11 Številka. V LJubljani, g sredo. 22 Januarja 1908. XII. leto. Ilzhaja vsa < dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljub liano s pošiljanjem na dom za vse'leto 24 k! za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 27 K. Za vsa draga dežele in Ameriko telo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska.trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m apravatttvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu .naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Posamezne številka po 10 h. Upravništva telefon št 85. Iilemec Kandidat v slovenskem volilnem oRroju. V ponedeljek smo zabeležili vest, la namerava v žužemberškem okrajni kandidirati pri bodočih doželno-|zbor>kih volitvah nemški krščanski Išoeialec profesor O b e t g f 611. Vest solina na sebi se je nam zde-|la neverjetna, zato smo jo tudi zabeležili, ne da bi jo komentirali. Toda, kakor se zdi. ta vest ni |brez podlage. Z druge strani smo namreč tudi [dobili obvestilo, da se profesor lObergfoll z vso resnostjo misli lotiti kandidature in da mu je pri tem zagotovljena naj izdatnejša podpora nemške krščansko - socialne Istranke. Ker to novico priobčujejo tudi nemški listi in se glasilu klerikalne Istranke ne zdi vredno, da bi jo demontiralo, kaže vse na to, da Ober-gfdllova kandidatura ni povsem iz Itrte izvita. Tn če stvar nekoliko globlje pre-Imlarirno, se nam ne bo zdela tako neverjetna in nemogoča, kakor v pi-vem momentu, ko so je nam sporo-•ila. Pri kampanji za volilno reformo >o imeli slovenski klerikalei najmočnejše oporo v nemški h krščanskih socialcih in baš z izdatno pomočjo teh se je dr .Šusteršiču in njegovi dražbi posrečilo doseči taks; o ustavo in razdelitev državnozborskili volilnih okrajev na Kranjskem, ki je bila po godu in okusu klerikalne stranke. Ako bi Šusteršič ne imel na svoji strani nemških krščanskih social-eev, ki so vsled obstoječo »gemein-Mirgsehaft« med nemškimi strankami imeli mogočen vpliv na ostale nemške neklerikalne poslance, bi se mu nikdar ne bilo posrečilo odvzeti kranjskim mestom in trgom tistega zastopstva, ki so ga imeli v starem parlamentu. Da pa krščanski socialci, ki so mojstri v političnih kupčijah, tega niso storili zgolj radi lepih oči dr. Ivana Šusteršiča, je več nego gotovo. Prav lahko je torej mogoče, da jo bil med nemškimi krščanski m i socialci in našo klerikalno stranko že ob času borbe za volilno reformo sklonjen pakt, s katerim jo dr. Su-storšič krščansko - socialnemu kandidatu profesorju Obergfollu obljubil za slučaj, da propade pri državnozborskili volitvah v Kočevju, man- dat za deželni zbor kot nekako odškodnino, da je Luegenjeva stranka tako izdatno podpirala slovenske klerikalce v borbi za razdelitev držav-nozborskih volilnih okrajev na Kranjskem. Ne verjamemo sicer, da bi si klerikalna stranka upala že takrat dati svojo sankcijo tej med Šusterši-čem in krščanskimi klerikalci sklenjeni pogodbi, to pa verjamemo, da je Šusteršič v svoji oninipoteiici skoval ta pakt na s\ojo pest. Šlo se bo sedaj za to, kdo je v stranki močnejši — dr. šusteršič sam ali tisti elementi, ki jim slovenstvo še ni prazna i>ena in ki še drže nekaj na svojo narodno čast. Ni dvomiti, da bo Obergfollova kandidatura, ako se res resno misli nanjo, izzvala v klerikalni stranki sami ljut odpor, vendar pa smo prepričani, da bo ta odpor zlomljen v tistem trenotku, ko se vodstvo stranke kategorično izreče za to kandidaturo. Zakaj priznati se mora, da so tisti elementi v klerikalni stranki, ki edini odločujejo pri volitvah, to so duhovniki, izborno disciplinirani in da store vse brezpogojno, kar se jim ukaže odzgoraj in naj bi to še tako nasprotovalo njihovemu osebnemu prepričanju. Široke mase volileev, s katerimi razpolagajo klerikalci, pa tu ne pridejo v pošte v, ker so slepo orodje v rokah duhovništva in bi volili tudi škofovo metlo, ako bi jim to ukazali gospodje božji namestniki. Ce se torej vest o Obergfollovi kandidaturi uresniči, se nam bo zopet nudil sramoten prizor, kakor pred desetletji, da se bodo slovenski volil-ci pri volitvah gnali v boj za nemškega kandidata. Mislili smo, da smo Slovenci že zdavnn preboleli sramotne T-nse, ko so naš narod zastopali v zakonoda-jalnih korporaeijah razni Hohen-warti in \Vindisohgraetzi, toda zdi so, da se ti časi zopet vračajo in to po zaslugi narodno brezspolnega kolovodje klerikalne stranke. V danih razmerah in pri razpoloženju, ki vlada sedaj v klerikalni stranki, je sieer vse mogoče, a vkljnb temu ne moremo docela verjeti, da bi se klerikalei tako sramotno bcteli prostituirati za nemško krsčansko-socialno stranko in njenega nrote-žeja. Ako pa se vest o Oberglbllu l»i uresniči, potem bo vsaj slovenska javnost vedela, koliko je dati na narodno zavednost in narodno delo klerikalne stranke. Socialno-politični odsek. Dunaj , 21. januarja. Podod-sek socialno-političnega odbora je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o predlogu glede otroškega dela. Sprejel je po kratki debati prvo točko predloga. Glede druge točke se agrarni člani odseka niso mogli zediniti; zato se je razprava o tej točki morala odgoditi, da se ti člani dogovore o enotnem postopanju v vprašanjih, ki se tičejo poljedelskih delavcev. Prihodnja odsekova seja bo v četrtek. Na tej seji bodo agrarci sprožili več spreminjevalnih predlogov glede otroškega dela na kmetih. Anketa o reformi srednjih šol. Dunaj, 21. januarja. Danes se je pričela srednješolska anketa, ki jo je sklicalo naučno ministrstvo. Anketo je otvoril minister dr. Marchet, ki je v svojem govoru naglasal, da dosedaj obstoječi učni načrti sieer se niso zastareli, a da je vkljub temu nujno potrebno, da se ustroj srednjih šol reformira in se ti zavodi modernizirajo v smislu dosedanjih skušenj in velikega napredka na znanstvenem polju. Poudarjal je važnost vprašanja o možnem prestopu absolventov realnih šol na vseučilišče ter omenil, da je vsekakor treba obdržati humanistiške gimnazije in mo-dernizujoče realke, a da je poleg teh treba ustvariti nov tip ali več gimnaziji podobnih zavodov. Ako bi se ustvaril nov tip srednje šole, mora biti absolventom teh zavodov odprta pot na vseučilišče, četudi bi se v teh šolah ne poučevala grščina. Minister je končno tudi naznanil, da se učna uprava intenzivno bavi z vprašanjem o znanstveno in pedagogično poglobljeni vzgoji srednješolskega učitelj stva. Revizija poslovnika na Ogrskem. Budimpešta, 21. anuarja. Danes popoldne je sklical ministrski predsednik dr. \V e k e r 1 t* zastopnike vseh strank na konferenco glede revizije poslovnika. Konference sta se udeležila tudi ministra Kos-s u t h in grof A n d r a s s y. Člani neodvisne strun ko so izjavili, da so samo za tako revizijo poslovnika, ki bi biln veljavna samo za volilno reformo, zu proračun in za predlogo o notranjih reformah. Za slučaj, da se to sprejme, zahtevajo, da se zaeno z volilno reformo predloži tudi zakonski načrt o reviziji poslovnika. Hr- vaški poslanci so iz Zagreba brzoj a-vili J u s t h u, da se konference ne udeleže in da bodo proti reviziji poslovnika uvedli energično akcijo v parlamentu. Baron B a n f f y se je zavzemal za takšno revizijo poslovnika, ki bi onemogočevala tehnično obstrukcijo, zato se je izrekel proti vladnemu načrtu. Minister A n -d r a s s y je zagovarjal svoj načrt in naglašal tudi potrebo, da se poslovnik revidira tako, da bo izključena vsaka tehnična obstrukcija. Za