No. 93 Ameriška Domovina l/W/1/1' m w HO/W1E AMCRICAN IN SPIRIT fOR€lGN IN LAN^UAG€ ONLY SLOVENIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoeniar, ffly, Pueblo, Rock Spring* CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 16, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX AMERIŠKA DOMOVINA NA POČITNICAH Spoštovanim naročnikom, dopisnikom, sotrud-nikom in bralcem sporočamo, da bo Ameriška Domovina prva dva tedna v mesecu juliju na počitnicah. Zadnja številka pred počitnicami bb izšla v petek, J. julija, prva po pbčitnicah pa v ponedeljek, 18. julija* Naše zveste dopisnike, društvene tajnike in zasebnike prosimo, da upoštevajo zgornje naznanilo, temu prilagodijo svoje prispevke in jih pošljejo pravočasno v objavo. Lepa hvala! LASTNIŠTVO AMERIŠKE DOMOVINE Prizivno sodišče IDA | Vojna prof: raku je priznalo Pori Authority vodena neučinkovito Zvezno prizivno sodišče je priznalo Port Authority pravico določanja meje dopustnosti hrušča na letališču Kennerit/ in s tem njegovo prepoved pristajanju letala Concorde. New YORK, N.Y. — Britansko in francosko letalo Concor-ne bo moglo ta me^ec začeti s poleti v New York, ker ni verjetno, da bo tako naglo končan sPor o tem vprašanju. Prometni tajnik zvezne vlade je še lani v aprilu dovolil pristajanje tem letalom na letališču Dulles pri y^ashingtonu, D.C., in na letali-Kennedy pri New Yorku. Letala francoske in britanske družbe so že lani brez ovir za« eela s poleti na letališče Dulles, Polete na letališče Kennedy pri New Yorku pa je Forth Autho-rity držav New Yorka in New Jersey prepovedala, ker da ta letala povzročajo preveč hrušča, francoska in britanska letalska družba sta se obrnili na zvezno sodišče s prošnjo, da naj prepo-Ved Port Authority razveljavi. To tega ni storilo, ker se je postavilo na stališče, da ima Fort Authority pravico določati me-3 u dovoljenega hrušča. Sedaj'je 1° stališče potrdilo tudi priziv-, sodišče ZDA. , To je pri tem odločilo, da Fort Authority ni postopala pri izdaji prepovedi nepristransko in dovolj utemeljeno. Pozvalo jo 3e> naj vprašanje znova prouči ^r- pri tem upošteva tudi prijateljske odnose ZDA z Veliko Britanijo in Francijo. Letalo Concorde izkazuje do-slej. odkar je bilo vkljlučeno v ^edni potniški promet, samo iz-ubo. Njegovi lastniki upajo, da 1 se položaj za nje izboljšal s L°leti v New York, na katerih računajo, da bi bila letala ved-polno zasedena. Samo v ta-vem slučaju morejo namreč ra-eunati na kak prebitek, oziroma dobiček. Zdravniški strokovnjaki o-stro kritizirajo dosedanje vodenje vojne proti raku z zveznimi finančnimi in drugimi sredstvi. WASHINGTON, D.C. — Zdravstveni strokovnjaki so pričali pred Domovim pododborom v boju proti raku, ki ga vodijo po sklepu Kongresa Narodni institut za raka in Narodni instituti za zdravstvo. Trdili so, da vojna proti rakastim boleznim, ki je bila uzakonjena pred nekaj leti, ni prav nič uspešna, je stvarno brez vsake vrednosti. Novi grobovi Mary Zupančič Včeraj je umrla v Huron Road bolnišnici Mary Zupančič z 22961 Dawn Dr., Euclid, roj. Mrgole, vdova po oktobra 1965 umrlem možu Louisu, mati Mrs. Anton (Olga) Seday, Frances Krall, Rudolpha in Williama, 8-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra Franca Mrgole, Ivanke Lekše irt Rose Klemenčič. Pokojna je bila članica Oltarnega društva 'pri Mariji Vnebovzeti, Marijine legije, Podr. št. 10 SŽZ, Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu in SNPJ št. 142. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Adolf Schmidt Na svojem domu na 440 E. 157 St. je umrl 72 let stari Adolf Schmidt, rojen v Litvi, od koder je prišel v ZDA leta 1952, mož Anne, roj. Sihutz, oče Hed-wige Arndt, Erne Kent (Kalif.), Erike Schnell (Kalif.), Arthurja (Aljaska), Trudy Johns in Marilyn DiBiasio, 14-krat stari oče, 1-krat prastari oče, brat Karla Schonranka. Zaposlen je bil pri General Electric Co., dokler ni stopil v pokoj. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St! v soboto dopoldne ob 10. na luteransko pokopališče na 4574 Pearl Rd. Zadnje vesti MADRID, Šp. — Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah, prvih svobodnih po 41 letih, je udeležba bila okoli 80%, zmagala je sredinska skupina predsednika vlade Suareza, na drugem mest« so socialisti, nato pa daleč zadaj komunisti in desničarske stranke. BEOGRAD, SFRJ. _ Skupina zahodnih držav je predložila za konferenco, ki bo pregledovala izvajanje in uspehe helsinških zaključkov letošnjo jesen, dnevni red, ki vsebuje tudi razpravo o človekovih pravicah. Časa konference ne omejuje, določa pa sporazum o zaključni izjavi. To bi naj preprečilo morebitno vzhodno namere z dolgoveznimi razpravami porabiti čas konference in onemognčti razpravo o človekovih praskah in njihovem izvajanju v komunističnih državah. Konferenca se je včeraj začela v mirnem razpoloženju s pomirjevalnimi izjavami obeh strani. MOSKVA, ZSSR. _ Sovjetske oblasti so včeraj ponovno za- HRVAŠKI NACIONALISTI VDRLI V JUGOSLOVANSKO ZASTOPSTVO V NEW TORKU Trije Hrvatje, pripadniki gibanja za neodvisno Hrvaško, so pretekli torek popoldne vdrli v zastopstvo SFR Jugoslavije pri Združenih narodih v New Yorku, zasedli del uradov in metali skozi okna letake s hrvaškimi zahtevami, pa se po dveh urah mirno predali ameriškim oblastem. NEW YORK, N.Y. — V torek popoldne nekaj pred pol tretjo uro so trije mladi moški šli mimo njujorškega policaja, ki straži vhod v zastopstvo SFR Jugoslavije pri Združenih narodih na Fifth Avenue in 67 St., v štirinadstropno stavbo, ne da bi vzbudili pri njem kak sum. Ko jih je v veži hotel ustaviti šofer zastopstva Radomir Medic, star 58 let, ki je bil tam na straži, so tujci nanj streljali in ga ranili v trebuh. Potem so hiteli v urade v tretjem nadstrop- Najostrejši kritik je bil dr. Irwin D.J. Bross, direktor biosta-tistike v Roswell Park Memorial Institute za raziskavo raka v Buffalo, N.Y. Dejal je, da gre večina denarja, ki ga je Kongres določil za raziskavanje raka, za razne brezpredmetne raziskave in dejavnosti, ki ne morejo voditi do uspeha.. Je to brezplodno in nesmiselno trošenje javnega denarja. Če bi porabili polovico časa, napora in denarja, ki je bil dan zadnjih pet let Narodnemu institutu za raka, za učinkovit preprečevalni program, bi “bili -sedaj že daleč na poti k zmagi nad rakom”, je dejal dr. Bross. Po sodbi tega strokovnjaka dobivajo denar za -boj proti raku “laboratorijski znanstveniki, ki nimajo resničnega interesa v — raku pri ljudem in ki se ne !žil je popolno reorganizacijo bo-migajo prav nič za preprečeva-1 ja proti raku, ki bi naj onemo-nje človekovih bolezni”. Predlo-' gočila sedanje zlorabe sredstev. Bogatejši ribji iov BOSTON, Mass. — Ribiči ob atlantski obali ZDA so imeli letos, odkar je omejen lov tujih ribičev v 200 milj širokem obalnem pasu, veliko večji ulov kot preje. Nalovili so od 25 do 30% več rib pretekih leto. Glavni vzrok je po sodbi ribičev v ugodnem vretnenu in v večjih, novih ribiških ladjah, in v zmanjšani prisotnosti tujih ribiških ladij. Teh je sedaj nekako polovico manj, kot jih je bilo lani. število pib se v teh mesecih ni vedno povečalo; pričakujejo pa, da se bo to zgodilo v prihodnjih dveh, treh letih. ju, kamor jih je zasledoval nju-sliševale na dolgo ameriškega 3Policaj John Gavin, ki je novinarja Roberta C. Totha,^ Pohitel v poslopje, ko je slišal sodelavca Los Angeles Time- j strele. sa, Prijeli so ga prvič preteklo Napadalci so se zabarikadira-soboto in ga dolgo zasliševali li v uradih, sneli jugoslovansko v soboto, v ponedeljek in zno- zastavo in začeli metati na cesto va včeraj. Izgleda, da ga uteg- skozi okna stotine letakov, v kanejo obtožiti vohunjenja za terih je bila razložena in uteme-ZDA. jljena zahteva po neodvisnosti WASHINGTON, D.C. — Senat Hrvaške. Od policije so zahte-je sprejel resolucijo, v kateri vali, da naj te letake dostavi