Poštnina platana y goUrini. STKV. 256. P*»am«aaa storilka Dia 1.—. V LJUBLJANI. sobota, dne 5. decembra 1925. LfSTG JI- &&aja vsak dca op*Id*e, ianrsonS nedelj i«priia«ikor. 3fese£na naročnina: V Ljubljani in požti: Din 20*—, inozemstvo Din 30- po Mrhi Neodvisen političen list UREDNIŠTVO D» UPRATNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 6TEV. 15. TELEFON ŠTEV. &5X JUfe*pW m se tj«5*]«. _ Oglasi po tarifn. Pisiaeaiia vpražanjeai naj se priloži znamka za odguvar. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. V lastni zadevi. Dasi je »Narodni Dnevnik« dosledno poudarjal, da je čisto neodvisen list in to s svojo pisavo tudi dokazal, se vendar še piše o nas enkrat, da smo vladno, drugič da smo radikalno, tretjič da smo radičevsko ali pa dr. Ravnikarjevo glasilo. Da te govorice in z njimi zvezane intrige enkrat za vselej udušimo, smatramo za potrebno, da še enkrat z vso jasnostjo in odkritosrčnostjo razložimo svoje stališče do strank, vlade in posameznikov. Smo neodvisen list in hočemo to ostati, ker vemo, da more samo res neodvisen list popolnoma zadostiti svoji dolžnosti, da je namreč ves v službi naroda in modeme demokracije ter da more objektivno poročali. In tej nalogi smo bili Jsvesti. Nobene ideje, ki je bila sprožena, nismo obravnavali po strankarskem kopitu, temveč vedno smo zastopali samo to, kar smo smatrali za dobro in pravilno. Samo mi smo dosledno nastopili proti '1 rboveljski, samo mi smo dosledno branili slovensko posest Ljubljanske kreditne banke, samo mi smo se dosledno izrekli proti vsakemu preganjanju uradnikov, pa naj bodo ti liberalci ali klerikalci, samo mi smo dosledno zahtevali priznanje Rusije in samo mi srno v manjšinskem vprašanju dosledno ,,o mislil, se je vedno mogel poslužiti ‘godnega Dnevnika«, ne da se mu je 0 treba bati očitka, da je že prešel h Priprave strank. SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. RADIKALOV V ZAGREBU. ZBOROVANJE Beograd, 5. dec. V predstavništvu vlade vlada popolno zatišje radi lahkega prehlajenja ministrskega predsednika in zaradi edgodenih skupščinskih sej. Ves dan se niso pojavili nikaki značilni politični dogodki, samo v vrstah demokratske stranke je bila večja živahnost zaradi priprav za kongres. Včeraj je bila seja glavnega edbera demo-kratske stranke, tekom katere je pose-til dr. Anton Korošec Ljubo Davidovi-ča, da se medsebojno informirata o situaciji. V Beogradu se opaža veliko za- DR. SRSKIČ V AVDIENCI. Beograd, 5. decembra. Za včeraj se more od važnejših političnih dogodkov zabeležiti samo avdijenca ministra za izenačenje zakonov dr. Milana Srskiča pri Nj. Vel. kralju. Ta avdijenca je bila v zvezi z rešitvijo materijalnih vprašanj članov rodbine Petroviča Njegoša. Ministru dr. Srskiču je z zadnjo odločbo ministrskega sveta poverjeno proučavanje tega vprašanja in mu je dolžnost, da predloži referat o tem. SVEČANA OTVORITEV DOMA MATERINSKEGA UDRUŽENJA. Beograd, 5. dec. Včeraj je bil na svečan način otvorjen dom materinskega udruženja. Te slavnosti so se udeležili Nj. Vel. kralj in kraljica, minister narodnega zdravja, minister prosvete, poljski poslanik z gospo, češkoslovaški poslanik z gospo, predstavniki vojaških in civilnih oblastev in predstavniki raznih kulturnih udruženj. Minister narodnega zdravja je nato otvoril higijensko razstavo, ki jo je priredilo ministrstvo za narodno zdravje. Popoldne je bila čajanka, na katero je bilo povabljenih mnogo uglednih meščanov. IZJAVA POSLANCA PRECCE IN HADŽI OMANA, eograd, 5. dec. Ker so se v Bosni in enegovini zaradi sprejetja predlogov poslancev Precce in Hadži Omana o tobaku za domačo porabo širile razne vesti, ki so bile naperjene proti HSS, sta omenjena poslanca dala včeraj novinarjem obširnejše izjave. V teh se točno opisuje to vprašanje in naglasa gospodarsko propadanje kmetskega ljudstva v Hercegovini. Na koncu izjave sta poslanca izrazila nado, da bo ugodeno upravičenim zahtevam za zboljšanje današnjega bednega stanja hercegovskih seljakov. »klerikalcem« ali »liberalcem«. Tudi ta ozkosrčnost je pred našiim nastopom vladala v slovenskem časopisju. Usodna napaka slovenskega časopisja je, da je v službi strank, mesto v službi javnosti. Da se ta napaka odpravi, je nastal »Narodni Dnevnik« in ni še izumrl idealizem, da ne bi mogel »Narodni Dnevnik« ostali tej svoji nalogi zvest. To je na kratko naše stališče in samo kdor je slabe volje — bo trdil nasprotno. nimanje za jutrišnje zborovanje radikalov v Zagrebu. Sinoči sla cdpotova.a v Zagreb Ljuba Jovanovič in dr. Laza Markovič, iz Zagreta se povrneta v sre-1 do, ko bo seja radi* alskega poslanskega kluba. Na tej seji se bo nadaljevala diskusija o brodarskem sindikatu in o po-I roiilu dr. Nin!;a Periča o mednarodni | konferenci za javno pravo v Haagu in j o interparlamentarni konferenci v Wasli-ingtonu in Ottavi, o čemer bo podal re-! ferat dr. V el iz ar Jankovič. VELIKE SVEČANOSTI OB PRILIKI KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE. Beograd, 5. decembra. Dne 17. decembra se bo v celi državi na najsvečanej-ši način proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja. V vseh cerkvah in molilnicah bo svečana služba božja in revija čet. V Beogradu se vrše velike priprave za ta dan. STEFAN RADIČ ODPOTOVAL V ZAGREB. Beograil, 5. dec. Včeraj ob 6. je imel Stefan Radič konferenco z ministri hr-vatske seljaške stranke. Na tej konferenci se je razpravljalo o notranjih stvareh stranke, zlasti o postopanju ministrov HSS v času Radičeve odsotnosti. Minister Štefan Radič je odpotoval sinoči v spremstvu ministra za šume in rude v Zagreb, kjer ostane nekoliko dni. Poleg zasebnih poslov bo minister v Zagrebu izvršil inšpekcijo prosvetnih ustanov. Povrne se v torek ali sredo. Še pred Božičem bo minister Štefan Radič posetil Ljubljano, kjer bo tudi inšpiciral prosvetne ustanove. DEPUTACIJA GLEDALIŠKIH IGRALCEV PRI ST. RADIČU. Beograd, 5. dec. V teku včerajšnjega dne je bilo v ministrstvu prosvete podpisanih mnego aktov, ki so čakali na rešitev. Minister Štefan Radič je pred svojim odhodom v Zagreb sprejel predstavnike udruženja igralcev, ki so mu predložili svoje zahteve in potrebe glede na materijalni položaj. ZA UPOKOJENE UČITELJE. Beograd, 5. dec. Danes so posetili ministra za prosveto delegati učiteljskih upokojencev in mu razložili bedno stanje upokojenega učiteljstva. Prosili so ministra, da upokojence naknadno prevede na novi uradniški zakon. Minister Štefan Radič je obljubil, da se bo zavzel za njihove upravičene zahteve. PREDAVANJE DR. ANGJELINOVIČA. Beograd, 5. dec. Včeraj popoldne je imel dr. Angjelinovič v meščanskem klubu demokratske stranke predavanje o fasistovski Italiji. Pred predavanjem je na kratko spregovoril g. Ljuba Davido-vič. Dvorana je bila polna občinstva. SEJA RAZOROŽIT VENE KOMISIJE V ŽENEVI. ZenoTa, 5. dec. Včeraj je imela sejo komisija za omejitev oboroževanja. V komisiji sta tudi dva člana Sveta Zveze narodov. Seji je predsedoval francoski delegat Paul Boncourt. Sklenjeno je bilo, da se predloži Zvezi narodov obširno poročilo, v katerem naj bi bil očrtan ves sistem, po katerem bi se morala voditi akcija za ■ razorožitev. V poročilu komisija med drugim predlaga, da bi se v prvi polovici prihodnjega leta vršila v Evropi mednarodna konferenca za omejitev oboroževanja. V Ženevo sta prišla včeraj lord Robert Cecil in avstrijski kancelar Ramek. Dopotovali pa sta tja včeraj tudi grška in bolgarska delegacija. — Prva seja Sveta Zveze,narodov bo v ponedeljek. Do tega časa pa bood delali le posamezni odbori. NGve kombinacije odložene na spomlad. jueogi-aJ, 0. decembra. Politični liirogj j za pomično situacija, četudi ta Cuiiits ni nupeut. Govori se mnogo o uaUv,sa4i-i n.eu raznimi stranicami, zla-•Jii o iLuiji demokratov iu muslimanov, /-aunji anevi ni^o prinesli niivaivih no-. i.i u^oa^ov, aa bi se vsaj kolikor io-liivo m^gla deiimrati politična situacija, v podiLnih krogin se v glavnem pov-oaija, aa nočeta Steian Radič in Nikolu .rasic imeti volitve, z druge strani pa se zed, da se razširi današn a koalicija. Za sedaj se ne more nič konkretnega povedati, v kako smer bo krenila situacija. Seoaj se govori samo o tem, kal,,) bi se dal sondirati teren, da pride do živahnejše politične akcije. Interesantno je, da tudi pri radikalih vlada prepričanje, da se nova politika sporazuma za nobeno ceno ne sme opustiti, temveč le izpopolniti. V teku pomladi se bo pao moralo rešiti vprašanje, ali naj se razširi vladna koalicija ali pa se razpišejo volitve. ZDRAVSTVENO STANJE N. PASIČA SE ZBOLJŠALO. Beograd, 5. dec. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Nikole Pasica se je včeraj obrnilo precej na boljJe. Predvčerajšnjim je imel bolnik še 37* vročine, \6eraj pa je vročina popolnoma ponehala. Zaradi slabega vremena pa ministrski predsednik vendar še nekaj dni ne sme zapustiti sobe. - r—n |||r_ (l , , ^ DR. ČERNY SESTAVI URADNIŠKO VLADO. Praga, 5. dec. Predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk je sprejel načelnika deželne uprave za Češko dr. Černega. V političnih krogih se govori, da mu bo Masaryk poveril mandat za sestavo vlade, ki bi naj bila povsem uradniška. NOVA ŠPANSKA VLADA PREVZELA SVOJE POSLE. Madrid, 5. dec. Novi ministri so prevzeli svoje posle. Včeraj popoldne so imeli vsi člani civilne vlade sejo, na kateri se je organizirala nova stranka pod imenom: patriotska zajednica. Glasilo nove stranke bo znani list »La Nazione<. PRED SESTANKOM ČIČERINA S CHAMBERLAINOM. London, 5. dec. V političnih krogih se širijo glasovi o Briandovem prizadevanju, da pride do sestanka med Chamberlainom in čičerinom. Če to uspe, hi se vršil sestanek med božičem in novim letom. ODPOR PROTI LOUCHEURJEVEMU NAČRTU V SENATU. Paril, 5. decembra: V senatu se je pričela debata o finančnem načrtu. Veliko razburjenje so povzročile vesti, da znašajo predujmi pri francoski banki letos 7 in pol milijarde frankov. ITALIJANSKA DELEGACIJA SE JE VRNILA IZ AMERIKE. Ženeva, 5. dec. Včeraj ob 11. so dospeli z brzovlakom iz Pariza italijanski finančni minister Volpi in ostali člani italijanske delegacije, ki je zaključila v Ameriki pogodbo o konsolidaciji vojnih dolgov Italije. Delegati so bili slovesno ;-p“ejeti. Ob 4. popoldne so odpotovali zopet naprej proti Turinu ter imajo danes dospeti v Rim. Pred odhodom iz. Pariza je predsednik francoske republike Volpija odlikoval z redom častne legije- Narodni poslanec Ivan Pucelj: Iz Radičeve torbe. Tista ljubljanska frakarija, ki je časih mislila, da je mogoče vleči kmeta z gosposkimi frazami in pomalanim papirjem, je posebno huda na kmečko misel in naravno na tov. Št. Radiča, kot našega najmočnejšega voditelja, pa še najbolj. Dolga leta so ga slov. javnosti predstavljali kot demagoga in zapeljivca kmečkega naroda, kot sebičneža 'ali častihlepnega abnormalnega človeka ali celo kot izdajalca in največjega drž. škodljivca. In še danes bi ljubljanska »Jutrova« ko »Slovenčeva« frakarija rada vzdržala vero v slovenskem ljudstvu, kakšna nesreča bi to bila za Slovenijo, če se v celoti odloči za Radičevo politiko. Za vodilne gospode obeh nam nasprotnih strank gotovo, ker jim bo potem odklenkalo. Zdrav narodov razum pa je že našel svojo pravilno orijentacijo in ni več daleč čas, ko bodo oboji naši nasprotniki v Sloveniji to, kar po svojem delu odnosno nedelu tudi v resnici zaslužijo. Ko je letošnje pomladi naša SKS šla po edini pravi poti k hrvaški seljački stranki in •se ž njo zvezala, ni bilo vpitja ne konca na kraja, ne pri eselesarjih, ne pri Žerjavovc-ih. Oboji so se gnali na vse pretege dokazati največkrat slabo informirani slovenski politični javnosti, kakšna napaka je to in kakšna nesreča ji bo sledila. Zlasti moja oseba je bila izpostavljena vsem mogočim napadom in vsestranskemu ognju z besedo in podobo, v tisku in na shodih. Hvala bogu in moji zdravi materi, da ne morejo imeti slične kanona-de nobenega učinka, če vem, da sem na pravem, potu! Naj omenim le, da mi je v obilici* karikatur iz one dobe ugajala posebno ona, ko so me naslikali, kako me nosi sedanji naš minister prosvete v hrvaški kmečki obleki v svoji veliki hrvaški torbi. Ne zaradi ideje, še manj zaradi izdelave, nego zato, ker sem vedel, da bo bodočnost to karikaturo krvavo j osmešila. Moji otroci so to uganili, pa so jo i dali lepo preslikati na desko in so mi jo poklonili za god. Visi na steni in kadar se ozrem na njo, se spomnim žalostne politične kratkovidnosti uboge Slovenije. Jaz pa, ki sedaj — po fantaziji karikaturista — v tej udobni in za mene in moje politične prijatelje dovolj Veliki torbi prav do- j bro sedim in ne samo sedim, nego debrn prav tako, kakor smo bili začeli s tovariši le- ! ta 1921, smatram za dolžnost, da za letošnje- . ga Miklavža naštejem vsaj najglavnejše siva- i ri, ki sem jih mogel iz Radičeve torbe dati j slovenskemu volilcu. Prvi in največji uspeh kmečke politike so izvozne carine, ki so stopile v veljavo 1. decembra. Po lej odredbi odpadejo izvozne carine na vse kmečke pridelke, živine, konj, prašičev, težkih in mladičev itd. Okrog 2C0 milijonov dinarjev je plačeval kmet letno do 1. decembra samo na izvoznih carinah državi. Od mladega plemenega prašiča ali celo od dojenčka 330 Din. In ko se je prvič pojavila naša stranka v parlamentu, je znašala izvozna Carina ICOO Din, od vola celo 2000 Din in konji so i bili celo zabranjeni za izvoz. Kolik napredek in to proti volji gosposkih strank, ki so imele vso moč v svojih rokah. Z odpravo izvozne carine pa se bo zopet dvignila zlasti naša • svinjereja, ki je bila z dosedanjo gosposko politiko čisto ubita. Zlasti Žerjavovih carin ie za vselej konec in nikoli več ne bo kmet tako neumen, da bi volil svoje sovražnike! Drugi veliki uspeh, ki smo ga Slovenci dobili iz Radičeve torbe, je znižanje davkov. Kaj vse so eselesarji porabili črnila po svojih Domoljubih in koliko hripavih besed po shodih proti davkom! Celo dr. Žerjav je pričel zadnje čase pisati proti davkom, a ni z mezincem ganil, ko je bil minister, da bi se tudi resnično zmanjšali. Eselesarji pa so zaigrali tako spridom ves ugled, da jih že noben človek več ne posluša in vse beži v klube in na hodnike, če se le pojavi eselesarski poslanec na govorniški tribu ni. Sedem let so vsi proračuni in vse dvanajstine samo poviševali davke, iz RaJiieve to'be pa smo po sedmih letih prvikrat dobili znižanje. In sicer smo odpravili k: morski in invalidski davek na dohodnino vsem o iim, ki plaču ejo še kak d.ug direkten davek. V Sloveniji se bo to poznalo za težke milijone na lelo Ese-lesurjem je kar sapo zaprlo od fovšarije, ko so videli, kaj smo dosegli. Nadalje se je znižal najmarinski davek v Ljubljani od 20 na 12%, ker je bil ravno ta davek .v L ubljani pretirano visok. Žerjav in eselesarji pil ne samo, da niso nič storili vseh sedem let zoper te davke, še proti so glasovali pii prvem in drugem glasovanju, a pri tretjem so iz sramote bežali iz dvorane. Nadaljnji uspeh Radičeve trrbe je, da se je brisal člen 20. finančnega zakona. Če bi bil ta člen sprejet, bi bilo 4000 najbednej^ih rudarskih delavcev, poškodovanih in onemoglih, vdov in sirot, brez vsake podpore. Z brisanjem tega člena pa sem dosegel, da jim ta dohodek ostane in sem tudi prepričal ministra železnic, da naj išče te prihranke rajši pri bogatih premogovnih družbah, ne pa pri izčrpanih siromakih. G. minister mi je to ob-lubil. Ze za samo ta veliki uspeh mora biti danes v Sloveniji hvaležnih 4100 najsiromaš-nejših ljudi Zvezi slov. kmet. ljudstva in Radičevi torbi. Brez teh dveh bi ne bil mO:;el storiti ničesar, kakor niso nič mogli storiti ne eselesarji, ne samostojni demokrati! Radičevi torbi in Zvezi slov. kmet. ljudstva se morajo zahvaliti tudi tiste nesrečne slov. spodnještajerske posojilnice, ki so bile pri Verbandu v Gradcu. Z drugim obrokom od 500 000 Din jim bo za Miklavža izplačan en milijon dinarjev in zadruge ob meji bodo zopet začele dihati. Koliko je bilo besed, obljub in vpitja pri eselesarjih in samostojnih demokratih, a denarja sedem let nič; ko pa sem zlezel v Radičevo torbo, se je tudi ta globoka rana spodnještajerskih posojilnic zacelila. In zoper take koristne in dobre stvari eselesarji in Zerjavovci celo glasujejo! Ali bodo mogli še kdaj pred slov. ljudstvo? Lep dar za Miklavža iz Radičeve torbe je tudi 12 milijonov dinarjev v fond za zidanje uradniških stanovanj. Iz Radičeve torbe je prišlo tudi 6 milijonov dinarjev za poplavljence. Uspeh Radičeve t>rbe je nadalje to, da se vrne državi njen plovni park, ki bo nadaljni pripomoček zmanjšanju davkov. Uspeh Radičeve torbe so tudi uvozne carine, ki bodo le dni izdelane v finančnem odboru in ki bodo prinesle zlasti veliko olajšanje pri vseh predmetih, ki jih potrebuje kmet. S pomočjo Radičeve torbe so bili sprejeti moji predlogi, da zmanjšamo uvozno carino na umetna gnojila, modro galico, žveplo, petrolej itd. S pomočjo Radičeve torbe pa se pripravljajo še važnejše stvari. Znižanje in zjednače-nje davkov po celi državi, odpuščanje prevelikega števila nepotrebnih orožnikov, nesposobnih uradnikov itd., komisij in slične navlake. Pripravljajo se trgovske pogodbe s Češko, Švico, Madžarsko ter z zapadnimi zavezniki. Podlaga teh bo kmetska politika in posledica kmetska korist. Radičeva torba pa je nam omogočila tudi boljšo upravo. Radičeva torba je odnesla g. Pestotnika in olajšala lažje dihanje tistega učiteljstva, ki se nasilnim metodam ni hotelo ukloniti. Odnesla pa bo še marsikoga, ki misli, da je ljudstvo tu zaradi njega, a ne on zaradi ljudstva. Popravljajo se krivice prejšnjega režima in marsikatero krivico je že popravila Radičeva torba in marsikatero solzo posušila. Pa jo bo še! Radičevi torbi se imamo zahvaliti, da imam polno zahval za dobrote eselesarskih in demokratskih pristašev, ki sem jih izkazal s pomočjo Radičeve torbe in ki jih ne eselesarji ne samostojni demokrati niso ali ne znali ali ne hoteli storiti. Politične vesti, — Angleška in balkanski pakt. V angleškem parlamentu 'e bilo stavljeno vprašanje, če proučava Svet Zveze narodov kak predlog, po katerem bi Jugoslavija sklenila z Ru-rnunsko garancijski pakt podoben Locarnske-mu sporazumu. Državni podtajnik v ministrstvu zunanjih zadev je nato odgovoril, da se Svet Zveze narodov s takim predlogom ne bnvi, da bi pa britanska' vlada tak balkanski garancijski pakt zelo toplo pozdravila. Toda potrebno je, da pride predlog od inte-resiranih držav, ker drugače ni računati na uspeh. = Lažni pacifzem grofa Apponyija. Na se- 'ah Zveze narodov se stara madžarska parlamentarna dekoracija/grof Apponyi, silno rad predstavlja kot vzgled pravega pacifista. Kako pa izgleda pacifizem g. Apponyija v resnici, pa kaže z vso zgovornostjo izjava, ki ;o priobčuje v »Weltbiibne« nemški politik Hellmut v. Gerlath Leta 1916 je obiskal Gerlach tudi Rudapešto in imel tu sestanek z grelom Apponyijem. V razgovoru mu je izjavil Apponyi, da nima'o Madžari nobenih zavojevalnih namenov. Seveda bi bilo treba obnoviti Poljsko, kjer pa je nekaj nerodnih državnopravnih vprašanj rešiti. Drugače pa Madžari ne bodo ničesar zahtevali, ker da imajo že itak preveč tujih narodnosti. Koncem razgovora pa je Apponyi pripomnil: >Da pa Beograd kot mostišče obdržimo, se seveda razume samo ob sebi.