Izdaja Okraje! odbor SZDL Trbovlje /, Urejuje la odgovarja uredniški odbor / Odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska tiskarna Časopisno založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani / Nalov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) Z Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List Izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne in jih ne vračamo. TEDNIK 6*ev. 27. 7 dni po a vetu SEDEM DNI PO SVETU Te dni so milijoni oči uprte v London, kjer zaseda pododbor komisije Združenih narodov za razorožitev. Tudi naj-fečji pesimisti, je rečeno v Uvodnih stolpcih, največjih svetovnih častnikov, so sedaj Postali bolj »pravoverni« in Upajo, da bodo le našli izhod to vrnili človeštvu zaupanje v uiir. To je videti tudi zaradi tega, ker so Zahodne države, *tasti ameriški delegat Staesen podeli NOVE PREDLOGE o omejitvi maksimuma številčnega stanja oboroženih enot velesil. Na drugi strani pa se sliši, da so Zahodne države odstopile od svoječasnega stali-Šča, da bi moral biti sleherni napredek v smeri razorožitve-Povezan z napredkom rešitve mednarodnih problemov. Upajmo vsaj, da ta dolgotrajen sestanek ne bo zaman. SESTANEK commonwbalt Pred dnevi so se v Londonu zbrali ministrski predsedniki britanske skupnosti narodov. Sestanek je prvi po sueški pustolovščini in malo upanja je, da bo velika družina 600 milijonov ljudi rešila vsa sporna vprašanja. Številni komentatorji sodijo, da sestanek pač ne bo dal kakšnih praktičnih rezultatov, kajti razprtije med nekdaj »složno« družino so dahe* bolj kot kdajkoli resnejše. SPREJETA KONVENCIJA O 24-URNEM TEDENSKEM ODDIHU Na 40. konferenci Mednarodne organizacije dela, ki zaseda v Ženevi, so pred dnevi sprejeli konvencijo, ki določa za l)udi, zaposlene v uradih in trgovini, nepretrgani 24-urni tedenski oddih. ZOLI SE JE VRNIL Za sedaj je najdaljša povojna kriza v sosednji republiki daliji, končana. Predsednik repubtike Gronchi je namreč kratko malo ustoličil Zolija, ki je pred tednom vrnil mandat spričo tega, ker mu je manjkal glas večine. In to pomeni, da bo ministrski predsednik Zoll, kljub odstopu, do [nadaljnjega vodil krmilo, seveda * Pomočjo monarhistov,- ki so mimogrede rečeno, najhujši nasprotniki republike. USPEŠEN ZAKLJUČEK TRGOVINSKIH POGAJANJ Z EGIPTOM Ta teden se je v naši državi hiudila egiptovska trgovinska delegacija in z našimi predstavniki zaključila širok trgovinski sporazum, po katerem bo blagovna zamenjava doseg-~a vrednost 10 milijonov egiptovskih funtov na leto. Jugoslavija bo iz Egipta uvažala Voleg bombaža tudi predivo in tekstilno blago in fosfate. Izvažali pa b orno predvsem ®trojno opremo, v prvi vrsti kompletno opremo za tovarno nrodnih strojev, tovarno gradbenih okovov in nekatere dru- tovarne. MaUNOURT JE USPEL Pred dnevi je francoska po-”®hska zbornica izglasovala *®hpnlco vladi Bourgesa Mau-ourj/ja. Hkrati pa sprejela Pr»o serijo novih davkov. Trbovlje, 29. Junija 1957 PRAZNIK RUDARJEV 3. JULIJ Leto X. ZGODOVINSKI PEČAT NJIHOVE BORBE V borbi za dosego plana se slovenski rudarji nenehno trudijo, da dajejo naši industriji čimveč črnega zlata. Visoko plapolajo zastave solidarnosti ob njihovem prazniku 3. julija — prazniku rudarjev. Kakor je 1. maj praznik vseh delovnih ljudi v svetu, tako je 3. julij praznik slovenskih rudarjev, ki jih spominja na njihovo težko borbo proti kapitalizmu. 3. julij je za vse slovenske rudarje zgodovinskega in revolucionarnega pomena. V celotni zgodovini delavskih gibanj v naši državi so bali prav slovenski rudarji tisti, ki so nosili zastavo revolucije, pa najsi bodo to prve delavske stavke pred letom 1900 ali kasneje. Kako mogočne so bile sile rudarskega proletariata, se je pokazalo v pravičnem obračunu rudarjev z Orjuno leta 1924 v Trbovljah. Vse stavke v časih predaprilske Jugoslavije so dale močan pečat in poudarek revolucionarnemu gibanju slovenskih rudarjev. Dne 3. julija 1934. leta so zasavski rudarji segli po najtežji obliki delavskega boja za dosego svojih pravic. Pod vodstvom Komunistične partije so tega dne organizirali gladovno stavko, da z njo prisilijo mogotce takratne kapitalistične Trboveljske premogokopne družbe, da ustreže njihovim pravičnim zahtevam. Ne samo rudarji, tudi njihove žene, otroci in ostali so sodelovali v tej veliki gladovni stavki. Vsa javnost v Sloveniji je bila tedaj na strani rudarjev. Mogočna Trboveljska premo-gokopna družba se je takrat navidezno vdala, saj je kmalu nato svojo obljubo prelomila. Sledilo je preganjanje zavednih rudarjev in njihovih voditeljev, kar je dalo povod za nove stavke in nemire. Dasi-ravno ni bil dosežen popoln uspeh, se je rudarsko gibanje nadaljevalo še pod večjim vplivom Komunistične partije in se pozneje v vseljudski vstaji in narodnoosvobodilni borbi zmagovito končalo. Borba slovenskih rudarjev je po naši osvoboditvi pognala čvrste korenine v boju za izgradnjo socialistične domovine. Takrat so bili spet rudarji prvi v borbi za čimvečjo proizvodnjo črnega zlata, ki ga je potrebovala naša industrija in naše železnice. .Njihovo neutrudno delo ni bilo poplačano samo s tem, da so se s svojimi napori izkazaU kot veliki gra- ditelji socialistične države, temveč tudi s tem, da so v skladu z našim družbenim razvojem naše socialistične ureditve postali aktivni upravljavci svojih rudnikov. Letos bo poteklo sedem let, ko je postalo socialistično geslo: »Tovarne in rudnike delavcemU stvarnost. Naši rudarji so se v sedmih letih delavskega samoupravljanja izkazali kot zgledni graditelji socializma. Ne samo, da so se dnevno borili za večjo proizvodnjo svojih rudnikov, temveč so v skladu z našim družbenim razvojem pomagali krepiti socialistične odnose med vsemi delovnimi ljudmi. Ta boj se je razvijal v vseh mogočih oblikah družbenega upravljanja v zavesti, da ja to edina pravilna pot v socialistično izgradnjo države, ki zahteva nenehno izpolnjevanje vseh oblik naše dejavnosti v socialističnem smislu. Z neutrudno krepitvijo svojih delavskih svetov so rudarji dosegli močan gospodarski in politični uspeh. Pokazali so, da delavski sveti niso ovira, kakor so nekateri mislili, temveč pobuda za hitrejše razvijanje proizvajalnih sil in povečanje storilnosti. .Rudarji so lahko ponosni na do sedaj prehojeno pot. Kakor so se nekoč v borbi za dosego svojih pravic izkazali kot odlični borci, tako se danes trudijo, da postanejo čimboijži upravljavci svojih rudnikov. Naj živi 3. julij, dan rudarjev, praznik njihovih borb in zmag! OB LETOŠNJEM PRAZNOVANJU DNEVA RUDARJEV IN DNEVA BORCEV ČESTITAJO VSEM RUDARJEM ,BIVŠIM BORCEM, KAKOR TUDI VSEM DELOVNIM LJUDEM OKRAJA TRBOVLJE: OK ZK, OLO, ZB NOV, OKRAJNI SINDIKALNI SVET, OK LMS TRBOVLJE IN OKRAJNI ODBOR SZDL TRBOVLJE Z ŽELJO, DA BI TUDI V BODOČE VLAGALI VSE SVOJE SILE ZA IZGRADNJO. SOCIALIZMA Za dvig članstva SZDL JE POTREBNO ORGANIZIRANO DELO Na pobudo občinskega odbora SZDL Videm-KrSko eo prav te dal po vseh večjih osnovnim organizacijah Socialistične zveze razširjeni sestanki. Na teh sestankih ni povsod najboljša udeležba, vendar so zastopani predstavniki vseh množičnih organizacij in člani krajevnih odborov. Največ govora je o organizacijskem vprašanju in kmetijstvu. Vse osnovne organizacije Socialistične zveze bodo ponovno pregledale vse članstvo ln na podlagi seznamov Ugotovili, kdo še ni član SZDL. Vse prizadete bodo obiskali člani odbora in jim skušali prikazati, kakšnega pomena je ita organizacija. Vsi odbori osnovnih organizacij bodo v celoti izkoristili svoje sposobnosti pri na- biranju novih članov ln s tem dokazali, da so sposobni izvajati naloge, ki so jim zadane. Kljub temu, da trdijo predstavniki osnovnih organizacij, da imajo dober pregled nad članstvom, se le še ugotovi tu in tam vrzel, ko spregledajo kakšnega mladinca, mladinxo, ali celo svojega ožjega sorodnika, ki bi ga lahko pridobili v organizacijo. Ce bodo pravilno pristopili k ljudem, se bo prav gotovo odstotek članstva tudi po vaseh precej dvignil. Povsod se zanimajo za kmetijstvo. Razpravljajo o vlogi kmetijskih zadrug in o ureditvi posameznih vasi. S krediti, katere bodo dobili od kmetijskih zadrug, bodo izboljšali gnojne jame, naročili umetna gnojila in tako j>ovečali poljske pridelke. -a Priprave za kmetijsko razstavo v Vidmu-Krškem Vsakih nekaj let priredijo v Vidmu—Krškem gospodarsko tn kmetijsko razstavo ter na ta način prikažejo napredek v gospodarski in kmetijski proizvodnji Čeprav bo naslednja DAN BORCA - 4. JULIJ VREME ^ Čas OD 26. JUNIJA DO 10. JULIJA .Konec tekočega tedna krat-ohi ine nevihtne padavine in toditev, sicer vse do srede rv“°dnjega tedna lepo polet-- ''Teme. V grogi polovici gnhodnjega tedna ali v za-hiPrt nfl®lednjega tedna, t. j. tl ec* fi. in 10. julijem nenavad-Točno nevihtno neurje z na K-il *n deloma točo. Hkrati lasrv? °hladitev. Zatem raz-hl- W. vendar sorazmerno (N®poved priredil V. M.) Že drugič bomo letos praznovali dan borcev, ki ga obhajamo 4. julija. Častno in ponosno ga bomo praznovali, saj bomo s tem dali še več poudarka pomenu naše narodnoosvobodilne borbe in revolucije■ S tem, ko smo se odločili, da bomo vsako leto praznovali 4. julij kot praznik naših borb in zmag, hočemo ostati zvesti tradicijam in pridobitvam naše socialistične revolucije. Spominjamo se 4. julija na veliki, herojski podvig, ki so ga napravili naši prvi borci leta 1941, ko so se pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije uprli nadmočnemu sovražniku, ki je hotel uničiti našo svobodo in revolucionarne ideale jugoslovanskih narodov. Šestnajst let je od tega, ko smo odločno povedali celemu svetu, da so trde pesti naših partizanov in da hočejo jugoslovanski naroli na --vriji zemlji gospodariti sami. Po vseh naših krajih je tedaj vrelo in tlelo, kar je dobro čutil naš okupator, ki pa kljub vsemu terorju ni mogel uničiti in podjarmiti ponosnih in junaških jugoslovanskih narodov, navzlic podpori naših domačih izdajalcev, ki so se prodali sovražniku. »Raje v smrt v boju na svetih domačih tleh. kot pa živeti v suženjstvu in ponižanju!• — taka je bila takrat naša odlo- čitev. Težka je bila naša borba, težka pot, ki so jo naši narodi morali prehoditi tista strašna leta, toda pod vodstvom legendarnega junaka Jugoslavije tovariša Tita in Komunistične partije so naši hrabri sinovi in hčerke zmagali in uspeli. Uspeli smo obnoviti požgano in porušeno domovino, uspeli zgraditi našim ljudem nove domove v socialistični Jugoslaviji. Uspelo nath je zgraditi nove tovarne, nova naselja in še vrsto drugega, in kar je največ — uspelo nam je skovati novega človeka, ki v no- vih pogojih pogumno in vztrajno gradi socialistično družbo. Ko praznujemo 4. julija dan borcev, ne bo to samo spomin na uspešno izvršeno borbo naših narodov proti nasilnemu sovražniku, temveč bo hkrati tudi pregled naših uspehov, pregled našega dela v borbi za mir in za prijateljsko sodelovanje z vsemi narodi tn državami na svetu. Z vsemi, ki so dobre volje, se bomo tudi v bodoče borili za častno in enakopravno sodelovanje ter mir in prijateljstvo v svetu. Naj živi praznik vseh borcev — 4. julij! - Iz Zagorja 105 najboljših nagrajenih Prejšnjo soboto je predsednik zagorske občine tov. Lukač sprejel najboljše učence in dijake z vseh zagorskih šol ln jim čestital k njihovim uspehom v preteklem šolskem letu ter jim Izročil praktične nagrade Nekateri, zlasti iz oddaljenejših vasi, še sploh niso bili v Zagorju. Drugi pa so se spet drugače veselili snidenja s svojimi šolniki In funkcionarji ljudske oblasti. In tretji so vedeli. da jih bo tov. predsednik občinskega ljudskega 'odbora nagradil. To je bilo snidenje 105 naj- boljših učencev tn dijakov iz vseh šol zagorske -'•'Mne. Prišli eo najboljši med naj polj Šimi in nič čudnega torej, če jim bo ta dam oetal v nepozabnem spominu. Predsednik Lukač jim je v kratkem nagovoru povedal, kako gre vse naše delo za tem. kako omogočiti njim kar najlepšo mladost. Potem se jim je zahvalili! za pridnost v šoli ln vsakega nagradil s knjižnim darilom. Kasneje se je mladež zbrala ckrog miz in za vsakega je bilo dovolj slaščic. (v) Prtluliik Tito no Ionoma 91 »Zelo sem srečen, da lahko danes tu pozdravim udeležence prvega kongresa delavskih svetov in vam želim mnogo nspehov tako v razpravi kakor tudi v sprejemanju sklepov, koristnih za nadaljnji razvoj proizvodnje za same proizvajalce in vso našo socialistično skupnost. To so bile uvodne besede predsednika republike tov. Tita, ki jih je izrekel 1762 delegatom delavskih svetov lz vse naše domovine v veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu ob začetku zgodovinskega kongresa, v torek, 25. Junija 1957. Nato je tovariš Tito govoril o uspehih tn ustvarjalnih sposobnostih naših delovnih ljudi in poudaril, da so ti opravili izpit odlično. »Ko govorimo o naših težavah ln pomanjkljivostih v delavskem samoupravljanju, jih moramo primerjati z ogromnimi pozitivnimi uspehi, doseženimi v tem kratkem obdobju sedmih let. O tem je treba govoriti tudi tu, na tem kongresu, da bi lahko bolj nazorno videli, da so naši delovni ljudje odlično opravili izpit pri tem velikem dela socialistične isgradnje. Nekateri govorniki dogmatizma sumljivega porekla izpodbijajo vrednost našega sistema delavskega samoupravljanja, ki ga imenujejo anarhijo in podobno. Zaradi tega pa ne čutimo prav nobene potrebe, da bi Iz marksističnega vidika, teoretično utemeljevali pravilnost ln izredno učinkovitost našega sistema delavskega samoupravljanja, ker je v praksi dokazal svojo popolno veljavo. Uspehi govore sami zase.