St 97. V Maribora, četrtek 22. avgustu. V. teCaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, ter velja po pošti pi 5 golil., za vrste 6 k »kop I) p r .1 v n i š t v u. na katero nai se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciji za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za celo leto 10 golti., /a \ n] u-ta Za oznanila se plačuje od tiOtlristopoe patit* : irati. — a četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., /a pol leta 6 gold.. za četrt leta 3 golil. 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od ^etiristopne r. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. 5fl Bfl tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se piača Itempelj /a 30 kr. — Dopisi naj se i/vole frankir Rokopisi 9e ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. Itev 220. oznanim, t. i. auuninstrativne reci. n> v liskarniii: K. Sik a za in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 V-1 o I o v itn i <- kn«'Ka Tli limit. i turski paša bombardirati dal. 4. junija lwt>f> praz novala je vsa Srbija petdesetletni spomin svojega Vse jngoslovanstvo obrača danes oči v Beli-1 osvobojenja pod Milošem. Dasiravno pa so v Bel-grad. Tam se vesele bratje Srbi in se poklanjajo j gradu naseljeni Turki to mesto zapustili, sedela je vnukn onega moža, kateri jim je priboril svobodo. svobodo versko, narodno in državno, in je rešil krutega turškega jarma. Danes je sedel četrti Obrenovič na srbski tron. Odkar je 15. junija i;-)H0 na Kosovem polji s smrtjo cara Lazara Dušanova država od Turkov pokopana bila, zdihovali so Srbi pet sto let pod muzulmanskim jarmom, njib dežela je bila cesta, po katerej so hodili Turki napadat posavske in podonavske kraje, njih otroci sami morali so naj-sramotilnišc robovati fiestflcem polumeseea. Pet sto let je nosil narod čili in junaški robovski jarem. A leta 1N04. zbere Črni Jurij srbske junake in osvobodi s pomočjo drugih, posebno Miloša Obrenovič a Srbijo turškega gospodstva — toda kmalu so evropski diplomati Srbe Turkom zopet v oblast dali. Cvetno nedeljo 1H15 razvije Milo9 zopet bliščeči se prapor srbske neodvisnosti, pobije Turčine v slavnih bojih in leta 1H |7 postane, knez srbski. Vladal je do leta 18.'W; tedaj prepusti kneževski stol svojemu sinu Milanu in ko ta še isto leto umrje, zasede srbski via darski sedež Milošev drugi sin Mihail Obrenovič, kateri se je leta 1*42 Karagjorgjeviču, sinu Črnega Jurija, umakniti moral. Do leta 1H58 so živeli Obrcnoviči v tujini, ta čas je Karagjorgjevič Srbijo vladal. Leta 185H mora Karagjorgjevič popustiti srbsko zemljo, skup ščina pozove starega Miloša nazaj in sklene leta 1859, naj bode srbski tron deden v moškem rodu Obrenovičev in ako bi ta rod kedaj pomrl, naj bode knezu na voljo dano, izbrati si Srba pravo slavne vere za naslednika. Miloš umrje leta 18fi0 in Mihail zasede drugokrat srbski tron. Pod njegovim vladarstvom začne se vrlo krepiti Srbija Leta 18i znali je širiti. l>ajte samo Slovanom, dajte S lovo n-ceni sredstva razvijati se kakor Srbi, naj vse vlade za slovanski- šolo, slovansko knjigo , slovansko kultur- tako skrbe, kakor slovanska srbska vlada, — in ostrmeli bodete gledali, kaj zmore slovanski duh. ako nij zatrt! S Slovani dencs v Belgradu zbranimi vskliknemo torej Živi, živi duh slovanski. Bodi živ na veke! Mlov«-iiri i n iiisrofliiu Jih X. K. Naša odvisnost in slabost v gospodarstvene m oziru mora >e pak tudi po drugih sredstvih kakor po nabiranji kapitala iu jega množenji ustanavljanjem in podpiranjem malih in večih' bank; odstranjevati. Nam je treba na vso moč v mesta siliti, da se obrta in