284 številka
Ljubljana, v sredo 12. decembra.
XVI. leto, 1883.
Iiaaja vsak dan ive^er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-ogerake dežele za vse !oto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt let« 4 gld.. i jeden mesec 1 gld. 40 kr, — Za ojubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1,1 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jf> len mes«~ t gll. 10 kr. Za posilj-mje na dom računa se p
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina nnaln Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., 6e se trikrat ali večkrat lutka. i.Hipisi naj se izvole frankirati.      Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljnbijaui v rraua KolniA »a hifii ,Gl<nlaliSka ntolba". D pravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Zahvala in prošnja!
Skorej nastopi „Mir" tretje leto svojega življenja. Odkar je leta 1867 zamrl „Slovenec* v Celovci, koroški Slovenci neso imeli svojega (as nika. Zdaj pa imajo „Mir", ki jih poučuie v milem Blovenskem jeziku, jim donaša novice iz v.seh krajev sveta in jim dela kratek čas, ra/gl8šuje n|ih želje in potrebe, odkriva njih rane in bolečine, pa tudi brani njih svetinje in pravice.
Da koroški Slovenci tak časnik imajo, za to gre hvala in zahvala čč. gg. rodoljubom, ki se neso le sami naročili, temveč tudi drugih naročnikov nabirali na ,. M i iu, — ki so nam naznanjali novic in pošiljali dopisov, — ki so uam še celo pomagali e denarnimi darovi.
Vsem tem ČČ. g g. izrekam pred celim svetom najtoplejšo in srčnejšo hvalo in zahvalo!
Tej hvali in zahvali pridenem tudi najlepšo in ponižnejšo prošnjo za prihodnje leto 1884.
nMiru se t'ska in razpošilja v 2500 i/ti.ni h; to stane veliko denarja. Tudi se marsikdo oglasi, da bi srčno rad bral „Mir", da pa ne more plačati naročnine; taka prošnja se nikomur ne odreče. Slednjič se še primeri, da nastane kaka tožba in pravda, katera zraven drugih sitnosti) in kazni i požre sila veliko denarja.
Pri vsem tem pa je „Mir" tako dober kup, da se vse čudi, kako da more izhajati.
Treba je k temu sila veliko naročnikov, pa tudi nekaj darežljivih podpornikov.
Zatorej ponižno prosim:
1. Da nobeden sedanjih naročnikov ne odpade
2. Da si vsak prizadeva,  pridobiti   novih na-
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(Daljo.)
Pa „revenons a nos moutons"! Celje — rekli smo — takrat še ni bi'o tako gnezdo strastnih nemškutrrjev in sebičnih Nemcev, kajti že leta 1848 so v tem mestu jeli izdavati nemški „Cillyer \Vochenblatt zur Belehrung und Ver-tretung des BUrger- und Bauernatandes", ki ni poznal najmanjše nemškutarske strasti. Leta 1848. se je ta čai«opis po dvakrtt v tednu izhajajoč, prekrstil v „Cill y er Zei tu ng", (Zeitschrift flir Stadt und Land mit besonderer Riicksicht auf deutsche und slovenische Interessen), ki je dobro potegovala se za slovenske koristi. Podoba je, da je bil tudi ta nemški list odveč mej sloven skim ljudstvom, zato je isto leto zaspal v miru Gospodovem. Uradna „Laibacher Zeitung" je isto leto jela izhajati po štirikrat v tednu, nje pri loga DIllyrisehes Blatt", (Zeitschrift fiir Vaterland, KunBt, Witsenscbaft etc.) pa po dvakrat. Tednik
ronnikov. Dozdanja skušnja uči, da po farah kjer kak rodoljub naročevanje v roko vzame, število naročnikov hitro in veselo narašča. Imamo rodoljub«', ki pod jednim zavitkom prejemljejo po 15, 20, 30 in 40 irtifrOv.
Naši ljudje neso tako zvedeni in vajeni, ne vejo, kako se naročuje in kako denar pošilja po posti, nekateri so tudi daleč od pošte. Radi in veseli plačajo goldinarček, ako jim kak rodoljub seže pod ramo.
3. Cena ostane stara, „Mir" velja za leto 1 cld., za pol leta 50 kr. Nekaj pa moram prositi ! Poštnine je za vsako Številko 1 kr. torej za leto 24 kr., kar znaša za 2500 istisov 576 gld. To je za nas sila veliko !
Gg. rodoljubi! razdelimo to butaro, več ram jo ložej nosi. Kdor je torej dobre volje, naj naročnini priloži za poštnino 24 kr.; gotovo ga tO ne bode bolelo, nam pa bode to velika velika pomoč in podpora. Še jedenkrat povem: Naročnina ostane, kakor je bila doslej — jeden goldinar—; kdor pa premišljuje to nizko ceno, kdor pozna in preudarja denarne razmere koroSk h Slovencev, ta mi gotovo ne bode jemal za zlo, da s to prošnjo nadlegujem rodoljube.
4. Nemci in nemškutarji so osnovali nemški „šulferajn", ki ne samo po Avstriji, tamveč tudi po ptuji deželah, po iSTenaciji, nabira denarjev iu pošilja "tiste „Judeževe groše" in nemške bukve tudi nekaterim učenikom in šolam na Slovenskem. Delje so na Dunaji napravili judovski milijonarji, nekdanji liberalni ministri, državni in deželni poslanci, doktorji, profesorji in druga taka nemško-liberalna in sedanjemu ministerstvu nasprotna ropotija neko fabriko, kjer se kujejo dopisi in nabirajo denarji. To se vse pošilja urednikom in časnikom po raznih deželah. Vsem je znano, da sb na to izda vsako leto več kot 40.000 gld
Tudi „Mir" je imel te dve leti po vsem Slovenskem, v Zagrebu, Grade* in na Dunaji nekaj dobrotnikov, ki so z denarjem podpirali „Mir", tako da se je mogel pošiljati tudi tistim ubogim Slovencem na Koroškem, ki se za-nj oglasijo, pa ne morejo plačati naročnine.
Da bode to mogoče tudi prihodnje leto, lepo, prav lepo prosim čč. gg rodoljube, da „Miru" tudi lanaprej ostanejo dobrotniki !
Slovenci! Nasprotniki naši napenjajo vse moči in delajo na vso sapo, da bi z denarji in pravdami naše slovenske Časnike  zatrli ua Koroškem in Štajerskem.   Napenjnjmo svoje moči,  delajmo  na vso sapo tudi mi: Ne udajmo se; vse za Boga, cesarja in domovino! Andrej Einšpieler.