« Gerlach pravi nato: »Bil sem poparjen. Torej svetovno^ slavni pacifistični voditelj je smatral sovražno presto-lico, v kateri je bil komaj en Madžar, samo z vojaškega stališča kot mostišče in ni videl v njeni priključitvi aneksije! Od tedaj imam svoje misli o pacifizmu Apponyija.« Pomisliti ie treba, da je tako govoril Apponyi leta 1916, ko je bila Avstrija že utrujena od vojske, ko je vse že pričakovalo mir, kakor Gerlach drastično opisuje. Kako pa bi "oyo- i ril veliki pacifist šele tedai, če bi Avstrija zmagala! Menda ni o tem nobenega dvoma m pacifistična gesta sivobradega Apponyija je navadna laž! _ Pogajanja Šramcka za sestavo vlade so j končala, kakor smo poročali že včeraj, brezuspešno. Pogajanja so se razbila zaradi zasedbe prosvetnega ministrstva. Sram e k ni na noben način hotel, da bi postal kak socialist prosvetni minister, ker so socialisti izzvali konflikt s papeževim nuncijem Marmag-gijem in ker preodločno zahtevajo lociiev cerkve od države. Na drugi strani pa tudi socialisti nočejo niti slišati o tem, da bi postal kak klerikalec prosvetni minister. ^To je tem bolj razumljivo vsled nastopa dr. bra-meka ob priliki slovesne otvoritve nove palače ministrstva za narodno zdravje. Nad portalom palače sta bila namreč dva kipa nage ženske in nagega moškega. Vsled tega ni hotel izvršiti Šramek otvoritve palače. Nato se je napel kompromis in sicer na ta način, da so oba kipa prepletli z girlandami in otvoritev se je izvršila. S tem pa atera 5e ni bila odpravljena, ker je dal drugi dan dr. Šramek oba* kipa odstraniti, kar je veljalo državo 200.000 čeških kron. Ni čuda, če se češka javnost ne more ogreti za tako drage nazore mons. Šrameka o nenravnosti. — Agrarci o sestavi nove vlade. >\ enkov« piše, da so agrarci pripravljeni z vso silo podpirati sestavo vlade. Da bi se ta lažje dosegla, niti ne zahtevajo, da mora biti pred; sednik vlade iz njihove stranke, dasi bi imeli po svoji številčni moči v to pravic«. Ne mo-rejo pa pristati, da bi imela kaka koalirana stranka pravico veta ali diktata in zato zahtevajo, da od tega ravno tako odstopijo socialisti ko klerikalci. - Nemški listi pišejo, da dokazuje sedanja težavna rešitev češkoslovaške vladne krize, da se mora vršiti sestava vlade po drugih načelih ko dosedaj. Tudi Češka se mora orientirati v'modernem zntislu, če je za desničarsko ali levičarsko vlado. Nemogoče je vedno vztrajati na stališču, da obstoji problem v tem, kako sestaviti samo češko narodno vlado. Treba tudi pritegniti Nemce. Zapeljivka. Drama v štirih dejanjih od Cvetka Golarja; prvič vprizorjena 17. novembra ob 251etnem jubileju dramske igralke ge. Polonice Juva-aove z režijo g. M. Puglja. Tisti večer prve vprizoritve je bil svoje vrste doživljaj; na en večer se je sešlo toliko neljubih dejsiev, da bi se po pravici morali vsi skupaj upreti, če bi ne praznovali z večerom slavlja 251etnega jubileja dramske igralke ge. Polonice Juvanove in če bi ne bili (spodobni in prizanesljivi. Morda bi kljub temu prišlo do eksplozije, ako bi režija g. Puglja ne rešila vsaj videza, da sedimo pri predstavi prvega slovenskega gledališča. Zato naj najprej povemo, da je bila interpretacija v redu in bi igralci za svoj penzum lahko dobili kar šolske rede; rimski eni g. Levar za Matevža in gdč. Rakarjeva za Lenkino mater; ga. Šaričeva za Metino zunanjost boljše nego za govorilni part; g. Gregorin za Pavleta toliko, kolikor za Gregorina; ge. Mariji Veri bi šla nagrada le za prvo in drugo dejanje, priznanja Gontarju g. Lipaha in Gon-tarici gdč. Gorjupove, g. Cesarju za krčmarja; tudi kovač g. Skrbinšek ter gostilniški pivci (statisti) so bili v formi, le kmet g. Danilo je bil »šiml«. Zal nam je bilo le, da je bila ga. Juvanova baš kot jubilantka vpre-žena z glavno vlogo Lenke v gnojen koš, s katerim po takih kolovozih, kakor jih je drama diktirala, ni mogla nikamor. Dobre so bile sobe, slike mizerne iluzije in Lenkina staja previsoka; časovno se moda in šmarni de-nar tudi nista vjemala. Dramsko novost Golarjevo smo pravkar karakterizirali z omenjenim košem; razlika je vendar ta, da je gnojni koš na kmetih pri hiši potreben, dasi ga vsak rajši skrije nego kaže; če bi kdo ta koš porabil v pravljici, kako se n. pr. pogovarja s kolesljem, bi koš gotovo ne bil — ambicijozen. Golarjeva Zapeljivka je v primeri s tem košem mnogo •/.anikernejša in nepotrebnejša, pa je dobila dostop v hišo z umetnostnimi ambicijami, kjer se navadno zahteva kot legitimacija neka duhovna sposobnost ali vsaj trezni možgani. Obračajmo to štiridejanko kakor hočemo, takšna kakoršna je, je po duhu in telesu nesposobna, da bi se kqpala na deskah, ki jim pravimo svet. Po svojem siromašnem konceptu, nedramatičnosti, slamorezstvu, nerazumljeni nalogi oderske umetnine itd. služi edino lahko za merilo dobrih in slabih domačih in tujih del. Na ljubljanskem odru smo videli zadnja leta Vojička, Izgubljene duše, Periferijo in slične drame, katerih zgradba ni stroga po predpisanem kopitu šolske drame, zato pa je ravnovesje rešeno z izrazom kondenziranih občutkov, s podčrtavanjem usodnih momentov, ki opravičujejo padce bornih Človeških duš, ki se ubadajo in hrepene za nečim lepšim in plemenitejšim, namišljenim ali pozitivnim, pa klonejo in poginjajo pod težo bremen, za katere so njih pleča prešibka. Te ilustracije psihičnih naporov po osvobojenju, te tvorbe v neizvaljeni lupini v Zapeljivki ni. Ni pa tudi korektne šablonske dramatične formule; kmečki milje ravnotako ne opravičuje, da bi zaradi njega morali priznavati nove nelogične,neestetske in neetske elemente v dobri umetnosti. Ze naslov je osladen, ker Zapeljivka ne zapeljuje nikogar; s svojo candrasto naturo vpliva edino le na šibko zmedo, kakoršna je Pavle ali na žapito cunjo, kar je Tomaž; zapeljiva Lenka je surova mati in za vse javna nonuda le zoprnih nagnjenj. Ta stvar se pred našimi očmi in duhom poteza za dramsko-liternrno vpoštevanje in za priznanje, da je os in gibalo tragične usode, ki se sicer spleta iz globin neukrotljivega Čustva, duše in razuma. — Res pa ni več, kot nepremakljiv in negiben poklic, ilustracija imbecilne du-ševne nerazvitosti. Po tem vzorcu so vsi ostali iz kroga s koreninami izruvani in brez upanja, da še kdaj poženejo! Gospodarsko-lakomna in hipokrltna teta Jera, bebasta Me- Seveda je to mnenje nekaterih listov Se aelo osamljeno in niti Nemci se zanj preve« ne ogrevajo. ~ Pr z nan'a Nemčiji. Locarnski sporesum prinaša Nemčiji razne olajšave, ki se bodo še znatno povečale po vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Tako so pristali Belgijci že sedaj na to, da se njih posadka zniža za dve tretjini. Briand še ni mogel glede znižanja francoske okupacijske vojske ničesar obljubiti, pričakuje se^ pa, da bo tudi Francija še znatno »nižala število svoje vojske. Ker mora okupacijsko vojsko vzdrževati Nemčija, bo s tem Nemčiji gospodarsko zelo pomagano. — Evakuacija kolnske cone je nadal:nja pridobitev Nemčije. Ta evakuacija bo koncem februarja docela izvršena. — Nad vse važaa je pridobitev Nemčije, da postane njeno civilno letalstvo popolnoma jirosto in da se sme poljubno razvijati. Nemške zračne črte se priklopijo mednarodnemu zračnemu promc;tu. — l o vstopu Nemčije v Zvezo narodov dobi Nemčija nove olajšave in v tem oziiu se v prvi vrsti omenja mandat v neki afriški koloniji. Locarnski sporazum se torej Nemčiji izplača, kar pa more prave pacifiste le veseliti, če bo Nemčija v bodoče tudi resnično in odkritosrčno za prijateljsko sodelovanje narodov. = Boj za odškodnino nemškim knciom. Kakor smo že poročali, zahtevajo vsi nemški knezi, ki so tako sijajno povzročili in izgubili vojno, eno milijardo zlatih mark odškodnine. Zahteva nemških knezov je nad vse drastičen primer njihovega narodoljubja in-o tem je vsaka debata odveč. Kljub temu pa je le malo upanja, da bi bil nemški narod v stanu preprečiti to roparijo. O tem piše zelo poučno berlinska »\Veltbiihne«, ko ocenjuje izglede demokratičnega predloga, da se odškodninske zahteve nemških knezov urede z državnim zakonom. Dosedaj je namreč o teh zahtevah sklepalo vedno le sodišče in dosledno razsojalo le v prilog knezov. Tudi poglavje o nemški justici! Za demokratski predlog bi na vsak način glasovali socialni demokrati in računati je tudi s tem, da ne bi komunisti s kako separatno akcijo Škodovali demokratskemu predlogu. Tod:: s tem ne bi bila dosežena večina in treba bi bilo, da se izreče za demokratski predlog še cen-trum. .To pa je silno neverjetno, zakaj cen-truin in njegovi duhovniki se boje, da bi ustvarili s tem zakonom nevaren precedenčni slučaj in da bi se kasneje na enak način moglo postati tudi proti imetju mrtve roke. Tako bo nemški narod’ moral najbrže plačati nemškim knezom orjaške odškodnine in Nemčija bo doživela, da bo njen največji veleposestnik bivši nemški