Poštnina plačana v gotovini Leto 1X111. štev. II u UuMiont, o torek 28. umoma 1930 cena m r SLOVENSKI Izhaja vsak dan po*)okine, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dim 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovoru. Inseratni davek posebed. »Slovenski Narod« vetja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 3o0.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122. 3123, 3134. 3125 in 3126. ZAVLAČEVANJE LONDONSKE KONFERENCE Pogajanja za določitev programa pomorske razorožitvene konference še niso končana — Zbližanje med Anglijo in Francijo London, 28. januarja. Pomorska razorOžitvena konferenca Še nj prišla preko začetnega stadija. Pogajanja o metodah dela in določitvi oficijelnega delovnega programa, ki so se pričela v četrtek bodo traiala še nekaj dni. Francoska delegata Tardieu in Briand sta imela v soboto daljši razgovor z rtalfianskim delegatom Grandiiem. V nedelio dopoldne je sprejel Macdonald v Chequesu delegate angleških domini-jonov. za njimi pa ameriškega državnega tajnika Stimsona. Med tem se je pogajal Anglež Gibbson s Francozom Massiglijem in Morov s Tardieuem, do-čim sta se popoldne oba Francoza posvetovala s Sthnsonom. Vsekakor bo poteklo še par dni, preden se bodo mogla pričeti prava pogajanja o razorožitvi na morju. Za včeraj popoldne napovedani sestanek angleške, francoske in italijanske delegacije je odpadel, ker je bil ministrski predsednik Macdonald zadržan v spodnji zbornici, kjer je govoril o važnosti opcijske klavzule. Danes se sestanejo delegati k razpravi o predlogu Francije, naj se pod gotovimi pridržki omeji pomorsko oboroževanje po globalni tonaži. To vprašanje je za na-daljni potek konierence odločilne važnosti, ker zahteva Anglija, naj o razorožitvi razpravlja po kategorijah vojnih ladij. Zdi se. da sta se angleško in francosko stališče v tem vprašanju močno približali in da bo francoski predlog naletel na odpor edinole pri italijanski delegaciji. Kakor se doznava, je ameriška delegacija baje prejela od svoje vlade obvestilo, da se Zedi- njene države ne bodo Priključile eventualnemu sredozemskemu paktu. London, 28. januarja. Ameriška delegacija je prejela iz \Vashingtona odgovor ameriške vlade, po katerem ameriška vlada odklanja pristop k sredozemskemu pomorskemu paktu, ki ga forsira Francija. London. 28. jan. AA. Konferenca voditeljev petih delegacij pomorske konference, ki je bila snoči, je trajala 3 ure. Na tej konferenci je po uradnem poročilu bilo sprejeto načelo o proporci iona! nem razmerju posameznih vojnih mornaric in o mejah totalne tonaže, kar je predlagala in zagovarjala iita-lijans-ka delegacija. — Macdonald je priredil v čast članov italijanske in francoske delegacije banket. Popolna harmonija v Sokolstvu Pomembna izjava podstarešine Lacka Križa. — Seja izvršnega odbora Sokola kraljevine Jugoslavije Beograd, 28. januarja. Snoči je bila zaključena prva seja starešinstva Sokola kraljevine Jugoslavije. Vsi sklepi so bili sprejeti v najlepši harmonija in je že prva seja pokazala, da preveva tudi novo sokolsko organizacijo pravi sokolski duh. Posebno globok vtis je napravil govor bivšega staroste Hrvatskega Sokoia Lacka Križa, ki se je ob zaključili seje v daljšem govora zahvalil za ustrežljivost, ki so mu jo izkazali kot bivšemu predstavniku Hrvatskega Sokola bivši člani Jtigostovenskega Sokola. Odkrito je priznal, da *e vstopil Hrvatski Sokol v novo sokolsko organizacijo z velikim nezaupanjem, ker se je mislilo, da bodo pristal biVšega Jugoslovenskega Sokola skušali preglasovati vse njihove predloge. Z zadovoljstvom pa se je prepričal, da je naletel na popolno razumevanje, bratsko slogo in pravi sokolski duh. Danes se je sestal izvršni odbor, ki razpravlja o raznih finančnih vprašanjih, zlastd pa o vprašanju imovine bivšega Jugoslovenskega Sokola. Kmetska vstaja v Ukrajini Upor kmetov proti sovjetskim oblastem — Smrtne obsodbe Bukarešta, 28. jan. Kakor poroča >Cu-ventuk na podlagi izjav potnikov iz Kiši-njeva in Beearabije, je v Ukrajini izbruhnil kmetski upor proti sovjetskim obla-svom, ki se moi jo baje priključila tudi rdeča armada. Nad uporne kmete so bili poslani večji oddelki kozakov. Baje pe prišlo že do spopadov, pri katerih eo kmetje napadli in deloma razrušili deloma pa zažgali nekatera upravna poslopja v raznih mestih. Moskva, 28. jen- V Artemovsku v pokrajini Donca sta bila dva nameščenca tovarne »Donsoda«, ki sta kljub prepovedi odnašala živo srebro iz tovarne, in sest trepovcev, ki so ga prodajali, obsojeni na eanrt Nekateri drugi soobtoženoi so bili kaznovani z ječami od šest do deset let. Druga velika razprava se je vršila v Jademki v Dobrovskem okrožju proti dvema duhovnikoma in nekaterim vasčanom, ld so bili junija lani aretirani, ker niso oddali zadostne množine žitar ter jim je bilo obenem zaplenjeno premoženje. Ko so zvedeli za la sklep seljaki, fio se zbrali pred poslopjem vaških sovjetov, zahtevali oprostitev aretirancev in preklic odloka o zaplembi premoženja Sodišče je obsodilo oba duhovnika in voditelja napada na poslopje vaških sovjetov na smrt z ustrelitvi-jo, ostali Boobtoženci pa ?o prejeli daljše zaporne kazni. Vznemirjenje v Angliji zaradi Indije Angleški listi zahtevajo energične narnim nac London, 38. januarja. Zadnji dogodki v Indiji so zelo vznemirili angleške gospodarske m politične kroge. Indiia s svojimi 300 milijoni prebivalci je največji izvozni trs Affigli'ie in bi n:ena izzuba ime-la za angleško industrijo, navezano na vzvoz v prekomorske kraj«, nedosledne p^sledSce. Merodajni krogi zahtevajo, naj angleška država z vso energijo nastopi proti prevratnim elementom v Indiji, ki razvijajo zadnje čase neobičajno močno in dobro organizirano propagando. Angleške oblasti 5o odkrile v Bombavju in v drugih indijskih mestih močno razširjene revolucijo-narne organizacije, ki so dobro preskrbljene z orožjem in denarnimi sredstvi. Indijski podkralj lord Irwin je izdal proglas, v katerem izjavlja, da bo proti vsem revolucijonarnim elementom in onim. ki se bodo braniHa plačevati davke ter izvajali bojkot proti angleškim oblastem, nastopil z največjo strogostjo. Vznemirjenje zaradi nedeljskih dogodkov pri manifestacijah za neodvisnost Indije se zrcali tudi v angleškem časopisju. Današnji »Dailv MaLi« nastopa z vso ostrostjo proti rovarenju indijskih nacijonalrstov v Indiji. List našteva razne atentate ki so jih izvršili indijski nacijonalipti, ir odkriva njihovo brezobzirno agitacijo proti angleškemu gospodstvu. List nadaljuje, da je Indija življenjskega pomena za britski imperij in d i je treba enkrat za ^selej povdariri. da Anglija nikdar ne bo izpustila Indije iz rok in da so zaman vse itu- i ukrepe proti indijskim revolucijo-ijonalistom zije onih, ki menijo, da bodo n?» katerikoli način odtrgali Lnd/ijo od britskega imperija. Pri tem ne igrajo politični vprašanja nikake vloge. Anglija potrebuje Indijo za svoj trg, ker bi izguba Indite povzročila v angleškem gospodarstvu polom in popolno katastrofo. List navaja nato nekoliko gospodarskih podatkov in naglasa, da bi odpad Indije ogromno povečal brezposelnost v Angliji in uničil cvetočo industrijo. Lani je Anglija izvozila v Indijo za 84 milijonov funtov sterlingov blaga, kar predstavlja osmino celokupnega argleškega izvoza. List zaključuje, da hočejo indtijski revolucijonarji uničiti angleško trgovino in tako zadati angleškemu gospodarstvu uničujoč udarec. Imenovanja Beograd. 28. januarja. 