Q> ■%X Amerik Domovina /%' fl/l E K 6 G /% Ul— H O IVI E IN SPIRIT LANGUAGE ONLY SLOVENIAN HORNING NEWSPAPER CLEVELAND S, 0.. MONDAY MORNING, SEPTEMBER 20, 1948 LETO L. - VOL. Ii S 1 n N I m Wk OSIPDOL-PODVELKA. — vojno obdelavali v Lenarčiče-a juzn, strani Drave se na vih kamnolomih. Izvažali so ta ajerskem razprostira mogoč- granit po posebni- ozkotirni ženo ohmy£. To pogorje je se- leznici na postajo Podvelka, ki stavljeno iz trdih prakame-nov, med katerim je mnogo granita. V občini Ribnica na Pohorju so bile v starih časih ob potoku Velka glažute, kjer so iz kremenjaka izdelovali steklo. V modernih časih je ta obrt propadla. Pač pa so v Josipdo-lu v isti dolini danes pomembni kamnolomi granita. Te granitne kocke, obrobnike in drugo leži nasproti Brezna na Dravi. To ozkotirno železnico so sedaj obnovili. V soboto 17. julija je pripeljal prvi vlak granitne izdelke na postajo. Pri slovesnostih te obnove je zastopal vlado inž. Tepina. Obnovljena železnica je dolga 12 in pol kilometra (8 milj). To obnovitev stare proge, ki so jo popravili šele po treh letih, pro- obdelano kamenje, ki je izred- ".‘T".°T pu letln- P™'; no trdno in .odporno, so pred'^^^^““nisti kot SND NA 80. CESTI BODO POVEČALI IN MODERNIZIRALI Slovenski narodni dom na 80. cesti, v naši newburski naselbini, bodo izdatno povečali in moderno preuredili, da bo lahko služil vsem sodobnim in bodočim potrebam. Zgradili bodo 12 modernih kegljišč ter tudi preuredili druge prostore. Delo bo stalo menda nad 200 tisoč dolarjev. Družba si bo morala vzeti posojilo, da more to delo dovršiti. Direktorij je sklenil apelirati na sedanje delničarje, naj bi kolikor mogoče sami kupili novih delnic sssrsrs............ Začetek volilne kampanje Oba predsedniška kandidata bosta prihodnje dni nastopila vsak svoje večje agitacijsko potovanje po Ameriki. Predsednik Truman namerava biti na potu celih 16 dni. Vsak dan bo imel po kakih deset večjih ali manjših govorov v Iowa, Colorado, Utah, Nevada, Cali-! fortvia, New Mexico, Texas, Oklahoma, Missouri, Illinois, Indiana, Kentuky in West Virginia. Governer Dewey potuje po Iowa, Colorado, New Mexico, Arizona, California, Oregon in Washington in bo imel Se par govorov v Montani in U- Truman hoče restih. Apelira se tudi na take, ki še niso bili delničarji, naj bi zdaj kupili delnice. SND na 80. cesti je eden izmed redkih, ki že več let točno plačuje dividendo delničarjem. Z novimi kegljišči in drugo prizidavo bo pa Dom še več zaslužil in dividenda delničarjem bo še večja. Bernadotte se ni dal ustrahovati Pariz. — Ameriški Capt.'Byron Anderson je povedal, da je bil grof Bernadotte večkrat opozorjen naj ne gre v Jeruzalem, ker ga tam nameravajo Judje ubiti. On je kratko izjavil: "Ustrahovati se ne dam.’’ , DAJ SKAT. DAJ SESTRA. SPOMNI SI BEGUNCEV S KAKIM DOLARJIH Tri na dan V slovenskih tovariških listih vidimo dan za dnem vroče apele za Wallaica. Noben dopisnik pa nfti z besedico ne omeni Franka Lauscheta, ki v Ohio kandidira za governerja. Logično, saj komunisti niso za Lauscheta, zakaj naj bi se ogrevali zanj tovariši. • • • Od 50,000,000 glasov, ki bodo 2. novembra glasovali za predsednika Zed. držav, jih bo dobil kandidat komunistov in tovarišev kak milijon. To je sedaj splošno mnenje. Mi smo že spomladi rekli, če bo dobil Wallace več ikot dva milijona glasov, da bo naš 'urednik zrezal svojo najboljšo srajco in jo snedel v solati. Vse kaže, da bo ostala srajca cela. * * • 1 O položaju v Berlinu ali od-nošajih med štirimi zavezniki lahko rečemo sledeče: Vršijo se konference vseh štirih zaveznikov in v principu se vsi strinjajo na celi črti; le v dejanjih je še nekaj težkoč. -- i.u.,»ii nune v svojih govo- fo Dolgotrajni m mučni bona ob- rih razviti dokaz, da je srečno lezni je v soboto okrog ‘ enaj- in iz uspehom vodil Združene države v težkih povojnih razmerah, kljub neprijetnemu položaju, ki ga je imel v senatu nee Ave. in kongresu, ki mu je oponiral, da je dalje edino program demokratske stranke zadovoljiv Podprimo Ligo slovenskih katoliških Amerikancev Takole pismo nam piše duhovnik Rev. Jože Vovk, ki je pred par tedni prišel iz Evrope: Nastavljen sem v dušnem pastirstvu v Ely, Minn. Takoj v začetku pozdravljam Vašo Ligo in vse njene sodelavce in sotrucinike. Naj Bog povrne vse dobro, ki ga storite posebej za slovenske begunce. Prišel sem letos meseca marca iz Avstrije v Italijo in od tam sem. Vem za težave in razmere, ki vladajo na Koroškem, sicer veste zanje tudi Vi. Posebno težko je, ker se to begunstvo, to nestalno življenje, tako vleče. Zdaj so begunci že pred četrto zimo, ki jo bo treba preživeti v barakah. Letos so begunci zagotovo računali, da se bodo spravili iz Avstrije, mislili so pač v Argentno, kamor so res odšli begunci iz Italije. Sedaj se odpirajo vrata v USA. Gotovo, da si begunci— po pravici ali ne—predvsem sem želijo . . . Pohitite, prosim, pomagajte, da ne bodo zopet prezebali. Kaj storiti? Pred vsem: javljajte se prosimo tisti, ki morete dati kakemu beguncu prvo stanovanje in mu preskrbeti prvo zaposlitev v USA. Povejte kakšnega človeka želite. Poklic, stan, starost. Posebno prosimo sponzorjev za družine. Apeliramo na slovenske farmarje, ker je med begunci veliko kmetov. Za tiste, ki bodo še čez zimo morali biti v barakah nabirajmo obleko I Sedaj, ko odlagate letno in si pripravljate zimsko perilo in obleko boste našli po svojih omarah veliko takih oblačil, perila in čevljev, |ki jih ne boste več rabili ali jih lahko pogrešate. Lepo prosmo pošljite jih na naslov liginega tajnika Rev. Alojzij Madic, Franciscan Fathers, Lemomt, III., iz Clevelanda pa javite, ko boste imeli pripravljeno ali kar Domovini ali pa na naslov Ligine pisarne: 10316 Barrett Ave., Cleveland 8 Ohio. ^ Bevin napoveduje borbo proti komunizmu po vsem svetu London. — V izrednem zase- Sovjetski manever na Koreji Moskva. — Vrhovni svet je sprejel sklep, da s prvim januarjem odidejo V3e sovjetske čete s danju parlamenta je govoril Neverne Koreje in je pozval USA tudi zunanji minister Bevin in j da stori isto v Južni Roreji. Ka-povdaril, da komunisti trenot-|kor je zngn0i je sovjetska vlada no žele zgrabiti oblast nad ju- že enkrat storila tak sklePi pa ga ni izvršila. Sovjeti imajo v severni Koreji nad 200,000 mož, Amerikanci pa v Južni Koreji samo okoli 30,000. V severni Koreji je komunistična diktatura, ki hoče dobiti oblast tudi nad žno vzhodno Azijo. “To je del načrta, ki ga je izdelal, ga zasleduje in izvršuje svetovni komunizem povsod. Stavke, nemiri, upori, civilne vojne in mednarodni konflikti so sred-stva, k. se j,h poslužuje komu- nad južno ,Korejo. nizem in nihče ne more predvi-1 devati, kako se bo to končalo.” i--------I------------------- Anthony Eden, ki je govoril | ugotovil: “Mi se zavedamo, da za konservativno manjšino, je so civilne vojne sredstvo med-posebno kazal na komunistične | narodnega komunizma, računa-podvige na Malaji in v Burmi,’mo resno s tem in kjerkoli ta kateri deželi je Lenin označil < pošast pokaže