cesar, ki ne sme v Nemčijo. Tirinška, kjer je največ teh nedelavnih knezov, pa bo prišla čisto v bankerot. Boj za odškodnino nemških knezov dokazuje, da Nemci še niso državljani, temveč še vedno le podaniki. Zato tudi defilirajo v cilindrih pred odstavljenimi knezi. PRENEHAJTE! O priliki ravnokar minulega državnega praznika so se na vseh šolah vršile svečanosti s primernimi patriotičnimi nagovori, deklamacijami, glasbenimi točkami itd. Gospodje samostojni demokrat je se niti o-b tej slovesni priliki ,ne morejo brzdati v svoji politični strasti. Mislijo še vedno, da imajo ' monopol na državno politiko in da smejo izdajati izpričevala o državotvornosti, kakor so to delali pod rajnim Pribičevičem. Tako si je dovolil neki gospod pedagog v Mariboru nesramnost, da pred vsem profesorskim zborom in pred vso zbrano mladino zanika del zaslug Jugoslovanskemu odboru m dr; Trumbiču za ujedinjenje naše domovine in da je ob koncu svojega nagovora na hujskajoč način pozival mladino, naj se ne straši ne »sive brade« ne »kmečke kučme«. Taki nagovori bi morebiti spadali v čn»e najhujših volilnih bojev pred fanatične volil-ce, šola pa bodi svetišče in šolnik prvi svečenik domovinske ljubezni v duhu genijev vsega našega naroda. — Gospodje fanatiki, prenehajte! , ta, omejeni Gontar, neodporen slabič Pavle, samo od žganja uničeni Tomaž in tovarišija — vinski bratci. Ta družba reprezenlira » svojim »kovarstvom in ljubeznijo« domačo kmečko dramo. Druga zoprnost je ta špekulacija s kmečkim miljejom in še s slovenskim, kakor da nima to ljudstvo že križev dovolj nad seboj, ampak mora biti tepeno še z dramami Golarjevega kova. Zdi se, da naš in vesoljni kmečki rod nima pod nebom druzega opravka, nego sedeti v gostilni in poditi se za ženskim krilom, kakor pes za tramvajem. I rosimo za oproščenje, pa napisali smo to hote, ker se človek inficira in ker naj bo veli a imenitnost Golarjevega jezika, da izraža s pomočjo kmečkih prislovic in dom -lic. Če so te brez izbire vse dobre, kakor pridejo na jezik ali so v navadi, potem so še boljše in za oder sposobnejše m punkto plastike vse mestne cvetke, ker so mnogovrst-nejše. Zato s korajžo pletimo fige v vence, da bosta izrazitost in duh naroda tem plastične jša. Duševna revščina je res dolga štrena, ki se rada poživlja z opolzkostjo m odurnostjo, kakor Zapeljivka, ki v štirih aktih razkazuje žalostno uboštvo omejenih m se etiketira s slovensko marko z emblemi kvante in alkohola. Na taki gredi ne more uspeti delo umetnostne literarne kvalitete. M:slimo da se pisatelj ni zavedal, na kakšnem temelju je gradil svojo dramo in mu zavestno slabega namena nočemo očitati. Izcedil je pa v nevednosti sokrvco, ki zastruplja njegovo lastno tvorbo, napeljuje v slab ukus in razkraja sodbo publike, ki v zmedi moderne hiperprodukcije že težko razlikuje med dovoljenim in nedovoljenim, med dramskimi umetnostnimi aspiracijami in dražljivimi — kabaretnimi nebrzdanostmi. Kajti sem spada s svojo zunanjo in notranjo plastiko Zapeljivka! . . , Golarju gre nehote zasluga, da je obogatela literatura s kabaretnim žanrom; prvi poskusi so tu, morda dobi panoga nasledstvo. Ze .njegova Vdov^ Rošlinka je stopala prav na meji med kabaretnim komadom in gledališču, potem smo s svojimi dramami pre-dramski oder rešila velika karakterna naivnost Golarjeva in oderska prikrojitev in omilitev. Tragika v komediji se je vzdržala v Talijinem hramu, tragika v drami pa je nasedla na komedijantski način morituri. Ce bonm tega tudi vprizarjali v narodnem gledališču, potem smo s svojimi drmami preskrbljeni do konca Slovencev.1 Kriminalistični akti policije in porote bodo iskan ma-terijal in nezgode važen faktor, ki nas bo dramatično presunjeval. Tako n. pr. strela, ki bi spričo hude ure Pavleta ravnotako lahko ubila, kakor — r)Tomaža. Morala bi bila s takim zaključkom gotovo poučnejša — v8nJ za Golarjevo — kmečko ljudstvo, o katerem smo končno mnenja, da je ni na svetu vasi, kjer bi mogla Lenkina druščina vsaj ‘ako dolgo vegetirati med vaščani, kakor pred 800 gledalci v ljubljanskem hramu gledališke , umetnpsti. * Zapeljivka se je govorila v narečju, ki je najbolj spominjalo na Gorenjsko; n? vemo, ali se bodo morali igralci prilagoditi v drugih igrah prleškemu, spodnještajerskemu, lenjskemu, idrijskemu, Pr|n'°p? !u gim našim dijalektom, pisatelj hteval ali ie le gorenjski izbran za elit«1 kmečki dialekt? Naučenost dialektičnega vora je zelo motila in mnogo vec elkanja !e prišlo na dan, nego v navadni mikani g<>v0' rici. Ob gratulacijah pred igro smo pa Vre' senečeni poslušali ravno od igralcev nago v«' re, ki so bili vse preje, nego naravni govor, s tem je padla marsikatera luska z oči in «e ne bomo več čudili, če v igri igralci mnogokrat brez povoda kameleonsko menjajo *«“• J. Z- Redukcija univerz in dualizem. NEVERJETNE IZMIŠLJOTINE /SLOVENSKEGA NARODA«. V obupnem položaju je SDS in razumemo njeno nervoznost, da hoče nu vsak način in za vsako ceno popraviti svojo pozicijo. V Beogradu brez vsakega vpliva in vedno bolj osamljena, v Sloveniji se z isto točnostjo ponavlja njena splendid isolation. Ponovno so se ponujali, da prestopijo v radikalno stranko in 5e pred kratkim so ponudili svoj vstop, pa sam Pašič jim je dojal, da je SDS izven vsake kombinacije, in da se SDS ne da prefarbati z radikalnimi barvami. V Sloveniji enako obupen položaj. Z naprednim blokom, ki bi ga dirigirala SDS, ni nič. NSS je odklonila, Zveza slov. kmetskega ljudstva je dejala enako: s SDS ne, mostna organizacija socialistične stranke je z 22 proti 6 glasovom enako jasno precizirala svoje stališče in končno se je ponesrečil še celjski sestanek in skupina dr. MUllerja se je ločila od »nacionalnega« bloka. Poraz na vsej črti, osamljenost popolna. V tem pa je prišel še najhujsi udarec. Ljubljanske občinske volitve so odložene in nove se bodo vršile po čistem proporcu, ki se ga SDS .tako zelo boji. Vsa Ljubljana in z lijo vsa Slovenija ve sedaj, da je SDS izgubila popolnoma vsak političen vpliv in da so njeni; dnevi šteti. In ta udarec boli najbolj in dl bi tega prikrili, so pričeli begati svet z izmišljotinami, da jim ni para. ..Tako piše včerajšnji »Slovenski Narod ., ki ima že od nekdaj dolžnost, da prinaša vse tatarske. vesti samostojnih demokratov, ker je za nje »Jutro« predobro, da misli St. Radič .odpraviti ljubljansko univerzo. In na podlagi te-svoje izmišljotine hoče postavili sebe -c vlogo branilca univerze. . .Predvsem eno. Odrekamo z vso odločnostjo samostojni demokratski stranki vsako pravico, da se ponaša kot braniteljica slovenske univerze. Tako slabe, tako neiskrene zaščite slovenska univerza res ne rabi! Bili so časi, ko je imela SDS ves upi iv v prosvetnem ministrstvu in ti časi so trajali leta dolgo. In vso to dolgo dobo so romali predlogi ljubljanske univerze v koš, vso to dolgo dobo ni bilo za ljubljansko univerzo ničesar storjenega! Da, aktivni slovenski samostojno demokratski minister je celo izjavil, da SDS nima vzroka navduševati se za slovensko univerzo, ker da je avtonomistična. a izjava ni pozabljena an postavlja na laž v»e kričanje SDS o njeni ljubezni do slovenske univerze. In v zadnjem času smo znova doživeli, kako pojmuje SDS delo za ljubljansko univerzo. Z velikanskim trudom se skuša ustanoviti Slovensko akademijo ananosti, ki je za razvoj univerze neobhodno potrebna. In kdo je bil ti»ti, ki je skušal ustanovitev akademije preprečiti? Nihče drug ko SDS! Ce je sploh kdo nasprotoval slovenski univerzi in slovenski kulturi, potem je to bila SDS, ker. ta strančica je od nekdaj proti vsakomur, ki ne trobi v njen strankarski rog. In ker se slovenska univerza ne more take spozabiti, da bi postala trdnjava za samostojno domokralBko tniiern« ideologijo, kolje ostala vedno zvesta svojemu vzvišenemu namenu, zato je bila SDS vedno proti njej in jo dotiraia tako sramotno, kakor ni do-lirami nobena univerza na svetu. Farizejstvo prve vrste je zato, če hoče biti samostojno demokratski tisk danes branitelj univerze. Ni se izneverila ljubljanska univerza svoji visoki kulturni misiji, da bi zaslužila take branilce. Sedaj pa k stvari! Se pred kratkim, ko je bil St. Radič v Ljubljani, smo imeli priliko z njim govoriti tudi o ljubljanski univerzi in njeni bodočnosti. In St. Radie je tedaj dejal, da je bila v gotovih krogih v resnici namera, da se ljubljanska univerza znatno reducira in- da so je nameravalo že v proračunu to izvesti, da pa je on to preprečil. To je lakt, ki ga lahko s pričami potrdimo, in nobena Izjava St. Radiča ni padla, ki hi nasprotovala njegovi ljubljanski. In »Slovenski Narod« si upa servirati laž o odpravi ljubljanske univerze! Kaj misli to žalostno glasilo še bolj žalostne stranke, da zmaguje v političnem boju tisti, kdor laže? Pa misb, da bere svet samo »Jutro« in »blov. Narod«? IN OSTALE LAŽI »SLOVENSK. NARODA«. lnfamna je laž o slovenski univerzi, toda ostale laži .Slov. Naroda-; so še hujše. Ta .list, ki je tako reven, da ne more biti niti revoiverski, piše, da hočejo Hrvati, v prvi vrsti seveda g. Radič, izvesti v državi neki dualizem, da m vladali samo Hrvati in ■Srbi. Ne glede na^to, da bi se dala taka namera izvesti samo, če bi Srbi pristali na njo, da pa Srbi še nikdar niso pokazali tega nagne-nja, da bi morali Slovenci prestati zaradi Hrvatov, je ta trditev tako neumna, da mora postati zaradi nje slabo