Politični razgled. rc<»iraiijr dežele.
V Ljubljani 12. decembra.
V včerajšnji Beji «lrž»viie|j« zbora izjavi
predsednik dr. Smolka zalivalo nj. vi okouti eesar-jeviča Rudolfa na čestitanji državne zbornice o porodu nadvojvodinje Elizabete. Poslan« c Rieta-ter in tovariši predlože novelo postave, s katero naj bi se spremenili § 340 občnega. § 453. zapadno-gališkega, § 450 tirolskega in g. 440. itali|i»n*kega sodnega reda Poslanec TaUBChe in tovariši inter-pelujejo finančnega ministrs, bode li in kdaj hoče predložiti postavo v zmislu zakona s 30. nuncija 1881.1. čl. 5., s katero naj bi se zjednačil, oziroma odpisal zemljiški davek, kar ga je bilo
I 1881. in I. 1682 preveč upiaC-nieRa. Poslanec Wie8cnburg zahteva, da bi se debut^valo o odgovoru ministra-prvomestnika na interpelacjo i uirc 23. aprila t. I. zaradi redarstvene prepovedi ljudskega nlioda; predlog pa se odbije s 148 proti 120 uldsom. Na to se preide k dnevnemu redu. — Grof
II O lam -Marti ni 0 poroda o predlogi, zadevajoči pobiranja davkov od l. jenu var j a do konca marcija 1884. V generalni debati govorita proti poročilu Men-
„Laibaeuer Kirche u zeitung" je ono leto tudi za-pal v imenu Gospodovem, a naši učeni duhovniki se vender Se neso bili toliko ohrabrili, da bi bili ZHČeli znanstven bogosloven list izdavati; na svetlo so takrat spravili nepotreben nemšk tednik „Theologisebe Zeitschrift", za nemško ljud stvo — najbrže za Hočevarje — pa verski tednik „Zeit und Evvigkeit" (ein religiiises Wochen-blatt). Gola potrata novcev in narodnih duševnih Bil!
Leto 1850 bilo je posebno zanimljivo za naše novinarstvo. Poleg prej imenovanih slovenskih časopisov („Novice", „Zgodnja Danicu", „Slovenija" in „Celjske novine") smo dobili prvi uradni slovenski list „Ljubljanski časnik", ki je izhajal po dvakrat v tednu. Kar je že leta 1850. bilo mogoče, moralo bi tudi biti mogoče leta 1883. O potrebi uradnega slovenskega lista z oglasnikom govorilo iu pisalo se je pri nas toliko, da že vrabci po strehah o tem žvrgole. Ko bi podlistkar ua tem mestu hotel stvar dalje razpravljati, očitalo bi se mu pač po vsej pravici in resnici, da vodo v Savo nosi. Poleg slovenskega uradnega lista — nLj u bij anskeg a časnika"
— je „Laibacher Zeitung" kot nemški uradni list izhajala po štirikrat v tednu Kaj bi slavni vladi prizadevalo res tobko troškov, ko bi sedanja „Laib. Zeitung" mesto po šestkrat v tednu izha'ala le po tri- ali štirikrat, poleg nje pa izdajala še slovenski uradni list po dva- ali trikrat v tednu! S tem pa podlistkar ni hotel reči, da nam je potreba nemške „Laibacher ZeitUOge" ; trebamo je toliko malo. kot lanskega snegu! J«quesove čenče se lehko odbijajo v Dunajskih uradnih in poluradnih novinah ali pa v onih Dunajskih časopHh kateri jih mej svet trosijo! Pa kje bi potem sedanja narodna deželna vlada Ljubljanska odb jala po vsem Opravičene napade narodnega .Slovenskega Narod au V
Že prej je bilo omenjeno, da so se ob času občnega navdušenja za narodno stvar kmalu obuo-vala slovenska društva v raznih mentih slovenske domovine, zunaj te pa še v Gradci in Beči. Posebno lepo se je mej njimi razvijalo slovensko društvo v Trstu, ki je za narodno prebujenje iu izobraževanje primorskih Slovanov — Slovencev iu Hrvatov — jelo izdavati v Ljubljani t'skan, brvatr sko-slovenski časopis „Jadranski Slavjan", ki
ger i u FUrnkranz, katerima odgovarja fi mračni minister Dunajevski. V specijalni debati se potem budgetna postava vzprejme. — Koncem seje prečita se dopis kneza Lobkovica, s katerim naznanja, da odloži dostojanstvo prvega zborničnega podpredsednik", kar zbor pritrjevalno na znanje vzame. — Prihodnja seja bode danes.
V češkem klubu je knez L ob kovic že v ponedeljek naznanil, da bode za .sedaj odložil pod-predsedstvo. (Govorilo se je, da bode v kratkem pozvan v gosposko zbornico.) Na njega mesto je potem češki klub po tujnem glasovanji desigttoval grofa Rharda Clani-a. Pol|ski klub je a tem imenovanjem zadovolieo V tej seji je dr. Šrora v imenu klubovem čestital dr. Rieger-ju o njega 65. roj-Btvenem dnevu.
Klub zjedinjene levice sklenil je na pred
vojakov — „Standard" razvija misel, d", se ne sme odlašati z angleško intervencijo, ako se hoče Nilski •b lta ubraniti anarhiji. Jednako mislijo ,Times*. „Daily Newsu pa menijo, da se mora na khediva uplivhti, ka ostane samo v odporu, ker da se mora le Egipt braniti tujega navala.
Dopisi.
Iz Idrije
let je že preteklo,
8. decembra. [Izv. odkar vam nesem
dop.] pisal
Nekaj u svojega rojstnega mesta, — in tudi daues ne bi vzel zarujavelega žurnabstičnega peresa v roko, Če bi me
zidala, da bi ga rudar od zunaj gledal, ampak da bi mu bilo šola omiki in oliki — in vender je post tot disc nm i ni rerum še le g. Novak, po katerega žilah teče čista česko-slovanska kri, spoznal, da naj se divadlu odprejo duri in da naj se predstavljajo igre v omiko in izoliko in kratek čas Idrijskega prebivaltva. Iu glejte, 18. novembra je bila predstava in dne 3. t. m. na predvečer rudarskega praznika sv. B-trbare zopet slovesna predstava s petjem.