svojo glavo, bo-kot zadnja vrata kapitalistične j mo storili kar le moremo, da in imperialistične trdnjave. I jo potolčemo z vsemi možnimi Bevin je dobil živahno pritr-Sredstvi, ki z njimi razpolaga-jevanje, ko je v svojem govoru mo. Razne najnovejše svetovne vesti NOVI GROBOVIJelektrarnaprosi John *** [KOMISIJO ZA VIŽJE Po dolgotrajni h, mučni bo-1 CENE ELEKTRIKI Cleveland Electric Illumina- Washington. — Ves svet je v soboto popoldne pretresla novica, da so judovski šovinisti sredi Jeruzalema pri belem dnevu na ulici ustrelili do smrti posredovalca Zveize narodov grofa Folke Bernadotte in njegovega prvega sodelavca polkovnika francoske vojske Andre Pierre Serot. Ko sta se peljala v avtomobilu, ki je nosil znamenja in zastave Zveze narodov, so jih ust avili v uniformo judovskih vojakov oblečeni ljudje in njihov jeep jim je preprečil nadaljevati pot.. Štirje napadalci so se z strojnimi puškami bližali avtomdbilu. Ameriški polkovnik Frank Begley, ki je spremljal posredovalca, je takoj zgrabil enega izmed napadalcev in bil lažje ranjen v obraz. Drugi napadalci so izvršili strahoten umor in izginili s svojim jeepom. se je ogla31la teta storK1 ter n«, So napadale, pripadal, judovski šovinistični organ,za- jim pu**)« zalo hčerko, že dru- trn TE M J-1-1! dovoljenje, da bi smela zvišati ceno elektriki, ki jo oddaja ka kin) 2500 trgovskim Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Važno— Jutri ob 10 dopoldne bo v mestni hiši odločitev, če bo mestna administracija ukazala tovarni American Metal Treating Co., 1043 E. 62. St., da se umakne iz okolice rezidenčnih hiš. Radi te tovarne je bilo od strani sosedov že toliko pritožb, da je upali, da jih bo mestna uprava končno upoštevala. Za 21. obletnico— V torek ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pok. Dominika Perko v spomin 21. obletnice njegove smrti. Vesela ikst— Rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Anthony Perušek (Old Tavern) 1014 E. 63. St., in jim pustili za spomin zalo hčerko v Glenville bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Jean Debevec. Mati in dete se dobro počutita.. Čestitke! Preselili so se— Mr. in Mrs, John Bavec in hčerka so se preselili iz 1225 Norwood Rd. v svoj dom na 18228 Marcella Rd. Prijatelji so vabljeni, da jih ob priliki obiščejo, ali pokličejo KE 6167. Obisk štorklje__ Pri družini Mr. in Mrs. John F. Terček, 16621 Holmes Ave., se je oglasila teta štorklja ter let. Stanoval je na 19214 Shaw-Rojen je bil pri sv. Valburgi, fara -Smlednik na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Bil je ------v. ^HUUIUIJIV ■ ““‘'■imv F* '-'S IGU. uil JO za delavce in srednje sloje, v-član dr. Waterloo Camp št. 281 zunanji politiki pa pot, ki var- WOW in društva Kranj. no pelje Združene države k Pokojni zapušča žalujočo so- vedno večji moči in vplivu med progo Jennie, rojena Konjar, narodi sveta. Governer Dewey želi vprizo-riti živahno volilno kampanjo z močnimi napadi na Trumanovo, še bolj pa na Rooseveltovo demokratsko administracijo, ki da je napravila neodpustljive napake in povzročila nepopravljivo škodo. Razvil bo zunanjepolitičen, program mednarodnega sodelovanja in vodstva Združenih držav med Zdr. narodi ter gospodarski in socialni program republikanske stranke. Obrazložil bo svoj načrt reforme javne uprave. -------------o------ Prepovedali so komunizem v vzhodni Indiji Batavia, Java. — Nizozemska uprava je proglasila nezakonitim vsako komunistično u-dejstvovanje v nizozemski Vzhodni Indiji. Vsako aktivnost v smislu komunističnega programa bodo odslej kaznovali v smislu določil kazenskega zakona. Hague, Nizozemska. — Zunanji minister (Nizozemske g. Stikker potuje v Washington, da se osebno dogovori o nastopanju oblasti v Vzhodni Indiji glede skupnega preprečevanja komunističnih načrtov v tem delu sveta. in industrijskim podjetnikom. Zvišana cena elektrike bi prinesla družbi v letu 1949 kakih $4,600,000. Istočasno ,pa naznanja predsednik družbe, Elmer L. Lind-seth, da je družba dodala k programu za ekspanzijo $22,-000,000. Kakih $70,000,000 bo porabila družba letos in prihodnje leto. Eden glavnih projektov v tem programu bo instalacija dodatnih 180,000 kilovatov dodatne električne sije v elektrarni v Avon, Ohio. ------o------ Zapadna Evropa bo imela skupno armado London. — Prav pred sestankom skupščine Zveze Narodov so zapadno-evropske države objavile svoj načrt o skupni od-brambni sili. Skupna vojska naj bi po dosedanjih objavah imela 250,000 mož. Načrt o njeni- sestavi so odobrile vlade Francije, Belgije, Nizozemske in Luxem-burga. Načrt je odobrila tudi Velika Britanija. Francoz bo komandant skupne vojne sile, ----------Angleži bodo imeli vodstvo v traj ob 8:45 uri iz Zelotovega zrakoplovstvu. Vseh pet držav pogrebnega zavoda na 458 E. *>° Prispevalo k oborožitvi. Skup-152 St. v Cerkev. Marije Vne- »i generalni štab bo določal na-bovzete ob 9:30 uri. Potem bo sil> organizacije, izpopolnitev, truplo prepeljano v Elkins, W. povečanje, in oborožitev skupne Va. za pokop poleg soproga na------’ .pokopališču St. Brendans, o redila obširno preiskavo. doma iz istega kraja, hčer Mrs. Mary Hitty, sina Johna, brata Matthew, in 4 vnuke. V'starem kraju pa brata Jerneja in sestro Marijo Zajc. Pogreb oskrbuje August F. Svetek in gre iz pogrebnega zavoda na 478 E. 152 ceste v torek dopoldne ob 8:45 v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in nato na pokopališče Kalvarija. Johana Mestick V nedeljo zjutraj je preminula v St. Luke’s bolnišnici Johana Mestick roj. Mohar. Ravno v torek bi bila 72 let stara. Živela je na 1280 E. 168 St. Bila je vdova. Soprog Peter je umri 1943. Tukaj zapušča sina Peter, hčer Jennie in več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Zamostec pri Sodrašci kjer zapušča bralla Anton Mohar in več sorodnikov. Tukaj je bivala 42 let. Pogreb bo v sredo zju Generalni tajnik Zveze Narodov zahteva zaščito uradnikov . Pariz— Z ozirom na žalostni slučaj grofa Bernadotte je generalni tajnik Zveze Narodov zahteval, da se odobre ostre do-redbe za zaščito vseh uradnikov Zveze. V ta namen rabi Zveza Ubijalca še iščejo Jeruzalem. — Dr. Ralf Bundle, ki vodi posle po smrti grofa Bernardotte, je izjavil, da je vlada Izraela odgovorna za aten- __ . —_____________ tat in umor. Vlada Izraela je od- vsaj 10,000 mož, ki bodo oprav- ljali varnostno službo v deželah 500 oseb je že zaprtih. Organi- kamor mora Zveza pošiljati svo. zacija Stern je prepovedana. je zastopnike. armade. Komunističen upor v Indoneziji Batavia, Java. — Predsednik indonezijske republike je oznanil, da so komunisti zasedli mesto Madioen in z nasiljem postavili tam komunistično vlado. Predsednik poziva prebivalstvo k miru in požrtvovalni službi za rešitev republike pred komunističnim nasiljem. Razglašeno je izredno stanje in preki sod. Madioen je tretje največje mesto v indonezijski republiki, ki obsega otoke Java, Sumatra in Madoera. PARIS. — Varnostni svet Zveze narodov se je sestal na izredno nujno sejo, da