Leto IV., itev. 184 Poštnina pavSallrana. V Lfublfanl, sreda dne 8. avgusta 1923 Posamezna stev. siane 1 Oin |«ha|» ob « »lutrm). Sune mosečno 12-60 Dia g* Inozemstvo 2&-— a aeobvr.iou Oglaai po Uriiu Uredništvo: Miklošičev* cest« it 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlfttvoi Ljubljana, l'ro4ernova nI. «L 54 Telet it. 36. Podružnice; Maribor, Barvarska uL l TeL it. 251 Cel|e, Aleksandrova «. Račun pri poitu. i-eLos uvodu itev. tim minuro. iz-- Ljubljana, 7. avgusta. Kongres strokovnih organizacij iz vseh krajev države, ki se vrše pri nas že od prevrata naprej, niso le krepki mejniki na polju poedinib specialnih strok, marveč so tudi velevažnl dogodki v splošnem našem državnem ta narodnem življenju. Kontakt, ki ga tem potem dobo mod seboj državljani raznih pokrajin, raznih plemen, raznih konfesij ln raznih svetovnih in političnih nazorov, r,e moro ostati brez blagodejnih posledic; 6aj je modsebojno spoznavanjo Jugo-tlovenov ena najbolj nujnih in najbolj važnih potreb. Ogromna večina nespo-razumljenja, nezaupanja ter iz njega izvirajoče antagonije ter nezadovoljstvo izvira baS iz pomanjkanja zadostnega medsebojnega poznavanja. Na kongresih je prilike dovolj, da pride do veljave razum, a priložnosti je tudi dosti, da se razodene srce. Odkrita in jasna beseda, izpre$»ovorjena med brati, razpodi črne oblake hipoma ter ustvarja za vso bodočnost či.it iu svitel pogled. Po poteku takih do-podkov človek pravičnejše ta objek tivnejše sodi in zato tudi bratsko odpušča. Pri pravem spoznanju se da separatizem, če se je lotil širokih mas, ro-ducirati na lokalni m osebni egoizem, ki sta že od pamtiveka dobrota in slabost človeškega instinkta. Lokal-i■ i patrljot je več ali manj vsak človek Horjul hoče biti več kot Vrhnika, Ljubljana več kot Zagreb iu Beograd. Lokalni patrijotizem Prlekov ali IJrek-murcev vzbuja prav iste občutke napram Ljubljani, kot lokalni egoizem katerekoli pokrajine napram Beogradu. V Ljubljani sami imamo v vseh mestnih okrajih lokalne patrijote, ki clvlajo mestni upravi največ preglavice. Plemenski egoizem je Že višja sto-pirja sinteze lokalnega patrijoti/.ma. br: v bolj oddaljenem razvoju leži ju-uoslovenski in naš državni egoizem, se v nas vzbudi zlasti kadar pomi-riiaio na Italijane. Treba je kulture, ažurna ta širokogrudnosti, da podredi .skalni, plemenski in osebni egoist samega sebe ta svoje manjše Interese celoti ter višjim interesom. Sele, kadar bo sleherni državljan čutil, da so vsi kraji v državi enako njegovi, in smatral, da so vsi ljudje, ki tvorijo ju-troslovenski rod, enakoveljavni, bo natopila doba pravega nacijonalnega in državnega čustvovanja in uclejstvova-nia. Destruktivni element v Jugoslaviji ! v največji meri dete historije poedi-niii plemen. Ni res, da Slovenci in Hrvati zato nimajo zadostno smisla za 'iitjvno delo na zgradbi Jugoslavije, ter so bili v Avstro - Ogrski vajeni rušiti državo. Baš največ oni, ki so bili Avstriji veliki patrijoti, so v Jugoslaviji po svojih činih protidržavni. Konstruktivni so v naši državi oni, ki •o bili jugoslovenske misli že v Av-:Uiji ta so zato tamkaj bili destruktivni. Konstruktivni so predvsem junaki, .i so se stoletja neprestano s puško v roki borili za svobodo. Na žalost na Je l;rmstruktivnost poslednjih le v mišljc-i.|u in vsa njihova sila še ni sposobna, fla bi mogla preko noči vršiti tako komplicirano konstruktivno delo kot ra zahteva notranja, zgradba velike : ive države. i''a s je najboljši zdravnik tudi za farode. Krčevite porodne bolečine, ki so jih morale prestati ob svojem nastanku in za tem vse nacijonalne države, tudi Jugoslaviji ne morejo biti »rihranjene. Zaman dopovedujem sin-Wu, naj nikar ne skače čez jarek, Mer je most, Za deco, za mlade naro-■• tem, da bo državni zbor pri-kabinet zrušen, nadalje ali je državna, hodnje dni rešil najvažnejše zakonske banka v resnici zaprla svoje lokale in; načrte, ali se ob periferiji mesta res plenijo NOVI IZGREDI trgovine. Po mestu so ae razdeljevali te- Urki(1 7. ugta. včeraj ponoči taki, ki so naznanjali padec Cunove vla- je prl8,0 do nov(h ilgrHoT. PoUcij(1 „„ de. Te vesti so ee mogle kmalu deman- ,, . . , ... konjih je morala razgnati množico. Sku iratl, vendar pa traja napetost ln po r jnn rtpm0nBtrBn,0T je hotelll prodrft, t AO t ni-nhl nn lelitn «nra/li nnlA.no nAnitlr« * tost prebivalstva zaradi poloma nemške valute dalje. Berlin, 7. avgusta, s. Danes dopoldne so imeli voditelji strank razgovor z državnim knueelarjem. Kakor Javlja 1'raštedioua 1200—1210, Slavcu- Pariz 79.30—79.35, Milun 135-140. Pr,-cah, kakor tudi za udeležence evhari- ka Simonsa in italijanskega poslanika skfl banka 110—115, Ljubljanska kredit-' ga 146.50—150.50, Dunaj 320.000 do stičnega kongresa v Zagrebu. V prvi1 Negrottija. zadevi je posredoval poslanec Sušnik, v drugi pa Janko Simrak. 2ELEZNICARSKE ZADEVE. Beograd, 7. avgusta, p. Minister saobračaja dr. Velizar Jankovlč je danes SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 7. avgusta, p. Za Jutri dopoldne ob 9. je sklicana seja demokratskega kluba, ki se je udeleže vsi poslanci, ki ie nahajajo v Beogradu. Grčifi prozi nova revolucija SKRAJNA NAPETOST MED VENIZELISTI IN REPUBLIKANCI. Trst, 7. avgusta, j. «Plccolo» javlja iz Soluna: Po vsej Grčiji se opažajo znajne-nja, da giozijo težki nemiri. Središče tega gibanja jc v Solunu. Oblasti so odredile vso potrebno, da preprečijo protirevolu-cijouarjem izvršitev njihovega načrta, izvesti državni prevrat. Orožništvo, kateremu vlada ne zaupa več. je bilo poslano v Staro Grčijo in nadomeščeno z rednimi četami. Ponoči in podnevi krožijo močne vojaško patrulje po mestu. Govori se, da je konjenica, ki se nahaja še na fronti, hotela udreti v Solun ter od tam storiti vse, da zruši vlado. Vlada jo poslala na fronto zaupnike, da pregovo. rijo voditelje tega gibanja, da opustijo s.-oJo načrte. Vlada je rokvirirala 20 ladij, da spravi čete domov, ki so postale v Trakiji po sklepu miru s Turčijo nepotrebne. Čete, ki se izkrcajo v Solunu, da odidejo domov, ne smejo oditi v mesto. Vojaštvo jo brez veake disciplino. Atenski metro-polit in ostala duhovščina opozarjajo prebivalstvo v niostih In na deželi, naj vzdrži mir in red. Nasprotstva med veni-zclisti in republikanci pa so tako velika in napeta, da se vsak čas pričakuje izbruh meščanske vojne. Le še čudež more rešiti Grčijo. V Solunu je pred kratkim več tisoč delavcev napadlo borzno poslopje, vendar pa jih je orožništvo in vojaštvo razpršilo. V Atenah so bile demonstracije delavcev še večje. Prebivalstvo dolži vlado, da je kriva padca valute, vsled česar se dežela hliža ruinu. Deputacija delavcev je odšla k Plastira.su, da mu razjasni razpoloženje prebivalstva. Plastiras je sprejel deputacijo zelo nemilo ter je zagrozil, da bo dal demonstrante razpršiti po vojaštvu, ako 5« ne bi hoteli takoj raziti. Momentano je vzpostavljen mir. na banka 235—240, Trboveljska premo- 330.000, Budimpešta 95.000—105.000. Bn gokopna d. d. 980—1000. kareštn 920- 940, Sollja 475- 525. Učifelfski kongres v Lmbljam PRIPRAVE ZA HARDINGOV POGREB. Pariz, 7. avgusta. J. Pri pogrebu predsednika Zedlnjenih držav Hardinga, kl se vrS| 10. avgusta v Marlonu, bo Francijo .nstopal vojaški poveljnik Pariza genezi Goraud, ki se mudi seda) v Ameriki. >>';ikor se poroča Iz Washingtona, se vrše za pogrebne svečanosti po celi Ameriki ogromne priprave ln se bo Izvršil no-fob z velikimi sračanostmi PaSši na Celtaem Praga, 7. avgusta. J. Demokratski listi javljajo, da bo jugoslovanski ministrski predsednik Pašič podaljšal svoje bivanje v Karlovih Varili, kjer bo imel sestanke s politiki Male antante, do pn-vratka Masaryka v Prago. Ministrski predsednik Pašič bo nato v Lani poselil predsednika Masaryka. Iz Karlovih Va-rov namerava Pašič z dr. Ninčlčem odpotovati v Ženevo, kicir bo ostal dr. Ninčič, da počaka na zasedanje Zveze narodov, Pašič pa bo še enkrat obiskal Pariz. Beograd, 7. avgusta, p. Iz Milana poročajo, da so je danes popoldne peljal skozi Milan predsednik vlade Nikoln Pašič, kl potuje preko Lausanna v Pariz. IZMIŠLJEN ATENTAT NA PAŠICA V SLOVENIJI. Beograd, 7. avgusta, p. Danes se je v Beogradu govorilo, da le bil na Pašiča povodom njegovega potovanja v Slovenijo poskušen atentat. Vest je vzbudila v Beogradu veliko senzacijo, oblasti pa so jo takoj demantirale, ker se Je do-znalo, da so lo lanslrali v javnost zagrebški borzni krogi. RADICEV MADŽARONSKI LIST. Beograd. 