—1ss* DOMOVIN rt AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN^ HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 71 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 25, 1940 LETO XLIII, — VOL. XLIII. Angleško delavstvo za konec vojne Delavci so v resoluciji obsodili sedanjo vojno kot imperialistično, ki je vodena proti interesom delavstva. Zahtevajo takojšno prenehanje sovražnosti in sklicanje konference vseh narodov NARODNE MANJŠINE NAJ BI POTOM GLASOVANJA ODLOČILE, KAM ŽELE SPADATI. Nottingham, Anglija. — C. A. Smith, predsednik Neodvisne delavske stranke je imel danes nagovor na narodni koncil, v katerem je poudarjal, da je današnja evropska vojna samo navadna krvava igra politične sile., V koncilu je bil stavljen predlog, da se takoj preneha bojevanje in da se skliče mednarodna konferenca. Koncil je predlog porazil, sprejel je pa smernico odbora k mirovnemu delovanju ter da se takoj sklene z Nemčijo mir, kakor hitro bo Nemčija pripravljena vrniti svobodo Avstriji, češki in Poljski. Predsednik Smith je pa poudarjal, da delavstvo nasprotuje premierju Chamberlainu v miru in v vojni ter da se od vlade energično zahteva, da takoj ustavi vojno. Delegat Longden iz Bir-minghama je rekel, da je bil imperij, v katerem nikdar ne zaide sonce (Anglija) zgrajen z večjim nasiljem, kot so ga pa naciji kdaj rabili. "Ni me sram reči," je izjavil Longden, "da imam več skupnega z nemškim delavcem kot pa s Chamberlainom." Neodvisna delavska stranka ima v Angliji kakih 7,000 članov in tri zastopnike v parlamentu. V Londonu je pa koncil želez-ničarske unije iz okraja Esesx odobril resolucijo, ki obsoja evropsko vojno kot imperialistično ter da se zahteva takojšni konec vojne. Resolucija se glasi: "Mi zahtevamo takojšno prenehanje sovražnosti in konferenco vseh narodov, kjer se bo poravnalo ekonomske zahteve narodov in se pravično razdelilo sirov material. Mi zahtevamo narodno glasovanje manjšin, ki naj same! odločijo, če hočejo biti neodvisne, ali kam hočejo spadati. Mi zahtevamo, da nadaljujejo z delom za socializem, ki edini more prinesti trajen mir in svetovno Še zdaj niso prišli do zasutih premogarjev St. Clairsville, O. — Na tone in tone kamenja in zemlje še vedno zabranjuje dohod do zasutih premogarjev, ki jih je bilo ob času razstrelbe pred enim tednom 72 v jami. Enkrat ta teden pričakujejo, da bodo odstranili vso navlako in izvlekli vsa trupla. Takrat se bo morda tudi dognalo pravi vzrok razstrelbe. Preiskavo bosta vodila federalni in državni rudarski odde-lek. | Razna domnevanja o vzroku razstrelbe so na dnevnem redu, toda gotovega nihče ne ve, dokler ne bodo prodrli prav do kraja razstrelbe. Največ jih je mnenja, da so premogarji pri vrtanju zadeli na plinski vrelec, ki se je vnel. -L0- Vroče kopeli za vojake na fronti ...JLmidor...— Angleška armada je dobila za vojake vroče prsne kopali in sicer so na trukih, ki gredo od ene skupine do druge. Do 700 vojakov se lahko skopi je na dan. Vsak vojak ene divizije dobi prsno kopelj po enkrat na teden. Peči, ki grejejo vodo, se kurijo z oljem in vsa naprava se lahko naloži na dva tri tonska trnka. V dveh tednih izbruhne pomorska vojna z vso strahoto in silo London, 23. marca. — Vladni krogi pričakujejo, da bo v prihodnjih dveh tednih izbruhnila pomorska vojna s tako silo, kot je svet še ni videl. Zvedelo se je, da se plazijo nemške podmornice skozi mine in med zavezniškimi patruljami v Severno morje 'n na Atlantik, da bodo z vso silo napadle ladje, ki vozijo potrebščine v Anglijo. Več nemških podmornic se je opazilo ob norveških vodah in nek norveški kapitan je povedal, da mu je rekel kapitan neke nemške podmornice, da bo v kratkem kar mrgolelo nemških podmornic okrog Anglije. Poroča se tudi, da zgradi Nemčija vsak dan po eno podmornico. Od 17. do 23. marca je bilo potopljenih 15 ladij in sicer jih je izgubila Danska 6, Anglija 3 in po eno Nemčija, Italija, Jugoslavija, Francija, Nizozemska in Norveška. Vsega skupaj je bilo potopljenih v tej vojni 448 ladij, pri čemer je utonilo 3,766 oseb, pogrešajo jih pa 1,484. Proti novim davkom Danes zvečer ob 8 uri se vrši ljudski shod proti davkom in amendmentu, kateri pride v sredo na volitve.. Shod sklicuje v Slovenskem domu na Holmes Ave. Slovenski demokratski klub 32. varde. Iz glavnega stana pride več odličnih govornikov, ki bodo pojasnili slabo stran za davkoplačevalce. Vabljeni so tudi naši mestni zastopniki Mr. Anton Vehovec, Mr. Ed. Kova- prosperiteto, ter da se borimo za ^ [n Mr Ed Pucelj popolno svobodo vseh narodov v naših kolonijah." Srnjak pod avtom Včeraj je skočil lep srnjak ravno pred' avto, ki ga je vozil Stanton Ilayman po Miles Road v Warrensville Heights. Avto je butil v srnjaka (ali srnjak v avto) s tako silo, da je bil srnjak na mestu ubit. Srnjaka so preganjali psi. Lovski paznik Reynolds je del srnjaka iz kože. Ker so te volitve velike važnosti za vsakogar se vljudno vabi naše rojake, da pridejo na shod in slišijo kaj vse se dela pri mestnem gospodarstvu. Pobiranje asesmenta Danes zvečer pobirajo društve ni tajniki asesment v S. N. Domu na St. Clair Ave., v spodnj dvorani ob navadni uri. Pridite in poravnajte svoj asesment! Razporoke bi se omejilo na spravni sodniji -Chicago, 111. - Vrhovni sodnik Joseph Sabath, ki je zaslišal več slučajev razporok, kot kak drug sodnik na svetu trdi, da bi se mnogo razporok preprečilo, če bi se ustanovila nekaka spravna sodnija, kjer bi se skušalo obe stranki pobotati, predno bi vložili prošnje za razporoko. Sodnik praznuje danes 70 letnico rojstva in 30 let je že sodnik. V tem času je sodil v 50,000 slučajih razporok in 3,400 parov jp poravnal, da se niso razporočili. Izpraševanje o državljanstvu Mr. Ebeling, učitelj državljanske šole, ki je pod nadzorstvom Citizens Bureau in ki se nahaja v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. naznanja, da bo ta četrtek ob sedmih učitelj v šoli za vse one, ki bodo šli na izpraševanje za državljanstvo. V uradu Citizens Bureau v Marshall Bldg. bo pa v torek in petek zvečer ob sedmih. Kdor bi rad izvedel še kaj, predno gre na izpraševanje, ima ta teden še priliko. Z rednim poukom v tej državljanski šoli se (bo pa pričelo 1. aprila zvečer. Nova francoska vlada mora kmalu pokazati svojo zmožnost Paris. — Vlada premier j a Reynauda ima samo 11 glasov večine v parlamentu in sicer ima 273 poslancev na- svoji strani, 157 proti 105 jih je nevtralnih. Kljub temu je nova vlada pripravljena iti z delom naprej in popraviti napako, radi česar je padla Daladierjeva vlada, namreč ker je pokazala premalo akcije v vojni. Mnenje časopisja je, naj se 'da novi vladi prilika, da pokaže kaj zna, predno bo prišlo v parlamentu do ponovne-^ ga glasovanja radi zaupnice. Splošno se sodi, da bo pozvan Daladier nazaj, če ta vlada v teku, enega meseca ne pokaže kaj posebnega. Prvo, kar je napravil novi premier, je bilo to, da se je posvetoval z armadnimi in mornariškimi poveljniki glede vojne situacije. Drugi korak nove vlade bo pa najbrže ta, da bo skušala zmanjšati vpliv Nemčije pri nevtralnih državah. Ne pričakuje se pa kake ofenzive na frory-ti v bližnjem času. ----O-—r- V Vatikanu ne upajo, da bo kmalu mir Vatikan, 24. marca.