ukrepa glede težke situacije, k, je na-.stala z umorom posredovalca Zveze narodov v Palestini. * * » JERUZALEM. — Pristaše organizacije Siern je uradna vlada države Israel že večkrat obsodila radi njihovih nasilnih dejanj, imajo pa tudi v judovski vladi svoje zastopnike. Aten-taii se je izvršil, ko je misija Zveze narodov šla skozi Catamon, ki je del Jeruzalema v judovski oblasti. Vsega so bili v judovskem vojaškem jeepu štirje napadalci. Enega je obvladal polkovnik Begley, drugi pa se je približal in izvršil umor. Dva sta ostala pri svojem jeepu. Grof Bernardotte je bil 54 let star, znan kat "ambasador miru.” V zadnji vojski je spretno posredoval ob koncu vojne med zapadnimi zavezniki in zadnjo hitlerjevsko vlado in sedaj ?e je požrtvovalno trudil za mir v Palestini in celi prednji Aziji. Poleg tega je bil najaktivnejši član predsedstva Švedskega Rdečega Križa in mladeniške skautske organizacije. Bil je nečak švedskega kralja Gustava. L. 1928 'se je poročil z Amerikanko Estelle Manville iz Pleasantville, New York. Družina je živela v Stockholmu, zadnji čas pa na otoku Rhodes, kjer je mel posredovalec Zveze narodov svoj glavni stan. Zapušča dva otroka. * * * NEW DELHI, Indija. — Vojna s Hiderabadom je uradno končana. Po petih dneh odkar so začele indijske trupe marši-.-ati v Hiderabad, je poglavar če države Nizam ukazal svojim četam, da ustavijo vsak upor1 in je tudi naročil svoji delegaciji v Parizu naj ne vztraja, da bi se morala zadeva razpravljti pred Varnostnim svetom Zveze narodov. Apeliral je na svoj narod naj bo miren in naj vzame na znanjč dejstvo, da je vojna za neodvisnost izgubljena. Sporočil je svojo odločitev generalnemu governerju Indije in ga zagotovil, da bodo indijske trupe mirno lahko zasedle njegovo deželo. * • * BATAVA. — Poročila javljajo, 'da se širijo komunistični nemiri iz Jave na zapadno Sumatro.. Boji med vladnimi četami in komunističnimi napadalci so se začeli na več krajih, » * * CRESTLINE, Ohio. — Poseben vlak predsednika Trumana je tu napravil kratek postanek, ki ga je predsednik porabil, da je množici kakih 3,500 ljudi, ki so ga prišli pozdravit, govoril o tragičnem dogodku v Palestini. “Ta strašen slučaj,” je rekel predsednik, “kaže s kako velikimi težavami se moramo boriti, da bi ohranili in utrdili mir na svetu. Mi v tej deželi smo lahko odločni in srečni obenem, ker uživamo svoboščine povsod v Združenih državah. Trdno zaupam, da bomo z odločnostjo in vztrajnostjo priborili tudi mirne rešitve vseh svetovnih vprašanj. Vedno sem upal in še zaupam, da bomo doživeli bqljše razmere, ko bodo Združeni narodi zastopali svet tako kot danes Združene držav* zastopajo vse države, Severne Amerike.. Zveza narodov se bo razvila v resnično vlado sveta.” WASHINGTON. — Senator Albent W. Barkley, demokratski kandidat za podpredsednika, ki se je vrnil iz Evrope, je napovedal, da se bo’berlinski spor mirno rešil. go v družini. Materino dekliško ime je bilo Alma Grili. Čestitke! Odpotuje v Florido— Poznani zobozdravnik dr. Adolph J. Perko bo opustil svoj urad tukaj in se preseli v Florido. Njegov naslov v Floridi je: Dr. Adolph J. Perko, 128 Ridgewood Ave., Holly Hill, Florida. Doktorju želimo mnogo uspeha v sončni Floridi. Punčka je— Pri družini Mr. in Mrs. Joseph Šinkovec, 18615 Chapman Ave. so se oglasile rojenice ter jim prinesle zalo deklico 14. sept. v Glenville bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Jennie Stefančič. Tako je postala Mrs. Stefančič prvič stara mama, Mr. in Mrs. Šinkovec pa že sedmič, čestitke! Pobiranje asesmeiita— Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo pobirala asesment nocoj od 6 do 7:1S v šoli sv. Vida soba št. 2. V GENEVI, OHIO, BO VINSKA TRGATEV V KRATKEM Naši slovenski farmarji v Genevi, Ohio, so se dogovorili, da bodo priredili letos vinsko trgačev na Makovcovi farmi. Cas bo določen enkrat ta teden. Vsi, ki imate narodne noše, se pripravite, da se'boste udeležili te vesele zabave. Vinska trgatev bo v soboto večer ali v nedeljo popoldne, toda še ni prav gotovo kdaj. -----o---v_ Sovjeti nočejo razpravljati o nemškem vprašanju Pariz, Francija. — Sovjeti so obvestili zapadne zastopnike, da se bodo borili proti temu, da bi se nemško vprašanje razpravljalo na skupščini Združenih narodov. Sovjeti stoje na stališču, da se stvar razpravlja med zastopniki velikih sil in ni še zrela za razpravo na skupščini. gfclgj Ameriška Domoviiva " aitTi iif ma:|i ^SJTI f l> 'i I'ljjnlSr""111^ 1117 8t CUlr At«. tJAME|&SSJ? MM4U#,> Cl«r«Ul4 A OU« Publl.hed daily «a»pt Saturdaya, Sundaya and Holiday« NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za žetrt leta $8.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 8 mesece $3.50. _______ wee stPTEMltt mt J « U II » M T ¥ I 7 I M * 21 22 T » 2 $ » M K W 23 M 2C 27 21 28 J* SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5 for 6 months; $8 for S months. Canada and all other conn-tries outside United States $10 per year. $6 for 6 months. $8.50 for 8 months. ismered aa aecond-claa* matter January 6th, 10Q8, at th« Po«t OMtc* It Clcreland, Ohio, under tin Act of March 3rd, 1871.____________________ No. 184 Mon., Sept. 20, 1948 tama, da Koče unilčiti vse demokira$(čnfl svoboščine, da hoče izvesti svoj program tudi s silo; z upori, umori, ubijanjem, s civilnimi in mednarodnimi vojnami, z vsemi zločinskimi sredstvi. Ves svet ve, da se komunizem povsod v ta namen oborožuje, vežba, pripravlja. Ves svet ve, da bodo prihodnje vojne strašnejše kot jel bilo vse kar smo doživeli in kar je popisano v žalostnih spominih. In kar je najvažnejše, demokratični svet se zaveda, da ima moči in možnosti, da novo svetovno nesrečo prepreči, jo ustavi in človeštvo reši. Pa vendar. Zveza narodov se sestaja na najvažnejši zbor zastopnikov sveta brez poleta, brez zanosnega programa za resnično učinkovito grajenje in čuvanje sreče in miru in svobode. Diplomati potujejo z vseh strani sveta in premišljujejo samo kaj bi ukrenili, da bi zborovanje kolikor toliko mirno prešlo, da bi pa rodilo kaj prida uspdha na to nihče ne upa in od nikoder ni glasu, da bi kdo poskušal iztisniti kak močnejši uspeh, ki ga nemirno človištvo va]> da je bil tisto noč "na Rake-tako željno čaka. Vera v Zvezo Njarodov je padla, samo v Lu {ja ne ve nys 0 tem, česar Združene države Amerike narodi še upajo. 1 .....MIH..........................