72. številka Ljubljana, v petek 29. marca 1805. XXVIII. leto. izhaja vsak dan *ver>r, izim&i nedel e in praznike, ter velja po posti prejemati /a ;i v s t r o • o g e r ■ k e dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ^l«l , za jeden mesec 1 gld 4(J kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja nn dom -/a vse leto 13 gld., za četrt let;i 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 1U kr. Za pošiljanje na dom računa n« po 10 kr. na mesec, po 80 kr. M Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje f>e i d stiristopne pelit-vrste po ti kr.. če kh oznanlo jedenkrat fska, po '» kr., če se dvakrat, in p i 4 kr., če se trikrat, ali večkrat, tiskit. Dopisi naj se i/.vole frankirati. — Rokopisi se ne vranjo. — Uredništvo iu upravniStvo je na Kongresnem trgu st. 12, UpravniStvu usj se blagovolijo poStljati naročnine, reklamacije, oznanila, I j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. M »*■■<• p. ii. milijonov; zakaj pa niso tako hitri, kadar gre za rešitev zapeljanih Ijudtj; kadar gre za to, da se priznani sleparji spravijo tja, kamor spadajo. F i naučni minister je iz same ljubezni za Bothschilda zašel v veliko zmoto; on misli, da Rothsi hild ni kriv tega, kar se uganja na borzi. Kdor to verjame, mora biti sila naiven; ne verjamem, da bi bil minister t.;k. Gospodje Rothschtld itd. to so veliki kiti — ne, kiti ne smem reći, ker nečem teh koristnih rib žaliti — oni so (Posl. S 0 h e i c h e r : Morski vnlki.y Da, morski volki. Danes je govorilo toliko ministrov, da sem se jih kar ustrašil. Najprej Plener. Za njim je prišel pomožni minister iJacijuehem. Včeraj je govonl tudi ministarski predseduik, No, ta je dober mož, ta ne more nikomur nič zlega storiti; ko je včeraj govoril, se mu je kar poznalo, da bi bil raje kje drugod, k.;kor tn. (Splošna ve selost; tudi knez \Vindischgraetz se smeje.) Govornik se bavi potem s podržavljenjem železnic in pravi končno: finanćni minister se sicer imenuje Plener, ali njega ima Bothschild na niti; trgovinski minister se imenuje \Vurmbrand, na niti pa ga ima Tausaig. (Viharno odobravanje.) Tržaški poslanec Stalitz je včeraj rekel, da hoćemo vse žide sefigati. Tako neusmiljeni nismo. Da le oni nas ne sežgejo. Za Trst bi pa bilo prav dobro, ko bi se nekateri Ijud.e sežgali. Ce tržaška trgovina propada, so tega Žid je krivi Tudi iredentovci spadajo največ k tistemu plemena, kateremu je naredil Stalitz reverenco. Liberalno časopisje podkopava nravnost Gitajte ženi-tovaojske ponudbe, ponudbe masseus ali borzni del teh listov, kar slabo Vam postane. Hvala Bogu, da so se našli ljudje, ki opozarjajo na to nevarnost. Vas ni za to dobiti, ker sle sužnji tega nenravm ga, zanikernega časopisja. Minister Plener se je pritoževal, da so napadi nanj prehudi. Ko je še sim sol/an jedel kruli opozicije, ie bd kaj razposajen iu je z grofom Taatteom nečloveški ravnal, in grof Taaffe j« bil takorekoč tudi človek (Živahna veselost.) Mi pa smo dobrosrčna opozicija in dovoljena nam mora biti kaka mala opomnj t. Tako pravim na pr., da se je predloga glede uradnikov izdelala samo z» to, da bi uradniki liberalce volili. Čudno je tudi, kako je ministerski predsednik zagovarjal grofa Thuna. Verojetno je, da mu minjsterako predsedstvo ne ugaja. Zakaj V Ali mu niso ministerski tovariši všeč? Taaffe je sicer šel, a nekateri njegovih tovarišev so iz prevelikega patrijotizina ostali. Finančni minister, ki je bil prej opozicijonalec, se je odpovedal nekaterim svojih načel , da postane minister; morda se odpove še nekaterim, da ostane. Vprašanje pa je, ali je protekcijstvo, kakor se goji v naučnem ministerstvu, častno. Kar s-* je, pravi govornik, svoj čas v tem oziru reklo, j>^ gobi resnica. Končno je govornik prijel vlado zaradi misije kardinala Schonborna. Naučni minister M a d e y 8 k i pravi, da je 15 let član drž. zbora, da pa ni bilo nikdar toliko osobnih napadov, kakor sedaj (Posl. dr. L u e g e r : Takrat tudi ni bilo koalicijskih netjakinj) in izjavi, da se mu ne zdi vredno odgovarjati na Lueger jeva očitanja. Posl. dr, L u e g e r : Veseli nap, da je minister . Madevski govoril, ker je a svojim govorom priznal j popolno svojo krivdo. (Viharno pritrjevanje.) Kaj pa je povedal? Da se mu ne zdi vredno odgovoriti. Minister je odgovoren in zato je njegov izgovor udarec parlamentarizmu. Mi imamo pravico, govoriti o vsakem imenovanju in če vidimo, da se je protekcijstvo ugnezddo je naša dolžnost govoriti. Minister je rekel, da bo tndi nadalje izvrševal dolžnosti, na katere je prisegel. Od kdaj pa je to njegova dolžnost, na katero je prisegel, da nastavi moža svoje