—Iz uradnih krogov se poroča, da je sv. "Stolica poslala pisma na vse nuncije v raznih državah, v katerih pismih se jir naznanja, NOVI GROBOVI Jane Kalsic V Lakeside bolnišnici je po dolgi in mučni bolezni preminila Jane Kalsic, rojena Vidervol. Stanovala je na 19111 Arrowhead Ave. Rojena je bila v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josepha, hčer Maxine, sina Gilberta, starše Anton in Johana Vidervol, tri brate: Anthony, Frank, James in štiri sestre: Mrs. Richard Iiorsfal, Mae Yartz, Mrs. Joseph Hočevar in Pauline. Bila je članica društva Martha Washington, št. 38 SDZ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv, Kristine in na poko-1 pališče sv. Pavla. Naj počiva'v f miru, preostalim pa izrekamo j naše iskreno sožalje. Johana Gregorič Po dvotedenski bolezni je preminila v soboto zvečer ob 9:15 Johana Gregorič, rojena Nemčija grozi Romunski z ekonomskim ultimatom Od Rumunske zahteva več potrebščin in to po ugodnih cenah. Nevtralni opazovalci vidijo v tem prvi korak Nemčije, Italije in Rusije proti Balkanu. ROMUNSKA JE DANES V TAKEM POLOŽAJU KOT JE BILA FINSKA Bucharest, 23. marca.—Nem-' čija je danes izročila romunski i vladi zahevo za nakup raznih ! potrebščin po ugodnejših ee-Jnah, to je, da mora vzeti Ro-ibo imela izbir, munska nemško marko veljavi. Dalje zahteva Nemči j a, da Romunska producira več olja, da se trgovina med Nemčijo in Romunsko poveča in dal kaj dnevi rekel, da se Romunija ne bo podala. Toda Romunska je danes skoro v enakem položaju kot je bila Finska in ne Boben, stara 54 let. Doma ]e jteve niso nilcak ultimat Romun-bila iz P rim če vasi, fara Am-j,ki h] da ae bo VS0 rešiIo mirnim brus, odkoder je prišla sem potom, toda romunska vlada pred 36 leti. Bila je člaii^^dObro ve društva Mir, št. 10 SDZ in dru-jkot nava^ štva sv. Rešnjoga Telesa. Za pušča štiri sinove: e, ker za nemško v večji | zahtevo stoji Rusija in Italija. Dokler se je Finska držala, so imele tudj balkanske države .pogum. Toda ko so videle, da se izboljša prevoz 17 Romunske i S,°,zavezniki Pustili Fince na ce" v Nemčijo ' I Milu, je tudi vpliv zaveznikov na Nemčija sicer trdi, da te zah- Balkanu ponehal, ker se ne morejo zanesti na njih pomoč. Ru sija, Nemčija in Italija imajo ocividno v načrtu, da si da to ni nič drugega jiazdele Balkan med seboj in pr-ultimat. Nemčija | va je zdaj, na vVsti Romunska, zahteva romunsko olje, žito in Če se bo Romunska udala nern-T . . T. . 7 i'rank dr-uge potrebščine in je odlote-jškim zahtevam, potem se bo ve- John in Loui s; soprog Louis je na to dobiti, pa kmalu. delo. da ,,0 balkansko države iz- pred dvem, leti. Pogrebi Kralj Karo] je ,sicer pred ne_ guRfene kot KVObodne države. umrl se bo vršil v sredo zjutraj ob} 8:30 iz hiše žalosti, 3480 E.' 89th St. v cerkev, sv. Lovrenca IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI lja, preostalim pa iskreno upanja, da bi se nehala vojna v bližnji bodočnosti in da bo ta vojna še dolgo trajala. V pismih se pozivi je papeževe nuncije, naj store vse v svoji moči, da se pomaga vsem, ki so prizadeti vsled vojne. MORNARICA KRMI DIVJE RACE Lakehurst, N. J.—Ameriška bojna mornarica je prevzela vlogo usmiljenega Samaritana in je začela krmiti divje race na obali New Jersey, ki radi ledu ne morejo dobiti hrane. Vsak dan lete mornariški zrakoplovi nad temi kraji in mečejo racam koruzo. Še dva dni mraza Včeraj je bila najmrzlejša velika noč, kar imamo v Clevelandu zvezni vremenski urad. Bilo je za 16 stopinj mrzlejše kot na božični dan in 4 stopinj mrzlejše kot na novoletni dan. Včeraj zjutraj je kazal toplomer 9 stopinj nad ničlo ter je bil najmr zlejši 24. marec v zadnjih 52 letih. Prerokuje se mrzlo še za danes in jutri. IPPPIPVK žalje. Cecilia Stanich V soboto popoldne je po daljši bolezni in trpljenju preminila v Lakeside bolnišnici Cecelia Stanich, rojena Severkar, stara 35 let, stanujoča na 702 E. rojena v Ameriki. Zapušča starše, štiri brate in sedem sester. —- Dalje je umrla M. Mlakar, stara 59 let. Tu je bila 30 let,in zapušča moža, dva sinova in, šest hčera. Barber ton, O. — Zadnje dni ga Heronima, doma iz Ročinj in sina Henrya, po pol brata Louis Rosel v Forest City, Pa., ter več sorodnikov. Rojena je bila v Stančih lazih pri Moravčah, kjer zapušča 2 po pol brata in eno sestro. Tukaj je bivala 19 let ter je bila "članica društva Naprej, št, 5 SNPJ. Pogreb, se bo vršil iz Josip Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave, v torek popoldne ob 1:30 na Highland Park pokopališče. Naj počiva v miru. —_—o—r—— V Florido Miss Mary Zaje, hčerka družine Zaje iz 887 E. 209. ceste, se je v spremstvu drugih podala ,na kratek oddih v Florido. Že-ilimo ji mnogo zabave. Vdova zahteva hišo nazaj od države V SOBOTO VAS VABIJO DEMOKRATI NA DRUŽABNO PRIREDITEV V SND. V soboto 30. marca prirede de- 11, če pridete v soboto v SND. mokratje iz 23. varde sijajno družabno prireditev v SND na St. Clair Ave. Prireditev se vrši pod pokroviteljstvom "Kluba za ponovno izvolitev Roosevelta," pod načelstvom Mr. John L. Mi-helicha. Pri tem pa sodelujejo ^si demokratje iz 23. varde,. ne Slede na to ali ono pripadnost. Naši demokratje so se zavzeli. da bo ta prireditev nekak družabni in vesel sestanek na skup "i prireditvi, h kateri bodo povabili vse odlične demokratske Seve, glavni namen prireditve je ples. Najeta je ena najboljših godb, Frank Jankovičev orkester. Kdor bo hotel, se bo lahko naplesal za ves pretekli post. V prizidku boste pa dobili fina okrepčila in slišali boste lahko zanimive razgovore o politiki, o pretekli, sedanji in prihodnji Odločite se torej za to soboto, da malo povasujete med našimi demokrati, bo prav prijetno. Kampanjskih govorov ne bo, am- uradnike in voditelje iz mesta, s pak bo lahko vsak govoril, koli-katerimi se boste lahko seznani- kor bo hotel, tam pri bari. V Clevelandu živi vdova Ana Humitsch, ki toži državo Ohio, da ji da nazaj hišo in tri zavarovalne police, kar je vse izročila državi, ki ji je v zameno dajala starostno pokojnino. Pred