« Tovariš Tito je nato dejal, da ne nameravamo vsiljevati tega našega sistema nikomur, kakor nam to dostikrat očitajo, toda dolžni smo ga braniti pred tistimi, ki so za ta dejstva gluhi ln »lepi, ki nočejo videti stvarnosti v naši deželi. Govoril je le o tuji kritiki našega notranjega razvoja, ob zaključka pa je dejali »Prepričan sem, da Je vam vsem Jasno, da mora dati ta kongres nove, še močnejše pobude za nadaljnje razvijanje in izpopolnjevanje delavskega samoupravljanja. Eno najbolj bistvenih vprašanj je povečanje delovne storilnosti in še boljša organizacija proizvodnje. Razume se, da moramo čimprej povsem odstraniti tiste elemente, ki niso spodbudno vplivali na povečanje delovne storilnosti in ki so še zmerom ovira, da bi se ustvarjalne sposobnosti ln pobuda delavcev razvile v vsem obsegu. Ko govorimo o večji delovni storilnosti, moramo hkrati misliti tudi na zboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Ne mor remo venomer apelirati na zavest delavcev, naj čimveč proizvajajo, ne da bi pri tem tudi sami čutili sadove svojega prizadevanja v večjem nagrajevanju in boljšem standardu. Zdaj je to že možno, ker lahko zdaj Investiramo tn gradimo nove tovarne in podjetja v zmernejšem tempu. Ob tej priložnosti moram poudariti, da gredo ponekod z novimi investicijami spet pretirano v širino, čeprav smo sklenili, da jih bomo zmanjšali, da bi lahko dali več za življenjski standard. Menim, da tn morejo In morajo imeti več vpliva in kontrole prav naši delavski kolektivi. Delavski sveti se morajo ukvarjati ne samo s tehničnimi problemi proizvodnje, marveč tudi z gospodarskimi vprašanji tako samega podjetja, kakor tudi s širšim — s problemom trga in drugimi. Znano nam je, da nek: terl voditelji podjetij ponekod kratijo to pravico delavskim svetom, delavci pa spet prelahko popuščajo takšnemu nepravilnemu obravnavanju njihove vloge. Takšna nepravilna gledišča je treba odstranjevati z večjo odločnostjo.« kmetijska razstava šele leta 1959, so se pričele nanjo kmetijske zadruge, posamezni kmetijski proizvajalci in kmetijski strokovnjaki že načrtno pripravljati. Začeli so že zbirati material, razne fotografije in drugo, tako da bodo lahko prikazali napredek. Tej razstavi pa bo posvetili posebno skrb pripravljalni odbor, sestavljen iz samih kmetijskih strokovnjakov. Ze sedaj- imajo v načrtu, da bodo na razstavi s fotografijami prikazali različne laze obnove, razvoj svinjereje, perutninarstva, živinoreje, semenske službe, zatiranje sadnih škodljivcev itd. Ta razstava bo vsekakor pri-papvogla k dvigu kmetijstva, saj si bodo kmetijske zadruge kakor tudi zadružno posestvo in privatni kmečka proizvajalci, prizadevali, da letos pridelajo res kvalitetne pridelke, katere bodo lahko razstavljali. —a VEČER glasbe in petja V VIDMU-KRŠKEM Preteklo soboto je v Vidm.it-Krškem gostovala na bazenu Tovarne celuloze in roto papirja »Svoboda« iz Trbovelj II s svojo mladinsko godbo na pihala in mešanim pevskim Zborom. Trboveljska »Svoboda« je bila gost domače »Svobode* in sndikalne podružnice Tovarne celuloze in roto papirja. Na bazenu se je okrog 8. ure zvečer zbralo mnogo ljubiteljev glasbe in petja, ki so bili prav zadovoljni z nastopom pevskega zbora, ki je, čeprav okrnjen, lepo izvajal koncert starih slovenskih pesmi. Tudi koncert mladinske godbe so posltijalci toplo pozdravili in izrekli željo, da bi jih pevci in godbeniki še kdaj obiskali in nasprotno, da bi se tako vezi med »Svobodo« v Vidmu-Krškem in »Svobodo« v Trbovljah II 2 medsebojnimi gostovanji in srečanji še bolj utrdile. OTVORITEV KOPALIŠČA V TRBOVLJAH Trboveljčani bodo letos praznovali dan rudarjev in dan borca z raznimi kulturnimi hz športnimi prireditvami tri dni. V torek, 2. Julija zvečer, bo v dvorani Delavskega doma slavnostna akademija a pisanim sporedom, naslednjega dne zgo-tlaj zjutraj budnica, nato skupen izlet rudarjev in ostalih na Partizanski vrh, popoldne ob 15. pa bo otvoritev težko pričakovanega odprtega kopališča. 4. julija — ob dnevu borca pa bo glavna slovesnost na Katarini nad Trbovljami, .kjer bo tudi odkritje spominske plošče. I OB RUDARSKEM PRAZNIKU PRISRČNA SLOVESNOST MLADIH ZAGORSKIH RUDARJEV (PcJzcitflje buči i Rudar bili, ja ponos vtnctrr Snt r r\r»nnr v mr cvntTii nAtT vir Ali niMTCATft TTDTTPVn P A7.STAVO. Stan rudarski, bodi nam pozdravljen, stan rudarski, to je naša strast. Tri ure bom k nap med knapL Zdaj - smo na dvorišu pred rovom zbrani že vsi. Zamišljeni, resni, še-gsvi. Tonetu — pravijo — ne pomeni jama ničesar. Ze dvajset let je v njej ko doma, zato si tudi tega dne ne dela skrbi. Kadi zadnji čik, govori In se smeji. Ura je pet in petinpetdeset minut Neštetokrat sem gledal te ljudi, ko so hodili in odhajali s žihta. Stari in mladi. Mišičasti in pogumnih pogledov. Danes jih spet opazujem in občudujem. Bolj kot kdaj koli doslej. dne, ko je prvič zlezel v rudarski gvant, dobil lampo in se spustil s stotino drugih v rov. Ne bi mogel trditi, da se je bal, a njegov pogled tudi ni bil tako veder kot sicer. Kako? sem ga vprašal, ko sva se spet srečala pod soncem. — Gre. Ni lahko. A če je oče zdržal nekoč, bom jez tudi danes. Res je zdržal. Ostal-je zvest jami, ki je včasih že bomo preživljala deda in očeta. Postal je dober rudari • ' Janez je pred štirimi leti zadnjič premeril rov. Po štirih križih kopanj« v šahtih in luknjah domačih in tujih jem je odšel v pokoj. Danes po- KRATEK ODDIH PO TEŽKEM DELU. RUDARJI PRI ZASLUZENI MALICI Z mnogimi sem sl segel tudi v roke. težke in tuljave so. Kramp in lopata, pa premog, ki ga tono za tono trgajo ti čmi vragi več sto metrov pod zemljo, seveda ni šala. Obul sem gumijaste škornje kot vsi ostali. In oblekel platneno srajco, dobil šlemzin plavo obleko Z V roki ner. irno binglja svetilka. Zdaj zdaj si bomo želeli: SrečnoI In se zagrnili v globoko temo. Spominjam se znanca in tistega gosto obuja spomine na tista težka; a včasih tudi lepa leta, ki jih je preživel v knapovski bratovščini, več v temi kot na svetlem. Njegova stara usta povedo, kje vse je ril za premogom: v Trbovljah in Hrastniku, nato na Prajzovskem in v Franciji, pa spet v Trbovljah. Spominja se hudih štrajkov in drugih borb za tisto, kar jim je Šlo. Največ M vi v spominih na jama Nekateri se čudijo, a cm pravi: — Ko okusiš vse zle in težave podzemeljskega dela, tovarištvo, ki je tu, pesem huntov in krampov, se vsega tega nehote okleneš in ga nikoli ne zapustiš. • Podzemlje buči. Večna pesem huntov in vrtalnih kladiv, detonacije eksplozij, klici rudarjev. Tema, povsod strašna in črna tema, ki > kdaj pa kdaj razparajo svetilke rudarjev. Vroč zrak in plini. V potu kopajoča se telesa rudarjev. Pri vsakem udarcu nova plast dragocenega kamna. Stojke. Lesene . in železne. Da se ne sesuje rov. Nevarnost, ki preži na vsakem koraku. In spet rudarji, ljudje kot stotina drugih, ki so jim te globine vsakdanji kruh. Zemlja, sonce in domači so zdaj več sto metrov nad nami. Vsak čas prihajajo na svetlo novi vozički premoga. kot nekoč, ko so bili naši rudarji prvi v borbi za obnovo porušene domovine, in več kot takrat, ko je črno zlato naše zemlje delalo profite tuji gospodi. — Najteže je na mokrem, pravijo rudarji kopljemo se v znoju, »hkrati nam kaplja s stropa na razgreta telesa mrzla podzemna voda. Kot bi kalili jeklo... In dositi laže tudi ni na vročem ... Danes je delo v jamah bolj varno, povsod skrbe za to posebne komisije. In vse to rudarji hvaležno občutijo. Ko se vračamo meter za metrom proti, površju, mi je pri srcu čedalje laže. Prav pa šele zadiham, ko pridem spet v lep, sončen poletni dan. • Slabe tri ure sem knap med kna-pi. Med tistimi, ki jih vsek dan srečujemo in skoro nič ne poznamo. Dodobra sem se spoznal z njimi in njihovo jamo. Njih delo ni pesem. Trše je, kot si moremo misliti. Trda so tudi njihova telesa, besede in roke, ki nam kopljejo premog rodne zemlje, da nam ni pozimi mraz, da lahko tovarne in stroji in vlaki nenehno teko. Zato jim zakličimo danes na ves glas v zahvalo in v pozdravi -jak PREJŠNJO SOBOTO SO ZAGORSKI MLADI RUDARJI-GOJENCI RUDARSKO - KOVINARSKE SOLE ODPRLI V SVOJIH UČILNICAH OKUSNO UREJENO RAZSTAVO, NASLEDNJI DAN PA V DOMU TVD »PARTIZAN« PO KRATKEM KULTURNEM PROGRAMU, RAZVILI SE SVOJO ZASTAVO DELOVNI KOLEKTIV KRMELJSKEGA RUDNIKA Prejšnjo soboto »o zagorski mladi rudarji-gojenci Rudarsko -kovinarske šole odprli v svojih učilnicah okusno urejeno ratr,-stavo, naslednji dan pa v domu TVD »Partizan« po kratkem kulturnem programu razvili še svojo zastavo Na ta svoj resnično velik dan so se mladi zagorski rudarji temeljito in z veseljem pripravili. Prvič so tokrat zaključili letošnje šolsko leto, drugič pa so odprli razstavo svojih d«1! oziroma svojega učenja in tretjič razvili svojo zastavo. Razstava je nazorno prikazala razvoj in delo Rudarsko-kovi-nareke šoLe ves čas obstoja. Posebno zanimiv je bil rudarski oddelek, kjer so mladi rudarji prikazali, kako se učijo teoretičnih predmetov v učilnici in kako praktičnega dela v jamah. Prav tako ostala oddelka. Posebno velja to za mlade kovinarje. Njihovi izdelki razodevajo, da so j:ih delate ljubeče ro-- ke, torej mladi ljudje, ki so se z veliiko voljo lotili svojega • poklica. V nedeljo je celotna šola šla v sprevodu, z rudarsko godbo na čelu, do ŠD »Proletarca«, nato pa v prostore TVD »Partizana«, kjer so izvajali kratek kulturni program. Mnogi zagorski rudarji in gostje, med katerimi smo videli tudi podpredsednika okraja tov. Burkeljca, predsednika občine tov. Lukača in pokrovitelja zastave inž. Za-bovnika, so morali ugotoviti, da se godenci to šole pridno udejstvujejo na kulturno prosvetnem področju. Po programu je inž. Zatbovnik —direktor zagorskega rudnika razvil res lepo rudarsko zastavo in jo predal v trajno last Rudarsko -kovinarski šoli. Zastaven mladinec - gojenec šole je v kratkih in jedrnatih stavkih povedal, da je ta dan za vse gojence velik praznik, saj so med prvimi tovrstnimi šolami v Jugoslaviji dobili svojo lastno zastavo. Obljubil je, da bo šola tudi v bodoče vzgajala skrbi za napredek Krmelja in okolice Na poti v Krmelj smo srečaval; rudarje, ki so hiteli na delo v rudnik. Nekateri so imeli že dolgo pot za sabo. V teh vročih dneh seveda to ni nič prijetnega. Marsikoga že pot zelo utrudi, a kad šele naporno delo v jamli. Toda nekateri imajo tudi zemljo, ne kateri garajo v prostem času. Marsikdo je, preden je odšel na delo v rudnik, koeil na travniku ali opravljal kako drugo naporno delo, ki ga je tako izčrpalo, da se bo nujno odrazilo tudi v učinku dela v jami. To Je resen problem, ki pa ga v Krmelju ne bo mogoče km a. lu rešiti. Ko simo prispeli pred uprav- Bežno srečanje s senovškim rudarjem (ALOJZ VUCNIK PRIPOVEDUJE) Krepko ava «i stisnila desnici in zdelo te mi je, da so se mu blage, plava oči za hip zaiskrile, ko se mmu razložil, kaj bi red zvedel. Pripovedoval Je! 17 pomladi je štel ko je prišel k senov-ikim rudarjem. Pravzaprav na separacije, ker je za borih 30 din osem ur na dan zbiral premog. Lojze se je še dobro spominjal, da no takrat - leta 1929 - delali v rudniku s polno paro, ker Je šel pač premog dobro v denar. Naslednja leta so mu minila v večnem delu, v jemi, organizaciji in »Svobodi. 