netjukinje, dasi nima predpsane skušnje? Posl. B o b i č pravi, da je ž njim velika večina slovenskega naroda pripravljena vlado podpirati, če pokaže resno voljo, pospeševati kulturelne in gospodarske interese slovenskega naroda. Posl. K a i z 1 pravi, da je minister Madevski v takem položaju, kakor je bil svoj čas minister Pioo, Tudi Pino se ni zmenil za napade in jih ni zavračal. Takrat, ko je rekel, da se mu ne zdi vre Ino odgovarjati, je tudi zadnjikrat govoril. Obtožba ga je uničila in izginil je. Posl. A b r a h a m o \v i o z je v imeni poljskega kluba protestoval BOper očitanja glede ministra Ma levskega. Posl. Suess napada kršćanske levičarje in izjavlja v imeni nadelatva levičarskega kluba, da ta nt vedel, da in čemu je bil poslan kardinal Sshdoborn v Rim. Posl. dr. Gregoreo popravlja z ozirom na Mengerjevo trditev glede Celja, da imajo Slovenci z dotično gimnazijo le knlturelne tendenoe ne političnih. Okrajni glavar je za Časa vojaških vaj cesarju rekel, da so vsa spodnještajerska mesta in vsi trgi nemški, samo vasi da so slovenske. Predsednik Chiumeckv: Cesarja ne smete vpletati v debato. Posl. dr, Ur zorad; Saj pripoveduje samo, kar je okrajni glavar cesarju rekel. Posl. dr. Gregoreo: Tisti okrajni glavar je pa vender našel dva slovenska trga, kamor je z gimnazijo Sel krolnjarit. Predaednik okrožnega odilča . . . Predsednik Chiumeckv: Prosim le stvarno popravljati. Posl. dr. Gregoreo: Lueger je rekel, da ve Menger vse — —. Popravljam stvarno, da glede (Selja ničesar ne v -. Ko je Be govoril poročevalec posl. Szczepa-11 o vv s k i, se je budgetni provi/ori] pri drugem in tretjem branju vsprejel. Prihodnja seja bo v soboto. Slovenci i U (luiiiij.ik'-ga tpiiuika „L>ic Zeit1' | Konec.) Narod, nahajajoč: se v takem položaju kakor Slovenci, si seveda ne more dovoliti luksusa poli-tiških strank. Na periferiji je povsod le jt-dna narodna stranka in eventuvalni prepiri in nasprotstva so vedno le lokalno ali osebne narave. Prav za prav tudi na Kranjskem ni drugače. Koncem šestdesetih in začetkom sedemdesetih let jo bila tam precej določna liberalna ali mUdoslovenska stranka, ali prepir je rodil posladek, da se je ministarstvo Lasser-Auersperg 1. 1877 upalo s pomočjo volilnih manevrov in teroriziranja uradnikov vzeti Slovencem večino v mestni kuriji in s tem tudi v 'ležel-nem zb- ru. Uspeh te akcije je ostal svarilen nauk Slovencem. Najstarejši, najodličnejŠi in nnjrazširje-nejši slovenski dnevnik „Slovenski Narod" zastopa še Vedno neko liberalno smer, toda „naprednjak!" ali „radikalci" niso imeli spretnega, svoje cilje po-znavajočega vodstva in so po nekaterih nezgodah zapadli v močno apatijo, iz katere jih je šele probudi I I. 1802 v Ljubljani zvršivši se katoliški shod. Na tem se je namreč preočitno pojavil od knezo-škofa Missie — kateri je bil izbran iz Zvvorgorjeve okolice v Gradcu, ker merod ajni krogi niso hoteli imeti »narodnega* škofa — in goriškega profesorja bogoslovja dra. M ah niča po časniku „Bimski Katolik" mladi duhovščini ne nespretno ucepljeni klo-rikalize.n čisto posebne vrste. Odporu zoper to je prišla zlasti na pomoć koalicija, kateri so pristopili konservativuejši slov. uski elementi: mnogo poštenih konservativcev se ž njo ni moglo sprijazndi in njih zveza z ogromno večino inteligencije je na Kranjskem prouzročila, da se je obnovila stara „narodna stranka" in da konkurira s programom klerikalizma. To je zmisel sklepov, storjenih na obudit zaupnih mož v Ljubljani dne* 21). novembra I. L, kateri je bil iz Kranjske in Primorske številno obiskan — štajerski Slovenci so izostali is taktičnih uzrokov — na katerem sta poslanca dr. Ferjančič in dr. Gregorčič (iz Gorice) igrala vodilno vlogo. Shod se je izrekel zoper koalicijo, pozdravil z ve* seljern krščansko-socijalno gibanje, a se izrekel za ohranitev prostih rok na vse strani tudi glede Mladočehov. Dočim so klerikalci, mej katerimi je malo posvetne inteligencije, na katoliškem shodu izdali bojni klic „Vera in narodnost", postavila je narodna stranka narodnost v prvo vrsto, ker vera mej Slovenci itak ni v nevarnosti, šla celo tako daleč, da je v svoj program postavila konfesionalno šolo. Pač najoriginalnejša „radikalna" strauka v Fvropi, zakaj to ime jej ostane najbrž tudi v bodoče pri njenih nasprotnikih in pri dopisnikih gra-ških in dunajskih listov. Tudi v narodnostnem oziru ni v stranki zvezdoklatilcev. Če torej kranjska deželna vlada proti njim izigrava klerikalce, tako ne bo s tem naredila veselih skušenj, zakaj tudi mej klerikalci je mnogo poštenih narodnjakov in klerikalizem bo prisiljen konkurirati z nacionalizmom, kar mu pri razmerah