takšno revizijo pa sedaj še ni ugoden čas. Konferenca je trajala do osmih zvečer. Med konferenco je prišlo do burnih prizorov, ker je disident Farkashazy imenoval konferenco — komedijo. Razburjenost se je šele polegla, ko je imenovani poslanec preklical svoje besede. Trgovinska pogajanja s Srbijo. Dunaj, 21. januarja. V ministrstvu zunanjih del so se danas popoldne sestali avstrijski in ogrski delegati, ki vodijo trgovinska pogajanja s Srbijo, da se posvetujejo o novih predlogih srbskih delegatov. Pogajanja so že v toliko dozorela, da se je nadejati, da pride v kratkem do definitivnega sklepa trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in srbijo. Nemški parlament B e r o 1 i n , 21. januarja. Državni zbor je razpravljal o spremembi zakona o brzojavih in telefonih; zakonski načrt se je izročil posebnemu odseku. Nato je zbornica vzela v razpravo zakonski načrt o spremembi nekaterih točk, ki se tičejo razža-ljenja veličanstva. Socialni demokrat je so predlagali, naj se zakon o razžaljen j u veličanstva sploh razveljavi. S tem predlogom so propadli, ker je zbornica sprejela vladni predlog. Socialni demokratje m> vložili predlog o spremembi volilnega reda za deželne zbore nemških zveznih držav. Franooski senat Pariz, 21. januarja. Senat je imel danes sejo, na kateri je izvolil odbor, ki ima preiskati postopanje pri likvidaciji kongregacijskega premoženja. V ta odbor so izvoljene same v vsakem oziru intaktne osebnosti, ki jamčijo, da se bo preiskav i vršila strogo in nepristransko. Vesti z Gortike&i. N a p o v e d a n e g a s h o d a s 1 o-venskega u č i t e 1 j s t v a v če- tertek, 23. t. m. ne bo. Odpade radi nepričakovano nastalih ovir. Agrarna stranka namerava definit i v no postaviti svoje kandidate 23. t. m. Klerikalna kakor napredna stranka čakata te definitivne proglasitve. Potem odmerita svoje korake. S shoda v D u t o v 1 j n h n a Krasu se je vrnil dr. Franko jako nevoljen, ker so ga pošteno oštevali ter je moral požreti marsik-d o grenko. V Dutovljah se je pokazalo, da si hoče ljudstvo z vso močjo pomagati, da se otrese klerikalneera jarma. Shod je bil velik, obilo ljudi. Vsi razsodni možje stojijo na stališču, da treba skupnega nastopa proti skupnemu nasprotniku, to je klerikalizmu. Vse bi bilo prav in dobro, samo če bi ne bilo Franka na čelu te stranke. Sicer je le »potrebno zlo«, ali s tem zlom je tu nevarnost, da poskusi znova ob kakem njemu primernem trenotku zapeljati kmete v klerikalni tabor Na shodu 2. t. m. so preprečili učitelji uskok pod farovško komando. Morda poišče prihodnjič Franko priliko, ko bi ne mogli preprečiti take nove njegove nakane. Ljudstvo že spoznava Franka in njegovega Mer-m o 1 j o. Po shodu v Dutovljah je bila soglasna sodba, da »agrarni« voditelji nastopajo prav dema^oško. Zato ni nikakega zaupanja v te ljudi, ki morejo dobro zrno le skvar i ti. -Največji demagogi so klerikalci, ki se držijo reka, da svet hoče biti sle-parjen, naj se ga torej sleparij ah hočejo iti za temi tudi »agrarni« prvaki ! Klerikalni kolovodje m i r u j e j o. 4Cisto lepo t i 11 i so. kajti sedaj delajo za nje sveti misijom. Po vseh občinah, kjer ni gotova zmaga klerikalcev, so in bodo še misijonf. Zloraba vere in cerkve v politične namene je v polnem cvetju. Zdaj delajo posvečeni možje, potem pritisnejo pa neposvečeni. Rezultat f! P o naših trgi h se živo razpravlja o kandidaturi. Kakor čujemo, bo soglasje v kratkem doseženo. Koga m i s 1 i j o š e k a n d i-dirati klerikalei \ ('nje so, da nameravajo klerikalci kandidirati tudi slavnega dr. Dermasiio, odvetniškega koneipienta pri dr. Pav-letiču v Gorici. Svojemu šefa je dober par v strupeni zagrizenosti. X;. prvem shodu misli govoriti o advokatih, ki imajo okoli prstov ovite laži, kakor je govoril lani pri Rebku. Na laški strani v g o r i -š k i d e ž e 1 i je še vse tiho glede kandidatur. Klerikalci švigajo semter- LISTEK. Močni čuvaj. (Konec.) Ej, no boj se zanj. Kmalu pride, ne uide ti! Polnočna ura se tudi bliža in tedaj ga spravim domov jaz...« »Ne, ne; dobiti ga moram sama, •lu mu dam, kar je zaslužil . . .« »Veliko sreče . . .« In odšla je naprej, njegova nekdanja ljubezen . . . Tudi on je že stopal naprej . . . »Dolgočasno je,« si je Pekel, da sam ni vedel čemu . . . Morda se mu po tolikih letili še niso prav ohladili srčni čuti do te ženske f Morda . . . Morda je zahrepenel prav sedaj po njej f Segel je z roko v notranji žep suknje in izvlekel iz nje steklen ieo, katero je nagnil k ustom . . . Dolgo je vlekel in slednjič odstavil . . »Slaba je ta pijača in dobra, kakor se vzame . . . Malo greje, toda človek je zaspan po njej ... Se malo bo dobro, malo se mora še potegniti ... In zopet je pil, da ni več mnogo ostalo v steklenici . . . Tedaj pa se je začelo svetlikati . . . Tam nad daljno goro se je pordečilo in videl se je okrogel Pas, velik in določno zarezan . . . Vedno leze više velika nočna svetilka, tudi vedno manjša je . . . Kot bi se jej mudilo nekam, hitela je na nebo, troseč na zemljo rumenkasto svetlobo . . . Zvezde so potemnele in izpremenile svojo barvo . . . Zraven Franceta pa je zrasla dolgu senca, začenjajoča se ob njegovih nogah in držeča tja daleč čez cesto . . . Nebroj gostili in močnih senc je pohitelo po ravnini . . . Ura v zvoniku je udarjala počasi in leno dvanajst . . . France se je spomnil svoje dolžnosti . . . obiskati je moral vseh dvanajst gosti 1-nic, ki so bilo v vasi . . . Mnogo jih je bilo že zaprtih in molčale so kot znamenja dnevnega življenja, tiho sredi noči . . . Tu je še luč; glasni klici spri-čujejo, da so še pozni gostje v sobi . . Kdo bi se temu čudil, saj je danes nedelja, dan, ki je odmerjen za poči-vanje. . . Zakaj bi ne bil vesel človek vsak sedmi dani France je vstopil v sobo in pogledal po gostih; dim se mu je zakadil nasproti, da so ga znskelele oči... Tam ob zadnji mizi v kotu prepirale so se tri osebe, katerih ni poznal . . . Vino se je cedilo raz mizo... Mirno se je postavil France prav ob zaprta vrata in iz-pregovoril z resnim in nizkim glasom: »Dvanajst je ura; čas je da zaprete! . . .« Hotel je oditi kot že stokrat poprej, toda danes ga vabijo gostje, naj prisede za trenotek k njim... »Pij, France, malo se ogrej ob kapljici,« je klical znani pijanček. »Ne hodi takoj od hiše, da ne bo nesreče,« se oglasi drugi . . . »Zaprli bodo gostilno in jaz i mani službo zunaj . . .« Hranil se je povabilu, a vendar je šel proti mizi . . . Spoznal je v tretji osebi ob tej mizi župana . . . Hotel je takoj oditi, a župan mu reče: »Ostani tu, France . . . Danes gostilničar še ne bo zapiral gostilne, kor tu pije župan . . .; jaz sem dal to postavo, da se zapirajo gostilne ob 12. uri, a jo tudi lahko preklicem, kadar se meni ljubi . . .« Ob zadnjih besedah je vpil in tolkel pijano ob mizo. .. . »France, le pij na moje si roške in zunaj se tudi ne užge ta čas . .« France uboga in pije vesel z njimi, saj je tako velel njegov gospod . . . Molčal je; saj si skoro ni upal govoriti, ker je bil v taki družbi . . . Večjo besedo pa je imel župan . . . Njegova sopivca sta že napol zaspala, a on je še vedno govoril . . . ., saj ga je poslušal France .... »Ni lahko županovati med takimi ljudmi kot ste tukaj .... Ko bi vi vedeli, kaj se pravi župan biti in jaz sem sedaj že devet let . . . Vedno sklicevati odbornike, raztresene na vse vetrove, dobro jih plačevati ob sejah .... kje pa naj dobim denar f . . . Težko je gospodariti . . .