enim letom ji je bila pokojnina ustavljena, toda država je vseeno še obdržala lastnine od hiše in za-varovalninskih polic. Vdova za hteva zdaj eno ali drugo nazaj, ali pa naj se ji izplačuje pokojnina. še leta 1935 sta zakonca Humitsch zaprosila za starostno pokojnino. Mož je bil star 73 let, žena 56. Imela sta hišico in tri zavarovalne police, toda hiša jima ni nosila nobenih dohodkov, police pa tudi ne, dokler sta živa. Ko ji je mož umrl, je Mrs. Humitsch vzela nekaj bordarjev. da si je s tem zaslužila s težkim delom par centov. To je bilo pa dovolj, da ji je država ustavila pokojnino. Predno jima je država začela plačevati pokojnino, sta morala zakonca prepisati na državo hišo in zavarovalne police, da bi tako v slučaju smrti država lahko hišo prodala in dobila povrnjeno, kar je plačala za pokojnino. Vse pokojnine sta prejela kakih $1,500, hiša je vredna pa kakih $3,000. Vrhu tega bi dobila pa država še od polic približno $1,000. Torej bi napravila država pri tem kaj lepo kupčijo. Vdova Humitch zdaj toži državo, da ji vrne hišo nazaj in ji izroči tudi zavarovalne police. Postava pravi, da mora prejemnik pokojnine prepisati na državo vso nepremično lastnino, ki o, m ! • v v , je doletela nesreča družino roja- 160t J. Valenčiča, ko je neki avto zadel ob njihovega in oba avta sta bila uničena. Člani družine so bili le lahko poškodovani razen hčerke, katera je morala iti za nekaj dni v bolnišnico, a se je že vrnila domov. Calumet, Mich. — Jože Weiss, znani rojak iz Ahmeeka, je imel nezgodo, ko je zavozil s svojim avtom ob neko stavbo in si razbil vozilo, toda sam se ni poškodoval. Chicago. — Zinka Milanov, svetovno znana hrvaška sopra-nistka pri Metropolitan operi v New Yorku, bo pela na proslavi desetletnice čikaške federacije SNPJ dne 28. aprila. To bo njen prvi nastop v Chicagu. — Ame-riško-jugoslovanska legija v Chicagu je te dni poslala državnemu tajniku Cordellu Hullu v Washingtonu, D. C., oster brzojaven protest proti oficielnemu upoštevanju Otona Habsburga, ki je nekakšen pretendent na avstrijski prestol in ki je pred kratkim prišel na obisk v Združene države. Protest se v .bistvu glasi, da je ponižanje za ameriške Jugoslovane, če ameriške oblasti upoštevajo potomca habsburške dinastije, katera je bila stoletja največja tlačiteljica Slovanov v bivši Avstro-Ogrski in katera je soodgovorna za izbruh svetovne vojne. Ameriški Jugoslovani so proti temu, da bi Oton Habsburški poskušal kovati iz fta je v Pbnikvah pri Begunjah dne 18. febr. umrl njegov brat Janez Sernel, star 85 let. V Ameriki zapušča tri hčere, brata in sestro Frances Kalep v San Franciscu, v Starem kraju pa sina, dve hčeri in mnogo drugih sorodnikov. , -—o———~ Volčja nadlega v Kanadi Alexis Creek, B. C. — Ran-čerji zapadno od William jezera imajo danes na glavi precej težak problem, kako izstrebiti volkove, ki so se pojavili v veliki množini in delajo ogromno škodo, med živino. Dasi so bili ti ran-čerji vedno v boju med seboj radi pašnikov, pa jih je zdaj volčja nadlega združila. Razpisali so posebne nagrade za pobijanje volkov. Vlada plača po $15 za vsakega ubitega Volka, rančerji so dodali pa še $25 za vsako volčjo glavo. .....:........'.............'C--—, jo mora pa" država vrniti nazaj, ko preneha plačevati pokojnino, ne da bi za izplačano vsoto kaj odtrgala, če upokojenec takrat še živi. Pokojninski urad pravi, da je ustavil pokojnino zato, ker vdova zasluži nekaj z bordarji in pa ker bi ji morala pomagati njena dva otroka, sin star 50 let, hči stara 45 let. Toda oba imata družine in sin mora preživljati družino z zaslužkom pri WPA, hči pa tudi ne more dosti pomagati, ker ima svojo družino Nižje cene elektriki Cleveland Electric Illuminating Co. bo ponudila danes mestni zbornici v sprejem znižane cene elektriki, ki bi znašala na leto okrog $1,000,000. To bi prizadelo vse odjemalce v severni Ohio od Avon do Ashtabule. Mesto pa zahteva znižanje za $1,-385,000. Družba pravi, da več ne da in da bo šla rajši na sodnijo. Tožba bi veljala družbo kakih $500,000, mesto pa $250,000. Znižanje cene bi pomenile samo za -mesto okrog $550,000 prihrankov na leto. Uboj v črni vasi Mrs."Mary Strekal nam sporoča, da je prejela iz stare domovine vest o uboju, ki se je pripetil na pustno nedeljo pri Mokarju na Ižanski cesti v Črni vasi. Fantje so se bili nekaj sprli, pa jih je hotel pomiriti Vdova pravi, da ne mara no-j današnje vojne kakšne clinasti-bene pokojnine več, da ne mara|čne interese na račun njihovih j škafarjev Feliks. To je razbu- niti' relifa, ker se bo skušala z delom sama preživljati, čeprav je že pri 60 letih, zahteva pa hišo nazaj od države. Tožba proti državi je vložena pri najvišjem sodišču. rojakov v starem kraju in ostalih Slovanov v Podonavju. — Dne 18. t. m. je umrla Fanny Mikuš, doma iz Ljubljane. Tu zapušča sina in hčer. — Joe Sernel je te dni prejel žalostno vest rilo Jankovčeva iz Lip, ki je posredovalca zabodel z nožem v vrat. Umorjeni zapušča ženo in devet otrok, mater in sestro. Vsa okolica žaluje za njim, ker je bil zelo dober človek. t AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 25, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NABOČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. Naša politika SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class« matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 71, —Mon., March 25, 1940 Ne dajte ključa iz rok! V sredo 27. marca bodo v Clevelandu izredne volitve za milijone, ki so "potrebni" v nikdar sito mestno blagajno. Zadnjič apeliramo na vse slovenske volivce in volivke, da gredo v sredo na volišče in od prvega do zadnjega volijo "No." Mislimo, da vsak ve vse podrobnosti o tej stvari. Pisali smo že dovolj o tem. Prepričani-smo in to nam zagotavlja poročilo od raznih strani, da bo šel slovenski glas proti tem davkom. To pomeni, da bodo v mestu zvedeli, da so slovenski državljani in državljanke razsodni ljudje, ki znajo sami misliti in da n^ volivni dan ne delajo križe, kakor jim diktirajo politikarji. Ze vsota, ki je namenjena za letošnji proračun, se nam zdi prevelika. Toda, ker jo je odobrila mestna zbornica, naj bo. Toda smo pa absolutno proti temu, pa če bi bil naš edini glas v Clevelandu, da bi enkrat za vselej odprli mestni administraciji vrata do naše shrambe, kamor bi hodili po denar. No serrriiii, ne bo šlo tako! Kako strašno dobri so naenkrat postavili visoki politikarji, ki pravijo, da hočejo s tem samo odpraviti izredne volitve in vam s tem prihraniti denar. Bunk! Čakajte, vam bomo mi povedali, kaj je vzrok, da bi se izognili enkrat za vselej tem