Škoda in — recimo naravnost — greh bi bilo, ko bi se tako izvrstnim igralnim m- ■ eni ne dalo prilike
k temu ne silile razmere našega mesta, ki so se v [Igrati, kakor sem jih ta večer iitiel prijetno priliko
dobi zadnjih štirih let v toliko in sicer log Rus s-a predsedstvu izročiti Pražke resolucije spreobrnile,  da si Človek  ne more kaj, o administrativni delitvi Češke inoabsti
nenčni politiki, o katerih naj bi zbiral tvarino in poročal po Božiči. Klub je uadalje sklenil, da bode zopet prevzel volitve v pravosodni odsek, iz katerega je bil1* levica lansko leto izstopila.
Opozicijonaini listi zatrjujejo odtočno, da se bodo na Hloravskem v kratkem zvršile mnogobrojne preinembe v osebji političnih uradnikov, in pa da se bodo pii mnnestništvu v Brnu zamenili nekateri načelniki oddelkov. „Polit k" dostavlja tem poročilom jako dovtipno, da ne ve, uvirajo li iz dobre informacije, ili u slabe visti.
Izvirna brzojavka iz Zagreba poroča „Tribuni", da je bil vzprejem oblastev, sodišč in uradov pri novtm b&nu formalen in hladen. Okrog novega ban;, da se sučejo elementi izrecno nnionske strankarske smeri, kateri so imeli že pod baronom Rauchom žalostno ulogo.
Kdo plača troske po žirioiakili izgredih '? Na ukrep Požunskega mastnega zbora, oa naj se vojaški erar za stroške lanskega posredo vanja pri židovskih izgredih obrne do vlade, odgo varja ogerski minister za notranje stvari, da mora mestna občina sama poravnati te stroške, ker da je naloga občine, skrbeti za red v svojem okrožji, torej tudi plačati stioške, ki navstanejo za povrnitev kaljenega miru.
V na aaj} e d     v e.
Pri Borani poleg Guzinja oh enio>tror*kl
meji je turški maršal Mustafa Assim-paša zbral petnajst batulijouov nizamov ter črnogorski vladi javil, da ima dovelj vojske na razpolaganje, s katero lehko obvaruje ko misi j on za mejno ureditev vsakeršnega sovražnega napada od strani Albancev. Ob jednem je pozval črnogorske poverjenike, da zopet povzemo započeto delo. Vojvoda P lame nac se je na to povrnil v Berano.
I« Ejoiidoiit* se poroča „Pol. Gori", da je angleškemu kabinetu od Sira Evelvna Ha ring-a došlo jako n^ugoduo poročilo o po loža j i v Egiptu. Baring priporoča angl ški protektorat kot jedino uspešno sredstvo, ki bi odpomoglo sedanjim nesrečnim ra/.mei«m. Angl-rki kabinet pa da ni zavzet /a takovo irešitev .t-ega vprašanje, temveč da se zadovoljuje •sim«o 'a. osiguranjem Sueškega kanala. — *i*«ronla iz V. gipta..soglasijo v tem, da so se za -morski vojaki v zadnji bitki hrabro borili, da pa so jih baši-bozuki popustili, na kar se je carre razklenil iu so sudanski ustaši s -.oro popolnem uničili 600
na <b.bro da poroča
svetu vender jedenkrat tudi o veselem napredku, in ne  toži  vedno  o neznosnem  položaji,   v kiten je bila Idrija uklenjena toliko in toliko let. — Oe vam zagotavljam, da so v Idriji razmere vse drugačne,  kakor so  bile še pred nedolgim časom, — sem vam b tem najbolj označil sedanji položaj. Kdor bi hotel dandanes  nasprotno trditi, o tem  bi se smelo pač s pravico reči, da on razmer ne pozna, ali pa,  da on dosledno neče v Idriji miru. — Jaz pravim — miru, kajti bili so časi, ko se je bil v Idriji ljut boj, ko se je istinito šlo za: „S<in oder Nichtse n ', bili so časi,  ko je bilo tukaj popolnem nemogoče dobiti modus vivendi, — danes pa diha Idrija prosteje iu burni valovi notranjih prepirov so se polegli; — razmere so drugačne, a razmere so boljše. Naš rudar, ki jo prej zmirom s strahom gledal v grad,  se  danas  zaupno  obrača v sedanjega predstojnika svetovnoznanegu našega rudnika, — naš rudar je klical toliko let po pravici, in ponosno smemo danes zatrjevati, da je gasio c. kr. rudniškega nadsvetnika g. Novaka:   „Gleicbes Recht flir Alle". — Koliko pa je I<lri|a dosegla s tem, da odlične kroge diči pravieoljubnost,  to more prav oceniti le oni, kateri je vsled nepravičnostij sam trpel. Naj se blagovoljno le pomisli,  koliko nam je s tem pomagano, da fe velecenjeni g. Novak rado-voljno prepustil Čitalnici c. kr. rudniško gledališče. Gospoda! — to je korak neprecenljive  važnosti in sedaj nam nastaja sveta dolžnost, da ta visokodušni dar blagega moža ue le hvaležno sprejmemo, ampak da  se pametnim, mirni m — taktnim postopanjem naše vrste tako urede,  da se narodnej stranki ne bode moglo očitati od  nobene strani,  da Čitalnica tako dragocenega daru vredna hi. "Ak& je bilo kedaj diacipiine treba, je gotovo sedaj oni 'č4š iiapbfiiif, da moramo /niti računiti s posamičnimi faktorji. — Ml smo trdnega prepr.čania,  da je' — 'r&bift*''iiif'stad^ tibus — v Idi i ji jedino le spravljiva iu miroljubna politika prava,  in da je le tej  politiki pripisovati, da se socijalne razmere vidno boljšajo.
Mi smo svoj čas odločno trdili, da bistroumna cesarica Marija  Terezija  luriji  gledališča ni zato
občudovati. — V igri: „V spanji" so nastopili: gospodičini Lavoslava PunČuh-ova in Miinica La-pajne-jeva in gospoda Fr. Vončina in Grašek. Gospo lic. na Punčuh-ova je naša dobra znanka že is prejšnjih let — pravi steber „Siovenskej Taliji" v Idriji. Mi bomo o njej obširneje spregovorili o prvej priliki. — Gospića Lnpajne-jeva zavzema vso našo pozornost. Ako bi hoteli biti galantni, bi opisivali vitko njeno rast. Elegantna nje igra in impozantna postava na odru napravila je najboljši utis, in mi veselo pozdravljamo gospudičino posebno še, ker se svojej roli nikdar s spominom ne bori in ker jej je v govoru lastna taka milina jezika, da lahko z mirno vestjo rečemo, da je ona pravi biser slovenskega gledališča. — Isto tako se moramo pohvalno izreči o g. Vončini in Grašeku. Prvi je odličnjak kot Charakterdarsteller", — drugi pa jako spreten ljubimec. O obeh gospodih pa bomo obširneje govorili drugi pot.
