17. številka. Ljubljana, v sredo 22. januvarja 1896 XXIX. leto Izhaja vsak dan «<*rr, isiui&i nedeljo in praznike, ter velja po poftti prejeman za avstro-ogerBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld , za jeden mesec 1 glii. 40 kr. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom računa se po K) kr. na mesec, po 30 kr. za četrt let*. — Za tuje dežele toliko vtc, kolikor poštnina z.iafta. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po K kr., će se o/.nanilo jedenkrat tiska, po f> kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniAtvoje na Kongresnem trgu st. 12. LJ p r a v n i ft t v u naj se blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenski jezik v kranjskih župnih uradih. Z Dolenjskega, 7. januvarja 1896. Ce smo v naalovu tega dopisa omenili le kranjsko duhovščino in ne slovensko v obče, storili smo s premislekom, kajti nečemo delati s tem krivice slovenski duhovščini, za slovensko idejo delajoči v raznih pokrajinah slovenskih, ki dela Častno izjemo od specifično kranjske duhovščine. Faktum je, in ta se ne da ovreči, da je slovenščina postala nekaka pastorka v nekaterih kranjskih farovžib. Nečemo se danes tndi opirati na to, da katoliška knjigarna kaj rada po svojih katoliških mata-dorjib občuje z raznimi oblastvi v nemškem jeziku. Koliko truda je stalo svoj čas tistim poklicanim narodnim advokatom in notarjem, da so slovenščini gladili pot v razne urade. In ti ljudje (dandanes jih imenujejo naši klerikalci radikalce, brezverce itd.) so kolikor toliko s svojim naporom dosegli. Slovenske uloge se brezizjemno usprejemajo (ker se tudi morajo) pri raznih uradih in se tudi večinoma rešujejo v našem jeziku in to je, čemur bode moral tudi najbolj strupeni klerikalec slovenski, če ima se kaj narodnega čuta sploh, pritrditi, gotovo velika narodna pridobitev. In ta uboga slovenščina, katera se po tolikih borbah v poštev jemlje pri ces. kr. uradih, ta je sedaj hipoma zgubila vso svojo veljavo pri nekaterih župnih uradih na Kranjskem ! Nekateri župni uradi na Kranjskem spoštu-jejo narodno jednakopravnost na Kranjskem tako daleč, da izdajajo izpiske iz matrik, kakor krstne liste, poučne liste in mrtvaške liste v nemškem jeziku za slovenske stranke. Izraz .narodni Skandal" je se vse preveč rahel za tako postopanje nekaterih naših župnih uradov. Ravnopravnosti tedaj naši kranjski duhovniki, napolnjeni Mahničevih idej, ne poznajo ali nečejo pripoznati, zato je moramo prisiliti k temu mi drugi, ki se tudi v času vladikovanja kne-zoškofa Missije nismo odtujili narodni ideji. Poživljamo pa s tem vse nase somišljenike, osobito naše narodne advokate in notarje, da naj energično zahtevajo od župnih uradov, da jim izdajajo izpiske iz župnih matrik v slovenskem jeziku, oziroma da naj javnosti priobčijo imena tistih župnikov, kateri izdajejo izpiske iz matrik v nemškem jeziku. Po delih je bodete spoznali, pravi Bveto pismo in mi že davno poznamo tiste naše klerikalce po njih delih. Če pa bode pisal bodoči kronik kulturno črtico v našem narodu, pritisnil bode na zid tudi žalostno resnico, da je našlo nemškutarjenje ob času, ko je vladikoval na Kranjskem koezoŠkof Jakob Missija, novo zaslombo v nekaterih župnih uradih in pri nekaterih župnikih na Kranjskem, kateri se oblastno trkajo na prsa, češ, da imajo s svojim škofom vred jedini patent na narodnost slovensko. Sicer se pa idejalizem in ljubezen do naroda in sebičnost nikoli niso strinjali. —i — Deželni zbor kranjski (VIII. seja dne 22. januvarja 1896.) Dež. glavar Dete I a otvori ob 1 all. uri eejo. Po prebranem zapisniku oglasi se posl. Hribar z vprašanjem, kako to, da nek list (»Slovenec") prijavlja deloma de£elnozborske govore, na pr. Pfei-ferjev govor, ko vender poslanci ne dobe svojih govorov po stenogrt fičnem zapisniku. Posl. Kalan in K 1 u n kličeta vmes, da je posl. Pfeifer sam pripravil svoj govor za „Slovenca*. Posl. Hribar: Ce je tako, da si posl. Pfrifer svcj govor poprej spiše, je pa dobro! Dež. glavar prosi na znanje vzeti, da je posl. Pfeifer začetkom zadnje seje pač hil navzoČen in da se je le pozneje zaradi prelilajenja oddaljil. Pesi. dr. Maj ar on stavi posl. Klinu kot načelniku finančnega odseka vprašanje glede na notico v sobotnem „Slovenci", kjer se trdi, da je poročevalec o prcšnji Rake za vodovodno podporo v finančnem odseku (dr. Majaron) hotel predlagati v zbornici, naj s« prošnja odkloni. Ta notica je ža-loetna prikazen, da se obravnave, katerih se niti poslanci ne smejo udeležiti, obtšajo na veliki zvon. Ta notica je pa tudi popolnem t .resnična Zato govornik vpraša, ali je g. K Ion voljan v zbornici kon-statovati, da je govornik v finančnem odseku pred lagal, naj se prošnja občine Raka izroči deželnemu odboru, ki naj odda svoje mnenje o načrtu vodovoda in potem, če mogoče, Se v tem zasedanji o tem poroča; in ali je voljan v tem smislu poslat „Slovencu" popravek? Posl Klan odklanja odgovornost za „Sloven-čevo" notico, (Vmes klici: Saj Vas ni nibče dolžil!) odgovarja na prvo vprašanje, kakor