2 ukazom, objavljenim v današnjih »Službenih Novftnh*, je imenovan dosedanji upravnik urada za pospeševanje obrti inž. Gvido Gtilič za referenta inšpekcije parnih kotlov v dravski banovini. Davčni pripravnik Anton Smuč je imenovan za davkar.ia pri davčnem a radu v Celju. Mednarodni odvetniški kongres Pariz, 28. januarja. Jutri se otvori v Parizu drogi kongres mednarodne odvetniške zveze. Kongresa se udeleži: e IS narodov Goste ie s«pTeiel Luci en Hubert Priprave za konferenco Male antante Bukarešta, 28. januarja. Kakor poročajo listi, se vrše v zunanem ministrstvu velike priprave za konferenco Male antante, ki bo meseca februarja na Češkoslovaškem in sicer nafrrže v Bratislavi. Tej konferenci pripisujejo v političnih krogilh velik pomen. Po konferenci bo v Pratgi ustanovno zborovanje gospodarske Male antante. Konferenca gospodarskih organizacij Beograd, 28. januarja- Na inicijativo Zveze industrijcev v Ljubljani se bo v kratkem vršila posebna konferenca zastopnikov gospodarskih organizacij, na kateri se bo razpravljalo o načrtu zakona o izkoriščanju vodnih siL Zakon je sestavilo ministrstvo za zgradbe. Novi italijanski poslanik v v Budimpešta, 28. jan. AA. Semkaj je prisgieđ novoismenovani italijanski roslamZfc, oipolacraioče-ni minister Močio Arlo-tita. Na postaji so ga s©rc-jeli uradnika itaiEjan&kega poslaništva in odposlanci i talijanski h udruženj in daMištev v Bud&n-p-ešti, ki so povem u poslaniku priredili prisrčno ovacijo. Madžairski Ksti pozdravljajo i*aiEjamskega diplomata s toplo pisanimi pozdravnom članki rn izražalo živo simpatijo za poigtotaitev ita-Hjansko-rnadrZatrskega prnjaitelj-sftva. Zaščita gozdov v Italiji Rim, 28. januarja. AA. Predsednik vlade Mussolini je včeraj v palači »Venezia« sprejel poročilo oficirjev gozdne milice. Oficirje je predsedniku vlade predstavil mi'nister poljedelstva Acerbo. Sestanku so nadalje prisostvovali general Teruzzi, vodja generalnega štaba fašistične milice in ostali visoki dostojanstveniki fašistične stranke. Mussolini je bil oblečen v uniformo častnega kaprala milice in je sprejel poročilo generala Agostinia o delovanju gozdne miliee z zadovoljstvom na znanje. Fašistični oficirji gozdne milice so izročili predsedniku vlade 100 000 lir, kj so jih podpisali in poklonili državni blagajni oficirji sami. Predsednik vlade je imel na prisotne oficirje krajši nagovor, v katerem je izrazil svoje zadovoljstvo in zaupanje v uspešno delovanje gozdne milice, ki naj ščiti gozdno bogastvo Italije Umor albanskega majorja Beograd, 28. januarja. »Politika« poroča, da je bil v Tirani umorjen major albanske vojske Ruftem Bar i jam. Umor je političnega značaja. Ubiti oficir je bival nekaj časa kot emigrant v Jugoslaviji. Veljal ie za pristaša Fan Dolija. Ko so mu zagotovili amnestijo, se je vrni1 v Albanijo, kjer pa je bil sedaj umorjen. Morilec je kapitan albanske vojske Buja Hodža. Ponesrečena polarna letalca Newyork, 2S. }ao. AA. Po poročiKh iz Alaske so uašTi v bližini Severnega r-tiča rarvaJ'ti« letala, kr sta ga p-ik>tira!a letalca Eilson od visokim snegom Pomirjen je v Nemci ji Notranje politična napetost je znatno odnehala, ker je centru m odobril poročilo o haaški konferenci Berlin, 28. jan. S sklepom naeelstva centruma, ki z odobravanjem sprejema poročilo o pogajanjih nemške delegacije v Haagu, posebno pa poročilo o dehi -'čutru-maskega ministra dr. \Virtha se je notranjepolitična napetost znatno omilila. Največji je uspeh dr. Wirtha, ki je vodil pogajanja o sankcijskih določbah na zadnji konferenci v Haagu, kjer še ni gotovo, ali bo mogoče te določbe spraviti v sklad l načo-b\ki jih zastopa predsednik centruma prelat Kaas. Tudi dejstvo, da v saarskem vprašanju ni prišlo po željah centruma tio bližjega razčiščenja, najbrže ne bo povzni-čalo novih težav. Naeelstvo stranke je samo izrazilo pričakovanje, da mora biti saarsko ozemlje politično in gospodarsko neokrnjeno priključeno državi, ker je to bisrveai pogoj za trajen sporazum med Nemčijo in Francijo. Prav tako ee boj proti predsedniku državne banke dr. Srhachta najbrže končal s sporazumom. Ostri napadi socijalnih demokratov proti dr. Schaeb-tu so dosegli ravno nasproten uspeh. Značilna je na zborovanju nemške ljudska stranke izjava novega finančnega ministra dr. MoMeuhauserja, da je samostojna politika mogoča le tedaj, Če ima država zdrava finance. Državno finančno ministrstvo in državna banka sta navezani na pošteno sodelovanje, zaradi cesar se v nobenem primeru ne sme omajati finančna neodvisnost državue banke. Že danes M lahko reče, da bo predsednik dr. Scharbt ostal na svojem mestu, čeprav ga rame eooijalistrične organizacije še vedno znova napadajo. Včeraj popoldne se je državni kancelar z vsemi strankami posvetoval o Schachtovem slučaju, vendar pa ta pogajanja še niso zaključen:!. Silni viharji ob portugalski obali Mnogo ladij ponesrečilo — Večje število ribičev ponesrečilo Ltzbona, 28. januarja. Portugalsko obalo je opustošil silovit vihar, ki ga je spremljalo strašno neurje. Vihar je dosegel ponekod hitrost 145 km na uro. Na kopnem ie povzročil mnogo škode, ker je razdejal cele pokrajine. Ubitih Je bilo tudi mnogo ljudi. Pogrešajo dve jadrnici, na katerih je bilo 60 ljudi. Vlgo, 28. januarja. Ob vsej zapadni obali Španije dnvjajo že dva dni silni vihaTji, ki so povzročili ta'ko na morju kakor na kopnem mnogo škode. V bli- žini mesta je utonilo 48 ribjoe/v. ki jih je vihar zalotil na odprtem morju. Vsi trije čolni, v katerih so skušali dose&i obalo, so se prekucnli, tako, da je vsa posadka utonila. Pariz, 28. januarja. Ob severni afriški obali divja strašno nenrje. 12 ribiških čolnov pogrešajo. V bližini Casa-blance se je potopila velika ladja, na kateri je bilo 50 ljudi. Hoiandski parnik Tarras s 6000 tonami tovora se ie potopi!. Pokopališče čs! narodnih mučenikov Praga, 28. januarja. Neka češkoslovaška patri otična organizacija ie kupila opuščeno pokopališče v VVoHersdorfu Dri Bsdnu. kjer je pokopanih nekaj češkoslovaških vodite!." ev, ki so istočasno z dr. Krama-rem in drugimi borci za narodno svobodo internirani v tamošnji kaznilnici ter so tanrifcai umrli. Pokopališče to organizacija uredila, češkoslovaško zastopstvo na thJ-naru pa bo skrbelo za njegovo vzdrževanje. Odpovedane mednarodne športne tekme Chamonix, 38. januarja. Vse kaie, cla bodo mednarodne zimsko športne tekme, ki so se pričele minulo nedeljo, zaradi skrajno neugodnega vremena odgođene. Včeraj je ves dan deževalo, tako. da je sankališče in drsališče povsem neuporabno. Razmišlja se o tem ,da bi se hockevske tekme na ledu odigrale v Berlinu. Po vesteh iz Berlina pa tudi tam ni ugodnega vremena. Zato je najverjetnejše, da bo še danes sledila odpoved vseh tekmovanj. V najugodnejšem primeru bi se mogle tekme odigrati po pokalnem sistemu. Angleška afera ob izpraznitvi Porenja Londna. 2S. januarja. »Dailv Maii* poroča, da so morali Attgteai zaradi ma-i-omaruosti svojci uradnikov pri odhodu iz Parenja pometati v Ren o-s^pomn-e koKoine Wasa, ki ga niso mog'.i proda*:: Nomoei;- K«: so AarfeS memli, da bodo ostaiia v Porenjn do 1. 1935, so nakupih velik i e tako gospodarstvo tatvina narodhesga premoženja. Ciganski avtomobil Osijek. 3S januari a. Orožniki so med Moslavinu in Slatino v Podraviu ustavili avtomobil, na katerem je bilo polno ciganov. Ugotovili so, da ie moderno vozilo prava last ciganov, ki tvorijo nevarno vlomilsko tolpo v Podraviu. V različnih krajin so se doga:a!e že dalje časa velike tatvine, vendar ni bilo mogoče doslej nikdar zaslediti storilcev, ker so cigani po vsakem vlomu pobegnili s svojim avtomobilom, s katenm so tudi daleč odpelali vse ukradeno blago. Zboljšanje telefonskih zvez z Italijo Beograd. 