izrednim volitvam za davke. Za tem ni nič drugega, kot veden strah, Če bodo volivci odobrili davke ali ne, če bodo dali denar ali ne. To je in nič drugega. Kaj jih brigajo stroški izrednih volitev! Saj vidimo, kako se dela z davčnim denarjem, kako si višajo plače, kako se izgublja ne tisočake, ampak slo tisočake, kakor se nekaj namiguje pri nakupovanju premoga za mesto. Nekaj je bilo začelo šumeti, pa so vse potlačili. Toda enkrat bo prišlo na dan, če ne; prej, pa takrat, ko bo drug župan. Kaj jim mar tistih nekaj tisočakov, ki stanejo izredne volitve. Mar jim je pa, da bi imeli zasiguran lep kup, s katerega bi brskali kot koklje po svoji mili volji. Zdaj, ko morajo vsako leto vprašati davkpplačevalce za denar, se boje in vsaj kolikor toliko gledajo, da sekajo razne nepotrebne izdatke, če jim pa daste enkrat za vselej ključ do vašega denarja, bodo pa delali ž njim kar bodo hoteli. Pravijo, da vam hočejo prihraniti čas in denar pri vsakoletnih izrednih volitvah. Ta je bosa! Saj! bi jih niti potreba ne bi bilo. Zakaj bi se pa ne uredilo tako, da bi pri vsakih rednih novemberskih volitvah tudi ne volili glede davkov za prihodnje leto. Če so nam zdaj preračunali, koliko bodo potrebovali vsako leto od zdaj naprej, bi tudi vsakega novembra lahko vedeli ža prihodnje leto. Tako bi ne bilo nobeni hizrednih volitev. Ampak, trikrat ampak, to bi bilo pa zelo narobe za poli-tjjcarje. Ej, dobro vedo, da se novembrskih volitev udeleži veliko volivcev in zato tudi dobro vedo, da bi ne bili nikdar kaki davki sprejeti razen, če bi bili volivci dobro prepričani, da bo šel denar samo za najpotrebnejše izdatke. Pri izrednih volitvah se udeleži malo volivcev (čeprav gre za njih žep in denar) in imajo politikarji kolikor toliko prilike, da bo njih predlog sprejet. Toda tndi tega vsakoletnega strahu se hočejo zdaj iznebiti, zato pa vprašajo, da odobrite enkrat za vselej davčno mero 8.35. Pravijo, da bo to dovolj. Aha! Tudi druga leta je bilo "dovolj," pa so prišli par mesecev potem z novo beračijo za ponovne milijone. To je že škandal, kakor se dela s temi ubogimi davkoplačevalci! Davek na davek, kamor se ozreš in kamor se ganeš, kakor je oni dan Mrs. Modrijan dobro opisala. Nihče več ne vpraša, kje boš jemal. Samo daj in daj, plačaj in še-rap! Zaslužka nič, ali pa komaj za sproti, pa plačuj, če moreš. in kadar nam naloži država ali zvezna vlada na grbo nove davke, si ne moremo pomagati. Ampak kadar imamo pia glede davkov sami besedo, takrat je pa čas, da tudi spregovorimo. Vsaj tam si pomagajmo, kjer si lahko. Ni se treba bati, da bo radi tega mesto vrag vzel, če jim malo pristri-žete dolge prste in jim daste v roke nekoliko manjšo lopato. Kaj še! Imeli smo že župane, ki so pokazali, da se lahko izhaja z malim denarjem, ker ga pač več ni bilo. Ampak, seveda, kadar ga pa lahko dobe, kolikor ga hočejo, zakaj, bi pa varčevali, saj ne gre iz njih žepa. je že prav, če ima ključ do shritmbe vsa družina, če ve, da je to last vseh. Toda v kašči ne bo zaloga dolgo, če bo na razpolago vsakemu, ki se.mu ljubi da nje. Tako je tudi pri mestnem gospodarstvu in zlasti pri clevelandskem. Ne dajte se zapeljati sladkim besedam, da bodo ti davki zadostovali za vselej. Taka trditev se nam zdi naravnost smešna, ampak zelo zvita. 'Kdo pa more vedeti, lepo vas prosimo, koliko bo mesto potrebovalo za vzdrževanje čez pet let, čez deset let, čez dvajset let? Saj niti za navaden par čevljev ne moremo vedeti, koliko časa jih bomo nosili in kdaj bomo potrebovali nove. Pa bodo pri mestu vedeli, koliko bodo potrebovali za leta naprej? Vsako leto so druge potrebe, včasih večje, včasih manjše. In po potrebah naj bi bili tudi davki in predloženi volivcem vsako leto posebej v pregled in odobritev. Zato pa, ne dajte jim ključa1 od svoje shrambe! Vsi na volišče v sredo in vsi volite "No" ! Politika je tako stara stvar cakor je človeški rod na zemlji ter je obenem merilo življenske moči narodov ali pa posameznih skupin. Svet je poln politike in le žal, da smo se Slovenci tako pozno pričeli aktivno udejstvo-vati. Znano je tudi dejstvo," da pretežna večina naših ljudi mr-zi politiko iz več razlogov. Kon čno bi bili pa tudi oni, ki se v njej udejstvujejo, največkrat na boljšem, če bi jo opustili. Toda danes je svet drugačen kot je bil nekdaj. V stari domovini, na primer, so vse drugi opravili (tako vsaj je bilo prejšnje čase), zato so pa tudi drugi gospodarili. Kolikor hujši pa je boj za obstanek, toliko več ljudje mislijo, pa naj bo to v star domovini ali pa tukaj v Ameri ki. Naši povprečni ljudje tu v Ameriki, posebno tukaj v Clevelandu so naredili velik korak naprej v tem oziru zadnje čase. Kdo se je, na primer, zanimal pred 15, 20 ali 30 leti kdo bo naš mestni zastopnik ali župan. Mislili smo si, to bodo pač drugi uredili. Danes pa je drugače, Zato sem se pa pripravil, da napišem par vrstic o tem. časi so prevažni, da bi tudi sedaj gle-dali kako bodo oni, ki imajo, prikrojili vse tako, da bi revno maso napravili še revnejšo. Amerika nam daje po svoji ustavi priliko, da branimo svoje pravice kot državljani. Zato je neobhodno potrebno stati vedno na braniku za dobrobit malega človeka. Ravno sedaj imamo na pragu volitve, ki so zaradi res nih časov skrajne važnosti po sebno v Clevelandu, kjer je tre ba narediti konec neznosnim ko-ritarskim razmeram, ki vladajo pri demokratski'Stfankl Razmere našega mesta tudi slabo vplivajo na našo admini stracijo v Washingtonu. Mesto Cleveland je pred nekaj leti sta lo v ospredju s svojimi predstav niki za dobro in napredno stvar Cleveland je edino veliko mesto, ki je dalo Robertu La Follete večino glasov v predsedniških volit-1 mestna elektrarna na obali jezera na E. 49 St. Zabili so menda v mokro zemljo pol milijona, zračunano je, da bo poslopje sta-o samo 2 do 3'milijone več zato, ker ga dela naša slavna republikanska vlada. Je pa še veliko drugih stvari, ki bi bilo dobro, da bi volivci in meščani vedeli o njih. Naši fantje so v zbornici v manjšini, če se oglasijo skočijo fotografi in že naslednji dan se čita članke z zaničljivim sarkazmom, kar je pa najhuje, da take spake tudi inozemski časopisi ponatisnejo. Navedel bom samo en slučaj. Naš zastopnik v 32. vardi, A. Vehovec, se je zavzel, da je odprl popolnoma zaprto obalo jezera za kopanje ali drugo zabavo. Naletel je na odpor in padel v nemilost nekemu policijskemu častniku, ki je pa imel precej ilepošten rekord. Hotel je Vehovca zapreti, da bo s tem pokazal svojo avtoriteto. K sreči pa je Vehovec vedel, da ima Ja gospod varuh postave precej kosmato dušo. Poklical je varnostnega direktorja N e s s-a