1930 leta eo ustanovili fond za nakup ALOJZ VUCNIK rudarskih glasbil, Ftotem eo ustanovili rudarsko godbo, ki je štela 28 godbenikov. Sk'aje je godba dobro delovala, ker pa Vodstvo rudnika ni bilo naklonjeno mladim godbenikom, jih je ob prvi redukciji kratko malo odpustilo. Znjimi vred pa Še nekaj vnetejših Svobo-darjev. Kajpak se je s tem malone prenehalo vsako družbeno življenje in tudi godba sc potem dolgo časa ni opomogla. Sele neki učitelj je kasneje godbo poživil. In ker je takrat oživela tudi organizacija rudarjev, zlasti pa so se rudarji trdno oklenili svojih zaupni- kov. Kriza je trajale dokaj ča-sa. Lojzu se je čelo nabralo v gube, ko je pripovedoval, da so tiste čaee delali po dva, tri šibite na teden in reztime kruha so bile zelo tanke. Po letu 1933 se je obrnilo na bolje. Pričela se je ogorčena borba med organizacijo rudarjev in- nekaterimi osovraženimi protidelavakimi organizacijami. Takrat so prodali tudi senovški delavski dom, ki ga je kupil takratni senovški župnik. Ker so se bližale volitve, je omenjeni župnik dejal, da ge bo poklonil Jugorasu, če bo le-ta zmagal na volitvah. No, te se ni zgodilo, in župnik ga je za smešno ceno prodal nekdanji TPD. Najbolj se Lojze spominja revolucije. Takoj leta 1842 se je vključil v aktivno delo proti okupatorju, leta 1944 pa je odšel med borce. Bil je v junaškem Kozjanskem odredu in tam opravljal funkcije komisarja glasbe. Takoj po vojni so ga izpustili iz armade zaradi bolezni. Postal je član komiteja Pariti« Ln do leta 1946 na okraju V4-dem-Krško. .Spet se je vrnil k rudniku in postal paznik. Leta 1949 pa je postal celo rudniški obratovodja in tako postal prvi delavec, ki mu je mlada ljudska oblast zaupala tako odgovorno mesto. Lojze pa je bil celo predsednik senovške občline. To so biti časi nenehnega dela, morečih skrbi in tudi velikih uspehov. Takrat je senovški rudar delal kot za stavo, zavedajoč se, da domovina potrebuje mnogo, mnogo premoga. In Lojze je v tem času tudi zbolel in moral je predča. sno t. dela. Radostno se spominja tistih velikih dni, v teh spominih pa je tudi kaplja grenkobe, kajti odmerili so mu tako majhno Invalidnino, da upravičeno pričakuje realnejše in pravičnejše ocene svojega dolgoletnega dela. Mi mu želimo uspeha! x (v) no poslopje rudnika, smo videli, da ga obnavljajo. Krmelj bo e tem dobil spet lepšo podobo. Direktor rudnika mi je pozneje v pisarni povedal, da je še marsikaj v načrtu za napredek Krmelja in okolice. Tako bodo kmalu začeli z izgradnjo zdravstvenega doma, ki je tako nujno potreben za uspešen razvoj zdravstvene službe. Pobudo za to je dal seveda rudnik, ki bo tudi prispeval znatna sredstva. Razen njega pa bosta prispevala sredstva za zdravstveni dom tudi Zavod za socialno zavarovanje in občina. Potrebno bo, da bodo k zgraditvi tega dotna iprispevalti tudi prebivalci Krmelja in okolice, ki v tem pogledu nikakor ne bi smeli stati ob strani. Treba je vedeti, da dom ne bo koristil samo rudarjem ln njihovim družinam, ampak tudi številnim kmečkim družinam in drugim. Zdravstvena postaja bo namreč delovala na področju, kjer živi okrog sedem tisoč ljudi. V Krmelju bodo naposled uredili tudi vodovod, ki sicer že obstaja samo da ljudje nimajo nobene koristi od njega, ker primanjkuje pitne vode. Sedaj bode uredili novo zajetje in tako končno usposobili vodovod za koristne namene. Kako zelo je potreben vodovod tudi rudniku, zgovorno priča to, da rudniška kopalnica uporablja potočno vodo, kar seveda ni higienično. To se malo čudno sliši, ker vemo, da je kopalnica zelo moderno urejena in ustreza vsem predpisom. Zaradi tega je res že skrajni čas, da v Krmelju enkrat za vselej rešijo vprašanje zdrave pitne vode, kar bo kraju samo v koristi OBVESTILO Svet »Svobod« in prosvetnih društev okraja Trbovlje sporoča, da potujoči kino zaradi tehničnih vzrokov ln zaradi letnih dopustov do L avgusta t. 1. ne bo obratoval. Od 1. avgusta 1957 p« bodo spet redne predstave potujočega kina. Uprava. ’>eaeseee»eeieaeessee«saesaeeaese»eeeeeeasse««aM»ee»easMM»' 1 mlade rudarje, kovinarje ln električarje v zavedne in delovne ljudi, kit bodo jutri prevzeli odgovorne naloge starejših delovnih ljudi. Omeniti velja še besede inž. Cihelke—predsednika šolskega odbora Rudarsko - kovinarske šole, ki je poudaril, da se je šolski odbor kot družben organ docela uveljavil in skupno z vodstvom šole jrešil marsikatero zapleteno vprašanje. Zdaj, po dvanajstih letih ob- stoja, se tej šoti obetajo lepS časi. Videti je, da bo konec stiskanja po pretesnih in že malone nemogočih prostorih. Se letos bodo začeli graditi nove šolske in internatske prostore, in generacije, ki bodo v bodočih letih prihajale po znanje, bodo živele in se učile ob mnogo lažjih pogojih. Naši rudniki potrebujejo mno* go kvalificiranih rudarjev. I® biti danes rudar, je ponos. m S 15. SEJE ODBORNIKOV OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LO TRBOVLJE Večja stimulacija za večjo storilnost Obširen dnevni red — Sprememba družbenega plana -* Proračun je zmanjšan za 25,299.000 din — Sprejeli so več sklepov —Skupno sejo obeh zborov je vodil podpredsednik Vikto* Burkelje , Na zadnji seji okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah je bila dokaij živahna razprava. Četudi sprememba družbenega plana in proračuna omogoča občinam boljše pogoje, niso bili vsi zadovoljni. Prav tako pa spremembe okrajnega družbenega plana omogoča večjo stimulacijo za večjo storilnost m produktivnost v gospodarskih organizacijah. Družbeni plan okraja Trbovlje predvideva ob. činam in gospodarskim organizacijam večjo samostojnost. V svojem poročilu je podpredsednik OLO Tf bovl j e tov. Viktor Burkelje poudaril, da je bila potrebna sprememba okrajnega družbenega plana tn proračuna tudi zato, ker »o bile z zveznimi in republiškimi predpisi iz* vršene spremembe 0 načinti razdelitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij, ki močno vplivajo na sestavo okrajnega družbenega plana 10 proračuna. Povečala so se sredstva pbdjetij in ljudskih odborov na račun zmanjšanja sredstev federacije, spremenili s® se pa tudi viri sredstev okrajnega ljudskega odbora in ot>< črnskih ljudskih odborov. Po zanimivi in dokaj glasni razpravi o družbenem planu ta proračunu je bil sprejet proračun Jn družbeni plan okraja. Na tej seji so odborniki sprejeli vrsto sklepov in odlokom ter imenovaali več komisij. Ko sva z direktorjem tako govorila o skrbi za delovnega človeka, je pogovor nanesel tudi na stanovanjsko izgradnjo. Zvedel sem, da je rudnik lani zgradil tri stanovanja, letos pa so v izgradnji nadaljnji štlilrjje stmnovanjski prostori. To je seveda v primerjavi s potrebami malo, toda kaj hočemo, ko p« ni dovolj potrebnih sredstev. Zadnje čase se je v rudniku precej izboljšala tudi hi-giensko-tehnična zaščita dela. To je občutno vplivalo tudd na zmanjšanje nesreč pri delu, ki jih po številu sicer ni manj kot prejšnja Ihta, toda Če računamo, da se je povečalo tur* število zaposlenih, ugotovimo vendarle znaten napredek tudi v tem pogledu. Na koncu sem pobaral tovariša direktorja, da mi nekaj pove še o Izpolnjevanju gospodarskega načrta oz. proizvodnega plana rudnika. Takoj sem opazil, da o tem ne želi govoriti, ker je na polovici leta res težko reči kakšen bo uspeh na koncu leta. Sprijaznil sem se z njegovo iziavo, da bo rudnik v letošnjem letu dosegel proizvodnjo ketkor še nikoN doslej. MEHANIZACIJA NAŠIH RUDNIKOV POMENI OLAJŠANJE DELA NAŠIM RUDARJEM V NEDELJO V ZELENI LOG Med številnimi lepimi izletnimi točkami, s katerimi razpolagajo revirčanl, je tudi Podmeja nad Trbovljami. Tamkaj imajo tudi naši lovci skromno lovsko kočo. Zaradi mikavnosti .tega predela in važnosti kot-prometnega križišča pa so se lovci odločili, da bodo svojo kočo razširili ter nudili mimoidočim kakor tudi potnikom z avtomobili primemo gostišče. Za dosego tega cilja bodo lovci priredili v nedeljo-30. junija, na Podmeji lovsko planinsko rajanje a pisani* sporedom, ki bo trajalo celi dan. Gostje bodo postreženi Z dobro kapljico in jedili, med njimi s srnjakom v omaki« Seveda bo tamkaj tudi plesišče, nagradno streljanje itd« Obisk tega rajanja bo omogočen vsakemu z avtobusom, ki bo vojil od 14. ure dalje na Podmejo Izpred restavracije na Vodah. Trboveljčani in okoličani! Podprite a številnim °b** skopi lepo zamisel naših lovcev. Na svidenje v zelenem logul J. ®* = NAŠ KOMENTAR = Italijanska slepa ulica V Rimu eo sporočili, da Je predsednik Italijanske republike Gronehl ponovno ustoličil vlado Izdanega Zollja, demokrščanskega prvaka ln znanega antifašista, ki pa ga razen demokristjanov podpirajo le monarhisti ln fašisti. S tem naj bi bila Italijanska vladna kriza uradno rešena; kdor pa misli, da Je to res, se hudo moti. Zadnja leta Je v Italiji vladala tako Imenovana štlrlstrankarska vladna ko-/ allelja demokristjanov, socialnih demokratov, liberalcev ln republikancev, za katero so bili značilni konservativni kompromisi, ki zo onemogočili vsako resnejše prizadevanje za rešitev težavnih problemov na zoclalnem In gospodarskem področju. Zaradi tega Je ta koalicija propadla. Po njenem razpadu sta ostali le dve možnosti: vlada s socialnim programom, ki so jo predpisale levičarske stranke. Demokristjani so spočetka še vedno upali, da bodo obnovili propadlo koalicijo, ker se zaradi notranjih trenj niso mogli odločiti niti za prvo In niti za drugo možnost. Njihove nade pa so se Izjalovile. Zoll Je moral sestaviti enobarvno drmoltrščansko vlado. Italijanska krščanska demokracija pa v parlamentu nima večine In zalo Je morala Iskati podporo pri drugih strankah. Meščanske stranke sredine Jo niso hotele podpreti (ker se niso stri- njali s programom nove vlade ali pa zato, ker niso bile v tej vladi). Zoll pa je sam odklonil podporo fašistov ln delavskih strank. Tako so torej ostali le monarhisti in s njimi Je Zoll povezal usodo svoje vlade. Fašisti pa so hoteli izkoristiti ugodno priložnost; sklenili so, da bodo glasovali za Zollja In tako ponovno pridobili nekaj vpliva v političnem življenju Italije. Zoll je znan antifašist. Fašisti so ga obsodili na smrt In le srečnemu slučaju se lahko zahvali, da se Je rešil. Je tudi antimonarhist, Iskren republikanec; o monarhistih sodi, da niso demokrati. Vendar Je bil pripravljen sprejeti podporo monarhistov. Podporo fašistov pa je odklanjal. V senatu je za Zolijevo vlado glasovalo 132 senatorjev, 93 Jih je bilo proti, ki pa so sc glasovanja vzdržali. Za vlado so glasovali demokristjani, monarhisti In fašisti. Stranke levice so očitale Zoll Ju: »Zmagali ste s podporo fašistov!« Zoll pa je odgovarjal: »Odklanjam podporo fašistov. Sicer pa Imam večino tudi brez njihovih glasov.« In res je Imel večino, vendar zelo majhno. Potem je Zoll predstavil svojo vlado poslanski zbornici. Spet je dejal: »Izjavljam, da bom — ne glede na rezultate glasovanja — tudi tukaj takoj odštel glasove fašistov, ln pripravljen sem, da na osnovi tega ukrepam, pa čeprav bi to pomenilo, da bom moral odstopiti.