interpelant hoče, (Vmea klici: Torej je „Slovenec" neresnico poročal!), in izjavlja, da v ostalem ne more biti odgovoren, ker je to stvar časnikov (Nemir). Dež. glavar naznani, da je došel vladni načrt zakona, h katerim se dopolnuje § 13. zakona z dne 26. oktobra 1887. I. dež. zak. št. 2. iz leta 1688., o razdelbi skupnih zemljišč in o uredbi dotičnih skupnih pravic do uživanja in oskrbovanja. Peticije bo izroča pristojnim odsekom. Posl. K 1 u n predlaga, naj se odsek za stavbeni red pomnoži s H člani, da bode sklepčen, ker je več članov bolnih. Sprejeto. Posl. dr. Tavčar utemeljuje svoj in tovarišev samostalni predlog glede odpovedi carinske pogodbe. Govor, ki ga priobčimo po stenogrtfi'nem zapisniku, bil je z živahnim odobravanjem cele zbornice vzpre-jet. Predlog se odkaže upravnemu odseku v posvetovanje. Posl. Po v Še utemeljuje svoj in tovarišev predlog glede carinske pogodbe z Ogersko, če«, da je velikega pomena, ako se od raznih strank poudarja važnost te stvari. Tudi to utemeljevanje je zbornica živahno odobravsla. Poel. KI u n utemeljuje samostalni predlog glede Žumberskega in Marijindolskega okraja nekdanje vojaške granice. Govor je trajal celo uro in ga je zbornica velikim zaniman em poslušala Potem slede poročila finančnega odseka, in sicer o prošnji županstva sv. Mihaela, okraja Po-stojinskega, glede ped pore za napravo vodovoda, katera se odstopi po nasvetu poročevalca Žitnika deželnemu odboiu, dalje o prošnji podpornega društva „fur entlassenn Sttiitlinge in Krain" za podporo, kateremu ee dovoli na predlog poročevalca Murnika 50 gld.; potem o prošnjah krajnega šolskega sveta v Staremtrgu pri Ložu za uvrstitev druzega učiteljskega mesta v 11. plačilni razred (poročevalce KI u n), in mestne občine v Črnomlju za odpis ostalega posojila 4SU0 gld. za gradbo šolskega poslopja, k .it - n 11 prva se z ozirom na to, da Jeden večer pri „Našem prijatelju". (Spisal Ni s Vod oran.) II (Dalje.) Čela nove sem tolažil, naj potrpe, in da ne bode nič hudega iz tega; Štefan da je pameten in da se gotovo zdrav povrne domov, ko se nekoliko umiri. Gospej Ani pa sem svetoval, naj ftelanovo hišo zapusti, a ostane še par tednov v Podgorju, prodno se vrne v Ljubljano. S prvim svetom je Wla gospa Ana zadovoljna, z drugim z obzirom na članove — ne. Drugi dan odpeljali sta se 8 Franico v mojem spremstvu v Ljubljano. Gospa Ana ni še bila povsem zdrava, ali bila je že toliko okrepljena, da se je bilo nadati popolnemu zdravju. In res, ozdravila je. Pred ločitvijo prosil sem formalno gospo Ano roko ljubljene Franice. Slavili smo seveda le skromno ali za to pa tim prisrcneje zaroko, ter ae dogovorili, kar je bilo treba glede na bližnjo bodočnost. Vrnivši se iz Ljubljane storil sem, kar se mi je zdelo pnhebno, da me prestave iz Podgorja, ker mi je bilo neprijetno ogibati se Čelanovih, a ob-čenje, kakor prej, ni bilo mogoče, kajti jaz sem bil tisti, ki je Franico k Telanovim pripeljal in tako ne hote družino pripravil v nevšečni položaj. Prestavili so me blizu Ljubljane. To mi je bilo posebno všeč, kajti mogel sem zdaj nevesto Franico skoraj vsak teden posetiti. Drugo leto o velikih počitnicah postala je Fra-nica moja ženica, a ž njo sem vdobil pet tisoč goldinarjev. K temu je pripomogel ubogi — Štefan. Naj Vam povem, kako. Ves obupan pobegnil je bil Štefan v Trst. Hotel je tam ostati, dokler mu se srce vsaj nekoliko ne umiri. Ko se je nekega dne sprehajal v mestni okolici, dojde ga neki gospod, ter se začne i njim pogovarjati. Zvedši, da je brez dela, ponudi mu službo. Štefan je ponudbo sprejel z veseljem, kajti njegova sredstva so bila že pri kraju in je že nam na to mislil, kje bi si kaj zaslužka poiskal. Ker je gospod obetal, da bode imel pri njem lahko delo, ter mu ponujal dokaj dobro plačilo, pogodila sta so naglo. Gospod Dolgan — tako se je imenoval Šte- fanov gospodar — bil je neoženjen in stanoval je v neki stranski tihi ulici. Imel je tu dve prijazni sobi. V jedni je epaval, v drugi je imel svoje pisanje. Kaj je bil in 8 čim se je pečal, Štefanu dolgo ni bilo prav jasno. Dopoludne je večjidel pohajal po mestu, ter ee najrajši mtšal mej priproste kmete. Zdaj pa zdaj je pripeljal katerega teh domov, ter mu dal za drag denar kak lek zoper očesne bolezni, božjaet, raka itd. Ponujal je vsakemu tudi turške srečke, no spečal jih ni mnogo. Popoludne je navadno sedel po dve uri v kavarni ter pazljivo čital naznanil« v časnikih. Prejemal je mnogo pisem, in sicer največ „poste restante" in pri administracijah nekaterih časnikov. Pisma navadno niso bila prazna, skoraj vsako mu je prineslo par goldinarjev. Na vsa ta pisma je odgovarjal in zato včasih pozno v noč pisal. V pisma je stavil različne oglane in priporočila, v nekatera tudi loterijske številke. Štefanova služba ni bila težka. Čuval je stanovanje, kadar ni bilo gospodarja doma, ter mu potem poročal, je li pa kdo iskal, — hodil na pošto in donašal, kar j« poipodar potreboval. Iz dolgega časa in radovednosti začne Štefan nekega dne pregledavati