trgovine, posebno one /. našim ljudstvom polastimo, in pri tem tudi vseh onih hasnov udeležimo, ktore obrt* nost In trgovi ja z druge strani prinaša. Pomen mest je tako imeniten, da narod, ne imajoe svojih mest, s časoma v popolno nesvobodo zaleže. Mesta so sredotočja prometa, skladišča vsakovib pridelkov, nabirališča kapitala, sedeži prosvečeuosti in omike, uljudnosti in človečnosti, in po vseh teh ugodnostih edina zatočišča in pribežišča svobode. Mestni prebivatelji so skrnSUi okove fevdalne sile in krivice; oni so priborili enakost vseh ljudij pred zakonom in oni bodo šče V bodoče prvi boritelji za človeške pravice. Na mestih so se kakor besnoviti valovi morski razrušili in razbili vsi naskoki in navali Šilnežev in trinogov, kar nam preteklost starogrških, italijanskih, deloma nemških, posebno pak amerikanskih mest jasno kaže. Ne „ua gorah", kakor pesniki pojd, nego v mestih biva svoboda! Namera našega naroda, dvigajočega se iz spon politične sužnosti in siromašnosti, in stremečega k višemu stanju omike in svobode, mora tedaj biti: naseljevati se v mestih po Slovenskem ležečih in ' tu, na plodnih mestnih tleh zasaditi krepke početke domače j obrtnosti in trgovini. To delo pak se rnora premišljeno iu sistematično pospeševati. Pred vsem je treba življem domačim, v me-Btil uže živečim. trdno vrediti in v eno politično in socialno društvo zvezati se; kajti brez take za-slombe novim elementom ne bi bilo tako lehko. v mestih naseliti se. Ta narodna stranka mestna mora v obrtuij-skem iu kupčevskem o/.iru samo n a - s c gledati, s e b | vzajemno podpirati. pn s e l> i narnčevati, strogo in dosledno za svoj prid skrbeti. Ta stranka mora stopiti z ljudstvom v dotiko in mestno trgovino in mestni promiscl (obrt) s Slovenci v svojo oblast dobiti, tako da se domače (narodno) meščanstvo i ljudstvom v živo in vzajemno trgovino in prometanje združi. Tako se najteže odpre kmetstvu (kar ga je bogatega in izobraženejšega) pot v mesta, v povzdigo domačega kapitala in političnih močij, in naopak je narodnemu meščanstvu mogoče svoj upliv vedno bolj razširjati med ljudstvom. Priti mora dotle, da se prekupovanje in trgovina v naših mestih, kolikor se na kmetstvo razteza, po vsej mogočnosti) nasvetovanjem, dobrim blagom, uljudnostjo, poštenostjo) v narodne roke spravi, a našim sovražnikom iztrga. K temu morajo razve, žurnalistike posebna sredstva pripomagati. V prvej vrsti mora se za p r i s k r b o v a n j e služb skrbeti. Da se to leže doseže, naj se ustanove po naših mestih posebne agenture. Slovenci, k službam sposobni, naj se v vsako izpraznjeno službo vrivajo : v štacune, fabrike, gos-tilniee, pisarske itd. službe. Po agenturah bode našim ljudem mogoče za službe pozvedavati, kar je sedaj jako nevrcdjeua stvar. Kedar bi pri nas služb menjkalo, naj te agenture tuja mesta v tem oziru opazujejo in ponujalce dela v one kraje na-potjujejo. Dalje naj si naši ljudje nobenega, ni uaj-monjšega obrtnega mesta ne dajo izpipati \ podv-zetnn naj stopijo v tekmenje s tujci, snuje ali lastnih ali pa društvenih zavodov po poti a k oljskega, posebno pak a s o e i a c i j s k c g a združevanja, te srečne znajdbe novejšega veka, ktera nadomestjujc podvzetnikom kope sicer potrebnega prihranjenega (starega) kapitala. V tem oziru so Cehi vzgledni, a pri nas se jedva začetki zapazu-jejo. Trdna politično - narodna organizacija bode mladim podvzetjem izvrstna zaslomba in nadeja. Da pa se mladi naš mestni zarod ne okuži tujstvom, ktero ga nezuačajnim in sramotnim dela, treba je našim, mestnim krogom na vso moč za potrebne šole (privatne): obrtnijske, trgovinske, umetniške in poleg