in( glej ga škandala, tisti gospod častnik je še sedaj za "gavtri." Takrat je časopisje zagnalo krik priznanja pa ne Vehovcu, ampak Nessu. Lansko leto so dovršili mestni "Disposal plant" na E. 140 St. Milijone so vatknili v ta projekt, ampak par sto dolarjev pa niso imeli, da bi bili dovršili pot k jezeru, kamor hodi na tisoče ljudi ribariti ali pa se voziti s čolni. Avtomobili so vsaki dan zamašili cesto v Bratenahl vas. Več mesecev je apeliral Vehovec za ono pot ter vložil resolucijo. Pot bi bila lahko dovršila WPA skorp zastonj, ampak klubovalo cilmani pravico naložiti davke Clevelandčanom, kadarkoli bo prazna mestna blagajna ne da bi vprašali še kdaj volivce ali davkoplačevalce za dovoljenje. Ta nakana župana Burtona se mora na vsak način preprečiti in se ga primorati, da hrani in varčuje z denarjem davkoplačevalcev, kakor moramo varčevati mi s svojim. V tej vsoti 8 milijonov, katere hoče zopet imeti od nas naš župan, pa ni niti enega centa, ki bi bil vključen v dobrodelne namene ali pomoč revnim slojem Volivci in volivke v 32. vardi in v Clevelandu v splošnem, udeležite se teh izrednih volitev. Nagovorite vse sosede in prijatelje, da skupno z vami volijo proti spremembi mestnega čarterja kateri bo, če bo odobren po vo livcih, dal councilmanom pravico, da na mig župana naložijo na vas nove davke, kadar se jim bo poljubilo. SIJovenski, kakor tudi hrvatski volivci in volivke, ne pozabite, da so te volitve v sredo 27 marca zelo važne. Oddajte svoj glas kot protest proti zapravljanju vašega trdo prisluženega denarja, katerega zapravlja in raz-siplje župan Burton, če ne bo imel denarja, bo prav gotovo rad odstavil svojih osem osebnih tajnikov in drugih nepotrebnih delavcev, ki brez vsakega dela vlečejo mastne plače. John Rožanc. EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJ J A Slovenska moška Ustanovljena 1. januarja, 1939. zveza v Ameriki Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi Ohio. Glavni sedež: BARBER.TON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave Pristop od 16. do 55. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do $100 pogrebnih stroškov. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsedn'k: PRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W„ Barberton, O. Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, O. Drugi podpredsednik: FRANK BENCINA, 14729 Thames Ave., Cleveland,O. Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N. W., Barberton, O. Drugi nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Cleveland, O. Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, O. * . FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E. 152nd St., Cleveland O. Drugi odbornik: FRANK MERHAR, 1015 E. 62nd St., Cleveland, O. Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, O. Za pojasnila se obrnite naj glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Važno naznanilo vsem članom Slovenske moške zveze iz PRIMORJA vah. Kje smo pa danes? Naši postavodajalci gredo v Washington in tam bijejo po postavah, katere poskuša uzakoniti Roose-veltova administracija. Cleveland je demokratsko mesto, a zahvaliti pa se moramo p r e f r iganina politikašem, da imamo 23 republikancev in 10 demokratov v mestni zbornici. Trije naši mestni angleški dnevniki : Plain Dealer, Press in News so vsi združeni. Ena in ista denarna korporacija baje lastuje radio postaje WTAM, WHK in najbrže tudi WGAR. En sany denarni sindikat vlada torej nad vsemi novicami v mestu. Razumljivo je torej, da je tudi mestna administracija v njih rokah. Zadnje županske volitve smo slišali kar 14 plačanih agitatorjev na inozemskih radio programih, ki so govorili za smehljajočega se Mr. Burtona. Videli smo kakor hitro si lahko pridobe inozemski element, tedaj so pa na trdnem, kajti Irci bodo gotovo volili zanj, ker imajo mestne službe. Mr. Burton je sicer lep človek, jedrnat govornik ter nam inozemcem plačuje usluge s krasnim nasmehom Toda, nam državljanom se nikakor ne dopade, da si je dovolil zvišanje rflač ter napolnil mestne zavode z nepotrebnimi ljudmi, ki ženejo mestne finance v pogubo. Ničesar tudi nismo slišali o škandalu pri "Water dept.", ko se je dolga leta kupovalo slab premog za ceno dobrega. Načelnik tega oddelka je kar naenkrat postal prestar za delo ter šel v (zasluženi) pokoj. se je! Vehovec je šel na delo sam ter zruval gabite kole, ki so branili dovoz. Oh, kako grdo je bilo to —! Mestno časopisje je brenčalo, češ, Vehovec že spet lomi ograje. Oni torej, ki zapravljajo milijone, gredo v po koj, oni pa, ki imajo toliko zavesti, da poskušajo zboljšati, kar je pač njihova dolžnost, so pa kozli. Znano nam je, da je mesto, na klub Vehovcu, v najhujši zimi popravljalo najbolj prometno cesto v Collinwoodu — 152 St. samo, da je šlo bolj počasi. Zato smo se v Collinwoodu organizirali in bomo dali vsemu temu duška, ko pride čas za to. Včlanjeni smo v Kozmopolitan ligi, kjer je zastopano 60% inozemskega sloja v Clevelandu in naj se gospodje v mestni hiši kar pripravijo. Rojaki v 23. vardi, na 80. cesti, v Collinwoodu stopimo skupaj, da naredimo račun s to reakcionarno vlado, ki nas tako ponižuje. Postavilho se po robu ljudem, ki se poskušajo norčevati z plemenitimi deli, ki jih je vpeljal naš idealni in človekoljubni predsednik F. D. Roosevelt. Povejmo jim v obraz vsi kot en mož: "F. D. Roosevelt, še štiri leta v Belo hišo!" M. I. Lah. i Na zadnji seji glavnega odbora se je sklenilo da Slovenska moška zveza prične s kampanjo za pridobivanje novih članov. Kampanja, katera je prva, ki Ker ni hotel prodati kuriva, I j0 bo imela' zveza se prične 1. so ga zaprli.