Druga igra bila je „Mutee".   Tu so nastopili : gospodi ini  Goslarjeva in  Sinkovie-eva in gospodje Vinko Lapaine,   Vončina,  Singer m Grašek. Igra se je gladko vršila, in ensemble  bil je vzgle-den. Gospodičini sta začetnici, a  neust rašlji v njijin nastop nam je porok, da so gg. aranžerji pravo zadeli, da so ju mej igralce v.prejeli in z lahko vestjo se gospodičinama v prihodnje večje role i'.roće. Z* sedaj čestitamo. — Neovrgljivo pa je komik g. La-pajne, brat Mimičin, mej gospodi igralci poleg gosp. Vončine   najspretuejša   moč.    Videli smo  v svojem   življenji dosta  kom kov,  a  smelo trdimo, da g. Lapajne ima v komiki res svoj poklic. Gospodu se vidi, da se je v svoji stroki na Dunaji šolal in Bicer izvrstno šolal.   To vam je naravna igra, — vsak korak vzbuja gledalcu smeh in ta gibčnost in mimika — z jedno besedo: komik  po božjej volji, "-t Slavno drama turno društvo v Ljubljani že danes opozorujemo na to izredno rnoč in zagotavljamo, da bi. gg, Kajzel in Lapajne slovensko gledališče z občinstvom natlačeno polnila. — Gosp. Singer je vrlo priden igralec in vzlasti njegov sonoren glas mu v rolali, kakor je ona dra. Skaze, kaj dobro služi. —-Pred igro in mej igroma je pel mešani zbor pod vodstvom g. Bezek-a  pesni:   „Rudarska" — zložil
ga je uredoval učeni Šiuien Rud maš.   Takrat je i baje v Celovci začela na svitlo hoditi „Slovenska! bčela" (1850—1853), ki jo sledila po J. Drobn'či uredovani „Slovenski ć belici-' v Celji.
Odveč bi bilo tu raštevati nemške liste v slovenskih pokrajinah izhajajoče; bili so isti kot prejšnje leto.
Hujši časi so napočili časnikom z letom 1851. Prejšnjo tiskovno svobodo je močno skrčila dne 6. julija 1851 prijavljena naredba o p o s v a r-jeuji časopisov. Prvi odstavek te naredbe se je gla-il Uko-le : nA-o kak «a30t»is stanovitno kaže svoje sovraštvo proti prestolu, proti jednoti in celoti države, proti veri, nravitosn in spiuh proti te meljem državne družbe ali pa spodkopuje i .vm mir in red, posvaril se bode dvakrat pismeno. Če je bilo to b varjenje brezuspešno, lehko ga ustavi namestnik kronovine, v katerej časopis iihaja; ustavi pa ga lehko začasno, — namreč za 3 mesece. Le ministerstvo ga lehko ustavi še ga dlje časa ali pa za zmiom. Pritožba zojier odločbo namestnikovo nema odložne moči." Ta naredba je očitno naznanjala oua razglasa od 10. dne avgusta iu 31. dne decembra istega leta, ki ta nikdar prav oživljeno državno ustavo od 4. sušca 1840 popolnem poko-
pala. Z državno oblastjo se je zavezala še cerkvena. Škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki so že začetkom kaj pisano opazovali razvitek časnikarstva. Na migljaj državne oblasti so škof;e sedaj živo in nujno svarili posamične liste, ter jih opominjali na besede sv. pisma, da naj vernikov nikar ne pohujšujejo, sedaj so pa svoje vernike svarili pred čitanjem raznih časopisov. „Ti so jim lažnjivi preroki, ki resnico grdijo iu preklinjajo, svete reči zasmehujejo, priproste, malo izobražene ljudi zapeljujejo in javi.o mnenje pačijo." Tedanji slovenski časopisi so bili pač prepohlevni, da jih gotovo ni b lo treba našim škofom svariti. Da se ne šalim, naj pričuje neki razglas Brnskcga kon-z i storija.
„Moravske novine", katere so se vrstile mej poluiadne liste, so jedenkrat nasvetovale, da bi se pfi cerkveni godbi, pri cerkvenem petji ljudstvu nt razumne latinske besede, latinske pesni nadomestile s češkimi besed.-.mi, s češkimi cerkvenimi pesnimi. To se je zdelo škofijskemu kouzistoriju v Brnu tako nevarno in pregrešno, da je s posebnim razglasom svaril ]>red čitanjem rečenega lista. Pri tej priliki se živo spominjam, kako so se pri nas nekateii   starokopitni  duhovniki —  po  letih na-
vadno še zelo mladi -- jezili, ko se je bilo jelo v naših listih razpravljati vprašanje o češčen;i bitja božjega v narodnem jeziku. Kot bi vsegaveden Bog slovenski ne razumel! Cecilijanci, tudi de vobis fabula narratur.
Vladni absolutizem je tudi Slovencem močno moril narodno zavest.   Več listov je s časom poginilo.   „Primorski Slovan"  je  umrl že tekom prvega leta svojega življenj*.  „Celjske novine" so utihnile leta 1851.   O „Sloveniji" in „Pra-vem  Slovenci" že davno  ni bdo ne duha ne sluha.  A poginila sta tudi dva nepotrebna nemška lista,  katerima so naši duhovniki znašali gradivo; ta dva lista sta bila prej imenovana tednika („The-ologische Zeitschrift" in  nZeit und Ewigkeit"), ki sta v zveličavni uemščini svojim pičlim naročnikom in čitateljem preskrbovala nebeške hrane!   Ker se je imela vsa Avstrija preustrojiti po istem nemškem kopitu,  bilo je le naravno, da  naša deželna vlada ni več potrebovala slovenskega uraduega lista. „Ljubljauski  časnik"  je  poginil  leta 1852. Tega se je najbolj veselila „Laibacher Zeitung", ki je sedaj pri obilej brani  tako uagloma rastla, da je že z letom  1853 iz.hajala po šestkrat v tednu. (Dalje prih.)