« Vse to je govoril že na pol v spanju . . . Glava se mu je naslonila ob mizo in nastala je grobna tihota . . . France pa je pil, dokler ni bilo prazno in ko je videl, da vsi spe, je odšel; pozabil }mi si ni dati napolniti steklenice prav do robu . . . Luna je bila že visoko na nebu, ko jo je pripihal France na ulico . . . Zamudil se je dolgo in glava mu jo lezla navzdol... Korakal je molče dalje, le tuintain mu uide kaka beseda . . . Čutil je žejo in piti je moral, saj se mu je dozdevala danes pijača dobra kot že dolgo ne . . . Pil je vedno rad, ali mnogokrat brez prave slasti . . . Danes pa se mu je vse smejalo: vino, žganje . . . Skoro se mu je medlo v glavi, preveč je pil, ali Žejo je še vedno čutil . . . Tu je zopet gostilna, a je zaprta . . . Pristopi k vratom in so nasloni na nje... »Juri, odpri, da boš povedal, kako si tolkel litre in manjše posode, ker so bile premajhne..f Imaš še tako majhno merp...t« To je bila njegova prva misel, ki jo je izrazil glasneje kot navadno: skoro je vpil . . . Prihajali so mu prav živo pred oči spomini, kako je nekdaj videl tega krčma rja pobijati steklenice, ker so bile premajhne. Nasmehnil se je in takoj rekel: »Oj, le spi, Juri, in dohodi večjo posodo . . .« Šel je dalje v smeri svoje sence . . . »Oj, tale hiša, kako mi je znana, še bolj pa tole okno . . . Nevarno je tukaj hoditi . . .: to okno požira žive ljudi . . . Glej, tudi sedaj se nekdo plazi ven . . . Šepet se razločno čuje . . ., okno ropoče ... Že je zunaj . . . Ej, to dekle, tu notri, to je pravi magnet: vso doto si hoče zapraviti V mladosti . . . Meni ni neznano nič ponoči; vse vem . . .: vse tajnosti v vasi so mi znane . . . Kaj pa to t Izpodta-knil sem se ob kamen . . . Kmalu bi bil padel . . . Preveč se pil . . . Utrujen sem zelo; najbolje bi bilo, če bi si malo odpočil . . . Proti domu se napotim...« Težko je premikal noge zi-baje se semintja; glava mu je bila težka in trudna . . . Kot bi se usedla nanj neka tajna in močna sila in ga tiščala k tlom, ga porivala sedaj na levo, sedaj na desno... Obdal ga jo čut, ki pribiti k človeku, ko leži v postelji in čaka sladkega spanca . . „ Ura je naznanjala dve popolnoči prav tako zaspano in leno kot je bil France sam . . . »Glej, še sedaj nima miru mlada kri . . . Tam ob oknu »taji zopet temna postava . .. Na okno trka . . . Razločno čuje, ko govori visoka in sloka postava ob zidu...: »Dober večer, - bog ti daj tako hčer — da bi znala brat' in pisat1 — in vsakemu odgovor daU . . . Ga boš ti kaj dala? Se boš oglasila f . . .« France se ogne hiši, da ne bi motil vzvišenega nagovora . . . »Ta, ki tam kliče je neumen, jaz pa pijan . . . Ej, France, veš kaj lahko napraviš t Ti si junak v tej zakleti dolini...; tebe pričakuje vse, da jih rešiš iz večnega spanja . . . Prisloni rog na ustnice in zatrobi glasno in grobovi se bodo od- ja, sicer pa molčijo, ker tudi po cerkvah v Furlaniji pripravljajo katoliškim poslancem pot — misijonarji. Laški liberalci so tudi tihi, pa v strahu pred klerikalci, ki bi jim radi odjedli vso mandate. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. januarja. — Osebna vest. Evangeljski župnik in senior V. A. S e h m i d t v Gorici je bil od c. kr. evangeljske teološke fakultete na Dunaju promoviran licenci ja tom teologije, in to radi zgodovinskih, arhivniii in vi-rovnih študij za zgodovino reformacije v Avstriji. G. Selnnidt se peca temeljito z reformacijsko doba po kranjski in goriški deželi. — Za laž in zavijanje hoče še imeti »Slovenec« nagrado. Za ta nedosežen metje »Slovenčevih« urednikov, ki bi bil res vreden, da se ga premini in patentira, pa mi nismo razpisali nagrade, marveč za dokaz, "da smo mi res kdaj in v kateremkoli članku »pozivali uradnike, delavce in kmete, naj snujejo konsumna društva«. »Slovenec« tega dokaza ni doprinesel iz enostavnega razloga, ker ga ni mogel doprinesti, pač pa je iztrgal iz našega članka »Snujmo zadruge« par stavkov, jih postavil drug poleg drugega, jim podtaknil gotovo tendenco ter jel kričati: Tukaj imate dokaz in sedaj sem z razpisano nagrado. Vemo, da se škofovim kulijem silno cede sline po bogati nagradi, zato tudi razumemo, da so v tem hrepenenju po sladkem grozdu postali že tako perplcksni, da skušajo že sami sebi sugerirati mnenje, ne le da se jim je dokaz posrečil, nego celo, da imajo razpisano nagrado že v rokah. Reveži, res se nam smilijo. Še glave se jim bodo zmešale, saj že ves teden ne vedo drugega pisati, kakor o preklicanih onih konsu-mih in o razpisani nagradi. Čemu neki pretakajo toliko črnila po papirju, da bi dokazali svojo trditev o konsu-mih, ko bi bilo vendar najenostavnejše, da ponatisnejo od kraja do konca ves naš dotični članek »Snujmo zadruge«! Toda članka v celoti si ne upajo priobčiti, ker bi se iz njega celo »Slovenčevi« »bravci« ad ocu-los prepričali, da ni večjih in podlej-ših lažnikov pod solncem, kakor so gospodje okrog »Slovenca«. Zato pa le lepo tiho bodite o zapadli nagradi. Ce pa hočete že na vsak način imeti kakšno nagrado, potem si vzemite premijo na laganje in zavijanje, v katerem ste nedosežni mojstri, kar kaže v najjasnejši luči baš slučaj s konsumi! — Molče! Glede pisca o »Seksualnem vprašanju« smo pozvali »Slovenca«, naj nam pove, kdaj in kako se je razvil pisatelj dotične razprave iz nevednega laika v uglednega strokovnjaka. Škofovo glasilo na ta poziv molči in si ne upa niti črhniti. Je tudi dobro! Bomo pa mi govorili. Pisma iz Gorice in Trsta bodo povedala več kakor debele knjige. Priobčili pa bodemo samo odlomke iz pisem, ker v celoti ne moremo z njimi postreči čitateljem, saj mora najbolj zakrknenega grešnika obliti rdečica sramu, če čita perverzne erotične izbruhe v omenjenih pismih. Kaj ne, gospod strokovnjak? — V celjski okolici so sest a. v o volilnega imenika za deželnozborsko volitev poverili subtajniku okoliške občine, Preskerju, zagrizenemu klerikalcu. Ta Presker je kot bivši občinski tajnik v Teharjih s svojo trmo največ pripomogel, da je prešla teharska občina v nemčurske roke. Seveda se je vse zanašalo, da sestavi Presker volilni imenik jKišteno in vestno, a zdaj se je, žal prepozno, izkazalo, da to zaupanje ni bilo na pravem mestu. Mnogo voliloev-dav-koplačevalcev, trdnih, zanesljivih mož, ki bi pa seveda ne volili klerikalnega kandidata, teh ni vpisanih v volilni imenik, pač pa so vpisani taki, ki so že — u m r 1 i. Presker hodi po celjski okolici mrliče ogleda vat, pa je vendar te mrliče vpisal med volilce. Zakaj — to je pač lahko uganiti. Ali spada tak človek še v kak urad ? — Poreški škof Flapp tožen v Kini. Puljski »Omnibus« prinaša iz naj verodostojne j šega vira, da sta puljski prost Zanetto in rovinjski župnik Rocco tožila poreškega škofa Flappa v Rim papežu radi njegovega nekrščanskega delovanj a. Tej vesti je dodal »Omui-bus« obširen komentar, v katerem osvetljuje 251etno prakso škofa Flappa in pravi, da je zadnji čas, da gre Flapp v pokoj in da ao hrvaški narod v poljsko - poreški škofiji ne koliko oddahne. — Imenovanja pri c. kr. drža\ ni železnici. S 1. t m. je imenovalo ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu asistentom: g. postajnega eks-pedi jenta Edgarja A n t o s i e \v i -cz a, postajenačelnika v Rovinju, in gg. uradniške aspirante: Leopolda R u a r d a na Bledu, Alojzija G r o -š e 1 j a v Lescah, Ernesta Gradi s c h e r j a v Spletu in Rudolfa H o -m a v Pulju. — Iz