poziva zvezno vlado, naj se glavnemu tajniku ZN Kurtu Bukonjic iz New Yorka, odločno zavzame za novinarja Waldheimu, kar je policija tudi R. C. Totha, ki ga zaslišujejo storila " ;”7>kv"-i Nasilniki - zdaj je bilo Jasno, rreasefliuK Carter je izjavil,^ so to Hrvatje pripaši giba- da se je zani ze zavzel. . , . Tt oi nja za neodvisno Hrvaško — so LONDON, Vel. Bnt. — Skup- . . . ’ . v . ... delali videz, kot da imajo v za- nost narodov je včeraj zaklju- , ... iv, v., . , j . . sedemh uradni neko zensko — čila tu svoje zasedanje, ks-j terem je ostro obsodila režimi “° ) Idija Amina v Ugandi zaradi] Bred poslopjem jugoslovan-njegovega krvavega nasilja, ki skega zastopstva so se zbrali noje tolikšno, da “mora buditi v1031-!1 vseh vrst, ' fotografi in skrb vsega sveta”. Idija Arni- snemalci za televizijo, ko je po-na v obsodbi niso navedli Ncija skušala pripraviti nasilni- imenoma. WASHINGTON, D.C. — Pri vo- Filipinska vlada zahteva predajo upornikov MANILA, Filip. — Vrhovni P°veljnik oboroženih sil v juž-eui delu republike podadmiral j 0mulo Espaldon je pozval is-amske upornike na Mindanau, a3 se predajo ali pa pričaku- V ?jegov naPad-k ifČji ^ uPorn'k muslimanov °jevanje ustavil na temelju ^tomirja, ki je bilo sklenjeno m V decembru na posredova-Je Libije v Tripoliju. -2— __________ Vremenski prerok 'j, ^n° oblačno in toplo z mož-Vi*st3° krajevnih neviht. temperatura (28 C), okoli Naj-82 ke k mirni predaji. Nenadno se je razširila vest, da je nekdo v litvab novega vodstva Unije1 j u g o s lovanskem zastopstvu s premogarjev je zmagal dose-! strojnico ter da utegne začeti danji predsednik Arnold Mil- streljati. Novinarji in fotografi ler, vendar z le pičlo večino.'so se razbežali na vse strani, pa Svoja tekmeca je pozval, naj se je pokazalo, da vest ni bila pozabita preteklo in se mu j resnična. Policija je sama pusti-pridružita v boju za korist la to vest, da je lahko v miru unije in njenega članstva. 'in varno odpeljala nasilneže, 3ri TARTER BO ISKAL PRIJATELJE ZDA NA VPLIVNEM PODROČJU ZSSR WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Jimmy Carter se hoče dejavno, vendar mirno prizadevati za vzposta-vo in razširitev vpliva ZDA na področjih, kjer sedaj prevladuje sovjetski vpliv, pa so ta pomembna za ZDA. Med taka področja šteje Vietnam, Irak, Somalijo, Alžirijo, LR Kitajsko in celo Kubo. Predsednik je to svojo namero razlagal v razgovoru s člani Zveze izdajateljev časopisov, ki je bil večji del posvečen mednarodni politiki. Carter je dejal, da vzpostavljajo ZDA redne odnose z državami, ki so bile naše nasprotnice ali celo sovražnice. Ta napor je poln težavnih političnih posledic, če ga ne vodimo zelo skrbno in pazljivo, z vsem potrebnim občutkom in razumevanjem. “Moje lastno nagnjenje je nastopati dejavno, vendar mirno, v tekmi s Sovjetsko zvezo in drugimi državami za vpliv v predelih sveta, o katerih mi mislimo, da so za nas bistveni ali pa bodo to postali v naslednjih 15 do 20 letih, je dejal predsednik Carter, pa dodal, da v tempo-gledu “nima nobenih pomislekov”. ZDA so v zadnjem času vzpostavile ^omejene stike s Kubo in se pogajajo z Vietnamom o vzpostavi rednih diplomatskih pdnosov, pazljivo zasledujejo položaj v Iraku, v Sudanu, v Jemenu in drugih državah v Prednji Aziji in A-friki, kjer se prizadeva Sovjetska zveza vzpostaviti ali razširiti svoj vpliv. Trenutno je posebno kočljiv položaj v “Rogu Afrike”, ki obsega Somalijo, Abesinijo in Džibuti (Ozemlje Isov in Afarov), pa tudi sosednji republiki Jemen in Južni Jemen, ki nadzirata morsko ožino Bab el Mandeb med Rdečim morjem in Indijskim oceanom. Težaven je položaj v južni in v osrednjem delu črne A-frike. Sovjetska zveza se je vgnezdila s svojim vplivom ne le v Angpli, ampak tudi v Gvineji, kjer vlada levičarski Sekou Toure, v Mozambiku in v manjši meri tudi v Tanzaniji, kjer je izpodrinila LR Kitajsko. V Afriki pomaga vzpostavljati ter vzdrževati sovjetski vpliv kubanski Castro. Letošnjo pomlad je obiskal vrsto držav v Afriki, kjer je upal okrepiti “socializem” in sovjetski vpliv. Na splošno je bil povsod sprejet s kar vidnim navdušenjem, veliko bolj kot predsednik Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni, ki se je delno istočasno mudil na obisku v Afriki. V Aziji je s koncem vlade Indire Gandhi v Indiji sovjetski vpliv precej splahnel, LR Kitajska se prizadeva, da bi ga oslabila tudi v Vietna-nu in na Koreji, v Afganistanu in Pakistanu. ZDA in Sovjetska zveza se tarejo za vpliv v Turčiji, ki je sicer članica NATO, pa se temu oddaljuje zaradi spora z Grčijo. Sovjetska zveza sili s svojim vplivom v Južno A-meriko, nekaj uspeha ima v Peruju, ki mu je dobavila večje količine modernega o-rožja. Poskus zgraditi Čile v svojo postojanko,,v času predsednika Allendeja ji je spodletel. Njeni pristaši so v stiski tudi v večini drugih držav Latinske Amerike. ZDA morajo skrbno zasledovati sovjetsko ukrepe po vsem svetu ter paziti, da niso v njihovo škodo. Pri tem morajo seveda prenavljati in izvajati tudi svoje lastne zamisli po vsem svetu, zlasti pa v predelih, ki jih je predsednik Carter o-značil za bistvene. V Moskvi prav nič ne tajijo, da so odločeni "ideološki boj” nadaljevati kljub vsem pogajanjem in mirnemu sožitju z ZDA. Te so se pod Carterjem odločile ta boj sprejeti in ga voditi po lastni zamisli in pogledih. Njegovo osrednjo o-rožje je boj za spoštovanje človekovih pravic, boj za večjo svobodo ljudi po vsem svetu. Na tem bojišču imajo ZDA veliko prednost pred ZSSR in zato tudi upanje na uspeh. so se po dveh urah odpora in pogajanj predali. Oblasti so sporočile, da je bil ranjeni šofer zastopstva Radomir Medic prepeljan v bolnišnico ter da njegovo življenje ni v nevarnosti. “Teroristi z ameriškimi potnimi listi!” Policaj Frank Macintosh, ki je bil s hrvaškimi vpadniki v jugoslovanskem zastopstvu, je dejal, da nekaj časa niso vedeli, če bodo mogli te varno spraviti iz uradov jugoslovanskega zastopstva ali ne. Člani jugoslo-venskega zastopstva so se namreč zbrali v bližini in začeli prijetim hrvaškim nacionalistom groziti z orožjem. Eden od njih je pripomnil: “Mi jih ne imenujemo nacionaliste, mi jih imenujemo teroriste z ameriškimi potnimi listi.” Policija je trem Hrvatom, — bili so to 28 let stari Marijan 30 let stari Jožo Brekalo iz St. Louisa' in 23 let stari Vladimir Dizdar iz Chicaga, — vzela tri revolverje, ni pa mogla razorožiti jugoslovanske državljane, ki uživajo diplomatsko zaščito. Jugoslovanski diplomati oboroženi Na tiskovni konferenci je poslanik SFR Jugoslavije pri ZN Jakša Petrič pokazal krvava tla v veži, kjer je bil ranjen šofer Medic. Trdil je, da je njegov Ur rad dobil poročilo, da se pripravlja nanj napad, da pa mestne in zvezne oblasti niso poskrbele za zaprošeno povečano varstvo. Petrič je povedal, da osobje jugoslovanskega zastopstva redno nosi strelno orožje, zanikal pa je, da bi bilo z njim grozilo prijetim h r v a š kim' nacionalistom. Trije Hrvatje, ki so vdrli v prostore j u g o s 1 ovanskega zastopstva pri ZN, so pristaši gibanja za neodvisno hrvaško državo, kot so bili oni, ki so lani v septembru ugrabili potniško letalo TWA. Cilj obojih je bil svet “seznaniti s hrvaškimi zahtevami”. Iz Clevelanda in okolice Praznik sv. Vida— Včeraj je bil praznik sv. Vida, mučenca. Nešteto cerkva po vsem Slovenskem je njemu posvečenih, v Ameriki pa največja slovenska fara sv. Vida v Clevelandu. Vsem, ki so včeraj godovali, posebno vsem Vidam, katerih je med nami kar precej, iskrena godovna voščila! V nedeljo odprto— Olga Mauser, lastnica nove restavracije Olga’s Slovenian Restaurant na 689 E. 185 St., sporoča, da bo restavracija pri-hodnjo nedeljo na Očetovski dan odprta od pol dvanajstih, dopoldne do sedmih zvečer. Vabi, da pripeljete svoje očete, jih pogostite in počastite. Taborjenje— Učenci obeh Slovenskih šol, Sv. Vida in Marije Vnebovzete, bodo