28. januara. Ker postajajo trgovske zveze med našo državo in ItalHo vedno čvrstejše, namerava ministrstvo za zgradbo in pošte v kratkem otvorit1 di- t rektne telefonske zveze med n?sj državo in vecnnri itali anskirri centri. Prva bo ot-vorjesia zveza med Ljubljano in Turkiovn. i Kralj za dijake v Skoplju Beograd, 38. januarja. Nj. Vet kraij Aleksander e daroval 25.000 Drn za difa-ški dom v Skopi ju. Smrt jugoslovenskega umetnika v Ameriki Beograd, 2*. Januarja. H Ne^vorka poročajo, da je umrl opern* pevec 2arko Sa-vić, član newyorške opere in bivši tiorav-nik Narodnega gledaiiSča v Beogradu rn Novam Sadu. Pred leti je odšel v Ameriko, kjer ie kmalu zaslovel kot ;z*xnren pevec, m priznan vohate I umetnik. Smrtna nesreča beograjskega športnika Beograd, 28. januarja. Včeraj sc ie smrtno ponesrečil znani beograjski športnik in dirkač Kostakini. Treniral :e na svo-iem motornem kolesu na progi Beograd -Kragujevac, pripravi;a;oč se za spomladanske motociklističoe dirke. Na neke.n ovinku je začelo motorno kolo drseti in je z vso silo trešči! Kostatoni v obcestni kamen. Prebil si je lobanjo in ostal na mestu mrtev. Konstituiranje zdravniške zbornice v Splitu Split, *2S. jan. Zdravniška abomica primorske banovine je izvolila na svoji prvi seji za predsednika dr. Račića, za podpredsednika dr. PetruŠiča, za tajnika dr. Star-ševiča in za blagajnika dr. Ferria. Bogat ribji lov Split, 2$. jat>uop}a. Ne&a ribiška družba v Kaštelu je vfovfla z mrežo dva težka delfkv:, ki sta tehtala po 200 kg. Pristaniško poveljstvo je razdeli-Jo ribičem navado, kakor je s^ich običaj, ako kdo v lovi delfina, ka povtzroča.in v c Irko škodo, ker trg2^o ribičem mreže. Novi sovjetski komisar za narodno zdravje Pariz, 28. januarja. AA. >Tass< poroča iz Moskve, da je za narodnega koflrtfsarja za higrieno PQStev$M Vtadimirskij. Smrt 150 letnega starca Bukarešta, 28. januarja. V Macinu v Dobrudži je umrl 1501 etni kmet Ivan Gre-srorin. ki bil do zadnjega du5evno in telesno čil. Njegova rodbina šteje z otroci, vnuki m pravnukj sto oseb. Borzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA, Devize: Amsterdam 2239. — Berlin 13.5425 — 13.5725 (13.5575). — Bruseli 7.8986. — Budimpešta 9.9194. — Curih 1094.4 — 1C97.4 (1095.9). — Dunaj 79S.36. — London 276. — Newyork 56.62. — Pariz 222.79. — Praga 167.44 — 168.24 (167.84). — Trst 295.775 — 297.775 (296.775). INOZEMSKE BORZE. Curih AA: Beograd 9.12S?o. Pariz 20.33, Newyork 517.67), Bruselj 72.075, Milan 27-065, Madrid 66.75. Berlin 123.68, Dunaj 72 85, Sofiji 3.74. Prana 15 315, Varšava 58.025, Budimpešto 9U516, Bukarešta 3.075. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 2S. januarja 1930. Stev. 22 Glasbena Matica za reprezentanco slovenske kulture Slovenska pesem se je glasila v mogočnem četverokotu: Varšava— Lille—Grenoble—Ljubljana Prve razprave pred senatom petorice Ljubljana, 28. januarja. Snoci ae je vršil v Glasbeni Matici ob številni udeležbi članstva občni »bor Glasbena Matice. Otvoril ga je predsednik dr. Rarnihar. ki je v svojem kratkem nagovoru noudarjal, da je malo katera kulturna institucija dokazala toliko življenske sile, tvornosti in razmaha kakor prav Glasbena Matica. Poročal je o svoji avdijenci pri ministrskem predseeMrii generalu fcrvkoviću, ministrih Maksi moviću, Drinkoviću, dr. Korošcu ter kralju, katerim je referiraj o nepehih francoske turneje Glasben? Ma-tiee. GM s tremi podružnicami Iz obširnega tajniškega poročila, ki £a je podal tajnik g. Mahkota, posnemamo: Odborovo delovanje je bilo v prvi vrsti posvečeno skrbi za glasbeno Solo, ki jo \**>držuje Glasbena Matica popolnoma aa svoj račun. Rarpravrjati je moral tudi o marsikateri zadevi konse rva torija, saj je znano, da mora društvo nuditi tej državni instituciji, ako hoče, da plodonosno uspeva in «>e umetniško razvija, marsikatero pomoč. Velik del odborovega dela je čel tudi na račun uspešnih priprav za francosko turnejo pevskega zbora. Društveni odbor je zasledoval vse važnejše pojave v slovenskem življenju. Matica je z največjo vnemo pomagala po svojih močeh ljubljanski ra-dio-postaii s tem, da je dovoljevala prenose raznih koncertov, ki so se vršili^ pod njenim okriljem proti malenkostni odškodnini, nekaj njenih Članov in sodelavcev pa je tudi sicer pogosto nastopalo v radiu. Gtestoena Matica ima tri podružnice: Filharmonicnu drnibo v Ljubljani ter podružnici v Novem mestu in Kranju- S Fil-harmonično družbo jo vežejo naravnost idealne zveze in zasluga obeh odborov je, da se obe instituciji TOgledno podpirata. Podružnici v Novem mestu in Kranju vzdržujeta glasbeni soli, ki jako lepo napredujeta pod stalnim učnim osebjem. GM ima naslednje živeče častne člane: Frana Šukljeta, p. Hugolina Sattnerja, Hrvaško pevsko društvo Kolo v Zagrebu, Mateja Hubada. Josipa Foersterja, J. K. Ji-raka, Viteaslava Novaka, Josipa Suka, Peveeko obet češkoslovensko, Emila Adamiča. Oskarja Deva, Antona Lajovica iu dr. Antona Scwaba. Ustanovnikov je 108, rednih članov pa okrog 200. Poleg teh so društveni člani še člani pevskega zbora in orkestralnega društva GM, ki delujejo nad dve leti v eni ali drugi instituciji. Med Matično članstvo je tudi v minulem letu posegla smrt s svojo kruto roko. Odšli so od nas: Anton Sretek, Josip Ve. dral, ga. Dana Golia-Koblerjeva in ga. Vlentova. Bridka izguba je zadela tudi marsikatero druiino naših najbolj delavnih Banov. Glasbena šola Glasbena šola je zaključila v letošnji poslovni dobi 47. leto svojega delovanja. Na Soli je bilo vpisanihli 485 učencev, ki so obiskovali 733 predmetov, po izstopu nekaterih tekom leta pa 674 predmetov. Doseženi uspehi so bili prav dobri. Poleg ravnatelja Mateja Hubada. ki je navaric svojemu nepovoljnemu zdravstvenemu stanju z izjemo treh mesecev vršil vse vodsHene posle in tudi poučeval z vngledno, edinole njemu lastno vestnostjo, pridnostjo in požrtvovalnostjo, deluje še naslednji učiteljski zbor: Marta Dolejš, Karmela Kosovel, Ivan Noč. Josip Paveie, Klotilda Praprotnik, Anton Ravnik, Janko Ravnik. Vida še*ek, Marija Šmale-srajojar, Milena Verbif, Vida JeraJ, Karol Jeraj, Jan Slais. Ivan Trost, konservalorista Nov-šak tnSivie, Jeanetta Foedraberg. Angela Trost, Vanda Wi>tinghansen, Emerik Beran, Josip Kresinger, Vaclav Lanu. Franc Karaš. Stanko Premrl, L. M. šker-jane. Slavko Osftere, dr. Josip Maiifuani. Avgust Iranfif in Viktor Sonc. Popusti pri ukovini so znašali Mno ©kTOgr30.0(MI Din, kar je za na£e razmere vsekakor upoštevanja vredna svota. GM kot koncertni zavod Pev-ki ibor GM, ki ga vodi po nolezni ravnalel^a Hubada idealno požrtvovalni operni ravnatelj g. Polic, je imel poleg 14 koncertov na francoski turneji v Ljubljani en samostojen koncert, dva nastopa na »kupnih prireditvah, daljo Napoleonov ve-Jer in častni večer, ki mu ga je priredila ljubljanska mestna občina po povratku iz Francije. Zbor šteje 126 članov in je imel 106 skušenj s povprečnim obiskom 70%. Drugi Matični koncertni faktor je Orkestralno društvo GM, ki deluje z največjo vnemo in vTrfrajnostio na področju simfonične da^be. Lastnih članov v orkestru ima 40. redkejši inštrumenti so zasedeni pri nastopih po članih opernega orkestra in muzike dravske divizij6ko oblasti. Lani je bilo .">4 rednih vaj pod vodstvom dirigenta Škerjanca, Društvo je imelo dva koncerta in je sodelovalo pri raznih prireditvah. Tretji faktor Konrertoa poslovalnica je aranžirala v minuli sezoni 36 prireditev, od teh 26 koncertov. Poslovalnica je s svojim delovanjem omogočila marsikatero nase prireditev, računala je ali celo krila deficit. Vseh popustov je bilo okrog 9000 