tudi splošno odgojc-valne skrbeti. V teh (s kraja) seveda skromnih, a s časom '(pri potrebnoj podpori) vedno bolj raz-cvitajočih se učiliščih naj se mladini ponuja pr-vinski nauk o vseh za meščansko življenje važnih predmetih s pomočjo domačega jezika, a pri tem tudi v jezikih svetovnih s francoskem, nemškem, ruskem, angličanskem itd. Ako so mladenci prvotne gospodarstvene nauke prav razumeli, ne bode jih poduk v teh jezikih in jih upotrebljevanji za imenovanje glavnih trgovinskih predmetov (blaga) in v prepisovanji (korespondencah) težko stal. Tu jih in po vsem trgovinskem svetu znanih izrazov nij treba tesnosrčno na naš ježih prevajati, razve v prvotno raztolmaČenje nekterih izrazov ; saj Nemci sami nič bolje ne delajo. Za daljno trgovinsko in obrtnijsko izobraževanje bodo se skrbni in premožni roditelji radi brigali pošiljanjem mladenčev v tuje kraje in v viša učilišca. To polje naše na rodue delavnosti je preimenituo, da bi se preziralo šče dalje tako, kak.or doslej. Da se morajo naše narodne mestne stranke tudi v družbenem in namreč v političnem oziru vse sentimentalnosti, vsega kujanja, vse pasivnosti in dosedanje lenivosti osvoboditi, to je skoro nepotrebno povedati. Drugi jadrajo na polna jadra, a mi sedimo na bregu in menimo, ka tudi dalje pridemo. Proč, proč z ono zaspano, pozor nemu gledovalcu jako zoprno letargienostjo. katera vlada cel«) v rsrei" Slovenije, v Ljubljani! Na boj ! kdor hočeš živeti naprej ! kdor hočeš veljati; sovražtvo zaspanosti, tilisterstvu, nazaduj aštvu! Krepko, svitlo, neustrašeno in delavno! — to bodi naše geslo! (Konec prih.) Dopisi. Iz Nlttliii«- 20. avgusta. [Izv. dop.j (N a-padniki slovenskih rodoljubov "Novi vosi. — S t r e m a v r in duhovnik i.) Te dni došel je slov. bistriškim razsajalcem,*) ktere je okrožna sodnija celjska obsodila bila samo prestopka, poslednji odlok od najvišje sodnije v Beču, katera je poostreno obsodbo višje sodnije (Iraške popolnem odobrila. Vslcd tega sc jih tedaj kaznuje trinajst zarad hudodelstva, eden zarad prestopka, dva sta oproščena. To je konce, novoveškega žalostnega vprašanja. Kar je modrejših Bistričanov, bili so že pred obravnavo nekaj Slovencev na več ali menj let obsodili, farnega kaplana celo na 10 let v trdnjavo. Zdaj pa je res njih modrost sama v trdnjavo obsojena. Cujc se, da je človekoljubui minister bogo častja Stremavr mnogim prosilcem za njegovo milost prošnje brez denarjev nazaj poslal, in to ravno potrebnišim, ki sc pa nijso mogli izpričati z dovolj „korektnim državopravnim držanjem." Dokaz, da je Stremavr dosledniši v svojih name rab, kakor so duhovniki prosilci v svojih principih. Tem čuduiši se nam mora zdeti Stremavr jevo sledeče djanje. tako da z njegovo donled- *i . dopisnik ima v mislih one« ki ho pri volil nem shodu 19, junija 1H70 gg. dr. Srnra, dr. ltaileja, Sl.» ' tinška in Volia in-.uitir.ili Urotiti. Tretje leto je prešlo; delavec pri kmetu je prosil plačila: dovoli, pravi za službo , da tri noči v dimniku sedim. »Sedi, če hočeš. čotiri!u Noe. Vsi so se polegli spat: hrlili BO, sopli in hude sanje gledali. V dimniku pa treska, grmi in tuli, črt delavec se posvetuje s čarovnicami. Ljudje so se naspali, črt pa si še uič nij iztuhtal; iu takti v treh nočeh. Tretjo noč pa . ko je petelin zapel — tresk! — se je zrušil dimnik in črt se je pri valil v peč in je zaklical izza peči : našel sem ! • „Kaj si našel ?u vpije kmet. „Sebi čast, tebi dobiček, vsem pa radost." Kmet je bil radoveden in poteguil črta izza poči Hočem tebi in vsemu Bvetu spominek zapustiti. Kak neki V popraSa kmet. Le počasi, ne prenagli se ; žita imaš toliko, da nimaš