Josip Gnjezda, in „Tam, kjer beli so snežniki" od A. Nedveda. Pelo se je jako dobro, za kar gre hvala posebno gospodićinam pevkam ii g. Bezek-u, ki se za petje v Čitalnici res prav zelo vestno trudi. — Bil je izredno prijeten večer in gledališče polno. V ložah je bilo mnogo gospodov uradnikov in tudi C. kr. rudniški nadsvetnik gospod Novak s svojo obitelj o.
Konečno moramo pa še posebno hvalo i/reči gospe j Dragotini Lapajne jevi. ki se je toliko tru lila fea izvrst*n uspeh tega večera, in tajniku g. Fr. Kosu, potem junstu gosp. Jakobu Vidieu in tgovcema g. Goli-ju in g. Valentinu Trevnu, ki gledališču prijazno »>iv|iusčata svoja trgovska pomočnika g. Sin gerja in g Grašeka.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Konec.)
Centralni odbornik g. Robič poroča, da se jo UBtanovila na Dunaji trgovinska zadruga za prodajo mlekarskih izdelkov in da je centralni o Ibor kmetijsko družbe sklenil, da ista s 100 gld. pristopi kot ud.
Centralni odbornik g. dr. Poklukar opisuje korist te trgovinske zadruge, pri katere ustanovljenu na Dunaji se je i on z mnogimi državnimi poslanci udeležil.
Odkar bo je meja za uvaževanje živine proti Ruskej in Rumunskej zaprla in ker se bodo kmalu razdelili občinski pašn.ki, kaže kmetovalcem najbolj, da se holj poprimejo živinoreje.  Zadnji živinski bo-nienj v Ljubljani je kazal, da se goveja /.ivina prodaja Čem dalje bol| in za dobro ceno.   Kranjska živina se prodaja  na  Laško  in  preko  Koronke na Nemško in morebiti se kmalu,  kakor hitro se cene na železnicah za prevažanje  goveje živine znižajo, kranjskim  živinorejcem odpre j>ot,  da bodo prodajali svojo živino za največji  želodec  v državi, za Dunaj  Načelnik te zadruge je g. grof Ditrkbeim, ki ima sam že zdaj veliko izvažanje mdekarskth izdelkov. Zadruga se bode  v prvej vrsti ozirala pri posredovanji  prodaje  mlekarskih   izdelkov   ua svoje člane, katere bode poučevala, kako se Imajo priprav-ljati mlekarski izdelki,  da se prodadd dražje. To vedo gotovo dobro ceniti Bohiojci,  ki že zdaj svoje pridelke dosti dražji prodajajo nego prej.
Živinorejci naj se tedaj poprimejo lepe prilike, ter pristopijo k tej zadrugi.
Predsednik batou VVurzbach pravi, da je cen tralui odbor kmetijske družbe hotel z upisom v zadrugo pomagat« kmetskim gospodarjem, sosebuo živinorejcem, iu da bi rad storit več, ko bi dohodki družbe ne bdi tako »kroumi. Morda, tuko upa g. "VVurznach, pridejo boljši časi, jiotem se bode storilo več.
Potem se konečuo odobri vse poročilo. Tajnika namestnik iu blagajuik g. Bruss poroča potem o račuuu za 1. 1882. Dohodki so znašali 8432 gld. 34 kr., stroški pa 7446 gld. 47 kr. Ostalo je tedaj v blagajnici 985 gld. 86 ar.
Proračun za 1. 1884 kaže dohodkov 5283 gld., stroškov pa 5241 gld. 41 kr.. tako da bi bilo bla-gajmčnega preostanka 41 gld. 59 kr.
Gospod Dežmau vpraša, se je li skrbelo v proračunu za stroške izdavanja kmetijskega lista, katero je sklenil lanski občni zbor.
Gospod Brus opomni, da zaradi izdavanja lista neso še došla vsa poročila  poddružnic.   V obče pa se porabi za list 400 gld, ki so umeščena v prora čunu za izdavanje   „Naznani 1"   iu poročilo central nega odbora.
Predseduik baron Wurzbach pravi, da so se nekatere poddružnice izjavile za izdavanje, druge pa proti. Tudi ni še rešeno vprašanje, ali bi izhajal list v jednem, ali v obeh deželnih jezicih. V obče pa ima priti vprašanje izdavanja lista še v razpravo
Cesarski svetnik gosp. Murni k pravi, da ni treba staviti za list kako  svoto   v  proračun, kajti porabi se denar, ki se je doslej izdaval za ,. N t/na nila". Da se udje upisujejo, to ue zadostuje, treba je tudi plačati letni donesek. Potem se bode izhajalo
in plačal se bode tiskar, posebno ako dovoli, kakor se je izrazil gosp Kramar, poljedelsko ministerstvo podporo za kmetijski list. Stroški za list sj zavisni od papirji.. Za tisoč izvodov na slabeji papir tiskane številke velja 14 do 15 gld., na boljši 20 jzld. Zraven pa je še računiti za razpošiljatev vsake številke 2 do 3 gld. A to velja le, ako je ureduištvo lista brezplačno.
Potem se proračun odobri. Premoženje društva znašalo je, kakor nadalje poroča blagajnik, koncem 1. 1882. 34.650 gl. */■ Kr-in ae je proti prejšnemu letu pomanjšalo za 927 gl. 44 kr. vsled kursne diference.
Tudi stan premoženja se odobri brez razgovora in preide so k volitvi odbornikov in tajuua, o katerej smo že poročali. Potem se zborovanje zaradi nesklepčnosti sklene. »
Domačo stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za zgradbo šole v Šent Juriji na Pesnici 100 gld. — in za popravo farne cerkve na Preinu 200 gold
— (Gospod M. Herman), državni naš poslanec in deželni odbornik štajerski, obolel je nevarno; vender se mu je baje nekoliko ua bolje obrnilo.