gospodarjeve knjige, katerih je bilo dokaj. Precej v prvi knjigi, katero je spada v kompetenco deželnega šolskega sveta odstopi dežel nema odboru v daljno poslovanje po nekaterih priporočilnih besedah poslanca Mod i ca. Glede odpisa posojila mesta Črnomlja nasve-tuje poročevalec M urni k, da se odkloni, ker bi se z ušlišanjem napravil prenevaren precedens za druge slučaje. Poslanec dr. Tavčar ugovarja, sklicuje se na že večkrat priznano slabo materijelno stanje Črnomaljski šolake občine. Argument nevarnega pre-cedensa ne velja, ker v gotovih razmerah je vendar treba rahbbe in milosti! On nasvetuje: prošnja se izroča deželnemu odboru, da poizveduje o navedenih okolnosti!), ter v prihodnjem zasedanju vnovič poroča. Pri glasovanji pade Tavčarjev predlog, proti katerem glasujejo vsi klerikalci. „No, gospod župnik S c li w e i g e r ! Vi Bedite ? Kje je sedaj Vaša belo-kranjaka beda?4 vsklikn« dr. Tavčar. V imena upravnega odseka poročajo : Posl. 1'r v š e o prošnji županstva občine Kostelj, da deželni inženir stori potrebne priprave za napravo vodovoda, potem .ati poročevalec o prostiji župan-st> v Pt d .<-ra n Videm, da deželni hidrotehnik izd la načrte za napravo vodovoda; dalju posl. Papež o prošnji županstva v Drašičah za preložitev okrajne ceste Drašiče-Kermačin «., koncem pa posl. J e I o v š e k 0 j roinjl županstev Gorenji Logatec, Hotederšiča, llovte in Planina, tla se odkloni prošnja cestnega odbora Logaškega, glede zgradbe ceste Djlenji Lo-gateo-Rakek. Vse prošnje Izroče se po kratkih pri-poročilih dežela ima odboru v rešitev. V odsek za stavbeni red bo na novo izvoljeni poslanci: gre I Leon Aoersperg, dr. Majaron in Žitnik. Prihodnji seja bo v petek 24. t. m. V I,J uhlju u i. 22. janavarja. Deželna zavarovalnica Naši konservativ« i 8 i stavili v deželnem zboru predlog, naj se osnuje 1 e Ina zavarovalnica proti požarom!. Celovški „Mir", list, kateremu re gotovo ni> more podnkati liberalizem, pravi, da je še vprašanje, kako poj de z de-želno aavarovalnico. Vsi večji in boljši posestniki so le zavarovani in deželna zavarovalnica bi ie ostanke pobirali. — Tega mnenja smo tudi mi. Le pr^opravičena je bojazen, da bi se z deželno zavarovalnico deželi le nikopalo veliko breme. Zato b ide pa treba, da se to vprašanje dobro premisli. Marsikaj se v praksi ne <»bne.se kar je dobro sr« d-■tvo za agitacijo iS.cer pa mi mislimo, da iz vsega na bo nič, temveč* ostane samo pri predlogu. Najbrž so t.idi fte ni-j katoliško atranko možje, ki bodo v odločilnem trenotku že spoznali, da ne gre delati tacih ekspertno ntov. Volilna reforma Ker se n- kateri poslanci posebno boje direktnih volitev, mlati vlada v novi kuriji upe jati volitve po volilndi možeh. Samo v onih deželah se bode direktno volilo, kjer se zato izieč« deželni ibor. Najhujši nasprotniki direktnih volitev bo nemiki konservativci in Poljaki. Prvi se boje. da bi pri direktnih volitvah duhovščina ne mogla toliko uplivati na volitev, poslednji pa, da bi uradniki ne mogli pritiskati. Bevsda če bi v novi kur.;i bs u peljala direktna voliteVi bi .se tudi v kuriji kmetskih občin ne smea opustiti, ker vendar kmeta oe hi Bmelj niije staviti kot navadnega de- vzel v rake, n..pismo je bilo na prvem listu ime Vran. V knjigi najde pismice, katero je bilo naslovljeno tudi na Vrana. — Vran? To ime se mu je znano zdelo. Da, to ime je Čul od gospe Ane in od mene, ko smo pripovedovali, kako je namestnik in pooblaščenec pokojnega Dragota v C tega pr«1-varil, potem pa zginil In ta Vran je najbrž njegov gospodar, ki si je nadel ime Dolgan. Ko je Se pomislil, kako si njegov gospodar na nenavaden način pridobiva denar, j. s io mu je bilo, kar se mu je že dozdevalo: nj- gov gospodar je slepar, in to tisti, kateri je pahnil DragOŠev« v nesrečo. Druga misel, katera mu je švignila v glavo, je bila: prijaviti Vran. policiji, da se slepar zasluženo kazni Proti tej misli dvignil so mu je prvi hip pomislek, da bi na bilo I po, ko bi izdal svojega gospodarja, kateri ma daje namerno dobav za 8'užek. Toda kmalu je premagala ta pomislek njegova prav c to'jal mOSl (O mieel, daje Vran oškodoval Pranioo, katero |e ie vedno v srcu nosil, dasi je vedel, da nikdar ne b da njegova. Bel je na policijo, ter tam svoj sum priobčil in ob jed nem povedal, s čim BS njegov gospodar 1" (I Ulje pri h.) lavca. Če bi kmet v jedni kuriji lahko direktno volil, zakaj bi potem v drugi ne mogel? Tako postopanje bi torej celo priprostomu ljudstvu odprlo oči, da nekaterniki indirektno volitev Ie zaradi tega zagovarjajo, ker se boje, da bi se ne pokazalo pravo narodno mnenje. Okrožno sodišče v Trutnovu. Nemci zopet nekaj moledujejo za osnovo okrožnega sodišča v Trutnovu Stvar so sprožili v češkem deželnem zboru in tudi po drugem potu ho zato že storili nekatere koraka. Čehi 88 osnovi tega sodišča samo na sebi ne ustavljajo, temveč samo zaradi tega, ker je v zvezi z zloglasnimi punktacijarai. Nemci bi radi napravili nekak nemški sodni okoliš, v katerem bi češčina ne imela pravice, Čehi pa v to nečejo