« Fašisti so ga zaradi tega ostro napadli, vendar so glasovali zanj. Dobil je tod! glasove demokristjanov •n monarhistov. Ko zo glazove prešteli ln odšteli fašistične Je Imel Zoll le en glas večine... Drugega dne pa so nepričakovano ugotovili, da so se pri štetju glasov zmotili ln da vladi — če bo še nadalje odklanjala 24 fašističnih glasov — manjkata dva glasova. In £°U je odstopil. Demokristjani so sedaj zadolžili svojega prvaka Merzagora, naj spet poskuša obnoviti štlrlstrankarsko koalicijo. Mož ni uspel In Je vrnil mandat. l*o njegovem neuspehu se je s krizo •poprijel sekretar demokrščanske stranke Fanfani ln tudi on ni mogel »obuditi mrliča, ki bi ga bilo treba člmprej pokopati«, kot pravijo o stari vladni koaliciji levičarske stranke. Končno je predsednik republike Gronehl vnovič ustoličil Zollja ln njegovo vlado ter mu naročil, naj predloži parlament svoj program. Krščanska demokracija je lorej pri reševanju vladne krize skušala najprej obnoviti staro zavezništvo, potem se Je odločila za sodelovanje t desnico, spet Je skušala oživiti koalicijo centra ln spet se je odločila za sodelovanje z desnico. Ta »clk-cak« linija demokr-ščanskega vodstva odkriva hudo krizo o največji Italijanski stranki, v kateri se večina članstva ogreva za socialne ter gospodarske reforme In za nedelovanje z levico, voditelje pa velekanital In Vatikan vedno bolj vlečeta v desničarske vode. In tako bo Zoll kljub svojemu odstopu In protifašistični ter republikanski prepričanosti še nadalje krmaril Italijansko vladno ladjo s pomočjo najhujših sovražnikov republike Italije — fašistov ln monarhistov. Pričakovati Je, da se novi vladni zavezniki ne bodo zadovoljili le s pasivno podporo vlade Ir. da bodo kaj kmalu postavili svoje konkretne zahteve. In tako bo Zolljeva vlada slej ko prej popolnoma zajadrala v desničarske vode. Veliko vprašanje pa je, koliko časa bo Zoll sploh vztrajal v tem absurdnem položaju. Ne smemo pozabiti, da bodo v Italiji kmalu parlamentarne volitve In da večina demokrščanskih volivcev ni naklonjena sodelovanju s skrajno desnico. Desničarska vladna orientacija torej demokristjanom ogromno škoduje, pa ne samo demokristjanom, ampak vsej Italiji. Zolljeva vlada ni rešila vladne krize; plava v tej krizi In ne bomo *e čudili, če se bo kmalu potopila. V dolini Bobnarice Predsednik Brečko občanom Hrastnika Na naše vprašanje, kaj bi ob priliki občinskega praznovanja hrastniške doline predvsem povedal svojim občanom, nam je predsednik Stane Brečko Odgovoril takole: Predvsem — da predvsem — bi se rad zahvalil hrastniškim delovnim kolektivom za zelo uspešno izvajanje proizvodnih nalog, seve, z željo, da bi tudi v bodoče krepili in razvijali delavsko samoupravljanje. Moram reči, da sem zelo vesel — kdo ne bi bil! — ko vidim in slišim, kako se vse več delavcev-upravljavcev močno zanima ne zgolj za svojo tovarno, podjetje, ustanovo, marveč za celotno jugoslovansko gospodarstvo, zavedajoč se, da je to bistvenega pomena za njihovo tovarno ali podjetje. Želel bi, da bi vse dragocene izkušnje, ki so si jih pridobili v tem svojem dosedanjem delu, s pridom uporabljali vnaprej in da bi prenašali svoje izkušnje na sosednja, zlasti uslužnostna podjetja. In ker je delavsko samoupravljanje zelo ozko povezano z družbenim upravljanjem, moram izkoristiti to priložnost in povedati, da so v naši občini na tem področju dosegli dokajšnje uspehe. Ne želim nič drugega, kot to, da bi družbeno upravljanje krepili, da bi se vanj vključilo tudi čim več žena in končno tudi mladina, kar bo porok nadaljnjih še otipljivejših uspehov. Naša vas je v zadnjem letu dosegla viden napredek. Občinski ljudski odbor budno zasleduje razvojno pot vasi in lahko rečem, da imamo na vasi dobre ljudi, ki so to neštetokrat dokazali. Lani in letos je bilo zgrajenih nič koliko vaških poti, v načrtu so gradnje vodovodov, gasilskih domov, cest in podobnega. Zal moram povedati, da vse to veliko delo ni bilo zadosti registrirano, se pravi, da velika večina občanov ni vedela za njihovo delo. Naša mladina se je v tem šolskem letu pridno učila, kar bodo nedvomno pokazali učni uspehi. Zategadelj jim lahko rečem samo: nadaljujte s svojim delom, vsakršno znanje bo naša skupnost nujno potrebovala. Končno moram apelirati na zavest naših občanov, naj se nikar ne hudujejo, če v tem času še nismo zmogli vsega, zlasti komunalnega dela. Sodim pa, da smo v tem času dosegli le nekaj uspehov, čaka nas pa kajpada ravno v letošnjem in prihodnjih letih mnogo dela, da bo naša dolina lepša in dostojnejša velikih naporov, ki jih občani vlagajo za svoj kraj. Če se bo sodelovanje naših podjetij do komune še, v bodoče razvijalo kot do-, slej, menim, da ne bo vprašanja ali problema, ki ga ne bi zmogli zadovoljivo rešiti. Želim vsem delovnim ljudem hrastniške občine, vsem občanom, najlepše k praznovanju našega občinskega praznika, da bi polnoštevilno prihajali k prireditvam, ki so jih pripravile množične organizacije in društva, da bi za krateh hipec pozabili na velike in majhne skrbi in naslednji dan sproščeni in vedrih lic odšli na delo. franc zaletel, upokojeni steklar: .SEJE SMO IMELI KAR POD MOSTOM11 Hrastniške steklarje, slasti rilajše, bo prav gotovo zanima-lo> kako so sejali seme organi-**®Ue — kako so nastajali prvi I**netkl današnje sindikalne or-Kanjzacije v njihovi tovarni — hjihovi predniki. Evo utrinka % ust osivelega in še upokojenega steklarja Franca Zaletela, **teremu poteka že nad 50 let tianstva v sindikalnih organizacijah. Del sl Je prst na čelo, kot da "i hotel povedati kar najbolj hatančno. »Veste, začel sem de-5**i leta 1904 in takrat Hrastnik ** ni bil takšen, kakršen je da-°el. Leta 19,06 smo ustanovili organizacijo. In ker so nas žalovali, smo imeli seje kar pod ■Uostom pri železniški postaji. '*ega skupaj nas je bilo petde-***■ Naše seje so bile trn v beti žandarjem. Nekega dne so j*16 Poiskali in odgnali v Celje, *l«r sem bil zaprt šest tednov. *n kako je padalo, padalo po *>«ih plečih! »Starček sl Je del »oke na hrbet, kot bi podoživ-preživete bolečine. Ves se je razživel in nam, ki ***vo Pazljivo poslušali njegovo Izpovedovanje, se je zdelo, kot ~» se je starček pomladil. Vse, ‘tar Je pravil, je pripovedoval s listno hrast n iško šegavostjo, *»J smo razločno videli, kako se je pa tam dvignil levi til desni brk. Totem je pripovedoval, da so * tistih težkih časih delali po *—14 ur dnevno, in da so za-**U leta 1912 stavkati, ker so Z™* delovni pogoji neznosni. ”°»egll so nekoliko skrajšan delovni čas in nekaj beljakov k “ači. Dvanajst let kasneje so spet vita 11. Takrat za pravico do-Us^. Dobili so po nekaj dni. Fran« je bil zvest prijatelj *™dikalnega gibanja. Ko je »vil, kako so ga žandarji več- ke*i Pre,ePali in da je bil dva-trikrat celo odpuščen za-r“tii svojega dela v sindikatu. * *voje delo ni nikoli maral Pač P» J® ponosno po-*d&l’ da je dobil ob 30-letnici toJa organizacije od steklar-® sindikalne podružnice, spo-in$ko plaketo. To Ob prazniku v Hrastniku Morda bi bilo bolje, 6e bi pisali o tistih nadvse težkih časih, ko je hnastnaški rudar moral spustiti jz rok kramp in lopato in dvigniiti utrujeno pest, ali ko je steklar ugasnil ogenj v pečeh in se napotili domov z morečo skrbjo, kaj bo,1 če jutri ne bo kruha ... ali ko je pridivjal tujec in je moral Hrastničan v gozdove s puško v roki utirat pot lepšim basom ...., Toda ne! To ne bo pozabljeno, verjetno bo rudar prej izumrl, kot pozabil tiste zločeste dni oziroma leta, bržkone bo steklar prej nehal pihati steklo, kot da bi pozabil to, kar j« biro davno pred leti.. . Pred hrastniškimi delovnimi ljudmi je sedanjost—bodočnost. Ta pa je njihova, njihovih otrok. Morda je bolje, da napišem to, da hrastniška dolina kmalu ne bo več podobna puščobi, da dolina Bobnarice že morda prihodnje leto ne bo vsa siva od cestnega prahu, da bo delovni človek s svojimi napori izgladil pot, ki bo vrednejša, dostojnejša življenja. Morda, so mi rekli občani, tale cesta že prihodnje leto ne bo vzdigovala prahu, in mj s prstom roke pokazali na buldožer, ki je v enakomernem ropotanju pel pesem obnove. Samo cesta, so mi rekllj, bo spremenila videz hrastniške doline. In letos smo začeli, miorda bomo prihodnje leto dokončali. Pridite tedaj, v Hrastnik! Morda, sem slišal pripovedovati, že čez dve leti ne bo več stiske v naših kulturnih dvoranah. Ali veste, da naš pripravljalni odbor že precej časa nenehoma zaseda, pa ne brez haska. Zelja se nam bo uresničila. Dobili bomo kulturni hram. Hram. katerega smo krvavo potrebni in katerega že leta pogrešamo. Pa sem pobaral: »Kaj pa sredstva?« In so mi odgovorili: »Z malim bomo zabeli!« Morda, toda to že ni več morda, bomo le dobili več higieničnih, sodobnejših lokalov. Odgovorili so mi na občini: v novem stanovanjskem bloku pravkar odpiramo novo delikatesno trgovino. Potrošniki bodo dobili vse. Vse, poudarjeno! In slaščičarno zraven. Za otroke bo torej preskrbljeno. Morda, so tarnali občani, bomo le kdaj dobili kakšen zeleri prostor, kjer bi lahko ob pro-‘ stih uricah nekoliko posedeli. Spet sem povprašal! Tole so mi odgovorili: v spodnjem delu Hrastnika, tam pri železniški postaji, bomo uredili zelen na- sad, ali park, če hočete. In kdaj? sem bil radoveden. Verjetno še letos, najkasneje drugo leto. In končno, so Hrastničani dejali: morda bo za naše praznovanje le lepo vreme! Kar takoj lahko pritrdimo. Vremenoslovci so vedno previdni. Za ta čas napovedujejo lepo in slabo vreme. Pa menda to Hrastničanom ne bo pokvarilo dobre volje. POGLEJTE JIH, OTROKE IZ GOR, KAKO SPRETNO SO SI ZVILI ROGOVE IN ZATROBILI V. MLADO JUTRO. V STEKLARNI SE BODO ZAVRTEM NOVI STROJI EDEN IZMED NAJSTAREJSlH HRASTNIŠKIH DELAVCEV PRI DELU, V. HRASTNISKI KEMIČNI TOVARNI Povečana proizvodnja steklenih iadenkov v brestrniški steklarni je nujno terjala večjo modernizacijo tovarniških naprav, bolj ekonomično izkoriščanje energije, izboljšanje transporta itd. Vse to in še drugo je steklarna predvidela v planu rekonstrukcije tovarne. Najbolj ozko grlo pri dosedanjem delu pa je bila brusilnica. Zato so se predvsem vrgli na dograditev brusi lnlce. Proslavo občinskega praznika v Hrastniku bodo zato povezali z začetkom obratovanja nove brusilnice, kar je vsekakor lepa delovna zmaga. Delo v steklarski industriji si ni mo®oče zamisliti brez ustrezne brusilnice. vsega dela z rezanjem kozarcev, raznega votlega stekla, razsvetljavnega stekla, brušenje najrazličnejših kozarcev, valjev, stisnjenega stekla, itd. itd. — brušenje Zamaškov za medicinsko in laboratorijsko steklo, stekla za vku. havanje sadja in ‘brušenje servisov — vse to morajo delati - brusilci in ostali pomožni delavci v brusilniki. Vsaj v h častniški steklarni je teh delavcev kar 180, od katerih je večina žensk. Ce pogledamo proizvodnjo celotne tovarne, vidimo, da znaša ta okrog 450 ton mesečno, od tega stekla pa gre skozi brusil-nioo približno 150 ton, kar je prav lepa številka, in od tega strojno stisnjenega stekla dnevno preko 1500 kg, razsvetljav-nega in tehničnega stekla nad 3000 kg, kozarcev in valjčkov pa preko 1400 kg. Bnrailnica igra torej pomembno vlogo pri izvršitvi proizvodnega plana hrastniške steklarne. V novi brus linici ee bo proizvodnja še bolj povečala, ker bo v njej tudi delo boljše organizirano, k čemer bodo individualno še pripomogli sistem nagrajevanja (sedaj skupinski), boljši delovni pogoji in novi stroji. Sedanji oddelki, v katerih se izgotavljejo kozarci, razsvetlj avno in tehnično steklo, steklenice z vribanimi zamaški, gospodinjsko steklo, »o vsekakor prenatrpani. V razgovoru s poslovodjem brusunice tov. Francom Poljšakom in brigadirji sem dobil vtis, da vsi že težko čakajo na preselitev, daei ravno pravijo, da bodo prostori premajhni za toliko ljudi, kar pa bo šele pokazala praksa. Vsi pa so prepričani, da bo delo v novih prostorih mnogo bolje potekalo. Tovariš Poijšak je še posebej poudaril, da se delni uspehi kažejo že sedaj, zlasti pa pri žigosanju izdelkov, Ta oddelek že dela v novih prostorih. Žigosanje opravljajo sedaj z manjšim številom ljudi, proizvodnja pa je ista in celo večje, čeravno je pet delovnih moči manj. Velik problem je odpravljen ■ tem, ker bo imel vsak ‘brusilni stroj svoj pogonski motor, tako da ne bo nepotrebnih zastojev, brusili pa bodo s smirkovim prahom. Omembe vredno je nadalje. da so montažo vseh teh naprav opravili domači strokovnjaki, ki so tudi izdelali stroje za novo brusilnico. še in še bi lahko pisali o delu brusilcev V tej tovarni, vendar končajmo. Želimo jim v novi brusi linici mnogo uspehov I R. V. Singerjev tečaj je lepo uspel Govorili smo z dekletom, ki se je udeležile Singerjeveg* tečaja v spodnjem Hrastniku. Dejala