— (Promocija.) Učeni naš rojak in pisatelj, g. profesor Karel G laser, bil je zadnji petek na Dunajskem vseučilišči promovirah za doktorja filozofije. Ri^oroze delal je iz sanskrlščine s takim uspehom, da so mu čestitali prvi nemški jezikoslovci ua Dunajskem vsvučiliši i, ti;ko n. pr. Schenkl. Kakor
ste že poročali, predat je preje Dun.ijskej akaiemji J tO predavanje v prid znanosti v razsojo učeno razpravo o rBana Parva-tijiar.n;.vanaf..ka", kojo je akademija vzprejela ter sama dala v tisk; (napačno bilo je v raznih listih čitati, da je g. profesor Glaser imenovano razpravo sam dal natisniti). G. profesor Glaser je gotovo prvi Slovenec, ki je indiške filologije doktor, in ker slu|e radi učenih svojih razprav /.•■ mej nemškimi učenjaki, čestitamo i/, polnega srcu ogroinn m uspehom, ki jih je dosegel na uč^ujaškem  polji vrli naš domoljub.
—u—.
— (Jugoslovanske akademije) zgodo-viiisko-fiiologičui oddelek ima danes popoludue sejo, pri katerej bode naš rojak in akademije redni član g. M. Valjavec čital r o/pravo o naglasu glagolov.
— (Umrl) je g. Matija Fric, župnijski oskrbnik iu dokao pri Veiikej Nedelji, v 9. dan t. m. Blag mu spomin 1
— (Umrl) je v Mariboru v 9. dan t. in. Makso baron Rast, naš jako odločen uasprotnik.
— („Zlata Praha-1) imenoval se bode velik ilustrovan tednik, ki začne o novem letu izhajati pod uredništvom Ferd. Scbulza v založbi knjigarja Otta v Pragi Med glavnimi sodelalci tega lista imenovat nam je posebno Jana V. Lega, ki bo seznanjal Čehe z našimi razmerami in našim živi jen jem. Kakor smo izvedeli, bode list že v prvej številki pnn-'si'l sliko iz krasne sata domovine; priporočamo torej Uobraženim Slovencem, na| si ga naročajo, zato pa začuo opuščati nemške ilustrovane liste, s katerimi je naša domovina vedno še preveč preplavljena.
— (Ali  je beseda „koinuiiard<> raz-žaljenje časti V)  To vprašanje bi se bilo imelo danes rešiti pri c. kr. okraju->j  delegiranoj sodmji Ljubljanskoj po c  kr. sodniku F. Čučeku, a ui do tega prišlo, ker je tožitelj od tožbe odstopil. Stvar pa je bila ta: Znani krojač Fran Že l e z n i k a r tožil je Miho Konča rja,  da   mu  je  pri ustanovljeuji krojaške zadruge rekel ..K   iiiuinrd - m da mu je pretil,  da ga bode pustil  po  policiji  iztirati iz dvoraue. ToJitelj kro|ač Železuikar trdi, da je razžaljen v svojej časti kot državljan, kajti po njegovem mnenji se „komunisti" le še v ječah nahajajo, tedaj bi bil on nevaren Človek.   Sodnik gosp. Čuček pravi, daje beseda „komuuist" le relativen pojem,  kajti   pije  se  „in communeu,  gre se kam „in eommune" itd.,   v  obče  pa misli,   naj  bi 86 stranki z dobra poravnali. Toženi Končar zanikava, da bi bil krojaču Želesnikarju rekel komunard, pači pa mu je, ker se ie Nhauskuechtenmassigu obnašal, I
nasproti zaklical: „Jaz nesem komunard !J Tudi ne taji, da je Železnikarju zaradi njegovega surovega obnašanja pretil, iztirati ga iz dvorane. Če pa Železnikar beseoo komunard na &e v/ame, nema nič proti temu. Tožitelj Železnikar zahteva, naj se izreče sodba, da bo imel mir od g. Končarja, ki je njegove prijatelje svaril, naj ne občujejo s krojačem Železnikarjem, kajti le ta bode kmalu v verigah na Gradu sedel. Toženi g. Končar pravi, to ni res; v obče pa prosi, ker se mu je poziv dostavil Še le v ponedeljek, naj se obravnava preloži, da nastopi dokaz resnice in se jedenkrat napravi konec. Toženi Končar navaja v dokaz resnice celo vrsto prič. Ko sodnik g Čuček še jedenkrat vpraša, se li hočete stranki pogoditi, reče kroiač Železnikar, naj Končar prekliče. A Končar odvrne, da nn prekliče ničesar, temveč da nastopi dokaz resnice. Naposled se zadovolji tožitelj krojač Železnikar s tem, da ga bode g. Končar puščal v miru. (J. Končar pravi, da ne mara m ti imeti ž njim kacega opravka. S tem je, ker je toMtelj od tožbe odstopil, obravnava končana in torej ne vemo, je li beseda komunard razžaljiva, ali ne.
— (Iz Borovnice) piše se nam v 9. t. m.: Na po/iv g. župnika zbralo se je včeraj po cerkvenem opravilu nad 120 posestnikov v šolski sobi in sicer v ta namen, da se pou(e o važnosti zemljiških knjig Gosp. Danilo Maj a ion prevzel je to nalogo ter v poldrugo uro trajajočem izvrstnem in vsacemu lahko umljivem govoru raztolmaeil važnost zemljiških kniu raz.ie podrobnosti. Poslušali so ga z največjo  pazljivostjo  in   marsikateremu bode
Iskrena hvala g. M.ijarouu, na katerega smemo biti ponosni. — D.* pa naš župan ni prišel k temu shodu, nas ui prav nč užalilo, saj vemo, da zajema v.so svojo modrost iz „Celjskoga buteljna". — —r.—
— (Župnijo pri sv. Kungeti) v Slovenskih Goricah dobil je g. Fran Pignar, kaplan v Hočah.
— (Slovanska Čitalnica v Gradci) ima 15. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni „/ur Stadt Neugraz" (Neugasse) svoje občno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zborovanja. 2. Poročilo tajnikove o društvenem delovanji v letu 1883. 3. Poročilo blagajnikovo m protačun za leto 1884. 4. Poročilo kuj'žničnrjevo in gospodarjevo. 5. Volitev dveh preglede valcev računov. (>. Volitev načelnika. 7. Volitev odbora.   8. Razni nasveti.
— (Izredno veliko repo), 6 l/a lunta te>.ko, videli smo včeraj pri gosp. L. Tavčarji v „Hotel Evrojta". Pridelal jo je ua svojem posestvu ua Bizeljskem.
— (V A baci ji) bodo vse zgradbe m naprave v kratkem dovršene, in se bode to novo za-havainče tekom prihodnjega februvarjn otvorilo. Mej tem pa se skrbi za ugodneje železuično zvezo. V to BVrbo prične počenši h 15. t. in. na progi Št. Peter-Reka voziti bi/ovlak (za vse tri razrede). Ta vlak bode v zvezi s kurimimi vlaki g!»ivne proge.