tabonlima Slovenski pristavi od 31. julija do 7. avgusta t.l. Spominski dar— Poznana in ugledna družina Ivana Plečnika je darovala $50 v tiskovni. sklad Ameriške Domovine v lep in spoštljiv spomin rajnkega pisatelja Karla Mau-serja. Za spominski dar iskren Bog povrni! Novena— Vsak petek ob sedmih zvečer je v cerkvi sv. Vida novena k žalostni Materi božji. Iz bolnice— Ga. Dorothy Mlinar, 27370 Forestview Ave., Euclid, se je po štirih lednih vrnila iz St. Vincenti Charity bolnice. Vsem se lepo zahvaljuje za obiske darila in kartice, prav posebno č. g. župniku Tomcu za obiske. Sestanek— Nocoj, 16. junija, ob 7.30 bo v šoli sv. Tomaža Akvinskega na E. 90 St. in Superior Avenue sestanek St. Clair-Superior Coalition, na katerem bo izvoljen nov odbor. Vsi vabljeni! Prepoved rabe saharina bo verjetno odložena WASHINGTON, D.C. — Napori za odložitev prepovedi rabe saharina pri predelavi hrane iin pijač dobivajo večjo podporo v Kongresu. Pričakujejo, da u-tegnejo ti napori uspeti in prepoved odložiti za 18 mesecev. V tej dobi naj bi dopolnili zakonske predpise, ki urejajo prepovedi zvezne Uprave za hrano in droge. Nekateri upajo, da bo dotlej morda uspelo najti kako drugo umetno sladilo. ------o----- Italijanski zunanji minister na Kitajskem RIM, It. — Zunanji minister Arnaldo Forlani je od začetka'svojem povratku iz Moskve iz-tedna na uradnem obisku nabavil, da bo prišlo do sestanka Kitajskem. Svoj obisk bo jutri predsednika Sadata z Brežnje-zaklj učil. Jvim “nekje v bodočnosti”. Izboljšanje odnosov med Egiptom in ZSSR Zunanji minister Egipta Fahmy je označil svoj sestanek z Brežnjevim v Moskvi za “zelo koristen” in napovedal sestanek med Sadatom in Brežnjevim “nekje v bodočnosti”. KAIRO, Egipt. — Obisk zunanjega ministra Fahmyja v Moskvi in njegovi razgovori tam z zunanjim ministrom Gro-mikom ter sprejem pri Brežnje-vu so delno izboljšali odnose med Moskvo in Kairom. Novi razgovori so napovedani za kasneje v Kairu. Zunanji minister Fahmy se je upiral obisku v Moskvi, na katerem je ta vztrajala, med tem ko se je Kairo zavzemal za sestanek med Fahmyjem in Gro-mikom v kaki nevtralni državi. Kairo je pristal na Fahmyjevo pot v Moskvo šele, ko je ta sprejela egiptski predlog, da naj se razgovori kasneje nadaljujejo v Kairu. Koliko je stvarno doprinesel Fahmy jev obisk v Moskvi k izboljšanju odnosov med Egiptom in Sovjetsko zvezo, bo mogoče oceniti šele v prihodnjih tednih. Fahmy je vsekakor po fr AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 16, 1977 8117 St Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NA&OCNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec* Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION SATES: United States: $28.00 pez year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 93 Thursday, June 16, 1977 Slovensko središče v Parizu CLEVELAND, O. — Naš človek ima že od nekdaj svojo posebno odliko, ki je predvsem v tem, da rad pomaga svojemu bližnjemu, še posebno tistemu, ki nima dovolj možnosti, da bi sam opravil zamišljeno in res potrebno delo. Pomagati, to je tisti važni činitelj, ki ne ostaja omejen samo na opravljeno dobro delo, ampak prodira v globino naše duše in nam že na tem svetu prinaša občutek prave sreče in notranjega veselja. Poleg tolikih potreb, ki se i vsem, prav posebno pa številnim narodnim nošam, ki tako zelo povzdignejo vsako slovensko prireditev. Tudi Ameriški Domovini prav lep Bog plačaj za objave vseh dopisov in obvestil v zvezi s Spominskim dnem. Tako smo spet skupno izpričali zvestobo do naših idealov in počastili spomin tistih, ki so zanje trpeli in umrli. Odbor DSPB Cleveland doma, da naši soborci domo- .šo. Take prilike ne dobiš v vsa-ibrand in vsi tisti, ki so jih ko-tki fari. Uvedel je češčenje munisti na zverinski način po- presv. Srca Jezusovega in Mari morili, še niso pozabljeni, če- jinega na prvi petek in soboto prav bi komunisti tako radi vi- v mesecu-. deli, da se to pozabi. I Želimo, da bi g. župnik doča- Pridite v čim večjem številu J kal še zlato mašo čil in zdrav, o-tudi v narodnih nošah, ker to venčan z uspehi svojega dela za svečanost še bolj poživi. Naj bojslavo božjo. On je bolj tihe in vsaka žrtev na ta dan darovana j mirne narave, zato ga vsi spo-v spomin naših pomorjenih! jštujemo. Posebno je priljubljen Hinko Zupančič |pi-i mladini. Pač ve, da je bodoč- Bodimo “borci za resnico” ^ ne bojazljivci za skodelico le^\ je vedno enaka! 1 se ne spreminja, pokažimo mi, da se nismo spremeni1’ na tiste čase, mučenci ^ smo mi trepetali v negotovos1. Spomnimo se, kako smo po ve" trinjski tragediji prisegali ^ stobo našim mučencem, dom0 brancev, četnikov, 74 pom01^ Spomnimo se so umirali ti naši Ob 32-leinici Srebrna maša č. g. Janeza Šuštaršiča GILBERT, Minn. — Na nede-lljo sv. Trojice, 5. junija t. L, je obhajal 25-letnico mašništva č. Ig. Janez Šuštaršič, župnik na fa-Iri sv. Jožefa na Gilbertu, Minn. |Srebrno mašo je imel ob dveh nost fare v mladini. Zato se to- nih slovenskih duhovnikov liko zanima za njo. škofa trpina Rožmana. P0^8 Naj končam to poročilo o j mo, da se naše prepričanje^ |srebrni maši našega, župnika jč. g. Janeza Šuštaršiča z željo |po obilnem božjem blagoslovu, ki naj mu ga Bog da za njegovo |delo v naši župniji na Gilbertu. F. M. liko smisla tudi za pomoč pri u stanavljanju Slovenskega središča v Parizui Ta zamisel je izredne važnosti. Podprimo to akcijo po maj boljši moči, da bo kmalu tudi med zidovi pariškega velemesta zrastel Slovenski | sjcim dom in kapela, novi svetilnik na | planjavah tujine, ki bo družil v duhovnosti in kulturnem u-dejstvovanju.naše slovenske ljudi. Od zadnje objave so prispevali še sledeči novi dobrotniki: j $300: Mladi harmonikarji; i $160: Julka Smole; i po $100: Belokranjski klub, i Vilko Čeč; 1 $90: Rezka Klemen; j po $50: Milan Pezerovič, Al- Narodni odbor za Slovenijo k sedanjim razgovorom v Beogradu V zvezi s pripravljanjem kpnference v Beogradu, ki bo preverjala izpolnjevanje določil sporazumov, podpisanih I. avgusta 1^75 v Helsinkih na Finskem ob zaključku konference o evropski varnosti in sodelovanju, je Narodni odbor za Slovenijo pripravil posebno spomenico z zvezi s človekovimi pravicami in njihovim spoštovanjem v SR Sloveniji. Poslana nam je bila s prošnjo za objavo in jo tu posredujemo našim čitateljem. I. Sklepna listina konference o evropski varnosti in sodelovanju določa v oddelku: VII SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN, VŠTEVŠI SVOBODO MISLI, VESTI, VERE IN PREPRIČANJA Države udeleženke bodo spoštovale človekove pravice in temeljne svoboščine, vštevši svobodo misli, vesti, vere in prepričanja za vse, ne glede na raso, spol, je-zJk yeio. Pospeševale in spodbujale bodo dejansko uveljavlja- bin Medved; nie državljanskih političnih, gospodarskih, socialnih, j $30: Matt Grdadolnik; kulturnih in drugih pravic in svoboščin, ki vse izvirajo j po $20: Andrej in Pavla Per-iz dostojanstva, lastnega človekovi osebnosti, in so bi-'čič, Marjan Jakopič, Lojze Ko-stvcnega oomena za njen svobodni polni razvoj. j bal, Irank Sterle; V tem okviru bodo države udeleženke priznavale m | po $15: Filip Oreh, R. E. Ka-spoštovalc pravico posameznika, da izpoveduje in izpolnjuje, sam ali v skupnosi z drugimi, vero ali prepričanje, in da ravna tako, kot mu narekuje vest. Potrjujejo pravico posameznika, da ve za svoje pravice in dolžnosti na tem področju in da jih uveljavlja Na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin bodo države udeleženke ukrepale v skladu s.cilji in načeli Ustanovne listine Združenih narodov (1945) in s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (1948). Prav tako bodo izpolnjevale svoje obveznosti, zapisane v mednarodnih deklaracijah in sporazumih s tega področja, vštevši med drugim mednarodna pakta o človekovih pravicah, če jih zavezujejo.” Določbe člena 1 a, VII, Sklepne listine