* slila sta, da nas bosta vse polovila in vtaknila za omrežje za nekaj ur. Prav na to smo pa čakali. Mi fantje slečemo v Hrenov kot po deski čez lužo, na gnoj in čez plot na sosedno dvorišče. Orožnika pa za nami. Ker nista vedela, da je treba čez gnojnico po deski, sta štrubnkila naravnost v tisto dišečo stvar. Razume se, da nismo počakali, da bi se izkopala iz gnojnice, ampalk smo se naglo umaknili v zaledje. Na drugem koncu smo se zbrali ter jo mahnili naravnost na Rakek. Drugi dan je bil pa fergpr po hišah, a vsak fant se je sklice- Žalostni izgledi za skupščino Zveze narodov V Parizu se zbirajo diplomati vsega sveta k splošni širši seji Zveze narodov. Moralo bi to biti najslovesnejše zborovanja najvažnejše in najodločilnejše za vse ljudi. Tako so si zamišljali tisti, ki so Zvezo narodov vštvarjali in ustanavljali. Zveiza narodov je bila po njihovih mislih bratski sestanek zastopnikov vseh narodov, manifestacija sloge in bratstva med ljudmi. Bila naj bi začetek sodelovanja, ki naj vodi k svetovni enotnosti, izključi vojskovanje, dokler pa ga izključiti ne more, pa ga omejuje do skrajnosti in preprečuje1. t Zvezo narodov je sprejelo človeštvo, utrujeno od ubijanja in moritve, človeštvo žalostno nad grobovi ne le svojih sinov, ampak mnogih, premnogih svojih nad, potrto radi škode1, ki jo je vojna povzročila, radi izgub, ki jih je vojskovanje tirjalo. Zveza narodov se je rodila iz silne želje po miru, po trajnem miru, po stalnem miru in svobodi. Današnji ljudje so tisti starejši, ki so doživeli že dve, vsaj dve vojni, tisti srednjih let, ki so bili vsaj v drugi svetovni vojni in čutili njene posledice, vživali njene “uspehe" tako na strani zmagoalcev kot na strani premagancev, in pa mladi, nedolžni svet, ki ob veselih igrah in brezskrbnosti zbira svoja leta in moči za klasje in snopje, ki bo padlo pod koso — tretje svetovne vojne. Vsi to čutimo. Vsi se v notranjosti srca bojimo. Pa smo kakor je zajec sredi ulice, ki ga obsveti žareča luč: Brez misli, brez volje, zmešani topo zijamo v to žarenje, ki drvi proti nam in — čakamo, da nas bo zmečkalo. Tako je bilo v polpreteklosti, taki smp dandanes. Hitler je celo desetletje vnaprej napovedal kaj bo naredil. Na- KSBM IZ NUODA iimiiiiii MWMWW .....iiiiniiww« Spomni na našo Cerknico veljmik jo je (Piše Frank Dragolich) Mi, ki smo že skočili v leta, se radi spominjamo nazaj v mladost in na svojo rojstno hišo. Tako se tudi jaz rad spominjam na našo slavno Cerknico, ker je zares slavna in pa naša je oziroma je bila. Namenil sem se napisati nekaj spominov na ta zanimivi notranjski trg, če hočete imeti malo potrpljenja in z menoj obujati mladostne spomine. Ko sem bil 18 let star in sem prvič prišel v Ameriko, sem izstopil na po staji v West Virginiji. Tam sem bil čez noč, drugi dan naj bi šel pa na delo v gozd. V mestu sem naletel na gozdarje, ki so bili na oddihu in okrepčilu, zadnjo bolj kot prvo. Če je kje, tam je zares od mize teklo in jaz sem bil ves srečen, ko sem videl toliko denarja. Petaki in dese taki so kar frčali po bari. Na- icr je eeiu ucseueije vnaprej napuveuai aaj uu narcuu. iva- nihi se hi poznalo, da so bili pisal in podpisal je, da hpče uničiti svobodo nemškega na- prisluženi s težkim deltah in da roda, ga vsega podrediti svoji volji, diktaturi svojega na- “ lrtl lp i,r*aI *™1‘ Eh- ka1' cističnega gibanja, pa je kljub temu našel pristašev in podpornikov. Pred očmi vseh ljudi so marširali fanatični njegovi prvi pristaši po monakovskih ulicah;, vsa javnost je poslušala in razumela udarce škornja, ki so peli mrtvaški ropot svobodi in miru. Svetovna javnost je gledala nemške može in mladeniče, kako so se urili v orožju, kako so besnele nacistične grupe žena in dqklet, kako so se širili poganski nauki samega maščevanja, besnega sovraštva'divjega napuha blazne sile za oblastjo in nadvlado nad vsem svetom. Evropa in drugi deli zemeljske oble so bili lepo prisotni, ko je Hitler postopoma gradil svojo silo za uničenje miru in za napad na svobodo. Zijali smo, ko se je vsa Nemčija zazibavala po Hitlerjevem taktu v Hitlerjev vojaški korak: marširali so veterani, kot bi nikoli ne bili priče vojnih grozot, marširale so žene kot bi nikoli ne bile ustvarjene za mir, za novo življenje, za procvit in rast, za lepoto in ljubezen, ampak kot bitja sovraštva, uboja in smrti, mar-širala je mladina in noro oznanjala rdečo zarjo nesreče, ki je prihajala kot požar v viharju prerije in se blazno krohotala kot bi videla sama sebe kako sd njena mladost peče in ogljeni v plamenih, ki jih je zažigala za druge. Vsa Nemčija je marširala, vsa se uvrstila v Hitlerjeve čete, vsa se oblekla v rjave uniforme, vse ja nosilo puške, vozilo tanke, delalo bombe, vojaške vaje so bile glavno opravilo za vse Nemce, Nemčija se je spremenila v eno samo velikansko orožarno na površju, pod zemljo, v zraku in pod nebom in na vodah Iznad 'topovskih cevi, iznad hiš, iz oken, z vrhov dreves, s slavolokov in jamborov, po malih zasebnih sobah, po stanovanjih, po učilnicah in šolah, po dvoranah, po zborovališčih, po pisarnah in delavnicah pa so visele zastave z nacističnimi simboli med slikami tistega Hitlerja, ki je napisal in podpisal, da hoče zločinsko napasti in upro-pastiti svobodo in srečo Nemcev in vsega sveta. Nemci so tulili navdušenja, svet pa se je smejal ali pa topo zijal v ta gromeči in žareči vihar. Tudi takrat je zborovala Liga narodov. Tudi takrat so državniki peli slavopojke miru in svobodi in demokraciji. Tudi takrat so slavnostni govorniki tolkli po govorniških odrih in sei zaklinjali, da hočejo braniti svobodo in mir do zadnjega, tudi takrat so mednarodne konference delale sklepe, ki pa so na izvršitev morali čakati dokler se ni Hitler temeljito pripravil, dokler niso milijoni zaječali v smrtnih bolečinah, dokler ni Goe'ring prekril sinjega neba z bojnimi letali, ki so sejala smrt in trosila upepelenje po celem kontinentu in čez. In potem, ko sc je ta groteskna strahota končala, smo zopet dobili Zvezo narodov. Ustanovila se je na svobodnih ameriških tleh, v trdnjavi svobode in demokracije. Slovesno so podpisali ustanovne listine in še slovesneje proglasili začetek dela za trajen mir na osnovi štirih osnovnih svoboščin, ki jih človek potrebuje za srečno življenje. Sedaj je tega že nekaj let. V teh letih je Stalin gradil večjo in silnejšo moč kot je bila Hitlerjeva, za sve.tovno revolucijo, za osvajanje vsega sveta za boljševiško diktaturo, za svetovno vlado sovjetskega imperija. Odkrito in jasno Posebno njih po-skupil pošteno. Rekli'so, da je bil to janičar, katerega so kot malega fantka odnesli pri nekem pohodu s seboj na Turško in ga tam vzgojili za strahovitega krvaloka. Vse je pozabil, starše in brate in sestre, samo mlečne kaše da ni mogel pazabiti, so pripovedovali. In ko je pridivja] s svojimi tolpami v našo Cerknico, je ukazal poloviti nekaj žensk, katerim je ukazal skuhati mlečno kašo. Velik lonec so mu jo skuhale im prav pod taborom si je hotel privraviti lepo pojedino, z mlečno kašo. In ravno, ko je najbolj pridno zajemal, je priletel iz tabora velik kamen in ravno v kašo, da je ta krepka slovenska jed završala na vse strani in tudi janičarju po bradi in svileni obleki. Kar tulil je, tako je bil.raz>-kačen, da so mu neverniki skazili tako Slatno večerjo Ukazal je voj alkom, naj naskočijo tabor in pobijejo vse Cerklane, ki so se predrznih vreči kamen v njegovo kašo. Še predno so pa mogli njegovi vojščaki izvesti njego-govo povelje, je priletel drugi kamen, pa ne v kašo, ampak srditemu turškemu poveljniku ravno v glavo. Tako ga je kamen česnil po butici, da se je vzmil po tleh, kakor je