privoliti, ker po njih mnenju morajo si državni in deželni uradi na Ćeškam poslovati v obeh deželnih j* z kili. Ca Nemci priznajo to načelo, pa (Vhi ne bodo prav nič nasprotovali osnovi tega okrožnega BodišCa* Če bodo pa Nemci vedno skušali izpodrivati češčino, se bodo Čehi vsemu upirali, kar bi na k ik način podpiralo te nem ke nakane. Nemškemu državnemu zbora se je predložil nov državljanski zakonik. Dosedaj Nemčija ni imel-1 skupnega državljanskega zakonika, veljali so zakoni posamičnih držav. (Je h h 2~> let ni mogla Nemčija dogotoviti tega dela. Vidi se, da tudi nera-Sk državni zbor glede velikih reform ni plodovit in je popolnoma podoben avstrijskemu državnemu zboru ali pa francoski zbornici. Pri nas s-i namreč kazenski zakon že desetletja mrcvari in mrcvari, a vender se ne ve, če ga sploh sedanja generacija j doživi G'eisp:a:h je že pač obljubil predložiti dotično predlogo v bodočem zas^darju, -i kdo ve, o*3 stvar zopet kjo ne obstane. Francija pa ima tudi tako zastarane zakone, da več ne ugajajo za sedanji vek, ker sbomioa čas trati s praznimi prepiri in nobena vlada tuko dolgo ne ostane, da bi mogla kako reformo izvršiti. Zato so pa ljudje, ki mislijo, da za Velika kod-nkatorična dela ni sposoben parlamentarizem. Volilna reforma na Koroškem Načrt, katerega je prelložil koroški deželni zbor glede pre-membe dež Inozborskega volilnega redi, preminja tudi razdelitev volilnih okrajev. Dosedaj so bile kmetske občin*- razdeljene na sedem voldmh okrajev, katerih vsaki voli po 2 poslanca. Sedaj pa hočejo razdeliti kmetske občine na 14 volilnih okrajev. Celovški „Mir-* se nadeja, da Slovenci zmagajo v treh novih okrajih po novem volilnem redu, pri dob h bi torej jednoga poslanca. Štiri sedežn M pridobe nemški konservativci. Nemški liberalci okraje zaradi tega razdele, ker se ne čutijo v sedanj h okrajih v.. |irav varne. Tako pa obdrže vsaj sedem m.n-datov v kmetskih občinah, „Mira pa misli da tudi teh sedem mandatov liberalci niso gotovi. Če bi nemški konsevat vci podpirali Slovence, bi namreč ti utegnili zmagati, ne le v treh temveč v petih ali o lo v šestih okrajih. Mi vendar nismo tako op ■ timistični kakor BMir" in zlasti ne verjamemo, da bi nemški konservativci nas zares podpirali. Dopisi. I/. Lilij«-. 20 januvarja. Redka je slovesnost katero smo tu praznovali Gg. uradniki tukajšnjega c. kr. okrajnega sodišča priredili so slovesen večer v proslavo 4ul«rnega delovanja gosp. Josipu Ko bt ar j a pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču. Zla ali .so se vsi tukajšnji gg uradniki in mnogo druzih reatilcev slavljeučevih, da počaste g. Jasipa Koblerja, oboe spoštovanega poaeetnika in obč, svodnika v Ltiji. V znamenitih govorih častitalo se je slaVlienca in spoštovani njegovi obitelj i m nagla« sevalo poinenljivost slavnosti. To pa po vsej pravici. Pe-ibk, posebna redek je pač slučaj, da deluje pome/ "o uradnik pri jndn tu in istem uradu celih 40 let in to tako vestno in uzorno, kakor naš slav-Ijenee. Posebno rezko obrisal je tukajšnji odvetnik g dr. JulitlB pl. \Vurzbacb stališče pomožnih urad mkov in krasno očrtal -iOletno, uzoruo delovanje slavljanoavo in končal svoj govor s polnim upom. da bodo tndt na višjem mestu vedeli primerno oceniti in priznati delovanje elavljenčevo. Več gospodov iz Ljubljano, kateri so počastili ta VeČStt gospoda Josipa Koblarja v rodoljubni njegovi hiši, mej otuni spoštovani g. Vašiček, operui naš pevec, povišali so celo slovesnost s krasnim petjem. V posebno radost bila so slavljeucu priznanja in če-rhtke, katere je dobil od bivših mu predstojnikov br/.ojavnim in pismenim potom, priznanja, katera so tudi nas, udoležeuce slavuosti v srcu razveselila. Ivo smo se o pozni uri poslavljali s slavljencem imeli smo le jedno Isljo, da bi se vlada vender jsdenkrat opomnita tudi pomožnih uradnikov iu njih stališče uredila. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. januvarja. — (Občinski svet) imel bode v četrtek, 23. januvarja, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo. Dnevni red: I. Oznanila predsedstva. 11. Stav-binskega odseka poročilo : a) o pregledanem splošnem regulacijskem načrta za Ljubljano; b) pripravah za gradnjo novega poslopja na mestu bivše j meščanske bolnice. III. Šolskega odseka poročilo: a) o nasvetih c. kr. mestnega šolskega sveta glede povišanja dotacij za stvarne potrebščine, učila m knjižnico in gloda dovolitve izvanredne podpore za ureditev šolskega vrta pri dvorazrednici na Darji; b) o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta zadeva-jočem popolnitev mesta otroške vrtarice pri I. mestnem otroškem vrtu; c) o prošnji mestnega učitelja Fr. Kokalja za nagrado za spisan i strokovne kataloge. IV. Občinskega svetovalca Ivana Subica samostalni predlog glede ustanovitve obrtne šole mehanično tehnične smeri. — (Imenovanje ) Pravni praktikant pri dež. sodišču v Ljubljani g. Vladimir Ilavnihur je imenovan avskultantom na Kranjskem. — (Repertoir slovenskega gledališča.) V petek se bode zopet pela „Prodana