7. avgusta, r. Prihodnji teden izide prva številka novega Radlčeve-ga glasila za Vojvodino, kl bo Izhajalo v madžarskem jeziku In sicer za sedal samo enkrat na teden. Olavnl urednik lista bo Lukacs. Poštne razmere v SBoventfi BcogTad, 7. avgusta, p. Minister pošte ln brzojava Vukičevlč je danes sprejel novinarje In jim poročal o delu v njegovem ministrstvu. Govoril je posebno Ljubljana, 7. avgusta. Po uspešnem posvetovanju in plodo-nosnih sklepih zborovan;a glavnega odbora ili tretje glavne skupščine UJU v zadnjih dveh dneh je jugosiovensko učiteljstvo pristopilo danes ob pol 9. uti zjutraj k svojemu drugemu kongresu. Učiteljstvo in ostalo občinstvo je napolnilo dvorano hotela Union do zadnjega kota. Slovesna otvoritev. OtvarjajoS drugi kongres so je predsednik g. Milutin Stankovič v lepih bc-fedah spominjal velikega hrvatskega pedagoga Ivana Filipovičn, čigar stoletnico rojstva baš to dni obhajamo. V prvih vrstah, ki so že pred vojno delovale na veliki ideji duhovnega edinstva jo bilo srbsko, hrvatsko in slovensko učiteljstvo. Takoj po osvobojonju ju učiteljska skupščina v Beogradu manifestirala za nacijonalno edinstvo. Današnji drugi kongres kažo, da je misel, ki jo zbrala narodno učiteljstvo prvič v Beogradu, danes mnogo silnejša in jač-ja. Narodno učiteljstvo v mali predvojni Srbiji je imelo nalogo, da pripravi ljudstvo za veliko dolo narodnega osvo-bojenja jugoslovanskega. Na nas vseh pa je sedaj, da nadaljujemo delo duhovnega edin6tva in osvobodimo zasužnjene brato ter tako pomoremo k popolnemu ujedinjenju vsega jugoslovanstva. (Odobravanje). Ker Ima učiteljstvo s svojim večjim vplivom na javnost poso- o brzojavnih In telelonskih zvezah, kolikor ee tičejo Slovenije. Dejal Je, da je | ben značaj, zasluži, da se mu posveti od prevrata do danes v Sloveniji popravljenih mnogo brzojavnih postaj. Pred prevratom jih je bilo 187, sedaj jih je 104. Pred vojno je bilo 30 telefonskih postaj, sedaj jih je 114. Pred vojno je bilo 124 telefonskih aparatov, sedaj jih je 2379. Končno je minister poročal o prometu z avtomobili. EMISIJA NOVIH BANKOVCEV. Na bazi avstrijskih zlatih kron. Beograd, 7. avgusta, r. Danes je odpotoval na Dunaj generalni direktor Narodne banke dr. Novakovič, da pripelje v Beograd 5 milijonov avstrijskih zlatih kron, kl so pripadle naši državi v smislu onega člena mirovno pogodbe, ki predvideva likvidacijo avBtro-ogrskih dolgov med nasledstvene države. Doslej je naša država prejela od Avstro-ogrske banko brez teh B milijonov 25 milijonov zlatih kron. Ta nova partija zlatega denarja so v smislu sklepa finančnega ministrstva uporabi kot podlaga za Izdajo nove emisije dii arskih bankovcev v znesku 150 milijonov dinarjev. DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO. od merodajnih faktorjev posebna paž-nja. Na kongresu bomo razpravljali o osnovi narodne prosvete in o glavnih linijah prosvetne politike. Udeleženci iz vse države naj prav uspešno delujejo na današnjem kongresu. Veličastno zborovanje kongresa so prišli pozdravit sledeči oflcijelni zastopniki: Osebni zastopnik ministra prosvete g. dr. Svetollk Stefanovlč, zastopnik ministrstva prosvete g. Jovan Gj. Jovanovič, g. Adolf Obst kot delegat češkoslovaškega učiteljstva; pokrajinsko upravo jo zastopal g. dr. Vidic. Dalje jo bil navzoč generalni konzul CSR g. dr. Bone«, predsodnik višjega deželnega sodišča dr. Babnik, zastopnik mestne občine, svetnik Pire, višja šolska nadzornika Poljanec in Wester, vseučitiški profesor dr. Osvald, šef delogacije ministrstva financ dr. Savnik, narodni poslanik prof. Reisner, zastopnik dnevnika «Jutro» načelnik Ribnikar, odposlanci Jugoslovenskega sokolskega saveza g. Gangl, Maroll in Svajger, za Ferijalni savez Miladin Si-mič, za profesorsko društvo prof. Jeran. za jugoslovansko napredno omladino Rudolf Scbauer, za Jugoslovansko Matico dr. Ravnihar, končno oredsednik višje- ga šolskega sveta dr. Bevk in čcJkosli vaški narodni poslanik Orifcl:. Predset nik UJU jo pozdravil imenovaue delega ter prečit al brzojavko, ki se je odposlal Njeg. Vel. kralju na Bled: cUdriuuno sii sko, hrvatsko i slovensko učiteljstvo s t svoga drugog kongrosa u Ljubljani p zdravlja Vaše Veličanstvo Uao nosioc.i nacionalne idojo i vodju naroda iz sla. nih dana borbe za slobodu i ujedinjenj . Da živi Njegovo Veličanstvo kralj AleV sander I.. Njezino Veličanstvo kralji < Marija i cco uzvišeni kraljevski dom!- Da dajo zborovala duška svojemu pr> trljotičnemu čustvovanju, so zapeli v ° tri narodne himne in ponovno vzklikali. <-£ivel kralj Aleksandar!. Pozdravi. Pričeli so se pozdravni govori posameznih odposlancev. Zastopnik ministra prosvete dr. Svotolik Stofauovič zagotav Ija po pozdravu, da so vsi merodajui faktorji v ministrstvu prosvete trudijo-da ugodijo upravičenim učiteljskim zali tcvam. Nobena idoja se ne more vnesLi v narod biez učiteljstva. Tudi na bojišču, jo tretjina učiteljev pripomogla s svojimi ko6tmi k zgradbi našega liarodneg.t doma. (Slava jiml). Ministrstvo prosvete gleda s ponosom na učiteljsko delo in pričakuje, da bo nadaljevalo svoj trud v dosedanji smeri. Toda za to nesebično delo se mora učiteljstvo nagraditi. Zaenkrat ministrstvo ni moglo več storiti, bo pa v bodoče iivaževalo predložene reso lucije, da »e popravijo popre «ke v za ko nu. Delegat CeSkoslovaSke učiteljske Zr«'-ze Adolf Obst pozdravi UJU v imenu 8" tisoč organiziranih Cehov-učiteljov in ns vaja, da moramo pri vzgajanju polagat' posebno važnost na srčno kulturo, ker sr-le tako vzgojijo pravi demokrati Vtisi ki Jih je dobil govornik v Istri med na šlm ljudstvom, so žalostni. Kapital In oblast je v rokah Lahov, Hrvat in Slo venec pa. sta potlačena k tlom brez vsake pravico. UčiteljBtvo naj gleda, da čim proj vzgoji novo pokoljenje in z njim no-Bvet. Predlaga, da fle takoj ir.volijo dele gati, ki naj r najkrajšem času storijo vse potrebno za skupno delo vseh bIo vanskih učiteljev. Ko bomo imeli enkrat tako močno skupno organizacijo, potem bo šole uspešno naše delo proti klorikal ni, socijalni) gospodarski in politični rr-akciji. Zastopnik pokrajinske uprave dr. Vidic je pozdravil kongres in poudarjal, da je treba vzgojiti novo generacijo, ki bo imela čut državnosti. Nokdaj nam ni bili treba tega čuta, ker jo bilo usmerjeno na še delo na rušenje trhle države, ki nan ni mocla biti domovina. Vihar odobrava rija so žele njegove zrulnjo besede, b £a-teriml je želel, naj se naši južni bratje v lopi Sloveniji čim najboljšo počutijo in naj s svojim vplivom pomorejo k zavesti po vsej državi, da za ta lepi kos našo zemlje ne sme biti nikdar govora o