Konference^ o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih 1. avgusta 1975. Poleg 34 držav je sprejel obveznost izplonjevanja teh sklepov za SIR Jugoslavijo njen predsednik Josip Broz Tito. , Slovenke in Slovenci! Dvaintrideset let je minilo od konca tragedije druge svetovne vojne, med katero je moral zaradi okupacije in revolucije slovenski narod preživeti morje trpljenja. Kolikokrat je bila izrečena beseda svoboda in kako željno jo je slovenski narod pričakoval. V dvaintridesetih letih se je m ago spremenilo, toda slovenski narod -. z izjemo partijskih funkcionarjev — ni svoboden. Slo-s venski narod ne more odločati o svojem življenju, ampak je le predmet, s katerim partija razpolaga po svoji volji. Komunistična partija v Sloveniji igra dvolično vlogo: na eni strani podpisuje mednarodne pogodbe, da bo spoštovala človekove pravice, na drugi strani pa jih dosledno zatira z vso brezobzirnostjo na- vseh področjih zasebnega in javnega življenja. ..... V uvodnem citatu smo navedli obveznosti, ki jih je SFR Jugoslavija prevzela glede zaščite temeljnih človekovih pravic v Jugoslaviji in tako tudi v Sloveniji. Sc več. V sklepni listini Helsinške konference je prevzela obveznost, da zaščiti temeljne človekove pravice, katere vsebuje Splošna deklaracija Združenih narodov o Človekovih pravicah i/ leta 1948• Navedemo jin le nekaj: “PraviV.a do zaščite proti vsakemu dejanju, ki bi kršilo človekove osnovne pravice, priznane v ustavi in zakonu’’ (čl. 8). “Nihče ni kriv, dokler se mu krivda nc dokaže” (čl. 11). “Zajamčena je svoboda mišljenja in izpovedovanja” (čl. 18), “Pravica do svobodnega izražanja m razširjanja svojega mnenja” (čl. 19). “Pravica združevanja in zborovanja” (čl. 20)- “Vsak ima pravico sodelovati pri vodstvu države” (čl. 21). “Svobodne volitve” (čl. 22). “Starši imajo v prvi vrsti pravjep odločati o načinu vzgoje svojih otrok” ičl. 26)- “Nobena dolbe ha v pričujoči deklaraciji človekovih pravic se ne sme razlagati tako, da bi dajala kakršnokoli pravico bodisi državi bodisi skupini ljudi ali poedini osebi za podvza-manje aii izvrševanje dejanj, ki bi imela namen zatreti CLEVELAND, O. — Ko sem popoldne v župni cerkvi ob pol-pred par tedni spet moral v bol-jni udeležbi faranov, prijateljev nišnico zaradi mpjega hrbta, je [in znancev. Z njim sta somaše-zadnje ca.,c pojav jujn nc na ,-asa na pj-g^gj^ da sem obu-[vala čč. gg. Rudolf Faith, župniki mi, je brez dvoma ostalo se ve-1.^ sporpine na čas pred 32 le lna Ely, in Janez Dolšina, žup- svetu ima svoje mucence, kate- Priporočajmo se našim mušencetn! GARY, Ind. 7*- Vsak narod na aši d8' ideale, za katere so ti na: r ovali svoja življenja, ni SP { menilo s tem, da nas niče®air„« zadrži in bomo zagotovo sli , junija na Slovensko pristavo tam, kjer je postavljen ta Ot- ti, ko sem ravno ob tem časti le- jnik na Aurori. fe maše so se žal težko ranjen v bonišnici J udeležili tudi nekateri župniki blizu Celovca. iz sosednjih župnij. Ko smo se pr«d komunisti u- Pri maši je prepeval cerkveni mikali na Koroško, našim tako moški zbor pod vodstvom F. M., imenovanim rešiteljem ‘‘izdajal-lna orgle je igrala Mrs. Betty Angležem v varstvo”, sem pod Ljubeljem 12. maja 1945 stopil na mino in kot slovenski domobranec izgubil nogo- Prav verjetno je ta nesreča bila v srečo, da po 32 letih od tistega časa še živim. Če bi do te nesreče ne prišlo, bi verjetno Kapellar. Po maši smo se zbrali v cerkveni dvorani, da smo čestitali župniku k njegovi srebrni ma- ri so izpričali svojo vero v Boga z mučeniško smrtjo. Imajo tudi narodi posebne kraje, na katerih se zbirajo verniki jn se ha teh mestih tem mučencem priporočajo za varstvo njih in njihove domovine, kajti zavedamo se, da imajo ti mučenci naj večje zasluge pri Bogu. Ker so pretrpeli mučeniško smrt za sveto „ . , .... .vero, njihove prošnje Bog rad si in se mu zahvalili za njegovo | .... . . luslisn Mucenci sami jdelo in trud, ki ga ima z parni. Med tem so nam postregli s ka-|vo in pecivom. Srebrnomašnik je bil rojen v pa za nas ne morejo veliko Boga prositi, ako jih mi za pomoč in njihovo posredovanje pri Bogu ne prosi- na Orlovem vrhu, ponovno ljubili zvestobo našim niuce cem in idealom, za katere so mirali, bili pomorjeni. Preko 30 let že čaka slo'0 ska armada mučencev in Bož nebesih, da to vsi Slovenj svobodi javno in od srca lZ" čarno. Oni so to izpričali za c° svojih življenj, mi pa botf10^ storili že z majhno žh . Sklenimo, da se bomo zanaP' še bolj priporočali vsem tern šim mučencem. Ako bomo delali, moremo za gotovo np da nimamo nobene tako ve t prošnje, da bi jo ta slovenskih mučencev v neO za nas in naš narod od vs gočnega Boga ne izprosi gotovo tudi našo prošnjov ... v. , i... v ^ , , v. .mo. Zato je razumljivo, da so tudi jaz z ostalimi tisoči sobor- Mengšu na Gorenjskem v druži- • , . , , romania na cev odšel v gotovo smrt. Takrat ni Avgusta i„ Marije Šuštaršič. ve mučencev v smo bili tako povezani med se- Oce je bil mizarski mojster, v*1’ boj, da, ko so že vedeli, da jihldružini se je rodilo pet otrok, vozijo v smrt, pa so rekli, kamor JTrije sinovi in dve hčerki. Od so šli drugi, gremo še mi. Saj Ismov je živ samo še župnik Jase je naše prijateljstvo ukalilojnez. Eden brat je umrl še doma Bog odpusti tudi vsem vaš; po $10: Franc Medved, Jože Levstik, Miro Medved, Frank Ceyar, Franci Medved, Hinko Zupančič, Jurij Kalaj, Feliks Korbus, Matt Tekavec, John Petrič, v spomin pisatelja Karla Mausbtja; po $5: Ivan Bizjak, Frank Sav-ron, Alojz Draginc, Tone Medved, Tone Štepec, Till Antloga, Ciril Kerže, Urška Pozarelli, A-lice Arko, Verica Petricji, Mihaela Zakrajšek; $2.50: Lojze Drobnič; $1: Albin Šuligoj. Vsem dragim rojakom, ki so zadnjem času tako velikodušno darovali, pa tudi tistim, ki so najtežjih dneh zgodovine slo- v Mengšu v mladosti, drugi brat venskega naroda, v borbi proti pa je bil 1. 194o vrnjen iz Vetri-komunizmu. Nobene zapreke ni- nja kot domobranec. Sestri sta smo videli in tudi ne pričako- porojeni in živita v Kaliforniji, vali, da se bomo morali ob kon-1 Č. g. Janez Šuštaršič je koncu vojne tako žalostno umak-jčal ljudsko šolo v Mengšu, gimnazijo v Škofovih zavodih v Št. Midlandu zelo priljubljena. V drugi svetovni vojni je Bog dopustil, da je tudi naša domovina Slovenija darovala nebesom in za sv. vero do 30,000 mučencev- Na čelu teh mučencev je, (kakor je zapisal č. g. Jože Cvelbar) tudi 74 slovenskih duhovnikov, 70 od teh so zverin-i sko pomorili naši bratje komunisti ... Ko smo pred leti še nasprotnikom, ki delajo. Združimo torej prošnje ter jih ne vedo: vse javn0 inji strahu pošljimo našim 111 jM vega vrha na Slovenski P cem in Bogu 26. junija z 1 Sloven: posta ___ pros' Oi10 rist» .vij8® vi ob križu, ki je njim v spomin! Vsi sveti mučenci za nas! , 1 Stanc M'’1 niti. Vse tiste borbe, ki smo jih takrat bojevali proti komuni- no z našo zmago, saj so bili red-|nUrraj _in odšla v tujino na Ko' InJgke^snmtT1'13 Vidu nad Ljubljano. Po drugi moli]i 3itani)e Matere bož3e- smo svetovni vojni je cela šuštarši-jmef3 drugim tudi molili: Kralji-čeva družina zapustila svoj rod- lca mučencev — prosi za nas Hvaležni smo\ rev. dr. P. Krajniku in rev. J. Slapšaku za opravljeno koncelebrirano sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd., kakor tudi rev. J. Božnarju in rev.J. Simčiču, ki sta se nam pridružila za pete litanije, obisk naših rajnih na pokopališču Vernih duš,' za tam opravljene molitve in skupen o-bisk groba našega pokojnega z v e z n e ga predsednika Karla Mauserja in vietnamskih žrtev Jožeta Intiharja' in Silvestra Sekneta. Hvala tudi komentatorjem in strežnikom. Prav posebno zahvalo smo .dolžni našemu članu g. Mihaelu Vrenku za sodelovanje z mladinskim pevskim zborom, ki je izmenjaje z moškim žbopom prepeval pri službi božji ob spremljavi orgel, katere je tudi posodil g. Vrenko. Hvala torej pevcem, pevčkom, organistinji in k"“erokoli pravico ali* svoboščino navedeno v tej dekla-,Pevc,vod-iu’ raciji” (čl. 30). (Konec jutri) roško. Znašla se je na Vetrinj- ki primeri, da smo se mi morah umakniti. To se je zgodilo samo takrat, če je premoč le bila pr-velika. Ko premišljujem tiste čase, kako smo bili z našimi soborci domobranci povezani, spominjam, da so bili slučaji ko je izgledalo, da bo ostal njenec v nevarnosti, da komunistom v roke. V kakšno |Šuštaršič nadaljeval jo sv. Cerkev vse- skem polju med tisoči Sloven-jeno naziva Kraljica mučencev! cev, ki so odklonili službo ko-|Zakaj? Zato- ker )e bila Marija munizmu in njegovim’ idejam. Ko so Angleži po vrnitvi do-lv , . , ... , j ■ Isevno trpela, mobrancev (med njimi tudi [ T , . župnikovega hirata) razmestili o- stale Slovence po raznih tabo-. 