agrarne službe. Višjemu okrajnemu komisarju Fr. S c h i t -n i k u se je poverilo vodstvo okrajnega glavarstva v Postojni; na njegovo mesto pa pride kot lokalni komisar za agrarne operacije s sedežem v Ljubljani okrajni komisar Friderik S i m a. Okrajni komisar dr. V r -t a č n i k bo interimistično opravljal posle lokalnega komisarja, dokler ne pride Sima na svoje mesto. Iz gledališke pisarne. V petek (par) uprizore se prvič v sezoni »Zvonovi k o r n e v i 1 j s k i«, komična opera v treh dejan j ih, spisala C 1 a i r v i 11 e in G a b e t, poslovenil Oton Zupančič, u glasbil Robert P 1 a n q u e 11 e. Slovensko gledališče. Meškova dramatska slika »N a smrt obsojeni« je bila že lani na repertoirju slovenskega gledališča in tik pred njeno nameravano uprizoritvijo jo je cenzura zabranila in tako je letos prišla na gledališke deske. Igri temelji na lepi ideji in bi se sploh dalo iz milieuja koroške narodne borbe napisati delo, ki bi bilo zares vstanu vžigati srca in napolniti z ljubeznijo do zatiranih bratov. Meško tega ni storil, napisal je samo 3 dramske slike, o katerih pa se ne da trditi, da bi poveličevale narodno borbo, narodne ideale. Efektna je samo prva, dočiin sta ostali dve povsem šablonski. Jn čemu je naslov igri »Na smrt obsojeni«? Premišljevali smo. a nismo mogli uganiti tega. Dejanja v igri je malo, dramskih zapletkov skoro nič. karakterizacija slaba, skratka delo, ki se mu pozna, da je poteklo sicer velenadarjenemu novelistu kot dramski prvenec izpod peresa pod prvim vtiskom zadnjih državno-zborskih volitev. Zato se igra kot taka ne sme presojevati s strogo umetniškega stališča, marveč se mora uvaževati, da se je rodila samo pod pirali . . .- To bi bila zabava . . .! Vse hi bilo prestrašeno, jaz pa bi se smejal ... Pozneje pa bi mi bili tudi va-šeani hvaležni, ker bi ne bilo ognja ...« Že je nastavil rog na usta . . . »Samo pihniti mi je še potreba in bil bi začetek igre ... Toda prezaspan sem ..bolje je malo počiti... Saj jih straži mnogo pod okni —, tedaj sem odveč. Koliko se stori v eni sami noči..., človek bi ne veroval... Od daleč se vidi ta vas kot zapuščeno selišče, a tu v najtemnejši noči je polno življenja ... Spati moram, moram ... Samo za trenotek se vle-žem, da se mi umaknejo te megle raz oči... Ne morem dalje; tu v ta vrt grem in si malo oddahnem...« Obstal je sredi vrta ob cesti in gledal zaspano okrog...; pripoguil se je in položil na tla... Mrzlo je bilo in nehote se je stresel, ko se je dotaknil zemlje .. .Tedaj pa je potegnil rahel vetrič, da so se vejice dreves nemirno zazibale kot bi se vzbudile za trenotek iz mučnih sanj ... Le pritajen in boječ šum zelenih peres jim je odgovarjal zaspano na kratko in bilo je tiho... Francetu pa se je dozdevalo, da sliši mehke glasove, ki ga božajo na uho... »Samo spati ne!« Toda oči mu lezejo vedno svojeglav-neje skupaj ... »Glava me boli in v. prsih me tišči... Kako neumno je tako piti; to je bilo zadnjikrat...« Ali France se ni spomnil, kolikrat si je že obljubil ta »zadnjikrat. . .«. kateri se je vedno ponavljal... Ali sedaj ga ne boli glava več; vse mu je odleglo: kot da bi odvalil raz sebe mogočno skaio, ki ga je tiščala k tlom . .. Tako lahko mu je kot že dolgo ne ... Poskočil bi bil visoko, saj se je čutil povsem zdravega in tudi hodil bi lahko svojo pot... Bil je že v svoji hiši, a ne sam... Zraven njega se je vrtela mlada žena, s katero je prinesel razen blagoslova tudi nekaj svitlih krone v svojo hišo. Kaka sreča ga je nenadno doletela . .. Sam sebi bi ne veroval, ko ne bi videl pred seboj svoje Malke . . ., katero je ljubil tam v mladosti... In sedaj je mlad ... Saj se mu je samo sanjalo, da je nočni čuvaj, da je že star, da je njegova sreča — drugega . . »Kako dolge sanje sem sanjal... in človek že žaluje v sanjah .. .« Nasmehnil se je ... »In sedaj županu jem jaz ... O sanje, kako neresnične ste; napravile ste me nočnega čuvaja . .. Glejte me, kako hodim po vasi...; visoka oseba sem...« Glej! Njegova hiša gori ...; kako se plamen širi; vse gine pod njegovo^ močjo. . . Vse je že v plamenu in on sam si ne more pomagati... Tam leži v svojem vrtu ... Vse bo pogorelo; vse do tal ... Tudi Malka bo pogorela; ne morejo jo rešiti ... Koliko je tam ljudi; vse kriči, vpije in nosi vodo... Gost dim- je ovil vse . ..; vse je pogorelo do tal... Poskusa vstavi, a ne more ... Še dolg plamen do neba segajoč in njegovega posestva ni nikjer . . . Zbudil se je...; bil je že popo-len dan... Ljudje so že hodili po svojih opravkih mimo njega po cesti in niso se brigali zanj .... neodoljivim dojmom silne borbe, ki so jo vodili koroški Slovenci lani pri državnozborskih volitvah. Pisatelj nam ni hotel podati dovršenega umotvora, o tem smo prepričani, zato tudi ni smeti jemati v roko prestrogega merila. Igra sama je delu občinstva ugajala, ker se a- njej mestoma krepko naglasa nacionalna ideja, sieer pa ni napravila tistega vtiska, kakor se je pričakovalo. Igralo se je vobče dobro. Kar se pa tiče uprizoritve gre spretni režiji g. Dragu-tinoviča velika hvala; tudi svojega Gelba je dobro pogodil in predstavljal s tako vervo, da smo bili ž njim zadovoljni. Ostale igralske moči so briljirale, v kolikor so jim dopuščale vloge. Ga. K r e i s o v a je bila kot Kristina tako" dobra kakor po navadi: pristno kmetiško dekle, z vsemi kretnjami, z vso psiho nase ženske, z vsemi vrlinami, ki jo dičijo kot odlično naturalistno igralko. To cenimo tembolj, ker je prevzehi .svojo vlogo kratko pred predstavo mesto gospe Borštnikove, ki je morala nenadoma v Zagreb. Od vseh nedo-statkov, ki bi se jih bili mogli nadejati, ji je ostalo zgolj malee tujega akcenta. Vrlo je podal g. N u e i e Ivana Seljana^ brez pretiranosti, z bogatimi niansami v ljubavni sceni, z navdušeno izrazitostjo v kasnejših. G. Danilo je bil virtuozen kot ko čar Seljan, ga. Danilova istotako dobra in uspela v tragični vlogi Seljanke. O svojem odličnem talentu je svedočil g. M o 1 e k , ki je igral kmeta Zabernika. Tudi g. Topi a k a smo imeli priliko gledati v večji vlogi; pokazal se je kot velenadarjena in sigurna moč, silna v podajanja karakterjev in vredna večjih in obsežnejših prilik, da se pokaže občin stvu in da si s pogostejšo igro pridobi tisto gladko rabo slovenščine, ki je njegov edini morebitni poman j-kija j. Zlasti prijetno je bilo gledati v zadnjem činu rafinirano treznost, s katero je dajal zapitega Pevca. Ostali, pred vsemi gospa R o n o v -s k a in gg. Bukšek, P ovne, Križaj, Vaverka i. dr., so se istotako uspešno potrudili, da vstre-žejo občinstvu. Igrali so se »Na smrt obsojeni« pred razprodano hišo. Tridesetletnico svojega uči tel j e-vanja bodo obhajali letos nastopni gospodje absolvent je c. kr. učiteljišča v Ljubljani izza leta 1878.: Gradišnik Armin, nadučitelj v Celju; H 6 g e r Avgust, učitelj v nemškem Gradcu; J o s i n Teodor, učitelj na Dunaju; Kos Mih., šolski voditelj na Homcu (Gorenjsko) ; L o k a r Ivan, nadučitelj v Dobličah na Dolenjskem; M a i e r Anton, c. kr. vad-niški učitelj v Ljubljani; Pod-k r a j š e k Henrik, c. kr. strokovni učitelj na obrtni šoli v Ljubljani; Pretnar Jakob, učitelj v Ljubljani; R e p i č Peter, nadučitelj v Uncu na Notranjskem; Šorn Franjo, nadučitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju iri Trot Franjo, učitelj v Ljubljani. — Od leta 1902., ko so absolventje ljub: inskega učiteljišča z 1. 