amputaciji. Po pozdravnih govorili obč. svetnika Pirca, načolnika Jovana Jovanoviia in univerzitetnega profesorja dr. Osvalda jo pozdravil kongres UJU podstarosta Jugoslovanskega sokolskega saveza Kngel-bert Gangl. Njegov kraseu govor prinašamo na drugem mestu. Potrebo skupnega delovanja mod uči-teljstvom in profesorji jo naglašal v svojem govoru zastopnik ljubljanske sekcije Profesorskega društva prof. Jcran. Skupne so nalogo srednješolskega in ljud-ikošolskega učiteljstva, iste so težkoče pri izpolnjevanju vzvišenega posla vzgajani«. V profesorskem društvu vlada nazor, da ne sme biti osredotočeno delovanje proftsoriev samo v praveu intelektualnih zmožnosti, ampak da jo treba posvetiti več *krbi za dviganje moralnih dobrin v mladini. Govornik želi kongresu mnogo uspeha, zavedajoč se, da jo uspeh tega kongresa tudi uspeh profesorjev. (Ploskanje). Jugoslovenska Matica ima med uči-teljstvom nnjzvestejSo in najdelavnejše člane, ki 50 med ljudstvom najuspešnejo delovali v korist zasužnjenih bratov in pomogli Matici bodisi v moralnem, bodisi v niaterijalnem pogledu. Tako je pohvalil našo pijonirje narodno kulture prodsed-nik Jugoslovenske Matice. V imenu naprednega študontstva je pozdravil kongres Rudolf Schauer, v imenu Ferijalnega saveza pa Miladin Simič. Novinarsko udruženje jo poslalo na kongres g. Stepana Kobasico, ki jo zagotavljal, da bodo novinarji vedno pomagali učitfljstvu v njegovem težkem delovanju. V tem oziru ne poznamo nikakih strank, ampak razločujemo Baino dvojo vrste ljudi: one ki ljubijo to zemljo in one, ki jo no ljubijo. Jugoslovenski tisk bo povsod dedoval za učitelja in s tem služil domovini. PoklonRev Prešernu. Po končanih pozdravih je gospod LJu-devit Krajačlč, učitelj iz Zagreba, Imel daljše predavanje o prvcin hrvatskem vzgojitelju Ivanu Filipoviču, čigar stoletnico rojstva smo obhajali 24. lullja t. I. Ob 10. so šli kongresisti korporativno pred Prešernov spomenik ter se tam poklonili našemu naivečiemu pesniku. Položeni so bili trije venci. Eden od zastopnikov češkoslovaškega učiteljstva, dva pa od UJU I11 kongresistov. Po kratkem nagovoru g. Obsta in Stankoviča pred spomenikom so se vrnili udcležcnci kongresa v unionsko dvorano. univerzi ognjišče, ob Katerem se bodo J ffBu srednju m potpunu graiTJanstfu Rclcjrntt. Na dnevni red so došli reterati. Član Slavnega odbora in predsednik zagrebškega poverjeništva g. Skavič jc predajal o temi: Jedinstvo osnovnega pouka v naši državi. V svojem temeljitem govoru je predlagal govornik, da mora iti vzgoja na naših osnovnih šolah za tem, da vzgaja deco polagoma v jezikovnem nziru iz narečia dotičnega kraja do književnega jezika tako, da se nc prične takoj prvo leto s književnim govorom in pisavo, pač pa da je zmožen vsak učenec tega ob koncu obiskovanja osnovne šole. Govornik ie dokazoval važnost temeljitega prmka o nacionalni tradicijski literaturi, o nacionalni geografiji, o narodni histnrffii in biografiji zaslužnih naših mož in končno narodnih iger teT sploh gimnasjičnlh vaj. Nikdar se ne sme pozabiti tudi na gojenje narodnega petja in risanja. Ako gremo torej pri vzgoji dece najprej z najožjega stališča, v katerem se učcnec giblje in mu potem polagoma predočujemo širši svet, bomo tako tudi dosegli, da bn posameznik pred vsem dober član družine, kar ga bo ttspo sobllo, da bo tudi kot član širše zajednice nacije, države in končno vesoljnega človeštva vedno in povsod na irravem mestu. Tako si bomo vzgojili pravega človeka. Kongres )e hvaležno sledi! predavanju g. Skavlča in poveril posebni odbor, da njegov kakor tudi ostala dva referata prouči in predloži pozneje o njih posebne resolucije. Predavanje g. dr. Jovana Turiča iz Zagreba je bilo tako zanimivo in globoko naštudirano, da so zborovalcl kljub pozni uri večkrat klicali predsedništvu in g. Turlču samemu, ko se ie opravičeval, da bo moral radi odmerjenega časa zdaj In zda! končati referat, naj lepo do konca spregovori vse, kar se ie bil namenil, brez ozira na pozno uro. V predavanju: Višja učiteljska vzgoja v zvezi z vprašanjem višje pedagoške šole, o sprejemu učiteljev na univerzo in o reorganizacij učiteljišč je priznani hrvatski pedagog v razumljivi in zelo lepi obliki podal razne značilnosti jugoslovensklh plemen. Naglašal je, da jc psihoza v Hrvatski In Sloveniji šc vedno tista, kakršna je hlla v rajnki Avstriji, ko učiteljski stan nI bil sivobodcn, ampak ie moral z vsemi svojimi zmožnostmi služIti le temu, kar )e avstro-ogrska avtnkraclja spoznala za dobro in pravilno. Srbljanec n| nikoli poznal tistega suženjskega klečeplastva pred raznimi Visokostmi, kl bi liili knknr pri nas nezmotlilvo narekovali dejanje In nehanje vsemu narodu z inteligenco vred. Kadar se vsi Iznebimo te slabe lastnosti, takrat postanemo šele ljudje. Učiteljski stan Ima pa še prav posebno nalogo, dn vzgaja po modernih nazorih narod, ki se ho lahko meril tudi z drugimi mtprednel-šlimi narodi. Kn|ti narodnega materilala, kakor ga Imamo mi, ga nimajo niti Angleži, čeravno so že daleč pred nami. Naša narodna notreba je. da se ustanovi ogreli naši ljudje, kl bodo potem razvili tip našega narodnega človeka. (Kongres Je navdušeno odobraval nove predloge, Iznešeno v tem referatu.) Popoldunsko zborovanje. Na popoldanskem zborovanju so se najprej prcčitale kongresu številne brzojavke k| so Jih poslala učiteljska društva in učitelji, kl niso mogli osebno prisostvovati kongresu. V Imcnit .eškoslovašklh novinarjev je pozdravil kongres g. Karel Cvančara. Za tein je nastopil burno pozdravljen učitelj osnovne šole dr. Rapč s predavanjem o »problemu moderne izobrazbo v jugoslovenskem pravcu. Vsebina njegovega Illozolsko sestavljenega referata je popolnoma zadovoljila zborovalce. Posebno se je pritrjevalo njegovi trditvi, da ni mogoč sistematičen pouk in da no moremo vzgojiti doslednega človeka, dokler ima IJudskošolskl učenec za vzgojitelja dva učltella, duhovnika In lajlka, kl sta s| v svojem svetovnem nazoru in zato tudi vzgajanju popolnoma nasprotna. Vse predlagane resolucije so se nato soglasno sprejele. Predsednik g. Stankovič se je g. dr. Rapttu Iskreno zahvalil za njegovo Izčrpno predavanle In ob koncu kongresa spregovoril par lepili stavkov, zahvaljujoč se celokupnemu učiteljstvu za njegovo veliko udeležbo In resno prisostvovale na tretji glavni skupščin! In drugem knngrcsu. Današnji kongres Je pravo dostojanstvo učiteljskega dela. Razpravljali so se problemi, kl Intereslrajo poleg učitelja še vsakega iskrenega prijatella narodovega napredka. Posebna zahvala pa veljaj slovenskim učiteljem In zlasti g. Liikl Jcleucu, ki so storili vse, da vsem udel-žencem kongresa pripravijo čim lepše bivanje v prestollcl Slovenile, kar so v polni meri tudi df-scgli. Ob 17. le bil zaključen kongres Udruženja Jugoslov. učiteljstva. Posamezne grupe gostov so si ogledale Učiteljsko tiskarno in njena dola, nekateri so po-sctlli Mcštrovičcvo razstavo v Jakopičevem paviljonu, zopet drugI so obiskali najbližjo okolico Ljubljane. Koncert Glasbene Malice jc zvečer najlepše zaključil vseskoz uspeli In izvrstno prirejeni kongres. U11I-onska dvorana je bila natlačeno polna in Jc vladala v nji uprav neznosna vročina. Na pročelnl steni le visela slika NI. Veličanstva v okviru narodnih In državnih trobolnlc, grbov in IniciJalk UJU. Na balkonih sc le zbral velik venec gospa In gospodičen v različnih Jugoslovanskih In češkoslovaških narodnih nošah. Vse so bile lepe, mnogo med njimi pa je Imelo naravnost krasne In povsem pravilne noše. Na reprezentančnih sedežih se Je zbra lo mnogo zastopnikov oblasti, raznih uradov, društev, ženskih organizacij I. dr. Koncert pod vodstvom g. ravnatelja M. Hubada se jc vršil dovršeno, dasi zbor ni bil polnoštevilcn ter je med prvimi soprani lu drugimi basi manjkalo nekaj najboljših zastopnikov. Pred odmorom po dr. Svabovl »Zdrava Marija!