analfabetu. Naj se som ljubljanski govor St. Radiča kakorkoli, eno mora priznati vsakdo, da je bil silna -propaganda za ohranitev slovenstva. Samo eno stvar bi poudarili iz njegovega govora, njegov slavospev Gregorčiču. Eden nap bolj slovenskih pesnikov je na vsak način Gregorčič in ravno na njega je zidal Radič svoja izvajanja. Kuj se z Gregorčičem dela propaganda za odpad od slovenskega naroda? Vso drugače bi stali danes, če bi samostojni demokrati vsaj toiiK.0 propagiraH slovenstvo kakor ga je Radič z enim samim govorom. Dosledno so zanikali slovenstvo in celo 1 'resorna bi zaradi tega utajili, danes pa hočejo biti zaščitniki slovenstva. Pa so le farizeji in javnost to ve! KONCENTRACIJA BOLNIŠKEGA ZAVAROVANJA V ZAGREBU, uidi dokazuje po »Slov. Narodu«,-da se hoče uvesti dualizem. Ce je ta trditev »Slov. Naroda« resnična, potem hočejo ustvariti dualizem edino samostojni demokrati. Vsa Slovenija je bila proti tej centralizaciji, edinole sum. demokrati so bili za njo. In zakaj? Da je njih banka dobila denar! In posledica? Da imamo v Ljubljani skrpucano hišo, v Zagrebu pa dobe palačo, ki bo veljala 26 milijonov dinarjev. Hrvati pa tedaj še besede niso imeli, ker so jih tedaj samostojni demokrati preganjali kot protidržaven in separatističen element. Taka je resnica! IN SLOVENSKA BORZA? Ko je bila vlada Davidoviča, je bil že podpisan akt, da sme ljubljanska borza trgovati tudi z devizami in valutami, ker pa je ta akt jmdpi.sal dr. Spaho žalibože v zadnjem trenutku, ga je pustil finančni minister nasle-dujoče P P vlade lepo v miznici in tam leži še danes! Zakaj ni dosegel slovenski minister SDS, du je prišel okt iz miznice na dan? Zakaj se mora to poskusiti šele danes? IN HIPOTEKARNA BANKA? Preobširno je to poglavje, da bi ga obravnavali na tem mestu v vsej celoti. Konsta-tira-mo samo to, da se je minister Krajač začudil nad iiuamuostjo gotovega slovenskega časopisja, ki si je gladko izmislilo, da se hoče slovenski denar prenesti v beograjsko drž. hipotekarno banka, ko pa je bil ravno on proti temo in je to poslancu SDS tudi povedal. Izmišljotina pri izmišljotini, laž pri, laži, io jo članek »Slovenskega Naroda«! A obenem dokaz popolne dekadence SDS, ki mora segati po takih sredstvih. Toda bilka še ni rešila nikogar pred potopom in tudi izmišljotina ne prinese rešitve v politiki! Dogodki bodo to še jasno dokazali! Strankarsko gibanje. V strankarskem življenju je v naši mariborski oblasti nastala zadnje čase stagnacija. Zdi se, ko da bi naše stranke ne - vedele kam in kako. Nobena ne prireja kakih večjih sestankov, shodov in tudi podrobna agitacija počiva. Napačno hi pa bilo misliti, da se naše stranke sploh ne gibljejo. Gibljejo se, toda samo v vodstvih in tajništvih. Za kulisami se dela nuiogo, prav to delo pa dokazuje, da iščejo razen par izjem vse novo orijentacijo, katere pa ne morejo in ne morejo najti. Najpomembnejši dogodek zadnjih dni je bil vsekakor celjski sestanek med dr. Gregorjem Žerjavom in dr. Rudolfom Ravnikom. »Slovenec« je bil o tem sestanku dobro informiran, dogodila se mu je samo ta nezgoda, da je zamenjal dr. Ravnika iz Maribora z dr. Ravniharjem iz Ljubljane. Oba gospoda1 sta se razgovarjala, neobvezno seveda, o možnosti skupnega delovanja, med radikali in samostojnimi demokrati v skupni zvezi vseh naprednih strank. Glavno diferenco, poleg ostalih, manj važnih, med obema politikoma je tvorilo vprašanje pritegnitve »Zveze slovenskega kmečkega ljudstva« v skupno napredno fronto. Dočim je stavil zastopnik radikalov odločen predlog, naj bi se k skupni napredni fronti pritegnila tudi »Zveza«, je zastopal zastopnik samostojnih demokratov stališče, naj bi se osnovala taka fronta brez »Zveze«. Po vsem tem izgloda, da se SDS v Sloveniji boji najbolj Radiča in »Zveze., za kar ima seveda tudi res dovolj tehtnih vzrokov. Dasiravno se, kakor sem sprva omenil, ne vrše nikaki javni sestanki in shodi in počiva tudi ostala agitacija, pridobiva g. Radič vendar vedno več simpatij in to ne morda samo med kmečkim ljudstvom na deželi, ampak tudi med inteligenco v Mariboru. Celo nekdanji najhujši nasprotniki g. Radiča, mislijo danes o njem čisto drugače, kakor so pa mislili še pred enim mesecem. Razumljivo je tedaj, da je zanimanje za prihod Radiča v Maribor in za njegov prvi nastop v našem mestu dne 13. t. m. v vseh krogih izredno veliko in lahko že danes računamo z naravnost velikansko udeležbo. Ni izključeno, da bo Radičev shod daleko prekosil vse dosedanje politične shode v Mariboru. Politika sporazuma postaja vedno bolj popularna in s tem posebno nevarna za SLS. Tudi med nasprotniki te politike vlada trdno prepričanje, da je samo g. Radič v stanu omajati in zrušiti doslej nepremagljive klerikalne postojanke. To je še tembolj verjetno, ker je bila lista g. Radiča že pri zadnjih skupščinskih volitvah v mariborski oblasti SLS najbolj nevarna in je dobila poleg njene tudi največ glasov in mandatov. Vodilni krogi SLS se tudi sami prav dobro zavedajo, da stoje prvič, odkar obstoja njihova stranka, nasproti gibanju, ki ga ni mogoče negirati ali ignorirati, še manj pa podcenjevati. Prav zato so pa ti gosjaodje tudi izredno nervozni in ne vejo kaj bi. Mrzlično iščejo najprikladnejše orožje, s katerim bi odbili Radičev napad, ga pa do danes še niso našli in zato je tudi v njihovih vrstah stagnacija, kakršne od osvobojenja doslej še ni bilo. Tako je danes politično stanje v naši oblasti. Ostale stranke, katerih tu nisem omenil, so še bolj v zagati kakor navedene. Izgleda, da so tudi že same izgubile vsako nado, da bi kdaj zamogle prodreti nad sedanjo malo-pomembnost ali brezpomembnost in doseči kake pozitivne uspehe, zato iščejo kam bi se naslonile, komu bi se pridružile. Razvoj je torej čisto zdrav, in je upati, da bo pri prihodnjih volitvah treba manj skrinjic, kakor jih je bilo pri dosedanjih, ko je orijenti-ran volilec moral že resno paziti, da se ne bi zmotil.. —v. —b.— Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. 5. decembra: sobota: »Krpan mlajši«. Red F. 6. decembra: nedelja: ob treh popoldne »Pegica mojega srca«. Izven. Ljudska predstava po- znižanih cenah. — Ob 8. uri zvečer: »Periferija«. Izven. 7. decembra: ponedeljek: zaprto. 7 decembra: pondeljek: zaprto. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 5. decembra: sobota: zaprto. 6. decembra: nedelja: ob treh popoldne »Aida«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. RIZA KAN novi vladar Perzije. Sprememba repertoarja. Iz tehničnih raz-logov odpade za soboto 5. t. m. napovedana operna predstava. Zato pa se igra v drami Milčinskega vesela historija »Krpan mlajši« za abonma F. Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja in bližnji praznik v Narodnem gledališču v Ljubljani. — V dramskem gledališču bosta v nedeljo, dne 6. t. m. dve predstavi in sicer se vprizori zabavna in vesela igra »Pegica mojega srca« kot ljudska predstava po znižanih cenah ob treh popoldne, zvečer ob 8. uri pa igrajo priljubljeno »Periferijo« z gospo Nablocko, Rogozom, Cesarjem, Kraljem in Plutom v glavnih vlogah. Popoldne ob treh istega dne pojo v operi krasno Verdijevo opero »Aido« kot ljudsko predstavo po znižanih cenah. Na praznik v torek dne 8. t. m. bo v opernem gledališču vprizorjena velekomična in kratkočasna Offenbachova opereta »Orfej v podzemlju«, ki je pri dosedanjih dveh predstavah publiki nad vse izvrstno ugajala. Zvečer ob 8. 'uri istega dne igrajo v drami Golarjevo »Vdovo Rošlinkor. Vodstva v razstavi poljske umetnosti v Jakopičevem paviljonu so v soboto ob 3. pop. in v nedeljo ob 11. V soboto vodi g. dr. Fr. Stele, v nedeljo g. dr. F. Mesesnel. Poleg uvoda v jmljsko umetnost v splošnem, govorita oba razlagalca podrobno o grafičnih tehnikah. Ker je občinstvo dozdaj razstavo z obiskom zanemarilo, vabimo ponovno vse da si ogledajo umetnostno delo Poljakov ki se poleg literature-odločno dokumentira ravno v upodabljajoči umetnosti. (V paviljonu se kuri). Nabiralce dobrih grafičnih listov opozarjamo na razstavo poljske grafike, ki nudi mnogo perfektnih del za nizko ceno v nakup. Za vse prilike obdarovanja je grafika tudi cenen in lep prezent z vrednostjo umetniškega originala. Ogled in cene listov, ki so naprodaj so na razpolago pri blagajni; ojx>-zarjamo zlasti na dela nacionalnega poljskega značaja Skoczylasa in drugih. Mohorjevo knjige so prispele v Ljubljano, c lani Jih dobijo pri poverjeništvih. Poštnine je dva dinarja. Nnjpri p revnejše je, če morejo elani takoj plačati ob prevzemu knjig tudi naročnino za leto 1926, ki je neizpre menjena Din 20 za redne publikacije. Opozarjamo, da izideta razen drugih knjiv prihodnje leto dr. A. Brecljeva zelo obširna biologija »Čuda in tajne življenja«, bogato ilustrirana in Fr. Jakličeva zgodovinska ljudska povest »Peklena svoboda«, ki opisuje revolucijo leta 1848 v Ljubljani in na Ižanskem. — Razen peterih farnih poverjeništev sprejema udnino in Člane v Ljubljani tudi knjigama »Nove založbe« na Kongresnem trgu. Razstava »Poljske Grafike« se zaključi nepreklicno v torek, dne 8. decenibra. iai Georgea: Mrcvarstvo. Saj ko bi ljudje, ki pišejo, malo več mislili, bi morda tudi bolje pisali. Seveda nima vsak glave za to, da bi z njo mislil, kam bo pa klobuk posodil. Zato pa vsak po »veje tar lepo z nemškega prevaja, pa naj bo prav ali no. Da bi šel v slovar poiskat besedo, ki