1 v , ... . , i .v^., -i • t Dna veliko duševno trpela, ko je pride nscih na Koroškem, je Janez | J .. . v *.J r 1 v Ispremljala mucenistvo sv. fate- Mati Jezusa-Boga ih človeka, zato je naravno, da je veliko du-ko je spremljala Jezusa, ko je ta telesno trpeL in na križu umrl. Prav tako je Mn- svoj nevarnost smo se tedaj podali da smo ga rešili. Tak primer je pripomogli k odličnemu uspehu , bil tudi osebno men- ko sem aruzabnega večera, se odbor pri- ^ v, . ‘■J ’ ^ i-\i I 4-t-ir-f \rr\ VMVt iVAo cr\ wir* rvirvii srčno zahvaljuje! Lojze Bajc Zahirata bil težko ranjen, pa so me moji soborci pobrali in me nosili več deset kilometrov daleč do bolnišnice. < Kako je pa danes? Koliko je še idealizma med nami? Koliko CLEVELAND, O. — Odbor j jih je že, ki so pred 33 leti sami Društva sjovenskih protikomu-1 stali med borci protikomunisti, nističnih ( borcev v Clevelandu ^anes^pa z roko zamahne, če gd se najlepše zahvaljuje vsem, ki vprašaš, če bo prišel na prire-,;o kakorkoli pripomogli k tako ditev ali proslavo, katero pri-lepemu praznovanju Spomin- pravljajo edino resnični borci skega dne 29. maja 1977. za svobodo, bivši slovenski domobranci. Danes živimo v deželi blagostanja, toda kdor malo bolj podrobno zasleduje-politiko, hitro pride do spoznanja, da se s precejšnjo hitrostjo približujemo časom, kot smo jih doživljali v naši domovini pred 35 leti. Koliko bo v tej deželi idealistov, kot jih je naša domovina imela takrat, je pa veliko vprašanje. Letos se bomo vseh tistih, ki so bili pomorjeni pred 32 leti in še več od lastnih rdečih bratov komunistov, spomnili na Orlovem vrhu pa Slovenski pristavi pri Genevi 26. junija. Sv. mašo za vse žrtve komunizma, domobrance in četnike, bo daroval č. g. Mirko Kozina, znani pisec knjige “Slovenija v plamenih”, še vedno pravi idealist, kot je bil pred 35 leti, ko so mu slovenski komunisti ubili očeta, Krasno majsko jutro je priva- dij v Brixenu na južnem Tirolskem, kasneje v San Luisu v Argentini, ter jih je zaključil v semenišču v St. Paulu v Minnesoti. Č. g. Janez Šuštaršič j,e bil posvečen v duhovnika 7. junija 1952 v katedrali Srca Jezusovega v Duluthu v Minnesoti. Posvetil ga je škof Thomas Welch in s tem je postal duhovnik du-luthske škofije. Prvo službeno mesto kot kaplan je dobil na Gilbertu v Železnem okrožju v Minnesoti. Pozneje je bil prestavljen za kaplana v sosednjo župnijo sv. Družine na Evelethu, sedaj Resurrection parish. Leta 1960 je bil umeščen za župnika na fari sv. Kevina' v Pengilly, Minn. Tja sta prišla tudi njegov oče in n:ati iz Kalifornije. Na tej fari je g. Janez župnikova! do leta 1972, ko je bil premeščen za župnika na našo faro sy. Jožefa na Gilbertu. To je na kratko opisana življenjska pot, ki jo je prehodil in preživel naš župnik č. g. Janez Šuštaršič. Težka je bila za mladega študenta, saj se je moral učiti kar na štirih različnih krajih, doma v -Sloveniji, na južnem Tirolskem, v Argentini in nazadnje še v Minnesoti, predno je dosegel čast služiti v Gpspodovem vinogradu. Da imamo župljani, radi svojega župnika, je pokazala veli- fana in drugih učencev in apostolov. Mi vemo, da je duševno trpljehje večkrat še težje prenašati kakor pa telesno. Ako tako mislimo, nam ne bo težko na čelo našim slovepskim mučencem postaviti tudi njih škofa Gregorija Rožmana. Ker vemo, kako globokoveren je bil škof Rožman, si pač lahko predstavljamo, koliko je ta škof duševno trpel, ko je prejemal sporočila, kako so umirali mučem-ške smrti teh 74 njegovih duhovnih in 30,000 njegovih ver-tiikov. Torej prav lahko rečemo, da je tudi škof Rožman med temi, ali .pa celo na čelu teh slovenskih mučencev v nebesih. To pa je že cela armada slavonskih mučencev v nebesih, in pomislimo, koliko bi ta armada mučencev lahko izprosila od Boga za nas in naš narod, ako bi s *• di k temu. Članstvo, prijatelji in x4 rojaki in rojakinje ° H povsod vabljeni na ta P $ tošnji piknik Slovenskega štva Triglav. ^ Goljufija s PtlC®gi;, Cariniki na mednarodn ^ tališču v New Delhiju s°^s nili nenavadno pošiljk0’ ^ ijeno na prejemnike v . yf Potem ko so odprli nekaj ^ tov, so morali klicati najj^'f nadzornike oddelka za P8 živali. Ti so ugotovili, da gra redkih ptic, na listina pisalo, da so v škatlah škorci. Zaplenjene pticC izvoz je prepovedan, 3° newdelhijski živalski vr Poklane ovce Prebivalstva jev okrog Epinala v hribovskimi ola31’ Franciji se loteva Prei:1*aa t kar so našli v stajah in ^ nikib poklanih nad DO drugih domačih živali- vSf Dvignili so se lovci 1^1 okrožja, vendar so se z yit nega pogona vrnili zW£ mater in dva brata. Zberimo se v* velikem številu 1 masy On zelo lepo skrbi za nase . in pokažimo z veliko udeležbo duše Daje nam priliko, ža -sv: 21ato je naša dolžnost do teh mučencev še večja, dolžnost tistih, ki nas je Bog poslal v svobodo, kjer lahko brez strahu javno izpričamo našo vero, ako J vili v Egiptu več raziSK^ij<,j)| otfemo. Prav zaradi te ha- liem. rin hi sončno etlC Š.idh jo, da ne vedo, za kaj gr£’ 11 1 - Sonce v EgiPtl1 $ Znanstveniki EgjP g0 Francije in ZR Nemčiji to le hočemo. Prav zaradi te ha- | ijem, da bi sončno r,„ . še dolžnosti smo postavili Slo- veter uporabljali venci skromno kapelico na Slo- vanje elektrike. To b\ ^ ^_____t _ venski pristavi v njih spornih!1 energija, ker pri Prl .* $$ ka udeležba pri njegoy(,§re)3rpi; .ed-ini leriž, M P,°leg onega, v Mii-^ ne bi onesnaževali vaSyeFr ijvruikeeju v Združenih državah , in rudarskih krajev* ^ sloven-1 izkoriščali na obalah) spomjnja, na te tisoče bilo zelo veliko udeležbo, hvala [vsem, zlasti pa še komunistom spoved pred vsako dnevno ma- gkih mučenčev. v puščavi. ' ameriška: domovina;' tone is, 1977 Ameriika Dobrodelna Zveza vabi na praznovanje Očetovskega dneva Cleveland, O. — To bo prva taka prireditev za Očetovski dan! Pripeljite svoje dobre ateke, pogostite in razveselite jih, pokažite jim, da ste jim hvaležni za vso ljube- t zen in skrb! Ta prireditev je pod pokroviteljstvom glavnega urada. Kompletno kosilo bodo servirali od enih do štirih popoldne. Kosilo bo vsebovalo: pol piske, doma pripravljen ocvrt krompir, zelenjavo, solato, krofe in kavo. Od štirih popoldne do osmih zvečer bo za ples in razvedrilo igral priljubljeni Markic-Zagger orkester. Vstopnice so samo $3.50 na osebo, kar vključuje vstopnino pri vhodu na Izletniško središče. Redna vstopnina pa bo zaračunana osebam, ki se ne bodo udeležile kosila (50 c za člane, $1 za nečlane). Vstopnice si lahko že sedaj nabavite potom glavnega urada. Za rezervacijo kličite 361-0886. Lemontske drobtinice Naj svet vidi v, nas Kristusa! Živimo med brezverci ali drugoverci. Med njimi je mnogo takih, ki so glede vere brezbrižni. In zopet so taki, ki bi radi verovali v Boga. Iščejo ga, pa ne vedo, po kateri poti naj hodijo, da bi ga našli. Takim iskalcem Kristusa lahko postanemo kažipot, voditelji, apostoli. Pa nam ni treba niti pridigati. Ne pozabimo, da nas v tovarni, pisarni, na ulici, v uradu, v družbi opazuje mnogo oči. Naši sodelavci, sostanovalci, morda prijatelji, vedo, da smo katoličani in po našem obnašanju