prostora ga shranjevati. Kes je, odvrne kmet pozabivii revo po celem selu in SVOJO poprejšnjo siromašnost. Snio že poprej iz ječmena pivo varili po« juraša črt. Da, varili smo ga. Zdaj ga pa lahko iz žita, zakaj bi neki tako gojilo, napravimo si pijačo. Je to lahko ? Seveda. Hitro je zbežal k bližnjemu Kovaču, iu še k drugim rokodelcem in jim povedal: napravite mi to iti to, tako in tako. bom vam že povedal kako. Začelo se je delo. Mehovi sopišejo, iskre letijo, železo se razboli, in kovači s kladvi kujejo, pihajo, varijo. Vse je gotovo. Pri našem možiccljuu je črt fabriku dodelal. Stale so tam brenti; iu čebri, vedra, lopate in železna posodva. Mesili, mešali in varili so in kuhali — no kaj bo iz tega? Vodo grejejo — voda bo; in kar iz žita teče j je vodička . čista kakor steklo. Pokusi možek, pa speklo ga je po grlu : Požgal sc mi je grtanoe, zakriči možic el j. No pa naj bode „gorelka" pravi črt . enkrat si še splahni grlo. Poskusil je ,,gorelkou v drugo, v tretje iu tako dalje in butnil je ob steno in stena v njega. koneSnO je začel plesati. OH je roke vpiši v letijo., gledal pijanega možieol ja iu smehljaje rekel: Nu zdaj le prosi; ti in tvoji otroci in vnuki in pravnuki in ves rod iu colo pleme na veke mene ne bo pozabilo, ker sem „prvi žganj ar u. Tisoč črtov. čarovnice, velika truma zmij in gadov je spremljala s krikom in vikom našega črta v pekei. Sam Satan je prihajal na nosorogu nasproti prvemu žganjarju, kterega je sedemsto krodilov vpreženih čakalo pri durih in ga v sredino pekla dovelo. Sto noči je trpel ples. tekla je smola, valjal Se dim in grmela muzika. Sred pekla se je na belo gorečem kamnu svetil ščit v raznih barvah. tOl. prvo noč bo je vstopil Satan Bred pekla iu /.avpil : „Dosti!" — vse je obmolknilo. Obrnil se je k „prvomu žganjarju" in rekel „1 Idi vil, obdaril In razveselil si ti cel pekel. Celemu krščenemu svetu si ti kos kruha ukradel. Zato ti darujem t.d zdaj na vse veke -- vse, duše pijancev." Na to je po vsem peklu zagroinelo: ura! Odsehmal BO se po celi zemlji žgan janje postavljalo in krčme so kakor gobe iz zemlje rasle. In zdaj hodijo ljudje deloma s razbitim nosom, de loma s svetilnico pod očmi po svetu, se opijanijo i ti kapa jo kakor žabe pod kolo. Prvi žganjar pa ve za račun vseh svojih duš, in vsem revnim ljudem je kos kruha ukradenega I nosijo spet ne vemo kara. Postava namreč pravi, i nike in |im tako nagli napad in poboj naše strank* da le taki duhovniki vladne podpore dobijo, kteri sami zanjo prosijo. Zdaj pa je Stremavr jcl svoje pol miljona metati tndi za taeimi, ki ga nijso prosili zanj. Župnik pri sv. Petru v Medvedovem selu gosp. Gabri! gre te dni v grad po svojo kongruo. Kako pa sc župnik začudi. ko mu verh kongrue še ;HM)gl. Strcinayrjevih posilijo, katerih, kakor sam trdi — nikoli prosil nij j čudno tem bolj. ker g. župnik nij kot ustavoveree znan. Te nganke si ne moremo drugače rešiti, nego da rečemo, ministra Strcuiavra ustavovernost doslednost in človekoljubje je res rneizgruntano.u lx \ri|»l»vo. 17. avgusta. (Izv. dop.j Dne 15. t. m. popoldne okolo ti. ure se začuje po našem trgu strašen glas: „Ogenj! ogenj!" in res, kakor bi trenil, bil je grad in druga poslopja g. Majerja v Ložah naenkrat v ognju. Vipavski „Sokol", kateri ima hrizgaluico. dirjal je v petih tre-notkih iz trga proti dobre pol ure oddaljenemu gradu na pomoč. Ko pride tjc, bil je grad v največ, jem plamenu : ljudi nij bilo, ker je vse v Log vrelo, kjer je bila cerkvena svečanost. „Sokol" se ne ustraši strašno uničujočega elementa; prime za delo, da se je vse čudilo, ali žalibože, kmalu so morali prenehati — vode