nevesta*. — (Slovensko gledališče) V torek, 21. t. m, iznenadilo nas je vrlo vodstvo dramatičnega društva z izbornim užitkom. Slišali smo prvič v sezoni ve liko Smetanovo opero „Prodana nevesta". Govoriti meritorično o tem slavnem delu velikega mojstra slovanskega, bilo bi danes, ko si je njegova godba osvojila ves omikani svet, prepozno. Omejimo se to raj samo na uprizoritev na našem odru, na utis, ki ga je naredila na ljubljansko, malo razva jeno občinstvo. Želeli bi le, da to slišali to opero klevetmki našega mladega odra. Pač bi z nami strmeli, da je v tako kratki dobi tolik napredek mogoč. Kajti sinoćnja „Prodana nevesta" bila bi v čast vsaki prestolnici. Ako nam ugovarjate bile 80 tuje moči ki so omogočile tohk uspeh, — nič nas to ne boli. Rea je, bratski češki nar od posodil nam je iz bogategt muzikalnega zaklada jeden najdiv-nejših biaerjev, iu nosdci glavnih ulog — so češke umetnice, češki umetniki. Da, brez primadone go-spice Š e vč i k o v e, brez tenorja g Purkrabeka, brez g. V a š i č k a bila bi taka predstava nemožna. Pa tudt drugim pevkam in pevcem vsa čast. Razun male disonance v prvem dejanju, ki se je zboru pripetila, pelo se je vse tako lepo, tako dovršeno, da zaman iščemo besed, ki bi bilo vrel ne tako divne predstave Kar zaprli smo oči, in zdelo se nam je, da se vzdigujemo nad naJo solzno dolino, v višave ker mineva bol in zlo! Kajti pestre slike češkega proščenja z ljubko narodno nošo motile so nas skoraj v čistem uživanju te idejalne godbe. In veselja so nam solzele oči, ko smo pomislili, da so ti sladko vabeči glasovi, podobni časih krilatih pevcev zboru v pomladnem gozdu, časih žuborenju prebujenih valov, časih slovenskih zvonov donenju — da je to delo slovanskega veleuma, da je list iz naših gora! Vodstvu dramatičnega društva, ker je izbralo ravno to delo, in ker ni štedilo v gmotnem oziru, da nam pridobi imenovane umetnike, srčna hvala! Ono je v veliki meri deležno sinoči doživele slave. Slava pa tudi našemu občinstvu, ki je od blizu in daleč prihitelo bodrit se pri slovanski godbi. Take privlačne moči že dolgo ni imela nobena opera; kajti gledališče je bilo razprodano. In to nas navdaja s ponosom, z nado v boljšo bodočnost. Čujte nas nasprotniki našega rodu! Hic Ithodus, lnc salta ! To je naš „strašni" panslavizem! Iu občinstvo ni samo napolnilo doma naše mlade umetnosti, — pašno je sledilo točki za točko, navduševalo se je pri teh kerubikih glasovih in živahno ploskalo in klicalo našim urueLnikom burni „živeli" ! Posebno Marinka gospu.a Ševčikova in nje čisti zvonki glas, ki se p opna v nenavadne višine, ki pogodi melanholično otožnost ob preteči neznani nezgodi J isto tako genijalno, kakor razburjenost užaljene „prodane" neveste, in nje vredni drug tenor g. Purkrabek. Njega dovršeno ljubko petje nam vsako pot sega globlji« k srcu, te dve novi moči sta bdi pri vseh duetih predinot živahnih ovacij, kakor še do sedaj redko kdo na našem odru. Pa tudi kvarteti iu seksteti, h katerim so mnogo doprinesli gospi.-i Jungmannova in Nigrinova gg. Nolli in VašiČek, so občinstvu nenavadno prijali. Veliki sekstet v zadnjem dejanju „Marinka, pomisli", kjer sorodniki nevesti prigovarjajo, naj h3 uda slasti — na strani neljubega ženina, ugajal je posebno ter 80 pevci vstregli burno izraženi občni želji, da so točko ponovili. Posebne zasluge pridobil si je g. Vaš i če k, kat mešetar Kecal, ne samo z dovršenim petjem, nego tudi z umerjeno svojo komiko. Drugi zastopnik veselega elementa g. Podg rajski je kot Vašek igral jako dobro. Ako že omenimo gospice Polakov e — Ksmeralde in vrlih zborov, podali smo, kakor mislimo, vsem vde-iežencem delček obilo zaslužene hvale. Dal Bog, da „Prodana nevesta" ne izgine za predolgo časa iz — (Tužna nam majka!) Na dopis pod tem naslovom nam piše g. V Lehat, učitelj v Jezerskem : Kritika o našem županu in deželnemu poslancu gospodu Pranju Muri se mi zdi pretirana. Naš deželni predsednik, Njih ekecelenca Schmied-Zabierovv se je pri nas do zdaj še pri vsaki priliki skazal dobrohotnega. Naša slovenska šola nas ni stala skoraj nobene težave; mej tem ko drugod kričijo, zraven pa le malo dosežejo Cesta iz Spodnjega Jezera na Zgornji se bo že letos pričela predelovati. Zagotovljeni smo tudi, da se bo cesta čez Jezerski vrh v kratkem popolnoma preuaredila. Kakor smo že do da Quiquerez ni prav pri zdravi pameti, ga bodo torej v kako blaznico. Spravili repertoirja, ter da prihodnjič privabi vsaj dva po- bili migljaj z Dunaja, se bo dtlalo na vse kriplje, iska v naša duševno uredot.očie. da se bo tudi železnica potegnila črez Kapljo skozi sebiia vlaka slovenska v naše duševno sredotočje, v Ljubljano. — (Maškarada „Sokolova".) Vabila za to priljubljeno narodno veselico se že tiskajo in se prično razpošdjati koncem tega tedna Na tom mestu ša jedt-nkrat opozarjamo slavno občinstvo, naj se dotičnik, ki ne bi prejel vabila, pa bi želel priti na maškarado, obrne do odbora „Sokolovega", ki bode njegovi želji prav rad ustregel. Ob jedneni pa se oznanja s tem, da je odbor