in življenju sodijo našo vero. Če z našim življenjem ne oznanjamo Kristusa, ne delamo zanj reklame, potem pač nismo katoličani. Smo morda res vpisani v krstni knjigi, a je naša vera čisto podobna ponarejenemu denarju, ki nima nobene veljave. Kaj pomaga krstni list, če ne živimo kot katoličani! Z življenjem po veri moramo pridigati Vstalega. Vsak katoličan bi moral biti apostol, da bi druge pridobival za Kristusa. Spomnimo se prvih kristjanov. Kako goreči oznanjevalci Kristusa so bili! Ker so živeli po Njegovih zapovedih, so jih pogani občudovali, češ: “Glejte, kako se ljubijo med seboj!” To jih je privlačilo, da se je vera v Križanega hitro širila po vseh deželah rimskega cesarstva. Pri sv. krstu smo postali otroci božji, udje mističnega telesa Kristusovega in moramo sodelovati z Njim in pomagati v širjenju Njegovega kraljestva v dušah. Ker svet ne vidi Njega, želi, da ga vidijo ljudje v nas —- ako živimo, kot je učil in živel On. Pomagati, da bi svet spoznal in vzljubil Kristusa, je naša odlka, ne samo naloga. Jezus je bil velika osebnost. Privlačeval je Izraelce s svojo priljudnostjo, ljube znivostjo, prijaznostjo. Ako bi bil kak godrnjač, čemernež, kritik, ki ne bili drli za Njim. Kako je ljubil otroke in ubožce, bolnike — zato ga je vse iskalo. Bil je pajbolj popularna Osebnost tedanjega časa. sa — bo zastonj pridigal. Vse drugače deluje duhovnik, ki se s svojim čednostnim življenjem priljubi župljanom. Radi ga poslušajo in iščejo pri njem sveta. Jasno je, da Kristus želi našo popularnost, da nam s tem olajša naše delovanje zanj. Mcrda smo po naravi nagnjeni k jezi, da takoj vzkipimo; ali so nam rojenice položile v zibelko čemernost ali melanholijo; morda smo nagnjeni h kritiziranju ali sebičnosti. Ne sme-moi reči: “Sem pač takšne narave.^ Potruditi se moramo, da se takih napak, ki ne delajo reklame za Kristusa, iznebimo ali pa jih vsaj zmanjšamo. To velja za vse člane družine in soseske, župnije itd. Kristus spoštuje našo svobodno voljo. Ne sili nas k dobremu. Vse prepusti nam. Ako bi Kristus mogel — brez našega sodelovanja in proti svobodi naše volje — ustvariti v nas vzor človeka, kakega bi nas napravil? Mi bi postali poosebljena priljudnost, ljubeznivost, s smehljajem na ustnicah in srečo v očeh, v katerih bi se zrcalilo samo nebo. Voznika busa bi razveselil z lepim pozdravom; voznika dvigala bi smehljaje vprašali po zdravju. V urad bi stopili smehljaje in uslužbenci bi si oddahnili, v pričakovanju mirnega dne. Ne zahteva nič težkega dati poklon sosedi: “Kako izvrsten okus imate! Nova o-bleka vam čudovito lepo pristo-ja.” Seveda v naših besedah ne sme biti laskanja. Kadar delimo poklone, morajo priti res iz srca. To so malenkosti, a imajo vel'k pomen v našem življenju. Potovala sem s sestro. Vozniku taksija se je zahvalila: “Z Vami je varno potovati, ste skrben voznik.” Nasmehnil se je: Me veseli, da ste zadovoljni. — Črnki na Angelwood postaji'v Chicagu je dala poklon': “Tako čistih “rest rooms” še nisem videla na postajah. Vsak dolar, ki ga dobite, res zaslužite! Kako so se revi zasvetile oči od veselja! Najbrž ni bila vajena takih poklonov od potnikov. Vem, da je bila vesela, da vsaj nekdo ceni Dve prireditvi v pemoš Slovenskega narodnega j doma v West Parku CLEVELAND, O. — United Slovenian Society si je nadela nalogo sponzorirati 2 prireditvi, katerih čisti dobiček bo v korist Slovenskega narodnega doma v West Parku. Ti dve dobrodelni prireditvi se bosta vršili v soboto in nedejjo, 18. in 19. junija t.l., za konec tedna, ko praznujemo Očetovski dan. Sporazumno z direktorji Slovenskega narodnega doma v West Parku je bilo določeno, da bo v soboto, 18. junija zvečer banket z lepim kulturnim sporedom in plesom v dvorani Slovenskega doma, 4583 W. 130 St. Vstopnice in vsa pojasnila o tej večerni prireditvi lahko dobite v klubski sobi omenjenega doma. V nedeljo, 19. junija bomo priredili presenetljivo mednarodno! Šl. Clair Avenue, v Slovenskem domu, 4583 W. 130 St., in v Tony Polka Village, 971 E. 185 St. Vstopnice samo za ples pa bodo na razpolago pri blagajni na dan prireditve same. Na ta letošnji Očetovski dan nas bodo zabavali pevci in muzikanti raznih narodnosti. V spodnji dvorani bo najprej igral Joe Wendelov nemški orkester v presledkih od 2. do 4. ure popoldne, Dale Bučarjevi hrvat-ski pevci bodo prepevali od 4. do 5. ure popoldne, Karlinova godba na pihala pod vodstvom Franka Makovicka pa bo igrala od 6. do 8. ure zvečer. V avditoriju Slovenskega narodnega doma bo od 3. do 5. popoldne igral orkester Glas Poljske pod vodstvom Joea Oberai-tesa, Mladinski pevski zbor Planina pa bo zapel nekaj lepih pesmi v počast očetov. Ta zbor bo nastopil v slikovitih narodnih nošah. Končno bodo od 6. do 10 ure zvečer igrali za ples in raz- VESTI Carst Memorials {raška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 5425 Waterloo IUL 481-2231 Prizidek šoli Spomladi so slovesno izročili svojemu namenu nov prizidek osnovne šole Danile Kumar v bližini Bratovševe ploščadi na Ježici. V novi stavbi je 18 učilnic, telovadnica in zračno zaklonišče. Razprava o mostu v Mariboru , Mariborski stari most že nekaj mesecev buri duhove Mariborčanov. Mestni promet so preusmerili na novi most, saj je stari že tako'dotrajan, da je vožnja po njem za težke avtomobile nevarna. Kako popraviti most, je bilo vprašanje. Člani urbanistične komisije so odločili, da bodo most usposobili za normalen promet, ne da bi ga širili ali ožili. “Deseti brat” v Mislinji Amaterska igralska skupina vabi, da prihitijo na to Oceto\- narodnemu domu v ^^est Parku ^ K ul turn o-umetniškega društva sko proslavo. Od pol dveh do y zahodnem delu slovenskega' Bvoboda v Mislinji se je po petih popoldne bomo v spodnji ‘ Qevelanc}a prtih letih znova pojavila na dvorani Slovenskega narodnega ysi za enega) e(jen za vse; je odru. Lotili so se zahtevnega dedoma servirali okusno (špageti) naše narodno izročilo. Udeležimo la Vozny-J u r č i č eve izvedbe okosilo. Vstopnina h kosilu in se teh dveh prireditev, pomagaj-) “Desetega brata”. Prvo predme Slovenskemu narodnemu; stavo so izvedli pred občinstvom domu v West Parku, ki je tre- V vasi St. lij pri Mislinji, nutno potreben pomoči, za dober nadaljni obstoj! Tony Petkovšek (Za publicijski odbor) praznovanje Očetovskega dne v;vedrilo veseli fantje Eddie Ro_ Slovenskem n&rodnem. domiij ^ dickove^ci OFkestm 6417 St. Clair Avenue. Slavje y vstopninsko ceno so vklju-očetov se bo vršilo v obeh dvo- čeni dobitki, do katerih bodo ranah, v katerih je nameščenajupravičeni srečni 0£et;je) s po_ udobna in prijetna klimatska sepnimi listki celo v gotovini, naprava. ^ Ne pozabite, da bo šel ves čisti Odbor in članstvo Zveze sip- dobiček teh dveh prireditev v venskih organizacij vse prisrčno korist in pomoč Slovenskemu plesu je za odrasle $5, za otroke $3, samo k sporedu in plesu pa $2. Vstopnice za kosilo, spored in ples so v prodaji na sledečih krajih: v trgovini Tivoli, 6419 nam napravijo celo škodo s tem. Ako smo v odgovorni službi, moramo gledati, da disciplina ne trpi, a vendar moramo pokarati grešnika” tako, da bo videl, kako nam je to težko. Vesele, pri j azne, ljubeznive, pozorne, dobre, pripravljene pomagati, sočustvujoče, potrpežljive, tolerantne ljubeče bližnjega nas želi Kristus izoblikovati. Sami od sebe res tega ne zmoremo, a z Njegovo pomočjo bomo uspeli. Pri Bogu je vse mogoče! Začnimo iakoj s preoblikovanjem svoje zunanjosti in notranjosti. In bomo všeč Bogu in ljudem, ki bodo videli v nas Kristusa, ki ga bodo želeli spoznati in se ga okleniti! s. M. Lavoslava, osf. Vesoljski smetar Vzdevek vesoljski smetar je dobil ameriški in ženir aeronavtike Marshall Kaplan, ki je zasnoval postopek, po katerem bi lovili stare umetne satelite in jih varno vračali na zemeljsko površje. Izjavil je, da je njegova iznajdba prvi korak k čiščenju bližnjega vesolja, kjer