1878. slav i i vsojo petindvajset letnico, umrl je g. C e r n e Jernej, bivši nadučitelj v Šmartnem pri Litiji, a radi bolehnosti je šel v pokoj g. K r e n e r Bogomir, bivši učitelj v Škof j i Loki. »Svobodna Misel«, glasilo slo venske sekcije »Svobodne Misli«, je stopila v drugo leto svojega izhajanja. Pravkar je izšla 1. številka drugega letnika z velezanimivo vsebino. Med drugim čitamo v tej številki razpravo »O vplivu križa na vzgojo otrok«, ki jo je državno pravdništvo zaplenilo, a je bila imunizirana vsled interpelacije posl. Modračka in tovarišev na pravosodnega ministra v parlamentu. Na prvem mestu je vizija »Anathenia sit!«, ki jo je spesnil A. Aškerc. Doslej je »Svobodna Misel« izhajala lOkrat na leto, odslej bo izhajala vsak mesec. Z ozirom nato se je zvišala tudi naročnina od 2 K na 2 K 50 vin.1 Priporočamo naprednemu občinstvu »Svobodno Misel«, da jo podpira s številnimi na-ročbami. Naročnina se pošilja na. uredništvo »S v o b o d n e M i si i«, Praga- Vinogradi. I. slovensko društvo perotninar-jev in rejcev vseh malih domačih živali v Tržiču, sklicuje svoj drugi redni občni zbor na nedeljo, dne 2G. januarja 1908 v gostilno »Sluga« v Tržiču, točno ob 2. uri popoldne. Na dnevnem redu tega zborovanja so med drugim volitve in spre m e m -ba pravil. Po I. vseslovenskem shodu v Ljubljani z dne 27. oktobra 1907. je postalo zanimanje za naše društvo vedno večje, ter se izražala večstranska želja, da se društvo stalno premesti v Ljubljano, ker bi se tam zamoglo društvo v vsakem oziru bolje razviti ter delovati v širšem delokrogu. Ker je ta misel daleko-sežnega in velevažnega pomena, upoštevalo je vodstvo to pri sestavi dnevnega reda ter pod šesto točko vstavilo »Spremembo pravil«, kar je neobhodno potrebno, ako se društvo preseli v Ljubljano. Pri tej točki se bode razpravljalo tudi o potrebnosti te preselitve, ter je vsled tega nujno potrebno, da se te občne seje, v kateri se bode odločila nadaljna usoda društva, udelež e po možnosti vsi društveni člani. Ne ustrašite se daljše poti, ali morebiti slabega vremena in malih potnih stroškov, ampak pridite vsi, katerim je resnično ležeče na razvoju in napredku društva, da se složno pogovorimo o tem velevažnem kora ko, katerega nameravamo storiti. Na noge torej — dne 26. t. m. v Tržič, kjer se bo odločil nadaljni razvoj in blagor velepomembnega društva .DruŠ+vmio vodstvo bo pri tej priliki rado slo vsakemu posetniku tega zbora na roke glede vožnje, obeda itd., ter prosi, da se mu izrazijo tozadevne želj«? do 23. januarja 1908, da zamore vse potrebne korake pravočasno izvesti. Občni zbor dijaškega podpornega društva „Radogoj" bo dne 15. svečana ob 6. pop. v mestni posvetovalnici in DO že ta petek, kakor je bilo včeraj oglašeno v notici ter v inseratu. Odbor. I. društvo hišoih posestnikov ▼ LJubljani ima letošnji občni zbor v petek, 24. prosinca ob 8. zvečer v hotelu nUniontt Člane opozarjamo, da se mnogoštevilno tega za hišne posestnike jako važnega zborovanja udeleže. ».Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za Vod-matski okraj" priredi na dan 8 svečana nKmeČki ples4*'v gostilniških prostorih g. I. Pavška na Martinovi cesti št. 36. Društveni odbor je naročil pristno domaČo godbo iz Šmartoa pod Šmarno goro. Pies bodo p o se t ili v narodnih nošah bratje Hrvatje, torej naj ne ostanejo doma naše brhke Slovenke, seveda pridejo naj v narodnih nošah Za podzob bo tadi vsestransko hkrbljeno. Opozoriti moramo na pristni kmečki golaŠ, domaČo kračo in tudi ribniški žganoi bodo na razpolago. Kdor ima lahke noge in drži kaj na dobro pipo in papo. naj ta dan ne ostane doma. Pevsko društvo „Slovan*. S posebnim veseljem opozarjamo, kako sistematično se organizuje naše trnovsko in krakovsko predmestje. Pred dobrim četrtletjem ni še bilo nobenega sooijalnega življenja, a danes delujejo že na polju socijalne izobrazbe vsi sloji. Neprisiljeno, iz naravne potrebe nastajejo društva, ki imajo za smoter narodno prosveto. Tako je prav iz potrebe nastalo pevsko dru-Itvo „Siovanu. Shajal se je zbor i■ :adih fantov trnovskih, ki so večkrat peli in spoznali, da je za ubrano petje treba šole, naobrazbe. Opekarska oesta ali Gmajna, je daleč na periferiji Ljubljane, tu živi kmetovalec, rokodelec, delavec, ki je v vsakdanjem življenju in gibanju ločen od mestnega središča. In če hočemo kaj doseči in povzdigniti socijalno življe-njenje v Trnovem, moramo imeti doma svoja narodna in prosvetna ognjišča. Veseli nas, da je mladi pevski zbor izbral društvo ime nSlovanu, da s tem zasvedoČi svoje mišljenje in Široko obzorje v rokodelskih stanovih. Tako društvo je res prosvetno društvo in je vredno naše simpatije in podpore. Reorganizacija obrtne nadaljevalno šole v Ljubljani. Naučno ministrstvo je dovolilo, da se obrtni pripravljali (nadaljevalni) tečaji na treh mestnih deških ljudskih šolah priklopilo na splošno obrtno nadaljevalno šolo, združeno z realko v Ljubljani. Dovolilo je nadalje, da se dva paralelna oddelka v I. nadaljevalnem razredu provizorično aktivirata, dva paralelna oddelka pripravljalnih tečajev na imenovanem zavoda se pa opustita. Končno se število tedenskih učnih ur pomnoži za dve. Državna anbvencija. Društvo TSelski kuratorij" je dobilo za vzdrževanje ženskega učiteljišča v Ljubljani z nemškim učnim jezikom 2000 kron državne podpore. Apel na usmiijena srca! V Spodnji Šiški živi v največji revščini vdova Marija P ima t. Devet nepreskrbljenih otrok ima, od katerih ima najmanjši samo eno leto. Mož, skrajno priden človek, ji je umrl pred šestimi meseci. Delal je dve leti pri stavbin-ski družbi, preje pa 16 let pri baronu Lichtenbergu v abloški graščini pri Loki pri Mengša. Predvsem sta ta dva gospodarja moralno zavezana dati kako podporo stradajoči rodbini svojega bivšega zvestega delavca, apeliramo pa poleg njiju na vsa dobra srca, naj pomor ej o Pir nato vim iz revščine! Naj se usmilijo ubogih otro-čičev, ki prezebajo z bolno materjo vred. Naslov: Marija Pirnat v Spod. Šiški, Sv. Jerneja oesta Št. 42. Kdor hitro da, dvakrat da! Narodna čitalnica v Novem toatn naznanja, da se vrši, ker je odstopil ves odbor s predsednikom vred, dne 1. svečana ob 8. zvečer izreden občni zbor v s vrh o izvolitve novega predsednika in odbora. Po občnem zboru se vrši licitacija časopisov radi podnaroČbe. Občinakl odbor v Kostanjevici je imenoval v osrednji odbor za zgradbo- železniške proge Brežioe-Kostanjevioa-Novo mesto gg. L a vo- si a v a BuČarj a, župana in posest nika in A1 o j z i j a G a t s o h a, trgovQ| in posestnika v Kostanjevici. Iz Krtino se nam piše: Nek^j tako živahna občina Krtina, ki je ^ primer pri zadnjih državnozbors^ volitvah bila ena prvih v kamni&k^ okraju, ko je dobil narodno naprej; kandidat skoro veČino glasov, je pfj polnoma zaspala. Mo*je, ki so dosedt vodili boj proti klerikalcem, »o vr^ij kakor vse kaže, puško v koruzo ^ imeli bi nič proti temu, ako bi bi) vsak boj Že naprej brezuspešen. \, pomisliti je, da je treba ganiti le , mazincem, in občina pride popolnoma v napredne roke. In ravno le naprednjaki so možje, ki so sposobt; voditi občino in delati v nje prid Gre se namreč za občinske volitve ki se imajo vršiti v začetku februarji DoČim se klerikalci pridno gibljejo ij po svojih beznioah postavljajo kan didate, se med naprednjaki nihf ne gane. A ne samo, da nihče %t dela, obnašajo se naravnost škandalozno. Če ga človek vpraša, kako kij misli o bodočih volitvah, malomara odgovori, da ga