je manjkalo, akoravno so konji grofa Lanthicri-a neprenehoma vodo vo žili. Čez nekoliko časa pridejo tudi z brizgalnico iz Ajdovščine in tamošnje tovarniee: med drugimi bil je došel župan Godina in dr. Oliva. Gospod Majer sc ima „Sokolu" zahvaliti, da nij cel grad pogorel. Škode je okolo 15 tisoč. Zavarovan nij bil, ker je mislil da ne more pogoreti. ker ima zidano poslopje. Še dovolj takih ljudi je, ki mislijo, da ako imajo zidano poslopje in z opeko krito, da to varuje ognja. „Sokol", kateri se za niču je od neko strani, posebno pa od gosp. župana, je izvrstno pokazal, da zna tudi kaj druzega, ne samo veseliec napravljati, kakor se mu j," že več krat očitalo. Posebno pa so se Sokoli Danici Sapla Jože Žvokelj in Ivan Kurlani in dimnikar Jamšek žrtvovali, ter tako marljivo delali, da se jim sme očitna pohvala izreči. ■ k !*r**g*«*- -°- avgusta. |Izv. dop.j Oni ljudje, ki od ščuvanja in psovanja avstrijskih narodov žive. imajo lepe dni. Vsedc se tako člo-veče k mizi, namoči pero in prav z makabejsko hrabrostjo muči potrpežljiv papir , kateri potem roma v razna uredništva, in dan potem čita svet: „Češka in federalistična opozicija sploh je razdrobljena, slovanska agitacija v Avstriji umira, ustava in zakon je utrjen". Take in podobue pridige čitamo v zadnjem času vsak dan, posebno v listih, ki nam iz Dunaja dohajajo. Sedaj, ko jo Skrejšovskv v ječi, dobili so oni časnikarski tihotapci novo gradivo. „Za Sabino pride Skrejšovskv!" je. nedavno dcklamiral organ dunajske borze in krščenega juda Ungerja. Ako bi človek torej samo po dunajskih listih stanje na Ccskem sodil, mislil hi. da je vsa Oeska že ustavoverna iu da samo tu pa tam že zadnje lučice opozicije brlijo. Vi bolje poznate dežele pod krono sv. Vac-lava in nij Vam treba dokazovati na dolgo ju široko, da se dunajski Judje tu sami goljufavajo, ako deklamirajo, da je češka opozicija zatrta in ako to dokazujejo s Sabino in Skrejšovskim. Toda ne samo mi federalisti vemo, koliko moč še imamo ua Češkem, to vedo tudi u stavo ver u i listi praški in morebiti utegne koga izmed Vaših bralcev zanimati, ako navedem nekoliko stavkov iz organa praske kazine „Tageshote aus Bohincu", kateri neposredno v Pragi opazujoč češko opozicijo, svojim dunajskim tovarišem to-le pravi: „Prav čuden vtis delajo najnovejše deklamacije oticijo-zovcev o ohromi j en ji opozicije. Ker so sami kot dobro izurjeni najemniki najnaglejih preincmb v komandu vajeni , mislijo da smejo tudi zgodovinske zaohračaje, globoko segajoče preinembe v straukarskeni življenji ravno tako naglo konsta tirati. Nikoli ne povejo oni, katerih prepričanje je ncprepričauost, resnice, njih pot je pot napačnosti, goljufavanje drugih in samih sebe. Največja mogoč storiti." < 'itiral sem saum zato od vlade neodvisni ustavoverni list v Pragi, da oni Vaših bralcev, ki so morebiti dunajskim čvekačem že kaj verjeti zaceli, vidijo, da neposredno opazovanje česke opozicije kaže, da nikakor nij potrta, niti oslabljena. K nadopolnovanju prejšnjega moram omeniti članek v organu dr. Kiegerja „Pokroku", ki pravi, da Cehi nikakor nijso namenjeni popustiti pasivni upor. „Sedanje naše postavljenje, pravi Pokrok", je podobno trdnemu obključevanju na vse straui proti neprijateljem. Zavarovani v trd-ujavi svojega državnega prava, popravljamo narodno organizacijo in čakamo v zakonitem odporu na — novorojeuje domovine, Čakati hočemo v pasivnem uporu do novih neposrednih volitev v državni zbor po preuarejcueni volilnem zakonu a za-gotovljamo že naprej, da pri volitvah bode naš narod cislajtanizmu odgovor dal naroda deklarau-tov vreden." Naj Vam še eno o Sabino poročim. Sabina, ki je zdaj v Lipskcm, je bil, kakor veste, poprej odgovorni urednik časopisa „Slovan". V tej njegovi lastnosti »e je vršila proti njemu 14. t. ni. končna obravnava zarad nekega dopisa iz Ljubljane pred delegiranimi porotniki v Litomerioah. K sod-uiji pa nij prišel nc toženec in tudi nobeden zagovornik namestil njega. Nikdo nij Sabina zagovarjal in bil je obsojen na 14 dni ječe in na izgubo 150 gld. od kavcije, katero bode pa seveda „Slovan" vendar-le plačati moral. morji. Mrazovič predlaga ustavljenje delitev hišnih zadrug. Srbski narodni kongres še nij odprt, dasi je bil na IS. t. m. sklican v Karlovce, k jo i vselej zboruje. Uzrok temu je, da napredna večina v kongresu kraljevega komisarja (kot tak je imenovan general Mollinarv) nc pripušča, sklicujoč se na starejše postave, ki kralj, komisarja na kongresu ne poznajo in tudi ne pripuščajo ogerskej vladi za patrijarha potrditi kandidata manjšine, kakor to dela sedanja oktrojirana postava o kon grešit, Zamotano je vse med ogerskimi Srbi iu vse nestrpljivo zdaj čaka, kako se bodo stvari v Kar-lovcih razvile. Za kralj, komisarja pri kongresu imenovani general Mollinarv je šel v Bel g rad kot zastopuiik avstrijskega cesarja. Kazne stvari. ' (i pesnik, o Politični razgled. ,,Politik" prinaša odprto pismo dr. F r. S k rejšo v s kc ga do pravosodnega ministra dr. (»laserja, v katerem pisec pravi, da je bil 2\K septembra 1S71 pred praško deželno kot kazensko sodnijo praško poklican zarad iuse-ratnih pripadkov, katerih bi ..Svčtozor'' (dr. Skrejšovskv je izdatelj tega beletrističnega lista) ne bil plačal. Po dolgem izpraševanji ga sodnik izpusti, dr. Skrejšovskv gre domu iu najde, daje oni dolg, zarad katerega je bil pred kazensko sodnijo citiran, žc pred šestimi meseci plačan bil. ,,Ako bi bil, pravi dr. Skrejšovsky, sodnik mene ravuo tako zapreti dal ko mojega brata J. S. Skrcjšovskega, jaz ne bi bil mogel poiskati pobotnic o. kr. dav-karskega urada iu davno že plačan davek bi bil postal predmet kazenske obravnave/' Ko je dr. Skrejšovskv povedal dr. . septembra. — * (Kojanska čitalnica) napravi na splošno željo udov zopet bescd<» 35« t. in. Dramatični odsek bo igral še enkrat igro: „11 a v ni pot, najboljši pot.*' Vabijo se vsi čestiti udje: neudje povabljeni I listkanii plačajo ustopnino. Odbor. * (Loška in p r e d i 1 s k a železnica.! Kakor se piše. vrnila jc vlada prosilcem za kou cesijo stavljenja btške železnice plani- in pristavila, da se morajo temeljito prenarediti. Ob enem je vlada prosilce za koncesijo prašala, ali res hočejo železnico črez Loko staviti brez garancije /.a obresti od strani države in ako ne, za koliko obretti naj bi država garantirala. * (Z r a š č c n i dvojčki.) V Pregradi na Hrvatskem sta sc porodila dvojčka, ki imata eno glavo, dvoje lice, ua vsakem lici dvoje oči, eden nos, ena usta, dvoje ušes, eden vrat, dvoje prsi, dva trebuha, štiri roke in štiri noge popolnoma razvite. Dvojčka sta živela samo eno noč po porodu in sta shranjena, da se o svojem času izročita vseučiliščnemu muzeju v Zagrebu. * (N e s r e č a na žele z n i c i.) Zadnjo soboto sc jc blizu Dunaja železnični nasip zraven Donave v istem trenutku udri, ko jc nek vlak, ki je loto vozil, nanj pridrdral. Nasip je »'• sežnjev visok in 11 železničnih vozov jc z njega v vodo /ropotalo. 