— Trgovec s pre- aprila in bo trajala 3 mesece, do mogom in drvmi K. Vianello v L julija tega leta. Benetkah, ki ima svojo zalogo Kot manager te kampanje je v bližini trga Sv. Marka, ni ho- 5izvoljen glavni zapisnikar/ tel nekim svojim 'odjemalcem dobro poznani sobrat Jože Grdi-prodati svojega blaga. Razdra- na> ženi kupci so ga naznanili pri- Ker ta nova organizacija ni-stojni oblasti, posebnemu var- ma nobenih plačanih agitator-nostnemu oddelku, ki v seda- je navezana na svoje agilne njih hudih časih nadzoruje tr- 'članej da delujejo za napredek govine, in ta ga je dal pod gMZ. Torej na vas se obrača-ključ. Ko so;preiskavami trgov- mo jn upamo, da bo vsak posa-čevo zalogo, so odkrili okrog mezen član storil vse v njegovi sto kvintalov različnega kuriva. moči za pridobivanje novih čla-Trst, feb. 1940. Italijanska nov vlada je izdala uredbo, s katero Tekom kampanje bo zveza da ukinja carino za uvoz pšenice, r0vala nagrade za nove člane, koruze, raznih vrst rib za kon- namreč svoto 25 centov za vsa-zerviranje in živinske hrane. Ta kega novega člana. Torej apeli odločba bo imela verjetno zeloLamo na vSe člane da gredo na ugodne posledice na notranji trg delo kakor hitro mogoče in poka-in konzum teh najvažnejših živ-Lej0; da so res zavedni člani te ljenskih potrebščin, saj je brez moške oirganizac|ije. Ker Vsak dvoma carina igrala veliko vlo- novi član je ge ena garancija, da go pri visokih cenah teh proizvo-1 siovenščina ne bo prepadla koli dov, ki jih mora država uvažati |kor časa bo slovenska moška zve-v velikih količinah za prehrano za delovala za napredek sloven Proti davkom V sredo 27. marca bomo v Clevelandu imeli zopet izredne yolitve. Nal zapravljivi župan že zopet zahteva nekaj nad osem milijončkov dolarjev novih davkov poleg rednih mestnih dohodkov, ki znašajo preko 12 milijonov letno. Ako bodo volivci mesta Cle-velanda odobrili te nove davke* bo davčna mera dvignjena na 32 dolarjev na vsak tisoč davčne vrednosti. To bo tudi gotovo povzročilo, da se bodo cene stanovanjem zvišale, kljub temu, da jih je že sedaj' težko plačevati. Najhujše pri vsem tem pa je Poleg stare se gradi nova dejstvo; cla bo bodo imeli coun- širokih plasti naroda. Časopisi poročajo, da je ustanovljena itali j ansko-španska družba v svrho proizvodnje u-metne svile iz lesa evkaliptovih dreves. Družba bo delovala v področju Torelavega v Španiji, kjer rastejo obširni evkaliptovi gozdovi. —Po Primorju še vedno razsajajo živinske bolezni, ki prizadevajo mnogo muk našim ljudem. Prez Charles Kullman, Giuseppe De Lucas in Annamary Dickey. Krona opernega tedna pa bo nastop Milke Milanov v operi "La Gioconda" z Brunom Castagna, Gladys Swarthout, Giovanni Martinelli, Erio Pinza in Leonard Warren. Vstopnice si lahko preskrbite osebno ali i>o pošti pri Northern Ohio Opera Association v poslopju Union Bank of Commerce, Euclid in E. 9 St. Cleveland, O. Na nekem železniškem križišču je udarjal vihar z debelimi deževnimi kampljami po okenskih šipah čakalnice. Zibajoče se svetilke so metale pošastne sence skozi zavese in verige, ki so bile svetilke na njih obešene, so se visoko v ozrač-ju žVenketaje zadevale ob ko-vinaste senčnike. Več potnikov ni moglo radi velike zamude osebnega vlaka nič več dobiti brzovlaka. Zatekli so se v čakalnico in med njimi je bil tudi trgovec Ker-sten. Njemu nasproti, na desni strani mize, je pri mogočni peči sedel neki moški, ki ni bil dosti starejši ko Kersten. Njegov tanki, oguljeni plašč je bil popolnoma premočen in Kersten mu-je bil svetoval, naj ga rajši sleče in razobesi na zaslon pri peči. ' Kerstenu ni bilo do govorjenja; jako nejevoljen je bil radi zamude vlaka. Ce človek dobi brzojavko, ki je radi nje zapustil doma vse, kakor je stalo in ležalo, tedaj mu sleherna minuta povzroča muko. Kersten je bil človek tiste vrste 1 juli, ki znajo obvladati svoje razburjenje. Toda ta neznatni človek v oguljenem, zelenem plašču je znal tako čudovito iz-p rase vat i in odgovarjati, da se je Kersten kar čudil. Oni se je zahvalil za nasvet glede plašča, obesil ga je in se spet usedel za mizo. "Ljudje se hudujejo, ker jim je vlak precl nosom odžvigal, kakor da bi s tem kaj zamudil," je dejal. V govori še dalje in ali ne misli ta lepo oblečeni gospod nasproti njega, da je kak domišljavi črnogled? "Ljudje se oklepajo minut, pa pri te$i izgubljajo leta," je tiho odvrnil. To je rekel skoraj, previdno in je svojega soseda plaho pogledal. A ta se ni prav nič nasmehnil tej trditvi; mogoče je imel vzrok, da je prav tako mislil. Kako da se kaj takega domisli, bi bil Kersten rad zvedel; saj je treba vprav tako modrost časih prav drago plačati? "Prav drago," je dejal mož in se je čez mizo zagledal v praznino. "A potem pa tudi zaleže za vse življenje." Molčal je dalj, kakor je bilo prav za brezpomembni in slučajni pogovor. Vsaj Kersten je to tako občutil, ki se je pri tem bolj in bolj oddaljeval od svojih skrbi in je pazno poslušal, ko( je oni nadaljeval: "Zmeraj pravimo, da se v življenju vse izravna. Pri tem si pa ljudje nemara mislijo, da kazen ne sme biti večja ko greh, sicer občutijo, da se jim je zgodila bridka krivica, kaj ne?" Z roko je napravil vprašujoč« kretnjo, ki jo je pa naglo odsekal: "Ne, ne — tako preprosto pa to že ni! Pri tem namreč pozabljajo na leta, v katerih naraste krivda do neba, da je ni moči več popraviti." Kersten ga je hotel prekiniti, a oni se je nalahno dotaknil njegove roke: "Prej sem govoril o minutah, katere meni človek, da jih zamudi in vi mislite, dajsem zgrešil nit pogovora. Toda ne, to spada skupaj. Poslušajte me in mi nato povejte, ali imam prav ali ne. Še nekaj trenutkov imam časa, pa bo že dovolj. In ker ne poznava drug drugega, je še bolje. Laže je nato oditi drug od drugega." Ves način, kako je ta človek—, govoril, kako je s komaj vidnimi kretnjami spremljal besede in jih bolj in bolj vlekel h praglobiue slučajno povzročenega pogovora, yse to je Ker-stena prisililo, da je pazljivo prisluhnil. "V inflacijski dobi sera bil še mlad Uradnik v neki banki glavnega mesta. Nekega dne j® naš sluga pozabil vzeti s seboj štiri zvežnje bankovcev, ki jih je bil neki gospod potreboval. Malo prej, preden smo banko zaprli, sem bil to opa?il in ker mi je bila zamuda neprijetna — dotični gospod je bil že dvakrat telefoniral po denar — sem vzel bankovce, da bi mu jih sam nesel na dom. Ne bom se oproščal, da sem imel preveč dela, da sem bil utrujen in podobno, skratka, vzel sem bil tiste bankovce, jih zavil v omot, se usedel v tramvaj in sem že čez Četrt ure nato stal praznih rok pred Vrati ti-stega gospoda. O, kako natančno se še vsega spominjam ! Ondi je bila na vratih vidna medena tablica s Črtastimi črakmi — tam sem se zavedel, da nimam ničesar s seboj. V tramvaju sta sedela dva mlada človeka in še neka ženska. Še zdaj slišim, kako je sprevodnik pozvonil za odhod tramvaja, vidim še voz, kako je za- vil krog vogala in kako hitim po stopnišču navzgor. Ko se pojavi pred menoj tablica z imenom gospoda, ne čutim v ro- nemir obširhe sobane, med za-1 kali nobenega zavo ja, vem pa cla sem ga tedaj, ko sem bil v tramvaju in jemal denar iz denarnice, položil poleg sebe. Seveda sem potem povsod pozve-doval. Najditelj se ni oglasil. Takrat sta bila dva milijona, po sedanjem denarju komaj nekaj stotin." "Dalje!" iDalje prihodnjič.) brisani d i r i n d a j nedoločnih glasov je vpadel Kerstenov ugovor, češ, da to ne velja za vse ljudi. Pri tem je mislil sam nase. Mož se je smehljal. "Ce tako vzamete, potem ni moje mnenje nobenemu človeku primerno, saj dandanes nihče nima nobenega