Telegrama „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 11. decembra. Polit. Correspon-denz" poroča iz Londona: Angleška vlada poslala je v Indijo povelje, naj bode šest polkov za Egipt pripravljenih.
Dunaj 11. decembra. Pri obravnavi o indeinniteti izjavil je poročevalec grof (Jlam-Martinic, da v naporih njegove stranke ni niti sledu o zatiranji nemškega naroda. Nemec vender ne more v tem videti zatiranja, da Čeh v Českej v svojem jeziku dobiva pravico. Govornik opominja levico, naj z idejami, kakeršna je razdelitev Oeske, ne ruši jednote in ne uničuje organičnih stanic, iz katerih je sestavljen ves veliki organizem. To je nevarno početje. Mi hočemo podedovani značaj države varovati in štititi, in v tem je razlog naše jedinosti. (Živahno odobravanje na desnici).
Sigurno zdravilen aspeh. Naval krvi, težko sapo in vse nasledke slabega toka krvi ozdravi obpesno po k ratke. i rabi pristni „Moll-ov Seidlitzprašek" Skat-ljica z uporabnim navodom 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poStnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tuc.hlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (690 — 2)
Tujci:
dne 11. decembra.
Pri Nlonn i Blasel z Dunaja. — Pater Andrej iz Inomosta. — Sehnabler iz Gorice. — Lengy I iz Kaniže. — Sakser iz Feldkirclina.
Pri JlaJlei: "VVeber z Dunaja. — Schuntar iz Idrije. Kuchler z Dunaja. — Fiirth iz I$ud\veisa. — Kapuscinski z Dunaja.
Umrli so v IJublJanl:
4. decembra: Josip Štepic, sobni slikar, 31 let, Mero-sodne ulice št. 1, za jetiko. — Jakob Kolenc, delavec, 55 let, Pred konjušnico št. 2, za jetiko.
5. decembra: Josipina Leveč, kupčevalčeva hči, 16 let, Reseljev trg št. 1, za davico.
8. decembra: Apolonija Golob, črevljarjeva udova, 61 let Kurja vas št. 9, za plučnico. — Marijana Poljanšek, komisijonarjeva žena, 44 let, Kolodvorske ulice št. 20, za rakom.
9. novembra: Rudolf Backcr, železniškega mehanika sin, 6'/» leta, Marije Terezije cesta št. 14, za davieo. — Janez Kukovifi, superijor misijonskih duhovnov, 38 let, Travniške ulico št. 8, za srčno napako. — Janez Ljubio, delavčev sic, 8 dni j, Opekarska cesta št. 9, za čeljustnim krčem.
V deželnej bolnici:
2. decembra: Jarnej Sušnik, gostač, 77 let, za plufi-nim edemom. — Alojzija Lokvenc, gostija, 50 iet, za zunanjim prisadom. — Magdalena Mavrin, delavčeva hči, 2 leti, za jetiko.
4. decembra: Jožef Tratnik, bivši tkalec, 54 let, bil je umirajoč v holnico prinesen ter bode uradno preiskati. — Ferdo Magajna, magHcinar, 45 let, za použito žvepljeno kislino. — Janez Remš^ar, gostač, 70 let, za kroničnim katarom v črevesu.
6. decembra: Andrej Marinšek, krojač, 26 let, za travmatično vnetico trebušne kožice.
7. decembra: Jurij Stegne, dninar. 32 let, za vodenico. — Marija Inglič, šivilja, 77 let, za mrtvudom.
.Vlrteorologično poročilo.
S	Čas opazovanj a	Stanje barometra v Ultll.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- | kriua v m m.
11. dec. j	7. zjutraj 2. pop. i>. zvečer	734-00 mm. 732 41 mm. 730-85 mm.	— 1'0'C — 16'C — 2 2" C	si. svz. brezv. Bi. jZ.	obl. obl. obl.	0-00 mm. snega.
Srednja temperatura — 2*6°, za 2-0° pod normaloin.
Tržno cene v IJ uhlja u I
dne 12. decembra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ Oves, n ...
Ajda, „ ...
Proso, . ...
Koruza, „ ...
Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol , .   . .
Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram .
Mast, p Špeh frišen n       . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo, r
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokoš......
(»(dob........
Beno, 100 kilogramov . . Slama,   B n . ,
Drva     trda, 4 k v. metre .
_     mehka, „   „       - .
gld.	kr.
7	96
	36
4	87
2	92
5	20
5	36
B	40
8	50
8	50
10	—
2	86
—	94
—	88
—	60
—	74
—	85
—	8«/i
	8
—	60
—	56
—	rej ' t.'
_	. )'l 45
—	is
2	14
1	87
6	90
4	10
dni 12. decembra t. i.
(Izvirno n '.egraflčno poročilo.;
Papirna renta .... .....
Srebrna renta .... .....
2 it* renta........ . .
5° o marčna renta,
Akcije narodne banke ......
Kreditne akcije...... ■ <
Loudon........ » .
8rebro    .... .......
IV'-Dul. ...........
C. kr. cekini.   ....... . .
Nemške marke......
4*/, dižavue srečke iz 1. 1854   250 gld.
79 gld. 10 kr
79 98 <Ki 83T 281 121
9 5 59 121
70 60 80
20
60 72 30
Državne srečko iz 1. 1864.         100 gld. 4*0 avstr. zlata rm>t*. davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0......
401
n n n        — . „ ....
„     papirna renta 5°/u.....
5°/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. Zemlj. obč, avst'. 4,/j<1/0 zlati zast. listi . Prior, onlig. Elizabetine zapad, železnice Prrir. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srećke .... 10 „ Ak'-ije atiglo avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj.   170 gld. a. v.
167 gld.	—	kr.
98 ,	60	n
120 „	40	n
87 r	t>5	r
8'> ,	35	n
104 ,	—	c
115 .	70	
119 „	25	„
102 „	90	
104 „	50	
172 ,	75	
19 d	—	
107 ,	25	
218 n	20	
Lovski pes (torek)
bolj majhne postave, bele kratke dlake, z rujavo liso krog levega očesa in z zastriženo črko A na levem stegnu, ki čuje na ime „Skok", se mi je pred 4 dnevi Izgubil.