je, da so vse slušatelji ce zelo vestno prihajale na tečaj in da so v tem času mnogo pridobile. Dodala je, da bi morala vsa hirasiniška dekleta obiskovati tak tečaj, saj bi jim to v marsičem olajšalo njihovo delo kasneje, ko bodo gospodinjile. Pa tudi za gospodinje ni neprimeren, saj je moč marsikakšen dinar, ki bi ga morale dati za sešitev oblek uporabiti v druge namene. DR. JOŽE DOLANC: »Klobuk z glave pred rudarskim delom!" a - J® Povedal in h koncu še »»dal: ko L**ei, tiviJu. so prišli Nemci, sem kaj prinašajo našemu ~ Vseskozi sem Jih zaniče-ko Vfs*'- selo vesel sem bil, j. *" Jo odrajžali tja, kamor nJlhovo mesto. si Je prižgal »Zeto« in -“''oljno pomežiknil v opol-sonce. Rekel je, da na.1 •>o * k»J. oglasimo in ga obišče-Dan* “Jugovem domu. 11 smo mu besedo. Hrastniška rudarska ambulanta dominira nad Hrastnikom. Kar bi lahko pomenilo tudi: prvo Je zdravje, potem vse ostalo. Obiskali smo moža, ki skrbi za rudarjevo zdravje, za zdravje njihovih družin. Pomenek je stekel, kot bi ga človek podmazal. Kajpak o problemih zdravstva, predvsem pa o zdravju hrastniških rudarjev. Naj še prej povemo, da je tov. dr. Dolanc zelo aktiven v HTZ komisiji hrastniškega obrata in se Je kot tak v tem času že kaj podrobno seznanil s rudarjevimi križi in težavami. Eden izmed glavnih vzrokov rudarjevih obolenj, je dejal dr. Dolanc, je preslaba prehrana. Čeprav se je le-ta že precej izboljšala, naš rudar še vedno meni, da lahko nese s seboj v jamo malo kruha in steklenico kave. To se zlasti opaža pri rudarjih-samclh. Sploh moramo z,a rudarje-samce storiti nekaj več. Zlasti bi bile potrebne menze, da nc bi sami pripravljali hrane, bodisi ko pridejo z dela, ali pred odhodom na delo. Naša komisija, .je nadaljeval tov. dr. Dolanc, je že predlagala, da bi za rudarje kupili nekakšne čutariee, v katerih bi nosili s seboj v jamo pijačo. In pa radi bi preskrbeli vrčke za pijačo oziroma vodo. Pravzaprav pa bi vode ne smeli piti. Dosegli smo to, da se sedaj »banke« bolj in pogosto perejo. In stalen prostor smo izbrali. Ker nas Je zanimalo še vse drugo o zdravju rudarjev, nam je dr. Dolanc pripovedoval nekaj podrobnosti e delu HTZ komisije. Res: komisija je v zadnjem času dosegla vidne uspehe. Tako je preskrbljeno za pošiljanje rudarjev v zdravilišča. Letos bo odšlo znatno več rudarjev na potrebno zdravljenje, česar prejšnja leta ni bilo. Ali pa tale: na »šari« smo imeli zadnjič kar šest nezgod, je pripovedoval tov. dr. Dolanc. Vsi so si poškodovali prste. Sklicali smo skupaj poškodovane rudarje in tiste, ki imajo opravka s tem delom, in jih sezna- DR. DOLANC JE EDEN NAJAKTIVNEJŠIH DELAVCEV V HTZ KOMISIJI HRASTNISKEGA OBRATA nili z vzrokom poškodbe. Delavec, ki pride na delo k rudniku, dela dobršen čas na zunanjem obratu. Preden gre v jamo, pride k varnostnem tehniku, ki ga nekoliko povpraša, če je seznanjen z vsemi varnostnimi predpisi. Pač dober prijem, kajne? In sedaj, zlasti v zadnjem času, je na hrast-niškem obratu znatno manj nezgod. Dr. Dolanc se je ogreval, da bi vse tiste rudarje, ki delajo pri rudniku že daljšo dobo, večkrat popeljali na kakršen koli izlet. Povedal nam je, da je govoril z nekaterimi rudhrji, ki so se udeležili nedavnega Izleta na morje. Vsi od kraja so bili resnično vzradoščeni nad tolikšno pozornostjo. In tovariš zdravnik je pribil še, da je pač mojstrska poteza pošiljanje rudarjev na dopust k morju. Ker pač tudi to mnogo, zelo mnogo prispeva k rudarjevemu zdravju. Zadovoljni so z oskrbo, hrano in vsem drugim. , Za vse rudarje pa bo bržčas najbolj razveseljivo to, ko bodo zvedeli, da je njihov doktor optimist glede njihovega zdravja. Kajti: povedal je, da je zdaj po dolgem času rudarjevo zdravstveno stanje zadovoljivo, da se je mnogo izboljšala njihova osebna higiena in da poklicnih obolenj sko-roda ni. Redni pregledi, zlasti obdobna zdravniška oskrba, je torej glavni pogoj, da bo hrastniški rudar zdrav, se pravi, da bo kos svojemu težkemu delu v jami, o čemer je dr. Dolanc že uvodoma,' ko smo mu zastavili prvo vprašanje, dejal: »Klobuk doli pred rudarskim delom!« Res: klobuk doli! Pri avtorju »OBRAČUNA« Za letošnje praznovanje hrastniškega občinskega praznika je znan hrastniški kulturni delavec Tine Češnovar napisal dramsko delo »Obračun«. Krstna predstava njegovega dela bo na večer pred Dnevom oorca na hrastniškem letnem prireditvenem prostoru. Obiskali smo ga. Kar v njegovem uradu na upravi rudnika. Morda zategadelj naš 'pomenek ni stekel tako, kot smo želeli in pričakovali. Sicer pa: videli smo, da je tovariš Češnovar skromen, molčeč človek in videti je bilo, da nerad govori o svojem zadnjem delu, vsaj dotlej ne, dokler ne bo na odru. Takole nekako je tekel naš razgovor: »Je to vaše prvo delo?* »Ne. Leta 1948 sem napisal partizansko delo »Hinavec*. Poslal sem ga v oceno takratnemu Prosvetnemu svetu in iz Šentjakobskega gledališča so mi pisali, da je delo dobro, seve pa bi bilo treba nekatere stvari delno spremeniti.* »Kaj pa kasneje?* »Leta 1949 sem se spet lotil partizanske tematike in napisal dramo v treh dejanjih, »Sama*. Pisali so mi, naj pošljem v oceno. Nisem hotel.* »In tretja je spet parti zanska tematika, kajne?* »Da, res!* »Se pravi, da so vam pri srcu odrska dela s to vsebino?* »Ce sem odkrit, nam manjka del iz naše ljudske revolucije. Posebno na podeželju.* »Kaj pa vaše tretje delo?* »Obračun* je delo, ki je nastalo v letošnji zimi. Skrbno sem ga obdeloval.* »Katero od vseh treh del, vam najbolj ugaja?* »Vsekakor zadnje. Prog nozspa ne gre dajati, ker mislim, da naj ljudje sami presodijo. Kajpak je vse odvisno od uspeha. Ce bo ljudem všeč, bo treba še kaj napisati.* »Kakšno literaturo najraje prebirate?* »Kar vse od kraja. Najbolj pa me zanimajo odrska dela.* Kot vidite, dragi Hrast-, ničani, so bili odgovori kratki in jedrnati. Kajpak smo tovariša Češnovarja. pobarali še mnogo drugih stvari. Tako nam je razodel, da režira svoje zadnje delo kar sam, da je z igralci zadovoljen, in ko smo ga povprašali, čemu se v našem listu tako redko oglaša, oziroma zakaj ne sodeluje več s svojimi črticami in novelami, je sramežljivo odgovoril, da ga daje čas in da kar pogreša v časniku podobno čtivo. Potem je bil še govor o hrastniški kultumo-pro-svetni dejavnosti, pomanjkanju sodobnega odra in sploh doma. In ker smo videli, da je tovariš Češnovar zelo zaposlen, smo rekli, da ga bomo poiskali po premieri njegovega dela. »Prav!* je dejal. Hranilnica in posojilnica pri KZ na Dolu V družbenem načrtu hrastei-ške občine je med drugim rečeno, da bo treba letos bodj zadovoljevat« potrebe prebivalstva s kmetijsldimii pridelki. K temu bo morala pripomoči tudi kmetijska zadruga na Dolu. če bo znala odkupovati pridelke od kmetov, bo torej del njene naloge letos izpolnjen. Sicer pa je letos, v zgodnji pomladi, kmetijska zadruga ustanovila med drugim tudi hranilnico in posojilnico. Pravijo, da so kmetje močno zadovoljni, in slišimo tudi, da število vlagateljev stalno narašča. Kolikšnega pomena je asa zadružnika ta zadnja ustanova kmetijska zadruge, ni treba posebej ponv-darjati. saj je jasno, da bode kmetje najnovejšo Institucijo pridno uporabljali 1 z* vlaganje svojih pirfhienkov i z« najem*« nje kratkoročnih kredačev. OlOtOlOlOlOiOlOlOlOlOlOlOlOI 0 [] ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o 5 ■ o ■ o ■ o ■ 6 OBČINI HRASTNIK praznuje letos četrti# SVOJ PRAZNIK s temle sporedom: SOBOTA, 29. junija: ob 20. uri: koncert godbenih skupin Svobode I, Svobod« II tn Glasbene šole. NEDELJA, 36. junija: ob 9. uri: otvoritev pionirske razstave Ljudske tehnike v prostorih gimnazije Hrastnik, ki bo trajala do vključno 4. julija. Razstava bo odprta dnevno od 8. do 12. in od 15. do 19. ure; ob 10. uri: pri Steklarni otvoritev gasilskega doma z razvitjem prapora in prevzemom gasilskega avtomobila; ob 10.30: odkritje spominske plošče ob 50-letnici ustanovitve sindikalne organizacije steklarjev; ob 14. uri: na igrišču SD Bratstvo nogometni brzotumir za pokal Občinskega ljudskega od Dora Hrastnik. Sodelujejo: SD Rudar Trbovlje, SD Rudar Hrastnik, SD Svoboda Trbovlje in SD Bratstvo; ob 26. uri: na igrišču v Dovcah nad Logom Finžgar-Mikel: »Pod svobodnim soncem«, zgodovinska igra. Izvaja dramska skupina Svoboda I. Sodeluje 120 ljudi, PONEDELJEK, L julija: ob 20. uri: na telovadišču pred gimnazijo koncert pevskih zborov. Sodelujejo: moški ln ženski pevski zbor Svobode I, moški, ženski in mešani pev. zbor Svobode II. Hrastnik, mešani zbor Svobode Dol. TOREK, 2. julija: ob 20. url: proslava rudarskega praznika s kulturnim programom na vrtu poleg Kina Svobode I. SREDA, 3. julija: ob 8.30: slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Hrastnik; ob 9. uri: sprevod; ob 9.30: komemoracija pred spomenikom padlih borcev; ob 10. uri: slavnostno zborovanje z govori in kulturnim programom; ob 17. uri: nastop TVD »Partizan« Hrastnik in Dol; ob 20. uri: v počastitev 4. julija »Dneva borca« igra »Obračun« na telovadišču pred gimnazijo. ČETRTEK, 4. julija: množični izleti v prirodo z obiskom partizanskih vasi in naselij. Vstop na vse prireditve z značko, — K udeležbi vabi OBČINSKI LJUDSKI ODBOR HRASTNIK ioioioioioioioioioioioioio 0 ■ o o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ ' 8 V zasluženi pokoj odhaja Btradar Ivane, ali kakor smo Jo vsi klicali v brusilni*! kot Hanči, poznamo kot pridno in mirno delavko v hrastniikl steklarni. Vendar je tudi za njo napočil čas, da nas zapušča po svojem tridesetletnem delu. Da. polnih trideset let je bila naša tovarna njen drugi dom. In celotno dobo njenega dela lahko ocenimo kot prav dobro Povsod v tovarni je delala tn bila pridna, ni ugovarjala svojim predstojnikom, zaradi tega lahko rečem, da Jo bomo vsi pogrešali. Službo Je opravljala v llgosar-ni, kjer Je. kakor sama pravi, najraje delala, bila je v veza Uliti in skladišču in sedaj v brutilnlcl. Kljub temu, da Je vzbujala v O«, da je slabotna po telesu, je dolga leta delala pri odnašanju paketov stiskanega stekla, dela, ki se mu še mlade delavke kaj rade izmikajo. In sedaj zadnje mesece Je vestno umivala steklenice, ve Jo kdo kaj vpraša, ne utegne odgovoriti, kajti delo JI je Mio vedno glavno. Povejmo le to, da po ,T“* *?J.ad*r uvedbi dopustov ni hotela oditi na »v pokoj. Ml vsi oddih, ker se Je bala, da bi nje- limo, da bi po tolikih letih mar-nega dela druge ne mogle oprav* 1Jtvega dela mirno užlvaia »voj ljatl. Vsa leta svoje službe le pokoj. Imela samo dvakrat bolniški Uet. . zasluženo odhaja pa JI od srca že- R. V. Partizanski pohod hrastniških pionirjev v Rečico Pred kratkim so pionirji h Hrastnika na pobudo DPM organizirali partizanski pohod v Rečico nad Laškim. Da pa bi bil ta pohod res partizanski, so se obrnili na prvoborce. Tako je tov. Lojze Ribič, direktor rudnika Trbovlje - Hrastnik, prevzel pokroviteljstvo nad tem pohodom, prošnji pa sta se odzvala tudi tov. Maks Jakopič in Jože Jerič, nadalje Jaka Klemen, ki so sestavljali štab in pripravili načrt pohoda — nalogo četnih komandirjev pa so prevzeli mladinci In učitelji. Da pa bi bilo razpoloženje še lepše, se je pohoda udeležila tudi mladinska rudarska godba iz Hrastnika. Pionirji so se zjutraj odpeljali z avtobusi iz Hrastnika do Brei-nega, od tu pa se je začel pohod preko Zavrat nad Breznim v Rečico. Vso pot med pohodom so tovariši, ki so spremljali pionirje, le-te seznanjali z organizacijo dela med NOV, jim kazali hiše In kraje, kjer so bili med vojno sedeži raznih štabov in sedeži forumov OF. Okrog ll. ure so pionirji prispeli v Rečico do spomenika padlih partizanov, kjer so opravili kratko spominsko slovesnost, katere se je udeležilo tudi precej domačinov. Nato so pionirji odrinili po dolini Rečice do Lavrin? čeve domačije, kjer Je bil določen počitek in pa kratko slavje — srečanje pionirjev Hrastnika In Rečice. Po govoru tov. Vezoviškere, predsednice DPM Hrastnik, se pionirji iz Hrastnika izročili pionirjem Iz Rečice spominsko vaa«, ti pa so poklonili hrastniškim pionirjem v spomin na srečanj« knjižno darilo. Po branju pozdravnih pisem, ki Hrastniški nebotičnik Zrraeel je te tali, ne da tet