«, ki je posebno ugajala, Je UJU poklonilo zboroma dva venca in en šopek s trakovi, z galerij in balkonov pa se Je na pevce ln pevke vsul gost dež cvetja. Poslušalci so priredili Matici navdušene ovacljc. Za priznanje sta se zahvalila predsednik mo-Sitega in predsednica ženskega zbora. Po odmoru je med Adamičevimi skladbami žela posebno priznanje četrta »Ne maram za tebe* in se je morala ponoviti. Končno so se pele slovenske narodne pesmi v Hubadovl harmopizacljl, ki so Izzvale pri gostih mnogo zadovoljstva. Mezzosopran ske sole je Izvajala prav lepo ga. Mila Počivalnikova, ki je žela mnogo prisrčne pohvale. V lepi in polni harmoniji se jc razšla publika, ki je mahoma napolnila zlasti vrta Uniona in Zvezde, kler le vladalo pozno v noč veselo vrvenje Resolucije. sprejele na kongresu, se glase: I. Učiteljstvo sabrano na drugom kongresu UJU 7. avgusta 1923. v Ljubljani izjavi iuje: Naslava i vaspilanje nnrodne omladine u osnovnim školama treba, da se izvodi po jednom opštem nastavnom planu i programu, koJI fc' vrijedio za ci-jelu državu i siužio opštim Interesima države i naroda vodeči pri rod no i iz pedagoških razloga o specialnim potrebama i osobinama knko pojedinih krajeva tako i pojedinih dijelova našega naroda. Nastava iz nacionalne grupe nastavnih predmeta naročito iz materinskog jezika, narodne blslorije i geografije treba, da pomnže upoznavanje sviju znviča-ja prlječi na upoznavanje šire otadžbine, prirodnih ljepola svih našib krajeva i najznatnijlh momenata narodne prošlo-sti kao i upoznavanje produkata naše nacionalne kulture, koji 6e buditi nacionalna osiječanja, svijest po jedinstvu i solidarnosti sviju djelova našega ua-roda. n. Naši nacionalni i državni Interesi za-htjevnju izgradnju naše narodne kulture, ltoja može, da se Izgradi samo ondo, ako nam omladina bude vaspilana pro-ma savremenim tekovlnama pedagoško znanosti. Tnknv vaspilnl i obrazovnl rad, mogu da sprevode oni narodni učitelji, koji Imndu za to potpunu strukovnu spremu. Zbog loga drugI učiteljski kongres UJU zborujučl dne 7. avgusta 1928. u ikolu. Učiteljsku školu pa tri ili četiri godlje visoke pedagoške škole III učiteljske akademije. Visoka pedagoška škola 111 učiteljska akadomija je u rangu fakulteta. Konač-na diploma ovo škole usposobijava kandidata za učitelja osnovnih, gradjansklh, učiteljskih škola, višjih pedagoških škola ln školskih Inspektora. Napredovanje u službi vrši se na osnovi lične sposobnosti, savjesnosti I marljivosti. Ustav učiteljske škole: Visoke pedagoške škole i učiteljsko akademije ured i t če g. Minister Prosvete u dogovoru sa stručuja-cima hoje če odredili UJU. Viša pedagoška škola u Zagrebu neka se odmah preuredi u smislu ove resolucije, a neka so odmah uredo taliove škole I u Beogradu i LJubljani, a dalje po potrebi i u ostalim večini centrlnia naše države. IIL 1.) Pravni i nmterijalni položaj učiteljstva zakonom o čiuovnicimu gradjanskog roda nije regulisan ouuko kako zahteva-ju opštl državni interesi i ideja kojoj su učitelji stavljali i kojoj če stavljati na ruzpoložcnje sve svoj1 umne 1 tizičke silo. S obzirom na to zahtevamo: a) da so nov zakon u narodnim školama za celo lcraljevstvo što pre douese; b) da so tim zakonom reguliše pravni i malcrijclni položaj učitelja u odnosu prema oslalom činovnišlvu te da se učitelji po svojoj izredno teškoj službi i svojim kvalifikacijama uvrste u sve kategorije druge grupe; v) da sc učitelji na početku svoga službovanja postavljaju ukazom; g) da se učiteljima preda u ruke staranje i odgovornost za školu u tom smislu 1 oslobode ulicaja neodgovornih a često i nepismenih faktora; d) da se udate učiteljice za učitelje i državne činovniko u svima svojim do-hodcima lzjednače sa učiteljima, Jer Je lo zahtev morala 1 socijalne pravde; dž) da se učitelji (-ce) u pogledu dodatka na skupoču u celoj kraljevini bez obzira na mesto službovanja, to jest kako u gradu tako i na selu, izjediinče a da im dodatak na skupoču bude Jednak su dodatkom činovnika svih grupa i kategorija; e) da se u interesu učiteljskog ugleda za privremene učitelje postavljaju samo ona lica, koja su redovno evršila učiteljsku školu, a nedostnje im samo učiteljska matura; i) protivni smo stvaranju mogutnostl, da se u učiteljske redove uvrste ljudi, koji uemaju potrobnu stručnu spremu; z) da so školski uadzoruicl postavljaju samo ua predlog glavnog prosvetnog savota a ne po želji pojedinih političkih ličnosti kako bi se taj položaj održao na potrebnoj vlslnl; i) da se učiteljima, koji su u penziji ili če bili penzijonlsani pre stupanja na snngu činovničkog zakona, kad več pod-padaju pod sve pravne dužnosti i disci-pllnsku odgovornost toga zakona, u ime čovečuosti i pravde osigura i materijal-na strana po istome zakouu; j) da ss dodaci upravitelja škola re-gulišu zakonom o narodnim školama za celu zcmlju jednako i da jim se za tu luukciju odredi primerna u mirovlnu uračuniva nagrada; k) da izdržavanje narodnih škola pre-uzme na sebe država, kako bi se podi-zanje i izdržavanje škoU omogoučllo 1 najsiromaSnljim krajevima; 1) da se član 33. izmena 1 dopuna zakona o narodnim školama u punoj meri pri meni na učitelje van teritorija Srbije, Črne gore i Vojvodino; Ij) da se pri regulisanju dodataka zakonom o dodacima na skupoču unesu dodaci učiteljica žsnskog ručnog rada i za-buvllja, i da se one uvedu pod odredbe člana 5. i G. toga zakona tako, da po članu 22. dobiju pravo na stanarinu, koju sada nemnju a koja jim po njihovoj spremi i izpitima punopravno pripada. 2.) Da se javna bezbednost u krajevima južne Srbije osigura, kako bi 60 pro svečivanje u tom kraju šlo hilenzivnijo provodilo, a da se učiteljima na služ"bi u tome kraju, koji žive i rade u izuzetnu težkim i po život opasnim prilikama da-de nagrada na težku službu u 50 % dodatka ukupnih prinudležuosti; da se osigura penzija deci i porodici ovib učitelja, koji pri vršenju svoja dužnosti po-giuu ili su več poginuli, bez obzira koliko godine elužbe iinaju; da se učiteljima na službi u Južnoj Srbiji da besplat-na vožnja železnicom bar dva pulil u go-diui; da se svaka godina tamo prevedena računa u dve godine za penziju. A da se učiteljima, koji provedu bar tri godine u tim krajevima daje prvenstvo u odabiranju mosta u ostalim krajevima naša atadžbine. 3.) Treči kongres UJU žaljenjem kon-statuje nepravdo ueinjene uacionalnom učiteljstvu u Ilrvatskoj i Slavoniji a naročito članovima UJU i traži od mero-davnlh faktora, da se joS u toku ovih lerija poprave svo nepravde učinjenu članovima UJU i dn se za buduče spre-če takovi slučajev!, a prosvetna politika u osnovnom Skolstvu u Hrvatskoj i Slavoniji da sa provodl više prema državnim i nacionalnim interesima, a ne po razlozima koji su često u suprotnosti s njima. 