bil dolg in širok. Šele čez dolgo časa je prišel toliko k moči, da je vstal, se tipal po glavi, da bi videl, če je še vsa na njegovih ramah. Potem je pa ukazal svojim ljudem, naj pospravijo vse skupaj, ker bodo odšli domov. “Tukaj,” je rekel paša, “nam ne kaže ostati, Cerklani so prehudi gadje in nas bodo opikali.” Od takrat je šla prisloviea, da so Cerklani — gadi. Še orožniki so rekli, da gredo rajši v Bosno in Hercegovino mirit Turke, kot pa Cerklane, zlasti Cerkniške fantičke, ki so orožnikom marsikatero zagodli. Ko sem bil leta 1911 doma iz Amerike, so orožniki izdali ukaz, da fantje ne smejo, vriskati in peti po trgu. Da si tem, česar so jih dolžili orožniki. Ves trg se je smejal orožnikoma, ki sta se tako lepo okopala v gnojnici. Kmalu sta oba prosila, da ju prsetavijo, ker nista mogla prestajati zbadljivk, ki so letele nanje. Tretji orožnik, neki Mavsar, ki je bil zares fest fant, nas je kmalu zatem dobil v gostilni pri Žumru in nam dal za dva Štefana vina, ker smo tako dobro okopali tista dva sitneža. Mi smo tajili, češ, da nič ne vemo o tem, on se nam je pa samo smejal in povedal, da ve za vse, ki so bili zraven in da bi nekaj dal, če bi tudi on mogel nekoliko povaljati tista dva orožnika, ki sta bila prevzetna in škodoželjna. Kar je res, je pa res zapeli smo da je bilo lepo slišati, še posebno, kadar smo se zbrali skupaj Amerikanci, najraje smo zapeli naslednjo; se jih je držal znoj. Eh, kaj, kjer* smo dobili te imajo še druge, tako so rekli. Najbolj mi je pa imponiral eden, ki še Cerklan ni bil, pa je zapel tisto prelepo pesem o Cerknici, ki se glasi: Cerknica je lepo mesto, . lepši je kot vse kraljestvo, lepa je hiša Jurkavg, še lepši je hiša Šečkotova; lepa je Micka Gmačeva, še lepši je Ančka Samcava. Joj, sem si mislil, kako mora biti naša Cerknica zares slavna in poznana, ki še v Ameriki pojo od njej. Pa kako bi ne bila slavna, saj se postavlja s svojim jezerom, kakršnega ni nikjer drugje na svetu. In žlahtne ribe v našem jezeru, ki so bile slavne po vsem svetu. Še na cesarskih mizah so jih menda imeli in v najslavnejših hotelih v velikih mestih. Povsod je bil en glas; da takih rib ni nikjer, kot so iz Cerkniškega jezera. Za mojiih let je imel ribo- »— - r— e- ------ lov v najemu neki Milavec. Ka-1 upajo kaj takega reči! Kdo pa dar je pa jezero vsihalo, takrat so ti, da nam bodo kratili stare si je pa pomagal do rib vsak, pravice? Odkar stoji ta vas in ki je imel čas. Seveda, najlep- trg, so fantje vriskali in prepeče je dobil Milavec, ki jih je vali .po vasi, pa tudi mi bomo, razpošiljal po vsem svetu. smo rekli in sklenili. Domenili Ko je jezero usahnilo, so pri- smo se nekega večera, da bomo čeli pa košnjo. To je bilo vr- orožnikom pokazali, kdo da je venja tam, kjer so še pred ne- , prav za prav gospodar ponoči kaj časa drseli Čohu po gladki P« našem trgu, dokler je vse jezerski gladini. Od zore do pošteno in prav. Strategično to-mraka so kosili in nalagali kra- &ko ali postojanko za naš na-vino in bičje. Včasih se je pa črt smo izbrali pri Hrenovih na primerilo, da je voda nenadoma “veliki gasi.” T.am so imeli pri prihrumela iz podzemskih jam hiši zaklad, to se pravi gnoj, ter odnesla vso košenino, še pred gnojem pa globoko jamo, predno so jo mogli ljudje od- kamor se je stekala gnojnica, peljati domov. Ves trud je bil čez to lužo je bila položena Stoji, stoji tam lipica, pod njo je hladna senčica, pod njo je miza kamnata, na štiri vogle rezana. Okoli stolički stoje, na njih pa fantiči- sede, na njih pa fantiči sede, med njimi mlade deklice. Pa ena ptička prileti, pa tako pesemco drobi: Dekličice, noričice, ki fantom vse verjamete, gradove vam obetajo, pa črne kajže nimajo. Le mirkaj ptička pisana, da fantje te ne vjamejo, ti pisan perje spulijo, sramoto ti napravijo. Če meni perje spulijo, življenja mi ne vzamejo, jaz perje drugo spet dobim, v zeleni gaj spet odletim. Tam bom po vejah skakala, dekličem bom prepevala: jaz sem še vedno pisan ptič, ti pa nisi več deklič. NASA MICKA IMA TUD BESEDO Tista sobota, ki sem jo pričakovala tako nazarensko težko, je prišla, že v petek večer sem doma vse poribala in v soboto sem brisala prah in čistila po hiši, da se je svetila, kakor d . . v laterni, kakor ima navado reči naš. Pri delu sem sladko prepevala od same blažene sreče, ker me bo naš vzel ven. Le kam me bo vlekel, neki? No, naj me že kamor hoče, samo da bom šla enkrat kam žnjim. Lepo nasmeh se bom držala in žarko bom obračala oči okrog sebe, da bom bolj fletna in da se bo naš postavil z menoj. To se pravi, saj nisem napačna za. pogled, pa vendar bom napacka-la nase razna lepotila, da bom kakor punčka iz cunj. Saj vem, da bodo našemu zavidali, ki ima tako luštkano stvar poleg sebe. Jaz se bom pa delala, kakor bi nič ne videla. Pa ki veste, da bom. On je bil v oficu do opoldne in poahtala sem se, da je bilo kosilo točno 20 minut čez poldne na mizi. Ob takem času namreč pridrvi domov in ima najraje, da se kar vsede in zajame. Ajmoht sem mu skuhala, na katerega je naš ves mrtev. Zdaj ga že znam, da mu je povolji. Ko sem ga pa prvič postavila predenj, ga je pokušal in mešal z žlico po njem, kakor bi se bal, da se bo opekel. No, pa kaj ni zate, sem da je preredek, da je premalo kisel, da je premalo tega v njem, premalo onega in me nazadnje podučil, naj se ga grem učit kuhat k Mrs. Debevec na farme v Madison, ali pa k Leonu Kushlamu, ali pa k Turkovi Zofki, ki da ga znajo skomar,-dirati-, da nikdar tega. , •*- sfSJstrrJ: mm «*«■» miSi—■» a hmm ■*» “Udri, Cecman! Nazaj! V jarek z njimi! Vsa tlaka je-dol! Udri!" Ljubljančani so bili neprijetno presenečeni. Tako bi jih bili utegnili sprejeti rokovnjači sredi gozda, ne pa ljudje. Vse se je držalo konj in kočije, kar -je bilo blizu, a, oddaljeni so jim grozili s pestmi in tulili. Iz vsega tuljenja in vpitja se je še najbolj razločilo: “Udri!” „ Jasno je bilo Ljubljančanom, kaj pomeni ta klic, a ker so si bili svesti, da niso storili nič hudega, so bili prepričani, da je le veliko nesporaizumljenje krivo tako odurnega sprejema. Ljubljančani so bili preverjeni, da so bile vse te ljubeznivosti namenjene komu drugemu- in da so le naleteli.' Vstal je tedaj nekdo z zvezdo in petljo v kočiji in zamahnil z roko, češ, da hoče govoriti Za hip se je hrup polegel, za kaj umolknili so iz radovedno sti. Oni v kočijige pa izprego voril :- “Slovenci! Domorodci! Bratje! Konstitution! Svoboda! Mi prihajamo k vam od narodne straiže ljubljanske!” Tedaj, mu je pa prestrigel nadaljevanje Tone, ki se je bil prerinil'skozi: ~" “O, nič se ne napenjaj! Saj se poznamo! Niks Gelt! Kaj? ‘nerodna straža’? Hahaha. Ne bo nič!” la tudi ta miza izdelana s tako-imehovanim prostovoljnim delom. NAVDUŠENJE V LOŠKI DOLINI. — Večkrat je že bilo na tem mestu povedano, kako '.veliko akitacijo in kako silen pritisk vrše komunisti na Slovenskem za zgradbo takoime-novanih zadružnih domov. Ti naj bi bili priprava za nadaljno jo, da bi v tem času stala taka socializirani e podeželja. Kmet-1voda. Z