vedeli kdaj' eo rekli tisti Hrastničani, ki žive v dirtigifa kraljih. Pa je re* stcoro pravi, prevesti nebotičnik. Povsem takšno obliko ima, štirinadstropna hiša je v Hrastniku redkost če že ni edina. No, zdaj v njem že domujejo štiri hrastn iške družine ln precej samcev. Spodaj so garaže in prostori ta steklarje-gasilce, katerim se je le Izpolnile njihova davna želja. Zdaj, tako sodijo aktivni gasilci, bomo 1« lahko razvili našo dejavnost, in kar je najvažnejše: pritegnili v svoj« vrsta še več mladih ljudi. Kar veselo Je te dni tam doli pod hiraetniSklm nebotičnikom. Na hitrico urejujejo še neposredno okolico, saj bo za občinski praznik doli ve«!ko slavje. Gasilci bedo namreč razviti svojo zastavo. Ce imajo že dom, nej imajo še aasrt&yx>... so jih poslali udeleženci pohoda — hrastniški pionirji tov. Titu ln podpredsednici Zvezne ljudske skupščine tov. Lidiji Sentjurc, katere ime nosi pionirski odred nižje gimnazije v Hrastniku, je za-orlla po dolini Rečice pesem, »Lepo Je v naši domovini biti mlad«. Do štirih popoldne Je trajal počitek, ki pa ni bil samo oddih, ampak prava pionirska zabava, ki eo se Ji pridružili tudi domačini Is Rečice in Hrastničani, ki so se udeležili pohoda. Ko se Je zaslišalo povelje tev. Jakopiča: »Pionirji, zbori« smo val vedeli, da Je našega obiska v Rečici konec tn da gremo preko Kala domov. Vso pot do Kala Je tev. Hlpič pripovedoval pionirjem zgodbe iz partizanskih časov: kake se partizani pričakali Nem- ce pri tem mostu, kako so Jih Nemci iznenadili v bunkerju — pri spomeniku na Kalu, kjer so Nemci ustrelili mladinca, skojevca Borisa Pusta, pa Je tov. Ribič prikazal lik mladega skojevca, ki je IS- ali 16-leten opravljal dolž-nostl partizanskega kurirja, a ga je pri opravljanju te težke naloge zadela krogla okupatorja. Pohod bo ostal pionirjem v nepozabnem spominu. Da pa Je le-ta tako dobro uspel. Je zasluga tov. Ribiča, Jakopiča, Jeriča in Klemena in tudi mladinske godbe, katerim vsem se DPM Hrastnik zahvaljuje za prijazno sodelovanje pri tem pohodu. Prepričani smo. da ta pohod Bi bil zadnji, in da bomo tudi v bodoče ob skrbi, da se naši naj-mlajši seznanijo z dejanji Iz NOV, naleteli na enako razumevanje in sodelovanje. F. V. 23 let bo že tega l. Hrastniškim in z njimi vred trboveljskim in zagorskim rudarjem pa spomin na. ta čas še ni pošel. Bilo je 3. julija, leta 1934. Se danes pripovedujejo: n temo mogli več vzdržati, preveč je bilo krivic, preveč izkoriščanja in teptanja naših pravic. Saj nismo mogli ničesar več izgubiti, kvečjemu pridobili smo lahko! Naše jame so onemele. Samo tu pa tam je bilo slišati posamezen glas tega ali onega rudarja. Ob svitu bencink smo mislili na naše delo, na naše drage in zdelo se nam je, da se je pretrgala nit življenja. Potem smo dobojevali. Pa ne tiste julijske dni, marveč enajst let kasneje; toda julijski upor je bil samo člen v verigi splošnega obračuna, ki smo ga podali leta 1945. Vidite, takšno je bilo rojstvo rudarskega praznika! *♦•»»♦»♦♦♦«♦«♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦«>c»♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦#♦♦♦#♦♦»♦»♦♦««♦«< ’ KAL SLOVI DALEČ NAOKROG KOT ENA IZMED NAJBOLJ PRILJUBLJENIH IZLETNIŠKIH TOČK. — DRŽI PA MNENJE OBISKOVALCEV, DA JE KAL NAJLEPSl SPOMLADI. SICER PA FOTOGRAFIJA TO ZGOVORNO POTRJUJV. SLIKA NOSI IME: IDILA NA KALU. 50-letnica sindikalne organizacije hrastnlške Steklarne Kratek razgovor a tajnikom sindikalne podružnice Janezom Slanom TALE KMEČKA HlSA NA ČEČAH JE OHRANILA SE VSE SVOJE ZNAČILNOSTI Z«m»ki sta zavijali steklene izdelke v močan stvorjav papir, ne orisi pa, kamor sem položil majo *apisnleo, je ležalo vse potno epruvet. Tajnik Slana se je popraskal za ušesom, saj je bilo vprašanje hiitiro zastavljeno. Kratek izvleček ia kratkega pomenka! »Pripravljamo zgodovino naše hrtabriške Steklarne tn sindikalnega gibanja. Letos pa poteka 50 let tega dela in zato bomo ea občinski praznik odkrili na notno zgrajenem gasilskem domu spominske plošče vsem, ki so sodelovali v sindikalnem gibanju tn m padli v NOV«. »Kje pa se sindikalna organizacija najboflj uveljavlja? Tajnik se je spet nekoliko zamislil, kajti težko je kar iz rokava stresti odgovor, takšen odgovor. da bo povedano vse. »Treriutno največ okrog organizacije dopusta za naše člane. V zimskem času pa smo naše sil« osredotočili na izobraževalno delo. Imeti smo tri predavanja im številne sestanke s člani. Najbolj pa se naš Sindikat an- gažira pri Uveljavljanju delavskega upravljanja. Naši zastopniki se redno udeležujejo sej delavskega sveta in upravnega odbora«. Po kratkem premora pa J* tajnik Slana še dodal, da so vsi člani sindikata, razen ene sam® edine — ženske. To rekoč, j® izginil. Namreč: mudilo se j*, in med delom ne gre opravljati zasebnih razgovorov. Pravkar je piskalo 13. uro ® iz Steklarne se je vsul rej delavcev in delavk. Nova izmen* je zasedla izpraznjena delovna mesta.. REMONT LONČENE PECI V STEKLARNI. — v steklarni »® pričeli z generalnim popravilom lončene peči, ki je delala več kot 30 let. To peč sedaj na novo gradijo s temelja, pri remontu peč* pa sodelujeta dva tuja strokovnjaka, medtem ko bodo ostala dela opravili domači Samote1’!*’ In kovači. Popravilo bo trajal® tri mesece. Lončena peč Je velikega pomena za dosego planskih nalog tovarne pri barvastem« razsvetljavnem In laboratorijska® steklu. . fv' '• •••**** ‘ (po$dtav ? Kako se je reevila nJEho-/* Tim*? A še bolj kot to se I zatarnali spomini na eno največ Jih stavk tamkajš-J*1* te vseh bosenskih in herck-"V**! Jamskih delavcev, na “hustnjgko vstajo«. . ' teei sem mesto Tuslo, vso Povojno rast, ki Jopevzod ®*utlš. Prav sedaj so ml • P©' razodeli le to, ds bodo ščitniki dršave, ki so bili oprem- materialni, ampak tudi vzgojni Uenl celo s topovi, so seveda ta nčlnek. punt kmalu zadušili. Jeseni bo tudi zasedal VII. Toda delavci so z njim Jasno kongres Zveze komunistov Jopo kazali, kaj mislilo in na kaj goslavije, ld bo razčlenil delo vse so pripravljeni, kadar gre komunistov v razdobju med za njihove poštene pravice. obema kongresoma ter sprejel HustnJska vstala le trajala *voJ Pre*ram ln statut. Predvi-sedem dn^ Pokadi, je - kot dem, Je, da bosta dana osnutka gladovna stavka v zasavskih Programa ta statuta v široko revirjih - veliko solidarnost raapravo. Prav Je, da W o obeh vseh zatiranih rudarjev. osnutkih razpravljali ljudje iz- „ ,, ... .... ven Zveze komunistov. To sto- Po tistih dneh so rudarji ta rfm# ,ahko ^ na ta načtn, da ene reze (SPOMINI IZ PARTIZANSKEGA DNEVNIKA) .V — •»»u.kt.i -- — — -------— n mo lanko uku na la način, na > nL?ed‘.U med PTV,tri. *J. goril Ner^fci^, bfti ljud< vabimo na sestanke osnov- mnogo gor ere so n ih organizacij ZK, ko bodo te Bosni filmske predstave po ?™*n»aicogiekeim sistemu. In sll-1 sem tisto ----- obsojeni na težko ječo. mnogi rMpravlJale „ obeh osnutkih. *]£”• sJhs&iEfiEiH-HErTE v dudarjem se tiste čase nikjer Spomin na tiste čase Je v teh Jo spet uvedle. Navzočnost ne- _ državi ni godilo dobro. Mnogo krajih le danes čiv. Kako tudi komunistov na sestankih oenov- garali, a za vse to bore malo ne, ko pa je prav ta bitka mimo nlh organizacij ZK bi namreč - °bl1- Leta 1910 pa se Je stanje vseh drugih prinesla rudarjem to, kar danes imajo. Dan začetno skokoma naraščale, o ka vsesplošne stavke pa pro- kot svol —jak Y wt IVŠU |>tt jv ■ *“**.rv -Bosni še posebno poslabšalo. *ri»T *° ^©korna naraščale, o ten Ju p* ni bilo ne duha slavljajo vsako leto praznik. »luha in življenje Je postalo teže. prispevala še k odgovornejšemu delu komunistov, ki bt se še UP bolj zavedali, da njihovo delo gg ocenjuje tudi liudska množica, V tem časn predv kongresom s Budarjem iiz Kreke (pri Tu-Kokauja. Zenice,' Breze, "Jakov, Banje Luke in Moge nl Preostajalo nič druge-*al«er da so Zl. decembra It« ' l*te začeli s veliko stavko, v^ "»»lednjega dne zajela še lov Z’***’1® boeeneke ln herce-V*"® rudnike. **41| m to težki časi,« da-tte Pripovedujejo udeleženci te *„ e' »H pa njihovi sinovi, k| k tako postali knapje. gln^krjl l0 naleteli povsod na 1« J* u*®ta. Njihova delegacija k»r»i* "» pogajanja v koj^®- Vsi so napadali stav- Uspela produkcija gojencev Glasbene šole v Radečah Prejšnji torek so gojenci Glasbene šole v Radečah pripravili občinstvu prijetno pre- šalce in jih navdušili. Prav gotovo gre zato največ zaslug ravnateljici šole tovarišici Kri- senečenje. V enoji vsakoletni šperjevi in neutrudnemu uči-produkciji to prikazali uspe- tel jv, violinistu tovarišu Jag-he enoletnega študija. Mora- ru. Na drugi strani pa lahko mo reči, da so zelo uspeli. V rečemo,, da je šola kljub nešte. poldrugournem spor.edu ?e na- tim težavam, s katerimi se bo-stopilo več kot dvajset gojen- rt, uspela zainteresirati dolo-cev vseh treh letnikov. S čeno število mladih ljudi na skrbno naštudiranimi deli do- svoj način izživljanja in je tu-mačih in tujih skladateljev so di v preteklem letu pokazala pritegnili nase številne poslu- zadovoljiv napredek. J. Z. Leta 1943 Meseca januarja je po mrzlem zasneženem gozdu korakala partizanska kolona. Globoko v sneg so se Odirali trudni koraki. Saj ta kolona že sama ni vedela, kako dolgo je že na poti. Med njimi je vladala tišina, kajti vsak se je pogovarjal le s svojo notranjostjo in tako pogovarjanje ne dela šuma. Naenkrat je kolona obstala. Bili so na mestu. Globoki vzdihi in vtepli so se k počitku. V koloni je bil tudi Stefan, mlad fant, poln življenja in nad. Ta je začel iskati suhljad, da zakuri taborni ogenj; pri katerem se bodo pogreli, odpočili in pogovorili. Pred tremi košatimi, visokimi smrekami se je valil dušeč dim, ki pa je začel polagoma prehajati v svetlo, plamenečo točko. Posedli so okoli ognja. Nekdo je že nategnil harmoniko in oglasila se je mehka slovenska pesem: »Dekle, daj mi rož nudečih?« »Moje so pa le bele rože!* pravi Stefan in se obrne proti svojim tovarišem. Zdaj je pesem utihnila in nastal je molk, ki pa ga je spet pretrgal Stefan, rekoč: »Saj veste, zakaj smo danes prišli semkaj. Jutri bo borba, borba z belogardisti, borba na življenje tn smrt! Ti, tovariš,« se je obrnil Stefan proti najbližjemu; če me jutri ne bo iz borbe nazaj, če me usoda zdrobi v nič, tedaj te naprošam; Tu v mojem desnem žepu je pismo za Sonjo; tudi bele rože so poleg. Suhe so že, toda prosim te, da jih poneseš njej. Saj jo poznaš! Tam sredi tiste vasi stanuje, kjer smo zadnjič pili tako topel Saj. Poneet ji to pismo kot moj zadnji pozdrav; povej ji tudi, da bo moja zadnja misel veljala njej in moji domovini. Pa če me ne bo več nazaj, naj ne bo žalostna!* »Veš, Stefan,« mu odgovori tovariš, »le kaj si nocoj tako otožen tn samo nekaj fantaziraš.* To govorjenje pa je pretrgal klic: »K večerji?« Vri so vetalt, le Stefan je obsedel. »Kaj pa ti?« ga je ogovoril komandir e toplim, prijaznim glasom. »Ni mi do večerje, niti do kaj drugega. Le v jutrišnji borbi želim ubiti izdajalca in požigalca mojega doma.* »Ti se vse preveč razburjaš, le hladno kri, Stefan?« — in komandirjev korak se je izgubil proti drugi skupini. Sneg je že davno skopnel po dolenjskih hribih. Spomladansko sonce je pošiljalo vsak dan toplejše žari ke. Ljudje so tiho, brez besed opravljali svoje delo, kolikor jih je pač še ostalo doma. Pred malo hišlro v neki dolenjski vasi je na soncu sedela mati in gledala po vaški poti, od koder bi že davno morala priti njena hčerka Sonja, ki je bila tudi tega dne na terenu z važnimi nalopami. Sonce je že začelo počasi zahajati in puščati dolge sence za seboj. Ze je nemirna misel začela vrtati po materini duši, ko se je izza ovinka prikazala Sonja. S pogumnim, brzim korakom je prihitela k materi. •Mati! Na terenu sem zvedela, da je svoboda! Nemci beže! Povsod že vise slovenske zastave in prepevajo se slovenske pesmi?« ......... Ni le beega povedala materi, Kar ji je ležalo v duši, ko so tudi same zaslišale vzklike veselja. »Poglej jih, mama!* je zavrisnila Sonja in pokazala na skupino partizanov, ki so korakali prav proti njima. Sli so z dvignjeno zastavo, iz njihovih grl pa je odmevalo: »Slovenija junaška, svobodna zdaj si ti?