to prav nič ne briga, naj bo v odbora, kdor hoče. A to j« Čisto napačno stališče. PrviČ je dolž nost vsakega, da dela na to, da vo dijo občino možje, ki so v to spo. sobni, ne pa da bi prišli v odbor ljudje, katerim je bila celo živlenje glavna skrb, če imajo v nebesiii krčme. Ali naj taki odločujejo v ob čini? Naprednjaki, kje ste?! Ali sj ne boste sramovali, ako vas bo kdo vprašal, kako so občinske vo itve iz. padle, imenovati takega občinskega zastopnika? Ali si botte upali Še en-krat ziniti, da je Krtina napredna, ne da bi zardeli in sramu oči pove siti? Proč z osebnostmi! Združi tj a v krepko faJacgo, kakor ste se že večkrat, in ni je sile, ki bi vas prs magala. To se mora pa hitro zgodit, ker v kratkem napoči čas, ko bo vsako kesanje brezuspešno. Pletaraka razstava v Rad o v-ljfci. V soglasju z ravnateljstvom c. kr. centrale za vzorno pletarstvo na Dunaju, priredi vodstvo c. kr. ple-tarske šole v Radovljici na Gorenjskem v letošnji poletni sezoni razstavo pletarskih izdelkov. Raz stava se bode vršila v razsežnih pro stonh poučnega poslopja pletarne, ki bodo v te namene najokusneje prirejeni Namen pletarske razstave je predvsem zbuditi v deželi zanimanje za pletarsko umetnost in dvigniti ugled pletarstva na višjo stopnje Vodstvo o. kr. pletarne v Radovljici si je koj iz početka stavilo nalogo buditi med občinstvom smisel za moderno vzorno pletarstvo. Za radi tega je, vzporedno s poukom v pletarstvu pričelo tudi z izdelo vanjem dovršenih umetniških izdelkov in je bilo v pletarni ii vršenih že večje število krasnih komadov. Zaporedno prihajajo v pie-tarno naroČila, ki se izvršujejo v splošno zadovoljnost naročnikov. Salonska in vrtna oprava, otroške ga: niture, vozički za otroke najmoder nejših oblik, mize za cvetlice, cvetlični koški, vsakovrstni stenski nakiti in druge stvari za salon in budoar nadalje izdelki za domačo in obrtno porabo, kakor n.pr. posebno krasni jerbasi za svatbe in veliko noč, ročne košare, košare za kruh, papirni koši, košare za razpošiljanje sadja, perutnine itd. itd. v vzorni ia-peljavi po najlepših vzorcih. Z razstavo pa se namerava obrniti na to umetniško domaČo obrt pozornost najširših slojev prebivalstva od blizu in daleč. — Razstavljeni bodo najrazoo-vrstnejši komadi pletarske industrije, in sicer od najpriprostejŠe kmečke košare do najfiaeje luksurijozne salonske posebnosti. Obiskovalec razstave bode torej mogel slediti razvoju pletarske umetnosti od nje prvih po-četkov do sedanje umetniške dovršenosti. Ker je s to razstavo spojen tudi namen, zadobiti splošno sliko o dosedanjem napredku pletarstva v teh krajih, vabijo se s tem vsi pletarji da se udeleže razstave s svojimi naj boljšimi izdelki — V to po sebno imenovano razsodniŠtvo bode po zaslugi posameznim razstavljal-oem delilo odlikovanja. — Naznanil* za udeležbo razstave sprejema vod-st vo o kr. pletarne v Radovljici. Sporočiti je natančno ime razstavlja število in vrsto izdelkov namenjenih za razstavo. Ker bode razstava služila na splošno plemenitemu namenu, se bodo vstopnine, del čistega dobička od razstavnih objektov in drugi prispevki obrnili v podporo učencem-kateri se žele posvetiti tej umetni obrti, a nimajo za to potrebnih sredstev. Zabava in — velika nesreća na bleskom jezera. Z Bleda *i piše „Edinostiu: Vzlio solnČnim dnevom je jezero ie skoro docela z*' mrznilo. Krasen dan 19. t. m. je privabil na Bled mnogo tujoev-drsalo«? iz Trsta, Gorioe, Ljubljane in drugod Drsali in zabavali so se, da je bilo veselje. Neki drsalec, došel daleč od nekod s gor — ne vem, ali je hotel prekositi v drsnosti vse druge drsalce-ali pa se je sramoval pred temi, je došel brez drsalnic na led, in se je menda manj razumel v tem Sportu nego drugi, — se je daleč odstrani od drugih ter tam sam za se uganjal burke po ledu. Bil je pa prekorajžen ter je predaleč zašel na negotov led in — o joj! — zmanjkalo mu je tal pod nogami. Pogreznil je. Ni pa izgubil zavesti, in ker zna dobro plavati, držal se je na površju ter pred seboj razbijal led v smeri proti obrežju. Takoj se je zbralo mnogo gledalcev ob jezeru Ker se je zgodila nesreča blizu pritoka in je tam deloma še brez ledu, deloma pa le tenak led, skočili so trije veslači v čoln ter naglo veslali proti kraju nesreče. Morali so si tudi pred seboj delati pot v ledu. Priveslali so in srečno rešili ponesrečenca še živega, dasi že močno izmučenega; kajti bil je kakih 25 minut v vodi. Prepeljali so ga na obrežje ter prenesli v bliž njo hišo na gorko. Preiskali so ga, vl niso našli pri njem nikakih doku centov in nikakega znamenja, iz katerega bi mogli določiti njegovo identiteto. Niso mu pa podelili ni« kake prve pomoči in tudi zdravnika niso poklicali, da, oelo niti v postelj ga niso spravili, pač pa so ga — kruti njegovi rešitelji — odrii na meh . . . Bil je namreč — dipji kozel!! — Ponižno vprašanje: Ali je tudi ta izzival Marijine device?! . . . Opazovalec Konknrz razglaša deželno sodišče nad premoženjem Ivana A u e r j a , trgovca v TržČu. Z« častnega občana občine Podgorje pri Slovenjem Gradcu je bil pri občinski seji dne 11. t. m. soglasno izvoljen gospod nadučitelj .Matija Š m i d v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za občino kot občinski odbornik in kot nadučitelj, ki je deloval v občini že 20 let. Klerikalna posojilnica V Gornjem gradu so minulo nedeljo, dne 19. t. m. ustanavljali klerikalci novo posojilnico. Prišel je na ustanovni shod tudi uskok g. Vlado P u Š e-si j a k. Tega moža je celjska „Za družna zveza" na svoje stroške izšolala v zadružništvu na Nemškem, a značaj en mož je nato uskočil v „Gospodarsko zvezo". Tamkajšnji dobro situirani posojilnici nova klerikalna posojilnica ne bo dosti Škodovala. Ustanovitelji klerikalne posojilnice so dekan D ovni k, po svojih pikantnih aferah znan kaplan Berk in župnik Častna beseda v Novi Štifti F e rm e. Stavka. V Cirilo vi tiskarni v Mariboru stavka vse tehnično oso bje. Tiskarna ni hotela priznati splošni tarif za pomožne delavce in delavke in odpustila te ljudi, na kar so tudi stavci in osobje pri strojih ustavili delo. Poskusen roparski umor. V Ivnioi na Štajerskem je Franc Miklavžin iz Gornjega Saleka pri Slov. Gradcu rudarja Vollmajerja vrgel ob tla in ga davil, da se je onesvestil, nato ga oropal vsega denarja v znesku 100 K. Roparja so zaprli. Ubil se je v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici posestn'k Fr. Poljane o. Padel je samo dva metra globoko na pod. Nadebudna mladina. Na paši pri Spodnjem Velo vlaku pri Ptuju sta 15ietni Ivan Alt in 131etni Ivan Dominko tako pretepala 16ietnega Alojzija Majeriča s palicami in bičem, da je nezavesten obležal. Bila bi ga ubila, da ju niso prepodili. Obsojen je bil prvi na 2 meseca ječe, drugi pa na 14 dni zapora. Ljubil in tepeL 2Lletui posestnikov sin Juri Svenšek iz Ložine pri Ptuju je ljubil hčer Andreja Svenška zelo in močno. Ko je pa neki večer prišel na pod svojega bodočega tasta, kjer je imel sestanke s svojo ljubico, našel je tam Jurja Vu-zema, ki je prenočeval. Svenšek je pa bil o drugih namenih Vuzemovih prepričan, zato je tega tako pretepel, da je dobil 5 mesecev težke ječe. Samomor. V Vrbsko jezero je skočil posestnikov sin Iv. Goričnik -z Spodnjih Dol in utonil. Slekel se J8 popolnoma. Vzrok samomora prepir doma. 4 ObStrelii se je v Celovcu neki ^iedersohwinger, ki je bil •ti mesece zaprt, nato pa šel k svoji nekdanji priležnioi, ki pa ni