Iga pišejo, da sta bili je so izrekli 0 teh zgradbah sod- pod vodo obe cesti, na Škofljico Tum*- **«$»*•» Im hr mV mt «*«* **■ MkMONttff. •UAlANHfc A*? rjrawssssw ,1. (M <***■ pozidan. Toda poročevalec pravi, da so Ložani tako zavedni, da imajo raje porušene hiše, kakor pa da ne bi zidali zadružnega doma. Vaši ameriški tovariši to najbrž verjamejo. Jaz ne morem. Drugi zadružni dom v loški dolini bi moral biti v Iga vasi. Tam so po mnenju dopisnika malo manj navdušeni. Pravi, da so slabo odrezale zlasti vasi Podgora, Kozhrišče in Pudob. Dobri pa so oni iz Babne police. Ob nedeljah' začno z delom že je vojne konec, še vedno tako žalostno stanje, je pač navečja priča nesreče, ki jo je prinesel komunizem nad slovensko domovino. IZ BOHINJA NA GORENJSKEM. — Veselje na zadružnimi domovi opiše pismo, ki govori o Bohinjcih. Tam pravi: “V Bohinju so imeli sestanek, kjer s0 ljudem razlagali, kako morajo zidati udarniško zadružni dom. Niso se zedinili in šli narazen brez uspeha. Po noči pa so nekateri privlekli na sredo vasi staro skrinjo, jo lepo okrasili in zapisali nanjo "Zadružni dom, narejen udarniško v eni sami noči.” Tako se ljudje norčujejo in teh pretiranosti, ko so ob vseh zidavah le lačni. ob 4 zjakraj in nadaljujejo do 12. Torej v času, ko so včasih “UDARNIŠKO.” — Isto pismo piše o udarnikih—“Vprašuješ me, kako je z udarniki in prekoračenimi normami, o katerih pišejo listi. Vidiš., ta jfe tako: Ce boš danes naredil samo osem ur dela, boš Vražje Slabo živel. Delati moraš na pretrganje, če hočeš za silo toliko zaslužiti, da živiš. Zato imamo udarnike in delo nad normo, da zaslužimo najpotrebnejše. Nobeden ni dela] po udarniško radi tega, da dobi naslov ‘udarnik,’ vsak je delal, da je kak di-( nar več zaslužil.” ŠE ENA Z GORENJSKEGA. “Pri nas uči na šoli učiteljica, ki je bila partizanska vlačuga. Poprej ni bila nikoli učiteljica. Ta ve seveda otrokom mnogo povedati o Titu. Pa vpraša otroke: “‘Cegav je Tfto?’” Odgovor bi moral biti: “Naš.”’ Toda vsi otroci zavpijejo: “Tito je partizanski.” Vpraša tudi otroke: “Kaj je Tito naredil?” — Otroci brž odgovore: “Naše domobrance je pobil.”’ Ti otroci slišijo doma preveč o partizanih in Titu. Naj pišejo komunistični listi, kar hočejo, hiše 10,-000 pobitih domobrancev bodo ostale v trmastem odporu proti vladi morilcev svojih dragih. Kočevski ts&mM po.wbljen.. ZA ŠALO 9 LET, — V boga- tem Banatu je mesto Veliki Be- kristjani hodili k maši. Za prave čkerek. To mesto je kralj Alek-komuniste seveda maše ni tre- sander prekrstil v Petrov grad. ba. Zanje je samo kramp. Saj jim je za boga tudi kar Tito dovolj. NA LJUBLJANSKEM BARJU menda že dolgo ne pomnijo toliko vode, kot so jo imeli letos, ko je bilo treha kositi. Najstarejši ljudje se ne spomnija- bo, da jim tam pripravljajo skupno korito. Vsa poročila v listih morajo biti polna navdušenja za te zgradbe. Tako je tudi poročilo iz loške doline. Tam grade tak dom v Ložu. Lož je bil, kot znano, močno porušen in še sedaj ni in v Ljubljano. HINJE. — Kakor znano so partizani med vojno požgali Hinje s cerkvijo vred. Pismo iz Suhe krajine pravi, da so ob birmi viseli zvonovi še zmeraj pod milim nebom med ostanki zidov. Da je po treh letih, odkar Tito seveda ni mogel trpeti Petra. Ne samo, ker je Peter svetnik, ampak tudi zato, ker se je Petrov grad imenoval po kralju Petru. Dal je mestu ime Zre-njanin. Tako ima mesto tri i-mena. Pa vse to je za našo zgodbo postransko. V Bečkere-ku ali v Petrovem gradu ali v Zrenjaninu je živel brivec, ki je gostom rad pripovedoval šale. Neki dan pripoveduje na dolgo smešnico, kako da je Tito zašel v norišnico v Kovinu v Banatu. Čez par dni so ga zaprli in obsodili na devet let ječe. Titovina ne pozna šale. Najbrž je tudi Stalin ne bo poznal s Titom. Andersen; *' Deklica in vžigalice Kako je mrzlo! Sneži in noč ni več daleč. Bil je zadnji večer v letu, vigilija pred novim letom, ali Silvestrovo. V tem mrazu in mraku gre mala deklica po mestni ulici razo-glava in bosonoga. Res da je imela copate, ko je šla od doma, toda niso ji dolgo vzdržale. Bile so velike copate, ki jih je bila mati že obnosila, tako velike, da jih je mala izgubila, ko je morala v naglici prekoračiti ulico med dvema vozovoma. Ena copata se je zares izgubila, drugo je pa odnesel nek poulični deček z namenom, da bo naredil zibelko za svojega malega bratca, kadar mu ga bodo nebesa poslala. Deklica je stopala s svojimi malimi bosimi nogami, ki so bile že rdeče in modre od mraza. V svojem modrem predpasnjku je imela mnogo vžigalic in v roki je nesla zavitek. Bil je zanjo prav nesrečen dan. Nobenega kupca ni našla, zato tudi nobenega beliča ni dobila. Bila je pa zelo lačna, zeblo jo je in je izgledala želo slabotno. Uboga mala revica! Snežinke so padale na njene dolge plave lase, ki so se tako lepo valovili okrog njenega vratu. Toda misli mar ona na svoje valovite lase? Luči so se svetile v oknih, vonj po pečenki se je širil po ulici: saj je bil Silvestrov večer: o tem je ona sanjala. Sedla je in omahnila v nek kot med dvema hišama. Mraz je vedno bolj pritiskal, toda deklica )e ni upala vrniti domov. Prinesla bi domov vžigalice, pa nič drobnega denarja. Njen oče bi io tepel. Sploh pa, ali je doma manj mraz kot tu? Stanujejo v podstrešju in barja piha skozi,. čeprav so bile največje r»- “Nekdo je umrl,” je rekla deklica sama pri sebi. Kajti njena stara mati, ki je bila edina’ dobra zanjo, pa ki je ni več, ji je često ponavljala: “Kadar se urtne zvezda, pomeni, da se je duša preselila k.Bogu.” * Uprasnila je še eno vžigalico ob zid. Zablisnila se je velika luč, sredi katere je stala njena stara mati, tako vzravnana in tako žareča. “Stara mati!” je vzkliknila deklica, “vzemi me k sebi. Ko bo vžigalica ugasnila, vem date ne bo več. Izginila boš kot železna peč, kot pečena gos, kot lepo božično drevesce.” Takoj je uprasnila še ostale vžigalice, ker bi bila rada gledala svojo staro mater: in vžigalice so razlile svetlobo, ki je bolj živa kot dnevna svetloba. Nikdar še ni bila stara mati tako velika in tako lepa. Vzela je malb deklico v svoje naročje in obe sta radostni odleteli visoko, visoko, sredi žarkov, kjer ni bilo več ne, mraza, ne lakote, ne stiske: bili sta pri Bogu. Toda v kotu med dvema hišama J® v mrzlem in ledenem jutru sedela mala deklica z redečimi lici in s smehljajem na ustnicah . . . mrtva. Zmrznila je na Silvestrov večer. Novoletno jutro vstaja nad malim trupelcem, ki je bilo sklonjeno nad svojimi vžigalicami, od katerih je en zavitek skoro ves pogorel. “Hotela vpe je ogreti”, je rekel marsikdo. Nihče pa ne ve za lepe reči, ki jih je videla in v kakem blesku je stopila s svojo staro materjo v Novo leto. Vinko P. BELO DOBIJO zpoke zamašene s slamo in ou- , njami . . Male ročice so že sko- j ro zrmznile od mraza. O; kako iobro bi storila mala vžigalica! Se bi si upala samo eno potegniti iz paketa, jo uprasniti ob zid in si ogreti svoje prste? Pa vseeno potegne eno: rsk! kako gori! Bil je topel in svetel plamen kot mala svečica, ko jo je pokrila s svojo ročico. O ta čudovita svetloba! Zdelo se je mali deklici, da sedi pred veliko železno pečjo, okrašeno s kroglo in pokrito z bleščečim bakrom. Ogenj je gorel tako veličastno in ogreval tako prijetno. Toda kaj je to? Zdaj je mala stegnila tudi nožiče, da si jih ogreje. Ogenj je ugasnil, peč je izgini-'a: ona je sedela in mal konček vžigalice je gorel v roki! ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 1S702 WATERLOO RD. Sanderji dobe delo Sprejme se SANDERJE za tovarno z barvami. Nobeno predznanje ni poltrebno. Delo je 5 dni in pol v tednu. Plača od-ure.-gglasite se pri Picker X-Ray Corp. 17825 Eucl' ’ Ave. (185) MALI OGLASI 2 sobi iščeta Mlad zakonski par bi rad dobil 2 sobi in kuhinjo v col-linwoodski okolici. Kdor ima kaj primernega, .naj pokliče ORchard 8842. —(186) Farma naprodaj Obsega 32 akrov na Perry Park Rd. blizu jezera in Perry Park v Perry, Ohio. Jako blizu cepte 20. Na farmi sta 2 novi poslopji iz cementnih blokov, precej zasajenih malin, preko 60 mladih sadnih dreves, 2 in pol akra mlade trte. oralna zem- ;•« sasMi iTL2. Bn»A«aln fto n I noto IQ • m roW ’ ... ma je v zelo lepem kraju in ima je zagorela in blestela: in tam kjer je blesk padel na zid, je postal prosojen kot plin. Mala je zdaj videla prav v sobo, kjer je bila miza pogrnjena z belim prtom in se blestel bel porcelan in na kateri je dišala prijetnim vonjem pečena gos, lepo bodočnost. Naslov lastnika izveste v uradu tega lista. (190) To je letalo. — To je prva slika najvtejeso angleškega letala 125 tonski “Bi o bazon, ’ ki je veljalo $21,,000,000. Pilote in delavce je vzelo.OO minul, ia so tega 175 čevljev dolgega orjaka potegnili iz hangarja in mu natočili goliva za prvo preiskmnjo. Čez krila mere 230 čevljev in lahko nosi 100 potnikov. nadevana s hruškami in jabolki. O iznenadenje, o sreča! Naenkrat skoči gos s pladnja in se zvali na tla z vilicami in nožem v hrbtu, prav do uboge deklice. Vžigalica ugasne: in pred deklico je le debel in mrzel zid. Tretja vžigalica. Naenkrat se zdi, da je pod veličastnim božičnim drevescem. To drevesce je bilo še bolj bogato in večje, kakor ono, ki ga je bila videla zadnji Božič skozi steklena vrata pri bogatem trgovcu. Tisoč svečic je gorelo na zelenih vejah in slike vseh barv, kot one, ki krgse izložbena okna, so se ji smejale. Mala dvigne obe roki: vžigalica ugasne: vse božične svečke so se dvigale in tedaj je opazila, da ni nič drugega kot zvezde. Ena od njih se je utrnila in napravila dolgo ognjeno črto po nebu. • Les in drugo naprodaj Radi odhoda iz mesta se poceni proda več vrst lesa, vrata, okna, opeka, barve, razne cevi, postelje in več druge drobnarije. Lesa in opeke je dovolj, da si postavite 3 sobno hišo. Vprašajte na 1557 E. 65 St. suite 1, južno od Superior Ave. —185) Rezilo za zelje Naprodaj je rezilo za zelje, kumare itd. Po $2.50 vsako. 18712 Muskoka Ave. ali pokličite KE 8421. (188) Par išče stanovanje Mlad slovenski par, ki bo poročen v novembru, bi rad dobil 3 ali 4 sobe, neopremljene. Mornariški veteran. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 4211. (186) PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Am. ia E. MU s Izgubljeni svet ROMAN Liiiimiiioniniioi...ran..............n..............umu..... je sedel na skali v smešnem Igorske opreme, za katero sem snil našemu mlademu prijate .1_____________n,,, niahnn »a oi Pranričan sem. lin.” ie pričel Challenger (go otročjem slamniku, nas ošabnoiposkrbel zidaj, gledal izpod napol zaprtih vek da se mi z njo in tresel z dolgo črno brado, vrh te osamljene špice; nasko- med tem ko nam je popasi tol- čiti takoj planoto samo, pa bi mačil sedanji položaj in bodo Njena najbli^Ce pogledam mirne obraze svo-žja točka je oddaljena kakih jih tovarišev, se mi zdi, da posedem milj od našega sedanje- sije žarek iz temine. Upam, da ga taborišča, sicer pa se vidijo izgledam tudi jaz njim slično, strmine v oblike podkve na obeh j prav srčno. A v resnici me ta-straneh kakor daleč seže oko. rejo hude skrbi. Challenger stopica okoli kakor Dovolite, da vam kakor je na razstavi odlikovani pav,'morem podrobno popišem po Summerlee je molčeč, a še ve-[vrsti vse dogodke, ki so povzro-dno veruje. Prihodnji dnevi čili katastrofo, bodo vsekakor razpršili vsaj del Zaključil sem svoje zadnje naših dvomov. Jose, ki mu je'pismo s poročilom, da se naha-ostri polomljeni bambus prebo-|jamo v razdalji sedmih milj od del roko je dosegel, da so ga neskončne /vrste rdečkastih pe-odpustili’ domov. Pošiljam .z čin, ki obdajajo kakor visok zid njim to pismo, čeprav nisem nedvomno isto planoto, o kawn če potovanje. Pred njim, kakor lahko vidite, sedi na tleh trojica nas: jaz, ožgan in od popotnega življenja na prostem utrjen mladenič; resen, a še /vedno nezaupljiv Summerlee s svojo, zvesto če-dro; kakor rezilo britve oster, prožen in napet lord John se je naslonil na puško in žejno uprl svoje orlovske oči v govornika. Zadaj stojijo oba temno-glava mešanca in mala četa Indijancev, med tem ko se dvigajo spredaj in nad nami velikanske rdeče skalnate stene; ki nas ločijo od našega cilja. Prepričan sem, posreči doseči lju,” je pričel Challenger (govori namreč o meni vedno tako kot bi bil jaz samo desetletni šolarček) je tu popolnoma ne eni raaoj pianoro ™«», j*. ... ---*— bilo seveda zgrešeno početje, 'mogoče najti kako lažjo pot do ker so stene zgoraj izbočene, j vrha iz preprostega razloga, da Zadnjič, ko sem bil tu, sem mo-ine bi bila v tem slučaju plano-ral preveč hiteti, ker se je bli-jta tako odrezana od ostalega žala deževna doba, pa tudi sojsveta, pa se ne bi mogli tu uve-mi pošle zaloge. Iz teh vzrokov ji javiti oni izjemni pogoji, ki so je bil moj čas omejen, pa sem [tako brezprimerno zajezili splo-utegnil preiskati stene samo ka-šne razvojne zakone. Vendar kih šest milj daleč proti Vžho- pa lahko pripustimo možnost, du odtod, ne da bi se mi posre- da utegnejo biti točke, na kate-čilo najti pot navzgor. Kaj to- [rilh lahko doseže izurjeni pleza-rej hočemo zdaj storiti?” , jlec vrh, dasi ne bi bila zmož- .. ,. , . 'na težka in ne spretna žival se Mislim, da imamo sam.eno . Nedvom. pametno možnost je reke l P imamo ^ profesor Summerlee. ‘ceste ‘° J ’ . vi že preiskali vzhodno stran, \M*o, mogoce po'Z‘ odriniti moramo ob vznožju ste-!Pe'* na vr . , :ijo ou našega uiju. ne proti zapadu pa pogledati, “Odkod pa to veste, sir. je -Ni -.■i.tl," i« .u JVM'M*-rtSLTC d*",!‘,,'"l.jOi,rek„,0,dj.h».