« Tako so prihajali bliže tn bliže. Sonja, prej tako vesela, je zdaj zadrhtela; v partizanu, ki je nosil zastavo, je spoznala Stefanovega soborca iz takratnega boja, ki so ga partizani leta 1943 bili z belogardisti in njihovimi pomagači. Od takrat tudi Sonja ni dobila več nobenega glasu, ne od Stefana ne od njegovih tovarišev. Za srce je zgrabilo Sonjo, ko je zagledala enega izmed tistih, ki so bili takrat s Stefanom v skupni borbi. Zdaj je ta že stal poleg nje in jo pozdravljal. Sonja pa je z vprašujočim pogledom čakala... Pred njo je stopil fant, ki je nosil zastavo, in. ji rekel: »Sonja, poglej nas! Ne smeš pa biti žalostna, ker ni med nami Stefana. Na! — tole pismo ti prinašam od njega kot njegov zadnji pozdrav. Njegovo zadnje sporočilo za nas, njegove tovariše, je pa bilo, da ga maščujemo. Tudi to sporočilo smo častno izpolnili. Maščevali smo njegovo smrt in maščevali vsako kapljo slovenske krvi. Poglej Sonja — zopet lahko diha slovenski človek na svoji rodni zemlji! Komu naj se zahvalimo za vse to? Stefanu! Da, mnogim takim Stefanom se moramo Nahvaliti za vse to, kar smo dosegli?« »Hvala vam,* je odgovorila Sonja. •Žalostna sem, a vendar ponosna na tega svojega partizana! Zdaj, ko je svoboda, bom poskusila najti njegov grob, na katerem bi rada prižgala drobno lučko, in na njega nasadila belih rož, samih belih rož, ki jih je Stefan tako ljubil v življenju... Da, tovariši, belih rož miru in ljubezni!* Z. A. Stran g Lahk? Avsenaki Noč v zraka Rudarski nadzornik P epik Hinfort je stopil pravkar ves poten iz jame in si je iz vsega srca zaželel čaše piva, ki ga je takrat izvrstnega točil krčmar Birsa, Da pride za pivom mnogo, mnogo meric cvička, tega bi nadzornik H in tort ne hotel priznati niti samemu sebi, kaj čele ženi, ki mu jih je očitala sleherno jutro. Čeprav je bila že jesen, je sonce sijalo še z vso močjo, kar mu je žejo potrojilo. A kje je bil še Birsa! Od njega ga loči dolge pot, ki pada, se umika ogradam in sadovnjakom ter zavija na vse strani, preden se nazadnje prikoplje v dolino. Tu mu šine v glavo pametna misel. Vidno se je je vzradostil in se je s členki trčil po čelu. »Bedaki Na žičnico se pa ne spomniš?« Predobro je vedel, da je bile vožnja z žičpico prepovedana. Toda misel na pijačo je bila hipoma močnejša od vsakega službenega predpisa. Stekel je v obratno pisarno, poročal ohratovodji o stanju v jami in se Mestoma," pognal proti vratom. »Kam furjaš?« ga je ustavil tovariš Hriberšek, s katerim sta drugače hodila skupaj s posla. »Mudi se mi!« ga je odpravil. »Nujen opravek!« »Pri Birsi se dobiva, Pepik!« je zaklical oni za njim. Hinfort ga je komaj še slišal. Sto korakov proč je bila nakladalna postaja žičnice. Tja so ga nesle noge. Med potjo se je spomnil, da ga nakladalec ne sme opaziti, ker bi mu vožnjo gotovo preprečil, že iz strahu pred kaznijo. Skrivajoč se za dolgo vrsto polnih vozičkov se je pritihotapil do lesene stene naklad ališča, se potuhnil in prežal ha priložnost. Videl je nakladalca niže doli, kako je odpenjal vozičke od vlaka in polnil košare žičnice. Kdaj pa kdaj se je zamudil, in prazna košara mu je ušla mimo. Na prvo takšno je prežal Pepik. Ze je bil nestrpen ob pogledu na polne košare, ki so drsele mimo njega, se vzpenjale čez hrib in se strmoglavo potapljale čezenj, nekam v praznino. Naposled je ujel pravi trenutek. Nakladalec se je zamudil pri vlaku, prazna košara je pridrsela mama Pognal se je in se skobalil vanjo. Vse se je zamajalo pod njim. Zamižal je in se predal blagodejnemu ugodju. Zazdelo se mu je, kakor da je dobil peruti, ki ga razprostrte neso navzgor. Ko je odprl oči, je zagledal nad glavo vrteča se kolesca, na katerih je visela košara, in visoko nad njimi jesensko nebo. Debela vrv se je rahlo pozibavala pod težo košare, ki se je naglo pogrezala v globina Iznenada ga je zaskrbelo: kaj bi neki bila če bi se kolesca nad njim prenehala vrteti in bi se vozilo sredi poti ustavilo! Ustrašil se je, ne ve se, ali bolj zaradi kapljice pri Birsi ali ob misli na druge nevšečnosti, ki bi jih taka nepričakovana sprememba voznega reda utegnila imeti. Počasi se je vzpel na rob košare, da bi pokukal navzdol, koliko poti še ima pred sabo. Košara se je sumljivo nagnila. Hlastnil je po jeklenem obešalu, pogled mu je ušel tja dol. Košara je plavala v strmoglavi višini, hiše so migljale pod njim, manjše kakor škatlice od šibic. Zdrznil se je in, čeprav ni bil plašijivec, so mu ledeni mravljinci zaplesali po hrbtu. Strah pa ima velike oči. »Ce se košara obme, bom treščil v globino in se razmazal kot negodno vrance, ki so ga paglavci zbezali iz gnezda. Se huje, stokrat huje!« Krčevito se je oklenil obešala, zamižal je in otrpnil. Enakomerno zibanje košare ga je navdajalo z nadležnim vznemirjenjem. Navzdol ni več pogledal, le sem in tja je obrnil oči v oblake, ki so se motali na nebu, potem pa jih je še tesneje zaprl. Se je pomislil na pijačo, toda zdaj le še z nevolja da ga je spravila na to spolzko pot. Prvič je preklel Birsa tega vražjega skušnjavca, sebi pa je spokorno odmeril »norca«, ki ga je iztaknil prav toliko, kolikor si ga je pbiskal sam. Košara — o! se mu je hipoma zazdelo, kakor da bi se pričela po malem zaustavljati. Zlebata koleščka sta se sukala čedalje bolj leno, dokler nista v resnici obmiroveja. Rahel sunek, košara se je zazibala še bolj, nato pa umirjeno zanihala. »Strašno!« je dahnil Hinfort suho, da se je ustrašil lastnega glasu. »Če ostanem takole, zblaznim od groze!« Vendar je še upal. V spomin so mu prihajale najrazličnejše muhe te vražje naprave. Čestokrat vam obstane in traja lep čas, preden jo spravijo v reck Drugič zmanjka toka, tretjič premoga in — kaj bi vozila, obstane, pa čaka. Včasih postoji samo za hip, pa spet steče. Da, toda samo včasih! Tekle so minute, ena daljša kot druga: nič! Nestrpno je pogledal na uro: pet! Jesenski dan se nagiba k večeru. Kaj naj stori? Kaj sploh more storiti? Ali naj pokliče? A kpga, Pepik, koga? Tudi vrane ne slišiš iz take višine. Storil se je mrak, za njim je pritisnila noč. »Ati naj zares takole pričakam jutra?« ga je stisnilo pri srcu. Neki glas ga je pa bodril: »Ne bodi mevža! Zdaj, zdaj se zganejo koleščki in zdrče navzdol proti separaciji. Zmerom so se še, Pepik!« Toda Pepik je le prekmalu spoznal, da je ta glas varljiv in je le odmev njegovih lastnih želja, da tolaži pravzaprav samega sebe. Resnica je bila prekleto jasna: počakati bo moral tako dolga dokler bo pač treba, pa četudi skopimi od groze. »Do jutra?« je jeknil ves obupan. »O, mila mi majica!« Prevzel ga je občutek popolne nemoči. Kot kup nesreče se je zvil na dno košare. Gugaš se med nebom in zemljo, uf, slabše kot obešenec! On je že do trpel, jaz pa ... Z enim očesom je poškilil proti nebu. Tam, kjer je še pravkar videl zvezde, se je kopičila temna gmota oblakov. Samogibno se je vzpel kvišku i» pogleda čez rob košare in zagledal roj električnih luči v globini. Da, tam je separacija — je pomislil Vtem je potegnil krivec. »Se nevihte bi bilo treba!« se je zgrozil. »Potem bom do smrti pomnil trenutek, ko sem se zvalil v to prekleto cajno.« Prve deževne kaplje so že padale v košaro, veter je zavil še huje in se z vso sito uprl v košaro. Zibanje je raslo v guganje, ki mu je trgalo živca, V želodec se mu je kradla zoprna slabost in mu ga vzdigovala više in više. Spomnil se je strašne noči, ki leži pred njim. Pomislil je na ženo in otroke, ki ga čakajo v skrbeh in z nestrpnostjo. Videl je Adelko, kako izgubljeno teka okrog njegovih tovarišev in jih sprašuje, kod zaboga hodi on, Pepik, kdo je z njim govoril zadnji. Za trdno je vedel, a kaj! — videl jo je, kako je privihrala k Birsi vsa obupana in povpraševala po njem. »Nocoj ga pa zares ni bito pri meni,« ji je odvrnil Birsa in hudomušno mežikal z očmi. Nejeverno ga je pogledale, se vprašujoče ozrla po obrazih v krčmi, nato je bruhnilo iz nje kakor iz prekipevajočega kotla: »Nič vas ni prida, falot je ste, vi — ti, malogodtna duša krčmerska!« Ih ko se je je hotel otepsti, ga je zavrnila, da mu je zastal jezik: »Nič ti ne verjamem, prav nič! Ce znaš guliti ljudi, si zmožen še kaj hujšega! Skril si mi moža, skril, da veš, propaliea! Kje ga imaš, a?« Birsa je ostrmel, tako je zvihrala okoli točilne mize, se sklonila pod njo, prekucnila balon z vinom, stekla v klet in pretaknila vsak kotiček. Razdražena je pritekla nazaj, odrinila krčmarja in mu vrgla v obraz najpristnejšega lopova. Potem se je pognala k vratom in zagrabila za kljuka Toda ni še planila ven. Razljučena se je zasukala, zvihrala in zabelila so se ji krila in — o! česa vse ne stori do kraja razjarjena žena! — V Hinfortovi glavi se je vse to odigralo tako prepričevalno in bi se odigralo, kdo ve, kaj še, če se ne bi bila ulila ploha. Sprva se je je branil tako, da si je tesno zapenjal suknjič, vihal ovratnik in se zvijal v klobčič. Potem tudi to ni več zaleglo. Med bliskom in gromom se je utrgala nova ploha, hujša od prve. Ob vsakem blisku je zamižal, žarka električna svetloba pa mu je rezala skozi veke in- ga navdajala z grozo. Takrat je udarilo v bližini! Vsega je pretreslo, košara, kakor bi se razklala na dvoje, je zapela s kovinskim treskom, ki se je potegnil v zelenkastem, strašnem ognjenem curku dalje po jeklenih vrveh. Jeknil je in otrdel. Sele sčasoma se je samogibno otipal, ati je še ali ga ni več. »Oe mi je usojeni tako ostati še minuto, potem zbogom mamica v Sudetih! Saj v to prekleto jeklo mora, mora udariti!« Tresel se je kakor šiba na vodi. Nevihta pa je, kakor da se je zarotila prav nad revežem v košari, divjala dalje. Čutil je, kako se ga oprijemlje premočena obleka, kako mu zoprn mraz reže v kosti, da mu šklepečejo zobje. A rešitve ni! Ni!! — ga je grizel obup. Toda Pepik noče končati v tej trapasti kašari, v katero ga je spravila še bolj trapasta pamet. Noče! Kolesca nad njim se vendar morajo zavrteti! Tam doli vendar morajo misliti na to! Oprijel se je roba košare in previdno pogledal čezenj. Mrzlo ga je spreletelo: nič več roja lučic, gosta, strašna tema vsepovsod!’Le majhen nebogljen pramen luči globoko pod njim so zaslutile oči. Zdaj je vedel, da je udarilo v elektrarno in se njegova cajna ne premakne zlepa. Ze se je hotel zopet zviti, ko se mu je zazdelo, da je dojel slaboten, škripajoč glas harmonike. Napel je ušesa. Zares! Spoznal je, da visi nad Birsovo krčmo. Bil je veseljak in huda jeza mu je bila tuja, zdaj pa je vzrojil, da si ni bil več podoben: »Prekleti Birse! Ti, samo ti si me speljal v to smolo. In zdaj naj poslušam še tvoje cvileče mehove — tak, 'ves premražen, osamljen, nesrečen!« Še huje ga je razjezila »In kdo ve, če ne visi pri njem tudi Hriberšek in cela garda tovarišev in žlempajo in zbijajo šale na račun moje klavrne nadloge! Oooo!« Kdo ve, koliko časa je preteklo. Do onemoglosti st je iztresel srd. Harmonika je utihnila, noč je pogoltnila še tisto malo svetlobe pri Birsi. Skrušen se je hotel zviti na dno košare, da bi pričakal svita. Tedaj je, lepo kakor zarja, iz globine šinil soj električnih luči. »Separacija!« je vzkliknil in s' vzpel na kolena. Toda omahnil je nazaj, kajti v isti meh se je premaknila železna košara, se zazibala in stekla navzdol. »Vendar! je olajšano dahniL Kdo bi mogel vedeti, kaj vse se je tedaj godilo v tako hudo preizkušenem srcu »obešenca«. Toda nekaj je gotovo, pozabil je na pivo, na' Birso in vse tegobe, ki jih je prestal v teh težkih urah. Toda strašno noč je hotele imeti svoj primeren zaključek. Ko se je rudarski nadzornik Pepik Hin-fort ves premražen in premočen čez nekaj minut zvalil iz jekleni košare, se mu ni presenečeno umaknil le razkladalec, še huje je osupnil on sam: sprejela ga je bojevita in do kraja razljučena — njegova žena! Bil je copatar in strahopetec, toda le predobro je poznal tisto kresanje v njenih očeh in vedel, da bo moral prestati poslednjo, a najhujšo nevihto tiste noči. mk ® razvoju turizma v Spodnjem Posavju, zlasti pa v brežiški okolici, se je že mnogo govorilo In bilo že marsikaj napisanega, vendar je vse ostalo samo pri besedah ali pa zapisanih ugotovitvah. Ponavljanje vsega tega je mučno, uspehov pa ni — seveda, ker ni za to potrebnih sredstev — in s tem je seveda konec dela in prizadevanja za razvoj te pomembne gospodarske veje »BREŽICE Z OKOLICO SO LEPE IN — ZLATA JAMA!