hotela uslišati njegovih želja. Baje ta človek fci čisto normalen. Zgorel le pri Št. Vida pri Celovcu 701etni mož, kateremu je gorela hiša, v kateri je prebival, in se «i mogel več rešiti. Uboj. V nedeljo teden so se zbrali, kakor navadno, spodnjepolj-^avskj fantje-ponočnjaki na vasi za °esto prepevajoč izzivajoče pesmi, vriskajoč in kričoč „auf biksu. Mimo prideta nič hudega sluteč železniški delavec Rudolf Windisoh in železniški pisar Frane Žagar iz Spodnje šolska ve Tolpa ju brez vsakega pohoda napade. Prvi je k sreči ušel, ^ugega so pa pobili na tla in ga z železnimi grabljami tako pretolkli, da Je umrl v groznih mukah čez 48 ur v najlepši dobi 26 let Glavnega ubijalca Blažiča so s tovariši I. Ki-kerjera ml, Sicheriom ml. in Lorša-kom že spravili pod ključ. Posledica takega divjaštva je neizobrazba ljudi, žganje in branje nemškutarskega šnopsarskega „Štajeroa". Hubilski most odkupi en. Cestni odbor za goriško okolico je odkupil most Čez reko Vipavo v Rubi ah, ki je bil privatna lastnina barona Bian-chija, in sicer za 22 000 K. Ponesrečil ao Je 30letni železniški uslužbenec Barič. Blizu Hude-južne so ga našli z zlomljeno nogo in ranjenega na glavi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnioo. Gorenjci na plea slov plan« društva v Trat. Piše se nam: Na Bledu vlada veliko zanimanje za ples slov. plan. društva v Trstu dne 1. febr. t. 1. Ker ne priredi letos sJov. plan. društvo v Ljubljani nikakega plesa, hočejo se udeležiti Gorenjci iu Gorenjke v narodni noši plesa, ki ga priredi letos vprvič slov. plan. dru« Stvo v Trstu. Samo z Bleda se udeleži tega plesa pribbžno 20 parov v narodni noši. Ta ples obeta biti nekaj pesebnega Velika dvorana „Narod-nega doma" bode planinsko dekorirana in Sokolska dvoraua bode pripravljena kakor podzemska jama. BlejČani pa ne bodo osamljeni, ampak, ker je jasno, da bode ta izlet blagodejno vplival tudi na povzdigo tujskega prometa na Gorenjskem, pri Čabujejo z gotovostjo, da bode mnogo udeležencev tudi iz Radovljice, Jesenic, Bohinja in drugod. Važna točka v načrtu tega izleta je obisk Ricmanj Ricmanjci uživajo med naprednimi Gorenjci velike simpatije, in te simpatije jim hočejo zadnji izraziti s tem, da jih 2 febr. po plan. plesu obiščejo. Da bode ta obisk tem impo-zantneji, pridružite se nam, dragi Gorenjci in Gorenj ke, v Čim večjem številu, in sicer, kolikor mogoče, v gorenjski narodui noši, ter poletite z nami v Trst in iz Trsta v Ricmanje! Glasbeno šolo v Trstu nsta novi ondotna slovenska „Čitalnica". Ljubosumnost. 361etni udovec L. G. v Trstu se je pred časom seznanil z Ermenegildo Z. Ljubi a sta se. G. je vzel ljubico k sebi, kjer mu je porodila otroka. Ker je morala zdaj bolj doma ostajati nego on, je bila silno ljubosumna, tako da ga je slednjič pustila, zahtevala pa od njega prispevek za otroka. G. ji je dal kolikor je imel, a njej to ni bilo dovolj. Ko sta se včeraj na cesti srečala, vrgla mu je v obrav žgočo tekočin Ako bi si G. ne bit takoj dal pomagati v lekarni, prišel bi bil ob oči List v dobrodelne namene. ^Hrvatskemu dnevniku" se poroča, da se v Pregradi ustanovi list nPred-gradski viestnik". Izdajal ga bo kon-sorcij. Neka ugledna oseba bo trpela vse stroške zanj, naročnina je pa namenjena v dobrodelne namene. Tedenski iafczg ° zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 5. do 11. januarja 1908. Število novorojencev 25 (= 32*50 °/00), umrlih 26 (= 33 80 %0), med njimi so umrli za j etiko 4, vsled mrtvouda 3, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 17. Med njimi je bilo tujcev 12 (~ 46 15%), iz zavodov 12 (=4615%). Za mfekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škrlatico 1 sprejet v dež. bolnico iz Sp. Šiške, za oslovskim (dušljivim) kašljem 6, za vra-tico 3 od teh 2 iz ljubljanske okolice v deželno bolnišnico, za influenco 77, menengitis cerebro spinalis 1 sprejet v dež. bolnišnico iz Sp. Šiške. Kinematograf Edison na Du na j s ki cesti nasproti kavarni ,,Ev ropa" ima od danes do vštetega petka sledeči spored: Skrivnost vile (Komično fantastično). Zasmehovanje pomorščaka (Smešno) Delavčev božični praznik (Žaloigra). Si videl čako? (Smešno). Ljubljanski sekstet na lok igra nocoj v „Narodni kavarni". Začetek ob 9. uri. Vstopnine ni. Pozab Jane stvari na pošti. Na glavni pošti ležita dve denarnici vsaka z malo vsoto denarja in nekaterimi drugimi priiožki. Denarnici sta bili na pošti pozabljeni in sicer ena meseca novembra, druga pa meseca decembra preteklega leta. Zgodnji cvet. Krovskemu mojstru g. Teodorju Kornu je v zadnjem času začelo zmanjkovati z dvorišča v Slomškovih ulicah večje množine ci-naste pločevine. Tako je te pred nekaj dnevi zmanjkalo kar 70 kg, pred d verni dnevi pa še več. Dognalo se je, da tatovi prodajajo ukradeno blago pri kupovalcih starega želez j a. Ko so včeraj zopet Komovi opazili tatvino, je šel poslovodja k neki kupo-valki železa, kje*f so uzmoviči že preje prodali ukradeno pločevino, je čul, ko sjta tam čakajoča dva mlada fanta rekla: »Zdaj pa le beživa.« Ker se mu je to zdelo sumljivo, ju je prijel in takoj obvestil policijo, da je oba aretovala. Aretovanca sta 161et-na postopača Fran Bernard in Ivan Gašperšič. Pločevino so kradli na ta način, da so odtrgali pri dvorišču ograjo, koder so potem prišli do nje in jo istotam spravljali na ulico. Pri tatvini pa nista bila sama, ampak še pet njunih tovarišev, med katerimi je bila tudi ena deklica. Proti kupo-valki so se izgovarjali, da izvira ta pločevina od neke barake, ki so jo doma podrli. Cela osmerica, ki se bode zagovarjala pri deželnem sodišču zaradi hudodelstva tatvine, stanuje na Selu pri Ljubljani. Mestni policijski urad je izdal lansko leto 341 potnih pravic, 115 potnib listov, 33 potnih izkaznic, 448 delavskih in 25 poselskih knjižic, 236 orožnih listov, 91 spremnic za orožje in strelivo, 38 krošnjarskih dovoli}, izmed katerih se je podelila pravica krošnjarenja po večkrat v 15 slučajih Z blagotvorno vožnjo je bilo odpravljenih 107 oseb, donu . pa je bilo izdanih 307. Izgubljene in najdene »eei, Neka dama je izgubila srebrno, dolgo verižico, vredno 20 K. — Strežnica Jera Pečnikova je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja, — Gdč. Emilija Jakšetova je izgubila rujavo kineško denarnico, v kateri je imela okoli 70 K denarja. N:išel jo ie sluga »Mestne hranilnice« Martin Mezek ter jo oddal na magistratu. -—i- Razne vesti. * Drobne vesti. — Luegerjeva bolezen. Položaj o Luegerjevi bolezni je jako neugoden. Bolnik uživa le juho in kavo. Snoči so poklicali zopet profesorja N e u s s e r j a. — Stavka pri družbi ^Dalmatin«. Dr. C i m a d o r i , tajnik in zastopnik zveze delodajalcev sekcije lastnikov ladij v Trstu, je dospel včeraj v Split, da bi dosegel sporaznm-ljenje med družbo in stavkajočimi. »Dalmutia« je storila trden sklep, da postavi parnike iz službe, če se ne posreči Cimadorijeva namerit. Na onih ladjah, ki so v Zadru, j?