sklenil izvan Ljubljane razpošiljati vabila pred vsem na razne čitalnice, bralna in gasilna društva itd., kojih vsi člani so tem načinom vabljeni. Prosimo torej, da se „Soko-lovemu" odboru prijavijo potem imena tistih dru-štvenikov, ki žele posetiti maškarado in odbor bode takoj z vabili postregel. Toliko zaradi ložjega in zanesljivejšega poslovanja pri ra-iposlatvi vab.l. — (Ljubljanska čitalnica.) Jutri, v četrtek dne 2 3. prosinca je ob osmi uri zvečerv mali dvorani . Narodnega doma' druga p o e k u š-nja za plesa „Beseđa* in „Kolo". Čestite dame m gospodje iz društvenih krogov, ki se v omonjenih plesih hote vežbati, so uljudno vabljeni in naprošeni, du se poskušnjo mnogobrojno udeleže. — (Pokopali) so včeraj goepo Celestino Ekel rojeno pl. Stranskv, vdovo c. kr. vladnega svetnika. JN v m. p. — (Pri tukajšnjem del okrajnem sodišču) Iiastauejo od 1. marcija t. 1. naprej, ko bode uveden nedeljski počitek, nekatere prememhe. Komisijski dnevi ne bodo več ob ponedelj kih, nego ob četrtkih. Zategadelj se bodo ha ga tel ne obra. nave vpisovale odslej na srede. Su marne obravnave se bodo vršile ob torkih in petkih, kakor dosedaj. Za zaslišavauje v izvenprepirnih rečeh pa so določeni ponedeljki — (Jour-fixe) hode jutri, v četrtek ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu" — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 12. do 18. januvarja kaže, da je bilo novorojencev H (=12°/oo)> umrlih 17 (= 27.5G %<,), mej njimi so umrli za ošpicami 4, za vratico glavico) 2, za jetiko 1, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled starostne oslabelosti 4, za različnimi bolez nimi 4. JMej njimi so bili tujci 3 (=i7 7°0), iz zavodov 3 (=17 7°/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami O, za škarlat-.co 2, za vratico 4 osebe. — (Domači plesni venček) bode jutri dne 23. t. m. v prostorih restavracije hotela nL'oyJ" Svirala bodo vojaška godba. — (Mušice ) Skolijstvo je začelo razdeljevati darove, nabrane za oškodovance po potresu. Včeraj je neki berač dobil 10 kr. — (Iz okolioe ljubljanske) „Slovenec" j. V številki z dne lo. t. m. v uvodnem članku na široko usta odprl ozuauujoč vsemu svetu, da neki glavni agitator njemu nasprotne stranko razširja med barjane protestautska spise. Po njegovi stari navadi pomočil je svoje lažnjivo pero v kalno lužo in metal blato v nepriljubljenega mu človeka, češ, nekoliko bo gnjusobe že na njem ostalo, to je pa Velike vrednosti, da nasprotno stranko pri ljudstvu ob veljavo spravim, ako ji predbaci vam, da ima kri-voverue agitatorje, da je tedaj tudi narodna stranka nekako krivoverstvu udana Ker okoličanom ni znano, kdo da je glavni agitator liberalne stranke, naj torej obelodani „Slovenec", kdo da je taist razširjevalec krivoverskih spisov, ter naj navede one oseba, katerim je take spiso delil, če ne, je „Siovenec" — lažnjiv obrekovalec. Marjan — (Poroka) Gospod Viktor OinerBa v Kranju «e je poročil z gospč. Ano K o kalj. Čt stitamo! — (Na korist „Učiteljskoga konvikta8) prirede prijatelji šole v nedeljo, dne 26. januvarja t I. v prostorih gosp. P. S. Turka v Dragi veselico 8 petjem, tombolo in prosto zabavo. Mej posameznimi točkami bodo svirali tamburaši iz Ćabra. Zi-četek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina za osobo 10 kr. Glede na blagi namen se preplačila hvaležno »prejemajo. Jezerski vrh do Kranja; kar se še lahko zgodi, dokler ni železnice v Rožno dolino in onkraj Karavank do Tržiča. Mi imamo takemu gospodu, ki se tako izdatno za našo oddaljeno gorsko dolino poteguje, le hvaležni biti. — Kar se tiče občinskega uradovanja je taisto tukaj slovensko, samo korespondenca na koroško stran je nemška, to pa zato, ker se tiskovine (forrnulan) od okraj, glavarstva le nemški dobivajo. — (Slovenska šola v Gorici.) Po petletni borbi se je dne 20 t. m. otvorila slovenska mestna šola v podturnski vojašnici. Prvi dan je došla jedna sama deklica, a še ta vsa objokana, ker jo je oče šiloma tjekaj privlekel. Vsi drugi stanši so ostali pri svojem protestu, vsi drugi otroci so došli kakor navadno v „Slogino" šolo. To je bila dostojna demonstracija, odločnost in neomahljivost goriških ro diteljev mora vsakemu imponirati, tembolj ker je mej njimi bore malo takih, ki so popolnoma neodvisni. Slovenski voditelji so naprosili zdravnika dr. Hoj ca, naj kot strokovnjak pregleda Catlnellijevo vojašnico. Dr. Rojic je izdal sledečo spričevalo: „Naprosen od slovenskih starišev, ki imajo otroke godne za ob iskovanje ljudske mestne šole, pregledoval sem poJ-pisanec Catinellijevo vojašnic) v Podturnu, namenjeno sedaj za šolsko pososlopje. Ob tej priliki nariel Bem sledeče : Hišo neposredno obkrožujejo od jedne strani zaporedoma stranišča, kurniki in odprta gnojišča sosednih kmetov; od nasprotne straui pa odprt smrdljiv odlok gnojišč in uličnega kanala. Voda v odprtem kanalu je gnojnica, ki zaostaja in vedno močno smrdi. Šolska stranišča so v sredi poslopja in tako urejena, da bodo vedno kužda zrak v celem poslopju. Vse novozidane stene