jo rabi, — Bog no zadeni! To da preveč dela. Tako so prav iz same duševne lenobo nastalo besede: predsoba, predvečer, pred-izobrazba, predplačilo, predprodaja, predpre-iskava, predstraža, predtelovadee itd. itd., uS,m vsaka- slovnica pripoveduje, da sestavil? R Pre<* nis0 v duhu slovenskega je ’ '-'-lasti po sestavljenke iz »pred« in »natostaliukom. čigar slovnica je ukazana •a nase tole torej odločilna, pravi v svojem 1 nivopiau, da nam namesto neslovenske predpone pred rabi: 1. kak pridevnik, n. pr. prednji, poprednji, predhoden, naprejžnji, prvi, n. pr. prednja soba, prednja, straža, prednji želodec; — poprednja preiskava, po-prednja priprava, poprednja izobrazba; predhodno vprašanje, predhodno pogajanje; — najprejšnje delo ali tudi samo priprava najprejšnja odpoved; — prvi telovadec; prvoborilelj; prvomestnik in prvosednik, Uakor so rabili prej za sedanji neslovenski predsednik; 2. kak predlog namesto tuje sestavljenke, n. pr. večer pred praznikom in h® na predvečer praznika; pred peklom in predpekel; 8. kak prislov, n. pr. spred ''»ječi kratki »e« in ne predstoječi kratki *•<; - 4. Kaka nesestavljena beseda, n, pr. JJJlojl In ne predpogoj; priprava ln ne predpriprava; podoba ln ne predpodoba; začet- na, prva poizvedbi) in ne predpoizvedba; predstvo, predatvena pravica in no predpravica itd. Pri nekaterih že pamet pravi, da je •pred« popolnoma nepotreben, n. pr. pri besedah pogoj in priprava, ki že po zmislu kažeta, da sta spred. Kako malo ljudje mislijo, kaže množica nezmiselnih in prav za prav trapastih pleonazmov; n. pr. pei-hoja (da se razloči od jez-hoje, hoje po vrvi ali bog ve od kakšne še); snežne sanic«, snežni zameti, vinska trgatev, — to pu v id samo zato, ker se pravi po nemško Schneekufe, Hchueeverwehuugen, IVcinlese in bi si najbrž? kdo pri golih besedah sanice, zameti in trgatev mislil kdove kaj, n. pr. peščene zamete (ki so pri nas seveda vsak dan) in bukovo ali gabrovo trgatev; — po predidoti razpravi je sodnik razsodil (samo po razpravi bi bilo seveda premalo točno, kajti po mnenju miselnih lenuhov bi lahko kdo mislil, da je sodnik razpravljal po sodbi); jako previdno je tudi, da se reče vršeča so razprava, da se razloči od nevršeče se razprave; na stavljeno (prav: zastavljeno) vprašanje je odgovoril (na ne-zastavijeno vprašanje se sploh ne odgovarja); pod danimi pogoji; potrebno orodje in. pr. delavci so šli takoj popravit most in so v to svrho vzeli sabo potrebno orodje. Vse, kar je od »in« naprej, je prazno čvekanje); morebitne pritožbe naj se prijavijo lastniku; doli visečih žic se ne dotikajte itd. Sem spada tudi večja polovica in manjša poloviea. Aksiom, da sta polovici. enaki, so vrgli v staro šaro. Večkrat se tudi čita večja večina, da je ne bi kdo zamenjal za manjšo večino. Nemški »mehr oder weniger« »e aloveni kratko in malo z »več ali manj«. Nihče ne potrdili, d« le pravi »mehr« po slovensko »več« iri »bolj« in da se mora potemtakem reci včasih »več ali manj«, včasih pa »bolj ali manj«. Pred pridevnikom mora vedno stati »bolj«, pred samostalnikom pa »več«. Na primer: na shodu je bilo bolj ali manj nemirno; na shodu je bilo več ali manj nemira. Ta razloček je jasen kakor beli dan in prav nič težak, da bi si ga ne mogel vsak zapomniti. In vendar se skoraj dosledno piše (ako vzamem gorenji primer): na shodu je bilo vež ali manj nemirno. Sploh pa se pravi mehi- oder vveniger po slovensko bolje: kolikortoliko, kar se pa seveda ne da zmeraj porabiti. Med velike mislece spadajo brez dvoma tudi pevci. Tam so besede postranska stvar, glavna stvar je, da »krulijo«. Zato pa tudi skvasajo vse mogoče in nemogoče stvari. Skoraj dosledno in trdovratno se poje: »S’ noč pa dav’ je slanca pala«. Da slana zvečer ne pada, pevcem še mar ni, kakor jim tudi ni mar, da se pesem prav za prav glasi: »Je p* davi stanca pala« z inačico: »itd s’ nož’ na dav’ je slanca palač. Nadalje pojejo: »Zagorski zvonovi prav milo pojo, kaj maram, k’ preljubo k pogrebu nesoč. Vsa pestem govori o žalosti, ker preljubo k pogrebu neso, pevci pa brez zadrege pojejo: »Kaj maram«, namesto »nemara«. Ali pa: »Dekle, zakaj s’tak žalostno, povešaš mi oči.« Nobenemu pevcu ne pride na um, da je »s’< preveč in da je ne samo lepše, temveč tudi edino prav: »Dekle, zakaj tak žalostno povešaš mi oči?« Mimogrede moram povedati, da ta pesem ni slovenska, temveč tirolska, samo da tisti, ki jo je prinesel, ni imel doeti spomina ne za besedilo ne za napev. V znani koroški pesmi »Hribei ponižajte tti se skoraj prav povsod poje v refre- nu: ... da bom yid’la, kje fantič moj gre«, namesto: »kter’ fantič k men. gre«. Druga koroška pesem se glasi: »Gj la mlinar, mladi mlinar, mlinar pod klancem. On ti melje, on ti melje, melje gorjancem. — Dečla čaka, dečla čaka, od zore do mraka, ker hoče še ogršžieo* imet’.« Pri nas pa povsod pojejo, da hoče gorjanžiča imeti, kakor da bi bila dečla njega dala v mlin) oziroma, kakor bi prihajali »gorjančiči« izpod mlinskih kamnov 1 Ne presukavajo pa samo narodnih pesmi, temveč tudi umetne. Nekatere so že tako zmrcvarjene, da se Bog usmili. In pa petje snmo! To je sekanja, zatezanja ob nepravem času in zadiranja, da je joj. Goriimenovana koroška narodna pesem »Hribei ponižajte se« se poje na primer tako, da se »kje«.zategne, na to pa napravi dolga pavza. Po tej i>avEi pa se pevci na ves glas zaderejo: fantič«, tako da se sliši, kakor bi vsi pevci hkratu z vrčki po mizi udarili. Konec »moj gre« pa ae zopet prav milo, ginljivo in ginjeno zapoje, kakor bi so 'srce v lužo tajalo. Mnogo neprostovoljnega humorja v prevodih posameznih besedi. Zadnje čase se je prav mnogo govorilo in pisalo o »sladkorni torti«, kakor je nekdo prevel nemško »Zu-c ker tort pa rti e«. Temu prevajalcu vreden drug jo tisti, ki je prevel •Filnistar. z »filmski škorec«. Kdo od teh dveh se je bolj znesel je težko reči, gotovo sta pa oba jako ponoana na svojega uma produkt, ikakor cičkova kokoš, ki se je bila v močnik podelala. (Dalje prih.) * Ali goršžico ali kako podobno. To je neke vrste moka. Dnevne vesti. BESEDE LN DEJANJA. Koliko hrupa je bulo, ko je bila demolirana >Edinost«, koliko nepotrebnih demonstracij, intervencij in pisarij in kako malo praktično pomoči. Vsi so kričali za »Edinost«, nihče pa ni za njo ničesar storil. In vendar je vsakdo imel možnost. iNi bilo treba storiti drugega, ko naročiti se na »Edinost« in plačati naročnino. Roko na srce! Koliko vas je, ki ste to storili in ne samo demonstrirali. Zlasti akademična omladina je imela v tem oziru sijajno priliko, da poagitira po Zagrebu, Beogradu in drugih mestih za primorske liste. Par sto naročnikov bi morala dobiti ,>Edinost« in drugi primorski listi, če bi šla stvar slabo. Preko tisoč, če bi šla dobro. Z lastnimi sredstvi je storila sedaj »Edinosti: korak dalje v svojem napredku in s prihodnjim tednom bo izhajala trikrat na teden na štirih straneh. Vsaj za povečano »Edinost' pridobivajte naročnikov in storili ste več za dobro stvar, ko s še tako hrupnimi demonstracijami, ki običajno končajo za nas —' slabo. — Teoretični izpiti državnih uradnikov II. in III. kategorije. Teoretični izpiti v smislu člena 245 zakona o civilnih uradnikih se vrše v mesecih januarju, maju in septembru. Kandidati, ki nameravajo položiti izpit za tretjo in drugo uradniško kategorijo in službujejo v področju ljubljanske oblasti imajo vložiti prošnje, naslovljene na velikega župana, prosvetni oddelek, pri svojem nadrejenem oblastvu' tako, da prispejo k prosvetnemu oddelku do 20. decembra za januarski rok. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 107. z dne 30. novembra. — »Uradni list« objavlja v št. 107 z dne 30^ novembra 1925 na red bo o opravljanju državnega strokovnega izpita admisistrativ-no-arhivskih uradnikov v ministrstvu za poljedelstvo ter razpis ministra pravde o navodilih za osnovo in voditev službenih listov. — Zakon o iikorišeanju vodnih sil. V mi-n-iiitrstvu poljoprivrede in voda se je vršila te dni seja, ki jo pretresa vala vprašanje novega zakonskega načrta o izkoriščanju vodnih sil. Seje so se udeležili minister trgovine in industrije dr. Krajač, prometni minister Radojevič, minister agrarne reforme P. Hudič, minister vojne in mornarice Trifunovič in minister za izenačenje zakonov Srskič. — Volitve t delavsko zbornico. Volilni imeniki za volitev v Delavsko zbornico bodo razpostavljeni od 26. decembra 1925 do vštetega 4. januarja 1926 pri vseh krajevnih edinkah delavskega zavarovanja. Kandidatne liste se vlagajo počenži od 6. januarja do vključno 10. januarja 1926. — Društvo najemnikov m Slovenijo vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vr&il v soboto, dne 12. decembra 1925 ob pol 20. v veliki dvorani Mestnega doma z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročila predsednika, blagajnika in tajnika; 2. določitev čb:. -k .* m Teto 1926; 3. volitve; 4. slučajnosti. št veni člani so naprošeni, da prinesejo C.