v slovenskih pokrajinah, kjer je res še treba beračiti za drobtinice, ne bo težko. Naj se ne prezre tako poučni vzgled, kakor je Belgija, kjer se imajo klerikalci za svojo moč zahvaliti največ temu, da so se potegovali za narodne pravice VlalOOV, Originalno in pristno avstrijsko pa je to, da je ob istem času deželni predseduik koroški v svojem uradu* m listu ostro grajal duhovnike, češ, da kale mir v deželi. Mladina ni posebno zadovoljna s tem, kako se razvijajo razmere, določne smeri mej njuni pa še ni in tudi poskusi čeških nupmlnjakov, priti ž nj'mi v zvezo, niso imeli uspeha. Pač pa se je v tem ustanovilo na Dunaj i katoliško dijaško društvo „ Danica". Delavci so v Trstu in na Kranjskem še precej narodni, dasi se narodnim strankam lahko po pravici očita, da se za delavce premalo menijo in izhajanju soc j ilnodemokratičnega lista, kttero bi reklo, da je narodnost nevažna, se delajo v slovenskih pokrajinah še vedno ovire. Značilno je vse-kako, da je zastopnik delavcev štajersko-kranjskega dlstrikta premogokopov posl. Pernerstorfer. Vinorodni okraji na Spodnjem Štajerskem bi bili ugodna tla za agrarni socijalizem, zakaj tam so cele ob čine, kjer je težavno, dohiti! občinski zastop, ker so gorice vse v unanjih rokah, če tu država ne pomaga kmalu, moral se bo v zboljšanje teh razmer organizovati narodni kapital. Ce se pregleda vse, kar smo povedali, potem se mora priznati, da sedanje politične razmere Slovencev niso ugodne niti zanje, niti za narodnosti, ki z njimi rivalisujejo, niti za državo samo. Vidi se, koliko malih bojev, katerih koalicija prav gotovo ne bo zadržala, je še pričakovati, če se tudi v Avstriji ne najdejo kdaj : državnik v velikem stilu, rasborni politiki in dalekogledno stranke, kateri bodo v jiraksi ugodno tešili še nerešena narodnostna vprašanja. Sicer pa si bodo Slovenci tudi pri sedanjih razmerah prav gotovo opomogli. A kako bi se koristilo napredka, ako bi se jih ne sililo, omahovati mej nacijonalizmom, ki se utegne okameniti, iu mej klerikalizmom. Kdo je kriv, da imamo v Avstriji deželo, v kateri tekmujeta odločilni stranki glede konseivatizma in kjer nacijonalizem ubija liberalizem, če se ta gane.. Kranjska je sicer le majhen ali značilen vzgled za to, kako nemšknliberalni amalgam uniči liberalizem tu in tam. V IJ llllljaili. 29, marca. Proti celjski gimnaziji. Nemci napenjajo vse sile, da bi |»reprečiii osnovo dvojezično Gimnazije v Gelji. Sedaj so „nemški* nacijonalci poslali v boj tudi ženske in dijake. I!muke goske resile so Kapital i u nemške naj bi pa nemško Celje. „Deutsche Zei-tung" poroča da so se protisemitski dijaki in pa dame obrnili do dr. Luegerja, naj bi porabil ves svoj upliv kot vodja stranke, da bi kršćanski socijalisti glasovali v tej stvari z drugimi Nemci, da se varuje nemška posest, ki je tu v nevarnosti. Mej krščanskimi socijalisti baje o tej stvari ni bilo popolne jedinosti. Pravicoljubje jih pač ne odvrača, i da ne bi glasovali proti celiski dvojezični gimnaziji, I pač pa nekateri politični pomisleki. Nekateri mislijo, I da je treba pomisliti, da bi kdaj utegnili le potrebovati pomoči Slovanov. Kakor pa izvemo, je večina krščanskih socijalistov se že odloČila, da glasuje proti osnovi dvojezične gimnazije. Najbrž se vsi udajo nežnemu in zapeljivemu pozivu pristno nem-I ških krasotte. Predloga proti prekucuhom in novi avstrijski kazenski zakon. Nekateri opozicijski listi so že davno na to opozarjali, da je načrt novega avatrijskega kazenskega zakona po nekaterih določbah popolnoma sličen nemški predlogi proti prekucuhom. Ker pa nemška predloga ni posebno popularna, so seveda avstrijski vladni listi temu z vso odločnostjo oporekali. Berolinska vladna „Nord-deutache Allgemeine Zeitung* pa sedaj primerja dotične določbe obeh predlog in pravi, da paragrafa 130 in 131 nemške predloge obsegata tisto, kakor je bolj obširno našteto v 134 do 146 načrta avstrijskega kazenskega zakona, posebno § 135 je jako sličen določbam nemške predloge. Določbe avstrijskega zakona so le še ostrejše iu bolj raztegljive. Vender je avstrijski državni zbor vse omenjene paragrafe vzprejei brez posebnega ugovarjanja, dočim se je v Nemčiji vzdignil proti dotičnim določbam najhujši odpor. V Avstriji ni nobeden poslanec v dotičnih paragrafih videl nevarnosti za znanost in umetnost, kakor v Nemčiji. Nemški ofi-cijozni listi žele, da bi nemški državni zbor posnemal avstrijskega. Po našem mnenju bi bilo pač bolje, da bi v tem oziru Avstrijci posnemali Nemce. Postopanje pri volitvah na Ogerskem. Po I časopisih zlasti konservativnih se sedaj mnogo piše ! o goljufijah, ki so se godila pri volitvah