- štrajk prenehal. — Prijet blagajniški vlomilec. Budimpeštanska policija je prijela vlomilca Gregorja G v u r kov i c b a, ki je septembra 1907. vlomil v več dunajskih blagajn z dunajskim vlomilcem Ivanom Pollakom, ki so ga zaprli 4. januarja. — Brezposelni. Včeraj je bilo v Berolinu 12 shodov brezposelnih, katerih se je udeležilo 12.000 oseb. Vseh brezposelnih je 50.000. Sploh je vladal mir, le zvečer je prišlo do boja med brezposelnimi in policijo, ki je bila ometana z opeko. Policija je potegnila sablje in ranila več oseb. — V Hanovru je pri takem boju bil neki delavec smrtno ranjen. — Brezsrčneža. V Hofu na Nemškem so zaprli zakonska Josipa in Viktorja O e d e r , ki sta 51etnega nezakonskega otroka žene trpinčila na naj grozne jši način. Otrok je skoraj za lakotjo umrl. Njegovo telo je vse pokrito z ranami in bulami. Ko so zakonska Oeder aretirali, je moral stati otrok nag v vodi pri treh stopinjah mrzlote. — Umrlega nadvojvodo Ferdinanda Toskanskega so včeraj blagoslovili v Solnogradu, nato pa truplo odpeljali na postajo. Pokopan ho v kapucinski grobnici na Dunaju. — Obsodba roparja Proscha. Včeraj je bila na Dunaju obravnava proti Teodorju Proschu, ki je. kakor znano, napadel Y avtomobilu avto-mobilnega posestnika Krausa in ga hotel oropati. Obravnava se je vršila pred garnizijskim sodiščem in je bil Prosch obsojen na 10 let težke ječe in 6000 kron g T;o b e K r a u s u. * Velika železniška nesreča. Na mostu Aquabella pri Milanu sta zadela predsnočnjim skupaj dva osobna vlaka. Vlak idoč iz Milana v Rim, je zadel v onega, ki je šel v Pavi jo in ki je čakal na progi, da se mu odpre signalna plošča. Stroj rimskega vlaka in zadnji vozovi pavijskega vlaka so padli na sosednji tir. V tem trenutku je pridrdral vlak iz Bergama in zavozil v prevrnjen stroj in vagone ostalih dveh vlakov. Nastal je strašen polom. Grozno je bilo čuti stokanje ranjencev, ki so vsi iz vlaka iz Bergama. Kakor se je zdaj dognalo, je mrtvih 7 oseb, ranjenih pa mnogo več. Inozemcev ni med njimi. V dotičnem vlaku so se peljali tudi finančni minister Carcano in več senatorjev, izmed katerih pa ni nihče ranjen. Nesreče je kriv neki železniški čuvaj, ki je napačno postavil signale in ki je po nesreči zbežal. Delavski minister Bertolini je z generalnim ravnateljem državnih železnic Bianchinijem sklenil takoj najnatančnejšo preiskavo o vzrokih nesreče. Izmed mrtvecev so jih spoznali pet. * Preslab naslov je imel pomični čuvaj v Wittenbergu. Ponočni čuvaj — to je prenizko. Radi tega je štrajkah Sedaj je sprejel službo pod pogojem, da se ima imenovati »ponočni strazni uradnik«. Sicer zveni ta naslov res jako lepo, še lepše bi bilo v dijaških krogih običajno imenovanje »nočni svetovalec«; ko bi služil 25 let, bi dobil lahko naslov »nočni tajni svetovalec«. * Prijetna tlaka. V letih 1539. in 1540. je bilo toliko vina, da se je, kakor pripovedujejo stare knjige, veliko ljudi v vinu utopilo. Pripoveduje se, da je neki graščak vzel kmete na tlako, da so mu popili vino o kavcfjo. 181—2 Vprača se naj pod „Spretan gostilničar" poste Test^nte, LJubljana 41 3-12 Izmed najfinejših in najslastnejših Ca]nlh znomk le CALANDA cejtonski čaj. ■tr II 3703—6 i Dober tek daj «3 a*«a-ala»aa — 3(aiserjeve karamele Iz poprove mete. Zdravniško preizkušene m -priporočene!- Nenadomestljive ob motenju prebave, pomanjkanju slasti, želodčni slabosti itd. Osvežujoče in poživljajoče sredstvo. .-. Zavitek po 20 in 40 vin. .-. Zalogo imajo: V Or ovi lelkarnl, poleg že-lezatga mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljub Jani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagej Mi ana Leusteka v Ljub Jani, pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani, pri G. Piccoliju in pri A. Bohinc pri Kroni v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni Karel Adrijanic — V Vipavi v lekarni I. Hus — V Ribnici v lekarni pri Sv. Štefanu Jos. Ančik. — V Idriji v le karni Da iel Pire. V Metliki v lekarni Ivan Gjuričić. — V Radovljici lekarnar A. Roblek. V Litiji iekarnar Hir ko Brilli. — V Kranju lekarnar K. Savnik. Slaven, ker fcliva prtenino. Mi—1 vsled bleščeče "beline, ki jo dobi prtenina. ker ne dobi prtenina po pranju pr&V nikakega duha ker je zelo poceni *n *e P** pranju prihrani mnogo časa-tegfe^ AbsolntDo neobhodno potreben je za vsako dobro urejeno gospodarstvo. Pasi naj se aa zgort*jšnjo varstveno znamko n varoje naj se pred ponarejanjem, kije bres vsake vrednosti Dobiva ae v trgovinah z drogerijaml, ■ kolonljslntm blagom In --z milom.-- tla debelo pri L ME1NL0S, Dunaj i., Mdlkerbostei 3. Hiša štev. 57 v Ribnici na Dolenjskem z dvoriščem, hlevom, gospodarskim poslopjem in vrtom sezajočim do hiše Št. 58 tam se proda iz proste reke. Tudi se proda vrt 2a hišama Štev. 58 in 59 in za stavbilče pripraven prostor poleg hiše Št. 59 219-2 Ponndbe sprejema Fran Stupica, o kr notar' pri Sv Lenartu v SI Goricah in daje tudi pojasnila. s stalnimi prejemki sprejme takoj ena najstarejših in najbolj renomiranih ilvljensklh zavarovalnic- Vpošte vale se bodo tudi ponndbe spretnih, zaupnih nestrokovnjakov, ki imajo na Kranjskem dobre zveze, trgovsko izobrazbo in navedejo dobre zanesljive reference. Ponudbe pod „Asseknranz11 na uprav. „Slov. Naroda*. 199 2 Stechenpferd Bay-Rum Bergmanna & S o m p., Draždane in De čin n. L. se obnaša neprimerao dobro proti tvoritvi luskin in izpadanju las, pospešuje rast las in je za vdrg nenje proti revmatičnim boleznim izredne veljave. Dobiva se v steklenicah po 2 K in po 4 K po vseh lekarnah, drogerijah, parfum eri jah in briv-nicah. n 2103 16 v balah= je ceno na prodal v skladišta na Martinovi cesti 4tev 10. 4076 u Izučen ključalničar izprašan za oskrbovanje strojev in kotlov, dobi trajnega dela Oienjeni prosilci, zmožni slovenščine, naj ponndbe s prepisi izpričeval in zahtevo plače naslove na cementno tvornico na Zidanem mostu 117-8 Knjigovodja mlajši, vajen bilance, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme na neki parni Žagi Prednost imaio taki, ki bo le bili pri lesni trgovini. Nastop slnžbe takoj ali začetkom februarja. Ponndbe pod MD. K" na npra „Slov. Naroda". aifi . | Pa trboveljski in flolenjski kosovni premos srednoKosni premo} orehouni premog Srušeni prenos po na julijih cenah, na cele vagone ; premogokupnih cenah, priporoča lastn premogovnikov 4 7 1 - \i JDfllllfn glavna zaloga premoga v • rUUlIl!, Ljubljani, Nova ulica it 3 V novih dveh hišah na Domobranski cesti je oddati takoj več moderne izvršenih m--3 stanovom. Vsako je popolnoma za-se izolirano in obstoji iz 3 parketiranih sob, predsobe, kuhinje z balkonom, shrambe za. jedila, kleti, podstrešja in pralnice. K vsakemu stanovanju p ipada tndi del ograjenega vrta. Krasna lega. Ceue primerno nizke. Pojasnila daje lastnik na Domobranski eesti &L 1, I. nadstropje Zajamčeno nepremcčtjivo mazilo za usnje HEVEAX! 1 dela usnje mehko, trdno in zajamčeno nepremočljivo Pločevinasta škatlja s Čopičem stane 3 K, 10 Škatelj 29 K. 0UF* Na strokovnih razstavah samo na J vit I e odlike, V» Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER v LJubljani, Aelrnburgov« u I f t- *» a te v. 4. O O dr IV A O 4(94 14 1L s CZUBfl-DUROZlER & C francoska tvornica konjaka Promontor. Oofalva we pouod. VitanoTlJoiia Vodovodi kanalizacije, kopallike naprave Projekti in izvršite / pri domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj). 3664-25 inženir-MdroteKt Konrad Lachnik, LlublJuna Beetboveaove ulice ftev. 4. Brzojavi: Lacnnik-Uubljono Seatfa p* »ajrar.n ornvaa«#lai laaaaaaeSs* pase taka agodnimi p maji, k* aahaaa Sraam savaravalBi«a Xlaati ja tgnaaa aiaaaivaaji aa ikikrr«#>a a aaat ■ »SLavun- ffeaaaVa ^t^Haal^ ^ ^a^^^oa^Jaa^^^aa^^^a a^^|iJB^^^^#^Ha^ia^ ^^^^J^^^^^^^^/^Km^t^^^ aa^ a^L^^^£da4^£^L^ ^a^^an ^i^^a^^aaV*« ^a^^a^^a^^ ^^aa^ S^aa y#aamaa iko4aaa pm m^atšjm\ mm* Škmšm aaajaja takaj kt p li ■ j Oava mt^mm aWvaa, aaaar **** f0 _ - - - ' |"T^L