časa več. A saj ni- sem tako mislil." | — "Kako pa?" i —2. februarja je umrl m bc- Clovek se je nekaj trenutkov |lu na Vipavskem v visoki ataro- zazrl v Kerstenov obraz, ko da sti ugledni posestnik Josip Mer- bi se hotel prepričati, ak naj molju. Za vas in vaše mesto CITY CHARTER LEVY V SREDO 27. MARCA Preskrbite za 165,000 mož, žena in otrok, ki, popolnoma odvise od relifa in WPA! Odvzemite sewage stroške od vodnih računov letos! ♦Nadaljujte z regularno mestno postrežbo! To lahko storite, če volite "YES" v sredo! Citizens Committee for the City Charter Levy Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič Pristno konjska zima—ni izpustil. Da, kar 6-krat je še ponovil vse to, preden se je spomnil, da bi se bila gospa Cor-neyeva že lahko vrnila. Misel rodi misel; in ker ni bilo o ge. Corneyevi ne duha ne sluha, je šinilo gospodu Bumblu v glavo, da bi si v nedolžnosti in čednosti tratil čas, Če bi svojo zvedavost napasel še z naglim pogledom v notranjost gospejinih prerlalnic. Prisluhnil je skozi ključavnico, da bi se prepričal ali se kdo ne bliža izbi, nato pa je začel od spodaj in se je seznanil z vsebino treh. dolnjih predalov. Bili so napolnjeni z raznimi oblačili dobrega kroja in blaga, skrbno med dvema legama starih novin in posušene sivke, in bilo j>e videti, da so gospodu Burriblu izjemno po godu. V teku časa je dospel do desnega predala na oglu (v njem je bil ključ) in tam je zagledal skrinjico, zaklenjeno z žabico, in ko jo je potresel, se je kaj prijazno oglasila, kakor da je za-žvenkljal cvenk. Potem se je gospod Bumble z zastavnimi koraki vrnil k ognjišču, se raz-koračil kakor prej in rekel z važnim in odločnim obrazom: "Bom" Po tej spomina vredni izjavi je kakih deset minut prešerno majal z glavo, kakor bi si hotel sam pokazati, kakšen kavelj je. In potem si je z vidnim veseljem in zanimanjem od strani ogledoval noge. še je bil zamaknjen v to o-pazovanje, kar pribiti v sobo gospa Corneyeva, se vrže vsa zasopla na stol poleg ognja, si pokrije z eno roko oči, položi drugo na srce in lovi sapo. "Gospa Corneyeva," je rekel gospod Bumble in se je sklonil nad matrono, "kaj je, ma'am? Ali se je kaj zgodilo, ma'am? Odgovorite vendar, prosim! Tako mi je, kakor bi stal na — na •—." Gospod Bumble se v svoji razburjenosti ni mogel takoj spomniti, da stoji na "iglah," in tako je bleknil: "Na črepinjah." "O, gospod Bumble," je krik-nila gospa, "kako sem se prestrašila !" 'Prestrašili, ma'am?" je za- vpil gospod Bumble. "Kdo si je drznil —? Pa saj vem" se je pretrgal s prirojeno veličanst' venostjo, "to je ta ubožna so-drga" "Strahota, samo pomisliti" je rekla dama in se zdrznila. "Pa ne mislite na to, ma'am," je. odgovoril gospod Bumble. "Ko pa ne morem drugače," je zacvilila dama. "Pa vzemite kaj v usta, ma'am," je rekel gospod Bumble tolažilno. "Malo vinčka?" "Za ves svet ne" je odvrnila gospa Corneyeva. "Ne bi mogla — oh!" Pri teh besedah je pokazala dobra dama vsa iz sebe proti omari; že so jo začeli lomiti notranji krči. Gospod Bumble je skočil k omari, vzel s tako pretrgano označene police zelenko, napolnil iz nje skodelico za čaj in jo pomolil dami pred ustnice. "Zdaj mi je odleglo," je rekla gospa Corneyeva in se naslonila nazaj, ko je polovico izpila. V pobožni hvaležnosti je go-sod Bumble zavil oči proti stropu, nato jih je spustil na rob od skodele, skodelo samo pa si je dvignil do nosa. "Poprova meta," je razložila gospa Corneyeva s slabim glasom, zraven pa se je biriču milo smehljala. "Pokusite! Malo — prav malo nečesa drugega je še vmes." Gospod Bumble je pokušal zdravilo z dvomečim očesom: cmoknil je z ustnicami, sreb-nil še enkrat in postavil skodelico prazno na mizo. "Zelo krepilno je," je dejala gospa Corneyeva. "Res, zelo krepilno, ma'am," je odgovoril birič. Hkrati pa je potegnil stol k matroni in nežno vprašal, kaj jo je tako razburilo. "Nič," je odgovorila' gospa Corneyeva. "Jaz sem neumna, občutljiva, slaba stvar." Pri teh biričevih besedah je gospa Corneyeva povesila glavo. Gospod Bumble je povesil svojo, da bi pogledal gospe Corneyevi v obraz. Gospa Corneyeva je obrnila v čedni sramežljivosti glavo stran, oprostila si je roko, da je otegnila robec; a ponevedoma jo je položila nazaj gospodu Bumblu v roko. "Predstojništvo vam daje kurivo, kajneda, gospa Corneyeva?" je vprašal birič in ji rahlo stisnil roko. "In svečavo," je dejala go-sa Corneyeva in stisku rahlo odgovorila. "Kurjavo, svečavo in prosto stanovanje," je dejal gospod Bumble. "O, gospa Corneyeva, kakšen angel ste" Takemu izlivu Čustva dama ni bila kos. Pala je gospodu Bumblu v naročje; in ta gospod ji je pritisnil v razburjenosti strasten poljub na deviški nos. "Taka srenjska rožica" je je vzkliknil v zanosu gospod Bumble. "Saj veste, biser moj, da je nocoj gospod Slout mnogo slabejši?" "Vem," je odgovorila sramežljivo gospa Corneyeva. "Teden' dni ne bo nikoli več, pravi zdravnik," \je nadaljeval gospod Bumble. "On je gospo-KiiiiiiaiirfM in na mizi je stalo kruha s presnim maslom, krožnikov in čašj vrč piva in steklenica vina. Na! gornjem koncu mize se je gos-| pod Noe Claypole malomarno j razprezal po naslanjaču, noge je bil položil čez naslon, v eni roki je držal odprt pipec, v drugi pošten kos kruha z maslom. Tik njega je stala Čarlota, odpirala ostrige iz sodčka, katere je izvo- likim občudovanjem, da je zares preljubezniv golobček. Golobček si je potem zavihal ovratnik pri suknji in se pokril s trirogom; in ko se je s svojo bodočo družico dolgotrajno in presrčno objel, je šel iznova kljubovat mrzlemu nočnemu vetru. Samo za nekaj minut se je ustavil v oddelku za moške ubožce in jih je malo ozmerjal, zato, da si je dokazal, kako bi mogel s po- 1»1 gospod Claypole z znamenito trebno strogostjo opravljati gospodarske posle. Ker si je bil zdaj v svesti svoje popolne sposobnosti, je odšel iz poslopja z lahkim srcem in svetlimi mislimi na svoje bodoče povišanje, ki mu je rojilo po glavi, dokler ni dospel do pogrbenikove delavnice. Gospod Sowerberry z ženo pa je pravkar odšel na čaj in večerjo; in ker se Noetu Claypolu nobeno minuto ni hotelo več fizičnega gibanja, kot ga je potreboval za udobno izvrševanje dveh funkcij; za jejo in pitje, ni bila štacuna zaprta, čeprav je že minila ura, ob kateri so jo po navadi zaklepali. Gospod Bumble pohlepnostjo požirati. Nenavadna rdečica na obnosju mladega gospoda in nekako nepremično buljenje desnega očesa je naznanjalo, da je bil že malo okajen; ta znamenja je potrjevala tudi silna slast, s katero je užival ostrige, ki ji hni mogel pohvaliti zavoljo njih hladečih lastnosti v primerih notranje