Din, deficitov (treh koncertov) pa 5S27 Din. GM kot glasbeno-Iiterarni zavod Glaebena Matica je imela z izdajo »Nove marike« nsjpleinenitejše namene. Hotela je dati moderni glasbeni smeri primerno glasilo, zbrati okoli njega vse sloven-«ke glasbenike in vzbuditi zanimanje za sodobno javno zahvalo« in ker ne želim nikomur storiti krivice, objavljam, da sem se naknadno prepričal, da so bile moje informacije netočne in da Udruženje drogistov Jugoslavije, sekciji Ljubljana ne morem očitati nikakršnih nekorektnosti. V Ljubljani, dne 24. jan. 1930. Josip Kramar, drogist v Ljubljani. Nad 30 družin brez vode Večkrat čitamo o naselbini (koloniji) na Galjevici. Oh, srečni ljudje! V barakah stanujejo, pa so vendar srečni. Kar tri vodovode imajo. Zato smo pa mi siromaki v x koloniji« na Kodeljevem brez vode že nad 14 dni. Vsega skupaj nas je okrog 30 rodbin in imamo samo en »hidrant« in še ta je kakih 1000 korakov daleč, to je zraven Mladinskega doma in sedaj, ko po celem Kodeljevem polagajo vodovodne cevi, nam ta »vrelec« zapro zjutraj in se nas ne usmilijo, da bi vodo spustili vsaj opoldne, ko delavci počivajo, da bi si naše gospodinje nanosile toliko potrebne vode. Saj je to že za žene dosti utrudljivo, Če morajo vodo nositi tako daleč, kaj šele če gredo večkrat na dan po vodo zastonj in se morajo zadovoljiti s tem, da je poklicani faktor s ključem vodovoda v gostilni in voda ne teče. Govori se celo, da nam še tisto malo vode, kar je imamo, odvzamejo, toda tega ne moretno verjeti. Prosimo pa vendar našega gospoda župana Oražma, naj ukrene vse potrebno, da bi se v primeru premestitve vodnjaka isti namestil sredi kolonije, za kar bi ina bili vsi pri- in naseljenci od srca hvaležni. Se enkrat: Gospoda, kadar zapirale vodo, spomnite se, da jo je treba zopet odpreti ali vsaj obvestite prizadete stranke, kdaj boste vodo od/prli. sicer bomo posegli po izdatnejših ukrepih, kajti brezsrčnež zasluži brezsrčnost! Prizadeta koloniia. Comerfie Francaise v Ljubljani La Gom6d:.e FnaiKjaase >c najzfiamefl'tejsc francosko gleda ld$cc. Ustanovili s«) £a I. 1660. na povelje Ludvika XIV.. ki jo združil igrate« stavnega »Hotel <3c BOTfOfM* in pa ifratetoo družbo gledoiiSČa r^Guenegaud. Med najboljše urn etnike današnje Co-medle Francaise spadata nedvomno A!exandce in J?o-bsuie. ki na ».topota v sredo v našem z-todalHCu v »Begu* vLa Fosile) v del*« lienri Duver-nelsa. VsebJro .je sledeča: Znameniti skiadae žena, W ga ljubi islkreno, skJenita sAeditč mu v srob. Kako b: Bemoj-d prepreči«! smrt In žrtivovan-e Uubtiene žci*e? Edino s t«»ni, da »o prepriča o svo?i doadjpvoj nezves>tob\ da uniči "iskreno ljubezen žene i-n ;«o pretvori na ta nač*n v sovraštvo in zaničevanj. In res, s prvo. ki yo ereča, z-aipu-siti ženo in dom. kliub n*;ene*m'j rotenjti- Dve leti minel-a. Bernard proti vsakemu pričakovanju ozjdravi. Takoj po4iki k njek ki k> Je zapasti?! -in >i raiteii rragičoo. a poArefono laž. Težko «e rezžaH t»boso žeflo. vendar nH»na Vkt-bere-n še ni zamka m po ■srvoM vs«b;ni jo pr\rč lv. septembra {iretektoffa leta v sfic-. katoti-čand: Karel; pravoslavni; 15. jamiara. Gavrik). DANAŠNJE PRIREDITVE. Of*ra: »Tičar«. D. Kino Matica: Pat in Pataohon kot bagdadska lopova. Kino Ljubljanski dvor: Modemi Faust Kino Ideal: Usodna kocka. DE2URNE LEKARNE. Danes: Babovec. Kongresni trg, Ustar, St. Peterska cesta. Drama Torek, 28.: atprto. Sreda, 3P.: NaJ seve«a •Po«umnegi Tončke«, ki n k U toKcokca* uveljavil na raznih odrih širom Slovenije. Prva predstava Po©nmne-ga Tončka bo v ned«l)o 2. «. m. oJ> 16. uri v Unfcr?anslci drami. 25. predstava »Utopljencev«. Ta iuMejna predstava komada, k,i je dosegel (o število vc*r:-zoritev tekom enega Veta, ae vprteocj 1. februarja, na dan <4)Jetmce prejnčjere, v tsti zasedbi, z otfHeo'« cospodom Cesarjem v vioci Buče, h umornim cospodom Kraljem rn ia.Txna»tomj z. Livarjem ter fcubeznivo gospo MedVedovn drastično so Raka^jcvo. Predstava se bo vrtbiU «zve»n abcamaaa. pri zraLžaoih cenah. Prvi Shakespeare r leto&og tezoed. T« dni prično v Draran vak za vprizoritav Shake-spearjev« arairfjttie vesetoćer« »V^iar«. V*tcr«-«a Je postevenH Ooci Žnpančrč. Ref«o vo« za aboeme D. V glavmh vk>sa« oaslopi.o zn PoL:ćeva. zna MaidiČeva, ga Baia-tkova ter ar. Drenovec, Gostič, Poček, Povhe m druri. Dj:% ffemt Je j. H. Svetel, režisor g. Povhe. V soboto se po4e prvič na slov. odiru do-mača. Ša(rane.k-Kaviča ooe-ra »Hasaaazin:-ci«. Pesem o žaAo<*n! usodi Ma*anacinJce ie em ismed ra.Mee&h v nase oarodoe poezre O!obr4a v e.f* dramski vsebini Jc bila prevedena domaJe^j na vse evropske jez-ike. .Moo-ci naS: prsate^i so po-sikušahi. d* dramatizirajo Hasatiajinico. fem^d vseh ;e imel naWec>i uspeh Milan Ocz-izovni. Iz pesmi je napisa! dramo v treh deianah. ki it hčla dotzo M najpopularnejša in največ*ra* igrana hrvatska drama. V Ljubljani /c bila vpri-roriena v slovenskem in hrvatskem icssku. Na podilaci te drame |t bil no pisatelju Ogrfeov 6a in komponistu Safranek-Kaviču napravljen sferni fibretto. Premijera je knela !. 1<>34. v Zaigrc-bu veKfc ust>eJi. Opozarlamo vse na ta tanimiv večer domacesa dela. kj bo pod osebnim vodstvom ravnatelja Po^a jotovo častno i« v pxs-porno z-adovorflstvo napel. Četrtek, 30. farmarja. 1130: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba: 13.30: Iz danaJn>ih dnevnikov: 17.30: Koncert Radio-orkestra: 18JO: Dr. V. Bohince: 2itnice sveta: 19.30: Dr. Rupel: Sr» bohrvaScina; 19.30: Tedenski pregled — književni pregled: 30: Koncert godbe Dravske dSvis.: NVagnerjev večer; 22: Časovna napoved in poročila. Koncert Radkv orkestra; 23: Napoved programa za na si. dan. Pristopafte k Vodnikovi dražbi Stev. 22 Stran 3 Dnevne vesti — Spomenik kralju Petru v Dolnji Lendavi. Akcija za postavitev spomenika kralju Petru v Doinji Lendavi ie že tako napredovala, da bo spomenik odkrit najbrž letos na Vidov dan. Dolnja Lendava bo torej za Kranjem drugo slovensko mesto, ki postav^ kralju Petru spomenik. — Iz »Uradnega lista«. >4Jradni list« JtT. banske uprave dravske banovine« štev. 35 z dne 28. t jtl objavlja zakon o narodnih šolah, zakon o plačah stalnih mesečnih to ostalih dokladah in prejemkih, napredovanju in pokojninskih prejemkih uč54erjev »a srednjih in strokovnih šolah v resoru potiedelskega ministrstva, zakon o podpori za asanaciio vasi, pravilnik za izvrševanje odredb o verskem pouku po zakonu o srednjih šolah in zakonu o učiteljiščih in pravilnik za izvrševanje odredb o verskem pouku in privatnih šolah po zakonu o narodnih .šolah z dne 5. decembra 1939. — Prepovedan madžarski list. Notranji minister je prepovedal uvažati rn širiti v naši državi madžarski list »Muokas Irjsage, ki izhaja v Kološvaru v Rumunlji in piše proti mteresom naše države. — Nagrajeni slovenski narodni noš L Novosadsko kolo srbskih sestara je priredilo v soboto zvečer vseslovauski bal, na katerem je bilo nagrajenih šest najlepših narodnih noš. Prvo nagrado ie dobila stara beogradska noša. peto in šesto pa dve slovenski narodni noši. — Slovenci v Ameriki. Dne 29. decem-Na se je pripetila v Milwaukee težka nesreča, katere žrtev je postal Anton Lončarje. Ko ie hotel čez cesto k tramva'u, ga je podrl in povozil avto. takoj za njim ;c pa privoz*I še en avtomobrlist tako, da sta povozi!a Loncariča kar dva avtomobila. Nesrečneža so prepeljali v bolnico. Zlomljeno ie imel levo nogo. glavo pa vso razbito. Drugo iutro je težkim notranim poškodbam podlegel. Pokojni je bfl šele 38 let star, rodom rz Sestri ž pri Majšrpergu na štajerskem. V Ameriki ie bival 20 let. Zapustil je ženo in enega sina. — V kriiu Tooele. država Utah, si je 17. decemlbra na strašen način končal življenje France Ja-vornik. Prereesal si je z britvilo vrat. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. — V k ralu Ogiesbv ie 26. decembra preminula Barbara Jerin. Pokojna ie bila rodom iz Radeč pn Zidanem mostu. V Ameriki je bivala že 17 let. Stara je bila 65 let. Zapustila je moža, dva sinova in tri hčerke. — V BrkJgeportu je po daljši in mučni bolezni preminula Ana Hočevar. Zapustila !e moža m tri otroke. — Istotam je lani umrl Franc Kajn. Zapustil jc ženo in več otrok. — V kraju GHbert so umrli: Viljem Presen v starosti 18 let, Josip Kem v starosti 55 let in ljetni Josip Lap. _ Slovenske skladatelje opozarjamo, da poteče 1- februarja rok. ki ca je razpisala FiThannonična družba za najboljše orkestralno delo naših komponistov. Odbor prosi, da se rokopisi izroče pisarni Glasbene Matice. — Javna prošnja. Razstavni odsek kongresnega odbora JGZ v Krškem prosi gasilska društva, naj mn nemudoma spo-roče. če imajo kak zgodovinski predmet ksgodovinsko sliko požara, zgodovino društva, zlasti število požarov, zanimivo zgodovinsko gasilsko orodje itd.) ter naj javijo, konico bi znašala poštnina. Predmetni nasveti iz gasilskih vrst in privatnikov se hvaležno sprejemajo. Več v »Gasilcu«. — Pianist Ledovsky t Zagrebu. V Zagreb je prispel te dni znani pianist Ledov-skv, k! si je vtepel v glavo prekositi vse dosedanje rekorde vatrajnosti igranja na klavirju. Mož je lani na Dunaju 70 ur neprestano eedel za klavirjem. To je bil prvi svetovni rekord- Seveda Američanom rekord ni dal miru in kmalu je bil dosežen nov svetovni rekord. Neki črnec je igral dve uri več kot Ledovskv. Pa tudi Ledovskv se ni dal ugnati. Lani v decembru je odšel v Prago in igral nepretrgoma 83 ur. Ker je pa podjeten Američa-n prekosil tudi ta rekord, je sklenil Ledoveky §e enkrat poskusiti svojo srečo. To pot namerava igrati v Zagrebu. Igrati namerava nepretrgoma S5-90 ur. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno. Včeraj je bilo večmoma jasno samo v Beogradu, drugod pa oblačno in deževno. Temperatura je povsod znatno poskočila. Dobili smo pravo južno vreme, kar je ob tem času redka izjema. Da ni dežja in blata, bi človek rrdslil, da se je pomlad že pričela Najvišja temperatura ie znašala v Mariboru, Zagrebu in Splitu 12, v Beogradu in Sarajevu il, v Ljubljani 10.6, v Skoplju 4 stopinje. Pod ■mčio ie padla temperatura samo v Zagrebu. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.9 mm. temperatura je znašala 6.6. — Nesreče in nesgede. Včeraj ©o v bolnico prepeljali 831etno starko Uršo Majhen iz Selc nad škof jo Loko, ki je tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. — Slična nesreča je doletela tudi 91etno Kristino Berčon iz Vida pri Stični, ki si je pri padcu zlomila desno nogo. — Treoveki polnile Maka Žemljic iz Ljubljane si je na Turjaku zlomil levo roko. — Hlapec Alojzij Zirovnik z Gline je včeraj popoldne sekal drva. Pri delu si je presekal stopalo leve in odsekal palec desne noge. — Vinko Rot, drvar v št. Vidu pri Cerknici, se je nevarno vsekal v levo roko. — VRiba< in veletrgovina z vinom Bolaffio in sinovi. Skupno je torej do-slej prijavljenih Že nad 40 razstavi jaleev, kar je najboljši dokaz, da se bo ta prva tovrstna i it uri v Jugoslaviji odtrkovala po obilju in fini kakovosti razstavljenih dobrot Z vstopnico vred bo plačan tudi že poljubni prigrizek, katerega bo lahko zastonj žalil z izvrstnim namiznim vinom iz Bolaffijevib kleti. Ni dvoma, da bo razstava, za katero že itak vlada veliko zanima, nje, takoj po svečani otvoritvi dne 4. februarja ob 10. dvignila po vsej Ljubljani halo in pač ne bo nikogar, ki bi si je ne ogledal. Priporočamo pa ogled todi vsem tistim, ki jih bo v dneh od 4. do 6. februarja dovedia pot z dežele ▼ Ljubljano. —lj Prijava psov. Ponovno opozarjamo vse lastnike in rejnike psov v LHjbijani. kateri do sedaj svo:m psov letos še niso prijavili, naj Uh pridavao nemudoma mestnemu magistratu, Mestai trg 2-fl., soba Prvi zvočni film v Ljubljani Senzacija I. reda! Tr umf človešKegd uma in dela! Moderni Faust Hrepenenje po mladosti in ljubezni lepe DOBOTEESEBASTIAN s/aettesfttc p scroiratte •**top*tfc £a;rtf cfo M* «##•• / • • • - • _ • • « « j« oolftfftf pfi o/a- 15 m le fon wt*v. Film* ki govori in poje ! Godba laSO godbenikov simfonikov opere Metropolitan iz Bfe^' ITorka! Kino Ljubljanski dvor" 39, na dvoriščnem hodniku. levo, ter obenem plačajo pasjo takso za Isto 1930 v znesku 100 Din za vsakega psa. Podrobnosti so razvidne iz lepakov, ki so nalepljeni po mestu Izrecno opozarjamo, da bo mestni magistrat, pričenŠJ s 1. februarjem 1030. zaračunal vsem zamudnikom pasjo takso v dvojnem znesku, to je 300 Din za vsakega psa. —lj Podružnica >Sadjarskega io vrtnar, »kega društra« v Ljubljani rjriredi, kakor običajno vsako sredo, tudi jutri ob 20. uri v šentpeterski šoli predavanje. Predaval bo naš znani strokovnjak g. A. Lap, vodja mestne vrtnarije o temi kako naj uredimo vrt. Predavatelj nam bo predočil stare vrtove in njih razvoj do sedanjega modernega in smotrenega vrtnarstva. Predavanje bo spremljano s skioptičnimj sKkami. Vstop je brezplačen in vabimo vse prijatelje vrtnarstva. —lj Predavanje ZKD. Drevi ob 20. bo predavaj v kazinski dvorani prof. Srečko Brodar iz Cela o svojih odkritjih v po-toSki ziiarki na Olševi. —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo ženski zbor. v četrtek tenorft, v petek basi, v nedeljo dopoldne ob pol U. •moški zbor. —Ij Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani. Vaja za ženski zbor drevi ob I S. 15, za moški zbor pa ob 20. Vsi m točno! — O d b or. —lj Koncert Pavla Rubesona je zaradi bolezni umetnika preložen za nekaj dni. Kupljene vstopnice veljajo. Občinstvo bomo pravočasno obvestil} o novem datumu koncerta. —lj Prebivalce Viča, Gline. Rožna doline in okolice opozarjamo, da bo v nedeljo 2. t. m- ob 20. v Sokolskom domu na Viču koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Polica. Izvajal se bo program, kakor ga je pela Matica na svoji francoski turneji. Vse podrobnosti bodo še Javljene. —lj Pojasnilo. Včeraj smo poročali, da se je drogerijski vajenec Bruno Leben v drogeriji Kolar v Šišikj ponesrečil. Resnici na ljubo ugotavljamo, da se je Leben ponesrečil doma. —Ij Predavanje o prijavi za pridobnino in za davek na poslovni promet. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani priredi v petek 31. t m. ob 20. v zbornični posvetovalnici predavanje o prijavah za pridobnino in za davek na poslovni promet s posebnim ozirom na interesente obrtnikov. Zbornica vaba obrtnike in druge interesente, da se tega predavnja udeleže. Iz Celja —c Celjskim obrtnikom! Stavec, obrtno društvo v Cefcu poživlja vse one obrtnike, ki še niso predložili davčni upravi prijav za pndobnino, da se zglasijo v svrho informacij v društveni Pisarni, Gledališka ulica 2, in sicer vsak delavnik od 6. ure naprej, v nedeljo in na praznik Pa dopoldne od 8. ure naprej. Rok za predložitev prijave je 5. februar. —c Invalidska tombola. Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor v CeKu, priredi tudi letos kakor vsako leto do sedaj, dobrodelno tombolo v prid najrevnejšim in onemoglim članom. Tombola se bo vršila v nedeljo 1. junija, v stečaju neugodnega vremena pa prihodnjo nedeljo 8. junija. Z oziram na dobrodelni namen in na to* da je tombola edina javna invalidska prireditev v letu, se že sedaj prosilo vsa celjska društva, da bi na dan tombole ne imela prireditev, ki bi invalidom Škodovale v gmotnem očara. —c Davek oa dohodek od podjetij, obratov in poklicev. Gremij trgovcev v Celju obvešča svoje članstvo, da naj fifcn prej vloži prijave za prklcbnrno pri davčni upravi v Cetju, ker trafa rok za vlaganje prijav le do 5. februarja. Tiskovine se dobe pri davčni upravi m v traflki ge. Lipša v Vodn*ov! uRea. —< >Soča<, podruinica v Celin, ima svoj redni letni občni Zbor v nedeljo 2, februarja ob 15. uri v mat dvorani Genskega doma. Želeti je. da bi se članstvo občnega zbora udeležilo poteoStevfeo. —c Iz policijske kronike. Predvčerajšnjim je bilo na cetisfci policiji vioženih 8 ovadb zaradi kršitve predpisov cestaopo-Iicijskega reda in avtaosoMhkti predpisov. Aretirana sta bila dva vmika bratca, ker sta kama v nedelfo ponoči mir v Prešernovi uHci Po iztreenienfci sredi noči sta bila IzpuSčena. Ljubljana je obubožana Nad 6500 eksekucij — V 1662 pri Rekordno delo poštneg Ljubljana, 28. jnauarja. Ko vstopiš v justiono palačo in kreneš na levo, zapaziš takoj na hodniku velike deske, na katere nabijajo sodni sluge razne sodne oglase o rubežnih in sodnih prodajah zarubljenih prenuonrn. Te deske niso bile še nikoli prazne. Prva vrata oddelka V. vodijo v pisarno pisarniškega predstojnika g. Josipa Rainerja, v kateri je vedno mno-50 strank, ki žele, da se jim potrdijo podpisi na raznih listinah. Za potrdilo je treba plačati 15 Oin takse Lani je g. Rainer potrdil podpise 3018 strankam in prejel za državno blagajno na taksah 45.270 Din. Tam je tudi denarna knjiga, kamor se stekajo vse denarne globe in druge pristojbine. Sledi velika soba, kjer poslujejo od ranega jutra do pozniega večera izvršilni in •priganjajoči« organi. Funkcije izvršilnih organov*, ki izvršujejo vse rubežni, opravlja stalno 6 slug in na porm č sta pozvana še dva z deželnega sodišča. Oela Imajo vsi čez glavo. Včasih sl ie trel'a požuriti, da upnik od prebrisanega dolžnika i^hA kaj dtbt. Največ posla imajo izvršilni oigani pri eksekucijah na premičnine. Obinem je v tem oddelku tudi poštni oddelek za ekspedicijo vseh poštnih pošiljk deželnega in okrajnega sodišča. Oddelek «>pre.i'i vsa re-k'macuirsna in navadna pisma t.w». da jih pošta prevzame samo rurueričn 3. Dnevno eksped ra ta oddelek od 600 do 7*»1 rek'j- merih zarobljene plače in terjatve a oddelka na sodišču inandiranih m do 400 navadiuii pismi Lani so ekspediraJi nad 250.000 pisem. Že zadnjič smo omeakli, da so bila 76 posestnikom prodana zemljišča na javni dražbi. Nekaterim je biio piodanih več zemljišč, vpisanih v knjige p >d vhžke raznih katastrskih občin. Javne dražbe fc vrše v sobi št 16 izvršilnega oddelka. Izvršil, oddelek je lani izvršil 6500 mobil-luamih eksekucij. Zarubljcno je bilo mnogo pohištva, raznih dragocenosti in drusih premičnin. Mnoge zarubljene stvari so prodali na javini dražbi. Predlanskim le bilo mobilijarnih rubežni 6612. V 1662 primerih (leta 15^2S v 1715) so bile zarubljene razne terjatve in stalne mesečne plače V približno 80'/« vseh primerov so bile zarubljene stalne mettbnc plače privatnim in državnim nameščencem. Zanimivo je. da so bile mobllUarne ru-l>ežni uspešne pri 2693 zarubljencih (predlanskim 2705). ori drugih pa niso našli ničesar, kar hi se dalo zarubiti. Izvršilni organi radi pripovedujejo vesele in žalostne zgodbe iz svoje prakse, kadar so dobTe volje. Najraje povedo, kako je nekje mlad eksekutor rarubil kme-tiču sadje na drevju. Lani septembra, ko je sadle dozorevalo, je zapisal v rubežni zapisnik med zarubljene predmete »sadje na drevju«. Izvršilno postopanje Je Slo seveda svojo pot Dražba »sadja na drevju* hi se morala vršiti nekaj dni pred božičem. Sadja na drevju pa seveda niso mogli prodati, ker je bilo ie davno otreseno. 0 ženi in za ženo Pravkar je izšla za delovno ženstvo vsega kulturnega sveta velezanimiva. knjiga vseučiliškega docenta dr. R. Hofstatterja, Knjiga obsega 516 strani s 180 tabelami (statistikami, kurvami, pregledi i. dr.) m ima naslov: Die arbeitende Frau, ibre wirt-schaftlicbe Lagc, Gesui\d3ieit, Ebc urn d Mutterscb.aft. Izdalia jo je založba M- Per-lesa na Dunaju in Leipzigu. »Cisto odveč se mi zdi, še dandanes pisati o potrebnosti pridobitne delavnosti žene izven doma. Tako je razširjena, da je naša dolžnost predvsem, osvoboditi to žensko delovanje izven doma kolikor možno premnogih nevarnosti, med temi dveh največjih, da jim zabran ja materinstvo in vzgajati otroke, Selc ko bo izvršena ta najbolj nujna zahteva, se lahko lotimo dela, da povedemo ženo polagoma zopet v hišo. To hišo pa je treba večinoma šele zgraditi, in zgraditi jo mora mož. Mož mora postati zopet stalno naseljen, zakaj industrijski delavec in takorekoč vsak mestni stanovanjski najemnik je postal zopet nomad, tuj gost na zemlji. Kultura se razvija nazaj! Zaščita najemnikov stanovanj je Lahko le začasna pomoč; na-seljenje ljudi, modra razdelitev zemljišč sta mnogo dalekovidne j ša. Le ako ima stalni naseljenec zemljo, ima zanimanje za močan naraščaj. Negotovost zasebno imovine je bil možu eden glavnih vzrokov, da si je želel le malo ali celo nič otrok. Z večjo ali manjSo željo po otrokih pa pada in se dviga čistanje žene. In če ima že stavek: »Vsak mož ima seno, ki jo zasluži!« za po\-preček vedno veljavo* lahko pač tudi mirno rečemo: 2ona je produkt moža. Je* smatram za neumnost, ako mož malenkostno išče na ženi napake in smatram za strahopetnost, ako mož sploh za karkoli vali krivdo oa ženo. In za slabost moža smatram, ako zahteva od žene izpremembo življi n tak ili pogojev. Ženska emancipacija se smatra le zmotno za sovražnost proti možu, ker v istini je le prisljem obramba, ne proti možu, nego proti nevarnostim sveta in življenja. Iz-kušajmo torej ženo bolje spoznati!« To je nekaj stavkov iz uvoda te knjige, ki kaže, kako mora današnja žena živeti in delati Znanstveno objektivno razlaga vse vrste ženskega dela in vplivanje tega delovanja na ustanavljanje rodbin, na porode in vzgojo deoe. Temeljno načelo pa je znanstveniku, da je lena nadomesti j iva v tovarna, v obrti, trgovini v pisarni in končno prav povsod, samo ne v otroški sobi- Pisatelj razHaga kako se je notranje izpremeni-lo razmerje obeh spolov z bistvenimi iz-pretnetubaiui zunanjega življenja, v kobko je vsega tega kriv mož ter v katerih smereh je želeti, možno in neizogibno, da se to razmerje uredi. Dr. 1 lofst.a rcr dokazuje, da prenaša ženska vsako pridobitno delo prav dobro, ako je duševno dovolj zadovoljevana izven dela: v rodbini ali v ljubezni. Kajti »materinstvo« je pravi vir njene sile, njene vrednosti, njene časti. Zato ima žena navadno višje notranje življenje kakor čisto mehanično delavni mož. Vse ženske poklice, ki so kakorkoli »materinska«, prenašajo ženske prav dobro, če tudi niso resnično matere. Paralela med materinstvom žene in duše vnos t jo moža gre tako daleč, da *e na najvišji stopnji skoraj zmešata. Glede enakopravnosti obeh spolov pravi pisatelj: »Delati oba spola enaka, to pomen j a naravnost nazadovanje kulture. Vsak napredek leži baš v vedno večjem razloča-nju obeh spolov. Vsak spol se naj izživlja zase. Z višjega stališča gledano, je poklic žene vedno le materinstvo. »Tretji spol« je utopija. 2ene ni smatrati v nobenem poklicu za ma«1 j »'redno, nego le za svojevrstno vredno . . .