4.) Dn se učiteljima, aktivnim In pen-rljonisanlma, lzdaju permanentne legltl- Matice čim vise proSIri n mast narod-noj; manifestira za neodrešenu bratu i protestira protiv krivica, koje joj se čine na šltolskom polju. Poziva učiteljstvo, da poradl čim Intenzivnlje u smislu delovanja Jugoslovenske Matice, katerem Je zahteval uvedbo splogs, vojaške dolžnosti Proslavljaj Je dalje Wittelsbachovce in Hohenzollernoe, pri Se-mur so se navzoči dvignili s sedežev. novinarskega kongresa Pozdrav kralja. — Zaključek kongresa v LJubljani. — Lep sprejem v Mariboru. V ponedeljek so novinarji ob priliki svojega izleta na Bled nameravali po slati h kralju poklonitveno deputacijo, a so bili obveščeni, da kralia ni bilo v gradiču. Zato so mu poslali le depešo v fledučl stliizaciji: »Kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na svojem posrtu v vili Wilsonia navdušeno pozdravljamo vzvišenega kralja in kraljico, dospevši semkaj z novinarskega kongresa v Ljubljani, kjer se jo zopet manifestirala misel narodnega edinstva in čut dol*no«ti tiska napram skupnim narodnim in državnim interesom. Pozdravljamo kralja vzvišene <11-nmtijfl KaragjorgjeviiSev, ki je vedno ščitila, vse ustavne svobode in mod njimi tudi tiskovno svobodo. — Krešimir Kovačič, predsednik UJN; Fran S mode j, podpredsednik; Oa- vra V o i i k i 6, tajnik. • V Ljubljani je bilo včeraj dopoldne zaključeno delo kongresa. Vložitelji samostojnih predlogov in resolucij so jih umaknili, ker bi bila vsled pičlo odmerjenega časa nemogoča temeljita razprava o njih. Ker so bile vse drugo točke dnevnega reda ljubljanskega koigresa opravljene žo na sobotnem in nedeljskem zasedanju, je bil kongres včeraj takoj zaključen. Gostje so si ogledali tekom dopol danskih ur še mesto, v kolikor ga še niso poznali, Cehi in Poljaki so obiskali zlasti tudi ljubljanska mestna podjetja, opoldne pa so se zbrali ju-goslovanski udeležene! na kolodvoru. Južna železnica jo priklopila vlaku za njo dva posobna vagona, da jim je tako olajšala in olepšala potovanje v Maribor, kamor so se odpeljali v spremstvu mariborskih udeležencev kongresa in nekaterih ljubljanskih novinarjev. Po prisrčnem slovesu od ljubljanskih tovarišev, ki jih niso mo gll spremljati, so odpotovali na nažo severno mejo. Več tovarišev z juga se vrne nazaj na Gorenjsko, severni bvatje. Cehi in Poljaki, pa odpotujejo večinoma na naš Jadran. • Maribor, 7. avgusta. Danes popoldne so se pripeljali jugoslovenski novinarji, okrog 60, Iz Ljubljane v Maribor. Na kolodvoru se je zbralo neobičajno mnogo občinstva in razni oficijelni zastopniki, med njimi okrajni glavar dr. Lajnšič, ravnatelj Križnic, imenom razstavlnega odbora Industrijsko - obrtne izložbe dr. Lipold, gosp. Nemec za češki klub, občinski svetnik Kejžar za mariborski občinski svet, zastopnico ženskega društva in drugi. V imenu mariborskega novinarskega kluba je pozdravil goste v lepem stvarnem govoru urednik Spindler, v imenu mesta Maribora občinski svet. Ivejžar, nakar se je zahvalil od došlih novinarjev g. Parmačevič, glavni urednik »Riječi*. Številno ob-čirttvo je govornike živahno aklaml-ralo, posebno ko so naglaševali potrebo poglobljenja jugoslovanske ln slovanske ideje. Pred kolodvorom so čakali avtomobili, ki so odpeljali goste na odkazana stanovanja. Raz poslopja so plapolale narodne in državne zasta vo. Sploh so mariborski novinarji vzor no izvedli vse potrebno za udobno bi vanje tovarišev v Mariboru, javnost pa jih je hvalevredno podpirala. Po skupni južini v Park • kavarni so s' novinarji ogledali mesto, zvečer pa se jo vršil ob sviranju godbe »Drave* animirani banket v Narodnem domu Jutri si bodo novinarji ogledali vrtnarsko industrijo »Vrt* gosp. Džamonije in sanatorij »Petrovo selo», kjer so povabljeni na zakusek, in končno še razstavišča industrijsko - obrtne izložbe, nakar se odpeljejo večinoma že s popoldanskim brzovlakom domov, Sokolstvo I. okrožni zlet ljubljanskega sokol, skega okrožja II v Št. Vidu nad Ljubi ja. no bo due 12. avgusta na Clrmanoveni ln Jagrovem vrtu. Nastop obvezen za druStva Sokol II, Kamnik, Višnja gora, Komenda, Skoručnu, St. Vid. SkuSuje od 12. naprej, javna telovadba ob 4. Godba Zveze jugoslovanskih železničarjev. Vje članstvo okrožja, dalje sosednja društva iz Gorenjske In Ljubljanske župe so naj. prisrčnejše vabljena k proslavi lBletnice šentviškega Sokola. Zlet celjsko sokolske župe v Trhov. lje. V nedeljo dne 12. L m. se vrši fup. ui izlet v Trbovlje, obvezen za vsa v žu. pi včlanjena društva. Sokolsko društvo Celju odhaja z jutranjim vlakom. S tem se odpeljejo tudi društva iz Savinjske doline in ostala društva celjskega okrožja. Vožnja je polovična. Ljubljani iznosi pred merodavne faklore zahtjev na minimum učiteljskog "br,izrivanja. Svaki onaj, koli hote da bude no-ro-lnlm utiteHem. treba da Ima ovu spremu: mnelje za poviaStenu vožnju na držav-1 parobrodlma bez — Zračni promet med Londonom In Prago. »Prager Presse* poroča, di- so dno 15. avgusta otvori promcl na zračni črti London-Praga. Dnevno bo vozil med obema preslolicama po en aeroplan. — Poroka Maksa Lindeija. Znaid ko mik Maks Linder, dobro znan zlasti vsem obiskovalcem kinematografa, so jo to dni poročil z mlado Parižanko, gospodično Heleno Peter. Gospa Helena pa se ne imenuja Bedaj Llndor, ampak Letiville, ker to jo pravo Ime ljubljenca in obože vanca naša klnopublike. — Fašizem na italijanskih visokih šolah. Fašistovski i'ofesorji na univerzi Rimu &o ss združili v poseben sindikat Slične vest' prihajajo tudi iz drugih vse-učlliških mest. Fašizem hoče s to akcijo omejiti izvenfašistovsko politično tenden. 00 italijanskih univerzitetnih slušateljev. — Manifestacije za obnovo monarhlzma v Nemčiji. V Monakovem so nacijonal! nim železnicama 1 parobrodlma bez stični elementi pred dnevi praznovali ne ogranlčenja. | ko svojo proslavo v navzočnoBti von 5.) Jugoslovensko utlteljslvo nastojati Knilllnga In generala Ludondorffa. 81ed te, da se idela 1 zadata Juuoslovenske nii ie udeležencem skupščine Imel eovor, Dva nova jugoslovanska lahkoatlci■ ska rekorda sta se dosegla na mitingi prošle nedelje v Zagrebu za prvenstvo zagrebškega podsaveza, ln sicer Je Spahič pri skoku v daljavo dosegel 6.60 m in Kovačič v skoku ob palici 3.05. Spa. lilč Ie v teku enega tedna izboljšal ?» dvakrat dosedanji naš rekord v skoku v daljavo. — Prvenstvo je dobil Hašk pred Oradjansktm. Vsled te zmage Je prešel pokal »Jutarnjega lista* v trajno posest Haška. Jubilejna dirka kolesarske «Krije* v Ljubljani. Povodom proslave klubove dc-sctletnlce priredi kolesarska »Illrila* v Ljubljani na praznik, 15. t. m. na 136 km dolgi progi Ljubljana - Grosuplje - Krka-Zatična - Višnja gora - Ljubljana - Bled jubilejno kolesarsko dirko, otvorieno za vse kolesarje, včlanjene v J. K. S. Dirka se v 2 skuplnlh, lahki In težki. Start v Ljubliani, km 2.4 na Dolenjski cesti ob 7., cilj na Bledu pred restavracijo Beograd okrog 12. Glavne kontrole v Krki In Ljubljani. Prllavnlna 20 Din, za številko še posebej 10 Din, ki pa se vrnejo ob po. vratku številke. Prijave do 12. t. m. ob 20. na naslov: Mirko Nardin, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Poznejše prijave le proti dvojni prljavninl. Dirka se po pravilniku J. K. S. Moloctkllstllna dirka, ki Jo Je prošlo nedeljo priredil I. hrv. motociklističnl klub na dirkališču v Zagrebu, je prinesla skoraj vse prve In druge nagrade dirkačem lz Ljubljane, članom »Motokluha Slovenija*. Dirkališče ni bilo ravno v nai boljšem stanju, vendar so se naši dirkači kar najčastneje odrezali. V skupini DKW je na progi 4 km zmagal g. Kenda (MKS) v 5:54. Skupina do 3 HP: 1. Klelbel (vozilo Douglas, lastnik 2užek MKS.) 4 km 5:47.5. Skupina od 3 do 5 HP: 1. Klelbel (Douglas, lastnik 2užefc) 4.8 km, 4:51, 2. Slepčevič (B.S.A. lastnik FablanI) 4:52.5, 3. Camernlk (B.S.A.) 4:53. Skupina od 5 do 7 HP: 1. Hribar (Indlan) 4.8 km, 4:16.5. V skupini od 7 HP dalje le g. Ba. rešlč (Indlan) na progi 10 km 400 m dobil s 8:53 drugo nagrado. Prvo mesto Je zasedel znani dirkač Iz Zagreba g. Sott-Ier. Handlcap na 5 km: 1. Hribar (Indlan) 4:46.5. Kot tretji je dospel g. Klelbel na Douglasu v 4:47:28. Tekme so se udeležili najboljši dirkači iz Beograda, Zagreba ln Ljubljane. Rezultati, ki so jih dosegli Ljubljančani, dokazujejo, da naš motociklističnl šport lepo napreduje. Na. grade bodo razstavljene v trgovini Oorec. Sah "šahovski klub v Šiški opozarja svoj« člane, da se vrši na današnjem Igralnem večeru diskusija o »Celjskem šahu*. -1 Tajnik. Obiave x Počitniški Izlet slovenskega učiteljstva. Odhod iz Ljubljane gl. kol. v petek dne 10. avgusta ob 7.40 zjutraj. V objavo »D. 1.