v Nitri. Dosedaj se navadno nemški listi niso dosti zmenili za take nepostavuosti. Stvari se sedaj obrača večja pozornost zaradi tega, ker je bil opozicijski kandidat grof Zichy m se vidi, da katoliška stranka pri tacih razmerah nima dosti upanja do kacih uspehov. Nobedenn bi se pa ne zmenil, da je kandidoval kak narodni S leva k. „Narodni Noviny" piš jo, da jih pritisk pri vobtvi ni nič osupnil. Tako so postopale vse vlade na Ogerskem. Zicl>yanci so lahko zadovoljni, da niso nanje streljali ali jih razganjali z bajoneti. Predsednik volilne komisije Gustav Tarnoczy je samo goljufal. Slovaki so doživeli vse druge viharje. Na voiilce slovaškega kandidata Bora so o svojem času streljali in jih razganjali z bajoneti. I Zlorabe pri vohtvi v Nitri so jako nedolžne proti j temu, kar se je godilo, dokler je slovaška narodna j stranka se še udeleževala volitev. — Taki dogodki j na Ogerskem niso nič novega, a se ni zanje nikdo I brigal, ker so kandidatje bili slovaški plebejci. Tudi člani sedi nje katoliške stranke na Ogerskem niso imeli nič proti takemu postopanju, dokler se je obračalo le proti Slovauom. Kossuth ii je napovedal svojo kandidaturo v topolčanskein Volilnem okraju za državni zbor. Voljen bode gotovo, ker vlada ne bode delala proti njemu, kakor je proti kandidatoma ljudske stranke v Čakovcu in Nitri. Le zaradi lepšega mu je postavila proti-kandidata. V ponedeljek je Kossuth v Balaton Fiiredu itn 1 svoj kandidatski govor. Naglašal je, da je program njegovega očeta tudi njegov program. On želi z mirnimi sredstvi doseči popolno neodvisnost Ogerske s svojo vojsko, s svojo upravo financ in s svojim vodstvom unanjih stvarij. Z Avstrijo želi dobrih odnošajev, sicer pa le osebno unijo. Ogerska mora postati samostojno okrožje in osnovati se mora samostojna ogerska narodna bauka. Nadalje je pa Kossuth za r« formo uprave na podlagi avtonomije in volitev, za jednakomeren volilen red za vso Avstrijo. Glede narodnostne politike je on za jednake pravice za vse (?), a zato pa morajo tudi vsi jednako ljubiti domovino. On in njegova stranka bodo pobijali vsako vlado, ki stoji na podlagi nagodbe 18G7. leta. Vodila jih pa bode prava ideja liberalizma. Obetal je svojim volilcem tudi več narodno gospodarskih reform. Vidi se, da je njegov program jako obširen, da se pa tudi prav nič ne ujema s sedanjimi državno - pravnimi razmerami. Jednakopravnost nemadjarskim narodnostim je pač obetal Je zaradi tega, da bi preslepil nekatere voiilce. Novo predsedstvo nemškega državnega zbora. Predsednikom nemškega državnega zbora je voljen član katoliškega centra s 185 glasovi. Od dalo se je bilo '201 volilnih listkov, od katerih jih je pa 105 bilo praznih. Prvim podpredsednikom je voljen pristaš svobodomiselne stranke Schmitt drugim podpredsednikom pa član katoliškega centra Spahu. Sedaj ima prvi pot nemški državni zboc katoliškega predsednika. Seveda se je to moglo zgoditi le pri sedanjih zamotanih razmerah. Nemški cesar je jako nevoljen s poslednjimi dogodki v državnem zboru in se celo govori, da novega predsedstva ne bodo vzprejei v avdijenci. To je morda izvoljen- cem Se ljubše, Laj ti sicer je pričakovati, da bi jih . nagovoril z jako rezkimi besedami. Sicer bi se člani novega predsedstva tega ne ustrašili, a neprijetno bi pa jim vsekako bilo in položaj bi se s tem še poostril. Vprašanje je pa, če bode mogel sedanji državni zbor dolgo zborovati. Večina, ki se je našla proti Biamarcku, ni tako jednolična, da bi bila za kako uspešno delovanje. Na vzajemno delovanje mej protestantskimi konservativci in katoliškim centrom je pa pač težko misliti. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljublfaui, 28. marca. (Konec.) Obč. svet. dr. Stare poročal je o projekto-vani zgradbi navpične ceste k domobranski vojašnici, ki bi vezala novo cesto na Poljanah z Gruberjevo cesto. Za to cesto bilo bi treba okolo 1200 kvadratnih sežnjev. Zaslišani posestniki tamošnjih zemljišč pa so zahtevali za svet, ki je za cesto potreben, celo po 8 gld. za kvadratni seženj, torej silno pretirane cene, le gg. Jaromir Hanuš in dr. Kopriva, ki sta tam zgradila hišo, odstopita svet brezplačno. S kanalizacijo vred stala bi torej projektovaua cesta 17 0-18 gld. Ker je ta svota previsoka, nasvetuje stavbiuski odsek, naj se naprava te ceste za sedaj odloži, kateremu nasvetu je občinski svet pritrdil. — Ponudba gospoda J. Prosenca, kateri bi odkupil nekdaj Jalenovo, sedaj mestno hišo na \ oglju Resljeve ceste in Poljskih ulic za 2000 gld. (smeh), se brez. debate odkloni, ker je ponu|ena cena povsem neprimerna. — V svrho gradnje ceste k novi šoli na bi>rji, kamor