« Ženske, ki ne rode, se postarajo hitreje; ženske, ki rode in še delajo doma in izven doma, pa se seveda postarajo še hitreje. Znaki utrujenosti in obrabljenosti se pojavljajo pri ženi prej kakor pn možu. ki ie fiziološki kreplcejši, čeprav je morda telesno z ženo enako težak. Delovna žena se postara že v dobi, ko stoji nedelovna žena še v svojem cvetu. O posameznih poglavjih te knjige m-pregovorkno polagoma prihodnjič. E KUUC Na***«*, najtrajneft*. aato Navdušenje in vsakdanjost — O, ljubezen je prava luč življerbja! — Je, je, A Čim se dva vzameta, začneta takod dobivati račune za luč. Pri vojakih. Zdravnik: Kaj? Hoditi ne morete. Dara vam ricinovegu olja, in tekali boste, da bo veselje. Str ar, »SLOVENSKI NARODc, dne 28. januarja 1930. Stev. 22 44 Marcel -PricJiet Set* zarit Diavolo Moral se je na vso moč premagovati, da bi prekinil tako prijeten pogovor in se napotil tja, kamor ga je klicala dolžnost. Vstal je. Magdalena se je zdrznila, kakor bi ga hotela zadržati, in vprašala je: — Drevi torej odpotujete? To vprašanje ie opozorilo seržanta tia dolžnost- Globoko ie vzdihnil in za-mrmral : — Da . . . Moram. — Pred odhodom se še vidiva, kaj ne? — je vprašala vohunka. — Da. — Torej vam ne porečem »zbogom«, temveč »na svidenje«. Dolgo sta si stiskala roke. In seržant Diavolo je nekam nerad odhajal od lepe vdove. Ko je bil zopet na trgu, mu je glava •kar gorela. Tisočere, na prvi pogled nasprotujoče si želje, so mu rojile po glavi. Čutil je potrebo spraviti svoje misli v red. Zagledal je krasno, senčnato pot, vodečo na senčnate griče. Napotil se je tja. Pot ga je vodila med dolgimi vrstami kaktusov, agav, aloj in datlovih pahn. Tako je prispel do stolpa Ba-lenda, stoječega ob strmem pobočju skal nad morjem, kakor da je prilepljen k njim. Stoječ ob tem spomeniku preteklosti, zgrajenem tu sredi prirode, je Ma-xime spoznal, kako neznatni so ljudje, ki se rode in umirajo, ne da bi po njih kaj ostalo. Začel je filozofirati. — Življenje je kratko, čemu bi ga Človek tako visoko cenil? — je vzdihnil in se ozrl po slikoviti pokrajini pod seboj. — Beatrice, Magdalene, grofice de Rovaljoie, njene hčerke in mene ne bo več, a vsa ta lepota bo še tu . . . Potem pa? . . . Tedaj je nastal v stoični plemićevi duši boj, s katerim se boji v Maroku še primerjati niso dali. Ni vedel več, kje je njegova dolžnost. Ali naj se vrne k tovarišem 4. polka tujske legije? Ali naj znova stopi na bojišče in brani domovino? Ali pa naj samovoljno podaljša dopust in se loti z vso energijo dela, katerega še ni dokončal ? Odpotovati ali ostati? To je bilo vprašanje, na katero Maxime de Frile-nse sam ni mogel odgovoriti. Zamislil se je. Ce bi šlo samo za Beatrico, bi odpotoval s težkim srcem, odpotoval bi pa le. Ne da bi ne imel svoje sestre rad, pač pa ker ve, da je dobila zaščitnika v osebi svojega moža Borisa Kantemira. Nasprotno pa, in ker ni mogla nobena nizkotna sebičnost oskruniti njegovih zaslug za domovino, je bil Mamurne prepričan, da ga ne veže na Francijo ljubezen do Magdalene de Vaulnes. Lepa vdova nujno potrebuej njegove pomoči. Ce veruje vanj tako, kakor veruje on vanjo, lahko mirno in potrpežljivo čaka, da se vrne iz Maroka. Toda tu je bila še druga ženska, katero je hotel seržant Diavolo braniti in rešTiti. Vedel je dobro, da bi bila grofica de Rovalooie rešena, če bi plačal za njo odkupnino. Toda usoda je hotda drugače, kajti Borisa, ki ba edini mogel dati Maxmiu toliko denarja, ni bilo v Nizzi. Ce bi seržant Diavolo kot vesten vojak še istega večera zapustil Nrzzo, kaj bi se zgodilo z nesrečno Moniko? Kaj bi bilo z Yveto, dražestno groficino hčerko? In kaj bi se zgodilo z njegovim predstojnikom, splošno priljubljenim polkovnikom, ki potrebuje popolno svobodo duha, da izpolni svojo težko nalogo? Maxime je še dolgo kolebal. Dobro se je zavedal velikega pomena odločitve, pred katero je stal. Na drugi strani ran je bilo pa težko zapustiti Moniko v največji nevarnosti. Ko je solnce zahajalo, je bil boj v seržantovem srcu dobojevan. Da bi mogel polkovnik grof de Rovaljoie še nadalje nositi glavo pokonci in ostati vzor hrabrosti, je sklenil Ma-xime de Frileuse ostati v Nizzi. Svoj sklep je dobro premislil. Vedel je že vnaprej, da ga Čaka nova sramota. Proglase ga za vojaškega begunca. Čaka ga najstrožja in obenem naj-sramofcnejša kazen, kajti z vojaki, ki pobegnejo iz tujske legije, se ne šalijo, posebno pa ne med vojno. Seržant Diavolo postane torej vojaški begunec, toda vojvoda Maxime de Frileuse stori zopet plemenito delo. Tega se je dobro zavedal. Ponosno je dvignil glavo in njegova hoja je postala dostojanstvena. Ta boj z vestjo je trajal že predolgo. Vsi ljudje so bili že odšli s hriba, na katerem so stale razvaline starega gradu. Mladi plemič je opaziil, da je sam. Zadnjič se je ozrl po čarobni pokrajini, ozrl se je na zvezde, ki so se prižigale na nebu, potem se je pa počasi napotil nazaj v mesto rajanja, v katerem je delala uboga žena težko pokoro za greh mladosti. Nepremagljiva sila je gnala Maxima v okolico kolodvora. Zaslišal je žvižganje vlaka, s katerim bi se bil moral odpeljati, če bi bil hotel pravočasno prispeti v Marseill in se vkrcati na parnik. Na obrazu se mu ni poznalo, da mu je žal ali da ga peče vest. Obrnil se je proti jugu in zašepetal: — Seržant Diavolo — dezerter! Potem je pa pripomnil resno: — Borite se za naju dva, polkovnik! Jaz se bom boril za vas tu. PRI CIGANKI. — Gospodična, dam vam čudodel« ne pijače. Dajte jo zaročencu in ljubil vas bo do smrti. — To je odveč. Pijače mi le dajte, toda samo toliko, da mi bo zvest me* sec dni. V šestih urah zgrajena hiša Edisonovo mnenje o hišah iz litega betona — Enodružinska hiša za 5600 Din Edison, ki je postal s svojimi izumi eden največjih dobrotnikov človeštva, je začel že pred leti razmišljati, kako bi se dale graditi niše hdtro in tako poceni, da bi bile dostopne tudi najsiro-raašnejšim ljudem. Kot izredno iznajdljiv mož je kmaki prišel na idejo, da bi se dale hiše vlivati iz betona. Bil je pa tako zaposlen z drugimi izumi da je na hiše tz litega betona pozabil. Njegovo idejo je mesnica] holandski inženjer Harms, ki je zgradil najprej na Holandiskem, potem pa bfeu Pariza več takih bis. Stene iz betona vlite hiše so v primeri s stenami zidanih hiš mnogo tanj-še. Način gradnje je zelo enostaven. Rabijo se železni modeli, iz katerih postavijo delavci najprej celo hišo, potem pa nalijejo v modele tekočega betona. Enonadstropno hišo zgrade v šestih urah. Čez tri dni odstranijo poedine deJe modela in biŠa je zgrajena. Preostaja jo samo še man>Ša dela, montiranje in okraski, potem pa začno opremiiati notranjost in stranke se lahko vselijo. Kb so Edisona vprašali, kako bi gradil hišo iz litega betona, je izjavil: —- Tega izuma sem zelo vesel, ker bo kor4stil naisiromašneišim ljudem. Ideja vlivati hiše iz betona je zelo enostavna, vendar pa je bilo treba več let delati, predno se mi je posrečilo doseči ta cilj. Ce imamo model hiše in beton, je treba poravnati samo stavbišče in izkopati teme»Ue, pa so priprave končane. Model hiše se sestavi iz manjših delov, kar je več ali manj mehan:Čno delo. Najtežje je polnjenje modela. Pod zračnim pritiskom potisnemo v model tekoči beton, ki se enakomerno razdeli in prodre v vse kotičke. Zračni tlak mora biti vedno večji, največji pa, ko je model že napolnjen z betonom. Z zračnim pritiskom odstranimo iz betona vodo. ki odteka po posebnih žlebič-kih iz modela. V šestih urah lahko zgradimo enonadstropno hišo. v kateri je prostora za dve družini. Cim sc beton posuši, odstranimo modele in jih lahko rabimo za drugo hišo. Hiša iz litega betona je že sama po sebi lepa. Model je narejen tako, da ni treba nobenega vrtanja, ne sekanja, kakor pri zidanih hišah. D vod nižinska Irša iz litega betona stane 200 do 250 dolarjev, enodružinska na 100 dolariev aTi v naši valuti okrog 5600 D:n. Železni model je precej drag, toda tudi to se kmalu amortizira, posebno če je več reflek-•tantov za