zdaj kroži okoli 3000 satelitov in njihovih ostankov. Po Kaplanovi zamisli bi vesoljski taksi peljal s seboj vodo, ki bi jo po cevi spustil na star satelit. Ker voda v vakuumu zmrzne, če se dotakne kakega predmeta, bi led takoj pokril satelit, ki bi zato letel počasneje, potem pa bi ga laže prestregli. Nova Gorica dobila zdravstveni dom Prebivalci Šempetra in njege-ve okolice so nedavno dobili pomembno pridobitev. Slovesno so odprli zdavstveni dom. Dom so preuredili iz nekda-nie stavbe internega oddelka šepipeterske bolnišnice, dela pa so veljala okrog osem milijonov dinarjev. Sladkorna tovarna v Ormožu V Mariboru je bila prva skupščina ustanoviteljev nove tovarne sladkorja, ki jo nameravajo v treh letih zgraditi v Ormožu. Nova tovarna v Ormožu bo navečja investicija v srednjeročnem obdobju razvoja Slovenije. Domač izdelek V skladišču p o s t o j n skoga gozdnega gospodarstva v Pivki r Ako se skušamo priljubiti j njen trud. Sestra je šla k pilotu ljudem radi dobička, socialnega letala v kabino: Hvala vam, da NOVICE- i »sesa svela položaja ali častiželjnosti — ni to nič kaj priporočljiv cilj. Vse drugače pa je, če želimo postati privlačni radi Kristusovih interesov. Veliko uspešnejše orodje v božjih rokah bomo, ako si pridobimo ljubeznivo osebnost. Če s tem privlačimo druge, bomo luže vplivali na nje in jih pridobivali za Kristusa. Učitelj, v katerem učenci ne vidijo ljubezni do njih, ako jih neprestano krega ali "kaznuje po krivici, ne bo priljubljen, ne bo žel uspehov. Vse njegovo govorjenje bo “bob v steno”. Duhovnik, ki samo grmi s prižnice, a v njegovem zasebnem življenju! ste tako lepo pristali na zemlji po tako nevarnem letu. Ste izvrsten, izkušen pilot. Široko se je nasmejal in se zahvalil za poklon. Kristus bi rad videl, da bi z veseljem priskočili na pomoč potrebnim, sočustvovali z njimi v stiskah brez izgovora, češ, imam dovolj svojih potreb. Dalje. Jezus želi, da bi ne obrekovali, ne opravljali ali ne kritizirali, ne obsojali drugih. Da jai bilo dobro ime bližnjega varno pred nami. Kristus želi, da smo potrpežljivi s takimi, ki nam “gredo na živce”, da prenašamo njih n,e- NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki Jih dobite še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu,- ki se ni naročen nanjo se pripravili prikaz hidravličnega nakladalnika ‘Javornik 7’, ki so ga izdelali v postojnskem kolektivu LIV. To so prvi domači gozdarski nakladalniki. Izkopavanja v Ptuju Štirje slovenski arheologi izkopavajo s sodelovanjem študentov arheologije ob Volkmer-rjevi cesti v Ptuju na mestu, kjer bo stal stanovanjski blok B-4. Naj večja zanimivost, ki so jo pri tem odkrili, je ostanek razkošne rimske stanovanjske hiše, ki jo je verjetno uničil velik požar. Po oceni arheologinje dr. Kor-ščeve izvira ta hiša iz prve polovice drugega stoletja po Kr. Na najdbišču so poleg ostalih arheoloških zanimivosti vidni tudi dobro ohranjeni ostanki centralne kurjave. Razstava vin v Semiču Tu je bila letos prva razstava belokranjskih vin. Razstavo si je ogledalo preko 3000 ljudi. Obiskovalci so si ogledali in poskusili 103 vzorce razstavljenih vin, največ pa so se zanimali za prvo nagrajano vino Martina Pluta iz Drašičev. Prireditev je dobro uspela in se bo v bodoče vsako leto vršila. Varstvo okolja Med tem, ko so se v Ljubljani mednarodni strokovnjaki pogovarjali o varstvu okoljh, je v Celju iz Tovarne titanovega belila v dveh dneh (9. in 10. maja) odteklo v Voglajno in Savinjo 1000 kg žveplene kisline. Pravijo, da pomora rib zaradi tega ni bilo, ker sta Voglajna in Savinja že itak več let mrtvi zaradi industrijskih odplak. Umetniška razstava v Žalcu V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je bila razstava u metnikov Franca Slane in Adija Arzenška ter Keramične in dustrije Liboje pod naslovom “Keramika v barvah”. V Sloveniji so umrli 4. jwiija V Ljubljani: Nataša Podgoršek, roj. Filipič, Aleksander Fink, Slavka Mihelčič, roj. Lavrič; v Podbrezjah: Viktor Istenič; v Kočevju: Anton Bradač; v Šempetru: Amalija Cizej; v Velikih Lašah: Josipina Zev' nik; na Brezovici: Anton Mravlje; v Dravljah: Matko Kac; ' na Viču: Maks Škerl; jv Zireh: Pepca Zajc, roj. Ko-I lene. 6. junija ' V Dobu: Antonija Vilar, roj Kraševec; v Ljubljani: Janez Matul, Jože Wildman, Franc Merše, Ernest Borghese, Marija Markič; v Kopru: Roža Umer; v Topolščici: Ivanka Menih, roj. Jesih; v Šmihelu (pri Novem mestu): Justina Lovrenčič; v Radečah: Amalija Plaznik; v Šempetru: Albert Jagodič. Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije'’ na WCSB 89.3 F M vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zveče in ob nedeljah od 12. de 1. popoldne, ki jo vodita dr. MU lan in ga. Barbara Pavlovčič. Kdor ima za nju kako sporočilo, naj piše na naslov: Dr. Milan Pavlovčič, 6213 Glass Are., Cleveland, O. 44103. —-----o- MALI OGLASI HARMONIKA NAPRODAJ Tri leta stara diatonična harmonika, izdelana v Sloveniji, v zelo dobrem stanju je poceni naprodaj. Kličite tel. 451-8756. (94); TWO FAMILY BRICK in Euclid, 4 up, 4 down, full aasement, 2 car garage. No violations. Upper 5Q’s. RICHMOND HTS. RANCH 416 Cary Jay Blvd. off Highland Rd. west of Richmond Rd. 3 bedroom, builtins, basement, attached garage, 95 foot lot. Upper 60’s. Strekal Realty 481-1106 692-1020 (94) STAREJŠA ŽENSKA želi dobiti v najem tri sobe v St. Clairski okolici. Kličite tek 944r7294! , (94) 1071 E. 71 St. South of St. Clair Ave. 6 large rooms for rent, bath, separate utilities, up, $80. See caretaker or call 843-8033 after 6 p.m. (102) Oglašujte v AMERIŠKI DOMOVINI, kupujte pri njenih oglaševalcih! Sobo išče Sobo in, kuhinjo po možnosti zgoraj v okolici E. 185 St. ali Miller Ave. išče slovenska upokojenka. Kličite tel. 881-9296. (13,16 jun) LARGE HOME For sale, no traffic, fenced yard, needs repairs. E. 63rd and St. Clair area. By owner, 461-5995. (94) FOR RENT Six newly decorated rooms, duplex, St. Lawrence Parish. Prefer middle aged couple or responsible young working couple. Security deposit. After 3 p.m. 341-7345. (94) LOOKING FOR ROOMS Elderly clean couple needs 4 or 3 rooms to rent near St. Clair Ave. — Call 391-7803. -(94) FOR SALE Single six rooms and bath, nice yard, finished basement, garage, new siding and gutters. Off E. 200 St. 481-5062. (94) NOV NA SEZNAMU V EUCLIDU Zidan rane, s tremi spalnicami, samo tri leta star, garaža za dva avta, polna klet, kuhinja z več predelavami in jedilna soba. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. ure zvečer (94) REPAIRING Of all kitchen appliances, kitchen helpers or industrial machines. — 268-0100. (x) ne vidijo njegove ovčice Krista- vednost-in nevljudnosti; ali Tisk je velcsiki, delajmo za AMERIŠKO DOMOVINO! Lastnik prodaja enodružinsko hišo s tremi spalnicami, garaža, parcela 75x110 s sadnim dnevjem, v okolici E. 185 St. Cena v srednjih 30-tih. Kličite 481-0286 ali 531-2598. (94) FOR RENT Single family, 3 bedrooms, full basement, .attached garage. Centaral air conditioning. In Euclid, $350. Call 731-8785 (93) Help wanted Male or Female i DAY WORK 2 days*a week, laundry, reliable, references. Lyndhurst area. Own transportation. 