imajo otroci iz I lovce velik ovinek, dovolil je občinski svet za nakup po'rebnega sveta znesek 000 gld. »Stroški za most. ki naj bi se dal po pijonirjih napraviti, naj se postavijo v proračun za leto 1800., stavbmskemu uradu pa se naroča, naj potrebne načrte pravočasno izdela. Obč. svet. S u b i c poročal je o prodaji stavišča pare. štev. 208/ 1 in 144/5 za nunskim vrtom ob Tržaški cesti. Poleg svoje nove hiše namerava mojster gosp. Zupančič zgraditi še jedno hišo na gori omenjenih parcelah. Občinski svet je sklenil, prodati gosp. Zupančiču ti dve parcel! v obsegu 244 kvadratnih sežnjev za 1054 gld. 72 kr., torej kvadratni nežen) po S gld. s pnstavkom, da ima kupec za dosedanjo porabo sveta, katerega je že preje ogradil, plačati 100 gld. najemnine. Hlia na prodanih parcelah ima se zgraditi vsaj v teku treh let. — Nadalje sklenil je občinski svet, da se ima na sv. Petra cesti od usnjarskih ulic do mitnice, kjer vodi pot k novi deželni bolnici, prihodnjo spomlad napraviti hodnik iz porfirja. — Dimnikarska dela pri mestnih poslopjih oddala so se skupno Ljudevitu Strioelju in J. Vrbovcu ter se je dosedanja pogodba za tri leta podaljšala. V imenu šolskega odseka poročal je ohč. svet. Orožen o računih mestnih ljudsko »šolskih vodstev glede porabe dotacij v šolskem letu 1803/4, nadalje o porabi dotacij za modeli reko šolo, za razstavo učil in za vzdrževanje šolskega vrta; vsi računi bili so brez debate odobreni. O realčnega ravnateljstva računu o porabi dotacije za 1804. leto poročal je obč. svet. Valentinčič ter mej drugim omenil, da je vodja naročil dve omari za zbirke — ne v Ljubljani, ampak v neki kaznilnici na GaliŠkem; omari staneta lepo svoto 80 gld. transport v Ljub Ijano in pleskanje pa 115 gld. O tem, pravi poro-čevalec, ne moremo molčati, ker je to povsem neopravičena potrata, ter nasvetuje. naj se račun odstopi deželnemu odboru (ki ima plačati polovico dotacije) z opomnjo, da mestna občina teh nepotrebnih Stroškov ne plača, dokler jih realčno ravnateljstvo ne opraviči. Občinski svet, ki je poročilo vzel z začudenjem na znanje, pritrdil je nasvetu poročevalca. Obč svet. S ve te k poročal ie o skontrovanji mestne blagajnice in ž njo združenih fondov dne 10. decembra 1804. Ker je bila blagajna in knjige popolnoma v redu, vzel je občinski svet poročilo na znanje, ter po nasvetu poročevalca sklenil, da se ima tretji ključ glavne pokladuice izročiti blagaj-ničnemu kontrolorju, da se imajo izkazi o stanju mestne blagajne predlagati finančnemu odseku 15. in zadnjega dne vsakega meseca, nadalje da je mesto blagajničnega praktikanta takoj razpisati, ter da se ima conto corrente-dnevnik tudi v bodoče nespremenjeno voditi. Pri tej priliki omenil je obč. svet. Gogola, da blagajnični uradniki še niso položili, odnosno popolnili službene kavcije, kar je v protislovji s službenim navodilom. Magistratu naj se torej naroči, da se ta nedostatek takoj odpravi. Predlog bil je soglasno vzprejet. — Nadalje sklenil je obč. svet, da se tudi za tekoče leto za botanični vrt dovoli zvišana podpora 205 gold , ter da se ima knjigovodstvenomu usistentu Andreju Debevcu, ki ne treba več kavcije, vrniti založniško pismo. — Za efektno loterijo „Glasbene Matice" dovolil se je znesek 50 goldinarjev. — Vse ostale točke odstavile so se z dnevnega reda. Pred zaključkom seje izrazil je obč. svet. G o-gola željo, naj se v teku osmih dnij zopet skliče seja občinskega sveta, da se odobri računski zaključek mestne hranilnice, katerega občinstvo težko pričakuje, ter rešijo nekatere druge nujne stvari. Konečno nasvetoval je obč. svet. Hribar, naj bi 8e seje občinskega sveta redno obdržavale; njegov nasvet bil je soglasno vzprejet. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. marca. — (Novi predsednik okrožnega sodišča celjskega) je imenovan, in sicer dosedanji višje-sodni svetnik v Gradcu Rudolf Ullepitsch plem. Krainfels. Varovana je s tem „ nemška posest", fundament koalicijske politike, kajti g. Ullepitsch je še iz Novega mesta znan, da s svojim pravniškim znanjem odkrito združuje energijo nemški mislečega in politikujočega moža. — (Osobne vesti.) Pravni praktikant pri dež. sodišči v Ljubljani Pavel Hudo vernik je imenovan avskultantom na Kranjskem. — Deželno-sodni svetnik v (Jelji, Aleksander Balogh, ja dobil naslov in značaj višjesodnega svetnika.— Vodja zemljiške knjige v Ptujem g. Avgust Blechschmidt je dobil zlati zaslužni križec. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na današnjo benefico dične naše primadone gospice L e š č i n s k e . ki bode gotovo živ dokaz vehke priljubljenosti, katero po vsej pravici uživa izborna pevka pri občinstvu. — V nedeljo dne 31. t. m. nastopi kot gost v zadnji redni operni predstavi te sezone v operi ,Ma rta" poljski basist g. Ivan pl. B o r k o w s k i , član opere v Opavi, iu sicer v ulogi P 1 u m k e t a. Zaleti je, da bi bila ta zadnja predstava letošnje gledališke sezone dostojno obiskana. Posebno opozarjamo nanjo vnanje rodoljube, ki še niso čuli mične „Marte*. — (Občni zbor gospojinskega pomočnega društva rudečega križa) za Kranjsko bode dne I. aprila zjutraj ob 11. uri v stanovanji predsednice gospe Celestine Schiffer na Turjaškem trgu štev. 5 v III. nadstropji. Poleg običajnih poročil je na dnevnem redu tudi sprememba pravil. — (Preskusnje za učno vsposobljenosti za ljudske iu meščanske šole se bodo začele pred ljubljansko komisijo dne 6. maja. Prošnje je vložiti do l2>. aprila. — (Veteransko društvo v ljubijani ) Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu se nam javlja, da je veteransko društvo v pretečenem letu, tudi v humanitarnem obziru hvalevredno delovalo. V podporo 40 bolnim društvenikom potrošilo je 606 gld. ;-> kr., za pogrebne troske terej v podporo vdovam in sirotam pa 11»T gld , ter skupaj lepo svoto 803 gld. in 3 kr. Društveno premoženje znašalo je kuncem pretočenega leta 4360 gld. G8 kr. — (Povodnji) Ljubljanica je sicer nekoliko npadla. od drugod pa se poroča, da vode naraščajo. Tako je narasla Sava in je Sora odtrgala kos jezu pri tovarni v Goričanah ter poškodovala most. V Planinski dolmi narašča voda še vedno. Ker je nastopilo zoj>et d-ževno južno vreme, se je bati. da tudi Ljubl|anica začne zopet naraščati. — (Novi konservatorji ) Naučno ministarstvo je po nasvetu centralne komisije razdelilo kranjsko deželo v tri okrožja in imenovalo konservatorjem II sekcije: prof. Ivana Franke t a v Ljubljani za okrožje, obsezajočs glavarstva Kranj. Radovljica, Kamnik; kanoniki Ivana F lisa v Ljubljani za okrožje, obsegajoč-1 mesto Ljubljana in okr. glavarstva Ljubljana okolica, Litija, Logatec, Postojna: prof, Lana Ve rh ovca v Novemmeatu za okrožje, v katero "padajo glavarstva Krško, Novomeato, Kočevje in Črnomelj. — (Nadzorovanje ) Te dni nadzoroval je prometni ravnatelj g. S c a 1 a iz Beljaka železničui jirogi L j u b 1 j a n a - S t r a ž a in Grosuplje-Kočevje. — (Pretep) V predzadnji številki smo javili, da so se v nedeljo zvečer sprli fanti v Svethnovi gostilni v Mali Ručni in da je pri tej priliki 20letni gozdarjev sin Anton P u gel iz Cušperka z nožem v trebuh sunil Franca Finka Kakor se nam naknadno poroča, je ranjeni železniški delavec Fink že v ponedeljek zjutraj umrl. Pugela je Ljubljanska policija aretovala ter ga izročila deželnemu sodišču. — (Zdravstveno stanje ) V vasi Aibel v Kočevskem okraju je zbolelo 19 osob za osebnicami, katere je zanesel tja še po zimi neki delavec, ki se je vrnil z Ogerskega. Umrli sta 2 osobi. Storilo se je vse potrebno, da se prepreči dalnje razširjevanje bolezni. — Osepnice so se pokazale tudi v vaseh Radovica in Gradac v Črnomaljskem okraju, kjer je zbolelo 5 otrok. — (Nevaren spalni tovariš.) V Mariboru je v nekem tamošnjem hotelu zajiazd tujec, ko se je slačil, da se pod posteljo nekaj giblje. Pogledal je in vi aprila okr. šolskemu svetu v Radovljici. — V deželni prisilni delavnici v Ljubljani mesto nadzornika stražnikov z značajem dež. uradnika nižje vrste. Zahteva se znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Prošnje do dne 20. aprila dež. odboru kranjskemu. — Mesta okrajno-»odnih pnstavov pri dež. sodišču v Gradcu (IX. čin. razred) in v FVIdkirchenu, oziroma pri kakem drugem okr. sodišču. Prošnje do dne 7. aprila, za jirvo predsedstvu dež. sodišča v Gradcu, za drugo predsedstvu dež. sodišča v Celovcu. * (Smetanova dela na dunajski dvorni operi.) Predvčerajšnjim se je predstavljala na dunajski dvorni operi S netanova komična oj>era „Tajnost11. Po vsakem dejanju, kakor tudi pri odprtem odru je bilo mnogo aplavzov. Pevce je občinstvo po večkrat pozvalo na oder, ter je sploh Uspeh opere bil j>rav lep. Bodoče leto se bode pela istega skladatelja zgodovinska opera „I)aliboru. Sploh se zavzema ravnatelj Jaht) za dela pokoj« nega češkega ženijalne.:a skladatelja. * (Priča razk ralja Milana ) Znano je. da je razkralj Milan poskusil nekatere radikalce s tem uničiti, da jih je dal tožiti, da ko skuhali umor ti kralja A eksundra. Pri dotič-ni obravnavi so bdi zatoženci ojiroščeni. Glavna priča proti njim je bil hajduk Baštovan, katerega je beligrajsko sodišče obsodilo zaradi 10 storjenih roparskih umorov na smrt. (Grozen dogodek v bolnici) se je pripetil v Veliki Kaniži. V opazovalnem oddelku za umobolne je cigan Olila napadel s kolcem čuvaja, ko mu je prinesel zajutrek, ga pobil na tla in mu z nožem iztaknil oba očesa. Potem je šel mirno vun. kakor da se ni nič zgodilo, in se je še hvalil, da je ubil svojega čuvaja. Deli so ga takoj v varen zapor * (Ljubavna tragedija.) V Krakovu se je poročnik Hevttuanelt zaljubil v kaairko v neki tovarni. Ker se ž njo ni mogel poročiti, sklenila sta. skupno umreti, šla sta v neki hotel, kjer je poročnik naj|>rej dvakrat ustrelil na svojo ljuh mko, potem pa sebe. Ljubimka je, le lahko ranjena, zaljubljeni poročnik j»a tako težko, da najbrž na bo okreval. * (Dvoboj mej dekleti.) Dve 2()letni delavki v tobačni tovarni madridski sta se zaradi nekega moža sjirli. Sli sta v neko gostilno zunaj mesta, se zaprli v sobo, slekli obleko do pasa in se začrtli s kuhinjskimi nožema boriti. Prizadeli sta druga drugi toliko ran, da je jedna umrla na lici mesta, dru^a pa nekaj ur kasneje. * (Prodano mesto.) V gnberoiji Volinjaki ležeče, 19 OOt) stanovmkov b roječe mesto Starakon* stantinov je bilo te dni — na prodaj. Mesto je namreč last kneginje Abamalek in ta je je prodala soprogi admirala Dubasova za 4,600.000 i uhljev. J__l -t Slovenci iu Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila iu Metoda I k__±_ J___ ZEBr z oj sltt Ire. Dunaj 29. marca. Veliko senzacijo je vzbudil članek „Neue Freie Presse", kateri napoveduje krizo V pododseku za volilno reformo. Na borzi se zopet govori o ni i n i s t. e r s k i k r i z i. Dunaj 29. marca. Seja budgetnega odseka, v kateri se je imela staviti interpelacija do ministra \Vurmbranda zastran podržavljenja južne železnice, se je odpovedala. Ce bode v ponedeljek, bode tajna. Dunaj 29. marca. Davčni odsek je sklenil, da razuti dunajske trgovinske zbornice vsaka dobi jednega zastopnika v deželni davčni komisiji. Dunaj 21). marca. Pri včerajšnji volitvi v občinski zastop v 3. razredu, pri kateri je šlo za štiri mandate, so zmagali protiseiniti. Tri mandate so protiseinitje imeli že prej, jed nega so pridobili. JLVOV 29. marca. Dež. šolski svet je sklenil opustiti učiteljišče v Tarnopolu zaradi protidinastičnih agitacij mej oudotuiini dijaki. Berolin 29. marca. Cesar Viljem je izjavil, da novovoljenega predsedstva poslanske zbornice ne vzprejme v avdijenciji. Meteorologično poročilo. a 08 2 ; Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrica v mm. S ce) a 7 zlutraj 2. popol. i*, zvečer 726-4 7264 7260 0 6° C 8 8° C 5 -G« C ■t, vzh. si. jzh. si. jzh. ohl. obl. obl. 2-9 dežja. I Srednja temperatura .V nowfe faci j a%\ fiaftor: ?c£ml p-faSči, jacjiuti, p&tcxA*\Ct ?afj. (311—2) pti DOCOCO po ir-:e?iio uti-fitft -.•liafi đl H tO 1 l SCH l l D t C Z o £j n G tj a »t i. o SttiJ&Cftttvn Mvicatv. Cafoii ROttfl ft^tjantv z-a, «jOspc u I. »jacitropju. .-H a fa Cca t iu o&o:ci z-.a>toiij. i »i poštnine pto>to. t;, ir. jjiavjo rinnaieiiMvn mir, ari, mimik Izvod iz voznega reda v#*L"tA-m ez?«. ©d. 3.. olcto"bra 1694 .Vaet> i . ■! umanjeni pntiatalpil in orthaialnl nail huikmh eo < ir>'lri^.tt..|..)>.'iM r•».'! v t,);.t ,»•.' n 3 miniti r. Odhod iz LJubljane J ni. kol.) Oh t» urt .1 min. p«| nvH ..».•••ni vlak v Trbia, Hontabel, Hfl)i t k. Ot lovec, Kranaomfo-tt«, Jjjtiliuo, tt»a Selathal t Auun', Iiohl, (imun den, Soliioirrai), 1/LMnl-Oaateln, Zeil na Jeieni, 8««yr, I.lno, Bmlejevlca I'Unuj, Mnrljiiio vare, K^cr, Karlov« van-, Kraueuvo vara, 1'ragO, Lipeijo, I litim J via Amutnttcn. 'V, H, uri JO min. zh'iru) metan) vlak v Novo maato, Kurevta. Oh 7 Mri / 0 ./O m tlunui uinbui vlak v TrMa, Poiitatti ., H>il)akt <;• loveo, Kr iiir.muffiBlo, Ljubim, Dunaj, 6ea S« !/.tli»l v Ntilitotjrail, I)iiu» vfa Ai 't.-n Ob l'J. uri utin. ./oj.i,/k.(u^ i:ir«ii.i vlak v Novo meito, Kočevje. Ob II. uri MO mira. fJof»fjfcMfvM vlak v Trbt«, Poutal-al, Bnljak Celovec, l'riN/iiili'.'i , Ljubno, SnUtlial, Dunaj. Oh 4 uri 14 min pnjmtuitnr oeetmi vlak v Trhli, Heljak, Coluv>(i I.jiii im. ces s.•!.-•!..il v PniaOfjndj Lend-Oaiteln, /n na Joreru, (na moet, Ur. i/uic, Ourlb. Oemevo, l'aru, 8teyr, UBO, Omni. ti>n, Itchl. Hudejevice, PlienJ, Margino vare, Kfrer, Praneova vare, Karlove var« Pratfo, Lilptko, nunaj via Ametetteii. Ot> 7. uri 'JU min. mrrrrr meiani vlak v Novo tnnito, Kočevje Prihod v LJubljano (juž. kol). o* a. uri s:t tiiln mju!r,\J oiebnl vlak a nunaja vta Aiaitetten, Up m.'i', 1'nii«, Krauuovih varov, Karlovih varov, K^ra, Marijinih varov, Plauja, Oi,.ii'|.-vn', Holuoirrada, Uno«, Htorra, OmumlRua, lechla, Aui, •eea, /.■ l. ua Jcieru, l^eod-Gaateiua, Lajuljne^a, Culuvca, Moljaka-Kranaeuafestf- Trblta Ot> š. uri IU min. tjutrnj metani vlak U Kočevja, Novega mesta. '»f ll url J7 min iltt/Htiuitlnr uaolml vlak a Dunaja via Ainatrltne I..: Pr.itfo, Krancovili varov, Karlovih varov, KifTa, '■' i. varov, ei/nja, Ilitdejevic, Holnoirrada, I.lnoa, 8toyra, Kanta, Uuiirve, Ciirba, Mr.'ni.i. i-, I notno« ta, X«ll» na Jeaoru, I.nml-Oaatnlna, i/i,'. .. . . Orlovia, lilei.ia, Pontahla, Tihiia. Oti V. url min. pofuUuiltir iiu-ianl vlak U K'..'. , Novr>i>a mesta. 4 uri 4 H mi ii j,;)„-!>t,l u. i.ui vlak a Dunaja, lotil.w*na, SnlithaU Hm k*, (Viovt-a, Kraiiaemrpfi«, Pmitalila, Trblta Oh U. urt .'.'» mili tv-rrr inrU.ni vlak ■< Kooevja, > • Mri-ta. Oh ft. Kil -'I rriOt. ii-.-.r OMhnl vlak ■ Duiiaj« prnu.i Anialolluiia b I. Ilbaettk, Hvljaaa. Celovua. 1'ontahla, Trblta. Odhod lz LJubljane nt-*., kol - ? uit - t »na tjutrnj v . O.t . >.i/;.oVm■.<>vni red t 4. Volitev ravnatnljskega odbora, in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov, e) Volitev :i članov v nadzorstveni odbor. "). Predlogi drnčtvenikov. K polno&tevilni udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje ravnateljski odbor. Bila xi c a za leto 1894. Bt. gld, kr. |j Št. pld. kr. Gotovina dne 31. decembra 1891 1'ri raznih zavodih naložen denar . Posojila: nt na zemljišča . »;ld. 18.'MK{" b) na menjice . . „ o78rj4->> na v »stavna pisma . -Jl*t7<)" Inventar f»o odbitku 10" 0 Zaostale obresti posoj 1 . . Neporavnani prehodni zneski 9916 19896 '2~r»7i 7 213 4229 112 (IS 13 38 4.r> 309f»84 G4 1 Glavni rezervni zaklad...... 8tW2 2 Posebni rezervni zaklad..... 4426 3 Glavni deleži 100 h gld. 100— . . 10 00 4 Opravilni deleži 1«1 a gld. 6*—, 34*5 I gld, 1—......... ' 1151 f» Hranilne vloge......... || 270070 t» Kapitalizovane ohresti...... 11120 7 /a I. 1895 tin prej plačane obresti posojil 1394 8 Dobiček........... 27fi8 8H 84 3G 68 89 04 809684 i 64 IDetet izgube in dobička za upravno leto 1894 2Crec3.it Št. gld. št. gld. kr. 1 Izplačane obresti hianilnih vlog G99 08 1 Na novi mrmi prepisani ostanek iz 2 Ka italizovane obresti hranilnih vloi.' 11120 63 97 71 3 Za 1. 1895 predplačane obresti posojil 13H4 89 1 2 Prejete obresti posojil...... 12910 34 4 139-J 75 8 4 29 38 o V letu 1894 za leto 1*93 p'a'a e obre- 4 451 16 9580 36 *. V letu l»93 za leto 1894 vzprejete Odpll na vrednosti inventara . . . 23 • 8 j 1397 br, 7 Davek............ 274 19 6 227 68 8 04 | 7 Obresti denarja naloženega .... 1479 50 20198 57 ! 20193 r>7 od 1. januvarja do 31. decembra 1894. leta: gld 1.040 586 82 Prejemki Izd.et.tlEi št gld. kr. I ; št. 1 j 200 _ i 2 Vplačani opravilni deleži..... 89 — •> 3 Dvignene obresti glavnega rezervnega 3 371 58 4 4 Dvignene obresti posebnega re/.ervnega 5 zaklada..........; 929 H8 ' b' ! 5 Vložene hranilne vloge...... 946886 86 7 8 87209 ... 7 Prejete obresti posojil ... 12810 34 8 8 1 Upravni dohodki .... 461 16 9 Iz raznih denarnih zavodov dvignene 10 glavnice .......... 167521 49 ll iu Dvignene obresti denarja naloženega . 147» 50 12 11 Prehodni zneski ..... ll-_> 05 13 12 Prejete zamudne obresti..... 227 «;;; 18 Gotovina prioatkou leta 8201 n 14 Za prodani inventar dobilo ^e je . . h no 626251 ll gld. kr. I/plaćani opravilni deleži . Izplačane hranilne vloge . . . Izpl ičane obresti hranilnih vlog Upravni tro&ki........ Naložilo se ju pri denarnih zavodih . Izplačalo dividende glavnin deležnikom .........., Davka se je plačalo......, Za dobrodelne mmene..... Nagrade ruv nnt eljst i u..... Prehodili zueski....... Inventar ........ . Gotovina koncem leta 1894 . 87 — 220783 9f. 699 03 — 1392 75 168680 8^' f»88 _ 274 19 196 — 660 — 198 65 91 02 9916 — 5252 1 ; 41 Oton Bayr, dennrničar. Za ravnateljski odbor: J. Knez, Dr. Jos. Stare, Iv. Verhovnik, Vekoslav Jenko. ravnatelj odbornik, odbornik kontrolor. Nadzorstvo „Kmetske posojilnic- ljubljanske okolice" j»* pregledalo in primer alo letne računn za 1894. l*to in naznanja, da so pregledani letni računi iu bilanca razpoloženi na spregled v zadružni pisarni, kakor to zahteva § 30., al. 4. društvenih pravil. (803—3) Vinko Ogorelc. načelnik. Ljubljana, dne 20. marca 1895 Dr. Jos. Vosnjak, Ivan Rode. Bavarsko črno pivo ,,jLopatar" ( l»* • l<~«il>i'itii ) posebno tečno ter holehnim priporočljivo, iz prve pivovarne. Kf4lliua>yr|«-%e v »I o ■••» ko vem, vrček po IS kr.. izborno lioNl*rJe>o pivo vrček po IS kr. in iz.rMtun vlun toplo priporoča ^41—1) Kranjska vinarna v Ljubljani V SloilOVil, lllicHll Ki. .-.•>. Cenik vsakomur na razpolago. Praktikant ali učenec z tlobro šolsko izobrazbo in iz dobre hiše se vzprejme pri Jei-iM-Jn lU-llz-n %■ I..|iil»l|anl. trgovina s »pecerijo, in> ko iti deželnimi pridelki. (836—1) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".