rečenega poslopja so se popolnoma vlažne in bodo — ako se okna zapro, še bolj pa, če se zakurijo peči — nezdrav sopar izparovale. Radi nezdrave lege, radi vedno okuženega zraka v najbližji okolici in v po slopju Bamem, bo to poslopje za Aolo vedno nesposobno; dokler se pa zidovi ne posušijo, je že po postavi prepovedano prebivanje v takem poalopju tudi odraslim ljudem, —- tembolj je pa nevarno za nežne otroke, ker je nevarnost velika, da dobe difteritia in druge nalezljive bolezni radi okužene okolice, ali p . davico in druge bolezni radi vlage zidov in radi ukuženega zraka v šoli vsled slabe legfl šolskih stranišč." — Na podlagi tega strokovnjaškftga spričevala je šla nova pritožba na deželni šolski svet. — (Odvetnik dr Morpurgo) jeden najstrast-nejših goriških nedentovcev je v neki civilni pravdi po krivem prisegel. Sam predsednik okr sodišča ja prigovarjal tistemu, ki je Morpurgo ovadil, naj prekliče svojo ovadbo. Te dni je sodišče oprostilo Morpni ga, češ, da 8e ni moglo prepričati, da je Morpurgo ved ima po krivem prisegel. Stvar se mora vsekako v drž. zboru spraviti novic na razgovor. — (Pristransko poročanje korespondenc nega bird) 0 znanem škandalu v tržaškem deželnem zboru je poročal k uespondenčni biro, da deželni glavar ni pustil razpravljati 0 Sptdouijev«m predlogu ker stvar ne spada v kompeten^o dež I nogi zbora TjulHJaiil: 17. januvarja: Angela Znidar, zasebnega uradnika hči, 7 mesecev, Marijo Terezije c.eshi It, 6, oUpice. 19. januvarjfi: Marija Šolan, delavčeva hči. 4 leta, Karolinška zemlja ftt. 'JI, Larvngitis cronp. — Mirko Boritnik, dijak, H let, Kurja vas fit. 4, tuberkuloza. — Celestina Ekel, vladnega svetnika vdova l>2 let, Gledališke nlire fit. 4, pljučnica. 20. januvarja: Kristina Kuster, delavčeva hči, 13 mesecev, Klorijanske nlice it. .'12, ltronchitis. 21. januvarja: Ivan Jerina, posestnikov sin, 4 leta, Karlovska cesta fit. 18, davica. — Karol Maver, mizarjev sin, 4 leta, Dunajska cesta fit. 10, Meningitis. V hiralnici: 15. januvarja : Marija Dimnik, gostija, 7.3 let, ostarelost. 19. januvarja: Urfinla Aimnovc, gostija t»9 let, pljučni emplusem. 20. januvarja: L!M Sirnik, gostija, 75 let, ostarelost. V otroški bolnici: 18. januvarja: Julijana Markel, straAnikova hči, 2 leti, jetika. Meteorologićno poročilo. Januvarja Čas opazovanja Stanje barometra v mm. temperatura T 'C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 21. 9. zvečer 747 7 - 8*1 si. vzhod jasno 22. 7. zjutraj 746*9 — .3 5 sr. jvzh. oblačno 0*0 • 2. popol. 7450 — 8*0 sr. jvzh. oblačno Srednja včerajšnja temperatura —2 8°, za 0\V pod normalom. ZD-CLi^stjslca, borza dne 22 januvarja 1896. Skupni državni dolg v srehni Ogerska kronska renta 4"/, Avstro-ogerske bančne delnice NemAki drž. bankovci za 100 mark 20 mark......... 20 frankov......... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1H64 po 100 gld.. Dnnavn r«-g. srečke B*/4 po 100 gld. Zemlj. obč avstr. 4'/.0 0 zlati zast. listi Ljubljanske srečke........ Rudolfove srečke po 10 gld. . . . . Akcije anglo-avdtr. banke po 200 gld. . Traujway-druSt. velj. 170 gld. a. v. Papirnati ruhelj........ 100 gld 45 kr. . 100 n 85 n 122 | «0 9 100 t 50 ■ 60 | 9H 10 . 1010 ■ — 361 » — ■ t 40 . 59 | 40 m f 87 • 9 n 63 ■ 44 it 15 I * 71 1 ir>. . 147 gld. — kr. . 192 ■ — f . 128 — ■ . 120 * 50 197 ■ — . 23 ■ 50 ■ 2,3 • 26 ■ . 165 _ 478 — • 1 ■ 29 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja mej boleznijo in nh smrti nafte preljubljene, nepozabne matere, gospe Celestine Ekel rej. pl. Stranskjr vdovo c. kr. vladnega svetnika za mnoge lepe vence, kakor tudi za obilo spremstvo pri pogrebu zahvaljujemo «e pivsrčno vsem Ijnliim, visokočustititn prijateljem, znancem in sorodnikom od blizu in daleč, ker nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. II) Žalujoči otroci. Učenca kateri je dovršil saj prvi ali dragi razred srednjih lol ter ima veselje do trgovine in je iz dobre hise, vaprejuie takoj t Mpecerl|»ko trgovino Ivan JehiiAln V jL.JutolJCft.nl. (177.3-3) Izvod iz voznega reda \r«l-taft,Trxi.<9t-«t od i,, oktobra 1895 BTaaaopno umanjani prlaajalul tO uahajalnl «Ml oan.oanl ao * Odhod li rjubljane ;ju*. kol.) 0» 19. mri 3 mUm. p« moM oaabnl vlak v Trhli, Pontabal, Baljak, Oa> Iona, rmiMntStU, I^vbao, oaa SaJalhal v Antaaa, laohl, (Imnr-dan, Bolnagiad, Ht.jr, Un«, BndaJaTlee, Plaanj, Marijina t»r«, Heb, Karlov« vmn, tV»n ).