461-1380 i (9S) r- AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 16, 1977 r» “ Dr. Ivan PregeJj: MLADA BREDA POVEST Tedaj so začeli na Peči preži- razžalil tiste, ki so se ga bali, in davati, delati in graditi. Zginila je star a slika Peči, novo, dvonadstropno poslopje je pogledalo v dolino, mogočni hlevi ob hiši, kozolci, .hlevi za prašiče so.stali v spremistvu mlade, lepe gospe — gospe tike hiše. Na Pe ti ie zavladalo novo življenje. Vse to se je bilo dogodilo tako' čudno hitro, da nihče ni mogel, vsej tej izpremembi slediti. Vse se fr* bilo tako spremenilo, da stari Ifcrošnjar novega ni več poznal in itajemal z levo in desno ter plaičeval delavce, kot da jih plačuj«! z grahom. In tendar je bilo vsiE', kar je zažel, pravo svetlo sretiro, z: lakoto in oderu-štvom prih ranjeno. Krošnjar je trosil in ni več mislil na težko vest, ki jj e v zadnjih sunkih utripala y podstrešju v obliki stare, preznojene krošnje. Hvaležnost sveta! Zelo pozno se je krošnjar do- pozabil napojiti one, ki so se mu hlinili, so skupno udarili po njem. Viteški jih je pognal, šel za njimi v gostilno in se jim postavil po robu. Pri eni mizi so sedeli oni, pri drugi je sedel on sam in se smejal, ves čas se je smejal, dokler niso planili zopet nanj. In zdaj je šlo zares. Dva Sta jo skupila. Sin stare ženice, njena edina opora je bil, kateremu je hrabri veseljak prestrelil koleno, da je ostal vse življenje hfom, in pa največji pretepač, ki je pri tej priliki zgubil še zadnja dva prsta, ki sta mu bila ostala na desni roki po zadnjem pretepu. Drugega jutra je v podstrešju krošnja od notranje radosti in škodoželjnosti drgetala, videča, kako pelje z nasajenim: bodalcem orožnik njega, ki je bil kriv, da so vrgli njo med staro šaro. Nekaj črnih las, ki jih je še imel, je tisti dan do večera osivelo mislil, da ima poleg krošnje krošnjarju Martinu. Proti jutru tudi sina. En čim pozneje se je tega domisHil, tem bolj goreče se ga je oklenil in razklenil železne pesti, da je srebro teklo, kot da je priigrano. “Za sina!” je mislili statrec in občutek, da mu odteka srčna kri, je bil lažji. Za sina! Mor, ki vse svoje življenje hi občutil nikakih očetovskih čustev, se je bil sedaj na večer svojih dni ves zaljubil v sina. Srce ;cau je paral ta sin, ali oče, ki se je bil poslovil od krošnje, je pronesel vse, ko resen pogovor in*, opomin nista nič izdala. “Zapravljaš!” je očital. “Ali ste že tako na suhem, oče?” je ugovarjal sin. “Zakaj ste me pa vabili? Pustite mi, mlad sem.” “Mlad je!” je* odpustil oče in krošnji se je izjialovil up, da bo boječa; oh tako boječa, da se je drugega dne — vso noč je starec govoril sam s seboj — je nenadoma vstal in se odpravil raz Peč. Po nekaj dneh se je vrnil in po nekaj tednih zopet odšel in se zopet vrnil in zopet šel, tako dolgo, da je sin odsedel kazen, .Tiste nedelje pa so farani ugibali, kdo da sta “on” in “ona”, ki so ju vrgli s prižnice. “Domačina bosta menda le!” so rekli, “kajti tujih ne bodo pri nas oklicevali.” “Tisto pa ne, ne oklicevali ne poročali,” je potrdil nekdo. Oklicali so ju, poročila pa sta se drugod, in, ko sta se pripeljala na Peč, se je odvalil možem in materam, dekletom je fantom velik kamen od srca. “On” je bil mladi s Peči in mlada je bila — lepa in drobna in mlada nevesta — Katrica ji je bilo ime — pesem stare krošnje: “Kupila sem te!” Slišala jo je čez dan in ponoči, brnelo je v zidu, ura je nihala in kričala: Kupila, kupila! In nevesta je sprva jokala in se potem utola-žila. Potem je začela rdeti in se smejati. In tedaj je krošnja utihnila. Gospodinja se je ni več bala. Stari Martin je umrl, in mladi Pečan krošnje nikoli um el ni. Tako je prišlo, da je začelo na Peči novo življenje. Denarja je bilo dovolj, miru pa ne. On je bil veseljak, ona žalostna. In ker ji je dan za dnem krošnja podpihovala nežno srce in za-strupljevala, da je kupljena, je polagoma srce postalo trdo, potem zlobno in, ko se je Pečanka začela smejati, tedaj je bila obračunala sama s seboj. “Za Peč so me kupili,” je rekla. “Nisem šla rada. Ali kar je, je. Živimo pač, kakor moremo. Peč pa tudi ni kar tako.” In žena se je tedaj spomnila solz ih gorja v prvem letu na Peči, domislila se krošnje ter šla v podstrešje. Z nekročeno ljutostjo je prijela umirajočo in pozabljeno sovražnico: “Kupila, praviš, da si me? Motiš se! Ti in Peč sta sedaj moja, če se mi poljubi; vržem tebe v ogenj in Peč prodam. Ali zdaj veš, kdo se zadnji smeje?” Pri teh besedah so vendar ženi privrele solze v oči in je vpraševala: “Kaj imam od življenja? Ali sem srečna? Mož me ne mara. Ve, da vem, da me je kupil in da ga ne maram. In sina imava! Sina? Ali misli mož na to, da ima sina? Ne misli! Ne misli in raja in se vozi okoli. Ne misli. Zakaj mora mati misliti? Ne mora misliti, ne more misliti!” bolje. Mlad je bil tujec na Peči in zelo veselja željan. Poznali so ga na vasi, v vsaki gostilni. Za vino je plačerval, iz Bo^a in ljudi.se je delal tnorca, nesramno sladko je pogledoval dekletom v lica, da so zardevale; fantje pa šo stiskali pesti. Ali bali so se ga in so mu'šli s poti. Drugi so se obešali nanj, se mu hlinili in ga hvalili ter pili na fijegov račun. Ko pa je bodoči gospodar na1 Peči nekega dne od slabosti skoraj zgrudila, ko je stopila čez prag dvonadstropne hiše. In ko ji je mladi mož razkazoval hišo in jo peljal tudi v podstrešje in sta slučajno našla staro krošnjo, je mlada Pečanka kriknila in pahnila moža cd sebe in zaihtela. Stari krošnji pa je bilo kot nikoli, tako prir jetno in stari krošnjar bi jo bil znal umeti v njenem govorjenju. “Jaz sem jo zaslužila, kupil jo je.” In dan za dnem je čula BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter *+*»**»H»»4***4*4 *»++*»**•**+**+*+••**++*+*»*++*+***+***+++*++** We offer these memberships in the •I ' 1 ' ! » •, BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual i:..L.;...+1........................... $5.00 Sustaining ................................... $10.00 Life (individual or family) ................. $50.00 Life (institutional) ...................... $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Enclosed is $.................................. for my .../....................... membership. Name ..................... Street City State Vdova je doznala, da je imeli sinu. pred smrtjo še toliko moči, da se je izpovedal in zapustil vse Sinu, nje.j — nič! To, kar bi imela, bi po postavi. Da 'je bile v krošnji od kadar koli vsaj nekaj usmiljenja, razjokala bi se bila nad usodo te nesrečne dušice, ki je tiste dni zaplakala na Peči, imela očeta in mater in dom, a je bila bolj zapuščena od negodne ptice, ki ji je starko ustrelil lovec. Bil je deček, krstili so ga za Jurija. Ko mu je bilo pet let, je zgubil očeta. Konji so se mu bili splašili, umrl je od doma. DOBRIM SLOVENSKIM OČETOM ISKRINE ČESTITKE ZA OČETOVSKI DAN! Imamo veliko zalogo sledeče obutve: vsakovrstnih čevljev, copat, poletnih sandal za Vas, dragi očetje in za vso Vašo družino. PRIDITE K NAM, POGLEJTE, POMERITE! POPOLNOMA NEOBVEZNO! OBUVALO ZA VSO DRUŽINO HANDEL’S SHOE STORE 6125 ST. CLAIR AVE. v Lauschetovem poslopju "" 391-3850 j V tisti uri je bila zapečatena usoda malega Jurija. Postal je gospodar Peči in izgubil je mrtvega očeta in živo mater. In dobro je bilo samo to, da otrok ni vedel, ne kaj je Peč, ne kaka čast ga čaka, ko doraste, ne da bo moglo biti tisto, kar izraža beseda “mati”, nekaj drugega, nekaj nebeško dobrega. 3. O znancih, ki so še neznani (Dalje prihodnjič) I I °5M_ mm Slovenci, živeči v okolici 185. ceste, ^si lahko poiščete za okrepčilo, razvedrilo in počitek primerno družbo v novi OLGA'S SLOVENIAN RESTAURANT na BOS V* S 85* sesti bivši Robin’s Nest Restaurant Na razpolago so na slovenski način pripravljene jedi znane kuharice ge. Lojzke Feguš. Restavracija je odprta vsak dan 8. zjutraj do 8. zvečer. Odprto očetovski dan od 11:30 do 7. ure Odlična in ljubezniva postrežba! f Priporoča se ' Biga Mauser ^ Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin, published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 16519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44fll0. . y “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase« vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. ) “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Ošefovskfi dan dne 19. junija 1977 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: $28.00 na letp $14.00 za po leta Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime in naslov: ........... .V Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE j