St 21. T Gtoraei,JaLH^-ma^ 189&.- Terjaj XXVL „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo ..Cupiurskl Liti' vred po poŠti prejdtnana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto.....gld. 4*40, pol leta ..... , 220, Četrt leta .... , 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drupim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravnišlvu. ..Frilirie" izhaja vsakih 14 dnij vsak drujri torek in velja za celo leto 80 kr. „Boapa4arsbi List" izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu Ifi straaij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek. SOČA Oznanila (Izdaja za deželo) in .fOSIMICE* plačujejo se za petetopno pelit-vrsto: 8 kr., le se tiskajo 1 krat, Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. robamicne Številko dobivajo so v tobaka;-nah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fahra po 8 kr. Dopisi posihajo naj so uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravniStvu .Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici 9. Izdajatelj In odgovorni uradnik Andrej Gabricek. ~ „ Bog- in narod J" — Tiska „Gorlftka Tlsknrna A. Gabrftčok" (odgovoren Josip Krmpotic). Nafrojvadt lani Ljutfovik. Pnvrnivši so iz Egipta, kjer je obiskal svojega bolnega sina nadvojvodu Franca ftrrtl iuuiitl u d'Kste, nameraval je prisostvovati otvoritvi milenijske razstave v I5u-dimpešti in potem zastopati iHttugu prusv. cesarja pri kronanju ruskega carja v Mos'»vi; v Itusiji je užival velike simpatije. Ni mu bilo sojem? ne eno ne drugo. Na svojem popotovanju v Eripl nalezel je bolezen, ki ga je spravila v posteljo, iz kalen- ni več ustal. Izdihnil je svojo blago dušo 11). t. m. zjutraj. Pokojni nadvojvoda je bil brat našega cesarja in rojen HO. julija LN;{H. P,il je general konjiče in imetnk 7. ulanskega polka, glavar ruskega dragonskega polka v Lubovi in ulan-skega pruskega v bobni, ••lan akademije zna-nostij itd, itd., leta ls7:f. pa pokrovitelj svet-sko razstave dunajske. Poročen je bil trikrat. Njegovi otroci so: Prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand d' K*tc in nadvojvoda Oton Franc Jožef ter Ferdinand Karol l.u-dovik, /atiMii nadvojvodinje Margareta Solija, Marija Atinuuciuta in Kli/.abeta. S prvo soprogo ni imel otrok. 1'redno je izdihnil, zaprosil je papežev blagoslov in ga tudi dobil. 1'mrl je v krogu vse svoje rodbine, razuii bolnega nadvojvode Ferdinandu d' Este, kateri je prispet prepozno na Dunaj. Njegova smrt je užulostila vse prebivalstvo avstrijsko, posebno pa Slovane, katerim je bil zelo prijazen. V Gorici smo ga videli zadnjic I. I NI) I. o priliki kmetijske razstave; bil je njen pokrovitelj, kakor j«- hd pokrovitelj naše kmetijske družbe. Iz Gorico je odpotoval po soški dolini. Hil je zavzet za predelsko železnico. Pogreb se ho vršil tu danes popoldne ob 1. uri in to z ozirom na omkostuc praznik«. Svoje sožalje so izrazili prejasiicmu vladarju vsi krogi, zastopi, deželne vlade, razna društva itd. Državna zbornica je hotela pretrgali svoje seje na nekoliko dnij, no ni tega storila na izrecno cesarjevo željo. V (Sonci se vije več Črnili zastav v znak žalosti. Prejasnemu pokojniku bodi večen spomin pri itilaueiii slovenskem narodu! Vipavska železnica. Dne 24. januarja I. 1S90. v M. 4. smo priobčili članek »Nase železnice*; v njem srno se posebno ogrevali za železnico po Vipavski dolini. — To se je zgodilo s posebnim namenom; jako veljavne osebe so — tičale /.»dej. Dva dni pozneje se je vršil pri Kebku znani shod, kateri so sklicala vsa županstva ajdovskega okraja. .Soča* je prinesla o njem v naslednji Številki obširno poročilo. V imenu tega shoda so sle peticije na vse nie-rodajne strani. počelkom I. 18'.)t. smo dobili Slovenci dva nova državna poslanca, ki sta začela obračati vso svojo skrb v* to, da bi dobili čim prej zaželjent železnici po Soški in Vipavski dolini. Takoj H. apnla je bil drugi shod pri Rebfcu, ki je obravnaval isto vprašanje in tolmačil hrepenenje vse doline po železnici od Gorice do Ajdovščine in dalje na Kranjsko. V začetku I. 181)2. je pa začelo sistematično in nepretržno delovanje za to železnico. Dne 18. marca 1. I89ž. v št. 12. smo prinesli članek, ki je zavzemal skoro cele prvo stran; članku je bil naslov ,Naše krajevne železnice*. Ta obširna razprava je zbudila splošno zanimanje. Tam smo povedali, da zemljemerec Gasser in inženir Luzzatto sta poslala 10. aprila I. 1891. trgovinskemu ministerstvu prošnjo za dovolitev, da izgotovita načrte parnega tramvaja od Gorice do Ajdovščine. Mirti-sierstvo je odklonilo to prošnjo; ali izreklo je, da bi ne imelo nič proti temu, ako bi hotela prirediti načrt krajevne železnice z normalnim tirom, katera bi se polagoma lahko podaljšala na Kranjsko do Postojine aii do kake druge točke ob južni železnici. Tu smo imeli najlepšo priliko, da se obrnemo do vlade z novimi prošnjami; vlada je z a prečila parni tramvaj, Vipavska dolina je bila mej tem oškodovana z vinsko klavzulo, naj se torej da nekaka odškodnina z — železnico. Takoj potem, 25. marca, je bil tretji shod pri Rebfcu; sklican je bil na migljaj iz Gorice. Pri tem shodu je govoril tudi državni poslanec dr. Gregorčič. Shod je bil sijajen. Sklenjena peticija je bila odposlana na vse strani; priobčili smo jo v 15. štev. 8. aprila. 3. aprila istega leta je bil shod vDorn-bergu, kjer je bil razgovor o uravnavi Vipave in o železnici. Tudi tam je govoril državni poslanec dr. A. Gregorčič. Naši poslunci so napenjali vso moči, da bi pomagali krasni tmšTOlo uresničenja. V deželnem zboru so pridobili 100.000 gld. iz deželnega zaloga za nakup delnic, (Goriško mesto je lu.li glasovalo 50.000 g!d„ a ta sklep pozneje razveljavilo, Nič za to ! Naj si jih obdrži1!) V državnem zboru sta stavila poslanca veliko resolucij, interpelacij, predlogov, a tudi v odsekih sta vlado opozarjala na to železnico ; „S o č a" pa je sledila vsemu z največjo pazljivostjo. - - Dostavljamo še, da znani ol mul po Vipavski dolini, ko sta naša poslanca spremljala dva odtlelua predstojnika od (iorice do Vipave, je veliko koristil naši vipavski železnici. Tudi letos je bila postavljena od slo-v-nsKe slr.uu resolucija v deželnem zboru v korist vipavske železnice. Toda Lahi so hoteli to zaprečiti, zato so prinesli na dan furlanski tramvaj m hoteli spraviti oboje v ue-razdružljivo zvezo. Ako bi se to zgodilo, bi utegnili še doigo čakati na vipavsko železnico, Ker je nadškof glasoval z Italijani proti resoluciji, je ta padla; toda slovenski poslanci so zupivčili, da policijski odsek ni mogel resolucije prodrugiičili in deželni zbor ni dal letos od sebe uikakega glasu v prilog vipavski železnici, pa tudi ne proti nji. Kmalu potem so prišli neki čudni glasovi z Dunaja, ki so dajali malo upanja, da se kaj kmalu reši to železniško vprašanje. • -Toda več se je obrnila na bolje; naša poslanca sta storila vse, kar jima je bilo le mogoče, • • m vlada je dala trdno obljubo, da vipavska železnica se zakonito zagotovi še v !. 1X1111. In r»s, koncem aprila je vlada že imela pripravljen načrt zakona, s katerim naj bi se zagotovilo 11 krajevnih ž-lcznic, med temi dve na Slovenskem, namreč Goricu-Aj-d o v š C i u a in L j u b I j a n a - V r h n i k a. Toda vlada nas je v nečem presenetila; zahtevala je namreč od dežele in udeležnikov •jr.0.000 gld. Ker je 100.000 gld. dovolila dežela, bi morali zložiti iideležuiki KiO.OOO gld. To bi bila pretrda zahteva; vipavske občine bi ue zmogle tolike svote. Zato smo v »S o č i" še molčali o tem vladineiit načrtu, kajti naša poslanca sla napela vse moči, da bi izposlovala pri vladi popusta še za 100.000 goldinarjev. Zgodilo se je! Konečuo je predložila vlada rečeni načrt zakona državnemu zboru; v njem se zahteva od dežele in udeležnikov le 150.000 gld. — Občine Vipavske doline bodo morale kup ', torej le za 50.000 delnic, kar ne bo nikaka lava. Zdaj torej lahko pustimo povsem nu st «ni goriško mesto, od katerega ne zahtevaj pripravljeni, da se bo streljalo tudi tjekrtj. Uredn. nih razmerah brezpogojno odklanjamo po- ! litično vodstvo škofov*. Naj se glasi: »pri sedanjih cerkveiiopolitičnih razmerah odklanjamo politično voiKvo Škofov, In latinske besede med oklepi (»Si 'parlatn res est, ropot ilio injtirija noti est") naj se glasijo: »Si I pahnil ves est, repetitio iniliria liou est*. Ako je v naših člankih kaj krivuvor-skega ali pa tudi slabo toliuačeuega, pripravljeni smo vse preklicati in popravili, samo opozorili nas treba na besede. Mogoče je, da lil iu tam so taki slovenski izrazi, ki se popolnoma ue ujemajo s liloznfjčiiitiii, V glavi imamo le latinske i/raze, katere smo si prizadevali bolj po domače izraziti, da bi se lagije razumelo. V šoli iu cerkvi si je treba tudi pomagali z navadnimi izrazi, da ljudstvo razume, dasi se ti bogoslovnim besedam popolnoma ue prilegajo. (Slavna reč. je, da so razumljivi. Sicer pa tudi to smo pripravljeni preklicali, ako je kje kaka pomanjkljivost. G I a v n i nauk s v. r e r k v e, n a kal e-rem sloni vsa po H ti k a .Soči no" strank e, se glasi: .I.ioot ponere cau-s.iiii bonain Ulit iudilVereiilelii, ex ipia imiiie-diale scipiiliir duplc* ellecltis, iiims hnmis, iilter vero niiiliis, dum modo botius nialiiiiii saltom eompeiisel et tlllis iigeulis sit. hnllo-sttts". Po slovensko bi se reklo: Sme se pojaviti (lalinizem) vzrok, iz kojegu sledila dva včiuka, eden dober, drugi pa slab, samo da dober vsaj nadomesti slabega iu je namen delujočega spodoben, Tega načela se drži že od nekdaj naš drživni poslanec in vsa „So-čina" stranka. Glede zgodovinskih dogodkov smo tudi pripravljeni popravili, uko ni kaj prav, samo opozorile nas na besede. Tudi pri zgodovini se leliko človek moti tu podtakne večkral kako zvezo vzrokov, katere ni v resnici, Pripravljeni smo i to preklicali, samo dokazati nam morate. Mi nismo nezmotljivi, pač. pa zmotljivi, le .IV. L." H'i »It. K." si prisvajata nezmotljivost, mi ue. V predzadnji M. 11. nas .IV. I..* poživlja, naj mu dokažemo, da se sotrudniki pri „l'r. L." .hočejo prikupiti zgorej iu doseči to, po čemur toliko lel hrepenijo". Kar smo pisali, pri tem ostanemo. Da smo imeli prav, to se je zdaj pokazalo. Po .čemer sle toliko lel hrepeneli", ste zdaj dose-Ii. Se ve, dosegli s tem niste ničesar, k e r z g o d o v i u a u č i, d a p o s i 1 n a c e r k v e n a s r e d s t v a v prilog eni politični stranki so d o s e g I a n a s p r o t n o od tog a, k a r s e n a m e r a v a. Gospodje, ne živimo več v časih inkvizicije. Sicer pa »IV. L." ve, da nima nobenega ugleda. Tudi »H. K." zgublja prijatelje. Se ve, s tem je užaljen .katoliški ponos*. Mislil je .Pr. L." in „U. K.\da bo vse za njima vrelo, ali zmotila sla se. Res je, da goreči njiju pristaši so odstopili. Kako pomagati ? A I o, d a j m o z a g o v a r j a t i četrto z a p o v e d, da pridobitno »na zgorej"; obstanek nam bo zagotovi j*"'.. Drugače moramo zapreti »bolegn*. - Mislili slo, da se bodemo vsi na trebuh mi\ di pred Vas — in potem in »tono solctnni" peli »CoulHeor*. — Spieta merlo! Znanemu volumen »iz gor" pa -- povemo, da naj molči o »logiki in ponižnosti", kajti vohuni niso nikoli imeli logike ne ponižnosti. Ker ne maramo pripraviti v zadrego poštnih uradov ,v gorah* - zato umolknemo. Ali nas razumete? P O T i V. Poživljamo »Pr. L." naj nam dokaže: I. Kje, kedaj in v kateri številki smo učili krivoverske nauke? 2. Kje in kedaj smo pačili zgodovino? 3. Kje in kedaj smo učili krivoverske nauke z namenom, da bi ljudstvo odvrnili od cerkve in škofov. Konečno prosimo tudi Vas, g. urednik, da za zdaj opustite skrajno sredstvo. Tudi sv. Metodu so rekii, da je krivoverec, ker se je potegnil za slovensko narodnost. Pisec člankov: Cerkev — jednakopravnost — morala. DOPISI. Iz Tolmina,dne 12-.maja. (Izv.dop). (Pro d orno!) Cenjeni gospod urednik! V predzadnji številki »Soče* ste dali prostora tudi dopisu iz Tolmina, v katerem dopisnik toži o tukajšnji »italijanski koloniji*, baje vedno bujnejc razvijajoči se — to pa zbog narodne nebrižnosli onih slovenskih krogov, ki se v zasebni družbi s tistimi kolonisti poslužujejo cesto tudi italijanskega jezika. — Dovolite g. urednik po slarem slovenskem načelu, »da treba slišati oba zvona", sedaj tudi par bese lij odgovora! Nnglašam pa pred vsem, da se odzivljam le (? Ur.) v interesu Ugleda lista, ne pa v obrambo v'ajnne™ postopanja svojega in svojih somišljenikov, akoprav je čisto javno, koga je Vaš g. dopisnik imel v mislih, govoreči o Ustih, ki se hote z italijan- sko govorico izuriti v italijanščini (strašno!) Ne g. urednik, o svojih narodnih dolžnostih se ne dam poučevali ponižno podpisani po nikomur, niti po Vašem dopisniku, naj bo potem Peter ali Pavel. In sodim, da jo še nekoliko slovenskih mož v Tolminu, katerim tudi ue te treba losole, čeprav je tudi nanjo cikal Vaš narodni moralist. Kaz drugo točko zrenja torej jaz pišem le besede. Kakor Vam je znano, sem (udi jaz nekaj časa hodil trnjevo pol slovenskega časnikarja, In od tistega časa sem mi je znano, koliko škodujejo poštenemu listu •¦'- nepošteni ali pa bidi le nezreli dopisi. Dovolj preglavice so mi delali in preveč, zamere bo mi nakopali lačas, ko sem jih jel metali v zasluženi pleteni grob. Ugled li«ta pa pri tem ni bil na škodi! Glede Vašega dopisniku pa je le dvoje mogoče. Ali je zloben (ci!«ur pa ne verujem) ali pa skrajno najiven, Po svojih izkušnjah sodeč, sklepam na najivnost, ki pa v lakih slučajih navadno združuje v sebi tudi strašno netaktnost, In netaktnost je v časnikarstvu nevarna stvar! Italijanska kolonija v Tolminu v smislu Vašega dopisnika? Dovoliti! gospod urednik, da se smejem. Res je, da je tu nekoliko italijanskih iu nekaj nemških uradnikov, a jaz morem odkrilo povedati, da doličui gospodje prav brez izjeme, vsaj odkar jih imam priliko opazovali, kažejo toliko političnega lakta, kolikor ga nisem povsod našel, Njihovo socijalno bodisi javno ali privatno nastopanje je vsigdar korektno In, nikdar še pri nikomur nisem zapazil, da bi bil pozabil svoje bivanje v slovenski deželi, (last, komur čast — in zategadelj na ves glas dam to spričevalo tudi tukajšnji »italijanski koloniji", naj se potem to spri* čevalo komentuje tako ali tako, In potem, gospod urednik, kateri član italijanske kolonije naj pa dela Iu zgago? Morda oni že ill) let Iu bivajoči uradnik, ki jo lahko ponosen na lo, dti zbog svojega blagega značaja, zbog svojega uzoruega lakta iu (učnega izpolnjevanja svojih dolžuoalij nima ne enega sovražnika, ali pa oni tudi že nad 20 lel tu naseljeni obrtnik, ki je poslal član stare narodne rodbine? Da, celo tistemu mlademu uradniku ue vem v tem pogledu ničesar očitali, akoprav se čuti trdega Italijana, katerega ste že parkral po »nojem mnenji krivično imenovali v listu, Kaj more mož za to, da se zaman trudi po drugi službi, bližji njegovim rojakom? Da pa tudi tu svojo službo nasproti slovenskemu kmetu vestno in spretno opravlja, lo se mi je od vseh slranij polr-dilo. Čemu torej to netaktno in nepolreno drezanjc zaradi jezika v zasebnem občevanju, čemu taka narodna kratkovidnost ? Kaj ima z narodno stvarjo opravili zasebno občevanje - • in le za to gre tu. Čast in veljavo našega jezika vedeli in znali bi braniti, ako bi nastopila potreba, tudi mi napadenci proti vsakomur. S tem naj bo miren g. dopisnik, a pomisli naj tudi, da je od vele-časlnega do smešnega en sam korak. Bodimo pravični tudi nasproti med nami bivajočim članom nam protivnega narodnega elementa, kajti s tem pokažemo, da je tudi naša stvar pravična, da je boljša od nasprotno in da stojimo mi na višji kulturni stopinji. Ne gazimo v greh nasprotnika (žal, da se to dogaja le prepogostoma) in ne tlačimo s tem naše svete slvari na nizki nivo onih naših narodnih nasprotnikov, ki se hote odebeliti ob narodnih renegalih. Mi takih ne rabimo, rni jih nočemo in s tem ravno se razlikujemo in moramo razlikovati vsigdar in povsod. Ako naš narodni boj izgubi to e t i č n o jedro — potem hajd v koruzo s puško! — In žaloslna resnica je, da se bije boj zoper nas s strupenim orožjem in da lako ostudnega nasilstva nima iz lepa pretrpeti v kulturnem svetu še kak drugi narod, kakor naš ubogi slovenski,— a gorje nam, ako bi vsled lega tam, kjer smo v večini, posnemali uk: »zob ža zob", ter bi vračali Silo z og-njilom. S tem bi priznavali le, da ima odločevati v narodnem boju surova sila — ne pa pravica, in s tem bi kopali svoj lastni grob, kajti sila je na nasprotni strani večja, nego pri nas. V besedi in v dejanji kazimo marveč svetu, da nam ni Ireba liki nasprotniki s sirupom naoijati svojih lopov, ker imamo poštene municije dovelj. Razlika orožja je razlika stvari, in 'zategadelj se poštena slvar nikdar ne sme posluževati nepoštenega orožja. Naš narodni ščit mora ostati čist tudi najmanjših peg. Le v tem znamenji nam je zmaga mogoča in gotova in to zlasti v današnjih Časih, ko socijalno vprašanje že preti preplaviti tudi —'narodnostno. Ne karikirajmo torej s smešnimi malenkostim! svojega svetega narodnega stremljenja in ne okužujmo se ml liki nasprotniki z narodno nestrpnostjo socijalnega občevanja. In ker je časnikarstvo nojvažniše orožje v narodnostem boju, zategadel ga ohranimo v prvi vrsti tudi isto čisto in ,neo-madeževano na visoki stopinji njegovega po- »Le joiiriinlisine n'esl pas mi mdtior -o'est unc magistraturo" -¦ hi zluali rek nnj bi nabil nad pisalno mizo vsakdo, prodno zaslnvi svoje pero za javnost. Hog iu narod! Dr. K. T, I/, Ajdovščine. — (| u I i j u u s k i g 1 u-ni ne i v Ajdovščini). — Citati muo v »Soči*, kako mrzlo je bil Sj.rojot v Gorici od strani Italijanov slavni pevski zbor Nndlnn Slavjanske, Mi Sluvjuni bi so numili nw-imti po laskom receptu, kodni1 pridejo Ineni Lahi i/, Italijo k nam. Slovenci, -ljudje z ži> vinsko naravo», kukoi so jo zljubilo nekomu gospodu Lahu v Gorici nas psovall, vendar ue moremo biti lako neusmiljeni; mi lačnega nusilimo, naj ho katerokoli nnrodnosli, 15. I. m. jo bila pri ntis mala družba rovnlli italijanskih gliiuiačov. Z večin so nas zbob-iinli na trg. Spočetka smo godrnjali, zakaj prihajajo, taki ljudje mod duh, ki no Krnijo razven svojo" italijanščino, nobeno dttgo ho-sede; klicali hiiio jim; »govorilo Hlovcnsko I«, oni pa nam: «nnu cupisco, umi enplsco 1» Nekemu našemu gospodu jo šinila originalna misel v glavo; ponudil jo gltiniačema na drogu I gld,, čo zakličela: »živijo Slovenci I» .lednemu se je posrečilo polrlkrnliiotii ztilohi, kakor pri «sallo niorlalo», da Jo Ao precej pravilno vskllknil: -»živijo Slovenci 1» Dobil jo goldinar. Mod glnmuči johlljodon iiproteu telovadec, P« nekaterih loških, pa dobro I«. vrsenili vajah na drogu, ogovoril nas jo nila-dciicč, no ve da Italijansko, rekoč: .Gospoda! Govorili hočem do lislili Izmed Va», ki spoznajo moj težaven In nevaren poklic. Mirnim za reven vsakdanji kruh v vodni nevarnosti, da so tihijoiun, ali zlomimo kateri ud. Prišli smo iz Italijo v AvBlrijo, ker slo Uikuj linij »gonerosi* nego pri nas, Donite ono roko na srce in drugo v žop! Nihče nuj ue odstopi, ko so bodo pobirali darovj za nas", < Iu res, nihče ni odslopil; vsak jo po svoji moči pomagal revežem, ki hodijo po svetu s trebuhom za kruhom. Tuko dolnmo mi Slovenci, »ljudje živinske naravo". Italijani visoke kulture v katerem iioapolitaiiskom trgu bi morebiti drugače storili s Slovenci, ki bi ne znali razven slovenščine nobeno druge besede. 1% Vipava, 11». maja. — Odbor našo čitalnice razpošilja to-lc okrožnico: Odbor »Narodne čitalnico v Vipavi* je v seji dne 17. t. m. sklenil priredili letos ob binkošlih za člane društvene in nečlane izlet1 na naš divni Nanos, k zgodovinskemu gradu »Pred jamo* in v svetovno znano postojnsko jamo. — Program izletu bil bi sledeči: V soboto dne 23. t. m. ob 3. pop. sestanek v čitalnici, potem odhod k „Blažonu" na Nanos, kjer se večerja (se bo večerjalo 1 Ur.) in prenoči; naslednje julro po zajutorku se odrine k sv. Jlieronimu, kjer je (bo! Ur.) z izletniki ljubljanskega planinskega društva odmor, zajulrek, razgled okolice iu potem skupni odhod v »Prcdjnnio". V Predjumi ogledanje gradu in okolice, sestanek z mo-rcbilnimi p. L postojnskimi izletniki iu skupni obed v Predjanti ali Uukovji, po obedu odhod na Dilce in Hrašče, kjer se večerja (sebe večerjalo! Ur.) in prenoči. S Predjame na Dilce oz. Hrašče vozi se ua lojtranci. Naslednjega dne odhod v postojnsko jamo; po ogledu iste vrnitev domov. Kar se tiče jedil in voza, objavi se sledeče: Odbor bode vse potrebno preskrbe! sam (vse preskrbi sam! Ur.), razun jedil za večerjo pri »Blažonu" in zajuterka pri sv. Hieronimu; le-to si mora vsak izletnik po svoji volji sam preskrbeti in v čitalnico v sobolo do 5 popoldne prinesli, od koder se bodo jedila odpeljala. . Vzajemni račun o stroških napravil se hode (se napravi! Ur.) po vrnitvi in plačalo pro parte. Vendar je pa vsak izletnik, koji to okrožnico podpiše — bodi-si, da so izleta vdeleži, ali ne —- obvezali, plačati odboru en gold. prispevka. Da se bode znalo potrebno za vsacoga p. t. izletnika preskrbeti, se prosi: da vsak svojo udeležbo naznani g. Ludoviku Luliku najkesnejs do petka 22. t. m. zvečer. Na svidenje torej. K. obilni vdeležbi vabi odbor. Gamsi - grad na Srbskem, dne 2. maja 1896. (Izvirni dopis). — Gospod urednik! Rad ustreženi v 10. štev. »Soče« izraženi želji, da razjasnim marsikatero nejasno reč, o kateri poročajo Srbiji nasprotni časopisi razne ¦ neresničnosti, koje dobo pot tudi v slovenske kroge. Ne enkrat, ampak mnogokrat sem se prav hudoval, čitaje v slovenskih in drugih časopisih neresnično,^ nenatančna ali pa izkvarjena poročila o Srbiji. Meni je pojmljivo, da uredniki no morejc odgovarjati za lake vesti, ker jih niso črpali na izviru. Uredniki slovenskih časopisov pa žive oddaljeni od Srbije okoli 950 kilometrov, lo-I rej se ni čuditi, da ne poznajo položaja na | Srbskem in so prisiljeni, hranili svoje slo« venske citalelje s brano, izposojeno pri dragih ptnjih in domaČih, krščenih in nekrSčcnih časopisih. Veseli me vendar, da »Soča* ni zaupala vsem tem poročilom in je želela, izvedeti pravo položenje. Moja naloga v tem pogledu je sicer težka, vendar sem poskusil, očrtati položaj na podlagi dvajsetletne skušnje popolnoma stvarno in s slovanskega stališča. Imel sem lepo priliko, upoznati vse sloje prebivalstva, ki se vrti okoli kraljeve bogate mize in one siromašnega kmeta-lrpina. Mudil sem se v krasno odicenih dvoranah in tudi v borni. izbici srbskega trpina. Videl sem Drino, lovil ribe v Moravi, kopal se v Ti-mokut brodil Nizavo in Toplico, veslal po Savi in Donavi; bral lepe jagode na Jastreb-planini; meril Zlatibor in Miroc; lovil medveda na Midjoru in sanjaril na romantičnem Prepolcn, gledaje v daljavi za TeneSdolom »tužno Kosovo polje* in snežne vrhove Dur-milora. Tedaj je poznanstva, iskustva dovolj za temeljito oceno! Marsikateri Citatelj je čital redkokdaj kaj dobrega o Srbiji, slabega pogostoma. Švabsko - židovsko - madjarsko časopisje pa nima druge naloge, nego da trobi v svet le laznjive vesti, kakor da je Srbija nekako razbojniška država, kutero trpe v Evropi le nekako iz uljudnosti nasproti evropski ravno-toži, Uprav tedaj, ko se tako časopisje največ jexi, v Srbiji se smejemo, kajti sploh ne marajo Srbi zn njihove pohvale. Žalostna jo resnica sicer, da klevetajo Srbijo tudi do« mači srbski časopisi. Tukaj zopet tiči uzrok v strankarstvu, ki se deli v Srbiji v tri politično taborje: liberalce, rudikalce in na-prednjake. Vsi tabor ji imajo svoja glasila. Tako radikalci imajo »Odjek", liberalci ..Srp-sko nezavisnost", naprednjaki pa „Videlo" — to so le glavna glasila, brez drugih postranskih, katerih je poln koS. Vsi ti časopisi pišejo v rodoljubnem duhu in delajo resno za napredek naroda, ali strankarstvo je pri njih Luko strastno, surovost tako razširjena, želja za vlado pa tako velika in pohlepna, da rodoljubju predpostavijo strankarske ali osebne koristi. To se dostaja le notranjosti, kajti na zunaj so Srbi vsi edini. Vendar je zanimivo citati te strankarske časopise, ker vrsti strogo nadzorstvo nad vsem javnim delovanjem vladnih strojev in v tetn pogledu so pa breobzirni. To je tudi uzrok, da sami srbski listi pretiravajo v svoji strankarski zaslepljenosti in sicer vedno v tem pogledu, da škodijo le vladajoči stranki ter da sami dosežejo, kar hitro mogoče, mastne minister-sko službe, Zaslepljeno pisanje takih strankarskih glasil škoduje seveda veliko na zunaj, kajti Srbiji nasprotni časopisi jih kupijo za dober grofi in trosijo v svet kot popolnoma resnične — na sramoto Srbijo. Iz teli kratkih vrstic se lehko zaključi, kjo tiči pravi uzrok o izmišljenih in pretiranih novicah iz Srbije. Slovenskim uredništvom priporočam pa, naj ne crpnjo svojih f-urnčil iz strankarskih časopisov. Jedini vc-mlostojni list v tem pogledu so »Male No-vine", ki izhajajo vsak dan v Beligradu. V istih je največ resnosti in stvarnosti. Doslej navedeno bodi čitateljem le uvod do spoznanja pravejr* '.-'ožilja v Srbiji, o katerem pa prihodnji'- v *¦ tiekaj. Vrtovinski. Z Duns^i, 38. aprila. (Klub slovenskih tehnikov) se je začel možato gibati, da bi od svoje strani popoln1' naše javno delovanje v domovini. Razposlal je po slovenskem to-le zanimivo okrožnico: »Vase Blagorodje! Pred štirimi leti je položilo malobrojno število slov. tehnikov temelj organizaciji tehniški delujočega in mislečega dijaštva slov. na Dunaji. Zasnoval se je v področji akad. dr. »Slovenije* — v IV. okraji dunajskem »Klub slov. tehnikov*. Pričetek je bil skromen zbog pičlega števila članov, kateri so se pa vendar z vso požrtvovalnostjo začeli zanimati za načela svojega bodočega delovanja. Zanimanje za dovršeno strokovno izobrazbo prošinja vsakega — nihče pa ne pozablja tudi obče — zakaj tudi v tej naj se odlikuje stan tehniški. Do najnovejšega časa so se goj.ie v klubu samo strokovno-znanstvena predavanja, petje in glasba; lansko leto smo si pa vstvarili Članovi točen program, katerega izvajanje započenjamo. Potresni dogodki na Kranjskem so pokazali osobito, kako slabo se je v Slovencih obče skrbelo za tehniški naraščaj in kako malo se je vsled tega gledalo posredno na najbolj produktivno stran narodnega gospodarstva. Nad vse resni so časi v naši domovini in veliko delavcev železne vstrajnosti in prebrisanosti v tehniškem pogledu potrebuje v kratkem naš narod. Štirinajst nas slovenskih tehnikov na Dunaji se zaveda svojih dolžnostij do domovine, pa hoče, da stopi kedaj kot povse dobro organizovana skupina na domača tla. In kakor razmotriva ta skupina po svojem programu, dovolite visokospoštovani gospod, da Vas obvesti: Premišljevanje naše se kreče v prvi vrsti o vprašanji narodno - gospodarskem, v kolikor vanje posega stan tehniški. Uverjeni, da si le ob raaterijelnem blagostanji pomore tudi v duševni kapital in plodovi njegovi, da je le on nosilec moči narodove po sedanjih nazorih, da vss ravno zbog tega in zbog individuvalnega egoizma išče i metka v polajšanje življenske peze — lotili smo se tega vprašanja. Nočemo, da nas Slovence zarobi tuji nasprotnik na naši zemlji domo-rodni, in da oddamo vse posvetne blagre za dušne, ter na sodnji dan še le obračunamo z onim, ki nas želi propastiti. Povečava« narodni kapital, ne da bi narod sam trpel škode ob tem, v to je treba vstvsriti v najkrajšem času sistem, pri katerem se bo moralo dati ravno tehnikom našini najvplivnejšo besedo in odkazati naj-premišljenejšedelo. Dim podjetnih naprav Slovencem preveč škoduje -~ govori se — a istina je, da škodi le radi tega, ker imamo tako malo domačih podjetij. Zemlja slovenska je zemlja poljedelstva in živinoreje ^ jednostranska torej njena produktivnost. Neresnica, da vsa sreča naša obstoja samo na teh dveh, v nas jedino produktivnih poljih nesistemizovanega našega narodnega gospodarstva. Kmet bo ostal vedno temelj v naroda, on bo moral v nekoliko prispevati, da se povzdignemo kdaj nad poljedelstvo samo in se priučimo pridobivati si imetka z večjim pridom, kakor bi čakali za zemljo samo. Kmetijstvo in živinoreja v nas nikedar ne bodeta delala čudežev, in naj jima priskočimo v pomoč še s tako umetnimi sredstvi; zemlja slovenska sama ni dala v celoti pogojev za to, Imamo zakladov, kojih ne vidimo v jed-noslranosti svoji, zakladov, s katerimi si kmet nič ne opomore. Surovine naših zeinelj, prirodna bogastva, to bo^treba izkoristili s pomočjo domačih prirodriBi sil, ter jih pre-delavati v izdelke domačega obrta in industrije. Dobro promišljene industrijalne naprave bi provzročile v nas velikanski prevrati če drugje ne, vsaj v trgovslvu, ker bi se počel domači izvoz, denar pa prihajal v dežele. Srednji stan, slan obrti, povzdignil bi vse sloje iz srednjeveške dremavosti k čilosti; donesel bi nam novih praktičnih nazorov in smerij. Zakaj toliko naših krepkih rok potuje preko oceana pomuoževati tuji kapital, zakaj se drugi trudijo od zore do rnraka na kršni zemlji za krompir v oblicah!V Transmisijo sredstev v nas premalo poznamo! — V času, ko se je začelo podjetno ži-dovstvo ogledovati po naših zemljah, brusili moramo meče pudjetnosti, da se paralizuje napad preobjestnih tujih gospodarstvenikov. Člani tehn. kluba smo prekinjeni vseskozi s tem duhom, in stavili smo si nu prvo mesto to, da proučavamo, kje in kako bi se dala kedaj osnavljati premišljena domača podjetja. Vspoznavati hočemo do najmanjše zadeve vse lokalne razmere domovine naše: surovine, prirodno sito, občila, tarifno in eolno politiko, delavske odnašaj«, sovražnike podjetij, materijalne vire itd. Proučevati hočemo, kako se bode s tehniškimi sredstvi ponioglo našemu propada • jajočemu hišnemu obrlu do večje veljave, kako bi se pomoglo drugim narodno-ohrlnim napravam, ki v zastarelosti ne morejo napredovati zbog p# mankanja osnovateljev originalnih pomočnikov. Proučevati nam bode naprave tujcev na naši zemlji, d.i se bo znalo, kako daleč seza njih upliv doma in drugod. Vse tožbe za obrtjo v večji meri so brezvspešne, dokler se stvarij znanstveno ne poloti s tehniškega in ekonomičnega stališča. Vsi zakoni so ihnoričsri v tem zroislu, ako ne more dati izvajanju zakonov nihče povoda. Ker nam je slov. tehnikom misliti, da se začne tudi v nas tehniška veda gojiti v praktično znanstvenem smislu, pa da se bo moralo početkom bodočega stoletja ustanovili osrednjo podjetniško - tehniško društvo a svojim glasilom, zastopajočim vse podjetne napravo slovenske, obrtna in umetno-obrtna učilišča itd., teduj nam je posebna naloga za časa študij, da si ustvarimo svoj jezik t. j. napraviti slovenščino zmožno pisati v nji vsakojake tehniške razprave. Kakor je stroka naša v Slovencih slabo zastopane, tako nedostaje tudi tehniške terminologije. Na tem polji hočemo storiti za časa študij, kolikor nam bo mogoče. Delo si mislimo razdeliti sistematiški na stroke. Glavna opora vsemu delu je narodni jezik, zatorej smo začeli sedaj crpili iz Wolf-PIeterniškovega slovarja vse ono, kar je v narodovi govorici, in kar smo ustvarili tehniškega besedovanja dosedanji slov. jezikoslovci in dnevna potreba. V ta namen obstoja v klubu odsek devetih članov, ki seje prav marljivo polotil tega dola. — Za tem bode sledilo še le važnejše in težavnejše delo: vstrajanje in določevanje izrazov, katerih nam še nedostaje v vseh tehniških vedah. Ker so drugi slovanski narodi, zlasti Čehi in Pusi si določili že jako obširno tehniško terminologijo, nabaviti si bodemo morali sedaj tehniške slovarju, poleg tega pa tudi tehniških knjig in strokovnih časopisov istih narodov, da izerpimo i? njih, kar je ugodnega za naš jezik z vodilom : ne se po nepotrebnem cepiti od drugih Slovanov, kjer se lehko bližamo. Velikih žrtev nam bo treba in klub misli ravno sedaj najbolj, kako bi zadostil svojim potrebam v tem pogledu. Nadalje uvidevnmo, da se nam je polotiti kolikor mogoče proučevanja slovanskega sloga i"? slovanske dekorativne umetnosti. Kaka bogastva so v slovanskih narodih v tem. oziru, pokazala je dosedaj v največji mer? narodopisna razstava češko-slovanska. Nihče ne odreka Slovanom velike bodočnosti v njihovem slogu. Belokrajinske pisanice imajo domačih naših ornamentov za celo zbirko — surovi so še motivi in preobi-azovati jih bo treba ter uvajali v arhitekturo in na naša obrtna učilišča, po njih pa v umetne obrti. Tudi tukaj nam nedostaje drazih publikacij čeških in ruskih; prepičlo nas je število članov, da bi vzmogli, kar potrebujemo. Poleg velikih žrtev privoščiti si ne moremo dosedaj druzega nego jedva svojo čitalnico zbog oddaljenosti od osrednjega društva. Velespoštovani gospod! Usodili smo si obrazložiti Vam težnje naše — .vedeli smo, da nimamo sedaj mnogo opore in somišlje-ništva, zatorej se obračamo do Vašega Blagorodja, ter Vas prosimo po možnosti podpirati naša stremljenja. Oprostite, če se drznemo povabiti Vas v očigled sedanjemu položenju in hotenju našemu k pristopu v »Klub slov. tehnikov" kot svetovalec in podpornik. O delih naših se bo poročalo po pravilih točno koncem vsakega leta. Delali bodemo pa z veliko večjim veseljem, če bodemo videli, da smo našli pospeševaleljev našega zanimanja. Posledice gotovo na izostanejo. Da Bog poživi tehniško iedinstvo! Z odličnim spoštovanjem! Za »Klub slovenskih tehnikov4, na Dunaji: stud. m«ph. (p* ti* slu<1. ihg. j*. (^ t. i. predsednik \ i. tc^jnUc. Goriške novice. Pro doiuo. — .Prim. List* ni priobčil slovenskega prevoda škofove okrožnice, pač pa članek, v katerem nas poživlja. naj se uklonimo Kristusovi besedi, potetn da bomo združeni delali za vero iu narod. — Odgovarjamo, da Kritiusovi besedi se klanjamo vedno, torej se uam ni treba še le ukloniti. Toda naukov, kstere razglaša in zastopa ,P. L>* o politiki, iščemo zar««iu v Kristusovi besedi, zaman v razlaganje naj-imenitnisih katoliških avtorjev. D.i «P. L.» ni prenesel prevoda, nam je žal; iz tega bi marsikje spoznalo ljudstvo, da nekateri duhovniki bodisi niso razumeli ali pa niso hoteli umeti pravega pomena in namena rečene okrožnice. Kakošno je naše stališče? V bi Is t v i: ostanemo pri tem, kar smo rekli zadnjič v svoji izjavi, ker tako je naše globoko prepričanje, katercg.i ni Se nikdo skušal omajali s kakim dokazom, kakor se spodobi med omikanci. — V ostalem pa pripoznavamo f a k t u nt, ki se ne da tajiti, t. j., da po okrožnici se je jako spremenilo politično položenje naše častite duhovščine, kar bo imelo velik upliv na posedanje razmerje med du-hovništvom in lajiki. Naš cjini pregrešek je bil ta. da smo zagovarjali popolno prostost duhovstva in lajikov v političnih rečeh. Kakosno j«- pravo razmerje med duhovnikom in njegovim škofom, o tem si seveda nismo nikdar razbijali glave. Ali slučajno smo čitali več razprav znanega prvaka krščanskih socijalistov dr. Scheicherja, ki je naglašal z največjo odločnostjo politično prostost duhovnika — avstrijskega državljanu. Načela naših člankov se povsem krijejo s Scheicherjevimi. Toda Scheicher sme v svoji škofiji še dalje zastopati svoje stališče, pri nas pa je prišla duhovništvu okrožnica, ki oravt med drugim: ,V političnih rečeh naj duhovniki n i č e s a n e štor e, p red u o s e n i s o p o s v e t o v a I i in sporazumeli s šk o 1'ont". Škof je gr..oril! On ima brez dvoma oblast govoriti, kakor za dobro spozna. To je faktum, s katerim računimo! Nikdar si pa ne bomo ml razbijali glave o tem, ali je bilo buli prav in modro in umestno govorjeno. To vse je skupna reč škofa in podložnih mu duhovnikov, katero naj rcMJo sami. - V lo razmerje se daljo ne bomo vtikali, ker nismo za to ne poklicani. ne ču-tiino uikakc potrebe iu no sposobnosti. Mi lajiki smo pa prosti! Nas ne vežejo ne obljube iu ne druge zaveze, da bi sami ne smeli imeli svobodnega političnega prepričanja in delovanja. V leni pogledu nam lajikom ni treba »posvetovali in sporazumeti so s škofom*, kakor nalaga okrnžuieu našim duhovnikom, marveč smo avstrijski državljani, za katere veljajo pravilno potrjeni ustavni zakoni, ki so ludi tolika avtoriteta, da smo jih dolžni izpolnovali. Tako nalaga sama sv. cerkev! Računiti moramo torej z imenitnim dejstvom, da v izvrševanju političnih pravic na podlagi državnih temeljnih zakonov je odslej velikanski razloček med duhovnikom in lajikom: duhovnik sme storiti le to, v kar privoli škof, lajiki pa lahko delujemo po svojem prepričanju. — Duhovniki sami se zadovoljujejo s takim razločevanjem; to nam »pričuje zaupnica duhovnikov šempeterske deka-nije nadškofu povodom omenjene okrožnice. Mi imamo zategadel toliko manj uzroka. da bi so potegovali za lo, naj bi bilo kako drugače. Za dobro voljo bi želi Ic nestrpno preganjanje. — Mi torej resno računimo z nadškoforo okrožnico in sprejemamo tam označene določbe z vso spoštljivostjo na znanje. Ustavili smo nove članke, ki se potezajo za to, da bodi drugače. Kdor ima oblast, ta je govorif' Prav ! Toda uprav s tega spremenjenega stališča naše duhovščine bomo. zanaprej sodili in presojali sleherno javno in politično delovanje duhovnikov. Kako daleč segajoče posledice nam prinese ta spremenjeni položaj, za lo mi pač nismo odgovorni. Torej: uklonimo se novemu položaju, katerega bomo spoštovali veliko dosledneje nego bo to ljubo tistim, ki zdaj od veselja poskakujejo. Kar se tiče «P. L.» je splošna sodba ta-ie: Gospodje dobro vedo, da *Soči» ne V -ejo do živega, da ji delajo le reklamo: ako bi postala kdaj taka, kakorSen je «P.L.», tedaj bi pa res nastala za njo resna nevarnost. — Toda bližajo se volitve v državni zbor in nekaterim gospodom se je začela žolč razlijati. Zakaj? — te je vsakomur znano. Da liegt des Pudels Kern! — To v zagovor in v odgovor. Osebne vesti* — V Ljubljani se je poročil gosp. dr. Daniio Majsron, odvetnik in deželni poslanec, z g.čno Fernando Sta-retovo. — V sredo se je poročit v Ljubljani g. Dragotin Hribar, tiskar in'urednik »Domovine* v Celju/z g.čno Evgenijo Šumijevo. Naše srčne častitke! Mnogaja Ijeta! Ropotanje v cerkvi. — Nekateri gospodje so že v nedeljo ropotali proti »Soči* •n — »Primorcu", in sicer tako, kakor ni namen znani okrožnici. Tako n. pr. je silno pretiraval župnik v Kojskem, pri katerem je bil dan poprej sam dr. Mahnič. Nekateri gospodje so vso reč te od daleč omenili, a nikdo se ni tako daleč spozabil, kakor vikanj Ferfolja v Gabrijah pri Mirr.ii. .Mož naj-brže niti ni razumel škofove okrožnice, in to je zelo žalostno; oko pa jo je razumel, no potem je — še žalostneje. Dvakrat je grme! v cerkvi proti »Soči* in »Primorcu*! Dejal je, kdor bere ta lista, tak nima le smrtnega greha, marveč (ipsissima verba!) je izobčen iz svete cerkve in pri spovedi on za tako velik greh ne bo dajal odveze. —- Kakošen je dosegel uspeh navzlic tako grozoviti zlorabi cerkve, navzlic takd svečanemu proglašanju laž-nih trditev? Evo: Jeden sam naročnik »P*, je prišel v tiskarno in prosil, naj mu lista ne pošiljamo več, dasi ga žeto rad čita, sicer da ga vikarij —¦ sne, (Tega. je namreč Se osebno obdeloval). No oglasili so se takoj trije novi naročniki, ki se čisto nič ne boje, da bi jih g. vikarij — »snedei* in ki vedo, da domači vikarij ni govoril resnice — v cerkvi. Koliko je s tem pripomogel ugledu sv. cerkve in vere? — Ne bomo zahtevali, naj bi »storjeno krivico popravil*, ker zadošča nam, da ljudstvo razume, kako silno se igrajo nekateri gospodje z najsvetejšimi rečmi in z najvišjimi cerkvenimi kaznimi. Ali bo višja cerkvena oblast molčala k takim zlorabam cerkve in krivicam, ki se delajo? Kak« se prentlnjajo. — Zadnji „Pr. L." se čudi, kako smo mogli v treh tednih premeniti mnenje o njegovih „niiadih gospodih". Mnenje se dobiva in preminja po delih; kaj moremo mi za to, ako so dela slaba, v očitno škodo narodu ? Sicer pa za razne grehe ne delamo odgovorne tiste „mlade gospode", marveč — že stare in preskušene navihance. Imenovali jih ne bomo, ker so dobro znani. „To naj blagovoli sprejeli ..Primorski lisi" kol odgovor na vprašanje o vohunstvu. Lepo delo. — Kosp. Rudolf Dei-mestri iz Vi*ka v Furlaniji je razstavil v oknu Paternollijeve knjigarne svojo Mater IJožjo skoro v naravni velikosti, izdelano iz l«-sa in krasno slikano; obraz je mil, izrazovit; posebno slikdvit je orijentalski pl.i«č s premnogimi nitkami iu drugimi nakili. Ljudstvo se kar gnjete pred oknom iu občuduje to res lepo delo. Delmestri je h; učenec obrtnih šol v Heijakii, v Ah iu Ino-mostu; to pa še povzdiguje zanimivost lega izdelka. Iz (Jerice jo prepelje v Trst iu od tam v Ifeljak, kjer se misli ustanovili. Dvojim inernf „('.orriere od torka/pripoveduje pod tem naslovom, da vlada v Dalmaciji prepoveduje s I o v a n s k o trobejnico, pri nas pa lahko vihr.t povsod, celo ru zvonikih itd. Na drugem mestu pa imenuje te zastave — bandiere russe. Pač stara pesem! .^lomere*' ve prav dobro, kako je s to ..rusko zastavo", vendar dosledno piha v i^li rog. Toda v tem pogledu je vendar nekoliko zagazil v pomilovanju vredno nevednost. Trobojnica h r v a 5 k a je namreč rdeče - belo - modra, slovenska p:i belo-modro-rdeča. Hrvaško Irobojnteo razobesijo tudi v Da 1 m a c i j i. Zakaj >'Kvo: Hrvaški ban in sabor imata edino veljavni naslov: hrvaško - slavonsko-d a Ima t i u s k i. Vsi hrvaški zakoni se sklepajo tudi za D a I m a c i j o, a te zakone potrjuje Njegovo Veličanstvo. Zakaj ? Zato, ker Dalmacija je po državnem pravu del trojedine kraljevine. Ako ./lorriere" tega ne ve, pošljemo mu par Atevik u r a d n i h „Xa-rodrtiii Novin'* zagrebških. — Ako pa, hrvaška trobojnica bode v oči potomce benc* .črnskih priseljencev iu miegato, kaj to mari hrvaškemu narodu?! Slovenska trobojnicr, je pa v Avstriji ; ikonito priznana; ona je ludi deželna zastava Vojvodine Kranjske. - Zalegadel smatramo napade na našo zastavo za narodnostno žaljenje, katero zavračamo z vso odločnostjo. Ako ne bo konca, bomo zahtevali drugačnim polom, du se zapreči tako ščuvanje proti slovenski narodnosti. — IJosua-Hercegoviua, ('Irnagora in Srbija imajo tudi tako zastavo, kakor Slovenci, le barve se vrste uprav narobe, t. j. rdeče-modro-bclii. Zapomnile si to, da se ne boste dalje smešili! Sicer irna goriški grb tudi te tri barve -- iu laka bi morala biti tudi zastava. Izpred sodlsea. — Naši čitatelji se spominjajo vesti p napadu na našega stavca, kateremu so zlomili roko goriški pobalini. Delavec je prebil S tednov bolezni in v sredo je bila razprava pred tuk. okrožnim sodiščem proti dvojici napadačev. Štiri priče so potrdile, da so goriški pobalini izzival* mirne mladeniče s psovko ttsf\af" in sličnimi pridevki, da so poškodovanca imeli na tleh, po njem hodili i n z i o m i l i m u r o k u m e d i a k t o m in rame u o m. Državno pravd-ništvo je tožilo napadalce po g 157., ki določa 0—li mesečno ječo. Sodišče je obsodilo napadalce na tri me>ece zapora. Danes osem dnij smo prinesli razpravo proti Stu-rogorcem. Čitatelji naj primerjajo in premišljujejo! Poštna podružnica v (»osposkl ulici se odpre l. junija. Prostori so že pripravljeni v Pavietičevi hiši nasproti naši tiskarni. Podružnica bo nusila uradni naslov «<»orica :$.», prodajala bo poštne vrednostne papirje ter opravljala vse pismonoske posle, kot sprejemala iu odpošiljala pisma, zaboje, denar. Oddajala bo pisma ..Posle restante" iu naslovljena hišnikom. Imela bo podružnico poštuo-hra uifničnega urada. Za «Slosriue» zavode darovala narodna taksa v Ajdovščini ! gld. Artičokovei iu špargljovci j, Kristina ftdiovin. polkovnik Demul, Miha Tavčar, TIrih Golja, Amalija Goija iu Lucija Šmigoj v-=i v Dombergu. Predsednic.vo veteranskega društva i/reka svojo srčno zahvalo plemenitiiim darovalcem in se priporoča slavnemu občinstvu za daljne doneske. Iz De vinu 11!) je priobčil »Corrieiv dopis, ki se poteza /a laško šoio. Dopisnik pravi, da nad polovica prebivalcev je Lahov. To ni resnično. Po IjmUkciu štetju je «17J Slov. in le iJJ5 ital. Ali zadnji so z večin,-ribiči, tujci!*V šoli je za nji; bol/: poskrbljeno nego skrbe Lahi za Slovence kjerkoli v mešanih krajih! - Dopisu.k prosi »Lego*, naj ustanovi v Dcviiiu šolo. -¦•• Take hujskanje pišejo ljudje, ki niso Deviuci, ui;uveč tujci. Domačini, pozor! Ne pustiti* v svojo prijazno Vas irredeutov.ske - - »zalege*. Hočete imeti slovensko okrajno sodišče? Kako, ako ne bete znali braniti svoje slovenske zemlje pred — irredeulo? Iz Koiane nas prosijo, naj popravimo, da oni Skorjanc, ki je stal pred poroto radi uboja in je bil oproščen, ni Ko/auec, marveč Vipolžalicc. Krjavl bruse, tudi nujnikov hro-č imenovan, se je pokadil letos ponekod v velikih množicah. Svetujemo županstvom, tt.i.i bi razpisala uagr.iile po p.ir goldinarjev za vrečo hrosčev; gotovo se dobe ljudje, ki bodo hoteli s tem fVk.ij zaslužiti iu dobri stvari bo pomagano. Šolska mladina naj !>« šla povsod polnošlcviinu u:i te„M škodljivca! Kolera v Egiptu razsaja prav hudo ; v Aleksandriji imajo že po več slo bolnikov na dan; bolezen se je razširila ludi v najlepših delih me9l;i, med Evropejci, — Vlada dela na vse sile, da bi omejila razširjcvauje te morilke. — Pri nas še ni tistih priprav, ki bi bile potrebne. —• Čakajo, «la se bolezen že zanese tudi v naše kraje! Živinski tri; v Gorici. ~ Neki podžupan in mesar na deželi nam piše: »Goriško mesto-je prav natančno v pobiranju stalni ne na živinskeie. trgu, a povsem pozablja na lo, da ima tudi človek svoje potrebe, katerih pa daleč okoli ne more nikjer opraviti. Naj torej slavni municipij poskrbi vsaj za jedno »{....šce', ¦— Ta pritožba je opravičena; slišali smo jo že večkrat. Iz Vrtojbe: Slovenska Čitalnica, ki šteje do danes nad 00 udov. je imela v nedeljo svoj občni zbor ob L popoldne v prostorih gospoda Lokutelli-ja v splošno zado-voljnosl. Po navdušenem eovoru gospoda nad-učitelja Iv. Zorn-a, kojouiu je sledil trikratni .Živijo* na cesarja in na dru-tvo, izvoljen je bil enoglasno za pred>eduika Fr. p!. L»-katelii, za denarnicama Fr. Gorfcič in pet odbornikov. Po končani volitvi so zapeli naši ml;?-denči nekaj s!or. pesmi v poslopju gosp. Fr. pi. Lokatellija, in potem /. zastavo po celi občini. Sempeterski pevci so nas. ludi počastili s svojim lepo ubranim petjem. Človeku srce poskakuje, ko sliši tako petje, kakor znajo Sempeterci, za kar so imajo zahvaliti njih g. iiadučitetjii Lovrenčiču. Ali bi ne bilo lepo, ako bi se naučili nekaj narodnih pesmi j tudi naši mladeniči, kateri po tem hrepenijo? (Toliko mimogrede). Torej čitalnica je spet oživljena, Bog daj, da bi živela in cvela se mnoga, mnoga leta, da bi naši potomci praznovali vs3j slovesni dan 50 letnice. (Prejeli smo obSir-neji dopis, katerega prinesemo v »Primorcu*. 1'redn.) »umestno očitanje. - - Neki dopisnik »iz učiteljskih krogov* v .Edinosti* očita »Soči*, da je obljubila priobčiti novi načrt o učiteljskih plačah, a tega ni storila; zamera je velika vsled tega, tir-i tendeitcijoznega podtikanja je dovolj. — Na to odgovarjamo: "ickom dežeinozborskega zasedanja smo obljubili v svojem poročilu več rečij, katerih nismo izpolnili, to pa iz edinega razlega, ker nismo mogli. Zborovanje js bilo prav burno, gradiva pa je bilo silno mnogo; čuditi se je sploh, da smo mogli prinesti toliko, kolikor smo priobčili. — Celih zakonskih načrtov pa sploh nismo prinesli nobenih. Zakon o učiteljskih plačah je dobro znan, v bitstvu pa ni bilo nikake premembe: to smo povedali. Tek vsakdanjih dogodkov je THivsetn preplavil .Sočo*, da ni dobila prostora za dobesedno priobčenje sprejetega načrta. Kedar bo petrjen, potem to morebiti o priliki storimo. Sicer pa bi se bil lahko kdo potrudil in priobčil ga v kakem učiteljskem listu — h« mirna Bosna. Trtna uS silovito napreduje po Vipavski dolini; v dornberski občini se je ze!6 razširila, kar se že hudo pozna letos na trtah. Letos so tam nasadili do 80.000 arneri-kunskih trt. Vernim- bo boj zopet trtno 118 hud, kajti vinogradov je zelo veliko. — Zdi se, da se bo treba bolj vreči na sadjarstvo; vipavska železnica povzdigne sadno kupčijo in zboljsa cene. Snej? r maju. — Po krasnem marcu je nastopil neprijeten april; enako neprijetna je biia prva poiovica maja. V noči od sobote na nedeljo pa je padej sneg po vrhuncih Trnovskega gozda. V Postojno pojde tudi letošnji bin-košlni ponedeljek "poseben vlak, iz Gorice pojde ob 8.32 in pride tjekaj ob 12.40; vrne se iz P. ob 7.45 in pride v Gorico ob 11.43. Voznina ije in nazaj: 1. razr. gld. 7*50, 11. r< g|,|# g. — ni. r. pa gld. 4"50. Z voznim Katkom vreil je združena vstopnica zaslo-večo jamo. — Ako bo lep dan, bo zopet vcitko tujcev v naši prijazni Postojni. V Ameriko se se v->dno izseljuje veliko Ijudij i/. Avstrija. V poi;.'deljek je odšlo tudi iz fce potrebe i/seljem-ga ljudstvi!. Strel« je udarila v sol>oto popoldne ob cesti med solkanskim pokopališčem .„ in Hvaiovo žago ter podrla telegrafni lilodo. Izlet goriških Čitalnifarjev bo binkoštni ponedeljek 25. maja. ZbiralihV na Goriščeku 11> 2' , popoldne. Toč«. V ii«-katt>rili krajih je že po \efkrat prirožljala na utoge Zemljane,posebno pa med Kanalom in Eločinjrui v (rti od Vrh-i tj»* tv7. italijansko mejo. Prav hudo je »klatila Kostanjevico; pobrala je sadje in lino. l"bogi »aš kmet! Našim kupčevaleeiu h sudjeni. --Go*p. F. Se it u ce h u b e r in Gams lni Hief-!,in >c je obrnil na nas, naj sporočimo nu->,im kupcem s ti.idjtm, da v jiolctiiem času potrebuje 'Hiiogo zeleujadi it) sadja. Ponudbe iu> se mii pošljejo v zapitem pismu; pisali tivba nemški. 1/ Ajdov Sfliie nam sporočajo: .Tukaj •.mi) imeli dne 17. I, in. nenavaden pogreli* /.ikonska dvojica: krčmar Janez Kegec, mož blagega značaja, in njegova žena sta oba istega dne (Iti. t. m.) umrla ter bila zapori doma isto uro pokopana. Pni jrumrl \sled sipuikove tuVu-i>. Ko je soproga \w\A\ sv»-jc,'.i moža v smrtnih t-vnah, jo jefakopre-sunilo, da jo i«- zadeli kap v možgane m je tudi ona *•' i-li w-(i»rkliwl»iZ4»l»M».eiiMimrla, Naj v miru počivala !* I/ Vipavske doline smo dobili od vs"h •str.tnij poroi-ila, s koliko radostjo je sprejelo ljudsko novico o vipavski železnici. Povsod govori- le o železnici; povsod goje iiaj*rf-itejšo hvaležno«! našima diživntma poslancema, ki *t.i r»s storila vse, kar je bito le mogo.e -iti krasen uspeh je /daj tu! Opozarjamo na današnji članek na prvi shrani. Društvene vesti. Iz veteranskega društva. --Naprošeni po predsednistvu H. primorskega veteranskega društva za Goriško in Gradi-Scansko, objavljamo sledečo sožalnico v izvirniku, katero je odposlalo društveno predsedniško Nje^. Veličanstvu o priliki smrti prejasuega mu brata nadvojvode Karala Lju- I dovika. Sožatuica slove: I tir. K\(0lse»iz (Jraf Pa ar, G. d. C, ! er.-ter General.idjiii.int S. k, u, k. M,sj«»sl"d \Vien. Gi-hor-..iiicd Gefertigten bilten Kuer Kx-i < Iten/.. Sr. Majcst.lt ob des ausserst sihmcrz-\u!Mi Verlu-tes de- Durchlauehtigalen Herrn Hrtider.s des k. ti. k- General der llavaili-rie. Kr/her/og.** Kari Luduig. di«» tiefgpfiihMeste Theilnahme der si-hiiierzerfiillteu, unerschfit -lei-!ich trenen Veteranim der gehir-:leten Graf-MiKift Gorz und Gradišča, erfurchtvoil zum Au>drucke briugen zu vvulien. (iorz, am 20. Mai lN>ti. Vereinspr."i*ide«t: Anton J .u ob i. L.-\V. Hauptmaun i. K. IV. llentsehel v. \Vildhaus, 1. Vicepr. (iraf 'A'ilheI in Puppi ± Na to sožalnico je prejelo predsedniStvo to-le cesarjevo zahvalo: Merm L.-W. Hauptmann Vereins-Pra-sidenten A it t o n J a c o b i Gorz. Se. Mujest.tt der Kaiser danken Euer \Vohlgeb.. Ur. H-nlschel, Grafeti Puppi den Veteranen der geffirsteten (Jrafschaft fur das Allerhochst demselben zum Ansdruck ge-brachte Heileid. Im ailerh.Vhslen Aurirage *J. D. Graf Paar. ~ Kolesarsko društvo «Gorica». V nedeljo dne il. in ponedeljek dne -25. maja 1S%. izlet 1. v Postojno na Grniče, Ajdovščina, Vipava, Razdrlo in v pondeliek nazaj. — Izlet U. v Kamnje (Rebek) na Or-n'.Ct^ in na Dornborg nszaj v Gorico. Kilometrov 1. lie^ u. H-G. Odhod iz Gorice ol)a krat ob :t popoludne, iz gostilne .pri zvezdi*. Opazka: G?, vozači, ki niso namenjeni v Postojno, se vozijo in spremljajo druge do Ajdovščine oziroma do Vipave. — Upa se. da bo vreme milo in da se gg. vozači v obilnem Številu snidejo in izletov udeleže. — Veselica v Podgori. — Ako ne bo kakih zaprek, .Katoliško bralno in pevsko društvo" v Podgori priredi s pomočjo »Goriškega Sokola* veselico v nedeljo dne 31. t. m. Javna zalival«. — Slavni občni zbor ¦•Goriško ljudske posojilnice* jeda-roval glo prepričati o vsestranski dobroti nameravanega združenja. V mnogih sejah smo prišli do zaključka, da .Reichsbund" namerava napraviti prevelike in preobsežne okraje, tako n. pr. naj bi sestavljali Trst, Istra in Goriško eden okraj; Štajerska Koroška in Kranjsk? tudi eden okraj. Po tej organizaciji bi poslala Gorica podružnica Trsta; morali bi mi kakor Ishani plačevati Trstu ustopnino in neki letni prinos do konec marcija vsakega leta, mej tem, ko moramo Roga zahvaliti, ako pri nas plačajo veterani letni prinos enega goldinarja do kon?c leta. Goriški in islerski pri nosi koristili bi samo Trstu in bi se porabili popolnoma, za upravne stroške. Tržaško veteransko društvo nas je povabilo k pristopu, a mi smo odgovorili, da Se počakamo predno se odločimo do tega koraka. Mi smo pazljivo sledili novo ustroj-stvo, beslavili smo obširno spomenico, kojo smo poslali g. Ehrengruberju v-pretres. Naznanili smo mu, da smo načelno voljni pristopiti zvezi, ali, ako se prizna naše društvo kot deželno zvezo In kot takd j obCuje naravnost s centralo, kakor društvi vj Krakovem in Cernovicah. Naše uniformovanje ; se no premeni, ker je lepo, prosto in ceno,' nameravana obleka je pa tudi predraga. Sicer je neki odposlanik pri zborovanju na Dunaji se brez vsac.ega pooblastila izrazil, da bi primorski veterani radi sprejeli nove obleke katere bi si pa omenjeni gospod sam gotovo nikdar ne napravil. Naša dežela nima nemškega življa, moramo torej nje prebivulce Slovence in Italijane, vpoštevati radi narodnosti. (To je prav in mora tudi tako biti. Drugače pojde vse v nič. Op. ured.) Društvo bi tudi centralnemu vodstvu prispevalo s kakim miHjnt prinosom za upravne stroške. (To bi bilo pa preveč! Umestneje bi bilo, ako bi gospodje z mastnimi službami naše veterane podpirali! Op. uredn.) Predsednik omeni, da mu je g. Ehrengritber sporočil, da njegove" predloge izroči osrednjemu odboru. Ako se bodo.ti predlogi rešetali, mu ni znano, kajti poležkoče take zamotane organizacije se Se sedaj vidijo. Organizatorji so navskriž. V zadnji številki njih glasila, imenoma .Reiclisbund', govori Khrengruber, da se proti njemu sploh kuri, ruje in se njegovo delovanje ovira; tam piše doslovuo: .Zeriall in Rrudic hevor der Humi gau/. isl. Mit geringstem \Vortaufwand die besle Schllderung der Situaliou'. h tega je razvidno, da je vodstvo Orušlva vestno, pošleuo iu pravično, uslrajno in brez ozira nu osebne interese celo zadevo dobro proučilo. Ker se društvo ni udeležilo raznih zborovanj na Dunaji, se je s tem prihranilo naj-maiije :tl»0 gld. Predsednik naznani slednjič radostnim srcem, da ima društvo dandanes vsleil vestnega gospodarstva gld. UlO-Plil korislonosno naloženega, več gld, 110*70 v ročiii blagajni zaslužnega g. S i m č i »'• a, poleg Se lep inventar. Društveno premoženje se je torej v preteklem letu lepo pomnožilo. DruMvo ima :{'.)'i rodnih in mnogo častnih članov. Predsednik se lepo zalivali odbornikom za pomoč, iu zaključi zborovanje s trikratnim .Zivio" Njega Veličanstvu. Predsednikov lepi govor je napravil uajbolji ulis ua vse navznčiV; dvorni svetnik pl. Hosizio je časlital društvu na njegovem napredku, naglašal zasluge predsednika ter želel, da se društvo še bolj ojači, da bo tem lo/.je zadostovalo svojemu geslu: Za Doga, (ioni in cesarja! Tolminska hranilnim In posojlluleft je imela I. 1 Silo. gld. Sl,ir»0'lH dohodkov in gld. H:i.5!KsWi:» izdatkov, to je gld. I11.3HH4-promela. Tekom letu je pristopilo 117 zadružnikov, vseh ima pa kunce \H\)">, I. i!!'.?. Posodila je pa gld. ti7.*.>."»rr7-i, ilt tarer gld, Jll.td.V7t na ukiijižbe, gld. J.VOMi, ua menice, gld, tli.iMl' ua dolžna pisma in gld. 500 ua vrednostne papirje. DoUniki so povrnili gld. U) S(i;l'7U. Stanje posojil znaša koncem 18«.».'» I. gld. '.»1 .:So:*M V. Hranilnih ulog se je vložilo t«ld. 5l.S77."»t, vrnilo gld. Kl.li.lHiO. Skupno premoženje kaže gld. Wi.«)7M'Ui>. L ISIMi. se je oglasilo l')0 slrank za posojilo, k_';i5-tei'iui se je ugodilo. Slaiije upravnih deležev kaže koncem I. ISUo. gld. i!130. .Stanje rezervnega zaklada je gld. 115^0. Po sklepu občnega zbora se ima razdeliti čisli dobiček gld. «>,V.I 37 tako-le: Na 4i>U deležev dividendo pu l-2'^j, naeelstvti 130 gld. nagrade, Aloj-zevisc.il gld. 30, .Slogi" gld. i!0. Ostali znesek po odbitku »lavka ter udniue društvu „Zvc;'e slovenskih posojilnic v Celju" priden« se rezervnemu zakladu. Zbor je odločil amortizacijo z 2% najmanj. Itaiikii „SIiiYlJti* je imela dne 12. t. m. svoj občni zbor. Iz letnega poročila, katerega nam je doposlalo generalno ravnateljstvo tega u/.orno slovanskega zavoda, posne-m-iino, da je dne 31. decembra IS«.)."*, banka .Slavija" šlela 25CrS23 članov, ki so imeli pri njej zavarovanega kapit.za gli:.!žK4.UM.,JM'Jj.,i. Zavarovalne premije uplačalo te je 2,1 l('».S33 gl. 28 kr.; izplačala pa je svojim zavarovancem za škode ni deleže vzajemno podedo-vaniskih društev 1,521.531 gld. lil kr. Same ¦obresti, katere je banka prejela od plodo-nosne naložitve svojih fondov, znašale so 25I2.72V gld. 97 kr. in so se porabile za zopet tio poninožiiev fondov, ki vkljub ogromnim izplačilom lanskega le - dolžnosti, da bi vesti popravljali. V aV'U se peča tudi s »prejemom bolgarskega kneza Ferdinanda, kateri so mu priredili v Beligradu. Dopisnik je navdušen za najnovejšega prijatelja Srbije — kneza Ferdinanda, katerega so res lepo sprejeli Srbi, — Zadoščenje radi sežganja zastave le ni zadostno ogerski vladi, ona zahteva še druge žrtve. Upati je, da se spor reši na splošno zadovoljnost, — vendar z odstopom sedanjega minislerslva. — Opozarjamo čitatelje na dopis iz Gamzi- Grada. Bolgarija. — Komaj je knez prispel v Sredec, že je odpotoval s soprogo in v spremstvu ministrov v Moskvo, da bo navzoč pri kronanju ruskega carja,,— Tako se vrli »kolo srečo", danes doli, jutri gori; kar je bilo še učernj zločin, to je danes prednost in čednost. Rusija. — Ta teden prično v Rusiji slavnostni dnevi kronanja, ki se vrše po sporedu. Oči prosvitljencev so uprte v Rusijo in v moskovsko pozorišče, kjer se bo vršila znamenita slavnosi —• kronanje ruske carske dvojice. Vse države bodo zastopane po svojih odposlancih. Ne-številna množica ljudstva se zbere v drevni Moskvi, da bo priča splošni radosti. Zastopana bosta tudi presv. cesar in sv. Oče; kot njiju podložniki in zavedni Slovani zremo tudi mi v teh dneh proti Moskvi in prosimo Boga, da bi blagoslovil to carsko dvojico. Na slo in slo tisoče je že tujcev v Moskvi. Vsa uradna Rusija se je, tako rekoč, preselila iz Petrograda v Moskvo. Železniški vlaki niti ne morejo sproti dovažati velikanskega števila potnikov. Prirejati morejo izredne vlake. Računajo, da vsega skupe dospe na slavnosti kronanja nad jeden milijon ljudij. Stroški kronanja znašali bodo kakih 16 milijonov rabljev, deputacije bodo stale kakih 44 milijonov rabljev. Ves denarni promet ob teh slavnostnih rlneh utegne presezati 150 milijonov rublje*. Uprava železnice je baje dala napraviti poseben voz za carsko hišo, ki bode preskrbljen z vsemi mogočimi stroji, potrebnimi v preprečenje vsake nezgode. Kremelj, kjer se bo vršilo kronanje, je najkrasniši del mesta Moskve s carsko palačo, zakladnico, arzenalom, dvema velikima samostanoma, večimi, prekrasnimi ka-tedralkami in cerkvami. Tu je tudi 85 metrov visoki zvonik z zvonom, ki tehta 60.000 kilogramov. V Kremelju imajo prirejenih 7 velikih - odrov za cesarjeve goste. Jeden teh odrov je v dve nadstropji. V I. nadstropju bodo gostje iz Azije, v II. nadstropju pa zbor diplomatov. Ob vseh ulicah, kjer se bode pomikal sprevod, so odri za drugo občinstvo, Povsodi je videti neštevilno slavolokov, majev, stebrov itd.; vse je prirejeno v pristnem ruskem slogu. Sedeži na odrih so že vsi prodani po 14 do 16 rabljev, lože pa po 40 do 80 rabljev. Okna v zasebnih stanovanjih, obrnena proti Kremlju, so oddana za čas kronanja za svole od 100 do 3000 rabljev jedno. Vršilo se bo tudi splošno pogoščevanje ljudstva. Dotično pripravo za jelo in vrč sme vsakdo vzeti seboj v spomin. Na vrčih sti vtisneni podobi carja in jcarice ter leto kronanja. Vsega vkupe utegne biti pogoščenih do 400.000 oseb priprostega ljudstva. Ples, ki ga prirede piemenitaši, bode toli sijajen, da kaj takega še ni svet videl z lepa. Samo cvetlice za odičenje dvoran bodo stale 22.000 rabljev. Car in carica sta prispela 18. t. m. v Moskvo, toda ne v mesto samo, ampak ustavila sta se v Petrovi palači pred mestom. Slovesni uhod v mesto se je vršil dne 21.# t. m. Dne 26. pa bo kronanje samo v katedralki na Kremlju. Na večer razsvitljijo vse mesto in bode nebroj slavnostij, plesov, gledališčnih predstav, vojaških parad itd. Vsega vkupe bode zastopanih pri kronauju ruskega carja 39 držav tega sveta. Foulard - Seide 60 Kr. bis H.3-35 ji. M.japanesische, chinesisehe ctc. in den neu-esten Dcssins und Farben, soivie schwa>-zc wcis"C uod arbitre HonneuarB-Saida von 35 kr. bis tli. 14*65 per Meter — alatl, geslrcift, karriert, gemustert, Da-maste etc. (ca. 240 verseh. Qual. und 2000 verseb. »uben, Deesmsatc.) Porlo- und steuerfrci ins Haus. — Šibiriz Vmgehead- D°PPelles Briefporto nach der Wen.Fabrtken OrHennebergnt. u. k. Hofl.l^ 5&0BICH. " V zaičito posneman]* in ponarajania naproSeni so p. n. odjcmhiki, vedno izrecno zahtevati s etiketo in plavim Neptunom. kakor tudi paziti na zama&ri omot: Pstfjetje XrandiFfp.l(artsfca. 82-b _ 26 -11 Zalogo r Gorici ima $ng. f ornizzi Za poletni čas! Obilno zalogo svetilk Iz papirja (lampijone) v narodnih, dež. in državnih barvah in vsakoršni obliki prodaja po zmernih cenah Anton Jeretič 100 V Gorieu Semeniška ulica 3". aaaaaf a«ow« Razglas. «¦ < V imenu stavbenega odbora razpisuje podpisani zmanjševalno dražbo o višanji zvonika župnijske cerk ve v Renčali. Dražba se bode vršila v nedeljo 31. nijn t. I. od 11'/» do l^Va pr. P- v županovi hiši v Renčali. Nučrl, pogoji in proračun so ravno tam na razpolago in v pregled. —- Prevzame se vse delo skupno, t. j. zidarsko, kameninsko, lesarsko, kleparsko in krovsko. Ves proračun znaša 2500 gkl. 20 kr. Povzelnik položi pri oddaji dela f»# varščine. V Renčali, dne 20. maja 189B. Rajmtind Žnldaivic, župan. Razpis učiteljskih služefa. V tern okraji se s tem razpisuje sledeče ilužfce: a) Nadučiteljn dvorazrednie v Kviskom, Ročinji in v Sovodnjnli; b) Učitelj;. - voditelja enorazrednic: na Banjšicah, v Ločniku, Ozoljanu, Vipolžah in pri Voglarjih; c) Potovalnih učiteljev v Tribuši, pa zn Podlako - dol. Lokovec. č) Služba učiteljice v Grg.irji. Vse službe so III. plač. vrsle. Dohodki so določeni v dež. š. postavah 10. marcija 1870. in 4. marcija 1879. Potovalna učitelja pod c) navedenih služeb dobivala bodeta letnih 100 gkl. potnine. Prošnje s postavnimi spričevali učiteljske sposobnosti je uložili do 30. junija t. I. senile po predstavljenih oblastnijah. C. k. okrajni š. svet v Gorici, dne 12. maja 1896. 98 Bosizio. S. 102 io-i IZDELOVANJE I*. 45 12—i strojev in priprav vseh vrst Ivan Schindler, Dunaj-Himberg. Priprave fn stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarje, mesarje, sladžicarja, barvarje, sedlarje, tapeclrarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in franko. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Wlen-Himberg. Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsake; fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod »9132*, Gradec, poste '<*• 31, 25—n; restante. Akviziferja -^ za žiTljcnsko zavarovanje proti izdatni stalni služnini vsprejme takoj po vsem slovenskem ozemlji razširjena zavarovalnica. Pfcgoji: znanje slovenščine in nemščine, neomadeževano življenje, sposobnost za občevanje z vsemi stanovi ter resna volja, marljivost in vztrajnost. Ponudbe pod naslovom: za želodec <<(a«BVaVgJ B. FRAGNER-Ja V PRAGI [ je splošno, že 30 let zuano domač* zdra- \ vilo, katero uzročatek, olajšuje prebavo in lehko" odvaja. I priznano zaščitno' znamko. I Glavna zaloga: 2,20-11 Lekarna B, FRASNER-ja „pri Črnem trti" 1 * Pragi, . Mala strana, vogal Spornove ulice. I Velika steklenica 1 pld., mala r>0 kr.; s pošto J 20 kr. več.—Dnevno postno razpošiljanje. I Zaloga v. »ath lekarnah Avstro - 0<,er*kt. h hlpravi pmte Ue st iaca lniti: j Nepremočljiva pokrivaj«, astaJtovaai j strešniki, loden, dežni plašči In H- j vreje, asfaltovani izolatorji za tlak, | asfalt, karbollnej, cementovani les. | Ker ima sposobnega delavca u Češk«.*, ki je I izvršil delo pri pokrivanju glavnih skladišč v Trstu, prevzema popolna dala v pokrivanja hii, hlevov in drugih poslopij Velika zaloga rabljenih pokrival belih in črnih za vozove vsake dolg. in širok. BMT^ Platno za jadra "^0 surovo, črtano, v barvah itd. za solncobrane prodajalnic. kavarn, gostiln itd. io> _____platno iz juhfe Jn_ amerikansko. Lastna izdelovalnica zastav za vse narodnosti itd. Liliji Zuculin v Trstu. trgovec z vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA - - Via Giardino 8 33, 11 priporoča pristna bela JgJ&Ly»> furlanskih, In črna vina ^2««ip briških in iz 4p&H Istorsklh vipavskih, mf vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ojrerške monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo poSdja tudi uzorce. \G5 do $M $14. mesečno lahko Ziis»luž(jo iweb« v*«li »i«n»Y in w vmIi kratite s prodajo zakonito dovoljenih •Irživiiih p.tpirjiv in sret*k, a dn ni potrehn* ^lavniia nikitka in n«varm>-t. Ponudbe pod ..iaieMar VarManst" im Rudolf »•>«-. Žeiodečne kapljice Iekarničara C. Brady (Marijacrl.jHkc žfloriečnc kapljic«) pripiavljene t,'-U '50 v lekarni angelja varuha 6. Bradij-a v Kromerižu (Moravsko) taro, piiznnno in znano Edravilnn .-n-iUtvo Ji^odnc^u n okrt-pr-ujofri;:! ddovunja za želuilcr in prchavljanje, Žeiodečne kapljice Iekarnirarj.) t'. Hnmdjr-n (M ARU A CELJSKE KAPLJICF^ »o zavil«' v poM-l.no »katljicr> Icr [>r»-vident' s ^likr) Mar.jareljskc Matere liožjc (kol Ziišrirno znamko). Vad to znamko mora .se nahajati »letk»'i podpis 67ul.T 1 »h*!««:!«* »1»"« -»0 kr., behuisuiuk«. << se ^plitav nusli, ti'a_no>ti. lahke puralirm-ti pri v»;i-ki-rii idMleiiiViiujii titja itd. prnd.i-1*11.1» e f/anmi-ijo po ilosMlinjdi nizkih n na h Živie i dr, v Trstu. riijil;:iluu popolne »a v.-i;il.> pnStlin po>tajo na*« ruonai hije frnijeo: » |.o-...l». po..........».M. H»- «'|f(rinttii» po-od>» iz kartona po . 1|-h c(-nik<.m pnAiljnirto rudovoljno in pnStnice Izdelujemo tudi razprasiltiike za iveplo in ne-pr.nehljive vin-ke htinkitlniee. 10 !) I Anton Potatzky | « v Rastelju itv. 7 v Gorici Z * pFOdajalniea drobnega | J. In nttrnberškega blaga j L! na drobno in na debelo. '/ *------------------------------------» t' Jedino 7,-jo-m | J! in iiajcoupjšo kupovaliSče. ;| *------!-------------------------------\Z J; Posebna zaloga | J za kiipovalco in razprodajalce na deželi, iS * za krošrrjarje in tunjarjo. !*[ J, Največja zaloga j S J. Čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo- jZ J; (ovalnih in kadilnih potrebščin. j§ %'¦ Zimska obuvala. || * Vozički in stoli na kolesih za otroke, jfj * Strune za godala. Z « Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. 5 * Prosim dobro paziti na naslov: j* * Na sredi Raste!ja štv. 7. 5 LiniiBBt. Capsici comp. I/ RfehtrrJFrp leknnie v Pnisri pripozmmo kot izvrstno bol ubla-žujočo mazilo; za rt-no U> kr., ?(> kr. in 1 fdil. se dobi po vseh lekiiniah. Naj se zaliteva to splošno priljubljeno domača zdravilno sredstvo vedno le nicMcr,t. Liniment s „sidnm" kot edino pravo in vzame ,_ _ _, le tako steklenifo, ki je pre- L>JL/J videna s vsiilroin" kot znano tv^V"^ z;iš(r:ifiio znaiiiko. Ricatarjeva lekarna „pri zlatem levi" t Pragi. Razglas. Naznanja se, da javna d ražba Zastavil I. frelrllela, f. j. mesecev januvarja, februvarja in marca 1B95. i. začne v ponedeljek, dne H. junija 1S«JB. ter se bo nadaljevala naslednje Četrtke iti ponedeljke. Od ravnateljstvu /iistiivijavnlec in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne.""». maja 18'J6. «®'lM X«d.dr. ^ i A. POGAČNIK: S se je preselil J f v via del Ponte nuovo št 26 § ^ (Hmclakova hiša). ^ 4ji Ordinuje tudi pismeno, ag, 1^ Brošure o tuberkido« po 60 kr. 2" M stroji za poljedelstvo in vinarstvo. Cene zopet znižane. -^(S| ~H Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave. ŽS Ta sestava stiskalnie inm vefu sli.'.av.i v-eh mhBh družili htbkaliiic. Stiskalnic« za olja, hidraulična stiskalnica, ikropilaica CCS proti aaranospari Varmaralava aaatava. r<- mi.je škrofilnitv r**l so znane kot iiajlioljSe in naii-enoj^o: avtomatična ikropilaica, mastilnlca * robkačam, stiskalnica za sane, trijarja i. t. d. izdeluje \», n;ijlio vodu -^ Ign: Heller na Dunaju II 2 Praterstrasse, 49. C0i Cenike lrt spričevala razpsai^a zsatonj. 13Je =s.at3pr.i*.te ^Sm Varovati s« \» ponarajanj. :\», 21 -13 Zastop dvokobs ,Swift* iz orozarnevSteyrti t imata podpisana !|»> v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso) |* SI. 4 (nasproti gledišene kavarne). ^ Lastna iztMovaliiica dvokoles ,Iliria% J-žičnih blazin (Drathmatralzen), popravljal- |T niča ^vokoles,. šivalnili strojev, pušk itd. j^ SMT ' Nunska ulica 14, "Mil ^ Prodajsilnico šivalnili strojev, pušk, stre- jj* ljiva In druzega orodja pa imata ^ SAUN8G & DEKLEVA |* v Nunski ulici št. 16. it,ia ŠU Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, dri. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo cev* - srebrno svetinjo AJOt Tovarna uzoroib telsvainib priprav JOS. YIMDYŠ-il, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradsk« ulice tislo 81R. se nriporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadni? j>t> najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo pttpoirnV o.'ih <.prii'al dornaiMh in inozemskih. Zagotavlja jedno Ieio. Cene zelo zmerne, pla.'«j.> se pa na mei-ečne oi»roke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno v zalogi. (Vniki, proraiuni in narrli za popolne te vailniri! poj.lja na zahtevo brezplavim in poštn prosto, i:t, :,i 1'opmv« tzvrSuje po nsjiiiijfh reusli. Ckr. privil. krojaški menil in krojni aparati Martina Poveraj-a, trgovca in krojaškega mojstra v Gorici. Edina in največa zaloga isgo-tovljei.ih moLkih In doikih oblak, vsakovrstnega blaga, površnikov, dežnih plaičav, siik-nenega blaga za cc. duhovščino, za c. kr. uradnike in c. kr. častnike z vsemi pripravami, za pomladno In letno dobo, .'indajii bifitro tudi na incf.li> po ttiko »nliilni ceni, d.i liliko vs;ikl»li'iii.i |iONlri'Z>' v MVi»;t prodajahiiri. Na Ziihlcvo |i(.»iljii iiznici' mu n^ifil. Sokova pomol feto\ačem\ Kdor ztdi iin<>li kr..j vsi.k.. v.litVsli |.rav [», ceni iz papir;.i, na; niuinini iirimi pt.-iij, .se mu pn«/-i>o poisiHMii po*zi-!;ii po ti-li> riMu: /..» Mik" in lukai 7(1 kr.. pr.-ink -ti> lr.. IiIiimi 10 kr.. \saka 'Iniu.i Mi,kii;:i I (.'M r,0, 1-.' 1 jm ^^^^^^V??B 1-5 9. r:: ^ r ¦ * «y* *^m. = w I ž t MMJB| c * ¦ a'« I 599 o s- I :S 1 ! LaSsslI r^sm L C 1*1 Wk ti i O 1 PSfl —i - > * I > lnil] ZZ islm O O o: ki W \\ - "O ¦ \md Tiiiiii-imiiSK i? *¦ H umitiTviunui L ¦ | Želodečni in okrepOiijoči eliksir iz kine in železa je posebnost B.il Cristofoletti-jeve lekarne. Iin;i vsetiiiio železa in kino v jerinaki množini, jo priji-ttiopa okusa tiT brez drugih škodljivih tvar.n. Uzrofuje tek, olajšuje prebavo in premaguje slabokrvnost.. Jeilna steklenica -1~>() prainov slane 80 kr. Krasna lizorce zasebnim otljeuialcem zastonj In počutile prosto. Krojatpm pošdja m>fraiiko\aiio liosffttt' nove uzoruikp. 37, i« se Snovi za obleke peravien in doskhiff z.t li: dnlioi5{ln<>. prod-pi«aui> IdaKii z.i <¦. kr. urtulnlSke oprare, v«« ti-ranp, offnjPtra.Hcr, telovndro, livn>J>9. !!!»>;» z.\ biljarde m otolo za ijrro, i»re>lpke za voze. Nujvefja zaloga »'.ajorskep!. komSkeca in tirol-ketra lodna za gospode in ženske po Izvirnih cenah v toliki inimiini, da more na-irajaii ii<»-kralnt!m te'*in»fan>u. Najvefjft U-ber tioe^a in tra;uo»M hlajsa sa žeu-ike obleke v najninilernej»ih harv.i«!. Snovi, katere se mom prati, potni plašči od kM. i do I-t potetn krojaške potrebafilnB^S^SSr Cene vredno, poSteno, trajno, (l*\o volneno ¦sukueno hlajro ter ne cene krpe, katere «fl veljajo niti krojaškega dela, priporoCa Joh. Stikarofsky, V BfM (Sredisfe avstrijskebilnije sukna). Največja tovarniška zaloga aukna v veljavi pol milijona pld. - RazriSiljaije saiid rrati Hvntji! -** iPi ninr\ ruzm ngeuli in kro."nj.ujiitii:iju n:ivnln |>ro- OZOrl A. u ,1,ll)0 j,iJ|;„ tol .St^arofskv- .nde t*mu v ukom, umnanjam p. •>; S j^a blagi pod k