take hiše. Edisonu so mnogi očitali. Ja bi bila stanovanjska kolonija iz takih hiš preveč dolgočasna in enolična. Edison ;c pa odgovoril, da se tega ni treba bati, kajti modeli so lahko različni, poleg tega si pa znajo ljudje hiše sami irre-d.iti in okrasiti po svojem okusu. Da preprečimo enoličnost zadostuje že barva sten. Poleg tega si lahko pomagamo z rožami in raznimi rastlinam', ki požive vsako stanovanjsko kolonijo, čeprav so vse hišice enake. Seveda nI mogoče graditi hiš iz litega betona v velikem mestu, ker potrebujemo za nje veliko prostora. Pač je pa ta nač;n gradnje zelo priporočljiv za manjša mesta, kjer je v okolic! dovoli prostora, in pa za delavske kolonije. Tihotapstvo kokaina HambUTska policija je pregledala lekarne in našla nad 10.000 podtaknjenih receptov, po katerib so dobivali ljudje kokarin. Policija je vložila 2000 ovadb. Kokain tihotapijo in prodajajo v Hamburgn na debelo. Baje je tihotapstvo kokaina razširjeno po vseh velikih mestih m sicer zato. ker se je Kemija po vojni preveč demokratizirala. Središče tihotapstva kokaina je Nemčija, ki pošilja zdravila in kemikalije, torej tud«! kokain in heroin, po vsem svetu. Kokain je v Nemčiji pod nadzorstvom zdravstvenega urada, ki pa nima dovolj organov, da bi preprečil tihotapstvo in prodajo kokaina na skrivaj. Dekagram tega strupa stane v Nemčiji 3 marke in ker je to količina, kd zadostuje za pošteno omamo, segajo ljudje zelo radi po kokainu. Kokain prodajajo zvečer na vseh križiščih m vogalih večjih ulic, na postajališčih cestne železnice, pred nočnimi lokali, kavarnami, kinematografi, gledališči itd. V Hamburgu in drugih mestih so prodajalci kokaina splošno znani in policija jim ne more do živega. V ham-binrškem pristanišču sprejemajo tihotapci velike količine kokaina in ga pošiljajo v Nemčijo in na Holand-sko, posebno pa v Kanado. Navadno tihotapijo kokain v otroških igračah. V pošiljki otroških igrač Lz Madžarske na Kitajsko so našli v Hamburgu za 200.000 mark kokaina. Kokain so našli v Hamburgu celo v ceveh železnih postelfj, v avtomobilskih pnevmatikah in v železnih blagajnah. Premeteni tihotapci so ga vtihotapili celo v obleke potnikov m ga v pristanišču vzeli nazaj, ne da bi potniki slutili, da so nehote prenašali prepovedano robo. Tihotapstvo kokaina seveda dobro nese in zato ie tako razširjeno. Orožniški kapitan razbojnik Iz runi unske vasi Tačova sc ;e odpeljal te dni mesar Janko v romansko obmejno mesto Siget. Bilo jc preti večeru, ko ga ie fa&M mesta na cesti ustavila starka in ga prosila, naj jo vzame na voz. Starka je bila zgovorna in pripovedovala je mesarju, da je namenjena v mesto po opravkih in da mu je zelo hvaležna, da jo je vzei na voz ker je že težko hodila. Ni mu pa hotela povedati od kod je. Blizu mesta je v gozdu prosila mesarja, naj ustavi konje, češ da pojde do mesta peš. V hipu. ko je zlezla z voza. je potegnila izza nedrij revolver in zahtevala od prestrašenega mesarja denar. Mesar si je pa kmalu toliko opomogel od strahu, da ie bojevito starko prosil, naj ga ne ustreli, češ da ji izroči ves denar. Segel je v Žep po denarnico, namesto nje je pa potegnil iz žepa revolver in ustrelil. Zadel je starko v prsa tako, da se je nezavestna zgrudila. Mesar ji je obvezal rano, potem je pa naložil ranienko na voz in jo odpeljal v bolnico. O napadu je obvestil orožnike, ki so uvedli preiskavo. V bolnici so pa ugotovili, da je napadalka moški. Gre za rumunskega orožniškega kapitana, ki se jc preoblekel v starko in napadel mesarja, da bi se polasrtil njegovega denarja. Učenost za smeh Aleksander j«» imol armada 44» £o 5iV letnih mlad^niT-ov. Aleksander je bil 21 let po svoji >mrti zastrupljen, Njegovo *uirt ja občutila \na Azija, vendar pa lato po nier» prUaL Ko je torej Ce&ar tako v zadnjlii -- ko je torej tako v zadnjih — ja, ko je tako v zadnjih — ja, je umrl. Brut in Kasij sta umorila Cezarja na zdravju zelo škodljiv način. Var je bil edini rimski vojskovodja, ki mu je u«pelot da so ga »mri premagali. Najprej je Julijan umoril sebe, pot.*m svojega oce*a in nato še s^ebe. Že Tacit pravi, da so bili stari \ojuH tako veliki kakor pruska dvorna garda. Tako je torej kralj Alfonz na>topil vzhodni del svojega življenja. Pri umikanju iz Španije so bile iw»!o ta. ko slabe, da po morali 8 voz vpreči v on^ ga konja. >%MaK o£lasi< Vsaka beseda 50 p tu-. Plača me lahko tadi o znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke ne ■ ■■■ nd&ovnrirrmo Naj mani H o&a* Rt« S*—- —» v vseh modnih barvah A.&E.SKABERNE LJUBLJANA KLIŠEJE >■ ■ vseh vrst. ČRlrfE in avto* tipue, izdeluje po predloženih risbah. perop1sih in slikah za navaden tisk au za f1nejšo izvedbo v eni ali več barvah toćno po naročilu in v najkrajšem Času po nizkih cenah JUGOGRAFIKA, uumjana TISKOVNA IN ZMOŽNA MtUftRA IO F. SV PETRI WM.*ft Psa čuvaja za tirgovino kupim Ponudbe u a upravo Msta pod »Pes*. 713 Šofer z desetletno prakso, ki večino poprav a okstorbi sam, išče službo v Ju2osLavijd. Vešč ie slov. in n-em-škeia jezika v govora in pisavi. Dosedaj >je vozil v inozemstvu. Ponudbe na naslov: Obrul Ph-i^pp, Goss b. Leoben 6S, Sftmfc., ftsten 718 j£ Premog in popokaoima suha drva dobavlja na dom A. Jeraočič, Karlovška cesta št. 8. Telefon 3457. 113-L Strokovno liglašuje ter popravlja klavirje 6. Jurasek, Ljubljana, Ključavničarska ul. št. 3 — Mestni trg 22 4/T Ribje olje sveže, najfinejše, norveški iz lekarne dr G Picoolija v Lj ubijan:, se pnjOToča bted%n, skabotmtm osebam. 87-4. Dalmacija V So&nu-Split (Salona«) naprodaj veiiba, prenovljena hdŽa, v kateri se nahaja kavarna m restavracija, na najlepšem prostoru, 8 sob za stanovanje Okrog hiše dvorišče, vrrt in travnik ca. 2300 m3. Za aipil-nesa velika bodočnost. Cena 1.100.000. Naslov: Dioklecijan, Solim. 708 DRVA PREMOG KOKS pri družbi »Kurivo«, Dunajska cesta št 33. — Javna skladišča. Tel. 3434. U-T sbbbbsbbsbi Dva parna kotla kompletna, bakrene cevi, železne kandelabre, motor S HP, komore-sor, krožne škarje, stroj za rob-1 jen je ptečevine, sidra, proda Franc Stupica, železmna v Ljubljani bbbbbbbbbb; Bolničarka s spročevaiiL, tečajem 0 masaž*, 5H*etno prakso, specijetoo ta notranje bolezni, išče shrfbo v sanatoriju a£ bolnici. Nasiov Uspeaskv. Straža, Novo mesto. 717 Prazni zaboji (večje število, usodno naprodaj. Nasdov v opravi »Skrv. Narod a. c 714 Premog fen DRVA najboljše vrste dobavite L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 fttL Klavirje «a tii mtmt prodaja, iaspo-soinje, popravlja in Čisto oglašuje najceneje tudi na obroke — tovarm klavirjev iWARB£NEK, UoMfrna, Gregorčičeva 5, Rimska c. 2. 712 pnde p opolnuma do veljave, če oglašujete v edinem m najsta'ejšem slovenskem popoldnevniku Siovenslki flaled Pištole za strasenje Lovske paske, flobette, brovatec pištole, lovske m ribiške potrebščine Ima vedno v zalogi F. K. Kaiser, puškar, Ljubljana, Kongresni trg št. 9. P0H - PERJE R.MIKLAOC LJUBLJANA Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji ia šivilje, krojač* 1q CevJJarje tez za vsak dom Preden si nabavite stroj, otfejte si to vrednost pri tvrdkl LUD. BARAGA. Ljubljana selen bar jo \ a allca (']. Brezplačen pouk ISletna garancija Telefon št ^980 21-L TltakuCatutni papir £g a (Din ar— y/%odaja uptava ,&lovent>(ieqa flatedu, □□□□□□□lii nuna icojuu n a 11 n n i,jmjLiumji-» j »mm Sodavičarji! Najboljše in najcenejše Ia. češke siSonske, kraherlske limonadne bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja Čehostaklo' Ljubljana, Komenskega ul. 20 UeMe Jofllp ZapaoflK. - Za »ttvodao — Za np*ft«o ta del t: O*oo Cbraeeof. — Vet v L^ub^azu.