-in-ske legitimacije s seboj v dokaz, da imajo ua občnem zboru volilno pravico. — Odbor. — Razpisana mesta. Oddasta se menti jet-nišklh paznikov pri okrožnem sodišču v M iri boru ter pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Podrobnosti glej v »Uradnem listu-.. — Odlikovanje. Z redom sv. Save 5. razreda je odlikovan skladatelj Josip Pavčič, profesor na državnem moškem učiteljišču ui Glasbeni Matici. — Izprcmembe v državni službi. Imenovana sta dr. Egon Bassin za zdravnika pripravnika pri Splošni državni bolnici v Ljubljani, dr. Dušica Lukič pa za zdravnico zavoda v socialno-higijenskem zavodu za zaščit« dece v Ljubljani. - Carinik D ra so IJlunar je prenneš&Mi iz Ljubljane v /^iprco. — Josip Cilenšek je imenovan za parnika na mariborski moški kaznilnici — I* vojaške službe. Za brigadna generala sta bila imenovana polkovnika Vladimir Skubic in Milan Plesničar. — Komandant relokapno fcandsrmerije cneneral Tomič se je mudil le dni na inšpekcijskem potovanju v mariborski oblasti. — Koj»ctm Žensko Male antante. Letošnji kongres Zenska Malo antante se vrši od a. do 13. .1 m. v Atenah. Cilj teh kongresov, ki se vtšc v prvi vrsti v onih drža\an, kjer ženske Se nimajo volilne pravice, je medse-!x>jno spoznanj« in zbližanje članir v kulturno nacionalnem, oziru. Nušo državo zastopajo na kongresu Lepoaava Petkovič, ki bo kongresu predsedovala in Ksenija Atauasije-vič, obe iz Beograda, dr. M. Zivanovič is h«i-rajeva in Mara Vodnark iz Zagrebel, ijlavne točke programa »o sledeče: Poročilo o uspehih feminizma in pacifizma v državah Male antante; poročilo o propagandi »t feministične ideje v državah Male antante; zakonsko pravo v državah Male antante, (ob priliki poročanja o tem vprašanju se bo predlagala resolucija glede glavnih principov pri eventualni reformi zakonskega prava); položaj uradniške žene; zaščita manjšin, informativna vprašanja in relerati o prilikah v državah Mala antante. — Pobijanje komunizma na Japonskem. Po poročilih iz Tokija je razpustila japonska vlada novo ustanovljeno delavsko strokovno organizacijo takoj po njenem ustanov-Ijanju radi komunistične smeri. ..77 Mehika uvede suhi rotim. Mehikanski ir* p?I'0Žai0’ predloži predsednik Cales v Kratkem zakon o omejitvi proda je vina in /ganju Predsednik namerava uvesti prej ali slej absoluten suhi režim. — Nesreče na. morju. Ob norveški obali jo ponesrečil parnik »Krast Hugo Stinnes«. Or-kan ga je vrgel med dude s tako silo, da se je odlomil zadnji del ter so se polomili vsi jambori. Moltvo se je reiUo. Krivda zadene kapitana Id po lastni izjavi ni poznal terena. — K«kor poro?« »Berlteer TaMblatt«, j* pri. )ipM i $®wy»rk parnik, ki j* priprtja! n skoraj od gladu poginulih ljudi, katere je našel sredi Atlantskega oceana v rešilnih čolnih. Ponesrečenci so prebili v rešilnih čolnih 15 dni ob silni nevihti. Ponesrečenci so se namreč, ko so uvideli, da njihove od nevihte ponesrečene ladje ne opazi nobeden številnih parnikov, ki so vozili tam mimo, ukrcali v rešilne čolne ter svojo ladjo zažgali, da bi bili s tem obrnili nase pozornost. Nadnje tri dni so prebili brez hrane. — Letalska nesreča. Iz Londona poročajo: Dva ameriška letalca sta trčila ob priliki vojaške letalske vaje v višini 3000 čevljev, padla na zemljo ter obležala mrtva. — Žrtev izpita. Iz Leipziga poročajo: Gand. med. Franz 'l’h. iz Diirrenoerga je dobil pri državnem izpitu nalogo, da preišče neki slučaj škrlatinke v Leipzigu. Pri reševanju naloge se je inficiral ter obolel tako, da je malo upanja, da bi ozdravil. — Obupen čin matere. V bližini Prage so te dni potegnili iz Vltave 31 letno soprogo učitelja Gabrijelo Rockenbauer, ki si je privezala dva otroka na telo ter skočila v vodo. Nesrečna gospa je zapustila pismo, iz katerega sledi, da je izvršila dejanje, ker se je pustil njen soprog od nje ločiti, da se je mogel v drugič poročiti. Da ji ni bilo treba prepustiti svojih otrok njegovi drugi soprogi, je šla rajši ž njimi vred v smrt. — 1'aliiiicirane taksne marke po 10 Din. Uprava državnih monopolov je ugotovila, da se razlikujejo falzificirani desetdinarski ko-leki, ki so se, kakor znano, pojavili v prometu, od pristnih predvsem v sledečem: Pe-roti orlov so na originalu jasno in ostro izdelane, dočim so izdelane na talzifikatiii topo in delimično. Takisto se razlikujejo glava, vrat in rep orla na originalu od glave, vratu in repa na falzifikatu. iNa falzifikatu je polu-mesec na slovenskem grbu širši in krajši kot na originalu; srednja zvezda na falzifikatu je mnogo večja od one na strani. Dvogubj beli krog okrog grba ter ostale bele linije so na originalu Intenzivne, dočim so na fal-zilikatih delimične. Konture teksta in številke so na originalu ostre in precizne, dočim ao na falziiikatih delimične, tope in deformirane; format perioracije je znatno večji od originala, istotako se že papir sam na sebi razlikuje po svoji strukturi. — Nasilnik Mussolini je dopustil,- da so vrgli te dni opozicionalnega poslanca Saitto iz dvorane. Saitta, ki je pripadal doslej aven-tinski opozieiji. je prišel neopažen v parlament. Eden od fašistovskih poslancev ga je opazil ter zaklical: »Gospod predsednik, v dvorani se nahaja eden od članov aventiuske opozicije!« Nastal je silen hrup. Več fašistov-sisih p6slancev se je vrglo na Saitto. Zgrabili so ga zn vrat tar ga vrgli iz dvorane, .viusso-lioi je stvar enostavno ignoriral. Fašisiov-skim poslancem tudi to m zadostovalo. Več od njiti je planilo v kuloarje in vrgli so Saitto skoai glavni portal na ulico. — Nagrada morilca, /mani fašist Marinelli, ki je bU zapleten v zadevo umora Matteot-tija, je bil te dni amnestiran iu izpuščen iz preiskovalnega zapora. Nato je bil imenovati iu generalnega upravnega uradnika fašistov-ske stranke. — Knjiga dolarskega milijonarja. Predsednik euega od največjih ameriških jeklenih trustov, milijonar VVilL Trufant Poster je zašel med pisatelje. Izdal je knjigo z naslovom >Profit«. Vsebina je po poročilih ameriških listov socialno političnega značaja, reklama, ki jo dela za knjigo pa nekoliko nenavadna. Foster je namreč razpisal nagrado nad 5000 dolarjev, ki pripade kritiku, ki bo napisal tekom treh mesecev o knjigi najboljšo in najbolj stvarno kritiko. J ury obstoji iz univerzitetnih profesorjev iu vodilnih ajjieriškiii jX>liti<5nih pisateljev. — SeiMBMiionatnc ajrhoološke najdbe v Mali .Vmji. Iz Prago poročajo: Ceškoalosaška ekspedicija, ki jo vodi univerzitetni profesor Hroauy,’je iekopala v Kultepi pri K&ssarinu arhiv, ki izvira približno iz leta 3000. pred K. ter obsega okrog 1000 plošč, popisanih s hieroglifi. — Ali so moški in ionski možgani enakovredni? S tem vprašanjem se je bavilo pred kratkim vseučilišče Garneli v Washingtonu. V Zedinjenih državah znana pisateljica Gar-dener je zapustila vseučilišču večjo vsoto v svrho, da se stehtajo in preiščejo njeni možgani tar ugotovi, če je med možgani posebno talentirano ženske in med možgani posebno .alentiranega moža kaka razlika. Znanstvs-aiki so ugotovili, da so tehtali njeni možgani 1150 gramov, dočim so tehtali možgani ne-uitorih prominentnih moških manj, možgani lrugih pa do 18G1 gramov. Ugotovili pa so .lalje, da tehtajo možgani nekaterih opičjih vrat približno prav toliko kot človeški. Kljub temu pa »e inteligenca opic, kot je rasno, ne da primerjati b človeško. Ne gre namreč za težo možgan, temveč za število krivulj in notranjo strukturo. S tem ameriški učenjuki niso podali ničesar novega, mra. Gardeaer pa si je izstavila sama sebi »testimonium paupertatia<. — Nesrečni zakon vegetarijanca, Nev?yor-ška javnost se bavi momentano z zakonskim škandalom veleindustrija!«* Sokesa, lastnika 60 tovarn za stroje. Sokes je poročil nedavno hčerko nekega lastnika konservnih tovarn v Newyorku, gospodično Paster. Zakon je bil spočetka srečen. Kmalu pa je prišlo do diferenc. Eden. izmed glavnih vzrokov je bil baje ta, da je Sokes anražiran vegetarijanec ter je hotei napraviti iz svoje soproge piu-»elita. V ta namen je najel nekega navdušenega apostola riewyorške »sekte< vegetarijancev. Sokes se je odpeljal na oddih, >apo-stol« pa je obdelaval njegovo soprogo vsak dan po par ur. Končno je postala gospe So-kes stvar preneumna in prijateljica mesa je pobegnila iz hiše herbofaga. Njen soprog j>a s tem ni bii zadovoljen, temveč je zbral svojih sest lakajev, poiskal svojo pobeglo soprogo v njenem stauovunju ter jo odpeljal šiloma domov. V palači vegetarijanca se je gospa dtokes hudo pokorila. Ker je odklonila vegetarijansko hrano, je bila kaznovana s tridnevnim zaporom in absolutnim postom. Vsak dan jo. je obiskal apostol vegetarijancev ter jo skušal spreobrniti. Končno se je nesrečni gospo Sokes posrečilo avizi ruti sta-riše in policijo, nakar je bila rešena. Njena prva pot je bila na sodišče, kjer jo vložila tožbo na razporoko. — Potopljen parnik. V bližini Splita se je potopil te dni parnik »Albanija-^, parnik ima Kapaciteto 300 ton'. Bil je zgrajen leta lb92, letos pa popolnoma prenovljen. Zavarovan je bil za 600.000 dinarjev. — Pušilnice na dekliških šolah so uvedli v neki dekliški šoii v Chikagu. Dekleta jih uporabljajo med odmori. — Požar. Te dni je izbruhnil v avtogaraži podjetja »Jugodrva« v Tesluču požar, ki je upepelil en avtomobil, eno novo karoserijo, več bencina in olja ter povzročil s tem škode 250.000 Din. Škoda je pokrita z zavarovalnino. — Posnemanja vreden preokret v dunajskem restavracijskem obratu. Za časa inila-cije so rasli lini restavranti in luksuzni lokali na Dunaju iz tal kot gobe po dežju. Vi-, soke cene v teh lokalin so vplivale tudi na cene v drugovrstnih lokalin. Zu samce je bil to slab čas, srednji stan sploh ni mogel več zahajati tako pridno v gostilne kot pred vojno. Sedaj so postali gostje — kapitalisti, ki jim ni za denar, redki