vročine. "Evo glej ... ta ti je slastno tolsta, Noe, ljubček!" je rekla Oarlcta. "Poskusi jo no, samo to še!" "Kakšna slast ti je takale ostrige, ki jih ni mogel prehva-Claypole, ko jo je pogoltnil. "Kako škoda, da je Človeku vselej je potrkal večkrat s trstovko po'slabo, kadar prekorači neko me-prodaj&lni mizi; ker se pa ni ro; ali ne, čarlota?" nihče oglasil in je videl skozi ček, kako jih ti ješ, kakor da bi jih sama jela." "Moj Bog!" je dejal Noe zamišljeno. "Kako čudno!" " "Na še eno," je rekla čarlota. "Tale ima tako čudno lepe, okusne škrge!" "Niti za eno nimam več pro-je rekel Noe. "Jako žal je. Pojdi sem, čarlota, da te poljubim!" "Kaj!" je rekel Bumble in planil v sobo. "Reci no to še enkrat, fantin." ' čarlota je kriknila in si zakrila obraz s predpasnikom. Gospod Claypole pa je gledal bi-riča v pijanem strahu, ni pa spremenil svoje lege, samo noge je spustil na tla. < "Reci 110 to še enkrat, ti izpri- V BLAG SPOMIN prve obletnice »mirti preljubljene in nikdar pozabljene soproge in matere URŠULE RAKAR ki jo je Bofr poklical k sebi dne 25. marca, 1939. Leto dni ,1e že minulo, kar Tvoja pot se je končala. V miru božjem sladko počivaj in prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: GEORGE RAKAR, soprog; SINOVI in HČERE. Cleveland, O., 23. marca, 1940. ZA SLADKORNO BOLEZEN LILLY INSULIN protamine TJ-40 ..................................$1-21 10 CC Regular U-40 ...................................... 1.08 10 CC Regular u-20 ........................................03 10 CC PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. "Ne slaba, ma'am," je zavrnil gospod Biimble ter pomaknil stol malo bliže. "Ali ste sla<-ba stvar, gospa Corneyeva?" "Vsi smo slabe stvari," je rekla gospa Corneyeva in izrekla s tem splošno resnico. "Je, to smo res," je dejal birič. Minuto ali dve ni bilo besede med njima. Tačas pa je gospod Bumble nazorno pokazal, kako resnična je ta trditev: levico, ki je počivala na naslonu stola gospe Corneyeve, je spustil do traka njenega predpasnika in polagoma se je sama uvila v isto smer. "Vsi smo slabe stvari," je rekel gospod Bumble. Gospa Corneyeva je vzdihni- la. "Nikarte ne vzdihujte, gospa Corneyeva," je rekel gospod Bumble. "Ko pa ne morem drugače," je dejala gospa Corneyeva in je še enkrat vzdihnila. "To je zelo prijazna soba, ma'am," je rekel gospod Bumble ter se ozrl po izbi. "še ena zraven, ma'am, pa bi bilo popolno stanovanje." "To bi bilo preveč za eno samo osebo," je zašepetala dama. "Pa ne za dve, ma'am," je odgovoril gospod Bumble z nežnimi poudarki. "E, gospa Corneyeva?" okno male izbe za štacuno luč, si je usodil pokukati, da bi videl, kaj se prav za prav tam godi. dar v zavodu; njegova smrt iz-j In.ko je videl, kaj se tam godi, je prazni mesto; izpraznjeno mestonemalo preSenečen. treba zasesti. O, gospa Corne- Pogrnjeno je bilo za večerj0( yeva, kakšno upanje se odpira!j Kako lepa prilika, združiti srca in gospodarstva!" Gospa Corneyeva je zaihtela. "Tisto malo besedico?" je rekel gospod Bumble in se nagnil nad sramežljivo lepoto. "Edino, tisto malo, malo, malo besedico, nebeška moja Corneyica!" "D-d-da!" je dahnila matro-na. "Še eno," je nadaljeval birič; "še v eno položi svoja ljubčkana čustva. Kedaj se bo to zgodilo?"; Dvakrat je poskusila, gospa! Corneyeva govoriti, dvakrat ji je jezik odpovedal. Nazadnje pa se je osrčila, ovila roke gospoduj Bumblu okrog vratu in rekla, naj se zgodi, kadar je njemu drago, in da je on 'muc, ki se mu ni mogoče ustavljati." Ko se je zadeva tako prijateljsko in zadovoljivo uravnala, sta pogodbo slavnostno potrdila z drugo skodelo poprove mete,! kar je bilo zaradi damine raz-j burjenosti zelo zelo potrebno. In j ko sta tako sedela pri meti, je! gospa Corneyeva pripovedovala; gospodu Bumblu o starkini smrti. "Lepo," : je rekel gospodin, srebaj e svojo poprovo meto. "Domov grede se oglasim pri So-werberryju in mu porečem, naj pošlje jutri semkaj. Ali te je to tako prestrašilo, ljubica?" "Nič posebnega ni bilo, ljubček," se je izognila gospa. j "Nekaj je že moralo biti, 1 ju-1 ba moja," je tiščal gospod Bum-1 ble. "Ali nočeš povedati svoje-; mu ljubemu Beju?" "Sedaj ne," je odgovorila gospa; 'prihodnje dni kedaj. Ko bova poročena, dragi." "Ko bova poročena!" je vzkliknil gospod Bumble. "Pa ne^ jeni, predrzni, nesramni cape!" je rekel gospod Bumble. "Kako si le predrzneš, tako stvar v misel vzeti, fantalin? In kako si mu predrzneš ti dajati pogum, ti razuzdana vlačuga? Poljubljal bi jo!" je vzkliknil gospod Bumble v sveti jezi. "Fej te bodi!" "Saj je nisem hotel!" je rekel Noe jokavo. "Ona me zmerom poljublja, pa naj mi bo prav ali ne." "O, Noe!" je očitaje zavpila čarlota. "Me, me, pa reci, da ne!" jo je zavrnil Noe. "Neprestano me, gospod Bumble, sir. Za pod-bradek me grabi, sir, in na vse mile načine me miluje." (Dalje prihodnjič) "To je res grozno," je rekla Čarlota. "Tako je," je potrdil Noe Claypole. "Ti nimaš rada ostrig?" "Ne preveč," je odgovorila čarlota. "Jaz gledam rajši, 'ljub- Kadar se vam pogreza hiša, teda j si morate .znali sami pomagati. Na. sliki vidimo John T. Laiosona iz Shenandoah, Pa., katerega hiša se je v zadnjih 20 letih pogreznila za 35 čevljev. Nekatere hiše v dofičnem mestu so se pogrežnile tekom let celo do 75 čevljev. da bi bila kakšna nesramnost katerega teh moških ubožcev, da bi ..." "Ne, ne, srček!" mu je segla dama naglo v besedo. "Če bi si to mislil . . ." je nadaljeval gospod Bumble, "če bi: si mislil, da se je fcateri teh pre-j drznil dvigniti svoje preprosto! oko ^o tega preljubeznivega li-l ca. . ." "Tega si ne bi bili predznili," je odgovorila gospa Corneyeva. "Sreča zanje!" je rekel gospod Bumble in stisnil pest. "Le pokaži mi moža, iz ubožnice ali ne iz ubožnice, ki bi si kaj takega upal, pa mu lahko povem, da tega drugič ne bo storil!" Da niso krasile teh besed silovite kretnje, bi ne bile videti posebno globok poklon daminim milinam; ker pa je spremljal gospod Bumble te grožnje z bojevitim kriljenjem, so matrono ti dokazi njegove vdanosti globoko ganili in zatrjevala je z ve- Francozi so zavarovali vse večje spomenike pred nemškimi bombami s tem, da so jih obložili, z vrečami peska. Na sliki je obloženi spomenik kralja Ludovika XIV. Daleč od svoje domovine so ti finski begunci, žene in otroci, ki se izkrcavajo v Stockholmu na Švedskem, kjer bodo ostali pri dobrih družinah dokler se zo^et ne vsposta-vi red, in mir v dbmačih krajih. hranilne vloge tlplj ^V/SAFETY OF YOUR \ TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 ST. CLAIR AVENUE AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 25, 1040