2 voza so že dobili zopet na suho , 9 pa jih je še v vodi. Človek nij pri tem vendar nobeden v nesrečo prišel. * (Pot od en j.) Itivši teden jc na Šlczkcm tako deževalo, da jc strašna povodenj nastala Pri Jablunkovu je voda železnično truplo izpod-jedla in zarad tega jc eden vlak iz tira ušel in v vodo zavrel. Mnogo mostov in poslopij je voda vzela, tudi ljudi je mnogo potonilo. Sedaj se voda že uteka. * (Galanten tožene c.) V Szcgcdinu je bil pred nekimi leti mlad mož tožen, da jc nc koga umoril. Toženec sc roti, daje nedolžen, pa dokazati tega nij mogel dosti, posebno nij sodniku dosti razjasnil, kje je bil ob času storjenega umora. Ker torej njegova nedolžnost nij bila dokazana, obsojen jc bil na 20 let ječe. Pet let že sedi, ko naenkrat prave morilce zasledijo, pri katerih je bilo jasno, da «o zares umorili onega, zarad čc-gar smrti je mlad mož že pet let po nedolžnem zaprt bil. Seveda so ga izpustili. Sodnik ga vpraša, zakaj nij povedal, kje je ob času umora bil; da bi bil to povedal, ne bil bi obsojen. Osvobojeni odgovori, da bi bil s tako izpovedjo oskrunil čast neke žene, s katero jc v prijazni zvezi tal. Zarad ljubljene žene je torej pet let v ječi sedel, samo da jc njej čast ohranil. * (Trgovina z lesom v KVfOpl) repre-zentuje vkup 72 milijonov tolarjev. Najbolj se z lesom kupcu je na Švedskem , kjer sc vsako leto proda in kupi lesa za okolo ,20 milijonov tolarjev. Na Avstrijskem se v kupce van je z lesom obrača okolo 15 milijonov tolarjev. * (Prebivalstvo Italije) jc štelo 1. 1801 25,024.101 OSOb. Do leta IHTI seje pomnožilo za 1,764,817 osob in tako je štelo početkom letošnjega leta 2<>,7K9.()OK osob. V primeru sc torej Italijani pomnože vsako leto za 07° 0; ako v tej meri prebivalstvo Italije raste, bode se v 98 letih podvojilo. "(Prodajanje c e r k v e n e g a b 1 a g a.) V mesecu juliju t. 1. je Italija za prodano cerkveno blago skupila 8,896.550 frankov. V prvem polnletji 1872je skupila 16,887.828 frankov. Sploh pa jc prisvojitev cerkvenega blaga Italiji do 81. julija 1S72 prinesla z vsem 865,886.554 frankov. Za ta znesek jc cerkev v Italiji na izgubi. * (Dolgovi z e d i nj c n i h d r ž a v s c v c r n c Amerike) so znašali ob začetku vlade sedanjega presidenta granta (I. marca 1HIS9) 2,610,821.0*03 dolarje. Od onega časa do konca julija t. 1. so sc dolgovi Grantu zaupanega kompleksa držav znižali na 2,27;l.41b\70O dolarjev ; torej jc Oran-tov finančni minister 887,404.808 dolarje dolgov poplačal. Pri nas finančni ministri nc gospodarijo tako. * (Šolstvo v Ameriki.) Leta 1*70je hilo v zedinjenih državah severne Amerike 98.829 uči teljev in 127.713 učiteljic, 141.029 različnih šol in v njih 8,621.996 dečkov in .1,587.942 deklic Stroški vseh šol so znašali 95,4()2.72<> dolarjev. * (Amerikanska mladost.) V Detroita v Ameriki jc odpeljal enajstletni dečak svojo desetletno ljubico. Mlada zaljubljenca sta se peljala dan hoda proč od starišev. Tam sta vprašala, kje hi sc mogla poročiti. Mnogi ljudje Se se temu smijali , ali eden mož je dc teta energično zaprl in starišem poročil, naj pridejo po-nje. Stariši so prišli, ali oba mlada zaljubljenca sta slavno protestirala proti nasilju na „osobno svobodo" in ko ju nijso vprašali mnogo, hočeta ali nečeta iti domov, izrekla sta mladiča, da sc udasta samo nasilju". * (Delo liafaclovo.) Poroča se, da so našli na Kuskem edino skulpturno delo slikarja Rafael*, ki predočuje na delfinu počivajoče dete. Original tega dela je bil do leta 1870 v Parizu, kjer se jc izgubil. Trdijo, da je ona na Unskom sedaj najdena slika izgubljeni original. ■»OMltlllO. Slavno v r c d n i š t v o! Ker me gosp. pl. G aribo Idi v ljubljanskem Tagblattn" štev. 188 v svojem umazanem „Kin-gesendetu prav hudobijsko napada iu obrekuje ter pristavlja, da sem pisal jaz oni sestavek, ki ga je prinesel „Slov. Narod" v štcvilkih 98 iu 94, prosim tedaj slavno vredništvo, da javno pove g. G a r i ho Id i j u da jaz onega sestavka pršal nisem, pa da tudi nisem v nobenej dotiki z onim sestavkom. Z največim spoštovanjem ! Ivan T o m š i č, učitelj na o. k. vadnici. Potrjujemo, da gospod Tomšič v „Slov. Narodu"' o Gariboldijcvem spisu objavljenih člankov nij pisal in ob enem obžalujemo g. pl. Garibol dija, da svojo slovenskemu narodu protivno stvar s tem brani, da slovenske učitelje z blatom ometuje. I rednistvo. Dunajska borsa 21. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih . 66 gld. .'".ri kr. Enotni uri. dolg v srebru 71 „ 7f» n 1800 dri, posojilo..... 108 , — „ Akcijo narodno banke ... 8 * 80. « London.........ion , 90 , Kreditne akcije......;i4i „ — „ Napol..........8 ; 73 „ C. k, cekini.......■"» „ Bi „ Srebro........ 108 « 86 . Menjaviiica dunajske komisijonske banke Scholienrin«; i*. (L'»2—9) emitira. I>«>tc»$gov*ili.u3 li*-*te na pozneje zaznamovane vraio srečok in He smejo to sestavo žo za to k najbolj koristnim stoti, ker jc vsakemu lastniku takega potegovalnoga lista mogOOO vse glavne in stranske dobitke samemu napraviti in ra/.cn tega obresten znesek ožiti. HO frankov v zlatu in 10 gld. v bankovcih Vrsta A. (Na leto 16 vzdigatev.) Mf*f€'tn' « atti. /O — #*« pltirttHji tittttijf rat*' ttttbi rmnts t«*'A S mrrf'ftrs 1 5pcrc. I8601etno drž. srečko za gld. 100. (llavni dobitek gld. .{00.000 s predkupno premijo a. v. gld. -100. 1 .'»pere. ces. turško drž. srečko za 400 frankov, (■lavni dobitek 600.000, 800.000 frankov efektivno zlato. 1 vojvod. BrunSviSko srečko za 20 tolarjev. b'lavni dobitek KO.000 tolarjev brez viskfl odstetve. 1 Insbruško (tirolsko) srečko, (davni dobitek gld. all.OOO. Vrsta B. (Na leto 13 vzdigatev.) fđ«•■*#•«•»#♦' rat4- a altt. «. — #*« ptai-anji zaitnje rtntv ttotfi t*« A *•#•*/«• i »tiic 3 *#"«"«f***• 1 .'iperc. ces. turško drž. srečko za 400 frankov, (davni dobitek 600*000, 800.000 frankov efektivno zlato. 1 vojvod, lirunšviško srečko za 20 tolarjev. (davni dobitek N0.000 tolarjev brez vsake odstetve. 1 Sachsen-Mciningcusko srečko, (davni dobitek 46.000, 16.000 jnžno- neniške velj. ijnnnnjn n□ onniiq H" promptno ni noti za povaetek »tore. — Vsdigatveni LlUllullJd lldlUblid listi se po vsaki vzdigatvi franko — gratis razpošiljajo. (165—3) *«gaV V Ljutomeru sc da v najem poslopij x a k r c m o . na cerkvenem trgu s šestimi sobami (od katerih jc čitalnica dve najela), dve kleti za vino, mesnica, dva hleva za konje, velik dvor, studenec z dobro vodo, vrt in vse drugo na prijetnem prostoru. Natančneje pri lastniku 31. Kav<>i(v,n, trgovcu pri Sv. Jurju (St. Georgen, SUdbahnstation). Liebig'« v Kurnys-ekstrakt od dunajske zdravniške oblasti kot 'tiru*Ho priznan in od kr.ikuv.sk«> učeno družin* posebno priporočan, po soglasnem pritijanji medicinski!) fakultet prvo vseh do /.daj proti pljučni sušici poznanih in rabljenih zdravil. Taisto (»zdravlja brž in sigurno: Jetllto, (celo v razvitem Stanji) lu-brrkiiloso (prika/.ki: kašljanjo krvi. bektična groznica, ztiianjkovanje sape) /«'I«mIČiiI. erevnl In bronhialni knlnr. imuniljo inbošrvo krvi) vsled dolgih bolezni in nadeljevanega raliljenja morkurijala, rliloroMlM (blcdokrvnoBt), uMiliiiiit. »kiiscirje. bolrnje hrbtiircH hioikii. ■■ ? »«erlj<» in bom /Ivrev. Za steklenico I gold. a. v. Kištic.e od 1 steklenic doli do vsake mere. Razpošiljanje na vnenje oskrbljuje generalni zalog ,,Kiimys - lici 1 - Anstalt" Wicn, Mariahilferstrasse 'M. Bern (S. Friedli jnn.) NIJ. DoidaJ brez vBpeba —■ z medicino — zdravljeni bolniki naj zaupno /. I.iebigovim «'kstraktoin zadnji poskus narode. i L06—U7) Izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F. S kaza in drugih. 4427