* navedite progo, kl j® bila objavljena v slavnostni številki »U. T.» z dne 4. avgusta. Ponovno opozarjam na sestanek v četrtek ob 16< uri v hotelu »Tivoli*. — Mrovlje. X V nedeljo v Bohinj! Ljubitelji prirodnih lepot in prijatelji Sokolstva bodo imeli prihodnjo nedeljo krasen Izlet v Bohinj. Ta dan priredi domače vzorno sokolsko društvo svoj drugi javni nastop v parku »Danica* s sodelovanje® godbe Jeseniških kovinarjev. Po telovadbi ljudska veselica s plesom. Ljub; ljanskl in drugI izletniki ob gorenjski progi se odpeljejo z jutranjim turistov-skim vlakom, kl pride v Bohinj že "h 8. uri zjutraj ter imajo cel dan na razpolago, da uživajo lepoto ene najfcčph krasot naše zemije, kl bi Jo moral poznati vsakdo. X V mestni ljudski kopeli Je oddat! službo Uopeljščika, k! mora biti lzuče" ključar in v službi kopališča Izvežba' . Prosilci za to mesto naj svoje, z rojst' nim ln krstnim listom, domovinskim listom, izučnim ln pomočniškim izpriče-valom ter z nravnostnlm izpričevalo® oprar.ljene prošnje vložo do dna 15. »v-gusta 1928. pri mestnem gospodarskem uradu. Plača in drugI pogoji se določijo po dogovoru. Mestna občina s! pa pr-držu.le pravico sprejeti v službo prosilca. četudi ni popolnoma vešč ključar-samo da je zmožen manjših ključarjih poprav Ia voditi kopalne naprave. Domače vesfi * Obe kraljici odpotovali v Pariz. V pondeijek ponoči sta se odpeljali z orijentekspresom v Pariz naša in romunska kraljica. V vlak, kateremu »o priklopili za kraljici poseben vagon dvornoga vlaka, sta vstopili v Ljubljani, kamor sta se pripeljali z avtomobili z Bleda. Do Ljubljane ata ju spremila tudi kralja Aleksander ln Ferdinand, ki sta ee nato še v noči z avtomobilom vrnila zopet na Bled. Kialjicj potujeta strogo inkognito in ostaneta po dosedanjih dispozicijah v Parizu le par dul. * Odkritje spominske plošče Antonu Kržiču. V llakitni nad Borovnico je bila prošlo nedoljo na slavnosten način odkrit* spominska plošča na rojstni hiši pokojnega kanonika, slovenskega pisatelja in vzgojitelja Antona Kr-žica. V vasi. kl leži na prijazni gorski planoti, je Dilo postavljenih več mlajev, rojstna hiša pokojnikova pa je bila lepo okrašena. Slavnostni govor je imel kanonik Stroj, ki je v izbranih besedah očrtal življenje in delovanje flavljenca. Slavnosti ae je udeležila velika množica domačinov in gostov. * Srbski učitelji v Mariboru. Danes ob 16-17 se pripelje v Maribor šef kabineta ministrstva prosvete gosp. Jo-vanovič ter okrog 20 srbskih učiteljic, ki si hočejo ogledati mesto in okolico. Mariborsko učiteljstvo jim pripravlja lep sprejem na kolodvoru. * Studijsko potovanje v Jugoslavijo. Prošlo soboto se ja ekspedicija Češkoslovaško - jugoslovanske lige v Pragi podala na enomesečno študijsko potovanje v Jugoslavijo. Ekspedicijo vodi dr. Dragotin Prohiiska. Iz Bratislave, kjer je načelnik mestne občine pozdravil izletnike, je ekspedicija preko Madžarske odpotovala v Jugoslavijo. * Razburjenje v Prištini, Pred nekaterimi dnevi so, kakor smo že poročali, na ceeti med Prištino in Rabom ubili Turki nekega našega vojaka tor njegov drob zmetali v cestni prah. V Prištini ae je zaradi tega vršil protestni shod kosovskega prebivalstva, ki je zahteval od vlade najstrožjo kazen za krivce, ker bi sicer ljudstvo samo poiskalo zadoščenja. Da se preprečijo Izgredi, je bila ponoči in podnevi pripravljena vojska in žandarmerija. Dotlej ni prišlo do spopada. * Zelezničarska stavka. Prejeli smo: Gospod minister za promet objavlja v zadevi železničarske stavko neko po-jasrJlo, v katerem pravi, «da preiska va še ni dovršena,« ker se pravi: vzroki stavke se niso mogli dognati, Gospod minister! Da Vam olajšamo mučno preiskavo, Vam še enkrat javno povemo, da smo lačni! Drugega vzroka ne bodete našli, če tudi z lučjo v roki pri belem dnevu preiščete celo državo. Da zadnja stavka ni imela niti senee političnega ozadja, doka zuje že dejstvo, da so stavkali tudi vsi oni možje, ki so radi svojega strogo jugoslovanskega mišljenja pretrpeli že toliko preganjanja in ki so tudi šo da nes pripravljeni braniti našo lepo Jugoslavijo s svojo srčno krvjo, če jo bodo naši modri državniki pritirali na rob propada. Gospod minister! Ali Vam niso naše številne deputacije, osebne intervencije itd. cele meseco dokazovale, da železničarji stradamo? S tem pa, da nočete ničesar vedeti o vzrokih stavke in iščete krivce tam, kjer jih prav gotovo ne najdete, ne odvalite krivde od sebe, pač pa ve f-ate že itak do skrajnosti razburjeno uslužbenstvo. — Južni železni čar jI. * «Naprej» se preseli v Krško. »Naprej« je prenehal izhajati v Celju, preseli pa se, kakor javlja »Vorwiirte», v Krško, kjer bo izhajal zaenkrat po trikrat na teden, pozneje pa baje zopet dnevno. * «Zarja» zopet začela Izhajati. Gla silo ljubljanskega župana dr. Periča. tednik »Zarja«, ki je bila po zadnjih bkuj<&6inskih volitvah prenehala, je za čela zopet izhajati. * Nezaposleni mornarji. Dne 1. julija je bilo v Splitu 578 nezaposlenih Mornarjev, torej tudi brez štrajka precejšnje število. Sedaj, ko je ustavljena plovitba, znaša število nezaposlenih mornarjev mnogo nad 1000. Prece, mornarjev je odišlo domov, vendar je y Splitu še mnogo mornarjev, ki išče jo dela, pa ga ne morejo dobiti. * Afera ruskega generala. Beogra; »ka policija je izgnala iz naše države bivšega generala ruske carske vojske in znanega ruskega vojaškega pisatelja Dobropoljskega. General jo preživel dve leti v Beogradu ter užival podporo naših državnih oblasti. Zadnje 'sto je bil celo nameščen pri beograjski železniški direkciji. Pred par me-seci pa so naše oblasti izvedelo, da ge-iera! Dobropoljski doipsuje v sovražnem smislu nekim berlinskim časopl-om. Vršila se je preiskava, kl je celo 'lognala, da je general v zvezi z inozemskimi elementi, ki delujejo proti državi. Dobropoljski je to tudi !»m priznal. * Radio - postaje v Nlšu in Skoplju. 1'oštno ministrstvo je sklenilo, da dvori v Nišu in Skoplju nove radio - posta-A Občine morajo potrebno parcelo brezplačno staviti ministrstvu na razpolago. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Gla-'irn uradnega zdravstv?nega Izkaza se i« v dobi od 20. julija do 4. avgusta ro- med drugim, da se nahajajo v Ljubljani neke firme, kl po izredno nizkih cenah ponujajo špirit, a na naročila odgovarjajo, da jim ga momentano manjka. pripominja, da se ne ve, kaj hočejo doseči tvrdke b to nesolidnostjo, kl povzroča zmede na tržišču in kvari ugled ostalim trgovcem. List se čudi, da prihajajo take nekorektnosti iz Ljubljane, katere trgovina je znana kot najsolidnejša v drža vL Katere bo le firme, cRiječ» ni naved la. Bilo bi pa dobro, da to stori, ker je očitek težak. Splošni ugled ljubljanske trgovine bi ne trpel, ako bi se znalo, kdo da je nesoliden. * Neprevidnost. V nedeljo dne 5. t. m, se je vlegel k počitku sin hišnice Karo-liue Mraz v Prešernovi ulici v Celju. Pri sveči je čital časopise in pri tem zaspal. Naenkrat se pa vname papir in že je začela goreti tudi postelja. K sreči je zapazila v sobi plamen mimoidoča straža in tako se je preprečila nesreča. * Nesrefa v tovarni. V tovarni na Blejski Dobravi se je 4. t. m. ponesrečil delavec Ažman. Dvigalo mu je pomečkalo nogo. Prepeljali so ga v tovarniško bolnico. * Za sinom v smrt. Pred tremi tedni Jo ulonil v Dravi pri Osjeku 141etni mladenič Viktor Nachtmann, ki je hotel rešiti svojega mlajšega brata Štefka. Njegova 48 let stara mati je za sinom zelo žalovala in pogo9to Izjavila, da je življe nje nič več ne veseli. V nedeljo jo od šla z doma, naslednjega dne pa so Jo mrtvo potegnili iz Drave. Pred desetimi leti jo uioail v Dravi tudi najstarejši otrok Marije Naehtmannove, učenec prvega gimnazijskega razreda. * Aoroplan «Fran<-o-Roumaine» ponesrečil. Iz Starega Bcčeja v Vojvodini se brzojavno poroča, da je predvčerajšnjem vsled defekta na stroju padel s precejšne viSIne na tla potniški aeroplan društva , ki vrši zračni promet med Beogradom in Parizom Oba pilota sta težko ranjena, potniki pa so oslali nepoškodovani ler so z vlakom nadaljevali potovanje. Aeroplan Je popolnoma razbit * Nasilen Črnogorec. V splitsko pri stanišče Je prispel prošlo soboto neki pa-robrod iz Trsta. Na krovu Je bilo tudi nekoliko Črnogorcev, ki so so vračali iz Amerike. Eden Izmed nllh ie Sel na sopne, da knpt kruha. Ko je Bnanfafj stražnik opazil pri nJem revolver, Je zahteval, da mu Črnogorec izroči orožje; a ta Je nagloma potegnil revolver ter pognal stražniku kroglo v praa. Črnogorec se je nato Bpustll v beg, vendar so ga kmalu ujeli in izročili sodišču. * Aretacija nevarnega detravdanta. Beograjska policija je te dni aretirala uradnika sladkorne tvornlce v Osijeku, Rlharda Mouzna, ki je pred kratkim de-fravdiral 100.000 dinarjev in pobegnil v Beograd. * Zahtovajte po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah Ipecljalna vina v steklenicah tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet v Maribora. 166 * Vsak kadilce, kateri dnevno uporablja ;e sprejme pri dobro urejeni zadrugi v podeželskem mestu, Pouudbe pod ..Samostojna moč" na upravo ,,Jutra" do H<» avgusta. Nastop najkasneje 1. septembra 1923. 7431 Zlatarski vajenec ee sprejme. MIlan Košak, Cankarjevo nabrežja 81. 7400 Kod učenka v trgovino želi vstopiti prid-no ln marljivo lflletno lekle s 8 mešč. razr. na deželo ali v mestu. Pogoj: oskrba v hiši Cenj. ponudba pod ..Poštenost" na npr. M Jutra". 7460 Kot drž. uradnik iščem popoldanske alužbo kjerkoli. Primeren aa vsako' delo. Ponudbe na upravnlštvo ,.Jutra" pod ,Slla potreben'. 7360 Trgovski potnik dobro vpeljan po celi Jugo-«1. vljl, lščo mesta pri kakem . večjem podjetju. Plača me- | KOčno n»* proti proviziji. Ponudbe po* -Agllen" na upr. .Jutra". 7372 Kot vajenec t kako večjo trgovino v I bljanl ali na deželi želi .'.opiti zelo krepak deček, ki dovršil 2 realki. — Pogoj ' .iba v hiši. Ponudbe na i ; r. „Jutra" pod »Vajando', 7374 Trgovski pomočnik fiiajža moč, vešč specerljcko i oke, želi sedanjo mesto ,1. niti. Gre najraje v ka-■■> ckladišče. Cenj. ponudbo :pi. ,,Jutra" pod ,.Takoj 50". 7379 Strojnik p .po'noma Izvežban v po-•.•.žbi električnih motorjev, k : sprejme v .Tovarni ao Učenca iščem aa pekovsko obrt, pridnega, poštenega, zdravega, starejšega, takoj. Alojzij Soklič, pekarna. Kranj. 7386 Iščem mesta sluge pri kaki boljši družini. — Služboval sem avoječasno v Nemčiji. Naalov ▼ upravi „Jutra", 7368 Izurjeno prodajalko za trgovino z mešanim blagom na deželi rabim. Sprejmem le boljšo moč. Ponudbe pod ..Boljša moč" na upravo ..Jutra". 7195 k loj' v Ljubljani. 7395 Mesarski pomočnik t: o mesta. -- Pismeno ponudbe pod ..Mesarski pomožni!: ' ua upr. ,,Jutra". 7407 Tehnični komercijalni uradnik v vseh panogah Industrijskega knjigovodstva verzl-ran, slovensko-nemflki ko-respondent. bllancist. vešč nakupovanja slrovln. želi premenltl mesto. Ponudbe pod ..Trgovec-tehnlk" na upr. ..Jutra". 7164 NadučitelJ vešč nemškega, madžarskega ter deloma slovenskega Jezika, želi službo v ekonomiji proti stanovanju, kurjavi In nekaj naturalljem. Naalov v upr. Jutra". 7354 Mesto skladiščnika železne ali mešana atroke Išče 25letni trgovec, samec. Ima voljo tudi do potovanja ter gre tudi na deželo. Nastop takoj. Cenj. ponudbe ra upr. ..Jutra" pod ,81otna praksa'. 7818 Ugodno Ima naprodaj 1 bencin-motor, 6 HP., znamke „Otto" prevoden, skoro nov, strojno ključavničarsko podjetje, d. a o. a. t Kranju. 7892 Polnojarmenik nov, nerabljen, 65 cm prereza, prodam, kupim ohranjen kompleten Jarem ia venlci-janko. Reflektanti in prodajalci naj pošljejo naslov upr. .Jutra' pod ,Polnojarmenik'. 7417 Planino dobro ohranjen, ae proda po ugodni oeni. Naalov pove upr. ..Jutra". 7866 Seno sladko ln polsladko, red vagonov. ima naprodaj po nizki ceni Avgust Kluel. trgo-.vlna Bana, St. Jurij ob juž. tel. 7356 Dva pletilna stroja v prav dobrem etanju ao nro-daiita. 8lstem Oroser. 6/50 ln 5/45. Cena obema atrojema skupno 14.000 Din. — Ponudbe na upr. ,Jutra" pod ..Industrija 7285" 7351 Izvozničarji sadja, deželnih pridelkov, trgovci groslatl, mizarji, ved sto zabojev, raznih veiikoatl. solidno Izdelanih, po ugodni ceni. Ponudbe pod ..Zabojl" na upr. „Jutra". 7418 Kompletna oprava aa apecerljsko trgovino poceni naprodaj. Ponudba pod ..Špecerijska oprava" na upr. „ Jutra". 7404 Motorno kolo 5 HP.. dva cilindra, dve prestavi, prosti tek, s priklopnim vozom, popolnoma v dobrem stanju, ae sa nizko ceno proda. Naalov pove upr. ..Jutra". 7370 Lesni manipulant pošten ln zanesljiv s večletno prakso ter najboljšimi sprlčr-vali, želi premenltl mesto. — Ponudbe na upr. „ Jutra" pod .Lesnl manipulant*. 7424 Pipničarja (Schankbursch) fzučenegu v meaarskl stroki, Hprejmo večja restavracija v !,|ii'.i tn). Naslov pove un\ ,, jutra". 7446 Absolvent trgovske šole Išče mesto. Naslov pod ..Asolvent" na podr. „Jutra", Maribor. 7346 Konc. zobotehnik Vr&okar, Gledališka ulica 7, išče učenca a dobro šolsko Izobrazbo. 7341 Gospodje trgovci! Kdo sprejme močnega, pridat ga 1l po*tenega starejšo ga mladeniča kot vajenca? Grem samo na doial* 7811 Pozor, krčmarji! Aparat sa ogljikovo klallno. neobhodno potreben za vzdržati dobro pivo, ceno naprodaj, Naalov pove uprava „Jutra". 7243 Velika slamoreznica skoro nov zapravljlvfiefc, velik mlinček sa šrotanje, lep pisalni pult in lepa vrtna klop ceno naprodaj. Naalov v upr. MJutra". 7240 Otroški vozički re5 vrst, od 250 Din Dvokolesa novi modeli, z dobro pneu matlko, z u od 1500 Din naprej. Motorčki nnjuorejtl amerlk. tipa ..Evans" In D. K. \V. Ori-onete, Motorete. Pneumatika *?'ačnlce s garancijo od 16 dinarjev, plašči od 65 dinarjev. — Preprodajalci ln mehaniki znižane cene. — Sprejemajo se vsa popravila, cmajllranje in poniklauje, ..Tribuna", F. B. L., tovarna dvokolna ln otroških vo-žlčkov. Ljubljana, Karlov-ska ceeta 4. 18) Dekoracijski divan lep, ss proda. Ogledati je od 6. ure »večer. Kje, pove upr. „Jutra". 7335 Pletilni stroj popolnoma nov, 10/50, ae radi pomanjkanja obratnih pro-atorov proda. Kje, pove upi. Jutra". 7309 Pomožni motor DKW., se ceno proda. Na-alo? v upr. „Jutra". 7807 Seno sladko tn polsladko dobavlja na vagone po Jako nizkih dnevnih cenah Franjo Maatnak, Sv. Jurij, ju), žel. 7231 Stanovanje s hrano 13,000.000 K vredno hišo | Katera gospodična išče gospodična. Naalov pove 7414 uprava ,,Jutra". Iščem nemeblirano aobo pri boljši rodbini. Dam aato eventualno tudi malo posojilo proti nizkemu obrestova-nju. Ponudba na upr. .Jutra* pod .ObreeU'. 