in v luksuznih lokalih in finih restavracijah je bilo nazadnje že skoro manj gostov kot natakarjev. To je lastnika teh lokalov i spametovalo. Prišli so zopet do prepričanja, da je zaslužek pri mno-žestvenem obisku i« nizkih cenah umogo večji, kot zaslužek pri maloštevilnem obisku iu visokih cenah. Karakteristično je, da se je pojavil preokret v gostilniški politiki naj-preje ravno pri finih lokalih. Do tega prepričanja pa gostilničarji pač niso prišli potom logičnega premišljevanja, temveč vsled tconkurence malih cenenih obratov, ki so bili vedno nabito polni. V teti lokalih stane na primer klobasica z gorcico 40 grošev, mala porcija golaža, kozarec piva iii kos kruna 80, obložen kruh se prodaja.po 40 grošev. »Ta l>o šel po copatanU no zatrjevale nekatere modre gostilničarske glave, ko je bil otvor-jen pred par tedni prvi tak lokal, imenovan >Expressokaffee<. Prerokovanje se ni uresničilo. Nasprotno se je zgodilo siedeče: V nasproti ležeči zajtrkovalnici se dobi sedaj dunajska klobasica s hrenom Ea 35 grošev, v delikatesni trgovini s klobaso obložena žemlja za 30, z gnatjo obložena za 40, prekaje-valec na oglu pa prodaja zadnjo celo po 27 grošev. Elegantni restavrant v bližini, ki je oil zadnje mesece vedno pust in prazen, se je popolnoma pregrupiral, odpravil je Dele prte in odslovil vse natakarje razen enega, uokal se je izpremenil v navadno točilnico, v kateri se prodaja jed in pijača po isti ceni kot v »Kxpresšokatieejih«. Kdor hoče prihraniti napitnino, vzame to, kar želi, tanko sam i« buteta. V 1. okraju se je na taiv način izpremeniio že 0 luksuznih lokalov. Učinek je presenetljiv: lokali so polni, in ljudje, ki ze doigo časa niso več zahajali v gostilne, so postali zopet vsakodnevni stalni gostje cenenih lokalov. Dočim je stala doslej večerja v restavraciji srednje vrste dva do poldrugi šiling brez pijače, se uteši sedaj lahko glad in poleg tega še žejo za en do poldrugi šiling. Nova orientacija gostilniško politike pomeni, da prihajajo gostilničarji, ki so hoteli popre-je cene diKtirati, polagoma zopet do prepričanja, da aoločuje povpraševanje ceno in ne cena povpraševanje. — izšla jo 11. številka »Trgovskega Tova-ri-ta«. Vsebina jo sledeča: Sporazum iu napredek — Josip J. Kavčič; Nemška trgovina \ srednjem veku — Josip Golob; Obvezno zavarovanje samostojnih podjetnikov na Ce-iiosLuvaskem — V. A. D.; Znanstveno ubra-tovodstvo in industrijska psihologija — Dipl more. Stanislav Klinc; Organizacija trgovsko pisarne —' Fran Xelrfiik; Naša deca — Ar-kadij AverSmko; Društvene vesti. Ljubljana. 1— Druga žrtev eksplo*ije na Aleksandrovi Mvsti. Dne 3. t. m. je umrl na opeklinah, ki jih je dobil pri eksploziji na Aleksandrovi cesti dt*ogerijski vajenec Mdan Menard. 1— Nenjoda. V četrtek popoldne je padla na poledenelih »topnjieah 66 letna Marija Sever, Poljanska cesta 25, si zlomila roko ter se močno pobila na glavi. Kralj smeha! Danes! Senzacija dneva! Edini pravi! Danes! Edini pravi! Senaacija dneva! Najboljši komik sveta! Svetovno atnau iu splošno priljubljen! Charlie CHaplin v svoji najnovejfti in edini burki sezije 1925/1926 „13. pustolovščin«*" Predstave »e vrše točno ob: 4., pol 6., pol 8., 9. uri. Prvovrstni umetniški orkester •vira pri vteh predstavah. Elitni KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani (T»l. H<)« Za r vse vrste oblačil do Božiča znižane cene pri priznano solidni tvrdki J. Maček LJUBLJANA. DOPIS. Laško. Na dan ujedinjenja se je vršil pri nas po daljšem presledku občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Med drugim se je sprejel tudi sklep, da se članarina zviša letno od 3‘ na 10 Din in da se naroči za. mladino večje število koledarčkov, ki se v svrho propagande šarijo med naše kmetsko ljudstvo. Poskrbelo se bo tudi, da dobe revni in najboljši kmetski otroci razna . dariln. Izvolil se je tudi nov odbor, ki se je konstituiral takole: Predsednik notar dr. Franc Prislan, predsednikova namestnica soproga davčnega kontrolorja Marija Štrekelj, tajnik brivski mojster Blaž Zupanc, blagajničarka Nina Drobničeva, učiteljica; odborniki pa: učiteljica Pepca Stegenšek, soproga davčnega nadupra vitel ja Friderika Kus, soproga trškega župana Marija dr. Roševa in naduči-tej Josip Velkavrh iz Reke pri Laškem. Reklame ne potrebuje o.bernatovič • I ker se blago radi svoje kvali- • . . , v ■** -ju* 0 tete m cene $amo priporoča! • KOLINSKA' n aša, p rav a, d om ač a CIKORIJA je vrlo dobra! UMOR XA POVELJE MILIJARDERKE. Talentirani, toda ne ravno preveč bogati tovarnar Louis Seux v Lyonu se je »ezjjuml na neki soareji s hčerko enega najDogaiejšiii francoskih industrijeev Deniseo Giltet. Njemu je bilo 29, njej 18 let. Mladi mož in mlada deklica sta se zaljubila na prvi pogled. Tri dni pozneje je zaprosil Seux očeta svoje oboževanke za njeno roko. Milijarder Gillet jo sicer pameten človek, ki glede kol«salne razlike v premoženjskih raismerah ni imel w>per zakonsko zvezo nobenih pomislekov, izjavil pa je, da se »resna« poroka ne da impioviairati kar v treh dneh. »Smo v *Lyonu, ne pa na Montmartre-u,« je menil smehljaje. loda mladi labrikant odividn-o ni mo«el dolgo čakati, kajti odločil se je za »direktuo pot: ponoči preko vrtne ograje v spalnico oboževane deklice. Angleška guvernarua mlade dame, puritansko staro dekle, je stvar izvohala ter ni imela bolj nujnega opraviči kot da je obvestila izredno strogo in ošabno mater deklice. Ne da bi bila črhnila naprum svoji hčerki besedico, je organizirala gospa Gillet v vili strogo stražo, ki je dobila od nje nalog, da nočnega obiskovalca prime in napravi neSkodijivega. Par dni nato je nastal v vili okrog polnoči velik ropot. Na koridorju prvega nadstropja sta se borila dva moža na življenja in smrt... Mari so zasačili vlomilca pri njegovem delu? Ljudje so se pripravljali, da pohite na pomoč. Tedaj pa se je pojavila pri oknu svoje spalnice gospa Giilotova ter zaklicala v temni park: »Hitro gori! Imam« ga!_ Prinesi ta'puško in naboje! « 1 remi tek pozneje je bila vila razsvetljena-Rokoborca sta bila komorni sluga Pierre. i» on — ljubimec. Kot gentleman, ki si je svest krivde, se je hotel vreči pred damo na kolena ter jo prosili odpuščanja, toda ona Sa i* .sunila zaničljivo od sebe, nakar se je ■duga iznovu nanj. Medtem sta prihitela vrtnar G a bor t in njegov siti Evgen. Nesrečni zaljubljenec se je ravno pobiral. V tem trenutku je dala ženska vrtnarju raeket ter mu ukazala: »Udari ga v tilniki t Mladi moa j* dobil močan udare« in omahnil na stran. »Sedaj ga udari po čelu! >: Mladi mož jo dobil drugi udarec in zgrudil so je ves krvav nu tla. >05«, dovolj je!< j« prosil «in vitnarr<<-Vrtnar je okleval. »Bojazljivec, bii, dokler se ne bo ve<5 ganili« Vrtnar ,i* Ve*'.nPotnik< na >Publicitasc d. d. oglasni znvod, Ljubljana, Selenburgova ulica 7. II. TBO. nw. D. o. Tiska knjige« pravila, cenike, ra«««®* J*1® plse, lepake, foroSure, posetnlce l^ ^o* IzvrSuJe vsakovrstne trgovske uradne tiskovine. ^ tasta njfcgc OUBLJANA - SIMON OHEOORČIČEVA VLl*. 13, TEJLEFON 553 tidcarno >Mvkur< v Ljubljani Andrej Sever, Izdajatelj te odgovorni urednik 2ELEZNIKAB ALEKSANDER. ta taksa nanaša samo na otvorjene ali tekoče račune pri denarnih zavodih. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja industrijska podjetja na to odločbo, da ob prihodnjem plačilnem roku za to takso (15. januarja 1926) vložijo prijave, v katerih naj uveljavijo taksno prostost po tej tarifni po-itavii z utemeljitvijo, da niso denarni zavodi. X Praga kot najvažnejše mesto srednje Evrope Popreobratna doba se bo lahko označila v gospodarski zgodovini srednje Evrope kot »gospodarski boj med Prago in Dunajem«. V tem boju Praga polagoma toda gotovo zmaguje. To mnenje potrjuje vest iz Pariza, da je sklenil nedavno kongres francoskih kolonij soglasno, da se kolonijalna propaganda ne bo več decentralizirala v tujini, temveč, da se ta propaganda osredotoči na mesta Prago in Milan. Samo v teh dveh mestih se bodo francoske kolonije udeleževale mednarodnih razstav in velesejmov. V obeh mestih bodo ustanovljeni veliki francoski muzeji. Sklep kongresa ima za nadaljni razvoj Prage ogromno važnost. Širite „H*r Dnevnik ti Sokolstvo. SLAVNOSTNA SOKOLSKA AKADEMIJA. Na predvečer narodnega praznika je priredil ^Ljubljanski Sokol« dobro uspelo slavnostno akademijo s srečno izbranim sporedom. Točno ob 20. je otvoril akademijo dru-štveui pevski zbor z lepo sokolsko pesmijo, nakar je sledila svečana zaprisega novih članov in članic. Ob tej priliki je imel društveni starosta br. Kajzetj lep govor. Zaprisego je zaključil pevski zbor z državno himno. Sledili so telovadni nastopi, ki so večinoma dobro uspeli. Gledalce so zadivile težke vaje i članic in članov na istem orodju. Ljubke, a ! manj točne so bile ritmične vaje četvorie« j ženskega naraščaja. Spretno je bila podaaa telovadba treh članov na krogih. Ritmične vaje članic so bile slične baletu in bo tudi tako učinkovale. 8 mladih naraščajnikov je z bravuro izvršilo nekatere naravnost težke gibe pri skupinski telovadbi. Gledalce je presenetila strumna telovadba moške dece ■« bradlji. Spored je zaključila skupina 5 moških članov z lepimi, a težavnimi prostimi va ami. Telovadna dvorana je bila precej zasedena. Opazili smo tudi nekatere zastopnike vlade, občine in narodnih korporacij. Obžia-stvo je vsaki točki burno aplavdiralo.