega Nacionalnega komi- teta osvoboditve Slovenije. Pri 10 naj se zgrade naslednji odseki: 1. odsek za izgradnjo narodne oblasti, 2. odsek za notranje zade- ve, 3. odsek za gospodarstvo, 4 odsek za finance, 5 odsek za prosveto, 6. odsek za zdravstvo, 7 odsek za obnovo. V preteklih letih si je naša Varnostna in obveščevalna služba pridobila velikih za- slug o borbi proti peti koloni. V novih oko- liščinah ni več v skladu z zahtevami ljud- ske demokracije, zato se naj ukine kot preživela forma, nieni organi pa vključijo, kolikor ostanejo ie potrebni, v odsek za notranje zadeve Graditev narodne oblasti in slovenske v okviru federativne Jugoslavije bi ne mo- gla doseči svojega namena, če bi je istoča- stno ne gradili od spodaj in zgoraj. Gradi- tev od spodaj je še važnejša in še bolj pereča od graditve od zgoraj. Zato je nujno, da na osvobojenem in po naši vojski kon- troliranem ozemlju izvedemo volitve v kra- jevne, okrajne in okrožne narodno osvo- bodilne odbore. Nižja skupščina izvoli delegate v višjo, vse pa si izmed sebe izvolijo svoje izvršne odbore kot krajevne, okrajne in okrožne narodno osvobodilne odbore. Volilno pravico imajo »si nad 18 let star? drža vljani brez razlike spola. Današnje zasedanje SNOO predsta vlja brez dVoma meinik ▼ razvoju naše narodno osvobodilne borbe če so se naši zbori do- slej ba*ili pred vsem s političnimi vprašanji, se naše današnje zasedanje bavi pred vsem z odloki upravnega, gospodarskega In pro- svetnega značaja, kar je dokaz, da ni več daleč čai, ko bo osvobojena in združena vsa Slooenija v svobodni, federativni in močni Jugoslaviji. Graditi slovensko narodno oblast in slovensko drža/most pomeni rršiti tisto celiko zgodouinsho misijo o slovenshem narodu, hi na žalost doslej ni bila naložena še nobenemu slovensl.emu poholenju pred nami. Izvršimo jo uspešno in častno tn: I