7888 Iščem sobo za takoj, a posebnim vbodom, če mogoče v oentru ali na Mlrju. Ponudbe pod ..Nujno" na upr. ..Jutra". 7394 Nemeblovano sobo event. tudi opremljeno išče miren zakonski par brez otrok v mestu. Cenj. ponudbe pod „1000-1928" na upravo „ Jutra". 7401 11 stanovanj, lep vrt, veliko j ali vdova, imajoča posestvo, dvorišče, se sa 410.000 Dlu I bi poročila 30 let starega, takoj pod ugodnimi plačilni- | trgovsko in kmetijsko Izobra-lm pogoji proda. Ponudbo pod ženega moža i večjim kapl-„Brei gllhanja" na upravo taloui. Ilesne ponudbe Jo po-Jutra". 7300 Blati na upr. „Jutra" pod ..Kedka prilika". Tajnost zajamčena. 7419 Posestvo na prodaj, okoli 60 oralov zemlje, obstoji lz hiše, hlevov, kozoli-a, mlina na 8 tečaje ln drugih gospodarskih poslopij, vinograda s kletjo, njiv, travnikov, gozda, se takoj z letino proda. Lastnik JožeT Presker, vas Koraoriva St. 6, pošta Sevnica. 7489 Soba prazna ail opremljena, po možnosti s posebnim vhodom, električno lučjo, parketlraaa. ae išče. Ponudbe pod ,,M. M." na upr. ..Jutra". 7451 Zakonski par bres otrok, išče stanovanje ali 1 opremljeno sobo ia ts-koj. Ponudbe na upra/iifltvo ,,Jutra" pod ..Zakonakl par". 7344 Brezov les kupuje Ivan 8eunig ml., tovarna lesenih čebljev, Tacen pod šmarno goro. 74S3 Dva lokala (pritlična) v bližini Juž. kolodvora, zračna ln svetla, pripravna za pisarno, skladišče ali stanovanje, se odbtopita onemu, ki preskrbi malo sta-novanje v meBtu. Cenjene ponudbe na upr. „Jutra" pod „Solnčno". 7381 Tri Kupi se dobro ohranjen cnovprežni zapravljlvček. Ponudbe na Alojzij Franc, Metlika. 7420 Lepih krajnlkov in bukovih drv ter kostanjevega lesa. kupim v večji množini. Ponudbo franko vagon pod „Takoj" na upravo ..Jutra"- 7453 Lepo malo posestvo se proda takoj. So trije orali njiv ln en vinograd, dva vrta a sadjem, blša v dobrem stanju in kozole, sredi Dolenjskega. Cena 70.000 Din. A. ftvajgar, Bučka pri Raki. 7415 Kupim 2 do 800 metrov industrijskih tračulc ter 2 vozička za prevažanje kriov, žaganlc. — Ponudbe na Kari Kovač, Stari trg, Rakek. 7272 Gospodična ki gre na počitnice v lastno hišo na Gorenjskem, želi sostanovalko za 3 do 4 tedno. Plača za sobo mesečno 100 dinarjev. Naslov pove uprava ..Jutra". 7398 Naznanjam, da Imam za prodati posestvo ln aicer za takoj radi rodbinskih razmer. Za prodati Jo. enonadstropna hiša z <* milino in pekarijo, velik vi*., vinograd tn travnik ter pMje. Naslov pove upr. „Jutra" 7435 Lepa mala hiša z velikim ograjenim vrtom In hlevom, 15 minut od kolodvora Celje, na ravnini iu v lepem kraju, so proda po zmerni ceni. Poizve se natančno pri g. Kovaču v Celju, za kresijo St. fl. 7238 Dve živahni gosplcl na letovišču telita zbog dolgega časa zabavno korespondence a dvema stičnima dušama. Po Izjavah mošktti sva precej čedne. Ponudbe jo poslati, ča možno a sliko, pod ..Crnolaaka" ter „Blon-dlnka" na upr. ..Jutra". 7315 Gospodu Hiša na periferiji z veliko delavnico, pripravna za vetjema obrtnika, z velikim sadnim vrtom ln zemljiščem, se proda. Naslov pove upravnlštvo ..Jutra". 7333 ki Ja našel v dežnem plaMu rdeče ogledalo, ko ae Je peljal domov, pošiljam lakrene pozdrave. 7422 2aga s tremi listi ln clrkularho ns stalni vodi, v boga'1 ledni ckrllcJ, 6e odda v iA,om ia d«lji.p dobo. Ponu.lif na upravo „Jutra" pod ..Vodna žaga . • 37b gostilničar, mesar, trgovcc iu posebtnlk na Mirni, dajo na znanje, da odda dobro-idočo gostilno ln mesnico na račun proti kavciji. Ustmenl pogoji 1. septembra t. 1 -Pruduost imajo seveda spretni ln pridni meaarji. 7348 Lovro Rozman Zgornja feiška 13. Ključavničarstvo, izdeluje ter ima v zalogi vsakovrstne tehtnice. 7320 Dva orožnika 20 ln 80 let, želita znanja v avrno ženitve z gospodičnama ali vdovoina. katere Imajo nekaj premo*»nja, najrajši v nepremičninah. Ponucoe pod ..Zadovoljnost" na upravo ..Jutra". 7423 Mlad gospod primerno Izobiažen. Želi zna j nja z gospodično od 18 do 25 let. Piednost Imajo šivilj- ! Pisma poslati pod , .Vzorni mladenič 514" na upravo .. "utra". 7409 Kot družabnik s 100.000 do 200.000 Din In osebnim sodelovanjem bi pristopil h kakemu dobroidoče-rnu podjetju, lesni trgovini aH kaki drugI stroki. . Sem trgovsko izobražen, vešč knjigovodstva ter več jezikov. Ro-llektlram samo na dober promet Ponudba pod „Abslt-nent" na upr. ,,Jutra" 7375 Posestvo 3 in pol oralov zem".je, gozd, travnik, njive, sadonosnlk, I hiša, vse v dobrem stauju. Cena 190.000 krop.. Četrt uro od postaje Poljčane. Vpraša se pri Groblšelc, železničar, Poljčane. 7437 Posestvo z 19 orali polja, vinograda, sadonOBnlka. travnika ln gozda na Jugoelovansko-avstriJ-skl meji, se radi smrti poceni proda s premičninami ali brez njih. Kari Trump, Sve-člna nad Mariborom. 7411 Dve gospodični ^mpatlčnl. značaja* trgovsko slLulrani, želita «bn«ga ~n&nja v svr* » r • t «J3e 2e- - '* *e 'e z i oljšlra! »ospodl :v trgovci, ^ouudb* - sliko — d „Nada" In ..Vei-" 7412 Radi ženitve Išče znanja Slletnl trgovec z dobrosrčno goc*< dlčno prijetne zunanjosti - starosti 20 do 26 let e večj'~ premožerloin ali mlado vdovo bre^ otrok. Le resno ponudbo '3 sliko, ki ec na zahtevo takij vrne | cd ,,ZnačaJnost" na Aloma Com-pany, anončna družba. Ljubljana- Kongresni trg 3. 7118 Dopisovanja SellU 18 do 30 let atari go-rpodlčni z mladim gospodom, če Je le mogoče s sliko pod Ljubica in Dragica" na upr. „Jutra". 7317 Soliden trgovec - kapitalom, želi udeležbe pri *'^ičkanosnem solidnem podjetju. Ponudbe pod .Kapital" na Aloma Compauy, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 7396 Ugodna prilika se nudi kapitalistom, ki Imajo po raznih zavodih naložen denar Proti popolni sigurnosti Vvn nudim za vsak znesek 20 do 25 odst obresti. Dopisi z navedbo razpoložljive vsote pod „M11an .Tankovič, poste restanto, Zagreb, glavna pošta. 7824 Letovišče Zakonski par brez otrok, izobražen. bi prevzel oskrbovanje ln varovanje kake vile ali kaj sllčnega v kakem letovišču Sloven-ije. kjer bi dobil malo stanovanje. Cenjene ponudbe pod „Hum" na upr. „ J utra". 6916 INSERIRAJTE : : V «JUTRU»! i z vinom i sprejme dobro vpeljanega potnika pod jako ugodnimi pogoji takoj. — Ponudbo upravo ..Jutra". Reflekllri se samo na prvovrstno moč. 4126 POZOR! Geu jene dame Id go-spod e, ki telijo icneti res po meri narejeno obleko po najmodernejši modi in po konkurenčni ceni, naj ee obrnejo na tvrdlro ir,s Brata ErunsHolB, LJubljana Židovska ulica št. 5. Posojilo išče trgovec iu hišni poseetoik v Ljubljani — Din 8U00 proti mesečnemu odpladilu Diu 7000 in Din 100U mesečno za obresti. Posojilo najsigurnejše, intabulacija ua hišo v Ljubljani, cenjena nad 700 tisoč dinarjev. Odplačilo posojila ca ruoB lt.c terminalne menico 7000 dinarjev plu> Din 1000 zs obresti. Menice lablio tudi prezentin v plačilo katerasib"di bank. — Preskrbi so vrhu tega te stanovanje v Ljubljani, — Pouudbe pod .Dulira obresti in Se stanovanj'' ua upra?o «Jutra». it suknja iu usnja, šivano klobuke ter hišne čevlja izdeluje &lbln Jazbso, Kranj, Paviljon „L" 6t. 464 na Ljublj. velikem sejmu. Najstarejša slovenska delainlca 1,1 Ivan BrlcelJ Dunajska aasM 10 se priporoča. Izvrlltev triu Cen zrnu* TOPOVSKA BANKA. D. D., | PODRUŽNICEt \ Maribor Noto mesto Rakek Slovenj gradee Slovenska Bistrica 2leaitowrg[oira JL (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000— Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavl i Trgovska Telefoni i 139, 146, 458 EKSPOZITURE i"| Konice Meža-Dravograd LJubljana (menjalnica t Kolodvorski ulici)