-i K—* “Planota, kakor se da sklepati, popolnoma prepričan, da res pride vam v roke. Pismu sem priložil na hitro načečkan načrt naše poti, ker bo morebiti olajšal čitateljem umevanje mojega poročila. Deveto poglavje. Kdo bi mogel to pričakovati? Zrušilo se je pa na nas nekaj groznega. Kdo bi mogel to pri* čakovati? Ne vidim nobenega izhoda iz teh neprilik. Morebi- je govoril profesor Challenger. Prepričal sem se, ko smo se približali skalovju, da ni Challenger nič pretiraval: zdelo se mi je ponekod še višje, kakor je govoril, merilo je tu in tam vsaj tne tvorbe kot posledico dviga-tisoč čevljev, in so kazale stene izrazito valovito površino, ki je značilna, kolikor vem, za bazal-nja zemeljske skorje. Nekaj sličnega se lahko vidi pri ska- po'izkušal na svojem zadnjem potovanju vse mogoče načine, i, da bi splezal na planoto, pa ne ni posebno razsežna; moramo mislim, da bi se komu drugemu jo torej obhoditi, da poiščemo lahko posrečilo, kar je meni iz-podletejo, zakaj jaz sem dokaj dober hribolazec. A takrat sploh nisem imel potrebne kako lažjo pot navzgor ali pa se zopet povrnemo na kraj, odkoder odrinemo.” “Kakor sem že v naprej poja- Maple White do vrha. Kako bi sicer mogel zagledati strašilo, ki ga je naslikal v svojem zvezku?” 1 Dalje prihodnjič) ------o------- Kupujte Victory bonde! Voznik traka. Jim Jaguish iz Omak, Wash, kaže ptiča “kingfisher,” ki se je s tako silo zaletel v stranico trnka, da se je njegov dolgi in špičasti klun zadrl en četrt palca v trdo obstransko desko; seveda je bil ptič na mestu mrtev. toda iz ten nepriua. muieui- snuicga ^ smo obsojeni, da ostanemo lonju Salisbury Crags ob Edin- i . tv 1 _nnmo ia mon. do konca življenja na tem s k r i vnostnem, nedostopnem kraju. Tako sem zmeden, da si ne morem jasno predočiti sedanjega stanja in ne kakih iz-gledov. Sedanjost se mi zdi v tej nepopisni grozi prihodnost pa kakor noč temna. Nikoli še ni bil kak človek v hujši zadregi; ni nobene možnosti, da bi vam sporočil točne zemljepisne podatke o naši ječi in tako priklical prijatelje na pomoč. Pa če bi se tudi našla prilika, da bi odposlali pomožno .skupino, bi jih doletela naša usoda, kolikor utegne sklepati človeški razum, dolgo poprej, kakor bi dospeli v Južno Ameriko. Saj smo res tako daleč od vsake človeške pomoči, kot da bi bili na luni. Ce se nam posreči, da se izmažemo, zahvaliti se bomo morali za to ilzklju- jburgu. Planota sama je men-Ša pokrita z bujnim tropskim rastlinstvom, kolikor je bilo mogoče sklepati po grmovju, ki je rastlo ob robu stene, in po visokih drevesih, ki so se Videla v ozadju. Zato pa ni bilo opaziti nobenih znakov kateregako-| li življenja. To noč sm0 taborili ik ob vznožju sten, bil je to jako divji in obupen kraj. Skale vrh nas niso bile samo navpične, temveč zgoraj tudi izbočene, tod se povzpeti je bilo pač nemogoče. Blizu nas se je dvigala samotna, visoka, špičasta skala, ka-l tero sem že omenil, kolikor sej spominjam, začetkom te povesti. Slična je mogočnemu rdečkastemu zivoniku, katerega vrh je v višini planote, čeprav je od : nje ločen po l^lobojtem prepadu. Na vrhu skale raste samotno visoko drevo. Ta špica j lil) »C uumu muiau KV , , čno lastnim močem. Vsi mo- Pa tudi planota nista na tem ji trije sopotniki so izredni ljudje, ljudje z nadpovprečnim razumom in nemajnšo pogumnostjo. To je tudi našeedino. BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABNEGA SOPROGA IN OČETA Antona Kosogiav 1U je zaspal v Gospodu dne 19. septembra 1947. Eno leto ie minilo, ko si ločil se od nas, si nas v žalosti zapustil kar ie pač težko za nas. Večni Bog Ti da] plačilo ko si trudil se m nas, Bog da], da se enkrat vsi snidemo vsi srečni nad zvezdami. Žalujoči ostali:: MARY KOSOGLAV, soproga; SINOČI, HČERE in VNUKI. Cleveland, O. 20. sept. 1948. kraju posebno visoka, mislim, da merita samo kakih pet- ali šeststo čevljev. “Tu gori,” je rekel Challenger in pokazal drevo, “sem videl pterodaktila. Povzvpel sem se do polovice skale, preden sem ga ustrelil. Mislim, da bi prišel lahko ‘dober planinec, kakor jem jaz, tudi na vrh skale, a s tem seveda se še ne bi približal planoti sami.” Med tem, ko je pripovedoval Challenger o svojem pterodaktilu, sem pogledal profesorja Summerlee j a in se mi je prvič zdelo, da pazim na njegovem obrazu nov izraz, nekaj sličnega veri na kesu. Tenka usta se niso več porogljivo smejala in’ oči so mu kar žarele od razburjenja in začudenja. Challenger je to tudi opazil in tako pričel uživati prvo, vsaj delno zmago. “Profesor Summerlee bo kaj-pa mislil,” je rekel kakor vedno nerodno in izzivalno, “da mislim, če govorim o pterodaktilu samo na štorkljo, ampak ta štorklja spada med one, ki nimajo perja, temveč usnju slično kožo, opnaste peroti in z zobmi posajen kljun.” Challenger se je pačil,'mežikal in priklanjal, dokler se ni njegov kolega obrnil in šel stran. Zjutraj, po skromnem zajtrku, kavi in manioku (Indijanska kaša iz moke kasave (krušne korenine) (štediti smo morali svojo zalogo) smo se zbrali na vojno posvetovanje, da ugotovimo, najboljši način, kako bi naskočili planoto. Challenger je tako svečano otvoril zborovanje, kot da bi bil lord-predsednik naj višjega sodišča. Da bi ga le videli, kako ■ ________________________________________ 1917 * . ..... JVaznantto m 1948 Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl moj dragi soprog in oče Coiiis Bokar ki je previden s svetimi zakramenti za umirajoče zatisnil svoje mile oči dne 12. spusta 1948. Dragi pokojnik je bil rojen v Clevelandu dne 7. aprila 1917. Pogreb se je vršil dne 16. avgusta iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in po sv. maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu prav iskreno zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi za opravljeno pogrehno sveto mašo in druge pogrebne molitve, katere je opravil za pokojnika, ter ga spremil iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče vse do njegovega groba. Za vse to naš prav iskreni Bog plačaj! Dalje prav iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter ga tako ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru. Prav iskrena zahvala tudi vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnika. Našo iskreno zahvalo naj dalje prejmejo vsi oni, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno. Enako se zahvalimo vsem onim tako številnim, ki so prišli pokojnika kropit in molit za mir in pokoj njegove duše. Prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba in onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba. Zahvala društvu sv. Jožefa št. 146 KSKJ za vso pomoč in naklonjenost. Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za tako izborno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali. Končno zahvala vsem, ki so nam na ta ali oni način kaj pomagali, nas bodrili in tolažili. Ti pa, predragi in ljubljeni soprog in skrbni oče, počivaj v miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda; duši Tvoji blagi pa večni mir in večno veselje v družbi izvoljenih. Naj Te nagradi Gospod za vsa Tvoja dela in trpljenje, ki si ga imel za nas. O, prezgodaj si zatisnil svoje miljene oči, si nas v žalosti zapustil ter odšel v večnost si. Tvoji žalujoči: BERTHA BOKAR, soproga RONALD, sin MARILYN, hči V Clevelandu zapušča mater JOSEPHINO BOKAR, brata FRANKA in MARY poročeno BLATNIK ter več sorodnikov Cleveland, Ohio, 20. septembra 1948. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2738. 114« E. Cist St. ________ ;_______ 1 mn-morLonjin^ xoiiarm-ri-'i za leto 1949 ■ pp