Kdo pove, kje je, dobi primerno nagrado.
Dolenji Logatec, v 4. dan decembra 1883. (779   3) A. Caiiflumo.
f 4
4
4
4
1
13 do 14 let star,
jezika, vzprejme v
zmožen slovenskega in nemškega se v prodajalnico mešanega blaga Kamniku  pod chiflro A. S. — Več se zve pri trgovcu J. liUckiUHnii«u v I.jultlJani.   (785—3>
► ► ► ► ► ► >
lOOO litrov
izvrstnega žganja, pravega tropinca
prodaja po nizkej ceni (776 -3)
Fran Bratina, pose.-tnik i/. Ustja pri Ajdovščini.
Kakovost in cena žganja se pošilja na zahtevauje franko.
2^5 ^3^i
zložil F. S. Vilhar.
Prva knjiga teh skladeb, kojo so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadržaji zanimiva je za vsacega, koji se z glasbo ali petjem bavi; ona obsega: I. zamošpeve, II. m žice zbore. III. mešane zbore in IV. 3j  Zklttdbe za glaMovir.
L~ Knjiga je vrlo ukupno opravljena ter ima na ve-P likem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani 2j knjigarna J. Giontiiii-jeva po 2 gld. 40 k r.; dobi se 9 pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat-f ska) po 2 gld. 20 kr. (744—8)
G. PICCOLI,
homeopatičen in aleo-patlčen lekar
„Pri angelji"
v Ljubljani,
na DunajzktJ cesti,
priporoča p. n. občinstvu po 10 letni skušnji sledeča
AlltirrlieumOll, najboljšo zdravilo proti prehla-jenju kostibolju, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v p'suh, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh.   Steklenica 40 kr.
Dr. Mora-vo sredstvo zoper mrzlico je
najbolje mej vsemi do zdaj znanimi zdmvili proti spridenju pichajalne mrzlice.   Steklenica HO kr.
Marija pomagaj želodčne kapljice. Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nema dobrega želodca, ako ima sdabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha iu ga vije, proti želodčnemu prelila jeiiju, zla teniei, ako se komu iioče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želoilca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodčnemu krču iu zaprtju, ako je želodce pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrab in proti zlati žili in v različnih mrzlicah. Steklenica 20 kr.
Najboljše in iiajiiplivnejšc pravo norveško pomoliljevo jetrno olje proti mratnorlci, rba-
hltidi, plučniei, kašlju itd.   Steklo iea 60 kr.
Pustile iz sladnega ekstrakta (Mali Bonboni) pr< ti kašlju in prchiajcnju. Skaljica 10 kr.
1'astile saiitoiiinske: izkušeno zdr a vilo zoper gliste Skatljiea 10 kr.; l<;() koščekov 70 kr.; 1000 koščekov 4' gld. 50 kr.
Salicilne pastile proti prelilajenju . naj. boljši piipomoeek j)roti Uavici (difteritis), pluonim,
pisnim in \i.-itnim boločiiiam, Zv>per kašelj in liripa-vost.   Skatljiia 20 kr.
Naroči/a po poSH se izvršujejo točno in
po poštnem povzeli. (21ji—6)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ■»-♦♦♦♦^
Priznano nepokvarjen0, izvrstne
voščene sveče
izdelujejo (652—10)
P. & R. Seemann v Ljubljani.
: : : :
7 nesrečni katastrofi v Casamicciola
dnč 28. julija 1882. leta je bil Švicarski fabrikant tir
Jean Denis na otoku
Ischia zasut
in se je ondu v 41. letu svoje dobe zadušil. Kljubu vsemu poizvedovanju postavljenega kuratorja Giacoma liulatti v Neapolji se neso našli niti sorodniki, niti pravni dediči, da bi prevzeli njegovo \eliko premoženje, obstoječe iz: «lvoh loy»r«'ii. zalog blagu., vrednoNtnlh paplr|ev iu gotovine.
Pošiljatov 12 za'-ojev, imejočih v sebi 2460 pristnih vieai-Nkili ur, ki so bili transit » Dunaj namenjeni v iztok, prnlržal je špediter Fr. Hauvauj' Jil.s v 7. dan avgusta lanskega leta, ter v 16. dan oktobra izročil podpisanej trgovini z urami naroeivši, da naj se ure, ker stroški shramb«; vedno nara-čajo, zaztouj oddajajo, samo da se pok rij«' curina in vo/iiinu ter se kuratorju omogoči izvesti zapuščinski račun, ter da blago dalje no leži.
Ure imajo prvotne vrednosti po 70, 62 in 54 frankov, vender pa so na izredno izgubo ne more jemati ozi>, posebno ko veliko premoženje itak nema dediča iu vse pripade državi.
Ure se oddajo po spodaj naznačenih cenah, zna-šajočih carin •, voznino iu pristojbino za shrambo.
1440 verižic iz double-zlut*, katere so tudi bile v zabojih, prilože se vsaki uri, dokler jih je kaj, MMtOJftJ*
Blaga je: 12 zabojev J. D. 4683/94, imejočih v sebi:
l£0o ur u v Midro, švicaiuko kolesišče, iz niklja
in srebra, s po noči blestefilm kazalščem. ivioo Hrebrnili Wa^niiigtou-renioiitoir-ur z
jednakim kazuliščimt.
Za voznino, carin > in shrambino pristojbino naj se pošilja za prvič zaznamenovano ure pO gl. «».!».», za druge po gl. ».1*58 ali i nakaznico, ali pa po poštnem povzetji; vsakej poSiljatvi se priloži po jedna označenih venžie, dokler jih je k«j. (781—2)
Zapuščinsko pooblaščeni:
Uhrencommissionshaus L. SPIERING,
Wien, 11., Klinslmf, neben Schollerltof.
Velika izber
francoskih in ameri-i kanskih budilnih ur z dnevnim kazalom in brez njega.
m    Šviearske sviralke, »
g igrajoče 1 do 10 točk, z glasovi harfe, male flavte in citer, tudi
• 784—2)
Velika izber
i. zlatih, srebrnih in nikljevih žepnih ur, stenskih ur z nihali v vseh velikostih.
z bobuičkom in zvončki.
Vse tO v bogatoj izberi iu najcenejše pri
1 JOSIPTJ GEBI, urarji v Slonovih ulUah 11. |
Izdat olj in odgovorni urednik Makso Armič.
Luninimi in tiak -Narodne Tiskarne'