>▼» v*,tm, Prajjo, LilpikO, Dunaj Tla AmttOUou. Ot> 0. aH tO *m4m. BjmUmt mmUnt »la* v Kooavja, Noto raeito. CM 7. mri JO mUm. *J«fr«V oaabnl Tlak v Trhla, Ponlabal, Dalja*, Oa-lorao, rnaaMafNto, njaboo, DtioaJ, Halmthal T SolnOffTftd, Dunaj Tla Anutatlan. O* 1», aarf 33 min. ptpotutfmt maaanl vlak v Noto maato, Koćavj«. Oa 11. mri 30 m*4m. anfoMai oaabnl vlak v Trhla, Pontabal, Haljah. OalOTM, Ldabno, SaliUial, Dunaj. O* 3 mrt popml»*3n» oaabsl tI»b v Trbla, Haljah, Oalo-rao, Ljubno, Oaa BalathaJ t Solnofrad, Laad • 0«at«ln, Zeli na )»nni, Inoooil, Rraffano, Onrlk, Oan»to, Paria, Hlarr, I.lno, Omnn.lan, Itohl, Buda-JaHoa, Pisen), Marijina fin, Heb, FranooTO var«, JKmIot« Tlrt' PrafO, Ldpako, Dunaj «ia Amatattaa CM 7. mri 90 mUm. W9t»W rna4anl *Uk v Kooarfa, Novo neaio. lainn ta«a ob nadaljah ln prnaalkib ob 3. mri »3 mtnttt popoladna oaobnl Tlak v L.aaoa-Bla4. Prihod v laJnblJsAO (ju*, kol.). CM 3. mri 33 mUm. mjmtmj oaabnl Tlak a Dunaja Tla AmitollM, Llp-akaff* Praff«, Praneoeb vtrov, Knrlovih TajOT, Heba, Max1JLnUi t*ror, Planja, »odaiaTie, SoLnofravda, Unca, Steyra, Omnndnna, IiobU, An* MM, LJnbna, OaloTsa. Boljaka, VrajiMnafaata, Trblaa CM 3. mri 1» *mim. mjfmtrmj maMal Tlak la Kooarja, Sot«7* maata. CM ti. mri 33 mUm. 3Mp3ml3MU OMbni vlak a Dunaja, na Amtlattan, Ij'paketa Prafa, VraaoOTlta vmrov, KnrloTib tutot, llaba, Marijinih Tatov, Planja, Bad«t«vM, Bola ograda, Unoa, Stajra. Parlaa, 0«ne»a, Onriha, Braajanoa, Inoniorta, Zalim na Jaaani, UhiI Qul«iii», I^nboa, OaloToa, PonUbla, Trbtaa CM 3. mri 33 mUm. pono*avtM> m»aa.nl vlak la KoMrJa, No»n» maila, CM 3. mri 13 anaM. popalaidraii naabul Tlak a Dunaja, IJohaa, Solithala, Baljaka, OaloToa, rranaanafati«, Ponlabla, Trblaa. CM 9. mri 33 mUm. nrtir motani vlak la KoMrJa, Kovaga MaaU. CM 9. mri 4 am4*a. najjaV oaobal vlak ■ Dunaja prako AmatoMana la LJobnaga, Haljah«, Oalotoa, PonUbla, Trblia. CM 7. CM 0 . ti. 3. Odhod 1* Kajabljan« (dr-., kol.; M mUm. apntr-oj w Kamnik. OS s y»o|>oaaif#aa4 m 30 33*33 Prihod V ZaJablJaVOO (dr* kol.i. 3» w*m mj*tlr*tj ta Kamnika t3 . alupoliidai« . SO (1705-17; J Na najnovejši in najboljši način £ ♦ tameatne (1504—19) J : zobe ta zobovja t ♦ uitavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- 9 J vhu|m in vse sobne «ipe>ra»«IJe, — odstranjuje 4, O iiihne l»ole>elBe t nsmrtenjem živca ♦ t zobozdravnik A. Paichel | ♦ poleg čevljarskega mostu, v Kohbrjevi hiSi, I. nadstr. ♦ d d d d d d d d 4 ■4 Hi H H HI H J»1 Y četrtek dne 23. t. m. bode (1815) v prostorih restavracije hotela „Lioyd" vsako leto zelo priljubljen z vojaško godbo. Vstopnina 30 kr, za osobo. K temn venčku vahijo rii najuljudneje vsi p. n. gostje, prijatelji, znanci in vsi sodrugi. Odličnim spoštovanjem Karol in Josipina Počivalnik. Predlren — Pesmi, nov natis, eleg. vezano gld. fcw po poBU gld. 110. rim perm m bi — Peaml, brol. gld. —-90, eleg. vezano gld. 1 70, po polti gld. 1-80. Blset — (anueii, velika opera, iavleeek za klavir, goldinarjev 6*—, potpourri L in II., a gld. 1*50. Mrak — Jedna na|lfp*lh alovOMBklh «rl| in ki«, vir. :«) kr. »okoloka knracnlfa im klavir, 30 kr. NokolMka koraonlo« hm eltre, 40 kr. Narodni koledar »m IH9«. leto, broS. 60 kr.. vezan gld. !■—, po poftti 10 kr. ve«. (1785-3), J. Giontlni, knjigar v Ljubljani. Gospodičina slovenskega, nemftkega ter hrvatskega jezika zmožna, iell vklopiti v kako prodajalnteo kut začetnica. Ore tudi na deželo. Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravni* Stvo .Slovenskega Naroda". (1769—.'i) Deček za mesarski obrt kateri je lepega vedenja in je ljudsko Solo dovršil, vipre)nie ■e tako I pri (1793—3> Jožefu Windischer-ju mesarja v KandlJI pri Novem Me ln. Prodd se hiša s 10 orali Beml|laca in dobro obiskovano reatavra. eljo. Omenjena hiSa je • 4 ure oddaljena od Ljubljane in se rsdi rodbinskih razmer zelo eeno proda. — Drugo Poizve so v posredovalnem aavodu A. KallA-a na reSirnovera trgu v Ljubljani. (1795—2) Poštna i& brzojavna odpraviteljica vzprejme se s I. februvarjem v službo. Ponudbe blagovoli* naj sn pofllati na v. kr. poNtni it raci v Mokronog. (1816—1) črn, velike rasti, I1/* leta star, dober za stražo, so proda. Več we izve pod naslovom: F. II h. nt. Sfctt v lirnti|ii. (1818—1) Najlepše golobe za rejo prodaja po prav nizki ceni podpisani: Tako imenovane »bobnarje* s črno kapuco, belo avbico in kosmatimi belimi nogami in belim repom po 6 gld. par; rodeče z rudofio kapuco, avbico in rep kakor prvi, 4 mesece stare po 4 gid. par: par starih s parom mladih golobov (vraniu rudeči s čisto belimi perutnicami in čisto belim ovratnikom (prav pravi načrt) za 8 gld. (1820) Jožef Boveie v Devinu, Primorsko. Doktorja Otona pl. Trnk6czy-ja Malaga s china in železom. (Malm -r , «lir.rt Chio. 7 gr., Tinrt. MtUi. 5ni 2& gr) SkuSi-no že 20 let pri krvi revnih, alabotulli. laledlls. medlih odraAeeaih in otrokih« kot lahko prehitvljiv china-žnlezo-preparat. Dobiva se (1702—2) v lekarni Trnk6czy-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. 1 m! «-!< l«'ial«'*U*m TC+ l*r. ^o. .^.^.^g,^.^ Jjc^^. ^ ^ i^a ^ ija Najmodernejše toalete! Najnižje cene! JDunajska krojačka Marija tBaumgartne"? (,?99-2 a £jabljani, na ^Hitrije herezi/e cesti šf. t. Išče se tajnik rit obalno V«>lvii|e, evpnt.uelno »Urujnl zaslop. z letno plačo 500 gld., in sicer od občino 160 gld., od okraja 350 gld., a andnžem v Velenji. Prosilci morajo biti zmožni popolnoma alovenskega in iiamakegn jezika v govoru in pisavi. Dokazati morajo, da ho že v»*e let kot taki službovali. Poaebno ae bode oziralo na pronilte, katrri so v računstvu dobro izurjeni in dotičnih pottav /možni. Prošnje se imajo vložiti na oličliio Telenjo