PRIMORSKI dnevnik
i® zaCel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Preč hodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž n#d Cerknim, razmnožen n« ciklostil. Od 5. do 17. »"Ptembra 1944 se je ti-***• v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*'•	18. septembra
'944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. "laja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla za-jnJa Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
f> “O
i> «•
o
Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 244 (11.660)
Trst, torek, 18. oktobra 19
o
r/1
71
m
c>
c.
T-
r_
i
m-:
—
.t-
i—s
n
x>
oo
m
en
X"
9
w
I
o
o
o
o
M —
o
o
Po dolgem sušnem obdobju se je vreme prevesilo v pozno jesen
Poplave v Gorici in Novi Gorici
Ohladitve s snegom v vsem alpskem loku
Manjše nevšečnosti
DORICA — Včeraj ponoči je močan povzročil veliko škode v Gorici “1,v Novi Gorici. Deroča voda, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljud-le, je včeraj ponoči preplavila novogoriške in goriške ulice ter vdrla v k*eti in pritlične prostore v starem severnem delu mesta. Največ škode 80 zabeležili na Komu, kjer je voda Preplavila trgovine, stanovanja in po krajinski muzej. Uničena so tudi skla-Pisča blaga v tovarnah in trgovinah ler delavnicah v ulicah Corsica, Ška-Pnjelova, Formica v Gorici. Na po-P>°č goriškim so prišle številne ekipe gasilcev iz Trsta in Vidma.
Dopolnilna blagajna za tržiške delavce
. TRŽIČ — 1500 delavcev trži-ske ladjedelnice Italcantieri bo moralo od 14. novembra dalje sPet v dopolnilno blagajno. Na j* sklep vodstva obrata so de-lavci včeraj odgovorili z enourno stavko, med katero so se zbrali na skupščini. Z istim datumom bi moralo v dopolnilno blagajno tudi približno 250 delavcev tržaškega Arzenala.
tudi na Tržaškem -
Prav tako so zabeležili veliko škodo v Novi Gorici, kjer je voda preplavila veliko tovarniških, upravnih in stanovanjskih stavb. Popolnoma pod vodo je bila klet stavbe občinske skupščine, precej je poškodovan občinski arhiv. Na pomoč so prišli gasilci iz vse Primorske, od Tolmina do Sežane.
Do poplav je prišlo zato, ker ob hudem nalivu, ki je trajal vso noč, voda ni več odtekala v potok Koren, je poplavila ulice ter po njih drla kot hudournik. Škoda je precejšnja, žrtev ni bilo.
NA 8. STRANI * * 1*
Val slabega vremena je v nedeljo in včeraj zajel tudi tržaško pokrajino. Nad Trstom in okolico se je ulila močna ploha z vetrom. Temperatura se je vidno znižala. Slabo vreme je dalo precej dela gasilcem, ki so morali večkrat poseči zaradi poplav kletnih prostorov, in mestnim redarjem. Prometnih nesreč je bilo veliko, vendar brez hujših posledic za ljudi.
NA 5. STRANI # * «
VIDEM, LJUBLJANA — Z včerajšnjimi ohladitvami je praktično konec letošnjega izrednega poletja,
ki se je nadaljevalo pozno v septembrske in oktobrske dni. Vse vremeno-slovne karte nam zgovorno pričajo, da se je poletje nenadoma prevesilo v pozno jesen z vsemi značilnostmi prvih zimskih dni. Sneg je namreč pobelil ves alpski lok do 800 metrov nadmorske višine in celo manj, saj
je včeraj snežilo tudi v Trbižu, med dežjem pa so posamezne snežinke pa dale vse do Vidma.
Podobno je bilo tudi v sosednji Sloveniji, kjer so zaradi snega za letos že zaprli prelaz preko Vršiča, na Ljubelju in Korenu pa je obvezna zimska oprema.
M. Planinc: Lepo je biti Jugoslovan
BEOGRAD — «V sedanjem položaju, ko se vse v družbi gleda s kritičnimi očmi, je temeljno ne izgubiti usmeritve, da gradimo socializem, socialistično samoupravljanje. Imeti moramo hrabrost, da ga še nadalje gradimo in dograjujemo in to ne le zaradi Jugoslavije,» je med drugim dejala predsednica ZIS Milka Planinc v intervjuju za Večernje novosti ob 30-letnici izhajanja tega časnika.
Milka Planinc je dejala, da je izredno pomembno, ali se bo družba v celoti maksimalno angažirala pri uresničevanju stabilizacijskega programa. «Mi smo z eno nogo še daleč v nerazviti družbi in da bi kre nili proti razvitim, ne moremo ostati brez razvitih družbenih odnosov, demokratskih odnosov, kakor smo zapisali v ustavo in zakon o združenem delu.»
Milka Planinc je govorila tudi o odgovornosti in opozorila na pogosto mešanje osebne in kolektivne odgovornosti. Poudarila je, da morajo biti vsi v družbi bolj odgovorni, tako voditelji kot narod.
«Kljub vsem skrbem je lepo biti del 22 milijonov Jugoslovanov. Verjamem v teh. 22 milijonov. Skupaj bomo premagali težave. Verjamem v Jugoslavijo in njeno stabilnost, kljub vsem tegobam. Verjamem v Jugoslavijo takšno, kakršna je — samoupravna, socialistična, neuvrščena, z enakopravnimi odnosi vseh narodov in narodnosti,» je med drugim dejala Milka Planinc, (dd)
Po včerajšnji seji vlade
Craxi obtožuje demokristjane
RIM — Takoj po seji vlade, ki je h] ?raVljala 0 ukrepih, ki naj bi u-azilj dejstvo, da je parlament zavr-* odlok o črnih gradnjah, je Betti-o Craxi napadel demokristjane in _oraj zagrozil z vladno krizo. «Ni °goče upravljati države — je pou-anl ministrski predsednik — če z “Usotnostmi in odstopi nekatere sile v ujstvih odrekajo vladi podporo, ki J Jo sicer jamčijo z besedami.*
^a zatožni klopi so demokristjani, zlasti pa tisti del KD, ki se spo-ava v Zaccagniniju in ki je med d<!k Vn'm srečanjem v Chiancianu nik ^ ^a(!no ocenjeval delo predsed-kn vlade ler se zavzel za dialog s sta| uU‘sli (marsikdo je govoril o no-Rpfr * zgodovinskega kompromisa). Ate*0 <"rax' Pa Je med poletom iz t_ ,n.v Rim poudaril, da se bo cen-ui komite PSI moral soočati «s si-Pl CIJ°: ki je nastala po srečanju v se anc'anu in nedavnih dogodkih*, Vj bravi po shodu demokrščanske le-rJi0, >n glasovanju v parlamentu o uku o črnih gradnjah, se d 'a^Stični predsednik pa hoče, da nji uugovori spoštujejo in grozi zavez-°m s protiukrepi. Včerajšnja seja
vlade je prvi dokaz Craxijeve odločitve. Socialisti so sklenili, da bodo zopet predložili odlok o črnih grad njah, ki bo vsekakor bolj umirjen, a bo kljub temu dopuščal, da se kršitelj izogne kazni s plačilom globe. Zakladnemu ministru Gorii, ki ni izklju čil novih davkov (povišek bencina) pa je PSI zavrnil vse predloge.
Druga točka Craxijevega posega je zadevala tajno glasovanje v zbor niči. «Ni je demokratične države — je dejal Craxi — ki bi predvidevala tajno glasovanje o proračunu. Sedanji italijanski sistem dopušča velik
vpliv najrazličnejšim oblastniškim skupinam in zato socialisti skušajo kar v največji meri izkoristiti incident v parlamentu, da bi spet spod budili razpravo o učinkovitosti parlamenta in reformi državnih ustanov, ki je tako pri srcu Craxiju.
Napetost v večinski koaliciji so v ospredju razprave med strankami. Danes bo o tem govor v vodstvu republikanske stranke, demokristjani, ki jih je Craxi postavil na zatožno klop, pa so socialističnemu voditelju odgovorili posredno, češ «nismo vajeni, da bi molče ubogali.* R. G.
Danes Craxi v ZDA
RIM — Predsednik italijanske vlade Craxi odpotuje danes v ZDA, kjer se bo v četrtek sestal z ameriškim predsednikom Reaganom. Zanimanje za ta obisk je precejšnje, saj bo vse prej kot rutinska izmenjava mnenj. Craxi in njegov zunanji minister Andreotti namreč prihajata v ZDA prav v obdobju, ko se pred skoraj neizbežnim neuspehom ženevskih pogajanj širijo po Evropi pacifistične ma nifestacije proti namestitvi novih jedrskih raket. Nedvomno bo Craxi poudaril potrebo po enotnosti Zahoda glede evroraket, a bo v zameno prav tako poudaril potrebo po solidarnosti v denarni politiki.
Ugibanja o usodi depozita ob obletnici odloka ZIS
BEOGRAD — Pošte in poslovne banke danes ob jubileju depozita začenjajo vračati denar, ki so ga Jugoslovani na temelju odloka ZIS o položitvi depozita na dinarje, ki jih občani lahko odnesejo iz države pred letom dni vplačali ob potovanju v tujino. Pravico do vrnitve denarja imajo tisti potniki, ki so šli čez mejo prvi dan veljave odloka. Vrnjenih bodo dobili 5000 din, kolikor so tudi vplačali za prvi odhod v tujino.
Med tem pa jugoslovansko časopisje spet objavlja najrazličnejša u-gibanja o tem, kako bo z depozitom v prihodnjem letu. Uredba o plačevanju pologa sicer velja samo do konca leta, vendar so, kot kaže zelo majhni izgledi, da bi se po novem letu kaj bistvenega spremenilo. Te domneve potrjuje tudi predlog resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki v 1984. letu, v katerem je med drugim omenjena tudi uredba o depozitu. Predlog gre sedaj seveda v razpravo in čisto mogoče je, da v odstavku o pologu ne bo doživel podpore — če-
prav so možnosti za kaj takšnega minimalne. Zato med pristojnimi or ' gani že sedaj krožijo inačice o višini depozita, ki naj bi ga Jugoslovani plačevali v prihodnjem letu. Prva varianta govori o tem, da bi višina zneska ostala enaka, torej 5000 dinarjev za prvo potovanje, druga varianta je milejša — 3000 din, tretja pa ostrejša 10.000 dinarjev za prvo potovanje v tujino.
Težko je sedaj uganiti, katera možnost bo obveljala, vsekakor pa je res, da ima še največ možnosti nek drug predlog, ki bi prišel v poštev v vsakem primeru (če bi ga seveda sprejeli): gre namreč za zahtevo turističnih organizacij, naj bi za eno potovanje na leto oprostili plačila depozita državljane, ki bi potovali na tuje v okviru turističnih aranžmar-jev.
Še devetdeset dni do konca depo žita, je pred časom na prvi strani zapisal Pavliha. Toda vedeti mora mo, da je pavliha humoristični časo-
Italijanski opazovalci
Tveganje na Bližnjem vzhodu
— Povabilo libanonskega vo-I iha a °dbora Italiji, naj pošlje v jašk h°n ^na Suf) italijanskih vo-tifn °Pazovalcev, razgreva polita? Vzdušje. Zaskrbljenost je očitna Dri h • ? zaradi vznemirljivih vesti, ki aja-i° z Bližnjega vzhoda: napa ura k1 'slx>Padi so se v zadnjih 24 ^ , Pomnožili tako v okolici Bejru-
države- K na Jfveru na jugu
riruv. -■ ,t je bil en amenski ma-Vr>,\	^vljenje pa je izgubilo tudi’
“Panonskih vojakov.
cev vprašanJu italijanskih opazoval tu.,. ')a *ufu j0 razpravljala vče je ‘S3* vlada, potem ko se
Da šufu je razpravljala včeraj ijanska vlada, potem ko se Premier Craxi vrnil s sestanka -aiističnih državnikov južne Evro-Atenah. Po seji je obrambni • tor Spadolini podal nekaj izjav “torih je razvidno, da je Italija
pripravljena poslati v Libanon 400 opazovalcev, toda le pod pogojem, da se s tem strinjajo vse libanonske politične in vojaške struje (na zadnjem sestanku vojaškega odbora ni bil navzoč predstavnik Druzov) in da operacija ne bo potekala izven splošnega okvira OZN.
Gre za tvegano operacijo, ki mora biti dobro pripravljena, skupina opazovalcev mora biti sestavljena iz kvalificiranih in dobro pripravljenih ljudi, a o njej bo končno odločal parlament.
□ RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj popoldne sprejel na Kvirinalu predsednika švedske vlade Olafa Palmeja, ki se v teh dneh mudi na zasebnem obisku v Italiji.
V Trstu manifestacija za mir
Precejšnje število Tržačanov se je v nedeljo udeležilo mirovne manifestacije, ki jo je priredil tržaški enotni odbor za mir. Na Trgu Unita je navzočim spregovoril senator neodvisne levice Ranicro La Valle, člani odbora pa so sprejemali prijave na sobotno mednarodno manifestacijo za mir v Rimu
PRED 2.500 GLEDALCI
Jadranu spodletelo v mestnem derbiju
Kar 2.500 (v glavnem naših) navijačev se je v nedeljo zbralo v tržaški športni palači za mestni derbi košarkarske C-l lige med Jadranom in Servolano.
Bil je to za naše košarkarje prvi letošnji veliki izpit, na katerem pa je jadranovcem spodletelo. Po izredno izenačeni borbi je namreč zmagala Servolana z 72:68.
Razočaranje med našimi navijači in igralci je bilo po tekmi veliko. To je bil namreč že drugi zaporedni poraz na domačem igrišču.
Tudi nedeljsko srečanje pa je pokazalo, da bo letošnje prvenstvo izredno izenačeno in da bo treba na vsaki tekmi dati vse od sebe. Pomembno pa je, da se naši košarkarji po nedeljskem spodrsljaju ne po-trejo. Treba takoj reagirati. Pripraviti se še z večjo samozavestjo na nova nadaljnja srečanja.
Se veliko odprtih vprašanj v zvezi z ugrabitvijo Mora
MIROVNO GIBANJE V FURLANIJI
Tvegajmo
mir
«V preteklosti smo poveličevali ju nake v vojnah, sedaj pa je čas, da se izkažejo junaki v borbi za mir,» je dejal videmski nadškof Alfredo Battisti na prvem zborovanju furlan-skega odbora za mir dne 21. maja letos v nabito polni dvorani Zanon v Vidmu in s tem podprl široko zasnovano akcijo katoliških množic in vseh miroljubnih sil proti atomski oborožitvi. Akcijo, ki je prav zato vznikla v Furlaniji, ker je bila ta dežela v sedanjem stoletju priča kar dveh krvavih svetovnih vojn. Pod geslom Furlanija področje vojn, Furlanija področje miru so kritično ocenili na šo, na kulturi vojne zgrajeno civilizacijo in se zavzeli za kulturo miru.
Stiska, v kateri so se znašli, izhaja iz dveh grozljivih dejstev: vojaške «sužnoseti» v Furlaniji in naraščajoča nevarnost za uporabo teh vojaških oporišč spričo dejstva, da pogajanja med velesilama o jedrski o-borožitvi samo stopnjujejo napetost v svetu, ki po tej vojni še nikoli ni bila tolikšna kot prav v tem času.
Kako furlanski in italijanski družbenopolitični in kulturni delavci uveljavljajo geslo «tvegajmo min, je lepo razvidno iz govorov na spomladanskem zasedanju, objavljenih v za jetni knjigi. V tem mesecu pa so pripravili še štiri manifestacije, s katerimi se vključujejo v italijanska in mednarodna mirovna prizadevanja. Svoje poglede na vprašanje vojne in miru sta opredelili poslanka PDUP Luciana Castellina in teolog Adriana Zarri, predvajali so filme o posledicah atomske vojne, v taistem avditoriju Zanon pa je bilo tudi zborovanje o mednarodnih zgodovinskih razsežnostih miru.
Ob tej priložnosti bodo sklenili samoupravni referendum o namestitvi jedrskih raket v Comisu in se pripravili na udeležbo na mirovnem zborovanju, ki bo 22. oktobra v Rimu. Prireditelji se namreč zato zavzemajo za referendum, ker sodijo, da bi se moralo o namestitvi jedrskih raket izreči prebivalstvo, po dobno kot se je na referendumu izreklo o razporoki in o splavu in kot se o važnih vprašanjih (namestitev jedrskih elektrarn) svobodno izrekajo na referendumih v drugih evropskih državah.
Bitka za mir ob tej usodni uri, ki za človeštvo kaže pet minut pred dvanajsto, postavlja na glavo nekdanji izrek: če hočeš mir, se pripravljaj na vojno. Današnji imperativ je: če hočeš mir, se bori za mir. Spodbudno je, da v teh akcijah sodeluje skoraj izključno samo mlada generacija.
Pa še tale nauk je v furlanski prostor vrglo mirovno gibanje: če hočeš mir, delaj za socialno pravičnost, za pravične odnose v svetu, za samostojnost in vsestranski raz voj narodov tretjega sveta. Kajti — brez socialne pravičnosti tudi miru ni. Vedeti moramo, da zaradi sedanjih, na izkoriščanju in zatiranju zgrajenih odnosov vsako leto umre na svetu 50 milijonov oseb, od tega 20 milijonov otrok; kot bi se vsako leto ponovila zadnja svetovna vojna.
GORAZD VESEL
□ BEOGRAD — Na nogometni tekmi med Crveno zvezdo in Prištino so se v nedeljo popoldne v Beogradu znova oglasil; tisti, ki na nogometne tekme ne prihajajo zaradi nogometa, temveč predvsem, da se tam provokativno nacionalistično izživljajo. Z ene od tribun beograjskega stadiona je bilo spet slišati vzklike «e-ho», «e-ho», kar je znana okrajšava vzkli kanja albanskih iredentistov, pomenila pa naj bi Enver Hoxha.
RIM — Rdeče brigade so ugrabile in ubile Alda Mora v trenutku, ko je italijanska družba bila na tem, da napravi pomemben korak naprej, v okviru svojega političnega razvoja in ko je Moro sam postal glavni protagonist politike zbliževanja med različnimi demokratičnimi silami ter med dosedanjimi vladnimi strankami in K PL To je ena izmed ugotovitev ki jih je posebna parlamentarna preiskovalna komisija o «dogodku Moro* objavila v zaključnem referatu, dolgem preko dvesto strani. Komisija je o tragičnih 55 dneh, ki so minili od 16 marca 1979, ko je bil Moro ugrabljen, do njegovega uboja, raziskovala tri leta in pol ter skušala medtem analizirati politične namene RB ob ugrabitvi in preveriti govorice o povezavah med Rdečimi brigadami in mednarodno teroristično mrežo ter med italijanskimi teroristi
in tujimi tajnimi obveščevalnimi službami. Zaključki parlamentarne komisije se v mnogočem ne razlikujejo od ugotovitev sodnika Antonnia Aba-teja, ki je vodil proces o Morovi u-grabitvi in puščajo italijansko javnost pred velikim številom dvomov Toda poglejmo, kakšno je v glavnih obrisih vsebina referata posebne preiskovalne komisije, ki so ga podpisali KD, KPI, neodvisna levica, republikanci in socialdemokrati: preiskovalna komisija v prvi vrsti ugotavlja, da so Rdeče brigade nameravale Mora ubiti že od prvega dne, ko so ga ugrabile. Za uboj so se o-dločile še predčasno, predvsem zaradi notranjih trenj v okviru teroristične organizacije same in zaradi javnega mnenja: RB so namreč hotele poudariti premoč in nadpomen oboroženega boja pred demokratičnim soočanjem. Obenem je bil njihov po-
glavitni namen ta, da bi italijansko državo in italijansko vlado zmedle. Sporazum o nepopustljivosti države teroristom, za katerega so se zavzele KD, KPI, PRI, PSDI, PLI in PD UP, pa je italijansko javnost usmeril k politični osamitvi brigatistov.
Kar zadeva stike med RB in tujimi terorističnimi organizacijami, je komisija prepričana, da so ugrabitev in uboj izvedli italijanski teroristi sami, čeprav stikov z RAF ne gre izključiti, kot ne gre izključiti zanimanja nekaterih predstavnikov palestinskega osvobodilnega gibanja za sodelovanje z RB. Tudi različne tuje obveščevalne službe, med katerimi so po vsej verjetnosti izraelska, ameriška z Ronaldom Starkom, sovjetska s pomočjo Folinija, ter v še večji meri bolgarska, so iskale stikov z brigadisti, vendar do sodelovanja ni prišlo.
Zaradi stavk težave v prometu
RIM — Številne stavke bodo v pri; hodnjih dveh tednih povzročile precej težav in zastojev v pomorskem, železniškem in letalskem prevozu.
Do prvih zastojev je prišlo že včeraj dopoldne zaradi 48 urne stavke pomorščakov. Večina ladij je ostala na privezih, vsi odhodi pa so odloženi za 48 ur. Razen redkih izjem so bili precejšnji zastoji tudi v trajektnih povezavah.
Danes pa se bo položaj v pomorskem prometu še poslabšal, saj se bo stavki pomorščakov pridružila še 24-uma stavka pristaniških delavcev. Pristaniški delavci pa bodo svoj sindikalni boj nadaljevali, saj do 8. novembra predvidevajo še 12 ur stavke.
Precejšnje zaplete bo v železniškem prometu povzročila 27. oktobra 24-urna stavka florenškega železniškega odseka. Kljub temu da je stavka območno omejena, bodo posledice občutili na vsem državnem ozemlju.
V letalskem prometu pa bo 31. oktobra popolna ohromitev zaradi 24-urne stavke pilotov in nadzornikov poleta.
Zaskrbljujoč padec industrijske proizvodnje
RIM — Italijanska industrijska Pr°' izvodnja je v mesecu avgustu 83 P3' dla za 0,9 odst. v primerjavi z mesecem julijem. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je proizvodni3 padla za 7,5 odst. v primerjavi 3 *’ stim lanskim razdobjem. Določen P3' dec je opaziti tudi pri letnih pokaš?3' tel jih (1970=100): letošnji avgust 66,»’ lanski pa 67,2.
Seveda se iz teh številk ne mo^3 izluščiti pravega stanja v industrij3 ker je treba upoštevati sezonske okoliščine kot so dopusti, manj delovm dni itd.
SFRJ in Irak za utrditev medsebojnega sodelovanja
BAGDAD — Jugoslavija in Irak sta izrazila trdno opredelitev, da je dolgoročno sodelovanje bistvo politične usmeritve obeh držav pri graditvi medsebojnih odnosov. Ta stališča sta izrazila predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc in njen gostitelj, član sveta revolucije in prvi podpredsednik iraške vlade Tahe Jasin Ramadan, ob začetku jugoslovanskega-iraškega dialoga na na j višji vladni ravni.
V odkritih pogovorih niso pustili ob strani niti težav, do katerih prihaja na področju gospodarskega sodelovanja, v glavnem zaradi obremenitev, ki jih ima Irak zaradi triletne vojne v zalivu. Ob tem je bilo poudarjeno, da morajo probleme v zvezi s plačevanjem jugoslovanskim podjetjem, angažiranim v Iraku, reševati z obojestranskimi napori, ob maksimalnem razumevanju gospodarskih težav, s katerimi se srečujeta obe državi.
Milka Planinc je v prvem ločenem pogovoru z Ramadanom in pozneje na srečanju delegacij obeh držav, med drugim govorila tudi o prizadevanjih Jugoslavije za uresničitev programa gospodarske stabilizacije, medtem ko je Ramadan — druga osebnost iraškega politične vrha — opisal gospodarske probleme svoje države zaradi vojne. Pri tem je poudaril, da si Irak prizadeva ohraniti neodvisnost razvoja in optimalno izkoriščanje svojih naravnih bogastev, predvsem nafte. Irak je pred vojno izvozil približno 3,5 milijona sodčkov nafte, zdaj pa le okrog 800.000 sodčkov. To je občutno zmanjšalo skupni prihodek države, vendar pa si na vso moč prizadevajo, da bi se položaj popravil. Irak razširja svoj naftovod prek Turčije, ki bo, ko bo dokončan aprila prihodnje leto, omogočil pretek približno milijon sodov na dan proti Sredozemlju. Hkrati proučujejo tudi načrte gradnje naftovoda čez Saudovo Arabijo do Rdečega morja, ali priključitev na že obstoječi saudski naftovod v isti mreži. S tem bi Irak morda prihodnje leto dosegel svojo kvoto v okviru OPEČ, nekaj nad 2 milijona sodov nafte na dan.
V izmenjavi mnenj o mednarodnih temah sta obe strani izrazili zaskrbljenost zaradi nenehnega slabšanja političnih in gospodarskih razmer v svetu. Ramadan pa je pomemben del svojega govora namenil iraškim stališčem v zvezi z vojno v zalivu. Ob tem je opozoril, da je Irak doslej dal vrsto pobud za mimo rešitev spopada z Iranom.
Milka Planinc je poudarila, da Jugoslavija že od izbruha spopadov vztraja na sporazumni in miroljubni rešitvi spora med sosednjima neuvrščenima državama in da v zvezi s tem podpira vse miroljubne pobude za ustavitev vojne, (dd)
Odprli planinsko pot iz Ljubljane do Reke
ILIRSKA BISTRICA — Slabo vreme z meglo in občasnim pršenjem ni uspelo v nedeljo skaziti slovesnosti ob odprtju nove planinske poti med pobratenima mestoma Ljubljano in Reko. Pred planinskim domom na Sviščakih sredi snežniških gozdov se je tako zbralo kakih tisoč planincev iz devetih planinskih društev, ki delujejo na območju, po katerem poteka nova pot.
Vsi govorniki od predsednika občinske skupščine Ilirska Bistrica Ivana Bergoča, predstavnice SZDL mesta Ljubljane Nine Pongrač, predsednice SZDL Reke Marije Petrovič in slavnostne govornice članice slo-
venske delegacije v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine Nuše Kerševan so poudarili pomen nove planinske poti pri krepitvi bratstva in enotnosti. Ivan Bergoč J® kot gostitelj spregovoril tudi o že; ljah ilirskobistriške občine, da bi Sviščaki in snežniško pogorje postali bolje obiskovana letoviščarska točka in zimskošportno središče.
V bogatem kulturnem programu _s° pred domom nastopili ilirskobistriški pevski zbor Dragotin Kette, mešan* zbor gasilskega društva iz Opatije 9* folklorna skupina Venec iz Ljubljane, za prijetno razpoloženje pa je poskrbela godba na pihala iz Trsata.
Draginjska doklada:
13.600 ali 24.00 lir?
RIM — Danes se bo sestala že drugič na sedežu ISTAT komisija, ki ji je poverjena naloga izračunati prihodnji porast draginjske lestvice °d 1. novembra naprej. Jutrišnje srečanje ne bo še odločilno (potreben je namreč še nadaljnji tretji sestanek). Jutri pa se bo morda le zvedelo, v glavnih obrisih, če bo porast znašal dve, ali pa tri točke (13.600 ozirom3 24.000 lir) večjega mesečnega prejemka. Vse je odvisno od ocene draginje v septembru in oktobru.
Odprto pa ostaja še vedno vprašanje obračunavanja decimalk pri za-^ okrožitvi navzdol pri določanju točk. Ker naj bi se te decimalke upošteva*3 na koncu leta, bi delavci in nameščenci pridobili eno točko (decimalk Je bilo doslej za več kot 0,8 odst.) Sindikati in vlada so za upoštevanje, ind*3' strijci pa bi jih radi zbrisali.
Svetovni dan o problemih prehrane
RIM — «Ne bo zmag enad zaostalostjo, revščino in lakoto v svetu, če istočasno ne bomo izbojevali boja za mir in splošno razorožitev,* je izjavil italijanski minister Andreotti na slovesnosti ob tretjem svetovnem dnevu za prehrano, katere pobudnik je zveza za prehrano in kmetijstvo pri OZN.
Slovesnosti v Rimu so se udeležile mnoge italijanske in tuje osebnosti, glavni ravnatelj komisije za prehrano OZN in predsednik švedske vlade Olaf Palme. Ob tej priložnosti je tudi papež Janez Pavel n. napisal posebno poslanico. «Dan prehrane* pa so istočasno praznovali še v 140 državah.
Giulio Andreotti je v svojem pozdravnem nagovoru naglasil, da je bilo v zadnjih 20 letih opaziti vidne napredke, ti pa so bili občasni, tako da so lakota, podhranjenost, revščina in družbena neenakost še vedno izostrena vprašanja v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki.
«Boriti se moramo na dveh frontah: proti lakoti in revščini in proti oborožitveni tekmi.* Po mnenju italijanskega zunanjega ministra so krivi za počasen razvoj pomanjkanje globalnh pogajanj, izredna zadolženost držav v razvoju in splošno poslabšanje mednarodnega gospodarstva.
Švedski prvi minister Olaf Palme, ki je imel glavni govor, pa je ostro kritiziral novi protekcionizem in skromno pozornost, ki jo nekatere države namenjajo vprašanjem kmetijstva. Zato je apeliral na vse vlade, naj se zavzamejo za agrarne reforme, razvoj kmetijstva in naj nudijo pomoč predvsem afriškim državam, kjer je problem lakote najbolj pereč.
Kot rečeno, je o lakoti zapisal tudi papež: «Lakota je središčni problem, ki rojeva razlike v družbi. Revščina in lakota nista samo posledici naravnih katastrof, ampak predvsem socialnih in gospodarskih krivic.*
Razprava o sredstvih za uvoz življenjsko pomembnih izdelkov
BEOGRAD — Usklajevanje predloga družbenega dogovora o zagotavljanju in izkoriščanju deviz za prednostni uvoz življenjsko pomembnih izdelkov v prihodnjem letu, se bo začelo 28. oktobra. To je novinarjem včeraj povedal zvezni sekretar za tržišče in splošne gospodarske zadeve Luka Reljič, ki je prepričan, da bo to delo hitro opravljeno. Njegov optimizem temelji na dejstvu, da se je v predhodnem postopku pokazala visoka stopnja soglasja podpisnikov (iz vršnih svetov, gospodarskih zbornic ter skupnosti za gospodarske odnose Predlagano je, da Narodna banka Jugoslavije v te namene izloči 560 milijonov dolarjev od deviznega prihoda
v menjalnicah, kar je za 260 milijonov več kot letos. Skupščina SFRJ naj bi s sklepom o skupni devizni politiki Jugoslavije v letu 1984 predvidela tolikšen devizni znesek v ta namen.
Predlog'dogovora ne zajema masla, limon, soje, dodatnih količin olja in pšenice, vendar bo uvoz teh izdelkov na nek način olajšan z blagovnimi posojili in komprezacijskimi posli. To bodo uredili s posebnimi ukrepi, dogovori in samoupravnimi sporazumi. Ugodnost, da blago lahko nabavljajo na temelju kompenzacijskih poslov, bodo imeli tudi uvozniki kakavovca, surove kože, bombaža, kot tudi kave, če gre za uvoz iz držav v razvoju.
Komisijo za narodnosti čaka veliko novega dela
Pravice narodnosti in združeno delo
KOPER — Komisijo za narodnosti pri obalni konferenci SZDL v Kopru čaka v prihodnjem letu obilo novega dela. Največ prav na področju uresničevanja posebnih pravic narodnosti, zlasti v posameznih sredinah, to je v nekaterih organizacijah združenega dela. To so ugotovili člani o-menjene komisije na današnjem sestanku na sedežu skupnosti Italijanov v Kopru, ko so sprejemali temelje programa za bodoče delo.
Prva takih nalog je preverjanje u-resničevanja posebnih pravic narodnosti v združenem delu, katerega nosilec bo moral biti predvsem sindikat. V zadnjem času je bilo namreč že nekaj primerov, ki so opozorili, kako papirnato ponekod obravnavajo vlogo narodnosti in sožitje le-te z
večinskim narodom. Tako v nekaterih delovnih organizacijah (Slavnik in Zdravstveni center Koper na primer) še zmeraj premalo upoštevajo, da je njih mesto v dvojezičnem okolju (dvojezičnih napisov skorajda nimajo, pa tudi jezika okolja — italijanščine — zna še premalo delavcev na javnih delovnih mestih). V izolskem Argu pa so pred kratkim izpeljali proslavo ob stoletnici te tovarne, ne da bi nanjo povabili pripadnikov narodnosti, čeprav so nekateri v njej delali vse življenje. Pozabili so tudi na dvojezičnost pri tej proslavi.
Program dela komisije za narodnosti bo v veliki meri posvečen vzgoji za sožitje, ob tem pa se bodo člani te komisije vključili tudi v razpravo
o skupnih programskih jedrih.
prž*v
italijanska narodnost je spričo *f skupnih jeder v posebnem položil ' saj je razdeljena v dveh republik3 z različnimi učnimi programi *n ,."0 potem zmeda z učbeniki lahko tol*, večja. Večji del učnih knjig narnIuo tiskajo na Reki. Veliko pozornosti komisija za narodnosti še naprej P~_ večala odprtosti meje in stikom 3 rodnosti (obeh, italijanske v Jug°3 , vi ji in slovenske v Italiji), z m3® nim narodom. Tisti, ki so zdaj z3 a di ukrepov zveznega izvršnega sv okrnjeni in povzročajo politično 3 do. Ekonomski rezultati pa nič **e _ žejo, da bi se še naprej izplačalo P. čevati tako ceno s prišrknjenimi m državnimi vrati.	*
B. »•
PRIMORSKI DNEVNIK — 18. oktobra 1988
dogodki v svetu □ sl™n 3
Zahodna Nemčija predlaga nadaljevanje dialoga tudi če bi prišlo do namestitve ameriških raket
.BERLIN — Zahodnonemška vlada S1 bo še naprej prizadevala, da bi po-faJ?nja 0 razorožitvi nenehno tekla, udi če bi prišlo do namestitve novih ameriških jedrskih izstrelkov srednjega dometa in če bi bila ženevska pogajanja brezuspešna.
Tako je dejal zunanji minister ZRN ans Dietrich Genscher po povratku ^ Dunaja, kjer je imel pogovore s so-Jetskim zunanjim ministrom Andre-Gromikom. Genscher pa je tudi Ppudaril, da se položaj ni niti za pi-C!co premaknil in da «Sovjetska zve-a vztraja pri zahtevi, da se v Za-odni Evropi ne namesti noben ame-*ski evroizstrelek in da je treba raz-
pravljati tudi o francoski in britanski jedrski oborožitvi*.
Pogovori med Gromikom in Gen-scherjem so trajali več kot deset ur, po poročilu sovjetske tiskovne agencije Tass pa je Gromiko potrdil uradno stališče Moskve. Sovjetski zunanji minister naj bi Genscherja spomnil na veliko odgovornost, ki jo ima pri tem vlada ZRN in da Moskva od Bonna pričakuje doprinos za manjšo količino jedrskega orožja, kar bi bilo seveda v interesu evropske varnosti in mednarodnega položaja. Po poročilu agencije Tass naj bi Gromiko tudi poudaril, da je samo od ZDA in pakta NATO odvisen uspeh ali neuspeh ženevskih pogajanj. Skratka,
položaji so vedno isti in ni videti razjasnitve.
Zunanji opazovalci v Moskvi pa menijo, da je imelo srečanje med Gen-scherjem in Gromikom tudi svoje pozitivne lastnosti, saj je to prvič, da je prišlo po sestrelitvi južnokorejske-ga letala do dialoga Vzhod-Zahod. Gromiko sicer na Dunaju ni hotel dati nobene izjave. Pričakuje se, da jo bo dal v Berlinu, kamor je včeraj opoldan odpotoval na pogovore z vzhodnonemških zunanjim ministrom Fischerjem in predsednikom Honecke-rjem. Pred vstopom na letalo je v zelo kratki izjavi samo pohvalil vlogo Avstrije kot države, kjer potekajo mednarodna srečanja.
Pred svojim odhodom je imel Gromiko tudi krajši pogovor z avstrij skim zunanjim ministrom Lancem, kateremu naj bi predočil, kot potrju jejo diplomatski viri, pomembnost in koristnost srečanja z Genscherjem. Sovjetski zunanji minister je dejal, da bosta SZ in Zvezna republika Nemčija tudi v prihodnje nadaljevali z dialogom in potrdil, da ni prišlo do nikakršnega zbližanja. Gromiko pa naj bi ob vsem tem poudaril pozitivno vlogo nevtralnih držav, ki vplivajo na rešitev sedanje krize zaupanja med obema velesilama. Državnika sta se tudi domenila o obisku Lanca v Sovjetski zvezi, čeprav datuma še niso določili.
PISANJE «TIMESA»
Afera Parkinson
škodljiva
2a Thatcherjevo
.LONDON — Afera Parkinson se -P^je ter vsaj kot se zdi, vpleta >?c,rto bolj tudi samega premiera kmagaret Thatcherjevo. Iz pisanja z a°askega «Timesa» se je namreč sJ*0, <*a ie sama Thatcherjeva etovMa Parkinsonu, naj dobro pre-ter preden Li se ločil od svoje žene (, , ^ Poročil s tajnico, od katere pri-trif> U,je °^r°La. Thatcherjeva pa je mit Pridobila za svojo tezo (pre-knn i • Baje načelno nasprotna za-Sa!m razvezam) tudi svojega tajni-Pa\ • je po svoje rovaril. Če bi se morH SOn °d*°oR za razvezo, bi mu S,,K -a an8leška javnost odpustila «za-Sebni greh».
Neredi ob mirovnem tednu v ZRN
BONN — V ZRN se je v soboto s številnimi demonstracijami, zborovanji in protesti začel mirovni teden, ki bo trajal do 22. oktobra. V vseh večjih mestih se je na tisoče ljudi zbralo v povorkah ter z gesli, plakati in de-mostrativnimi dejanji izrazilo svoje nasprotovanje namestitvi ameriških jedrskih raket.
Manifestacije so v gavnem potekale brez incidentov .čeprav so skupine demonstrantov v številnih krajih obkolile nekatere ameriške vojaške objekte in kasarne ter simbolično zažigale zastave NATO in ZDA (na sliki). Do večjih neredov in tepeža pa je prišlo v kraju Bremerhaven: tu je polocija aretirala približno 100 ljudi, v spopadu pa je bilo težje ranjenih 8 policajev in nekaj pacifistov.
| Na Spodnjem Avstrijskem zmaga Ljudske stranke
DUNAJ — Opozicijska Ljudska stranka je dosegla pomembno zmago na deželnih volitvah v Spodnji Avstriji. Socialistom je odvzela tri mandate, tako da ima sedaj v deželnem zboru (parlamentu) 32 poslancev proti 24 socialističnim.
Ker gre za eno od najpomembnejših zmag po 1. 1945 menijo, da je to znak določene politične preusmeritve javnega mnenja v vsej Avstriji. Poznavalci razmer v Avstriji trdijo, da je izid volitev na Spodnjem Avstrijskem rezultat «nepopu)amosti» sedanje koalicije socialistov in liberalcev.
Na Grenadi zaprli
ministrskega
predsednika
ST. GEORGE, BRIDGE PORT OF SPAIN (Grenada) — Grenadski radio, ki ga lahko poslušajo v vseh deželah karajbskega območja, je sporočil, da vojska nadzoruje stanje v državi (o-tok s 120.000 prebivalci). Radio pa ni povedal ničesar novega o usodi premiera Bishopa, ki so ga baje priprli ter mu ukazali naj ne zapusti svojega doma. Bishop, star 39 let, je prišel na oblast 1. 1979, potem ko je strmoglavil Eriča Gayrija, je bil baje naklonjen kubanski politiki.
Skupaj z Bishopom so bili baje aretirani tudi njegov minister za industrializacijo in finance Radix in številni drugi somišljeniki.
LAGOS — Zaradi trčenja med dvema ladjama v laguni Bkitipupa v zahodni Nigeriji, naj bi te dni izgubilo življenje nad osemdeset trgovcev in ribičev.
Pretorijski komandosi napadli čmsko gibanje ANC v Mozambiku
Pet socialističnih vlad za učinkovitejšo povezavo
BETORIA — Južnoafriški koman * so, napadli v včerajšnjih zgodnjih’ ani'b urah (ob dveh po srednjeev-PSkem času) sedež Afriškega nacio-a kongresa (ANC) v Maputu, a yriorri mestu Mozambika. Koman-fr, * Prišli iz Južne Afrike ter n&-n ‘r ■ Peklenski stroj v nekem sta-kj f-HJskem poslopju v mestni četrti, J® tudi sedež glavnega štaba mo >'adn *° voiske- Nedaleč je tudi u-SpH a rezidenca mozambiškega pred-fJH** Samora Macheia. jj znoafriški obrambni minister gen. rhanriUS- ^aL|J1 Je izjavil, da so ko-logot* uspešno opravili svojo na-ter se vrnili nepoškodovani v
Južno Afriko. Mozambiške oblasti so pozneje izjavile, da je eksplozija ranila sedem oseb, gmotna škoda pa je velika.
Včerajšnji napad južnoafriških komandosov na mozambiško ozemlje je že drugi po vrsti v letošnjem letu. Prvi je bil izveden v maju proti središču ANC v industrijskem predmestju Maputa, Matoli. Ob tisti priložnosti je izgubilo življenje nekaj civilistov. Napad naj bi bil odgovor na atentat, ki ga je izvedel ANC v središču Pretorie. Pri eksploziji tovornjaka, ki je bil nabit z eksplozivom, je izgubilo življenje 19 ljudi, več kot 200 pa je bilo ranjenih.
ABU DHABI AMMAN - BAHRAIN BEIRUT - DAMASCUS - DHARLAN DOHA - DUBAI - JEDDAH - KUWAIT KARACHI - MAURITIUS - SANAA - TEL AVIV
nova zračna zveza z Bližnjim vzhodom LJUBLJANA - BEOGRAD - LARNACA
VSAK ČETRTEK OD NOVEMBRA 1983 DALJE
inex adria aviopromet
ATENE — Včeraj se je v grškem glavnem mestu končal sestanek petih socialističnih predstavnikov vlad Francije, Grčije, Italije, Portugalske in Španije, na katerem so obravnavali poslabšane politične in gospodarske razmere v Evropi in svetu, vprašanje razorožitve ter možnost za kontinuiran dialog med industrijsko razvitimi državami ter državami v razvoju.
Do sestanka je prišlo na pobudo grškega predsednika vlade Papandreua, ki je tudi odprl včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri so na vprašanja novinarjev odgovarjali Mauroy, Gonzalez in Soares, medtem ko je Craxi že prej odpotoval v Italijo.
Socialistični predsedniki teh evropskih vlad so potrdili, da so med dvodnevnimi srečanji prevzeli vrsto odločitev za skupno akcijo na gospodarskem področju, s katero bi se zoperstavili krizi. Kar zadeva zunanjo politiko pa je včeraj beseda tekla predvsem okrog kriznih žarišč v Iranu in Iraku, zaustavili so se ob vprašanju Palestincev in ob Libanonu. Glede slednjega je bilo sporočeno, da bo Grčija poslala svoje opazovalce v Libanon, kot je uradno zahtevala Džema jelova vlada.
Glavna tema včerajšnje tiskovne konference pa je bila vsekakor vstop Španije in Portugalske v EGS, nad čemer pa imajo Francozi pomisleke. Kaže, da bodo o tem razpravljali na decembrskem atenskem vrhu.
Katastrofalna suša na afriškem jugu
LUANDA —■ Katastrofalna suša na afriškem jugu, kakršne ne pomnijo vsaj sto let, ogroža življenja milijonov ljudi, uničuje posevke in živino. Po zadnjih podatkih iz Južne Afrike, Bocvane, Mozambika, Zimbabveja in Lesota v nekaterih področjih že dve leti ni bilo niti kaplje dežja. Poslednje upanje na padavine prinaša november, ko se običajno začne deževno obdobje.
Žeja in lakota sta povzročila apokaliptično situacijo zlasti v južnoafriških bantustanih, kamor je rasistični režim strpal odvečno delovno silo. Suša je letos tako hudo prizadela Južno Afriko, da po mnenju izvedencev ne bo pridelala več kot milijon ton koruze, medtem ko jih je običajno pridelala okoli 14 milijonov, kar bo porazno vplivalo na plačilno bilanco.
Vendar kar je za belopolto manjšino le slaba letina, je za podjarmljeno temnopolto večino prava življenjska drama. V bantustanih umre vsako leto od lakote 30.000 otrok.
Preplah v azijskih letališčih
Gen. Magnus Malan je izjavil, da vlada v Pretorii ve, da ANC pripravlja nove atentate in da bo zato poskrbela, da bo prizadela gibanje z najbolj odločnimi udarci, kjerkoli bo izsledila njegove pripadnike.
Južnoafriški predstavnik je še izjavil, da je njegova vlada večkrat zahtevala, naj Mozambik izžene člane ANC, oziroma, naj jim ne dovoli delovanja na svojem ozemlju. Mozambi-škia vlada pa se menda ni odzvala temu vabilu.
Stanje v južnih predelih Afrike postaja vedno bolj napeto tudi zato, ker se generalnemu tajniku De Cuellaru ni posrečilo prepričati južnoafriške vlade, da bi sodelovala pri reševanju krize v Namibiji.
SINGAPUR — Letališča vseh južno-azijskih držav so že nekaj dni v a-larmnem stanju zaradi domnevne prisotnosti skupine teroristov, ki naj bi pripravljala ugrabitev letala.
Alarm je izzvala britanska letalska družba «British Airways», ki je o domnevni prisotnosti teroristične skupine (sestavljali naj bi jo Italijan, Francoz, Alžirec, Palestinec in dr žavljan Južnega Jemena) obvestila o-stale letalske družbe in varnostne službe južnoazijskih letališč je britanska družba sporočila le nekaj ur pred rangunskim atentatom, v katerem je bilo ubitih pet ministrov
južnokorejske vlade.
Marsikdo je menil, da je prav o-menjena skupina odgovorna za atentat, kaže pa, da je domneva vse prej kot osnovana.
Skupina naj bi nekaj ur po atentatu zapustila Rangun in se preselila v Hongkong, kjer so nekaj dni uvedli na letališču izredne varnostne ukrepe. Podobno so ravnali tudi v Singa-puru, Bangkoku in Kuala Lumpuru.
Glede na dejstvo, da doslej ni bilo nobenega poskusa ugrabitev letala, pa se marsikdo sprašuje, aili so bile informacije britanske letalske družbe res točne in verodostojne.
Kissinger končal svoj obisk v Srednji Ameriki
VVASHINGTON - Posebna a meriška komisija, ki jo je vodil bivši državni tajnik ZDA Henry Kissinger, je zaključila svoj o-bisk v šestih državah Srednje Amerike in se v nedeljo vrnila v Washington. Kissinger je po obisku Paname, Kostarike, Sal-vadora, Gvatemale, Hondurasa in Nikarague izrazil prepričanje, da je mogoče na tem delu sveta doseči mir, kljub sedanjim konfliktom in napetosti.
Najtežje dneve je ameriška delegacija prebila v Nikaragui, kjer je okrog 50 tisoč ljudi priredilo demonstracijo proti ZDA. Sam nikaragovski lider Sergio Ramirez je izjavil, da je «Kis-singer prispel v Managuo praznih rok in ZDA hočejo, da bi se z njimi pogajali na kolenih*. To je tudi prvi uradni odmev na Kissingerjev obisk: «Ne bomo dovolili, da nam ZDA diktirajo vojaška, politična in di-. plomatska pravila,* je še pribil Ramirez.
Da je položaj v Srednji Ameriki izredno napet, kaže še en podatek, ki ga je posredoval pomočnik salvadorskega nadškofa Gregorio Chavez. Ta je izjavil, da je bilo v Salvadoru pred Kis-singerjevim obiskom ubitih 276 oseb, kar je dalo obisku ameriškega državnika «smrtni pridih*.
Poziv z nedeljske manifestacije na Trgu Unitd
Med manifestacijo v Novinarskem krožku (z desne proti levi): Roberto Antonaz, Ugo Poli, Tarcisio Barbo in Raniero La Valič
da upoštevajo mnenje miroljubnega prebivalstva, je dejal La Valle. Vrniti se hočemo k tistim idealom, ki so po koncu druge svetovne vojne narekovali ustanovitev Organizacije združenih narodov. Jedrske rakete so končni dokaz, da so politiki zamenjali politično načelo demokracije z najbolj brutalnim izsiljevanjem in nasiljem ter da so popolnoma izgubili smisel za dogo-
varjanje. Večina Italijanov nasprotuje evroizstrelkom v Comisu, ker noče postati krvnik drugih narodov. Enotni odbori za mir zahtevajo, da se preki ne nameščanje jedrskih raket in da se pogajanja v Ženevi nadaljujejo do sporazuma. Kot bodočo potezo levičarskih sil v Italiji pa je La Valle na koncu napovedal, da bodo predstavili parlamentu predlog, naj vlada izvede
Proti jedrskim raketam za
»Nevarnost oboroževalne tekme je tako velika in stvarna, da ne moremo več prepuščati odločitve o bodočnosti človeštva le ozkim vodilnim krogom. V boj za ohranitev miru, za popuščanje napetosti in razoroževanje mora vstopiti nov dejavnik, tisti, ki ima vedno in povsod najbolj suvereno pravico odločanja o svoji usodi: ljudstvo.* Poziv k mobilizaciji za mir in k u-deležitvi osrednje vsedržavne mirovne manifestacije v Rimu je v nedeljo izzvenel tudi v Trstu, kjer je najprej v Novinarskem krožku in nato na Trgu Unita spregovoril med drugimi tudi senator neodvisne levice Raniero La Valle.
V primeru da bi pogajanja v Ženevi propadla, bi v naslednjih štirih letih postala Evropa prava smodniš-nica. Podatki, ki jih je La Valle nanizal, so dovolj zgovorni: NATO bi namestila 527 novih jedrskih raket cruise in pershing, Francija 500 jedrskih konic, Velika Britanija pa bo razpolagala s štirimi novimi podmornicami, nia katerih bo 16 jedrskih raket, vsaka s 14 konicami. Če prištejemo 112 evroizstrelkov v Comisu in 720 SS 20, ki jih bo kot protiutež namestila Sovjetska zveza, bo v zahodni Evropi 2158 jedrskih konic. Kaj storiti pred tako grozečim drvenjem v smrt, ki ne bi poznala meja in usmiljenja?
Reši nas lahko le ljudska mobilizacija, s katero moremo prisiliti vlade.
referendum o nastavitvi jedrskih konic v Comisu.
O vse večji občutljivosti Tržačanov na temo miru je v Novinarskem krož ku spregovoril pokrajinski tajnik KP, in predstavnik enotnega odbora za mir Ugo Poli. Nočemo, je dejal, da se o naši prihodnosti razpravlja predvsem s preverjanjem števila raket in bomb nikov, svojo stopnjo civilizacije in srčne kulture hočemo krepiti v ozračju sožitja in kulture miru. Ob tem pa je potrebno, da tudi krajevne u prave in politične sile pokažejo resnično voljo po uresničevanju načel miru in sožitja, še posebno v našem mestu, kjer so jih nacionalistične in protislo venske sile znatno skrhale.
Za predstavnikom LCR Atonacem, ki je predstavil neformalni referen dum proti nameščanju jedrskih raket v Comisu, katerega rezultati bodo zna ni jutri, je član ACLI Tarcisio Barbo predstavil vidne tržaške predstavnike političnega, kulturnega in sidikalnega življenja, Slovence in Italijane, ki so podpisali poziv k udeležbi manifestacije v Rimu. Med njimi so župani vseh okoliških občin, razni tovarniški sveti, politiki, zdravniki, novinarji in sindikalisti, šolniki,'univerzitetni docenti, člani skavtske organizacije Agesci in drugih katoliških ustanov. Seznam podpisnikov bodo izpopolnjevali tudi v prihodnjih dneh.
sožitje in mir
FLM trgovcem: podprite kovinarje
V petek, 21. t.m. bo v Rimu vsedržavni shod kovinarjev v znak protesta zoper načrt 1RI o preustroju poldržav-nega ladjedelstva. Tržaška sindikalna zveza FLM je v tiskovnem sporočilu javila, da bi uresničitev načrta pomenila nov hud udarec industriji in zaposlenosti pri nas, kar bi se poznalo tudi v krajevnem trgovstvu: čim manj ima delavec v žepu tem manj lahko v trgovini potroši. Zato FLM vabi trgovce, naj tudi sami gmotno prispevajo k boju za ohranitev krajevnega gospodarstva; zaenkrat tako, da kovinarjem iz naših krajev omogočijo kritje izdatkov za potovanje v Rim-
Policijski delavci v boju za novo pogodbo
Policijski delavci si prizadevajo za sklenitev nove delovne pogodbe, ki bi morala po eni strani upoštevati njihove ekonomske zahteve, po drugi Pa sodi v širši okvir reforme policije in torej večje varnosti vseh prebivalcev. Prav zato menijo, da bi njihov boj morale podpreti vse politične in dru-žberfe sile, še posebno, ker vlada močno nasprotuje nekaterim, za sindikat policijskih delavcev neobhod-nim zahtevam. Pokrajinsko tajništvo enotnega sindikata policistov S1ULP v ta namen za petek, 21. oktobra, med 12. in 14. uro sklicuje sindikalne skupščine na vseh delovnih mestih.
Za učinkovit pregon davčnih utaj potrebna reforma finančne uprave
Krivičnost italijanskega davčnega sistema je sad točnih političnih izbir, ki težijo k ohranjevanju parazitskih legel in privilegijev. Tako je naglasil tajnik senatne komisije za finance in zaklad Raffaele Giura Longo na vče rajšnjem zasedanju «Boj proti davčnim utajam in reforma finančne uprave*. Simpozij je priredilo deželno vod-
stvo sindikata državnih in poldržavnih nameščencev ter uslužbencev krajevnih zdravstvenih ustanov FP-CGIL.
Državni finančnoupravni aparat predvideva nad 60.000 službenih mest v staležu, toda sam minister Visentini je obžaloval, da sta danes kriti le dve tretjini organika, da torej manj ka 40.000 delovnih moči: na področju
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20/11
vabi danes zvečer ob 20.30 na
JAVNO MNENJE IN ČASOPISI V TRSTU
Imamo Tržačani časopise, kakršne si zaslužimo? Kakšna je vloga občil v družbenem dogajanju? Kakšno moč imajo dnevniki danes? Ob takih vprašanjih se bosta srečala direktor Piccola LUCIANO CESCHIA in odgovorni urednik Primorskega dnevnika BOGO SAMSA. Srečanje in pogovor z občinstvom bo vodil Sergij Premru.
neposrednih davščin jih primanjkuje 5.500, na področju registrske službe 4.000 itd. Najhujše vzreli so pa prav v oddelkih, ki so ključnega pomena za učinkovit pregon davčnih utaj, tako npr. v uradih IVA in v carinski u pravi. Obseg utaj IVA gre od 4.000 do 6.000 milijard lir na leto; medtem ko bi tu potrebovali vsaj 10.000 uslužbencev, jih je danes komaj 4.000! Zakaj? Zato pač, da ne bi komu stopili na prste. Odtod ponavljanje prakse o zaostrovanju davčnega vijaka na plečih podrejenih delavcev, katerih do hodki so najlaže preverljivi. Carinska služba: lani je bilo njeni okrepitvi namenjenih 120 milijard lir, ki pa so iz ginile v zakladnem proračunu.
Sen. Giura Longo je ostro kritiziral tudi dve najvidnejši obliki parazitstva: korporacijo izterjevalcev in zbornico1, carinskih odpremnikov, ki sploh no bil več smeli obstajati. Zavzel se je za) demokratizacijo celovitega finančnega! aparata in za njegovo decentralizacijo.
Podobno je spregovoril med drugimi Mario Vittorio Mancini, (dg)
Uspela razstava psov
na tržaškem razstavišču
Mednarodna razstava psov, ki je bila v nedeljo v prostorih tržaškega razstavišča, je žela lep uspeh. Veliko je bilo razstavljenih psov (preko šeststo) veliko je bilo tudi obiskovalcev.
Ljubitelji in rejci iz desetih evropskih držav so predstavili približno 126 različnih pasem. Razstavljali so seveda lepotce, saj je mednarodna žiri-
ja zelo natančno «pregledala» posamezne pse in pot do nagrade ni bila lahka. Šlo je torej za visoko kv&lif'" cirano razstavo, kjer so imele nagrade svojo vrednost.
Obiskovalci so prišli tudi na svoj račun, saj so si lahko ogledali najrazličnejše pse v tekmovalnih boksih in pa v posebnih kletkah, ko so čakali da pridejo na vrsto.
Na univerzo: KAM, KAKO, ZAKAJ?
5. Matematika in kemija
V pregledu diplomskih usmeritev na fakulteti za matematične, fizične in naravoslovne vede se nismo še pogovorili o študiju matematike in kemije, kar bomo zato štorih v današnjem pogovoru. «Matematiko lahko študira kdorkoli, tudi tisti, ki ni v višji srednji šoli ravno blestel V tem predmetu, imeti pa mora dvoje: v ta študij mora biti prepričan od vsega začetka, matematika pa mu mora biti zabava, ne samo študijska dolžnost. Brez tega ne gre!» Tako nam je povedal študent matematike, Loris Tavčar, ko smo ga vprašali za nasvet bodoči študentom matematike. Kakšen je študij na tej fakulteti, ali bo lje, diplomski smeri? «študij traja štiri leta. izpitov pa je petnajst — število naj ne vara, saj so prav vsi zahtevni. Tisti, ki misli resno študirati, se mora posvetiti samo temu. Prvi dve leti predvidevata osem izpitov, ki so skupni vsem študentom, potem pa vsak izbere posebno smer študija. Te smeri so: splošna, ki je namenjena tistim, ki se mislijo posvetiti znanstvenemu raziskovanju, didaktična, ki u-sposablja za poučevanje na šolah, in aplikativna, kj usposablja za delo v računalniških centrih, se pravi za delo z računalniki.* »Kakšno je vaše mnenje o izbiri matematike kot bodočega študija,* smo vprašali prof. Aljošo Volčiča, univerzitetnega profesorja: «študij matematike terja celega človeka, saj je zelo zahteven in je delo v teku štirih let precejšnje. Vendar Si študij na znanstvenih fakultetah toplo priporočil. Slovenci imamo premalo ljudi s tako izobrazbo, študentom' pa bi svetoval, da se ne izolirajo, kar se dogaja dandanes, ampak, da so med seboj povezani. To je bistveno za uspešnost študija, kajti dosti lažje je premagovati težave, če imaš ob sebi starejše študente in kolege, ki ti svetujejo in po-
magajo. — Včasih smo imeli univerziteteni klub JADRAN, v katerem smo se združevali slovenski akademiki. Zdaj tega ni več, škoda! To pa tudi razkriva, da danes študentje ne čutijo potrebe po takšnem društvu.*
«Jaz bi študentom še rekel,* je dejal Loris Tavčar, «naj se ne ustrašijo preveč če prve lekcije ne bodo razumeli. To je normalno. Svetoval bi jim tudi, da sproti študirajo: vsako lekcijo je treba doma ponoviti in slediti programu dan za dnem, ga razumeti, samo tako je uspeh zagotovljen!*
»Kje se lahko zaposlijo matematiki?* Prof. Volčič: «Tisti, ki končajo matematiko, se lahko zaposlijo v računalniških centrih in v zavarovalnicah. Pred kratkim so na fakulteti za ekonomijo ustanovili diplomsko smer za statistiko in aktualsko matematiko: to je ena izmed redkih diplomskih usmeritev v celi Italiji, je zelo dobra in je povezana z zavarovalnicami v Trstu, kar je seveda garancija za zaposlitev, po drugi strani pa je zmanjšala možnosti zaposlitve na področju zavarovalništva v Trstu za diplomirance matematike. V industriji se matematiki bolj težko zaposlijo, ni pa izključeno. Vsekakor bi rekel, da vsi premalo verjamemo v univerzo: dobro opravljen univerzitetni študij prinese še danes veliko dobrih možnostsj za zaposlitev. V študij je treba investirati čim več: vse se kasneje bogato obrestuje!*
Študij kemije pa sta nam predstavila dr. Nevenka Brešan - Pahor, ki poučuje stehiome trijo na fakulteti za matematične, fizične in na ravoslovne vede (diplomska usmeritev: kemija), in prof. Klavdij Grbec, asistent za kemijo na Državnem znanstvenem liceju «France Prešeren*. Statistični podatki govorijo o dejstvu da Slovenci že sedem let nismo imeli nobenega diplomiranega kemika. Kaj botruje temu dejstvu? Ali je za to «kriv» zahteven študij. Prof.
Brešan-Pahor: «študij traja uradno pet let, izpitov je trideset, kar je veliko. Študent mora najprej opraviti izpite bienija, kjer se ubada predvsem s splošno kemijo, fiziko in materna -tiko, v trieniju pa se odloči za smer študija (organska ali anorganska kemija). Teza je v večini primerov eksperimentalna, kar zahteva vsaj leto internata, dela v laboratoriju. Pa tudi sicer mora študent veliko časa prebiti v laboratoriju in na predavanjih, kar terja od njega ves prosti čas, tako da se drugim dejavnostim skoraj ne more posvečati.*
Prof. Grbec: «Obvezna prisotnost na preda vanjih in da o v laboratoriju onemogoča študen tu katerokoli izvenštudijsko dejavnost, pa tudi možnost občasnega zaslužka, ki pa je za marsikaterega bistvene važnosti, saj vemo, da študij ni zastonj, če vzamemo v pretres še dejstvo, da so zanimivi predmeti v bieniju stranski, lahko razumemo, da študent zlahka izostane pri študiju ali pa se odloči za kako drugo, manj zahtevno fakulteto.*
Verjetno je zagotovilo za bodočo zaposlitev važen činitelj pri izbiri študija in deloma vpliva tudi na zagrizenost in resnost študenta pri študiju. Kakšna se danes kaže bodočnost za kemike?
Prof. Grbec: «študij kemije na tržaški fakulteti daje poudarek bolj na metodiki kot pa na praktičnem znanju, študentu ustvari mentaliteto raziskovalca. Danes pa je v industriji večje povpraševanje po tehnikih kot pa po razikovalcih. Poleg tega vlada še vedno ne-kakašna nejasnost v zvezi z zaposlovanjem kemikov. V marsikaterih laboratorijih (npr. na deželni ravni, kjer se ukvarjajo z analizo onesnaževanja okolja — zraka, vodovja ... — v deželnih ali pokrajinskih zdravniških uradih, kot tudi v industriji) potrebujejo pri analizah izredno kompleksne aparature, pri čemer je kemik takorekoč nujen, saj pozna ustroj apa-
ratur in lahko določa njihovo uporabnost Prl tej ali oni analizi, medtem ko je de faeto 'f takih laboratorijih pogosto zaposlen farmacevt ali biolog. Po drugi strani je kemična industrija danes industrija osnovnih materialov, ki zahteva veliko kapitala in maloštevilno delovno silo, kar ni v korist diplomiranim kemikom-Trenutno pa je precejšnje povpraševanje P° inženirjih kemije (diplomska usmeritev na inženirski fakulteti), ki se sorazmerno hitro zaposlijo v industriji, saj zaradi posebne študijske usmeritve poznajo industrijsko tehnologij0 in stroje, ki pridejo v poštev pri kemijski in' dustriji.* Prof. Brešan - Pahor: «Pred časom smo na fakulteti naredili statistiko v zvezi z zaposlitvijo naših diplomiranih kemikov v zadnjih destih letih. Doktorirancev je bilo sicer zelo malo, so se pa vsi dobro zaposlili in tudi na področju, za katerega so se usposobim Seveda se jih je mnogo odselilo v Milan, stre ali Padovo. Dela za kemike v naši dežeh skoraj ni, če izvzamemo laboratorije, ki pa bodo prav kamlu zaprli vrata vsem diplomirancem. Nekaj je še mest na šolah.*
Prof. Grbec: «S diplomo kemije danes nj misliti na poučevanje, za ta študij pa naj se n® odloči tudi tisti, ki bi hotel ostati v naši deželi. Veliko je povpraševanje po kemikih v deželah tretjega sveta, a za tako možnost se seveda ne odloči vsak.* Prof. Brešan - Pahor-«Dodala bi še, da obstajajo pri iskanju dda še velike razlike med moškim in žensko: ženska - kemik se zaposli v bolnicah, v laboratorijih, večinoma v šolah, le redko je zanjo' taT sto v tovarni. Obstaja še možnost raziskovalnega dela, ki pa je za vse diplomirance zel° majhna: konkurze za taka mesta na univerz je težko predvidevati, pa tudi z ekonomskega vidika tako delo ni najboljše.*
Bomo torej kemijo črtali iz seznama izbir® možnih fakultet?	M. L.
primorski dnevnik — 18. oktobru 1988
tržaški dnevnik □ siran 5
Dvajset let tržaškega Združenja krvodajalcev
Pomnožiti vrste darovalcev krvi
Dopolnjena sestava pokrajinskega odbora
Z izvolitvijo dveh odbornikov suplcn-tov je tržaški pokrajinski svet na sinočnji seji dopolnil sestavo novega Pokrajinskega odbora, ki je sad koalicije KD, PSI, PSDI, PRI in Slovenske skupnosti (liberalci niso zastopani v tem telesu). Za odbornika su-Plenta sta bila izvoljena socialist Marcelo čok in demokristjan Paolo Sbisa.
Pokrajinski odbor sestavljajo tako štirje demokristjani, štirje laiko-socia-**sti in predstavnik Slovenske skupnosti Harej. Predsednik je Darno Cla-lici (PSI), ostale odborniške funkcije pa so tako porazdeljene: Locchi (KD) šolstvo, Fabiani (KD) osebje, Martini (PSDI) javna dela, Torresel-'a (PRI) proračun, Cannone (KD) skrbstvo socialno,' Harij (SSk) kultura, Sbisa (KD) ekologija in Čok (PSI) kmetijstvo in vprašanja slovenske tnanjšine.
Podpredsednik odbora bo bivši načelnik svetovalske skupine KD Locchi to spričo dejstva, da se je socialdemokrat Martini odrekel temu mestu. Kot znano je slednji na zadnji seji po zaslugi melonarjev prejel več Blasov od Locchija. Sedaj pa je prevladal sporazum med koalicijskimi strankami, na podlagi katerega je bil podpredsednika pokrajine določen Zastopnik KD. Pokrajinski svet se bo sPet sestal prihodnji ponedeljek.
Tržaško združenje krvodajalcev praznuje letos dvajsetletnico obstoja in si kljub velikim uspehom, ki jih je v tem času doseglo, prav v tem jubilejnem letu še posebno prizadeva, da bi pomnožilo vrste svojih članov. Od tristo oseb, ki jih je v letu 1963 globok humani čut združil v organizacijo krvodajalcev ADS, je njihovo število do danes preseglo trinajst tisoč, kar pa za potrebe tržaške pokrajine še zdaleč ne zadostuje. Po statistikah zdravstvenih služb je namreč v tržaški pokrajini več kot sto tisoč potencialnih krvodajalcev, se pravi ljudi, predvsem mladih, ki bi bifez škode za svoje zdravje, lahko občasno darovali kri. Prav zato je — po besedah predsednika združenja, dr. Furlanija — potrebna široka akcija, s katero bi prebivalstvo seznanili s pomenom in nujnostjo darovanja krvi, neobhodne za rešitev tolikih življenj. Trst je v tem pogledu že kronično odvisen od pomoči iz drugih peredelov Italije, tesno pa sodeluje tudi s sosednimi območji Jugoslavije.
Na nedeljski slovesnosti so podelili priznanja ustanoviteljem in voditeljem Združenja krvodajalcev in šest sto zaslužnim darovalcem krvi, izmed katerih je enjst takih, ki so kri dali že več kot stokrat. Navzoči so
bili delegacije krvodajalcev z Reke in iz nekaterih italijanskih mest, pred stavniki občin tržaške pokrajine, med katerimi tržaški župan Richetti in dolinski župan Švab, v imenu dežele pa podpredsednik deželnega sveta To-nel in posl. Coloni. V vzdušju človeške solidarnosti, ki ne pozna političnih, niti narodnostnih meja, je slovesnost izzvenela tudi kot moralna obveza
vsakega občana, da prispeva k reševanju sočlovekovih in morda tudi svojega lastnega življenja. Dvojezični plakati po okolici Trst pa niso zgolj vabilo, ampak tudi dokaz, da je med krvodajalci tudi veliko število Slovencev.
Na sliki: z nedeljske slovesnosti ob 20-letnici Združenja krvodajalcev v gledališču Rossetti.
Val slabega vremena zajel naše kraje
DEŽ IN NADLEŽNI VETER NAD TRSTOM IN OKOLICO
. Jesen je v nedeljo in včeraj z dež-in nadležnim vetrom z vso silo Potrkala na vrata tržaške pokrajine, ral slabega vremena, ki se je razbesnel v najhujši obliki na Goriškem, Je povzročil tudi pri nas vrsto nevšečnosti in manjših nesreč, ki pa so bile brez hujših posledic za prebival Ce- Že v nedeljo se je temperatura nekoliko znižala, včeraj p« je še bolj padla. Tržačani so morali tako Poseči po toplejših oblekah, dežnih Plaščih in dežnikih, če so hoteli na Ulico.
Včeraj popoldne so imeli tržaški Sasilci polne roke dela. Od 14. ure do pozne noči so bili kratkomalo vsi 'raposleni tako v mestu kot v okoli-C1- Dobili so na desetine pozivov 0seb, ki jim je voda poplavila klet-ne prostore in pritlična stanovanja: Posegli so na Opčinah, kjer je drevo klonilo vetru in dežju. Prav tako so morali odstraniti vejevje, ki se je Prelomilo na Drevoredu D’Annunzio. pa trbiški cesti je sila narave izru-a obcestni reklamni napis in ga bevarno vrgla na cesto.
V deževnem dnevu so se pošteno oznojili tudi mestni redarji. Promet-b'h nesreč je bilo nič koliko. «Ko dežuje pride vedno do številnih ne-Sreč,» je povedal dežurni urada mest-redarjev za hitro pomoč. «Ne-sreče pa niso hude, saj se vozniki Z;ivedajo nevarnosti vožnje ob takih 'Temenskih pogojih. Nesreče zato po-buvadj niso 'nevarne’ za voznike in Potnike, pač pa povzročijo, v veliko Y.eselje avtoličarjev, večjo gmotno skodo na vozilih.*
» Že v nedeljo se je zlilo nad Trst o milimetrov dežja. Včeraj je bila Ploha še obilnejša. Vse kaže pa, da Se bo deževje kmalu umirilo. Po
vremenskih napovedih bi morala namreč burja že ponoči razpihati temne oblake, da se bo nebo kmalu spet razjasnilo. Vremenoslovci napovedujejo za prihodnje dni bistveno izboljšanje vremena do četrtka. V četrtek naj bi se spet pooblačilo z možnostjo občasnih padavin, od pet ka dalje pa so predvidevanja ponovno ugodnejša: vreme naj bi se spet izboljšalo in tudi temperatura se bo, po teh napovedih, nekoliko zvišala.
Zaključen kongres radikalcev ARPA
V soboto je bil v Trstu kongres Združenja radikalcev za alternativo (ARPA), enega od treh krajevnih gibanj, ki se sklicuje na Panellovo stranko. Glavni poročili sta podala blagajnik Claudio Tenze in tajnik Paolo Angiolini, nakar je sledila debata, ob koncu katere so odobrili kongresno resolucijo.
•	Danes se sestane VI. stalna občinska svetovalska komisija, pristojna za. gospodarska in socialna vpraša nja, urbanizem, promet in policijo. Na dnevnem redu ima v prvi vrsti razpravo o predlogu za preureditev Trga Unita, odobritev variante št. 36 k regulacijskemu načrtu in izbiro strokovne osebe, ki bi ji zaupali preučitev variant k načrtu mestnega prometa. Za to nalogo je namreč na voljo 60 milijonov lir. Poročili o teh vprašanjih bosta imela odbornika Pa-cor in Trauner.
•	V petek, 21. 10., ob 19.30 se bo sestala glavna skupščina Konzorcialne-ga podjetja za prevoze (ACT).
Odbornik Anghelone gost zahodnokraške skupščine
Novi odbornik za decentralizacijo tržaške občine Anghelone obiskuje v teh dneh rajonske svete in krajevne občinske izpostave z namenom, da se osebno seznani s težavami in problemi, s katerimi se soočajo ta telesa. Prejšnji teden se je tako Anghelone v spremstvu ravnatelja občinskega oddelka za decentralizacijo Orla srečal s predsednikom zahednokraškega rajonskega sveta, s tajnikom tega organa in z načelniki svetovalskih skupin.
Uvodoma je odbornik, ki je bil v okviru prejšnje uprave zadolžen za šolstvo, izrazil željo po tesnejšem sodelovanju med osrednjo upravo in med rajonskimi sveti, nakar ga je Štoka seznanil z delom in tudi s težavami tega sveta. V svojem posegu je predsednik postavil v ospredje zlasti prizadevanja za rešitev perečih urbanističnih problemov na zahodnem Krasu, enakopravno sožitje med tukaj živečima narodoma in zahtevo, da bi občinska uprava v celoti priznala rajonskim svetom vse pristojnosti in vsa pooblastila, ki jih predvideva občanski pravilnik.
Ceschia in Samsa nocoj v SK
V Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani bo nocoj okrogla miza na temo cJavno mnenje in časopisi v Trstu*, ki bo gostila direktorja tržaškega Piccola, Luciana Ceschio in odgovornega urednika Primorskega dnevnika, Boga Samso. To bo sicer srečanje dveh prijateljev, a bo seglo v obsežno in občutljivo območje, kjer prav gotovo ne manjka polemičnih čeri.
Občinstvo bo v sproščenem klubskem ozračju moglo izraziti svoje poglede na vlogo dveh tako različnih tržaških dnevnikov, ki pa v bistvu opravljata isto poslanstvo: obveščata svoje bralce, italijanske in slovenske ter tako soustvarjata javno mnenje v našem mestu. V koliki meri jima ta uspeva, kje in katere so težave ter kje morda tudi nove možnosti za boljšo in celovitejšo informacijo v Trstu — na ta in podobna vprašanja utegne priti kak nov odgovor tudi z nocojšnjega, prvega torkovega večera Slovenskega kluba v novi sezoni.
Posvet o državnih soudeležbah
Enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL priredi danes dopoldne s pričetkom ob 9. uri v konferenčni dvorani tržaške pomorske postaje deželno zasedanje o vprašanju državnih soudeležb. Namenjeno je sindikalnim delegatom vseh poldržavnih podjetij v Furlaniji Julijski krajini, ki delujejo na industrijskem in pristaniškem ter širše pomorskem področju, nanj pa organizator vabi parlamentarce, predstavnike dežel'nega odbora in deželnega sveta, predstavnika tržaške in goriške pokrajine ter župane vseh občin na Tržaškem in Goriškem pa še deželne tajnike političnih strank. Govor bo o problemu industrijskega in sploh gospodarskega propadanja naših krajev, in to v luči najnovejših načrtov IRI o preustroju poldržavnega ladjedelstva in železarstva. Zasedanje bo odprl član deželnega tajništva CGIL - CISL - UIL Trebbi, osrednje poročilo bo podal drugi član tega tajništva Giustina.
VPRAŠANJE ZAVODA STEFAN
Danes skupščina dijakov in srečanje ž odbornikom
Koordinacijski odbor dijakov slovaških višjih srednjih šol na Trža-kern je včeraj razpravljal o perečem Pra.šanju neurejenih prostorov po-raenega zavoda za industrijo in obrt °žef Stefan; ob koncu seje je izdal /®deče sporočilo: «Ob perečih in Pekočih problemih, ki so nastali na ^•klicnem zavodu Stefan (naj omeni-jP°’ da tvegajo dijaki prvih, drugih ^tretjih razredov zaradi neuporablji-°sti delavnic, da v kratkem času M?ubijo šolsko leto) bo danes v Ma-JJinem domu pri Sv. Ivanu ob 8.30 .n °rmativna seja dijakov vseh slo-rehskih višjih srednjih šol, na kate-fes s°. vabljeni tudi starši in pro-
n seji se bo delegacija dijakov asega poklicnega zavoda odpravila a tržaško občino, kjer je napovedan K^tanek z novim občinskim odborni-jj,?1 za šolstvo inž. Vattovanijem. j Jaki so zaprosili, da bi se sestali z st • Vattovanijem že v soboto, se-^anek pa so takrat preložili na
Smrtno se je ponesrečil
V zgodnjih jutranjih urah se je v nedeljo smrtno ponesrečil v Ulici Flavia, blizu kina «Lumiere», 41-letni Giordano Benvenuto iz Milj. S svojim giulia 1300 je ob veliki hitrosti vozil proti domu, ko je nenadoma izgubil oblast nad vozilom in z vso silo treščil v obcestni drog za razsvetljavo. Benvenuto, ki je bil zaposlen kot čuvaj pri občinski klavnici, je pri priči izgubil življenje. Avto se je namreč zaril v drog za skoraj pol metra, tako da je voznika strahovito stisnilo ob volan in da so ga šele gasilci potegnili iz skrotovičene pločevine.
Z zračno puško ranjen v glavo
Neznanec je v nedeljo popoldne z izstrelkom iz zračne puške na srečo lažje ranil moškega v glavo. Dogodek, ki bi se lahko sprevrgel v tragedijo, se je pripetil malo po 13. uri na vogalu ulic Diaz in Venezian. Daria Fondo, 61-letnega upokojenca iz Ul. S. Michele 31, je nenadoma oplazil po levem sencu izstrelek, ki so ga bili po vsej verjetnosti izstrelili iz zračne puške. Moškemu je iz rane pricurkljala kri. Z rešilcem Rdečega križa so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer pa so mu nudili le prvo pomoč in odslovili s prognozo okrevanja v sedmih dneh.
Policijski agenti so preiskali bližnje ulice a niso izsledili strelca. V poslopju v Ul. Venezian 6 so zaslišali nekaj upokojencev, nihče od njih pa ni opazil ničesar sumljivega niti ni slišal streljanja.
Tržačana hudo ranjena v nesreči pri Luciji
Zaradi neprevidnega prehitevanja je prišlo v nedeljo ob 14.50 pri Luciji do silovitega čelnega trčenja med osebnim avtomobilom tržaškega 44 letnega trgovca Sartoria Maranzina iz Ul. Romagna 66 in rešilcem izolske reševalne postaje.
Maranzina, ob katerem je sedela 14-letna hči Morena, je vozil s svojim beemvejem od Lucije proti Kopru. Ko je izpeljal blagi desni ovinek, je kljub neprekinjeni črti začel prehitevati avtobus Slavnika -Koper. Tedaj je pravilno po desni strani cestišča pripeljal nasproti z rešilcem citroen cx 2000 33-letni Vojko Čehovin iz Dole. Kljub zaviranju in umikanju je prišlo do silovitega trčenja med tržaškim avtomobilom in rešilcem, Maranzino v bmw pa je nato odbilo še v zadnji del avtobusa. V nesreč ista se hudo ranila oba voznika, Maranzinova hčerka in Čehovinov sopotnik Ante Brnovič iz Kopra. Zvita pločevina je voznika Čehovina dobesedno vkleščila, tako da so ga iz razbitega vozila potegnili šele gasilci. Vse ranjence so prepeljali v izolsko bolnišnico. Maranzina je dobil močan udarec v nogo in prsni koš.
■	Sporočamo žalostno vest, da
nas je za vedno zapustila na-1 ša draga .
Antonija Sancin por. Pangerc
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 19. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalujoči mož Ljubi, sinova Oskar in Scrgio z družinama, sestra Mimi ter drugo sorodstvo.
Dolina, 18. oktobra 1983
Ob izgubi drage žene oziroma matere Tončke izreka družina Lovrenca Štrajna iz Doline globoko sožalje družinam Pangerc - Pancrazi.
T	Po dolgi in mučni bolezni
« nas je zapustil naš dragi
Ludvik Terčon
Pogreb bo danes, 18. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sin Ivo, tete in drugo sorodstvo.
Nabrežina, 18. oktobra 1983
Žalovanju se pridružujejo družine Terčon, Giacomini, Rebula in Bordon.
(Občinsko pogrebno podjetje)
Ob izgubi dragega očeta izrekajo sošolcu Ivu Terčonu Lskreno sožalje Maja, Marija, Eva, Eda, Barbara, Boris in Miran.
Zapustila nas je naša draga
Angela Bociai vd. Čok
Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo otroci Angela, Stanko in Anica, vnukinje Sonja, Eleonora in Daniela, zetje, brat, sestre in drugo sorodstvo.
Trst, Rim, Beograd, Ljubljana, 18. oktobra 1983
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Ob 7. obletnici smrti nepozabne
Nede Mijot
se je s tiho bolečino v srcih spominjajo
SVOJCI
Trst, 18. oktobra 1983
Sv. Ivan - oktober 1976 - 1983
Nedi Mijot - Sosič
na prerani grob
Za Teboj ostala v meni je temi odkar si draga Ti odšla in odnesla edinstveni čarobni svoj nasmeh, ki ležal kot zlati žarek v Tvojih je očeh.
Teta Marija M.
Ob tretji obletnici smrti
Lydie Bresciani por. Brattina
se je mož Vinicio venomer spominja z nezmanjšano žalostjo in ljubeznijo.
Trst, 18. oktobra 1983
Zveza žena od Banov izreka globoko sožalje družini Ban in sorodnikom ob izgubi drage žene in mame Albine.
Bogato kulturno sodelovanje Nabrežine in Ilirske Bistrice
V	okviru kulturnih srečanj pobratenih občin so se prejšnji teden sestali v Nabrežini člani Z KO iz Ilirske Bistrice s kulturnimi organizacijami de vinsko - nabrežinske občine. Prisotni so bili predstavniki SKD Igo Gruden, nekateri člani nabrežinske godbe na pihala in ansambla Aries, predstavni ki dekliškega pevskega zbora iz Devina in moškega pevskega zbora «Fantje izpod Grmaden. Udeleženci so razpravljali o velikem pomenu medsebojnega sodelovanja, ki je v prejšnji sezoni obrodilo konkretne in nad vse uspešne rezultate. Z zanimivimi predlogi so začrtali program za na slednjo sezono, ko naj bi se še bolj popestrili dosedanji dobri stiki. -
V	teku prihodnjega poletja so si zamislili dva praznika. Enega v Ilirski Bistrici, kjer se bodo predstavile kulturne organizacije devinsko nabrežinske občine. Ob tej priliki bo imela — poleg drugih — samostojni kon cert godba na pihala iz Nabrežine, za ples pa bo poskrbel ansambel «Aries». Na drugem prazniku pa se bodo kulturniki iz Ilirske Bistrice predstavili devinsko nabrežinskim občanom z vrsto zanimivih prireditev.
Te izmenjave pa se bodo začele že
mnogo prej. Naj omenimo, da je prav v petek dekliški pevski zbor iz Devina z uspehom izvedel koncert v Ilir ski Bistrici, medtem ko bo decembra v Nabrežini in v Devinu gostovala lutkovna skupina pobratene občine. Predstave bodo namenjene osnovnošolcem in otorkom iz vrtca, vse skupaj pa bo potekalo ob sodelovanju di daktičnega ravnateljstva osnovnih šol. V mesecu slovenske kulture bodo v Ilirski Bistrici nastopili pevci ali pevke enega izmed zborov devinsko nabrežinske občine, hkrati pa bi ob tej slovesni priložnosti predstavniki SKD Igo Gruden priredili razstavo kam-narstva. Poleg zgoraj omenjenih skupnih praznikov, bi v poletnem času v Nabrežini nastopila dramska skupina iz Ilirske Bistrice s svojevrstno predstavo, ki bi jo odrski amaterji radi uprizorili na kakšnem trgu ali pa na tivičnem kraškem dvorišču.
Prireditelji iz obeh pobratenih ob čin želijo, da bi se teh prireditev u-deležiJo č’mveč občanov, posebno mladih, ki bi izrazito pripomogli k nadaljnjemu razvoju že nadvse uspešne kulturne dejavnosti To so vouda rili tudi odborniki SKD Igo Gruden, ki so se sestali še isti večer in ob-
širno razpravljali o odnosih s kultur nimi delavci iz Ilirske Bistrice. Vsekakor pa je bistvenega pomena, da se medsebojno sodelovanje in zbiiže vanje še poglobi in okrepi. (DB)
Drama
Ivane Kobilice na radiu Trst A
Danes ob 18. uri bo na sporedu iz virna radijska igra z naslovom «Dra ma Ivane Kobilice». Delo je iz niza Slovenska žena v življenju in boju in tokrat je osrednja oseba žena umetni ca, saj so se te v evropski umetnosti uveljavljale v skladu z družbenim razvojem. Tako tudi Ivana Kobilica, pomembna predstavnica realizma v slovenskem slikarstvu, ki je več kot štiri desetletja slikala in za svoja de la dosegla pomembna priznanja v te danjih evropskih kulturnih središčih. Igro je za radio napisala in režirala Balbina Baranovič Battelino, Ivano Kobilico in osebe, ki jih je slikarka v svojem bogatem življenju srečala, so podali člani Radijskega odra.
^GLEDALIŠČE V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1983 - 1984
Dušan Jovanovič
VOJAŠKA SKRIVNOST
zoolingvistični mirakel v treh nizih in dveh predahih
SLOVENSKA KRSTNA UPRIZORITEV Režija:	Slobodan Unkovski
PONOVITVE
JUTRI,	19. oktobra,	ob	20.30	- ABONMA RED D —	mladinski v sredo
v četrtek,	20. oktobra.	ob	20.30	- ABONMA RED E —	mladinski v četrtek
v petek,	21. oktobra,	ob	16.00	- ABONMA RED H -	mladinski
v soboto,	22. oktobra,	ob	20.30	— ABONMA RED F — druga sobota po premieri	
v nedeljo, 23, oktobra,		ob	16.00	- ABONMA RED G -	popoldan
na dan praznika
Opozarjamo cenjene obiskovalce, ki si še niso oskrbeli abonmaja, da to še zmeraj storijo pri blagajni KULTURNEGA DOMA ob delavnikih od 10. do 12. ure in uro pred pričetkom predstav. Vse abonente prosimo, da dvignejo svoje izkaznice.
GLASBENA MATICA V TRSTU
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Nova trgovina v Dolini
Šl	-4 m **^*®®B	r t L H	= **	11*	T	1	| -*1*	1	m
UBL4 «1		1*	jj; JflflRigg f g
		
X9fF* $$ miti	mM-mi	i	
Te dni so v Dolini «Pri Studencu* odprli novo trgovino, ki je edinstvena v Bregu s tako mešanimi predmeti. Lastnik Aldo štrajn ki bo s pomočjo žene Doriane opravljal trgovino, jo je poimenoval «Bazar Dolina*. In res je pravi moderen bazar, lepo, sodobno in z zelo dobrim okusom urejen obrat, v katerem bodo domačini in turisti dobili poleg to-
baka in cigaret še znamke, kolkovane papirje, fotoaparate, filme, parfume ter razno drobno blago od papirnice do predmetov za razna darila. Tudi cene niso višje kot v mestu, obratno, v nekaterih primerih so ce'o nižje. Mlademu lastniku želimo veliko uspeha pri novem poslu. Tudi on se pri poroča domačinom ter se jim zahvali za cvetje, ki so mu ga podarili, (mm)
Gledališča
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Razstave
Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije.
Srednja dvorana
Jutri, 19. oktobra, ob 19.30: Delavski pihalni orkester, Zagorje ob Savi.
Okrogla dvorana
Danes, 18. oktobra, ob 19.30: R. Que-neau »Vaje v slogu*.
Velika dvorana
V	petek, 21. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
TEATRO STAB1LE
Sezona 1983-84. Vpisovanje in potrditev stalnih • abonma jev (do 21. t.m.) pri krožkih raznih podjetij, v šolah, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagajna: tel. 69-406, 68-331, 65-700.
VERDI
V	četrtek, 20. t.m., 1	/ gledališču
Verdi otvoritev operne s /.one in sicer z Verdijevo opero «1 due Foscari*. Dirigent Daniel Oren, režiser Filippo Crivel-li, v glavnih vlogah nastopajo Mara Zampieri, Piero Cappuccilli, Bruno Rufo in Carlo Del Bosco.
O Verdijevi operi bo v sredo spregovoril kritik Giuseppe Pugliese.
TEATRO STABILE - ROSSETTI
Danes, 18. oktobra, ob 20.30 ponovitev glasbene komedije »Pardon monsieur Moliere* z Ginom Bramierijem.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 18. t.m., ob 20. uri: P. Tur-rini «Lov na podgane* (drama). Gostovanje PDG v Medani v Goriških Brdih.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226 165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
Kino
Ariston 16.00 «Zelig». Režija W. Al'.en.
W. AUen in M. Farrovv.
Eden 17.00 «Cannibal Holocaust*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Penice 17.00 »Flashdance*. M. Nouri. Nazionale Dvorana št. 1	15.30 «Paulo
Roberto Cotechinho, centravanti di sfondamento*. Alvaro Vitali.
Dvorana št. 2 15.30 «Porno sensation*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 «Creep show». Grattacielo 16.00 «Tuono blu».
Mignon 16.00 «Psycho II.». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «La čarne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.00 «Ritorno dall'inferno». Moderno 16.30 «A1 bar dello šport*. Radio 15.30 «Casanova 82». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Kramer contro Kramer*.
Lumiere 16.00 «Tommy». Režija:	K.
Russel.
Koncerti
Glasbena matica Trst, Ul. R. Manna 29, vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1983/84 od 15. do 17. ure SKD Tabor - Prosvetni dom - Openski glasbeni večeri. Danes, 18. oktobra, ob
20.30	Cornelius Frovvein - klavirski recital. — Na sporedu: L. Beethoven, R. Schumann, L. Janaček in C. Debussy.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek obvešča vse profesorje in dijake, da bo pripravljalna seja za 5. letnik danes, 18. oktobra, ob 16.30 na zavodu.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 18. oktobra LUKA
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 17.16 Dolžina dneva 10.51 — Luna vzide ob 16.21 in zatone ob 2.24.
Jutri, SREDA, 19. oktobra ETBIN
Vreme včeraj: temperatura zraka 16,2 stopinje, zračni tlak 10C6.4 mb rahlo raste, vlaga 89-odstotna, padlo je 11,2 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 19,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Giovanni Severi, Michele Furlan, Alessandro Ventri-glia, Michela Conrad, Manuela Conrad, Eleonora Sfecci, Stefano Tufo.
UMRLI SO: 60-letna Renata Giarini vd. Deangeli, 81 letna Antonia Sancin por. Pancrazi, 55-letni Lodovico Terzoni, 86-letni Giuseppe Kaučič, 84-letna Cri-stina Da Massa vd. Arnavas, 71 -letna itosa Trento vd. Chersa, 64 letni Silvana Bonivento, 79-letni Luigi Bratos, 69 letni Luigi Pase, 62-letni Stelio Delolio, 67-letna Emilia Melinek por. Dovgan, 80 letni Giusto Cante, 77-letna Angela Pi-tacco vd. Predonzani, 79-lctni Edoardo Venturini, 73-letni Giorgio Viezzoli, 79-letna Angela Bociai vd. Cok.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Ve nezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Ve-nezia 3).
Razna obvestila
SPDT prireja v četrtek, 20. t.m., pre davanje znanega slovenskega planinskega fotografa Jaka Čopa na temo: «Raj pod Triglavom*. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Fran čiška 20/2) s pričetkom ob 20. uri. Vabljeni!
Združenje slovenskih upokojencev v Trstu prireja jutri, 19. oktobra, filmski popoldan. Prof. Černe iz Gorice bo predvajal prvi del svojega potovanja okoli sveta. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/2 ob 17. uri. Vabljeni!
Ob ponedeljkih, sredah in petkih med 19. in 20.30 se na osnovni šoli A. Sirk v Križu lahko vpišete na tečaja slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja Tržaška ljudska univerza. Vpisovanje se zaključi v petek. 28. oktobra.
Mladinski odsek KI) Vesna priredi jutri, 19. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani Doma A. Sirka v Križu predavanje novinarja RTV Ljubljana L. škoberneta na temo «Libanonska kriza in Bližnji vzhod danes*.
Mladinski odsek KD Vesna prireja v soboto, 22. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu glasbeni večer.
V Boljuncu se bo pričel tečaj šivanja in krojenja. Vse, ki jih tečaj zanima, naj se zglasijo v četrtek, 20. tm„ med 18. in 20. uro v gledališču F. Prešeren.
Kulturni dom
KONCERTNI ABONMA Sezona 1983 84
Vpisovanje abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, od 15. do 17. ure od 17. oktobra dalje.
Ul. sv. Frančiška 20
AVGUST ČERNIGOJ
Pregledna grafična razstava lesorezi, jedkanice, suhe igle.
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 23. oktobra, avtobusni izlet v neznano. Izl t predvideva dve uri lahke hoje ter srečanje s pobratenimi planinci PD Integral iz Ljubljane. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do jutri, 19. t.m.
Združenje Union, Podlonjer in Sv. Ivan
prireja skupno z drugimi demokratičnimi organizacijami 22. in 23. oktobra izlet v Rim ob priliki dneva miru v Rimu ter dne 3. novembra enodnevni izlet v Vipavsko dolino. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr.. tel. 644-59 ali 732-858 vsak torek in čet'tek od 17. do 19. ure.
MENJALNICA
vseh tujih valut
17. 10. 1983
Ameriški dolar ..............1.5 0.—
Kanadski dolar............... 1.270.—-
Švicarski frank................. 748.—
Danska krona.................... 166,—
Norveška krona................. 214.--
švedska krona................ 200.—
Holandski florint..............  540.—
Francoski frank................. 196.—
Belgijski frank.................. 26,—
Funt šterling................ 2.360.—
Irski šterling	1.860,—
Nemška marka................. 605.—
Avstrijski šiling............... 85,5)
Portugalski eskudo . . . . .	11.—
španska pezeta................... 10.—
Japonski jen ..................... 5.—
Avstralski dolar............. 1.300.—
Grška drahma ........	13.—
Debeli dinar..................... 12,—
Mali dinar....................... 12,—
is*®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI 10 - ČZ2 SI-AAS
inštitut «GENAS»
OTVARJA V TRSTU TEČAJE ZA: programerje — basic — cobol — operaterje — analiste PRAKTIČNI POUK NA KOMPJUTERJIH
Pouk v italijanščini
INFORMACIJE: četrtek, petek, sobota od 15. do 19. ure »Mladinski center*. Ul. Sturzo 2, TRST — Tel. (040) 821902
STE MOGOČE ostali brez otroškega var; stva zaradi enodnevne obveznosti ah za daljši čas? Z zaupanjem se lahko obrnete na telefonsko številko 228626.
IŠČEM delo kot družinska pomočnica, lahko tudi samo nekaj ur dnevno. Naslov na upravi PD v Gorici.
PRODAM štiri lesena okna «Douglas*
l,	30 m x 1 m, kompletna z okvirom, šipami in režastimi polkni ter ena lesena vrata «Douglas» 2,15 m x 1.2"
m.	Vse v dobrem stanju. Telefonirat* na št. 040/200-377.
NA KRASU prodam trgovsko licenco: jestvine, sadje in zelenjava, kmečko orodj:, drogerija, prodaja kruha *n papirnica. Tel. 226240.
PRODAM priključek za prikolico £3 ritmo. Telefonirati med 12.30 in 13.30 na 0481/882112.
IMAŠ stalno bivališče v devinsko-nabre-žinski občini? želiš zgraditi stanovanje z deželniip ali državnim posojilo111 z nizkimi obrestmi? Gradbena zadrug3 2000 ti nudi te pogoje. Za informacUe teLfoniraj na št. 040/200785 od pone-deljka do petka od 12. do 14. ure.
JOŽE BIZJAK - Divača 9 - prosi g°' spoda, katerega je pred časom srečal v mesnici, naj se javi.
SVOJO osebnost obleci s toplim p]3! ščem in kakovostno obleko. Originalu1 kroj in blago si lahko sam izbereš v ženski in moški krojačnici Košuta. Drev. D’Annunzio 11. tel. 040/795498.
Do 23. oktobra 1983
Švicarski tedni v Bernardinu
V okviru tradicionalnega sodelovanja med Hoteli Bernardin Portorož in hotelom Nova Park iz Zuricha se vršijo v Portorožu V GRAND HOTELU EMONA »Švicarski tedni*.
Restavracija Pečina v Grand Hotelu Emona je preurejena v «Schweizer - Taverne*. Kuharski mojstri iz hotela Nova Park pripravljajo znane švicarske kulinarične specialitete kot npr. la rachlette walaisanne, chasefon-due itd.
Goste zabava duo «SCHWEIZER BAUM*. Taverna je odprta vsak dan od 12. do 14. ure ter od 18. do 24. ure.
Vsak gost lahko izpolni anketni list, ki je povezan z nagradnim žrebanjem. Med nagradami: enotedensko bivanje v Ziirichu, tridnevno bivanje v Parizu itd. Žrebanje nagrad bo ob zaključku švicarskih tednov.
Rezervacije miz sprejema recepcija GRAND HOTELA EMONA tel. 003866/75271.
POTOVALNI URAD
« Aurora »
vabi na naslednje izlete:
22. in 23. oktobra — v CELJE' ROGAŠKO SLATINO, DOBRNO in VELENJE. Cena 53.000 lir;
od 30. okt. do 1. nov. ter 1. do 3. nov. — na MALI LOŠINJ-Cena 86.000 lir;
od 1. do 4. nov. — v BUDI^' PEŠTO. Cena 235.000 lir.
Informacije in vpisovanje P1' potovalnem uradu »Aurora* 'T' Trst — Ul. Cicerone 4, tel. 6026 ■
Izšla je monografija o Potočki zijalki
Raziskovanje sledov delovanja člo-eka iz stare kamene dobe je v Slo-^paiji dosti razširjeno. Zlasti po dru P svetovni vojni so odkrili vrsto pa-^litskih postaj, med njimi jih je največ na kraškem področju, še po-sebej v Pivški kotlini. Kljub obsež-novejšim raziskavam je med pa-e°litskimi postajami ohranila poseb-00 mesto leta 1928 odkrita Potočka Ualka na Olševi. Med osem let tra I«?; m* izkopavanji, od leta 1928 do SO prekopali v jami več kot , 00 kub. m materiala. Delo je bilo °gato poplačano, saj so našli med . aziškovanji veliko kamenega orodja p. ®r°žja, obdelane kosti, ostanke ku J. ■ umetno preluknjane živalske ko--V’ ki so jih vsaj delno rabili kot pi-■tah Posebnost Potočke zijalke je V f ,v tcm- da leži na višini 1700 m.
takšni višini do takrat ni bila zna-a nobena paleolitska postaja. Ker so u* .rne plasti v Potočki zijalki iz adnjega giacja]a wiirma, je posta-!,° Jasno, da tudi ta poledenitev ni a enotna, ampak prekinjena z vmesnimi nekoliko toplejšimi obdobji, pračlovek gotovo ni zahajal v Potoč-0 z‘jalko v času poledenitev, ampak v teh vmesnih toplejših obdobjih. To zf- n* e(I'na posebnost Potočke • jalke. Takoj po njenem odkritju so strokovnjaki predlagali, naj bi irneno aij .kulturo, kakršno so našli v Po npCk 1 zijalki, po Olševi olševien. Da-šeS f° s*cer PrePričani, da spada ol • Vlen v aurignaciensko kulturno sku no. Vendar pošta ja jo v zadnjem ča n Vae bolj živi predlogi, naj bi za Sfebnosti aurignacienske kulture v ednjj Evropi obdržali ime olševien. im iJ°točk i zijalki so našli veliko / i'n, 0 obdelanih kosti in celo iglo jdknjo, lahko bi ji rekli šivanka. .. dPali so veliko kamnitih orodij in Z1J. ki jih je pračlovek spretno
oblikoval. Našli so tudi veliko ostankov ledenodobnih živali, med kateri mi je na prvem mestu jamski med ved. Na žalost druga svetovna vojna tudi Potočki zijalki ni prizanesla. Del dragocenega gradiva je zadela letal ska bomba malo pred koncem vojne in je povsem uničen. K sreči je prof. Srečko Brodar že med izkopavanji natančno zapisoval -vse, kar so od krili. Zato je mogoče del uničenega gradiva nadomestiti s podatki iz zapisnikov, ki so nastali med izkopa vanji.
Več kot pol stoletja je bilo treba čakati na podrobnejši opis najdb in problematike iz Potočke zijalke. Med tem so sicer izšli članki v strokovnih revijah* vendar natančnega opisa ni bilo. Letos pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani izdala več kot 200 strani obsegajočo monografijo o Potočki zijalki. Napisala sta jo prof. Srečko Brodar, ki je jamo odkril in prvi kopal v njej, ter njegov sin dr. Mitja Brodar. Mono grafijo dopolnjujejo številne skice profilov, slike orodja in orožja, slike preluknjanih kosti in še marsikaj.
RAJKO PAVLOVEC
Začetek sezone KD Fran Venturini
V soboto se je v veliki dvorani kulturnega centra Anton Ukmar - Miro pri Domju začela nova sezona KD Fran Venturini. V prvem uspešnem kulturnem večeru nove sezone je Ser gej Verč prikazal film o poimenova n ju osnovne šole po Mari Samsa, poimenovanju, ki je bilo 1. maja lani.
Gosta in navzoče je pozdravil predsednik društva Boris Kocjan, ki je podčrtal plocino sodelovanje med šo lo in društvom in izrazil zadovolj stvo, da obstaja zdaj o tem tudi viden dokument, namreč film o pri pravah na poimenovanje in sami manifestaciji.
KD Fran Venturini ima za nasled nje mesece že pripravljen bogat načrt delovanja. Že prihodnjo soboto bo v kulturnem centru Anton Ukmar Miro gostoval pobrateni zbor Loški glas iz Zagorja ob Savi. V goste bo prišel tudi veliki prijatelj venturini-jevcev basist Ladko Korošec.
Največji napor KD Venturini pa je usmerjen v praznovanje 15-letnice obstoja. Jubilejna prireditev bo 8. decembra v novem domu pri Domju. V okviru društva pa deluje tudi otroški zbor, ki ga vodi Frida Valetič in ki se je letos obogatil za deset novih malčkov, tako da šteje zbor zdaj tri deset mladih članov, ki dobro obetajo. (ris)
darovi in prispevki
de «Pocashtev spomina prijateljic^ Ne-žinn in°L,'?arU'ie Gracija Bonetlo z dru-čine 10000 br za Skupnost družina Op-
cvetja na grob Andreja zovir^3 9nl1č,a *lruie družina Žagar (Ba-žin-, 1 , i 20.000 lir za Skupnost dru-Opčine.
darn!re?i° cvetia na grob Albine Ban
bor JtnnLUr,b KUK 40 000 Ur /a SK0 Ta' ka VioVii- lir za vzdrževanje spomem-lir 'ad”T v NOB na Opčinah in 40.000 mlacj "ladinski psvski zbor Vesela po-
daruS6?0 cvet-)a na grob Albine Ban ter ,? draž>na Kobau 30.000 lir za Cen Za rakasta obolenja.
daruil!6?0 cveGa na grob Albine Ban kev „ družma Žerjal 20.000 lir za cer-lir 7a VA Jemeja na Opčinah in 20.000 g oenter za rakasta obolenja, lir °7r|s Daneu (Kontovel) daruje 15.000 NOR ,, t3ostavitev spomenika padlim v
Ob 19 KnSČlkih-
daruio * obletnici smrti Julija Puriča men Žena Karla 20 000 lir v isti na
ja jn Leopold (Nabrežina - Posta-tev IL darujeta 20.000 lir za postavi niku. memka Padlim v NOB v Preč-
me^ri.dCeta V, stra Škabarja na-
in..' CVetla Tla Ifrnh riarniain Anrlro
repentabrske cerkve. Nan
Ška-
barja h!0 .cyetja na grob Vestra 2) 30ftarnjejo družine Ravbar (Repen tisoč lir D-r' Hmeljak (Nabrežina) 50 15.000 lii ;!rsa 10.000 lir, Kravos (Col) bor (p"J- oucci (Repen) 10.000 lir, Pa 4m 'ftepen 26) 20.000 lir, Škabar (Col
10.00 0000 ir’ Marija Brana (Col 40) tisoč V Jj^ija Guštin (Col 21) 10 stri iv si Hle (Gol 40) 10.000 lir, Be-Slava 6.. . abar (Repen 137) 20.000 lir, rij_ 4;;?oar (Repen 74) 15.000 lir, Ma za (Rpn„ar, (Repen 4) 10.000 lir, For-Pen 5) Pfn nnn®-!. 1°-000 dr. Škabar (Re-tisoč lir d00 ’r. Milič (Repen 49) 20 Hotel v , aobar (Repen 21) 20.000 I r, Škabar To (Hepen 131)	20.000 lir,
9regorett; ^Pen. l;15) 10.000 lir, Marija Hnama nrter lvana. in Franka z dru-4 (Fernetiči 4) 30.000 lir za po-
pravilo cerkve na Repentabru.
V	spomin na strica Silvestra Škabar ja darujeta Marta in Anica Žigon 50 tisoč lir za popravilo cerkve na Repentabru.
Namesto cvetja na grob Vestra Škabarja in sestrične Giorgine Vodopivec darujeta družini Kalc - Purič (Repen 104 in 43) 50.000 lir za popravilo re pentabrske cerkve.
Družina pokojnega Silvestra Škabar ja daruje 50.000 lir v isti nam n.
Namesto cvetja na grob Marice Škabar daruje Marija Škabar (Repen 4) 10.000 lir v isti namen.
V	spomin na Alojza Kapuna (Prosek) Slavka Pirjevca in Antona Pauletiča daruje Liicjan Štoka 50.000 lir za kulturni dom Prosek Kontovel.
V	spomin na Antona Pauletiča daruje Sergij Černivec 10.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na svoje pokojne daruje ta Marica in Danica 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
Ob obletnici smrti staršev (15. 10. in 4. 11.) darujeta sinova Franko in Ser-gio Ul jan 160.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah, 20.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir za ŠD Polst.
Namesto cvetja na grob Silvestra Škabarja daruje družina Slapnik 10.000 lir za KD Kraški dom.
V	spomin Ninija Košute darujeta Berto in Milka Švab 10.000 lir za KD Vesna.
Ob 2. obletnici smrti Slave Sedmak daruje družina Peric 10.000 lir za moški pevski zbor KD Vesna.
Namesto cvetja na grob Ivana Košute darujeta Juština in Milica Gustinčič 10.000 lir za KD Vesna.
V	spomin planincev Štefana Brati-ža in Ivana Vizina daruje Marija Mi-jot 10.000 lir za SPDT.
V	spomin na očeta Josipa daruje Čeo Pregare 200.000 lir za pevski zbor F. Venturini - Domjo.
Ob 1. obletnici smrti brata Filipa da rujeta Avrelija in Stanko 15.0(J) lir za Dijaško matico.
V	spomin na vnuka Uroša Košuto daruje nona Karla 30.000 lir za SSG.
V	spomin na drage starše darujeta Rožeta in Guštin Caharija 10.000 lir za namiznoteniški odsek ŠK Kras.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	RADIO
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo, Raffaella? - Zabavnoglasbena oddaja z Raffaello
13.30	Dnevnik 1
14.00	Halo, Raffaella?
14.06	Po poteh Kalifornije - film
15.00	Kronike
15.30	DSE Guido Gozzano - obletnice
16.00	Risanke
17.00	Dnevnik - Kratke vesti
17.05	Live - Koncert Franca Simo
neja
18.00	Podvodno življenje - Rdeče morje
18.40	Tivutrenta kvizi
20.00	Dnevnik 1
20.30	«Vojna in mir», po romanu Tolstoja (7. del)
22.00	Naše stoletje - leto 1943 -
22.50	Mister Fantasy - glasba in skeči
23.50	Znanstvena oddaja
Drugi kanal
12.00	O prehrani
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	Capitol - televizijska serija (17. del)
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.30 Tandem
16.30	šolska vzgoja
17.00	Rhoda komični TV film
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.40	Vediamoci sul due kronika, kviz, knjige, gledališče, moda in drugo
18.30	Dnevnik 2 - šport
18.40	Inšpektor Derrick TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Quel maledetto colpo al «Rio Grande Express» - film.
22.00	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.15	Dnevnik 2 - Dossier
23.10	Rim - boks svetovno amatersko prvenstvi
Tretji kanal
15.05	Glasbeni instrumenti - Orgle
16.05	18.25 40 let potem - slike v črnem
18.25	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.32 V spomin na Umberta Sabo -2. nadaljevanje
20.05	šolska vzgoja
20.30	Tednik - kultura, politika, kronika
21.30	Ho ancora una valigia a Ber lino - glasbena oddaja. Poje Milva 1. del
23.05	Razstava slikarjev in kiparjev od leta 1923 do 1933.
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	Almanah: Iz očetove beležnice;
8.45	Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in Wagnerjeve obletnice; 11.15 A-kademski komorni zbor iz Kranja;
11.30	- 13.00 Opoldanski zbornik: - Beležka; 12.00 «Ena bolha me grize* -Glasbeni polpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Za zabavo in pouk; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenska žena v boju in delu.
RADIO OPČINE
Do 9.00 Glasba; 9.00 Neva s poezijo in glasbo; 10.00 Tečaj aerobike; do 18.30 Glasba; 18.30 Tečaj aerobike -ponovitev; do 20.00 Glasba; 20.00 Lahko noč želi pravljica; 20.30 Rock kla-pa - dalje glasbena noč.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	14.00, 15.00 Poročila; 6.00 0-tvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere - Ekonomska propaganda - Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev -Danes na valu Radia Koper - Glasba,
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.50, 16.35 TV v šoli 17 35 Poročila
17.40	Z besedo in sliko: Mladenič in vila
17.55	Naši zbori; Moški pevski zbor Tabor iz Cerknice
18.25	Posavski obzornik
18.40	Mali svet - otroška oddaja
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 1.
20.00	E. J. Neuman: V tretjem rajhu ameriška nadaljevanka
20.50	Aktualno: Spremeniti - toda kaj?
21.50	I. Otrin: Pesem giba - Blišč in beda romantike
22.15	TV dnevnik 2.
Zagreb
17.40	Poročila
17.45	Pustolovščina, otroška oddaja
19.30	'TV dnevnik
20.55	Državljan Kasbach - avstrijski film
CANALE 5
8.30	Dobro jutro Italija
8.35	Giorno per giorno - TV film
9.00	Una vita da vivere - TV roman
10.00	Rubrike
10.30	Aliče - TV film
11.00	Rubrike
12.0!) Arcibaldo - TV film
12.00	Help - nagradna igra
12.30	Bis - kvizi
13.00	II pranzo e servito - nagradna igra
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	General Hospital - TV roman
15.30	Una vita da vivere - TV roman
16.30	Aliče - TV film
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Ralphsupermaxieroe - TV film
19.00	Jenny e Chachi - TV film
19.30	T. J. Hooker - TV film
20.25	Dallas TV film
21.25	Per amare Ofelia - film
23.25	šport - boks
RETEOUATTRO
8.30	Risanke
9.30	Amore in soffitta - TV film
10.00	Očka, dragi očka - TV film
10.30	D mondo di Suzie Wong - film
12.15	Quella časa nella prateria - TV film
13.15	Padroncina Flo - novela
14.00	Agua Viva - novela
14.50	Cammina, non correre - film
16.20	Risanke
17.20	Dr. Slump e Arale - risanke
17.50	Ships - TV film
18.50	Danem’ Days - novela
19.30	La famiglia Bradford TV film
20.30	Novecento - film
22.15	Vegas - TV film
23.15	ABC - šport - Dragster e Surf
IT ALI A 1
8.30	Risanke
10.20	Solo fler te ho vissuto - film
12.10	Glj eroi dj Hogan - TV film
12.40	Vita da strega, TV film
13.00	Bim, bum, bam
14.00	Čara čara, TV novela
14.45	Febre d’amore - TV roman
15.30	Aspettando il domani - TV roman
18.00	La časa nella prateria - TV film
19.00	La donna bionica - TV film
20.00	I Puffi - risanke
20.30	Drive in, spektakel in variete
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji prispevki:
GORICA — Hude poplave TRST — Stavka pristaniščnikov ŠTEVERJAN — Praznik kostanjev SOVODNJE —• Podeljevanje priznanj krvodajalcem
17.05	TV šola: Zgodovina letalstva
17.30	Popi - mladinski TV film
18.00	Velik j detektiv - serijski film
19.30	TVD - vse danes
19.50	Prednočje - novice in zanimi vosti
20.00	Obzorja: Erfurt, Leipzig
20.30	Scotland Yard ne oprošča - celovečerni film
22.30	TVD - nocoj
22.40	Kiklop - H. del TV nadaljevanke
22.10	John travolto. . . da un inso-lito destino - film
24.00	La parola ai giurati - film
TELEPADOVA
10.30	Laura TV film
11.15	Cuore selvaggio - TV film
12.00	Agente Pepper - TV film
13.00	Risanke
14.00	Laura - TV film
14.45	Cuore selvaggio TV film
15.30	Codice 3 TV film
16.15	Risanke
19.30	L’incredibile Hulk - TV film
20.30	Grizzly, 1’orso che uccide -film
23.00	Sherlock Holmes a Washing-ton - film
Una donna corne me - film
TRIVENETA
9.30	The Trials of 0’Brian - TV film
10.30	Simon Templar - TV film
11.30	Polvere di stelle TV film
12.30	Horoskop
12.40	Hondo - TV film
13.30	Risanke
14.00	The Jeffersons - TV film
14.30	Film
16.00	Filmski program
17.00	Harry O’ - TV film
17.30	Risanke
18.00	La lama d’Oriente - TV film
18.30	Risanke
19.00	Cawboy in Africa - TV film
20.00	Medusa TV film
20.30	The Jeffersons - TV film
21.00	Giornale di provincia - film
TELEFRIULI
11.45	Nagradno tekmovanje
12.00	Insieme amiche mie
12.45	TV dnevnik
13.00	Funny Face - TV film
13.30	Anche i ricchi piangono - TV film
14.00	Non siate tristi per me - film
16.00	L’uomo e la citta - TV film
18.55	Funny Face - TV film
19.25	Horoskop
19.30	TV dnevnik
20.00	Anche i ricchi piangono - TV film
20.30	Fogolar
22.15	Tuttobasket
23.15	Nagradno tekmovanje
TELEOUATTRO
8.30	Povazaza z oddajnikom Ita-lie 1
19.00	Dogodki in komentarji
Danes je minilo že leto dni, odkar je zvezni izvršni svet sprejel uredbo o uvedbi pologa za prehod meje. O po sledicah tega za življenje ljudi ob meji bomo govorili v Primorskem dnevni ku. Iz današnjega programa vas opo zorimo še na oddajo Mladim poslušalcem, v kateri bomo govorili o pohvaljenih šolskih vestilih.
zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Zamejska folklora - Objave, kinospo-red, ekonomska priporočila; 14.20 Glasbene aktualnosti; 14.35 Zabavno -glasbena oddaja; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Z% varnejši jutri - zavarovalna skupnost Croatia; 15.45 E-konomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Primorski dnevnik - Objave; 17.30 Mladim poslušalcem; 18.00 Zaključek;
18.00	18.55 Sotočje.
RADIO KOPER
(!tali|anskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 7.00 Horoskop; 7.50 Glasbena oddaja; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.32 Glasbena oddaja; 15.00 A poppa della gondola: el teatro veneto; 16.15 Orkester Gasa-dei; 17.00 Narejeno v Jugoslaviji; 19.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.30,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Glasbeno - govorni program; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Un amore - nadaljevanka;
12.03	Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master glasbena oddaja;
15.03	Radio 1 za vsakogar; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Srečanje s The Gattuso Grupo; 18.30 Radijska nadaljevanka;
19.15	Nabožna oddaja; 19.20 Glasbeni interval; 21.03 Vrtiljak; 21.25 Današnji pevci; 22.05 Zadnja najslavnejša o-pema pevka: Maria Callas; 22.50 Danes v parlamentu.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.2 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.35	Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 17.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	V korak z mladimi; 14.35 Mla-dinslu pevski festival - Celje ’83; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Radijsko tekmovanje mladih violinistov; 21.05 Radijska igra - Beno Zupančič: Popotovanja z Odisejem -Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim rojakom po svetu.
ZASEBNE POSTAJE
Vodna ujma pustošila v Gorici in v Novi Gorici
V
Največ škode na Kornu, v Skabrijelovi in bližnjih ulicah
Takšnega naliva in neurja Goričani ne pomnimo. Niti najstarejši med nami. Stare babice so nam nekoč pripovedovale, da je Škabrijel poln vode in da bo ta nekoč prepravila Gorico. Te misli so nam prihajale prejšnjo noč, ko je voda drla kot v hudournikih po ulicah Nove Gorice in Gorice, dajala duška svojemu uničevanju v kleteh in pritličnih prostorih, še največ v nižjih krajih na Korzu in ulicah okrog tega starinskega goriškega trga.
Deževati je pričelo v nedeljo zvečer. Dež je bil gostejši kot običajno in v marsikatero klet tu pa tam je vdrla voda. Gasilci so dobili prve pozive na pomoč. Bili pa so ti pozivi nekaj skoro običajnega, kajti večkrat se zgodi, da je treba izprazniti in posušiti kako klet.
Okrog 22. ure pa je postalo odgovornim jasno, da bo tokrat naliv zahteval kaj več, pa čeprav ni nihče pričakoval razdejanja, do katerega je prišlo ponoči, nekaj ur kasneje. Trg pred glavnim goriškim kolodvorom je bil že pravo jezero. Desetine avtomobilov, kj so bili tam parkira-
Zaradi kronike o včerajšnjih poplavah v Gorici smo morali opustiti poročila o drugih dogodkih v mestu in na podeželju včeraj in v nedeljo. Jutri bomo to nadoknadili. Bralce prosimo za razumevanje.
ni, so že plavale po tem trgu. Dostop d|o kolodvora je bil nemogoč. Okrog polnoči je voda drla s tega trga v spodnjo Ulico Aquileda kot s kakšnega slap« in podvoz pod železnico je bil natrpan vode, da je bil promet nemogoč. Nekaj vozil je ostalo blokiranih kar sredi ceste.
Vendar niso bile to najhujše stvari. Lilo je in lilo. Nekaj po polnoči je zmanjkala elektrika. Dve uri smo bi li v Gorici brez luči. To je še bolj oteževalo promdt po ulicah, še najbolj vožnjo rešilcev in gasilskih avtomobilov, ki so dobivali pozive od vsepovsod. Gasilci so se že zavedali, da bo noč zanje huda in so že poslali prve pozive po pomoč tržiškim, tržaškim in videmskim kolegom.
Gasilske sirene so tulile in marsikdo ni to noč spal. Malo po polnoči p>a so pričeli prebivalci Nove Gorice in severnih predelov mesta Gorice, tistih, ki so ob Škabrijelovi u-lici tja do Trga Koren, v neposredni bližini potoka Korna, biti precej zaskrbljeni. Voda je vdirala v kleti in gladina vode po ulicah je naraščala. Kot da bi se zrušil kak jez. Koren ni absorbiral več odtočnih voda niti Gorice niti Nove Gorice, iz kanalov na cestah obeh mest je voda bruhala na ulico.
V Novi Gorici so takoj sklicali štab civilne zaščite. Okrog ene ure ponoči so pričele tuliti alarmne sirene s pozivi prebivalstvu v Novi Gorici. Voda je drla s škabrijelovega pobočja v mesto, odtočni kanali je niso sprejemali. Ljudje so pričeli prazniti kleti v vsem mestnem središču. Ko je predsednik skupščine Debeljak prišel • nekaj po polnoči v stavbo občinske skupščine .in odprl vrata, je iz stavbe voda drla kot v kakem deročem potoku. Na pomoč so poklicali gasilce iz vsega primorskega območja od Tolmina do Sežane, kajti, čeprav ni bilo tudi v Novi Go-
Obsojeni upravitelji KZE
'L obsodbo štirih članov upravnega odbora goriške KZE, se je zaključi lo prvo dejanje afere v zvezi z laboratorijskimi izvidi. r .iški pretor, dr. Perna je včeraj vse' štiri obtožence (Spanghero, Cisilin, Calzolari, Poiani) spoznal za krive ter jih obsodil na dva meseca zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list, na dveletno prepoved opravljanja javnih funkcij, na plačilo sodnih stroškov zasebnih strank ter povrnitev stroškov in plačilo odškodnine pacientu Dp Zorzu. Glede višine odškodnine civilni stranki — zasebnim laboratorijem — bo odločalo civilno sodišče. Zagovorniki bodo že danes vložili priziv.
Ločeno poteka px>stopek proti trem drugim predstavnikom KZE, proti predsedniku Martini in članom upravnega odbora Delagu in Bergamasu.
• Občinski odbor KPI je na zadnji seji razpravljal o družbenogospodarskem px>ložaju v Gorici in goriški pokrajini in to na osnovi izhodiščnih poročil deželnega svetovalca Ivana Bratine in senatorja Nerea Battella.
rici elektrike in odpovedali so ali so bili odklopljeni tudi telefoni, jasno je postajalo, da bo nujno po trebna pomoč velikega števila izvež-banih ljudi za očiščenje kleti v tovarniških, stanovanjskih in poslovnih ter upravnih stavbah na vsem mestnem območju.
Erjavčeva ulica je bila spremenjena v deročo reko. Nekateri ljudje so nam povedali, da je voda drla proti meji in jo seveda prekoračila brez vsake formalnosti in da je bila tu voda višja od enega metra.
Tudi na naši strani meje so bili ljudje že prej sila zaskrbljeni. V Škabrijelovi ulici ljudje sploh niso šli spat in čistili so kleti, a brez kakega velikega uspeha, kajti vodo, ki so jo odnašali, je takoj nadomeščala druga. Ko smo se danes zjutraj pogovarjali z ljudmi v tej ulici, so nam povedali, da so kljub temi lahko videli, kako člere voda z jugoslovanske strani. Koren, ki teče na jugoslovanskem ozemlju v odprti strugi in kj se na italijanskem ozemlju vrže v tunel že v Katarinijevi ulici, tik za mejo, in v katerega se odtekajo vsi kanali Nove Gorice, je preplavil bregove. Ni več sprejemal vode, ki je sicer drla kar px> svoje px> ulicah. Čudno se zdi, kako je taka masa vode «preskočila» železniško progo, ki je kar 80 centimetrov višja od cestnega tlaka v začetku Škabrijelo-ve ulice.
V	tej ulici p>a je voda vdrla v vse pritlične prostore, v vse kleti. V nekaterih so imeli ljudje svoje delavnice in garaže. Stroji in avtomobili so čisto poškodovani. Poškodovani so tudi avtomobili, ki so na cesti. Marsikdo je prižgal luči tovornjakov, da je bilo moč videti, kaj se dogaja.
Voda je bila tako nasilna, da je podrla na predelu med Škabrijelovo ulico in Kostanjevico, za hišami, dva metra visoke stare zidove.
Drla je naprej nad staro strugo Korna. V Ulici Corsica je kot že dru gje prej voda vdrla v pritlične prostore in kleti stanovanjskih hiš. Vdr la je tudi v klet tovarne likerjev Can-ciani. Lastnik te tovarne, Vittori, nam je povedal da je popolnoma uničeno blago, ki je služilo za izdelovanje pijač s sadnimi sokovi in tudi precej že pripravljenega blaga za odvoz. V sosednem skladišču veletrgovca s pivom in brezalkoholnimi pijačami Fogarja pa je voda odnesla uskladiščene zaboje s steklenicami ter nekaj sto jeklenih sodčkov za pivo. Poškodovano je bilo tudi blago v trgovinah v tem predelu.
Voda je iz Škabrijelove ulice drvela po ulicah Corsica in Pellico ter Balilla in Formica dalje proti Kornu. Ta trg je zelo nizek, to je najnižji kraj v tem predelu mesta. Voda je tja pridrvela s tako silo, da je razbila vrata trgovin in je z vso silo celo razbila monumentalni železni porton Palače Attems.
V	trgovinah ni uničeno le blago, ki je bilo na najnižjih policah. Sila vo de je bila tolikšna, da so bili prevrnjeni gostilniški pulti, hladilniki, omare, cele police. V hiši štev. 8 so štirje avtomobili na dvorišču hiše bili vrženi v zid. V Jakončičevi stavbi blizu Palače Attems, kjer je skladišče trgovine s kmetijskimi stroji, je voda skladišče preplavila in veliko uničila. Poškodovano je blago v gostilnah, trgovinah z jestvinami, trgovinah z mešanim blagom, mesnicah.
Priznanja OF
Pomembna slovesnost je bila v nedeljo popoldne v Štandrežu, ob podelitvi spominskih značk in priznanj aktivistom OF in ob sklenitvi pobratenja krajevne sekcije VZPI - ANPI z Zvezo borcev iz Šempetra. Podelili so 96 priznanj, od tega skoraj polovico spominskih.
Na slovesnosti so govorili, poleg predsednikov pobratenih borčevskih organizacij Stanka Marušiča in Julija Paulina, Danilo Nanut, Silvino Polet-to, Mario Memi in Neva Lukež.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Tuono blu».
VITTORIA 18.00-22.00 «Zeder». Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00—22.00 «Flashdance».
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 «Un povero ricco*.
EXCELSIOR 18.30—22.00 «Gandhi». Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 «Nemir».
DESKLE 19.30 «Vsi smo bili hipiji».
SVOBODA 20.00 «Herkulovo zmagoslavje*.
Neka naša bralka, Devetakova, ki biva v hiši na Kornu kjer se začenja Ulica Scodnik, nam je dejala, da jim je uspelo, takrat, ko je bila voda že preplavila sobe stanovanja v pritličju, spraviti nekaj blaga v prvo nadstropje, vendar ne vsega. Popolnoma uničena je bala hčerke, katere poroka je napovedana v kratkem. Oškodovani so Peliconovi, Abujevi, Cussi-ghevi, Bavconovi, da imenujemo samo nekatere.
Še neprecenljiva je škoda, ki jo je voda napravila v Palači Attems. Kot smo že omenili je voda podrla železni porton te palače, v kateri je pokrajinski muzej. Vanjo so vdrli sodčki Fogarjevega skladišča, nekateri so končali na vrtu palače skupno z lesenimi odpadki, kako stolico itd. Popolnoma je uničen pritlični muzej iz prve svetovne vojne. Poškodovano je pohištvo, staro pohištvo, ki je bilo v veži muzeja. Kar pa je najhuje, voda je vdrla v kletni prostor, v katerem so zbrani vezani letniki gori-ških časopisov, revije, zapisniki goriškega deželnega sveta iz avstrijskih časov, zavoji dokumentov. Precej tega je bilo uničenega in težko ali celo nemogoče bo nadomestiti te dokumente. Vsakdo, ki se ukvarja s preučevanjem naše zgodovine ve kaj to pomeni.
V	Ulici Silvio Pellico je deroča voda razbila asfalt na cestišču, vdrla v kleti. Ponekod, lastniki hiš so nam to pokazali, je bila v kleteh voda visoka tudi tri metre.
Škoda pa ni nastala samo v tem predelu. Po vsej verjetnosti, zaradi silovitega vodnega pritiska, ki je iz-podjedel temelje, oziroma zemljišče pod temelji, se je sesula hala v tovarni SAFOG v Stražicah. Na srečo žrtev ni bilo, škoda pa je tudi tam precejšnja.
V	Novi Gorici so bile poplavljene kleti vseh stavb v mestnem središču. Dopoldne so bili uradi občinske skupščine zaprti ker so vsi uslužbenci morali prenesti ves občinski arhiv, ki je delno poškodovan, iz poplavljene kleti v gornje prostore. Voda je poplavila tudi nekatere prostore v tovarni Gostol. Prav tako je bilo veliko vode v nekaterih upravnih stavbah, tudi v stavbi kjer bodo komandne naprave hidrocentrale pri Solkanu.
V	Gorici so mestni delavci in gasilci odstranjevali vodo iz kleti vse dopoldne. Že navsezgodaj so bili na Kornu in v sosednih ulicah župan Sca-rano, deželni odbornik Brancati, ravnatelj deželnega urada proti nezgodam inž. Miro Koršič ter drugi. Takoj so se domenili za sestanek na županstvu, ki je bil ob 11. uri (župan ni šel na drug predvideni sestanek v Trst s tamkajšnjimi industrijci). Na sestanku na županstvu so se domenili, tudi ob prisotnosti številnih državnih funkcionarjev, da bodo napravili s pomočjo mestnih redarjev seznam škode, ki jo je vodna ujma povzročila posameznikom, ustanovam in podjetjem. To zaradi morebitne odškodnine. Brancati je obljubil, da bo jutri, na seji deželnega odbora, kjer bo govor o pomoči oškodovancem zračnega vrtnica v San Giovanniju al Natisone, takoj zahteval tudi izplačilo škode Goričanom. O vsem tem bomo kaj podrobnejšega izvedeli v prihodnjih dneh. Včeraj pa je v Gorici skoro ves dan deževalo naprej. Soča in Vipava trenutno ne delata preglavic.
MARKO \VALTRITSCH
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu obvešča vse profesorje in dijake, da bo pripravljalna seja za 5. letnik danes, 18. oktobra, ob 16.30 na zavodu.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni - Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
+	Včeraj nas je zapustil naš
I dragi
Guerrino Marson
Pogreb bo danes, 18. oktobra, ob 14.30 iz mrliške veže glavne bolnišnice v Gorici v cerkev in na pokopališče v Sovodnjah.
Žalujoči žena, sinovi in hčerka z družinami.
Sovodnje, 18. oktobra 1983
Člani ŠD Sovodnje, igralci in u-pravni odbor izrekajo Gianniju, Klavdiju, Brunu Marsonu in svojcem iskreno sožalje ob izgubi očeta. Žalovanju se pridružuje KD Sovodnje.
f \	rmil J	l rtj « ,
	*	i	i r f
	^•1. IT	a
SR	vk*'pja: 2	§ -	mM TisHVU
Stari mizar v poplavljeni delavnici
Uničeno pohištvo v gostilni na Kornu
Prizor v Škabrijelovi ulici
primorski dnevnik — i«. oktobra 190:5
šport □ s,ran 9
Triestina zapravila točko
/. jugoslovanska, nogometna liga
& ::::
Sambenedettese izenačil proti koncu tekme po enajstmetrovki
^fiestina — Sambenedettese 1:1 (OjO)
gTRffiSTINA:	Nieri,	Costantini,
righin, Leonarduzzi, Mascheroni, *^cinin (58’ Perrone), Do Fale o i81 Ascagnii), Pedrazzini, Romano, ttu‘tini, De Giorgis.
SAMBENEDETTESE: Coccia, Pe-irangeli, Catto (67’ Attrice), Ferran-e' Ipsarc, Cagni, Perrotta, (67’ Bu-ncammino>„ Ranieri, Gamberini, ajasanto, Faccirti.
SODNIK: Coppetclli iz Tivolija ■. STRELCA, v 64. min. Romano, v • min. Colasanto (11 metrovka)
Triesyna je v tekmi s Sambenedet-^ejem izgubila še eno priožnost, Si pospravila zmago, ki bi bila, Tjde na stanje na lestvici, zelo po - mbna. Takoj naj rečemo, da si je ^ ^benedettese remi zaslužil, saj je . Prvem polčasu gospodoval na igri-ceni *n ™ dopustil tržaškim igral Cocc' P* bili nevarni za vratarja
sH,mbenedettese pa, ki se je pola {jr ledine igrišča je skušal (sicer vpez vidnejših rezultatov) ogrožali Nlepijeva vrata.
silo ^.ruSem polčasu je Triestina s goniVlt'm in še kar uspešnim pressin-spravila v težave goste, dosegla ko - k’ “tlela pa je nekoliko smole, siri Je s°dnik spregledal očitno «off-ka?6* poziciJ()’ napadalca Faccinija in Ifj n°val z enajstmetrovko prekršek, 0bga Je nad njim storil Mascheroni. v _^®na^enju pa Triestini ni uspelo nTb minutah ponovno spre *ti rezultat v svojo korist.
isri-^ner Buffoni je tokrat posial na viHn ° e*dpo, ki je bila precej pre-„a (> razporejena na igrišču, saj je Ko ?r’mer Ascagni sedel na klopi. herPa b° bledem prvem polčasu tre-cini Zarn<}n.ial sicer požtvovalnega Pic-prjHn? s Perronejem, je Triestina °bila na hitrosti in učinkovitosti. Za [?es*''na ni igra a ravno najboljše, ar pa je treba tudi nekoliko kri
viti razmočeno igrišče, ki je precej otežkoča/i hitre napadalne manevre. Tokrat je treba pohvaliti obrambo, ki je opravila svojo nalogo precej zadovoljivo in napad, ki je skušal sicer redke uporabne žoge, ki jih je imel na razpolago, izkoristiti na čimbolj koristen način. Skrajno nezadovoljiva pa je bila igra vezne linije, ki je prepusti a od vsega začetka nasprotnikom sredino igrišča in ni znala vliti igri tistega tempa, ki je za Triestino najbolj ugoden. Vsekakor menimo, da kljub nekaterim pomanjkljivostim se Triestina bliža dobri kondicija.
IZIDI 6. KOLA
Atalanta - Arezzo 1:1; Campobas-so - Cesena 3:1, Empoli - Catanza-
ro 1:0, Monza - Como 1:0, Palermo -Lecce 1:1, Perugia - Cavcse 1:1, Pescara - Cremonese 1:0, Pistoiese -Padova 3:1, Triestina - Sambenedettese 1:1; Varese - Cagliari 2:1.
LESTVICA
Arezzo 9; Campobasso, Varese 8; Cesena, Pistoiese, Como, Cremonese 7; Atalanta, Lecce, Pescara, Palermo, Empoli 6; Monza, Cagliari, Cavese, Sambenedettese, Padova, Triestina, 5; Perugia 4; Catanzaro 3.
PRIHODNJE KOLO (23. 10.)
Arezzo - Varese, Cagliari - Perugia, Catanzaro - Monza; Cavese - Triestina, Como - Pistoiese, Cremonese -Atalanta, Lecce - Campobasso, Padova - Empoli, Palermo - Pescara, Sambenedettese - Cesena.
1. jugoslovanska košarkarska liga
Nihče brez poraza
V tretjem kolu prve zvezne jugoslovanske košarkarske lige so tradicionalna močna društva končno prišla na svoj račun. Razen Partizana, ki je izgubil v splitskem derbiju z o-slabljeno Jugoplastiko (Poljak 22 točk ,za Beograjčane pa Grbovič 28), so namreč vsi favoriti zmagali. No-voselova Cibona je v Ljubljani premagal Olimpijo, prvak Bosna je v Titogradu odpravil Budučnost, Zadar je brez težav pospravil obe točki proti Rabotničkemu, ki je menda tudi letos najslabše moštvo v konkurenci. Do prve zmage je prišla tudi Crve-na zvezda v tekmi kola s šibenko. Beograjčani so zmagali z več kot 20 točkami razlike.
Na čelu lestvice je tako nastala prava gneča, ki priča o veliki izenačenosti jugoslovanskega prvenstva, izenačenost, ki ji v dobršni meri botruje
pomanjkanje zvezdnikov, saj ni na obzorju takih igralcev, ki bi lahko spremenili razmerje sil odločno v korist svoje ekipe. Poleg raznih Na-' kičev, Vilfanov, Grbovičev, Skroče-jev, so tako sedaj protagonisti tudi igralci, kakršen je Zadrčan Obad (24 točk), ki so včasih le živeli v senci velikih mojstrov, raznih čosičev, Da-lipagičev in drugih.
IZIDI 3. KOLA
OLIMPIJA - Cibona 68:81; Jugo-plastika - Partizan 91:76; Zadar -Habotnički 97:78; Borac - IMT 73:71; Crvena zvezda - Šibenka 102:80; Budučnost - Bosna 73:91.
LESTVICA
Crvena zvezda, IMT, Zadar, Šibenka, Jugoplastika in Bosna 4; OLIMPIJA, Budučnost, Partizan in Crvena zvezda 2; Rabotniški 0.
Olimpija zopet zadnja
Komentar FRANCI BOŽIČ
Nogometaši Crvene zvezde si še vedno niso opomogli od poraza v pokalu UEFA z Verono. V 11. kolu so izgubili še tretjo tekmo zapored. Tokrat jih je sredi Beograda premagal novinec Priština, kar je seveda doslej največje presenečenje prven siva. Zvezda je tako ostala daleč od vrha, na katerem je kljub porazu še vedno Rijeka, medtem ko je na zadnjem mestu spet Olimpija. Tekma v Beogradu je imela prav neverjeten potek, Crvena zvezda je vodila z golom B. Djurovskega vse do 55. minute, dotlej pa so Beograjčani še štirikrat zadeli vratnico. Crvena zvezda je tedaj delovala kot za razred boljše moštvo, toda po izenačenju, ki ga je dosegel Gana, je ni bilo moč več prepoznati. Njeno usodo je zapečatil hitri Batrovič z dve ma goloma. Ta igralec je gotovo igral s posebnimi motivi, kajti v prestopnem roku je po tihem računal, da ga bodo v svoje vrste povabili vodilni možje Zvezde.
Ekipa s Kosova ima zdaj že šti rinajst točk, tako da skoraj ne more biti več dvoma o obstanku Prišti ne v 1. ligi. Toda Priština ima med navijači tudi nekaj provokatorjev, v Beogradu so se spet oglasili s skandiranjem «E-ho, e-ho», kar je znana okrajšava klica albanskih ire dentistov in naj bi pomenila Enver Hodža.
Zagrebški Dinamo pa se počasi prebuja. V Zenici so Zagrebčani z golom Kranjčarja vodili, na koncu pa je bilo 2:2. Igra Dinama in Čelika pa ni povsem zadovoljila več kot
20.000	gledalcev.
Niški Radnički se je otresel zadnjega mesta z zmago s 3:2 nad sarajevskim Željezničarjem.
Najbolj razpoložene strelce pa je
imel splitski Hajduk, ki je kar s 5:0 premagal vse slabšo Slobodo, ki praktično ni imela nobene priložnosti. Po dva gola sta dosegla Zlat ko Vujovič in Pešič, enega pa Sli-škovič. Gol slednjega s prostega strela je bil prava mojstrovina.
Ljubljanska Olimpija je v Sarajevu močno razočarala, doživela je najhujši poraz v zadnjih letih — 0:4. Ljubljančani so v Sarajevu doslej v dvajsetih tekmah osvojili eno samo točko, tokrat so pričakovali remi, kajti domače moštvo je bilo zelo o-slabljeno. Olimpija je igrala zelo slabo, še zlasti potem, ko je Voljč v drugem polčasu zapravil idealno priložnost za izenačenje. Gole za Sarajevo so dosegli Švrakič, Musemič, Jozič in Merdanovič, zamudili pa so še nekaj priložnosti. Položaj za O limpijo postaja kritičen, zdaj ni več nobenega dvoma, da Olimpijo čaka neizprosen boj za obstanek.
TAKO PO 11. KOLU
IZIDI
Sarajevo - Olimpija 4:0, Vojvodina - Dinamo (V) 1:1, Osijek - Rijeka 4:1, Radnički - Željezničar 3:2, Vardar - Partizan 0:0, Čelik - Dinamo (Z) 2:2, Crvena zvezda - Priština 1:3, Velež - Budučnost 1:0, Hajduk -Sloboda 5:0.
LESTVICA
Rijeka 15; Hajduk, Partizan in Priština 14; Velež in Željezničar 13; Osijek 12; Sarajevo in Budučnost 11; Crvena zvezda, Dinamo (V), Vojvodina in Sloboda 10; Čelik in Rad-ničkd 9; Dinamo (Z) in Vardar 8; Olimpija 7.
PRIHODNJE KOLO (23. 10.)
Dinamo (V) - Sloboda; Željezni čer - Hajduk; Budučnost - Radnički; Priština - Velež; Partizan - Crvena zvezda; Rijeka - Vardar; Dinamo (Z) - Osijek; Olimpija - Čelik; Vojvodina - Sarajevo.
Medtem ko je tržaški Bic zasluženo klonil v Brescii
Podvig San Benedetta
Tako v košarkarskih prvenstvih
Goričani so premagali turinski Berloni
bile v .^tjem kolu A-l lige so ne- jLorai vse tekme zelo izenače-in e _edlno •Jollycolombani v Pesaru zm =aiar0lo na domačem igrišču sta raviP a z več kot petnajstimi koši sar„ e,‘. No, prav Scavolini iz Pe-šiffji ’ ki naj bi bil med najmočnej-hU(j0 pipami v prvenstvu, doživlja njiR rLT'Z0'. ki pa je le odraz notra-stra V> ernik, ki so se končale z od-° trenerja Skansija. Jolly-nalo Dani ta*t0 ‘me^ prav lahko naswVSiM so Poleg vsega domačini ja 7 i proz Gracisa in Silvester-kjer 0 /-animiv je bil boj v Caserti, ca so je Tanjevičev Indesit do konti n Plra* ae nepremaganemu Staru. krat h Cl Pa -i° ^an Benedetto s to-Preson -r° igro Lagardeja pripravil kipo p enie in premagal turinsko e-brez .erl°nija, ki je sicer nastopila vsek:,i/rnori^ana Bouchieja, a sodi Kor med boljše eldpe prven-
stva. Nekoliko manj pa preseneča poraz državnega prvaka Bancorome v Forliju. Brez Wrighta, ki je gonilna sila Rimljanov, je Bianchinijeva ekipa nedvomno mnogo slabša. Tudi v Brescii je bila tekma zelo izenačena, čeprav so bili Tržačani skoraj stalno v zaostanku. Trener De Sisti pa ne dramatizira, saj je dejal, da bi štirje porazi v prvih štirih tekmah ne predstavljali za Bic nikakršne drame. čeprav bo vstop v «play off» skoraj nemogoča zadeva, pa je na dlani, da lahko tržaška ekipa obstane v A-l ligi.
V A 2 ligi gre podčrtati nov poraz «superfavorita» Benettona (Jerkov je dosegel le 8 točk) in zmago Gedeca prav v zadnjih trenutkih. Dalipagič je v tej tekmi dosegel 42 točk in premočno vodi na lestvici najboljših strelcev.
Simmenthal — Bic 77:72 (42:44)
SIMMENTHAL: Ritossa 3, Marušič 4, Pietkiewicz 30, Terenzi 6, Zuc-chermaglio, S. otta 6, Costa 12, Bran-son 16, Pedrotti, Livella.
BIC: Bobicchio, McNealy 16, A. Tonut 8, Palumbo 24, Goti 2, Lanza 2, Jones 20, Zarotti, Fabbricatore, Cen-derelli.
San Benedetto — Berloni 72:69 (39:41)
SAN BENEDETTO: Bulara 6, Ar-dessi 16, Pieric 6, Mayfield 25, La Garde 15, Sfiligoi, Bon 4, Biaggi, Nobile, Turel.
BERLONI: Cagliaris 9, Mandelli 8, Vecchiato 12, May 14, Sacchetti 16, Morandotti 10, Della Vale, Paglieri, Guzzon, Calcagno.
A-1 LIGA
Granarolo - Febal 90:75; Indesit -Star 80:83; Lalini - Bancuroma 73:64; Peroni - H»nky 83:81; San Benedetto -
Berloni 72:69; Scavolini - Jo!lycolom-bani 79:97; Simac - Binova 86:80; Simmenthal - Bic 77:72.
LESTVICA
Simac, Granarolo in Star 6; Berloni, Peroni, ollycolomhani in Latini 4; Indesit, Bancoroma, Febal, Honky, Binova, Simmenthal in San Benedetto 2; Bic in Scavolini 0.
A-2 LIGA
American Eagle - Cantinc Riunite 77:80; BartoUni - Yoga 86:104; Man-giaebevi - Italcable 99:95; Marr -Rapident 87:75; Gedcco - Vincenzi 98:97; Parmalat - Lebole 91:83; Sebastjani - Banca Popolare 82:79; Car-rera - Benetton 7,: 74.
LESTVICA
Parmalat, Carrera in aCntine Riunite 6; Bartolini, Italcable, Gedeca, Yoga in Mangiaebcvi 4; Sebastiani, Lebole Banca Popolare, Benetton in Marr 2; American Eagle, Vincenzi in Rapident 0.
JUTRI NA VRSTI DRUGO KOLO
Spet evropske pokalne tekme
Jutri bo na sporedu drugo kolo evropskih pokalnih tekem. Za štiri italijanske in tri jugoslovanske ekipe, ki so še ostale v konkurenci, je bil žreb v Zurichu dokaj ugoden, saj se ne bo nobena spoprijela z nepremagljivim nasprotnikom.
Kar zadeva italijanske ekipe, velja tudi, da so zaradi kvalifikacijske tekme državne reprezentance s Švedsko imele na voljo dovolj časa, da se pripravijo za jutrišnji nastop in vsi igralci so dokaj spočiti.
To seveda ne velja za jugoslovanske ekipe, ki so v nedeljo odigrale redno prvenstveno kolo.
Spored italijanskih in jugoslovanskih ekip je naslednji:
POKAL PRVAKOV: CSKA Sofija -Roma; Dinamo Berlin - Partizan
POKAL POKALNIH PRVAKOV: Pariš St. Germain - Juventus
POKAL UEFA: Verona - Sturm Gradec; Honved Budimpešta - Hajduk; Radnički Niš - Inter Bratislava; Groningen - Inter.
r°hk	Vandranje
ls-	mladega Doberdobta
p0 ladiji, Šri Laaki ia Nepalu
neea3°V°1'	'e kil° te indijske vsiljivosti in besed-
Sei^ nasilja. Nisem imel v načrtu, vendar odločil Potjss®’ da bom obiskal Nepal, gorsko državo, ki je »;i sp016.1}9, med dvema azijskima velikanoma. Vse, da t111 ph srečal, so me dobesedno naganjali k temu, ve}jK državo obiščem. Vedel sem, da je Nepal sicer kljllj3a’ v dobršni meri za nas nedostopna dežela, a (pok, temu si z ogledom dveh najvažnejših mest ^°dorrf}ra in Katmandu) jn kratkim trekkingom (spre-hesnijT p° hribih lahko obiskovalec ustvari dokaj n£no sliko.
Se j^.0 razmišljam včasih o tem svojem potovanju šerp zdi skorajda neverjetno, da so si dežele, ki 0bčui!h °hiskal tako različne ena od druge. Nimam ali Uaa’	npr’ dalija tako zelo različna od Švice
Ihdijsuns^a °d Nemčije; razlika med vsemi deželami j e6a polotoka pa je makroskopska. st°Pu 0 Valja tudi za Indijo in Nepal. Takoj ob pre-tu.	sera se znašel v povsem različnem sve-
^Jepaj • . hi napisal «meje», ker bodisi Indijci kot 1 imajo prost prehod meje (to velja tudi za
vse dobrine, ki jih nesejo s seboj) in so vstopni vizumi obvezni le za tuje obiskovalce. Meja je postavljena sredi široke prometne ulice, ki jo -skrbno« pazita po dva policaja na vsaki strani.
Katmandu je iz Benaresa oddaljen čez 200 kilometrov, kar pomeni, da ni dosegljiv v enem samem dnevu vožnje. Zato sem moral prespati na meji in šele kasno popoldne naslednjega dne sem zagledal Katmandu. Lahko si predstavljate velikost glavnega mesta kraljevine Nepal če pomislite, da v mestih živi le približno 4 odstotke vsega prebivalstva, to je približno 400 tisoč ljudi. Pravih mest v Nepalu poleg Katmanduja, Pokhare in Badgaona sploh ni in še te so v tej svoji strukturi zelo «okrnjene».
Nepalci pravijo, da je bila tretja invazija njihove domovine najmanj kruta in «vztrajna»; to je invazija mladih iz Evrope in Severne Amerike, ki so deželo preplavili v želji po cenejšem nakupu mamil in alternativnega življenja. Zbirali so se v bližini glavnega trga in eno izmed ulic preimenovali v «freek Street«; tu so postavili svojo obrt (v glavnem so prekupčevali zahodne dobrine) in mirno živeli na obronkih zasnežene Himalaje. Zadostovalo je le nekaj birokratskih aktov in mladi so se preselili v druge dežele. V Katmanduju danes živi le še malo Evropejcev.
Enega izmed teh, Klausa, fanta iz Frankfurta, sem spoznal v Benaresu, kjer je prodajal nepalske obrtne izdelke. Povedal mi je, da je pred osmimi leti .zbežal iz Nemčije, ker ni želel odslužiti vojaškega
roka. Živel je nekaj let med Tamili v Šri Lanki, nato v Indiji, sedaj pa že leto dni v Katmanduju. Njegov standard življenja je v Aziji dosti nižji od tistega, ki bi ga imel v Evropi, v zameno, pa mi je povedal, da je res svoboden in si lahko sam kuje življenje kot mu je mar. Mogoče se bo vrnil čez dve leti, ko mu ne bo več treba obleči vojaške suknje, vendar le na obisk, ker nima v Evropi več kaj iskati. Pravi, da našega načina življenja noče in ne more več sprejeti za svojega. Ta je le eden izmed mnogih primerov oseb, ki so si izbrali drugačno pot in ki je večkrat naša družba ni znala ali ni hotela pravilno tolmačiti in sprejeti.
Nepalska družba je karakterizirana s prisotnostjo mnogih mističnih ritualov. Najvažnejši je tisti, ki velja za Kumari Devi, to je ritual po katerem se Buda, ki se je rodil prav v Nepalu ponovno utelesi v podobi punčke. Duhovniki in vedeži jo izberejo med množico kandidatinj. Mora biti mlajša od treh let, lepa, pokazati mora določene vrline in mora biti pogumna. Zato jo celo noč zaprejo v kletko obdano z razjarjenimi psi; ne sme pokazati bojazljivosti. Več je teh preizkušenj; če vse te uspešno prestane se s starši preseli v hišo-svetišče v center Katmanduja. Tam jo bodo vzgojili, nekajkrat letno pa jo bo iskal sam kralj. Ob dveh največjih praznikih bo romala v Budovo svetišče in tam molila. Ob prvi menstruaciji, ko ne more več opravljati svojega poslanstva se z bogatimi darovi prebivalcev Nepala vrne v rojstni kraj.
V 1. nogometni amaterski ligi
Dragocen remi Vesne v gosteh v Torviscosi
V 2. nogometni amaterski ligi
Bazoviška Zarja navdušila navijače
Torviscosa — Vesna	0:0
TORVISCOSA:	Gnesda, Vanello,
Luchetta, Sabbadin, Vianello, Fili-putti, Favaro, Corso (v 81. min. Pe-loi), Moretto, Battiston, Pevere.
VESNA: Bubnich, Gotti, Pichierri, Sodomacco, Penco, Fabio Candotti, Bruno, Pipan, Ludwig v (70. min. Kostnapfel), Jerman, Sedmak (v 46. min. Robert Candotti).
SODNIK: La Scala iz Pordenona.
Kriška Vesna si je na gostovanju v Torviscosi zagotovila dragoceno točko. Pomerila se je ž ekipo, ki je bila sicer slabša od nje, imela pa je to prednost, da je igrala pred domačim občinstvom. Tekma od vsega začetka ni bila zanimiva, saj Se je Vesna pazljivo vključevala v igro, Torviscosa pa ni skoraj nikoli resno pritisnila proti Bubnichu.
V drugem polčasu so se razmere na igrišču nekoliko spremenile, predvsem po zaslugi mladega Roberta Candotti ja, ki je zamenjal poškodovanega Sedmaka. S svojim hitrim preigravanjem je spravljal v stalne težave nasprotnikovo obrambo in s tem je tudi tekma dobila povsem drugačen ritem. Na Vesnino pobudo so nato odgovorili igralci Torviscose, ki so s hitrimi protinapadi nekajkrat prišli pred Bubnicheva vrata, toda akcije so bile precej neurejene in zato tudi neučinkovite.
Z večjo prisebnostjo bi si Križani lahko zagotovili obe točki, saj so imeli več priložnosti od domačinov.
poleg tega pa jim sodnik ni dosodil povsem utemeljene 11-metrovke zaradi prekrška, ki so ga branilci Torviscose v kazenskem prostoru zagrešili nad Brunom. Vsekakor pa je točka za Vesno zelo dragocena, saj ji omogoča stalen stik z drugimi ekipami na lestvici, zagotoviti pa bi si morala tudi kakšno zmago, s
katero bi si znatno izboljšala položaj. (Andrej)	
1. AMATERSKA LIGA	
Skupina B	
IZIDI 5. KOLA	
Palmanova - Costalunga	0:1
Pro Fiumicello - Pereoto	1:0
Isonzo Turjak - Ronchi	0:1
Tisana - Sangiorgina	2:3
Muggesana - Ponziana	1:0
S. Giovanni - Gradese	1:1
S. Canzian - Pieris	1:0
Torviscosa - Vesna	0:0
LESTVICA
Pieris, Gradese, Pro Fiumicello 8, S. Giovanni, S. Canzian, Muggesana 7, Sangiorgina, Ronchi 6, Ponziana, Pereoto, Vesna, Costalunga 4, Palmanova 3, Torviscosa 2, Isonzo Turjak, Tisana 1.
PRIHODNJE KOLO (23. 10.)
Gradese - S. Canzian, Ponziana -Tisana, Vesna - Muggesana, Pieris -S. Giovanni, Sangiorgina - Palmanova, Costalunga - Torviscosa, Pereoto - Isonzo Turjak, Ronchi - Pro Fiumicello.
Zaule - Zarja	0:3 (0:2)
ZAULE: Canziani, Cattonar, Nor-dio, Zoch, Mujesan, Prandi, Bianco (v 64. min. Livan), Stasi, Zagaria, Nomis, Adema.
ZARJA: Puzzer, Bencich, Tognetti, Franco, Grgič (v 81. min. Perossa), Sossi, Udovicich, Bon, Damjan Fonda, Ražem, Egon Fonda.
SODNIK: Mango iz Gradišča
2. AMATERSKA	LIGA
Skupina F	
IZIDI 5. KOLA	
Libertas - Fortitudo	1:1
Radio Sound - Op. Supercaffe 2:2	
Opicina - Stock	1:1
Aurisina - Giarizzole	0:0
Primorje - Kras	0:0
Vermegliano - CGS	3:0
C.E. Priseo - Domio	1:0
Zaule - Zarja	0:3
LESTVICA
Fortitudo, Opicina, Aurisina 7, Op. Supercaffe, Radio Sound 6, Zarja, Stock, Zaule, Domio, CGS, Kras 5, Vermegliano, C. E. Priseo, Libertas 4, Giarizzole 3, Primorje 2.
PRIHODNJE KOLO (23. 10.)
CGS - C.E. Priseo, Kras - Aurisina, Zarja - Primorje, Domio - Vermegliano, Giarizzole - Libertas, Fortitudo - Zaule, Op. Supercaffe - Opicina, Stock - Radio Sound.
STRELCA: v 10. in 25. min. Udovicich, v 56. min. Egon Fonda.
Prvi jesenski nalivi so tokrat prebudili bazoviško Zarjo, saj je v nedeljo gladko zmagala, še najbolj optimistično razpoložen navijač si gotovo ni pričakoval tako čistega in zasluženega uspeha. Še najbolj pa so bazovski navijači obstrmeli ob prikazani igri, saj je Zarja že od vsega začetka dala razumeti, da ne namerava odigrati podrejene vloge proti favoriziranim domačinom. Tako je že v 10. minuti po lepi akciji bratov Fonda s končnim strelom Udovicicha prvič premagala domačega vratarja.
Po golu so vsi pričakovali silovito reakcijo domačinov, katerim pa ni niti enkrat uspelo resneje zaposliti o-brambe gostov. Tako so Bazovci v protinapadu v 25. minuti podvojili z natančnim strelom Udovicicha. Po drugem golu se je igra nekoliko u-mirila in tudi domačinom se je ponudila lepa priložnost, Puzzer pa je z mojstrskim posegom rešil svojo mrežo. V drugem polčasu so domačini pritisnili, toda vse njihove napade je bazovska obramba zlahka zaustavljala. Z druge strani pa so zarjani potrojili z Egonom Fondo po lepi podaji Ražma. S tem golom je bilo praktično tekme konec, saj so Bazovci pretežno nadzorovali igro in od časa do časa s protinapadi poskušali presenetiti domačine. (Big)
Atalanta - Arezzo	X
Camp»basso - Cesena	1
Empoli - Catanzaro	1
Monza - Como	1
Palermo - Lecce	X
Perugia - Cavese	X
Pescara - Cremoncse	1
Pistoiese - Padova	1
Tricstina - Sambenedettese X Varese - Cagliari	1
Barletta - Bari	1
Lucchese - Pontedera	1
Pavia - Piacenza	X
KVOTE
13 (299 dobitnikov) — 17.703.000 lir 12 (348 dobitnikov) —	989.000 lir

2.	Cric-Crac	X
2.	—	1.	Acino	X
2.	Alpolo	1
3.	—	1.	Erdebom
2. Luvinate
4.	—	1.	Marvocaldo
2.	Dibba	1
5.	—	1.	Alina Bi
2.	Fanaka	X
6.	—	L	American Graffiti
2.	Baudelaire	1
KVOTE
12 (14 dobitnikov) - 14.334.000 lir 11 (275 dobitnikov) -	710.000 lir
10 (3363 dobitnikov) -	57.000 lir
• AMERIČANKA MARTINA NAVRATILOVA je zmagala na mednarodnem ženskem teniškem turnirju v' Tampi. V finalu je s 6:3, 6:2 Pre" magala rojakinjo Pam Shriverjev**-
3. AMATERSKA LIGA:
Tokrat le Gaja iztržila celotni izkupiček
Tako v treh skupinah v 3. amaterski ligi
Skupina H IZIDI 4. KOLA
Azzurra - Sovodnje	2:1
Fossalon - Mariane	1:3
Visco - Torriana	0:5
Villesse - San Lorenzo	1:1
Piedimonte - Brazzanese	5:1
Medea - Juventina	3:1
Počitek: Jalmicco	
LESTVICA	
Mariano 8, Piedimonte in	Villesse
7, Azzurra 6, Medea in Torriana 5, Brazzanese 4, Sovodnje in Fossalon 2, Jalmicco in San Lorenzo 1, Juven-tina in Visco 0.
PRIHODNJE KOLO San Lorenzo - Visco, Sovodnje -Piedimonte, Juventina - Villesse, Jalmicco - Fossalon, Brazzanese - Azzurra, Torriana - Medea.
Skupina I IZIDI 4. KOLA
Poggio III. A. - Primorec 3:2 Romana - Mladost	3:3
Begliano - Campanelle	2:2
Gaja - Barbarians	5:0
Sagrado - Italcantieri	0:0
S. Marco S. - Union	2:0
Počitek: Fogliano
LESTVICA
Sagrado, Italcantieri, Poggio III. A. 6, Mladost, Gaja, Campanelle 4, Fogliano, Primorec, Begliano, Romana, S; Marco S. 3, Barbarians 2, Union 1.
PRIHODNJE KOLO (23. 10.)
Barbarians - Begliano, Primorec -Sagrado, Union - Gaja, Fogliano -Romana, Italcantieri - Poggio III A., Campanelle - S. Marco S., počitek: Mladost.
Skupina L IZIDI 4. KOLA
Lancieri FI - S. Luigi FY 1:4
Olimpia - S. Vito	1:0
S. Andrea - S. Nazario	2:0
Roianese - Breg	1:0
Chiarbola - S. Anna	2:2
S. Scrgio - Rabuiese	4:1
Počitek: GMT
LESTVICA
Olimpia 8, S. Sergio, S. Luigi FY 6, S. Andrea, Roianese 5, Chiarbola 4, Rabuiese, S. Anna 3, GMT, S. Vito, Lancieri FI 2, Breg, S. Nazario 1. PRIHODNJE KOLO (23. 10.) Rabuiese - GMT, S. Andrea - S. Scrgio, Breg - Chiarbola, S. Nazario - Roianese, S. Vito - S. Andrea, S. Luigi FY - Olimpia, počitek: Lancieri FI.
SKUPINA H
Azzurra — Sovodnje 2:1 (2:0)
SOVODNJE: Uršič, R. Petejan, Košič, Florenin, Marson (Kovic), Petejan, Gomišček, Čevdek, Sambo (Vi-sintin), Butkovič, Fajt.
STRELEC ZA SOVODNJE: Butkovič.
Sovodnje so v Gorici nerodno izgubile proti Azzurri. Marsonovi varovanci so bili namreč enakovredni domačinom, še posebno v drugem polčasu, ko so zapravili več lepih priložnosti za zadetek.
V	prvem delu igre so domačini pokazali večjo učinkovitost, zlasti v napadu, kjer je bil srednji napadalec Pelizon (strelec obeh zadetkov) prava uganka za sovodenjsko obrambo.
Treba pa je tudi povedati, da so Sovodenjci zmedeno igrali na sredini, kjer je bil razkorak med veznimi igralci in napadalci le prevelik.
V	drugem polčasu, ko 'je trener vnesel nekaj sprememb, so Sovodenjci zaigrali bolje in postali nevarni pred domačimi vrati. Njihov trud so sicer delno kronali z golom But-koviča, niso pa uspeli izenačiti, čeprav so imeli več priložnosti.
Medea — Juventina	3:1
Štandrežci so tudi z gostovanja v Medeji prišli brez točke in tako utr peli četrti zaporedni poraz, česar v zgodovini štandreškega društva že dolgo let ne pomnimo. Res. je, da nastopajo Vižintinovi varovanci v o-krnjeni postavi in da je nekaj glavnih igralcev odsotnih, toda to gotovo ni edini razlog za tak položaj. Verjetno bo trener odslej moral nekaj spremeniti v igri štandreške po stave in to že od naslednje nedelje,
ko bodo v štandrežu gostovali nogometaši Villesse ja, ki zaseda drugo mesto na razpredelnici.
Tudi v nedeljo so igralci Juventine pokazali običajne napake, ki so jih doslej stale kar štiri poraze v prav tolikih srečanjih. Očitno previsok davek za ambicije slovenske ekipe.
SKUPINA I
Gaja — Barbarians 5:0 (3:0)
GAJA: Kante, Rismondo, Križman-čič, Tome, Boris Rismondo, Gabriel-li, Maks Grgič, Kraljič (v 15. min. d.p. Zdraščak), Branko Grgič (v 25. min. d.p. Gojča), Salvi in Pečar.
STRELCA: Gabrielli (3) in B. Grgič (2).
Na padriškem pravokotniku je enajsterica Gaje premočno zmagala proti šibkemu Barbariansu. Rezultat bi bil lahko še višji, če bi si «zeleno-rumeni» ne zapravili tudi stoodstotne priložnosti.
Trener gropajsko - padriške enajsterice se je tokrat odločil, da vključi v moštvo tudi nekatere mlade, še neizkušene igralce, kot so Tome, Gojča in Zdraščak. Z njimi je bil zadovoljen, ker so vsi trije dobro opravili svojo nalogo. Nasploh lahko rečemo, da so vsi dobro igrali, še besedo o napadu. V nedeljo je bil veteran Gaje Branko Grgič dvakrat uspešen, vendar vsi pričakujejo, da bo tudi Pečar le zatresel nasprotnikovo mrežo. Tokrat mu je sreča o-brnila hrbet.
Pa povrnimo se k srečanju same-
mu. Gajevci so po začetnem sodnikovem žvižgu odločno startali in si ustvarili zelo lepe priložnosti. V 7. minutj je Gabrielli prvič povedel svoje moštvo v vodstvo, v nadaljevanju pa je bil še dvakrat uspešen in je bil nedvomno najboljši na igrišču. Kot že omenjeno, je druga dva zadetka dosegel Branko Grgič.
Srečanje nasploh je bilo zelo lepo in priložnosti «zeleno-rumenih» so si sledile kot na tekočem traku. Trener Gaje Aldo Kralj je bil zelo zadovoljen predvsem z igro, kajti gajevci že dolgo niso predvajali tako hitrega tempa. (E.P.)
Poggio — Primorec 3:0 (0:0)
PRIMOREC: Leone, F. Milkovič, I. Milkovič, Lugnan, Bruni, Ferfo-glia, E. Kralj (v d.p. Stojkovič), Fi-nessi, B. Kralj, Dettori (v d.p. Štoka), V. Milkovič.
Primorec je doživel prvi prvenstveni poraz, čeprav je startal na pozitiven rezultat. Lahko rečemo, da je poraz še kar razumljiv, če pomislimo, da so Trebenci nastopili brez treh ključnih igralcev (Paulo, Mauro in Marko Kralj). V drugem polčasu pa je zaradi poškodbe zapustil igrišče še Edvin Kralj (tedaj je bil izid še neodločen).
Glede na dogajanje v prvem polčasu, je bil remi po prvih 45 minutah upravičen rezultat. Ko pa je v drugem polčasu po prekršku Franka Milkoviča v kazenskem prostoru sodnik v korist Poggia dosodil 11-me-trovko, katero so domačini uspešno izvedli, se je razmerje moči na igrišču spremenilo in Primorec je še kar dvakrat klonil razigranemu nasprotniku. Poggio je namreč uspešno izkoriščal vrzeli v vrstah Trebencev, ki so hoteli nadoknaditi zamujeno.
(Kralj)
Romana — Mladost 3:3 (3:1)
MLADOST: A. Gergolet (Bruni), D. Frandolič, Pahor, Semolič, Ulian, Gerin, E. Gergolet, Lavrenčič, Fer-
Predstavili mladinsko ekipo Friulexport
Včeraj je bila v restavraciji Suban v Trstu tiskovna konferenca, na kateri so predstavili novo združeno žensko mladinsko odbojkarsko ekipo Fri-ulexport. Moštvo, ki bo s prvenstvenimi nastopi začelo že jutri, sestavljajo odbojkarice štirih naših društev (Bor, Breg, Kontovel in Sokol). Trener ekipe pa je Aleksander Koren.
Tiskovna konferenca, ki so se je udeležili predstavniki Friulexporta, predsednik ZSŠDI Odo Kalan, predstavniki štirih «zainteresiranih» društev, starši mladih odbojkaric in lepo število časnikarjev, je dobro uspela.
Po združitvi ženske članske ekipe Mebla je torej to prvi poskus združitve sil v ženski odbojki tudi med mladinkami. To pa je še kako pomembno za uspešno in kontinuirano delo v tej panogi, ki nam je vsa ta leta dala mnogo zadoščenja.
(Več o tem pomembnem dogodku v naši jutrišnji številki).
posnetek z včerajšnje tiskovne konference
folja, E. Kobal, Vižintin (Buran)-STRELCA: Ferfolja v 40. in min.; D. Frandolič v 75. minuti.
Kraševci so tudi tokrat startali **a zmago, a so za las preprečili poraz-ki je v začetku dobil hude razsežnb; sti. Verjetno so bili pri doberdobsKJ Mladosti vsi prepričani, da bodo/ lahkoto premagali ekipo, ki je ze dve leti daleč najslabša enajsteP' ca na goriško - tržiškem okraju, "f prav to prepričanje bi jih skoraj drago stalo.
Dejstvo je, da so domačini v Pr' vih desetih minutah igre dvakrat zatresli Gergoletovo mrežo in po /T desetih minutah vodili celo s 3:0. *s; trije goli so «seveda» padli po z/ slugi doberdobske obrambe, ki P bila tudi v tej tekmi precej negotova-
Uraničevi varovanci so sicer **a' padali praktično vseh devetdeset bO' nut, vendar brez konkretnih ide-*‘ Tako je v kazenskem prostoru doma činov prihajalo do velikih zmesnja*' prvi gol Kraševcev pa je padel 1 pet minut pred koncem prvega de* tekme po zaslugi Ferfolje, ki je zop61 zaigral po mesecu dni odsotnosti.
V drugem polčasu se slika na igd šču ni spremenila. Kraševci so s naprej masovno napadali, venda*. brez večjih priložnosti, dokler fr Ferfolja podvojil v 60. minuti U metrovka). Tretji gol je padel po za slugi Frandoliča, ki je izkoristil P/ dajo Ferfolje. S tem rezultatom 5 je srečanje tudi končalo, (zf)
SKUPINA L
Roianese - Breg 1:0 (1*^
BREG: Paniconi, Grizonič (v d-P' Šavron), Bais, Paoletti, Ražem, Da žara, Edomi (v d.p. Jež), Albert*111' Buffa, Mondo, Strnad.	,
STRELEC: Molinar v prvem P01 času.
Brežani so v nedeljo doživeli treJJ.1 zaporedni poraz, tokrat proti eWP’ ki je odlično izkoristila edino PT"\\ nost v vsej tekmi z Molinarijem. je streljal izven kazenskega prost** in neubranljivo premagal vratar J Panteoni ja.
Brežani so tokrat nezasluženo zjf.j bili, saj so bili gotovo vseskozi bolj od nasprotnika in so imeli nekaj * j pih priložnosti, da povedejo, Albertini in Stemad sta imela priložnosti, a ju nista znala izkoris ti. Položaj Brega postaja zaskrbu. joč, saj so «plavi» v štirih tekm zbrali le točko. (I. T.)
• HOKEJ NA LEDU. V 3. kolu
goslovanskega prvenstva v hokeju ledu so dosegi naslednjče izide: limpija - Partizan 6:1; Cinkarna^ Jesenice 0:13; Crvena zvezda -veščak 5:3; Kranjska gora - Spa1"1. 19:0. Na lestvici vodijo Olimpija-^, senice in Crvena zvezda s po 6 kami.
V nedeljskem mestnem derbiju košarkarske C-l lige pred kar 2.500 gledalci
Servolana z odličnim Meneghelom zasluženo premagala jadranovce
JADRAN — SERVOLANA 68:72 (26:32)
JADRAN: K. Starc 9 (1:1), Sosič 4 (2:3), Vitez 21 (1:2), Ban 19 (7:7), rauber 8 (2:2), Daneu 1 (1:3), Gulič 2, Vremec, Žerjal, Vassallo.
„ SERVOLANA: Pieri (0:2), Bubnich 2, Deste 6, Meneghel 34 (6:8), Ja-“Zž" 15 (3:4), Oescr, Cassio 2, Rossi 2, Pecchi 1 (1:2), Briganti 10 (2:3). ,, SODNIKA: Angeli in Verdeoliva (Gorica). GLEDALCEV: 2.500. PRO-£T1 METI: Jadran 16:21; Servolana 12:19; OSEBNE NAPAKE: Jadran 23; šolana 23. PET OSEBNIH NAPAK: Ban (39), Vitez (40).
Tudi
jadr;
drugem domačem srečanju
... anovcem ni uspelo «osrečiti» svo-fi/ ^evilnih in zvestih navijačev. Pred 'Koraj 2.500 gledalci so namreč naši v, ar kar ji v mestnem derbiju s Ser-tQ'^n° zasluženo izgubili in tako po p®*1 kolih košarkarskega prvenstva lir. bge se morajo še naprej zadovo-
ljiti
z osvojenima točkama v Pesaru,
s'cer proti zei0 poprečni ekipi Delfina.
Nedeljski derbi se je za naše fante bntel dokaj obetavno. V 5. minuti je ha semaforu 14:3 za naše. Trža-^ dvorana je bila «na nogah». Naši k0 ‘grali hitro, odločno, z Vitezom in vtfT1 80 bili žeto točni pri metu. Ser-b“-ahi so vsilili tempo igre, ki mu ni a kos. Vse pa je trajalo le bornih .hdnut. Izkušeni Škedenjci niso iz-v ®*li glave, v obrambi so se zaprli skoraj nepremagljivo cono, s kate-s° povsem onemogočili Jadranova , Q-ca Viteza in Bana. S tem pa so bJPak tudi opravili več kot polovico J^a- Ostalim jadranovcem (če izvza-mo nekaj košev K. Starca) ni šlo ost *n tako je naše moštvo v pre-tn-? 15 minutah zbralo bornih 12 Ua^ taki neučinkovitosti naših v ^Padu je seveda Servolana z umirje-dohpremišljeno in taktično zrelo igro , nitola in tudi prehitela jadranovce
b Polčasu (32:28).
la t ■ iz Prvega polčasa se je ponovi-todi.v drugem delu tekme. Poleta-n„. /-ačetek jadranovcev, nato pa ize-, eetia borba vse do poslednje minu-c.,n \ ključnih akcijah pa so bili izku-1Q ejsi Škedenjci, z odličnim Meneghe-na čelu, prisebnejši in tudi zaslu-
n° zmagali.
Razočaranje naših igralcev, trenerja Žagarja, navijačev po tekmi je bilo veliko, veselje Škedenjcev pa seveda nepopisno. Kajti, čeprav vsak derbi je pač . . . derbi, jadranovci so bili v nedeljskem srečanju le rahlo favoriti.
Zmaga Škedenjcev pa je, po našem mnenju, zaslužena, prvič: ker je bilo škedenjsko moštvo bolj uigrano in izkušeno od našega; drugič: ker je Ser-volana odlično igrala v obrambi; tretjič: v škedenjski ekipi se je dobesedno razigral Meneghel (34 točk), proti kateremu naši niso dobili pravega «protiorožja». Jadranovci so sicer v tem srečanju dali vse od sebe. Igrali so srčno, borbeno. Vse to pa ni bilo
Peter Žerjal še ni v najboljši formi
dovolj za zmago. Izkušenost Skedenj cev je bila tokrat odločilna.
Nedeljski poraz je pekoč. O tem ni dvoma! Treba pa takoj zavihati rokave. Ne popustiti! Prvenstvo je še dolgo in obeta se kot izredno izenačeno.
Že v soboto čaka naše nov in trd boj v Vidmu proti ekipi Abitare.
(B. Lakovič)
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
IZIDI 3. KOLA
JADRAN - Servolana	68:72
Fiamma BZ - Monkey’s MI	84:57
Castelfranco - Maltinti PT 72:70 Fulgor FO - Budno Be.Ca. 59:66 B. Ravenna -‘Delfino PS 92:67 San Bonifacio - Abitare UD 83:74 Stefanel TV - CEAM BO	91:78
Faraboli - Caveja FO	92:90
PRIHODNJE KOLO (sobota, 22. 10.)
Abitare - JADRAN (21.00 v Vidmu); Fiamma BZ - Fulgor FO; Caveja FO -CEAM Bologna; Delfino PS - Stefanel TV; B. Ravenna - Castelfranco; Servolana - Faraboli; Maltinti PT -San Bonifacio; Monkcy’s MI - Bu-drio Be.Ca.
LESTVICA
Fiamma Bočen 3 3 0 Castelfranco 3 2 1 Stefanel Treviso	3	2	1
Budrio Be.Ca.	3	2	1
San Bonifacio	3	2	1
Abitare Videm	3	2	1
Servolana Trst	3	2	1
CEAM Bologna	3	2	1
Monkey’s Milan	3	2	1
Caveja Forli 3 12 Basket Ravenna 3 12 JADRAN TRST 3 1 2 Faraboli Fidenza 3 12 Maltinti Pistoia	3	12
Fulgor Forli	3	0	3
Delfino Pesaro	3	0	3
264:200
229:217
237:222
218:209
234:229
241:240
237:239
245:250
222:241
261:249
262:255
245:242
249:255
210:222
211:240
222:294
Izjave po tekmi
Po nedeljski tekmi v tržaški športni palači smo zbrali nekaj mnenj.
•	Trener Servolane Pozzecco: «Bila je to prava in izenačena borba, kar je sicer značilno za vsak derbi.»
«,Tvoja zmagovita poteza v tem srečanju? »
«Ni bilo nikakršne zmagovite poteze. Vsi fantje so dali vse od sebe, poleg tega je Meneghel igral izredno. Bil je borben, natančen pri metu, o-dlično je vodil soigralce.*
«Vašo conska obramba je bila skoraj nepremagljiva...»
«Kančno smo želi sadove te obrambe. Že tri leta namreč temeljito pripravljamo to obrambo.*
«Po tej zmagi bodo vaši cilji verjetno drugačni od samega obstanka v ligi.»
«Tudi po tej zmagi naši načrti se ne bodo spremenili. Na vsako tekmo se skušamo čimbolj pripraviti. Kar bo, pa bo.»
«Kaj pa o Jadranu?»
«Glede tega srečanja o Jadranu ne morem ničesar izjaviti. Preveč sem bil zaposlen s svojim moštvom. Lahko bi dejal, da je bil Boris Vitez zopet odličen, da je Ban igral nekaj pod svojimi sposobnostmi. Sicer pa ponavljam, bil sem preveč zaposlen s svojim moštvom, da bi lahko dal temeljitejšo oceno o jadranovcih.*
•	Jadranov trener Žagar: «Derbi j« pač derbi. Do konca se ne ve o zmagovalcu. Škoda pa, da po zelo dobrem začetku nismo nadaljevali v e-nakem slogu. Mislim, da je bilo za nas usodno to, da nismo vodili ob polčasu. V tem primeru bi verjetno strli odpor nasprotnika. Naš taktični načrt v tej tekmi je bil zaustaviti Oeserja. In v tem smo tudi u speli. Žal pa nismo uspeli zaustaviti Meneghela, ki je nadoknadil tudi to, kar Oeserju ni uspelo. Ob tesnem izidu v končnih minutah, ko je lahko vsaka napaka usodna, pride seveda do izraza izkušenost. In pri tem so bili na boljšem naši nasprotniki. Zmagala je tako tokrat boljša ekipa Servolane. Čestitam ji za zmago.*
•	Marko Ban (Jadran): «Z razliko od ostalih tekem smo tokrat dobro branili, v napadu pa ni šlo najbolje. Vsako našo napako so izkušeni Škedenjci kaznovali, pri tem pa bi še zlasti omenil Meneghela in Jacuzza, ki sta prava gonilna sila tega moštva. Dodal pa bi tudi to, da sta nas sodnika v nekaterih trenutkih o-škodovala. Sicer nista bila pristranska, njune odločitve pa nekajkrat gotovo nam niso pomaeale.*
•	Tekmo si je, žal, le s tribun ogledal tudi Ivo Starc (njegov doprinos bi bil v tej tekmi lahko še kako koristen) :
nivo, najprej kako je z zdravlje-njem?»
«Gre na bolje. Upam, da bom začel trenirati že januarja.*
«Kaj pa o tem srečanju?»
«Neverjetno, kako smo lahko izgubili proti tej ekipi, ki smo jo vselej v prijateljskih srečanjih zanesljivo premagali. Objektivno gledano: take igre in take obrambe si ne moremo privoščiti.*
•	Lanski kapetan našega moštva Edi Kraus se je začasno vrnil domov (zaposlen je v Afriki). Zelo si je želel videti svojo ekipo. Po srečanju je bil seveda potrt, vseeno pa je trezno in objektivno ocenil nedeljsko tekmo.
«Ekipi sta bili enakovredni. Za naše fante, ki so sicer zelo požrtvovalno igrali, je bila usodna druga polovica prvega polčasa. Čeprav je bila tekma izredno izenačena, pa smo vseeno imeli priložnost, da bi zmagali.*
nRazlika med lanskim in letošnjim Jadranovim moštvom?»
«Razlike v bistvu ni. Verjetno pa se še kako pozna odsotnost Iva Starca.*
«ln tudi tvoja...d smo ga prekinili.
«Moja gotovo ne. Obenem bi dodal, da žal tudi letos pestijo ekipo poškodbe in moštvo predvsem pogreša nepozabnega Nika Samso, ki je bil ekipi moralno v izredno pomoč, in to še posebno pred pomembnejšimi nastopi.* (bi)
Pred iztekom letošnje pestre atletske sezone
Številni naši atleti na tekmovalnih stezah
C(J ‘^ka sezona se približuje koncernu sporedu so še zadnja po-teb . ei8a tekmovanja. Eno izmed ^ Je bilo v sredo v Trstu, kjer tt0l* dečki in deklice pomerili v tudi JU’ 'sočasno pa je potekalo dot P°kra.Hn.sko tekmovanje za ka-to >n kadetinje.
Več Ur* za dečke in deklice so po v^^ti h ponovno uvedli v program, ki ,ar v nekoliko spremenjeni obli teko, aradi tega so zmagovalci tega kn -.0Vanja postavili tudi prvi po-fci rakord. s Pipa j , J. uspešni so bili naši atleti So deklicami. Od prvih šestih mest kar 1 ,s ovenske atletinje zagotovile letioPet' Prva j° bila Poljanka Pavia	Katjo Migliore (obe Bor)
Zel ar° Sumberaz (Adria), len,-0 dober je seštevek točk Pav-dra cV°’ °dlična pa je bila tudi San-
ju,umberaz v metu kroglice.
naš; T,, kadeti 'n katedinjami so se Om^kmovalci precej dobro odrezali, ku n ln?P naJ le Boruta Raceta v te
,na 100
metrov z ovirami in Tanjo
Jp	---O V/VUtl
v skoku v daljino.
Pred dnevi pa je bilo na sporedu tekmovanje v peteroboju in deseteroboju. Na njem je uspešno nastopil David Inamo (Bor). V peteroboju je dosegel 2.480 točk (100 m: 13”1, daljina:	5,55 m, kroglica:
9,71 m, višina: 1,63 m, 1000 : 2’58”). Dober je bil njegov rezultat v deseteroboju, kjer je dosegel 5.170 točk (100 m:	13”1, daljina:	5,55 m,
kroglica: 9,71 m, višina: 1,63 m, 400 m: 58”8, 110 m ovire: 17”8, disk: 25,14 m, palica: 3,30 m, kopje: 39,42 m, 1000 m: 2’58”8).
V nedeljo pa je bilo na sporedu še predzadnje tekmovanje letošnje sezone. Kadeti in katedinje so se pomerili na deželnem prvenstvu v četveroboju Žal, je tekmovanje oviralo vreme. Že v začetku so tekmovalci zaradi mokre in spolzke proge v teku na 80 metrov dosegli zelo slabe čase. Poleg tega pa so proti koncu tekmovanja delavci, ki so nogometno igrišče pripravljali za tekmo, močno ovirali potek tekmovanja. Zaradi tega sodnikom ni uspelo objaviti vseh rezultatov. Objavili so le
izide za prvih šest kadetinj. Na četrto mesto se je uvrstila borovka Tanja Kalc. Žal jo je spolzka proga ovirala prav pri njeni najboljši disciplini, teku na 80 metrov. Dosegla je naslednje rezultate: 80 m: 11”6, daljina: 4,47 m, kopje 400 g: 19,30 m, 600 m: 1’56”7, skupni seštevek točk:	1.868.
UVRSTITVE
Troboj deklice: 1. Poljanka Pavletič (Bor) 1.622 točk (60 m: 8”6, daljina: 4,14 m, kroglica: 29,82 m), 2. Katja Migliore (Bor) 1.409 točk (8”7, 3,94 m, 28,36 m), 3. Sandra Sumberaz (Adria) 1.447 točk (9”9, 3,65 m, 35,30 m), 5. Marisa Viller (Adria) 1.160 točk, (9”3, 3,78 m, 23,70 m), 6. Katja Komar (Adria)
l.	152 točk (9”8, 3,18 m. 33,10 m). Troboj dečki: 20. Dean Oberdan
(Bor) 384 točk (80 m: 12”7, kroglica: 28,72 m, daljina: 3,26 m), 23. Peter Ažman (Bor) 283 točk (13”7, 26,20
m,	3,21 m), 25. Claudio Zaina (Bor) 258 točk (12”7, 20,22 m, 3,21 m), 31. Marko Bevilacqua (Bor) 76 točk (15”3, 19’92 m, 2,53 m).
Kadetinje: 1200 m: 2. Varka Koz lovič (Bor) 4'38”1, 80 m ovire: 2. Vera Kermec (Bor) 15”9, 5. Ivana Ažman (Bor) 16”3, daljina: 2. Tanja Kalc (Bor) 5,34 m, krogla: 2. Vera Kermec (Bor) 5,57 m, kopje: 2. Tanja Kalc (Bor) 18,70 m, 4. Ivana Ažman (Bor) 15,90 m.
Kadeti: 1200 m: 3. Jaro Kozlovič (Bor) 4'05’T 100 m ovire: 1. Borut Race (Bor) 15''9, 2. Alan Oberdan (Bor) 16”7, višina: 3. Alan Oberdan (Bor) 1’45 m, 6. Borut Race (Bor)
1,40	m. (C. D.)
Odbojkarski klub Val štandrež - Gorica
obvešča, da bo danes, 18. oktobra, prvi občni zbor v Domu «A. Budal* v štandrežu. Ul. Montel-lo 9, s pričetkom ob 20. uri. Jedro novoustanovljenega kluba sestavljajo v glavnem igralci in vodstvo odbojkarske sekcije Ju-ventine.
namizni tenis: »moški c ligi
Kras spet praznih rok
cas ~~ Halosport Mestr
Bolelo lnghiostro 0:2 (—20,
2=0 (H, 14),
Stra 1 2 n,(~n' -13)’ Bo,e -Pa 1-2 ,(12- -13, -15), Colja to o.? ;T7' —13, —11), Štoka -V (~18. -17). nami™! domačem nastopu stolT°teniSke C lige je Kras IW"'WaZriu*1 ra*®- Gostujoča e
Si, venZ MU1 g°stje objektivno Tak„;Ur pa so bili premagl di mooLmorar"° povedati, da to, u, ?Sa napada naciuue ' ■hi,	zadnje čase v cx
bato
remu je manjkalo le malo športne sreče. V prvem srečanju je namreč nesrečno izgubil z minimalno razliko, v drugem pa je po osvojitvi prvega niza nekoliko popustil. (B. S.)
NOGOMETNA C-2 LIGA
Goričani uspešni
Gorizia — Mira 3:1 (1:0)
GOR1ZIA: Hlede, Grazzolo, Da Dalt, Lazzara, Zilli, Antonutti, Bertoia, Ri-ghini, Bacchetti (Peressotti), Del Ne-ri, Diodicibus.
Strolca: Diodicibus (2) in Del Neri.
Gorizia je v nedeljo dosegla svojo drugo zaporedno zmago in tokrat po vsem zasluženo, saj je predvajala ta ko igro, ki na Rojcah je nismo videli že dolgo časa. Rejevi varovanci so namreč igrali odlično in gostje so bili brez moči.
SK Devin
priredi v nedeljo, 23. 10. 1983 ne-ocenjevalni orientacijski pohod. Odhod bo od 10. ure dalje iz Katerne Pejčc nad nabrežinsko postajo. Udeleženci naj bodo planinsko opremljeni (oblačilo, obutev, kompas itd.), saj bo pohod ob vsakem vremenu. Ob odhodu bodo udeleženci prejeli specialko, na kateri bo delno zaznamovana pot, ki jo bo treba prehoditi.
ŠD Mladina
obvešča, da se bo začela predsmu-čarska telovadba v petek, 21. t.m., od 19.30 do 20.30 v Ljudskem domu v Križu (blizu nogometnega igrišča). Telovadba bo redno ob torkih in petkih. Informacije in vpisovanje direktno v ljudskem domu. Priporočamo točnost!
Odbojkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, da bo seja odbora odseka drevi ob 19. uri na stadionu «Prvi maj».
Atletski odsek ŠZ Bor
obvešča, da bo seja odbora odseka jutri 19. oktobra, ob 18.30 na stadionu «Prvi maj».
ŠD Dom - minibasket
sporoča umike treningov za fante letnika 1971 in mlajše: ob torkih in petkih od 14.30 do 15.30. Vsi treningi bodo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
ŠD Dom
Sekcija za orodno telovadbo
obvešča, da so treningi orodne telovadbe za fante ob torkih in petkih od 16. do 17.30 ure. Vsi treningi bodo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Možen je še vpis fantov, ki obiskujejo 2. in 3. razred osnovne šole.
ŠD Dom
Sekcija za ritmiko
obvešča, da vadba športne ritmične gimnastike poteka ob ponedeljkih od 16. do 17. ure tet ob četrtkih od 15. do 16. ure. Vadba je v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Vpišejo se lahko dekleta, ki obiskujejo L, 2. in 3. razred osnovne šole.
ODBOJKARSKI KOLEDARJI
V prvem kolu Meblo doma proti Coneglianu
V C-l ligi gostuje le Breg
V	teh dneh je vsedržavna odbojkarska zveza objavila koledarje ženskih B in C-l lige, se pravi prvenstev, v katerih nastopajo skoraj vse naše ekipe.
Kar zadeva ženske B lige velja poudariti, da je bil žreb dokaj naklonjen združeni ekipi Meblo, ki bo v prvem delu igrala trikrat doma in bo le dvakrat gostovala. Meblo bo v prvem kolu (sobota, 29. oktobra) igral doma proti Volley Club Coneglianu, ki bi morala biti ena slabših ekip lige. Že v drugem kolu pa bodo naše igralke gostovale pri nevarnem Mo-glianu, nakar bo v Nabrežini na sporedu tržaški derbi z OMA.
V	C-l ligi bosta Bor in Sloga v prvem kolu igrala doma, Breg pa bo gostoval v Gradišču proti Torriani. Prvi od številnih derbijev bo na sporedu že v drugem kolu, ko se bosta v Dolini pomerila Breg in Bor.
O koledarjih ženskih B in C-l lige bomo seveda še pisali.
Odsek za otroško telovadbo
ŠK Kras
organizira danes, 16. t.m. (v primem dežja 23. t.m.), tekmovalni JESENSKI POHOD (skupine od 4-5 o-trok). Za predšolske otroke bo pohod netekmovalnega značaja. Zbirališče bo ob 8.45 v Zagradcu. Pohod se bo končal približno ob 11.30 - 12. uri. Otroci naj prinesejo s seboj tudi malico. Prosimo za točnost in udeležbo! VABLJENI!
ZSŠDI
obvešča, da se je pričelo vpisovanje za plavalni tečaj v Lipici. Tečaj je namenjen otrokom, ki obiskujejo zadnje leto otroškega vrtca, osnovno in nižjo srednjo šolo. Tečaj bo v treh turnusih (od 15. do 16. ure, od 16. do 17. ure ter od 17. do 18. ure). Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, telefon 767304 od 9. do 13. ure.
ŠZ Bor - odbojkarski odsek
sporoča dokončni umik minivolleya za igralec in igralke letnika 1972 in mlajše: ponedeljek od 17. do 18.15; sreda od 16. do 17.30. Treningi so v telovadnici liceja «F. Prešeren*.
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M	dnevnik
18. oktobra 1988
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k ZTT	^Ian ita,'*anslie
in tiskaj Trst	IHlifj zve7e časopisn,h
'	1	vložnikov FIEG
Pri Lucci 17-mesečna deklica v rokah nasilnih ugrabiteljev
BAGNI Dl LUCCA - Posebne eki pe karabinjerjev in policije s psi in helikopterji že od včeraj zjutraj raziskujejo obširno področje med Lucco in Carraro. V toskanskem mestecu Bagni di Lucca je namreč predvčerajšnjim pozno zvečer skupina štirih moških ugrabila 17-mesečno deklico Eleno Citti, nečakinjo industrijca Nic-coloja Citti ja. Ugrabitelji so se kljub tež.ko prevozni podeželski cesti z večjim avtomobilom pripeljali do stare vile, ki ji domačini pravijo «grad», v zaselku Lugnano. Hiša, kjer prebi vata družini Citti in Luisi, je precej osamljena, tako da so hudodelci brez strahu podrli vhodna vrata ter vdrli v stanovanje. Tu so bili 58 letni Nic-colo Citti, njegova žena in otrokova babica Norma Morganti, stara 55 let, devetindvajsetletna Cittijeva hči in otrokova mati Isabella ter deklica.
Takoj ob vstopu v spalnico so ban-
diti razdejali sobo ter močno pretepli Cittija in njegovo ženo ter Elenino mater, ki so se skušali braniti pred nepričakovanim napadom. Niccolo Citti. ki je solastnik posebne steklarske družbe «Italvetro» ter občinski odbornik KD v kraju Bagni di Lucca je bil z nožem ranjen v dlan, zadobil pa je tudi močnejše udarce v glavo; prav tako se v bolnici nahaja Isabella Citti - Luisi.
Ugrabitelji so nato skoro nezavestne člane Cittijeve družine skrbno zavezali, preiskali celotno stanovanje ter prerezali telefonske žice. Ko, po vsej verjetnosti, niso našli zaželenega denarja in draguljev, so vzeli eno leto in pol staro dekletce ter izginili.
Podatkov o hudodelcih je malo, a-larm o ugrabitvi pa je sprožil Elenin oče, Rino Luisi, ki se je po prvih vesteh vrnil domov takoj po dogodku. O ugrabiteljih je povedal, da so bili po
vsej verjetnosti štirje, da je eden izmed njih govoril z beneškim naglasom ter da so se na kraj pripeljali s hitrim in velikim avtomobilom, ki -jim je tudi olajšal beg.
Policija in karabinjerji so takoj pri čeli s preiskavo in z zasledovanjem, saj so že isto noč na kraj prihitele posebne ekipe zasledovalcev, koordinator policijske akcije, kvestor Gae-tano Lanza, pa je nemudoma odredil preiskavo avtomobilov na vseh cestah, ki peljejo iz kraja.
Novica o ugrabitvi male deklice je vsekakor globoko odjeknila po vsej državi, saj je v Italiji prvič, ko ugrabijo tako majhnega otroka. Za sedem najstmesečno deklico je tak dogodek lahko usoden, posledice strahu pa je večkrat težko zabrisati tudi pozneje v življenju. Dvomljivo je tudi, če je med nasilnimi ugrabitelji kaka ženska, ki bo lahko za deklico skrbela.
Japonski princ v Oxfordu
Japonski princ Hiro bo kar dober študent, če pritrdimo posnetku, ki ga resnega, a zadovoljnega prikazuje, medtem ko ga sprejemajo na znamenito oxfordsk« univerzo	(Telefoto AP)
G. Debreu nobelovec za gospodarske vede
Gospodarsko razpletanje v matematičnih formulah
STOCKHOLM — Nobelovo nagrado za gospodarske vede za leto 1983 je prejel ameriški znanstvenik francoskega porekla 62-letni Gerard Debreu. Švedska akademija znanosti mu je podelila nagrado v znesku poldrugega milijona švedskih kron, oziroma nekaj čez 300 milijonov lir. Nagrada mu je bdla podeljena zaradi njegovih pomembnih del na področju «tearije o splošnem ravnotežju* ter zaradi uvajanja novih analitičnih metod na področju politične ekonomije. Debreu je nadalje ponovno formuliral na strogo znanstveni način «terijo splošnega ravnotežja* s pomočjo zelo zapletenih matematičnih formul, ki pa jih sicer uporabljajo v bančništvu in na drugih gospodarskih področjih.
Debreu se je rodil v Franciji l. 1921, toda zelo zgodaj se je izselil v ZDA, kjer je l. 1975, potem ko je postal profesor na univerzi Berkeley, dobil ameriško državljanstvo.
Gospodarske vede, ki spadajo v širši okvir družbenih ved, so brez dvoma zelo zapleteno področje, kjer na znanstvenika utegnejo vplivati najrazličnejši činitelji (politični, socialni itd.). Debreu je zmeraj trdil, da skuša biti objektiven tpr se otresti vsakršnega vpliva pri svojih raziskavah. Sklicuje pa se v bistvu na starega ekonomista Adama Smitha, ki je utrl pot liberalistični ekonomiji.
Motor je ponekod nedosegljiv luksuz
BANGKOK — Devetnajsto stoletje je bilo nedvomno obdobje železnice, v dvajsetem stoletju pa prednjači cestni promet. To velja pa v glavnem za razviti del sveta, medtem ko v Aziji na primer prevladujejo Se vedno nemotoma prevozna sredstva. Kot se čudno sliši, v obdobju nadzvočnih letal in vesoljskih podvigov, kolesa rikši in volovske vprege še vedno pogojujejo življenje milijonov ljudi. Zaradi naraščajoče cene energije, neštetih socialnih problemov in vse manjših finančnih sredstev se bo tako stanje še nadaljevalo.
O problemih prevoza v Aziji so v začetku leta na dolgo razpravljali izvedenci za promet gospodarske in socialne komisije za Azijo in Pacifik. Na zasedanju so u-gotovili, da je dolgo let med voditelji nerazvitih držav vladalo prepričanje, da je za razvoj nujno uvesti motorizacijo tudi na podeželju in za mnoge je «tovornjak v vsako vas» postal neke vrste programska parola. Vendar motorna vozila so draga, trošijo vse dražjo energijo, predvsem pa zahtevajo gradnjo cest in to v krajih, kjer poprečni letni dohodek na prebivalca s težavo preseže 100 dolarjev. Pod silo razmer in gospodarske krize so bile številne azijske države prisiljene spremeniti miselnost. Cestne prevoze sicer v mejah možnosti še izboljšujejo, obenem pa se tudi vse bolj opredeljujejo za tradicionalne oblike prevoza, saj je to najbrž edina konkretna
možnost, da se življenje milijonov ljudi vsaj delno 'V' boljša, ker bi vlaganje v tovornjake in ceste ostalo breZ' predmetno in brez učinka za vse, ki ne žive ob komun1 kacijskih žilah.
Podatki to jasno potrjujejo. Na področju od Irana d° Pacifika živi 2,6 milijarde ljudi. Osemdeset odstotki vseh prebivalcev živi v krajih, ki so daleč od komunike cijskih poti. V Indiji na primer 70 odstotkov prebivav slva nima takih cest in poti, ki bi bile prevozne vse le' to, v Bangla Dešu je položaj podoben, na Kitajskem, v Indoneziji in drugih državah okoli milijarda ljudi pa lak' ko pride do najbližjega mesta le po stezi ali kolovozi
Ob takih prometnih zvezah so očitno tradicionalna’ nemotoma prevozna sredstva veliko ustreznejša potna' bam ljudi. Največji napor naj bi zato šel v izboljšanja tradicionalnih prevozov, kar ne bi samo olajšalo življa' nje prebivalstvu, pač pa bi lahko spodbudilo nastajanja majhnih lokalnih industrij, kar je za nerazviti svet zalo važno vprašanje. Izboljšanje teh prevozov bi lahk° dalo zaposlitev tisočem ljudem, ki jim ne bi bilo treba iskati službe v itak prenatrpanih mestih.
Kot se lahko čudno sliši, zaključek izvedencev je tak, da je ponekod tudi v 20. stoletju stoletna tehnol0'. gija boljša, ustreznejša, predvsem pa neprimerno boli cenena od sodobne.
Nevarna igra z bikom
Ne moremo trditi, da so samo Španci mojstri, kajti tudi mehiški bikoborec «Armillita Chico« je dokazal, da lahko hudega bika zmede (Telefoto AP)
Venera iz kamene dobe
MOSKVA — ženske, ki so živele v srednji Rusiji pred več kot 20 tisoč leti, so se ponašale z dokaj privlačnimi postavicami, če jih primerjamo z ostalimi bitji obdobja Cro-Magnona, to je obdobja, ki je dobilo ime Po francoskem kraju, kjer so ostanke teh bitij prvič našli.
Da so bile primitivne ženske dokaj privlačne, so ugotovili leningrajski arheologi, ki so pred kratkim na obrežjih Dona odkrili majhen kipec iz mamutovega okla. Upodobljena je mlada ženska. Sovjetska agencija Tass ugotavlja, da še nikoli ni bil odkrit tako jasen portret hominida iz Cro-Magnona in da gre sploh za prvi portret iz tega obdobja. Takoj so kipec prekrstili v aVenero iz kamene dobe», kajti p0 besedah sovjetskega znanstvenika Praslova, bili so vsi presenečeni nad lepoto ženske, nad njeno pričesko in čudovitimi očmi, ki spominjajo na tiste iz portretov na egiptovskih spomenikih.
Vsi niso zvesti kraljici
SYDNEY — Avstralska vlada je začela pravo propagandno kampanjo, da bi prepričala mladino, naj voli, emigrante pa naj postanejo avstralski državljani. Računajo namreč, da več kot pol milijona na šest in pol milijona volivcev noče voliti, najbrž predvsem zaradi pomanjkanja politične in nacionalne zavesti.
Avstralska vlada je zato sprejela razne ukrepe, ki bodo spremenili pravilnik o sprejetju avstralskega državljanstva. In tako bodo odpravili oblju bo za zvestobo kraljici Elizabeti II. in osebam, ki so starejše od 50 let ne bo treba obvezno znati angleškega jezika. Kajti izkazalo se je, da veliko izseljencev kar malodušno obljublja zvestobo neki povsem «tuji» kraljici in niti oznaka «britansko državljanstvo* vsem ne paše, tako da jo bodo kar zbrisali iz potnih listov.
ZANIMIVI PODATKI
Inflacija - deflacija v številkah ISTAT
RIM — Državni statistični u-rad ISTAT je objavil v svoje111 zadnjem zvezku «Collane d’in-formazione* zanimive podatke e gibanju inflacijskih in deflacij' skih pojavov v Italiji od let3 1861 do lanskega leta. Nekaj zanimivih drobtin: Italija je zabeležila najhujšo inflacijo v 1®" tih 1938 - 1947 (več kot 4000 odst.).
Najhujše recesije, ki so prizadele Italijo so bile v časih Pretisove vladavine (1881 - 1888) in potem velike svetovne krize 1929 in sledečega leta. Cene blaga široke potrošnje so padale najprej v daljših razdobjih, petem pa je pojav izmeničnega g1' banja postal bolj pogost. Zadnjič so cene padle v 1. 1934’
Jack London:	JMeflikcUlSC (22.)
riše: Radiša Miloševi^