« Tako je nedavno izjavil v Brežicah švicarski turistični strokovnjak. Ta morda laskava itjava je vsekakor lzpodbudna in - ohrabrujoča in da resno misliti, ali smo to že sami ugotovili ln ali bi bilo mogoče lotiti se izkoriščanja na-» *ih naravnih lepot. , Kratek sprehod z avtomobilom v okolico, poplava hvale o lepotah, ki so za nas neka.1 vsakdanjega — in že je praktični mož računal, kaj vse h| on storil, koliko sredstev bi bilo treba vložiti »i koliko bi vse to vrglo, oziroma kakšne velike koristi bi od tega lahko imela komuna ln z njo vsa naša skupnost. Dejal je, kaj je videl v Jugoslaviji, na Gorenjskem, Primorskem, v Dalmaciji in drugod, v krajih z razvito turistično tradicijo in ugotovil, da imamo tudi pri.nas smisel za turizem — nikakor mu pa nismo mogli dopovedati, da imamo tudi ml dosti smisla In dobre volje, da pa nam manjka za to sredstev- TOPLICE NAJ BODO VIR ZDRAVJA IN TURIZMA O Cateškl toplicah, predvsem o gostinstvu tega obrata, smo prejeli laskava priznanja za delo v takem merilu in danih pogojih. Pravijo, da bi take toplice z vodo SO stopinj Celzija In zdravilno močjo lahko postale podjetje svetovnega slovesa. Hoteli, restavracije. bazeni, sprehajališča, zabavišča. in kar te osnovno — tudi vsaj lepe dohodne ceste, so za nas privid ln lepa želja — zanje pa lahko ustvarljiva stvarnost. In Bušečke toplice pri Cerkljah! Ali niso skrito bogastvo, za katero ve le bližja okolica, ki ga v takem stanju zares ne more ce- niti? Drži, tovariši, da »e Je topla voda ohladila z vdorom mrzle vode na 28 stopinj Celzija, toda z globinskim vrtanjem in ureditvijo bi lahko dobili vire tople vode, če že ne vroče in zelo zdravilne Velike prednosti Ima Bušeča vas: prekrasno okolico, lepo Krko (plavanje, veslanje ln ribolovi in spet objekti, ki sodijo na tako mesto — vse to Je zh nas za zdaj še tata morgana, za praktične In izkušene Švicarje pa že praktična stvarnost. Sedanji objekt je pred davnimi leti gradil grof Anton Aleksander Auersberg (znan kot nemški pesnik tudi pod imenom Anastasius Gvllnl, in tudi njegov dober prljatelt dr. France Prešeren Je rad obiskoval te krate sal so prijetna kopel, lepi sprehodi In z.drav cviček Iz Gadove peči zelo privlačne stvari ne morda samo za boheme ln petične liudi, temveč tudi za našega delovnega človeka — In če hočemo, tudi za razvajene turiste. LEPA SI KRKA, VENDAR NEIZKORIŠČENA... Prekrasna je ta slovenska reka, ki je v gornjem toku bolj cenje- na in izkoriščena ko* pri Brežicah. Lepa zelena barva, prijetna toplota in ugodna klima —. pravi posavski mediteran. Na predelu med Krko in Savo pod brežiškim mostom bi bilo mogoče urediti campinge, prostor za taborjenje, lepa naravna kopališča in oskrbovane obrate in še marsikaj v prid turizma. Na tisoče kopalcev bi imelo še več užitka pri kopanju in utrjevanju zdravja kot sedaj, ko nimajo dohodov v vodo, ne garderob ne sanitarij. Tudi to Je za praktične Švicarje stvarnost, za nas pa le pobožna želja, če sl danes na kopališču niti ne moremo postaviti pripravljene velike barake za bife in garderobe, ker spet ni sredstev za to. Tudi to Je vredno razmišljanja, da sl v drugih krajih lahko privoščijo kopalne bazene in še marsikaj, v Brežicah pa nimamo denarja za postavitev osnovnega kopališkega objekta, ki bo v skladišču propadel, namesto da služi svojemu namenu. Prepričani smo lahko, da velik bazen v Čatežu, kjer Je vroče zdravilne vode na pretek, ni utopija, temveč resna etvar, ki Jo Je mogoče uresničiti. IN GOSTINSTVO... Za to dejavnost ln udobnost naše življenjske ravni lahko ugotovimo samo nazadovanje, namesto napredka vzporedno z ostalim razvojem našega gospodarstva. Kje je vzrok? Fxiino v organizacijski obliki, v davčni politiki ln v nestabilnih cenah. Predstavnik gostinske zbornice je mnčnja, da je treba vse gostinske obrate pavšaliratl ln s tem Izkoristiti izkušnje okrajev Celje in Maribor Predvsem naj bi zavezanci 4«# tega pavšala vlagali v obnovitev in ureditev gostinskih lokalov «o nakup Inventarja. Z ustaljeno davčno politiko, stabilizacijo cen, s kvalitetno prehrano in pijano. In kar Je zelo važno, a kulturnim odnosom do gostov, Je mogoče ustvariti pogoje, da bo naše gostinstvo napredovalo In uspešno »lužilo tudi turizmu in pomagalo k dvigu življenjske ravni našega delovnega človeka. Izkušnje v Mokricah in ie drugih krajih naj bodo opomin za ureditev našega gostinstva. ZAČETEK NAJ NE BO KONEC Prijaznim in podjetnim Švicarjem smo povedali, da ae zavedamo lepot naše zemlje ie krajev, tega velikega bogastva naših narodov Ln tudi zanimanja naših ljudi za olepšanje naših krajev in s tem tudi izboljšanja našega gospodarskega položaja. Tudi to govori v naš prid oziroma opravičilo, da Je bila naša domovina v vojni, da so bili naši ljudje nasilno izseljeni in njihovi domovi opustošenj, da at sedaj gradimo novo, socialistično skupnost, da so bili naši agrarni predeli zapostavljeni za industrijskimi, in končna da vsej trenutno M potrebnih sredstev. Vsaj zadnja leta pa nam kažejo, da je ponekod le mogoče dobiti sredstva za gradnjo raznih objektov, med njimi tudi turističnih, in zato upravičeno menimo, da je te čas, da pridejo Se Brežice na vrsto. To naj ne zveni pristransko, temveč v socialističnem duhu, ker smo vsi enaki in vsi gradimo našo socialistično skupnost, zato naj se tudi razpoložljiva sredstva pravilno in enakomerno delijo. Težko Je razumeti pomanjkanje smisla nekaterih posameznikov za urejevanje naših podeželskih naselij in krajev, zlasti še takih a prlrodntml lepotami. Vsaka hiša in vsako naselje je naš življenjski prostor, prostor dela ln oddiha in da je treba ta prostor tud« samoiniciativno urejati iti olepšavati, najprej nam samim * korist, prav tako pa v prid turističnemu razvoju naših krajev. Kaj nam bodo koristili še tak” moderni hoteli, restavracije «* drugo, če nimamo dobrih cest. če imamo zanemarjena naselje* kupi gnoja in razno navlako. pregovoru, kakršno Je naselje, takšni so njegovi prebivalci, p®* skušajmo tudi sami doprinesti osnovni delež za razvoj turizm* In z njim tudi Izboljšanja naš« blaginje. Da, da, lepa Je naša zemU*j lepi so naši kraji In gostoljubni smo Slovenci, ki se zavedam0' da »o naše lepote — zlata Jam* zato moremo tudi poiskati sred* atva. da to zlato Izkoriščamo ** izboljšanje naših življenjskih P0" gojev in razvoj in napredek nas® socialistične družbe. (ek) KOMUNALNA BANKA V TRBOVLJAH Naj živi praznik rudarjev in praznik borčevi ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM Z* PRAZNIK RUDARJEV, 3. JULU IN ZA DAN B0RCEVl 4. JULU Predigra v vlaku Kmalu bo dan. Kolesa vlaka, ki Se nekaj ur vozijo po Bosni, uspavajo in hkrati bude. Bosna. Prvi obrisi neznanih bregov, vode in polj, M se kažejo v jutranji tančini. Josef, Nemec iz Stuttgarta, ki ima s sabo v kupeju — za kratek čas ali za reklamo? — tudi radijski sprejemnik, napeto zre v ves ta svet. »Da ist... divji Balkan?« se radovedno ozira na nas, ostale potnike. Kdo ve, kaka domišljija se spleta prav sedaj v glavi naivnega tujca. Tu sicer še ne vidi nič posebnega, razburljivega. Pokrajina in vasi so skoro iste kot drugod. A pride Sarajevo! Metropola vse divjine. S sabo ima seveda fotografsko kamero, da najrazburljivejše dogodke posname in pokaže svojim civiliziranim prijateljem. In vse stvari ima strogo pod ključem. Tu da ljudje mnogo kradejo... Bosna/ Ena izmed najzaostalejših dežel naše države. Dolga leta pastorka nekdaj mogočne turške države. Ziv orientalski muzej. Mnogo temnih senc še pada na ta skrit in mnogim malo znan svet. Ne zamerim tujcu iz Nemčije njegovih vprašujočih pogledov in vprašanj o »divjem* Balkanu, ko še med nekaterimi našimi ljudmi obstajajo podobne in morda še slabše misli o teh predelih. Ni jih malo, ki so mi ob odhodu na pot govorili: »Pa si upaš sam tja doli?* Bosna je mnogo pretrpela. Počasi se vleče iz zaostalosti. Toda obiščite jo in zvedeli boste resnico o njej. Bosanci niso slabi ljudje. Takšni so kot vsi ostali. Sarajevo ni središče divjega B alkana. Moderno mesto je, gospodarsko in politično središče republike Bosne in Hercegovine. Ljudje, tudi tisti v slabih oblekah, niso divjaki in tatovi. Človeka soditi po obleki je zelo slabo. »Obleka še ne naredi človeka!* pravi ljudski pregovor. In povejte mi še to: ali so med nami Slovenci sami poštenjaki?« Ko sem hodil po sarajevskih ulicah, sem gledal, kje bom videl Josef a iz Nemčije. Nisem ga našel, a nič zato. Navzlic temu upam, da je temeljito spremenil svoje predstave o naši Bosni in odnesel iz nje mnogo lepih spominov in posnetkov. Saj drugače tudi biti ne more, Če je pošten in resnicoljuben. Jano Koprivc POTREBNO JE RAZMIŠLJANJE O ORGANIZACIJI kadrovske službe v podjetjih r ' v- E MORDA NE VESTE, DA IMAMO TUDI V TRBOVLJAH MNOGO DEKLIC, KI PRIDNO VADIJO BALET. IN V TEM ČASU SO SE ZE PRECEJ NAUČILE TER SE PREDSTAVILE TRBOVELJSKEMU OBČINSTVU Pred kratkim so imeli predstavniki oblastvenih in gospodarskih organov ter političnih in družbenih organizacij v republiškem merilu posvet o urejanju kadrovske politike v podjetjih, na katerem so prišle do izraza nekatere važne • ugotovitve, S sprostitvijo tržišč so se naša podjetja znašla v povsem drugačni gospodarski situaciji, kot je bilo te poprej. Nove tržne razmere postavljajo pred nas nove naloge in ustvarjajo probleme, ki vplivajo na razpoloženje ljudi, po drugi strani pa odigrava vedno važnejšo vlogo konkurenčna sposobnost gospo- PEVSKO BALETNI VEČER V TRBOVLJAH PRED KRATKIM JE V DELAVSKEM DOMU NASTOPILA GLASBENA SOLA V TRBOVLJAH S PEVSKO-BALETNIM VEČEROM: SOLO PEVCI IZ SOLE PROF. JANEZA TRILLERJA, BALETNE TOČKE JE NAŠTUDIRAL PROF. IKO OTRIN, ORKESTER JE VODIL PROF. ALBIN VVEINGERL, PRI KLAVIRJU PROF. FILIP KRIŽNIK Prejšnji mesec je v Delavskem domu nastopila Glasbeno šola v Trbovljah s pevsko-baletnim večerom: solo pevci iz šole profesorja Janeza Trilerja, baletne točke je naštudiral profesor Iko Otrin, orkester je vodil profesor Albin VJeingerl, pri klavirju pa profesor Filip Kržišnik. Vsestransko plodovita de- ZAKLJUČEK PREDAVANJ LJUDSKE UNIVERZE V ZAGORJU Razširiti obseg delovanja V letošnji sezoni se Ljudska univerza v Zagorju ni kdo ve Kliko odrezala. Toda za to ni tolikanj odgovorno vodstvo u-niverze, ki se je ob začetku $ezone prizadevalo kar naj-tkrbneje izbrati program de-la> kasneje pa je spričo premajhne zainteresiranosti neko-“ko popustilo, kot nekatere druge okoliščine. Poglejmo Najznačilnejše: nič kolikokrat •® občinski odbor Socialistič-tto zveze pozival zagorske thnožične organizacije in društva, naj ne prirejajo sestan-k°v, zasedanj, sej in podobno °rez predhodnega obvestila. pa tudi letos ni. dosti pomaga-š°- Ni bilo redko, da je bilo ^javljeno predavanje Ljudje univerze, kakšna organir Racija — ne zgolj ena — pa je ^tega dne, ob isti uri priredila spoje lastno predavanje ali seminar. In to kljub opo-ž°rtlu, da Je vsak drugi petek Rezerviran za predavanje ljudske univerze, ki naj bi se C® seve udeležilo kar največ ‘Judi. Pa tudi sredstev je pri-jjmnjkovalo univerzi. Kajpak °i obe okoliščini ne smeli biti vzrok včasih kar pičlega števila obiskovalcev predavan) Ljudske univerze, saj je v Zagorju skoroda 10 tisoč ljudi. Na drugi strani pa si v bodoče ne moremo zamišljati Ljudske univerze, ki bi skrbela za izobraževanje ljudi samo s štirinajstdnevnimi predavanji. Občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev pripravlja združitev oziroma vključitev Ljudske univerze v njen sestav in treba bo prej misliti na razširitev njenega delovanja. Najbolj nujno bi bilo povečati obseg dela na področju pošolskega izobraževanja ljudi in organizirati tečaje tujih jezikav. Treba pa bo misliti tudi na večerne gimnazije. Vse več je ljudi, ki jim sedanja izobrazba ne zadostuje za opravljanje njihovega odgovornega dela. V nekaterih drugih občinah že sedaj razpravljajo o tem, kako bi jeseni organizirali take šole, zakaj jih ne bi tudi v Zagorju? Samo ne čakati do jeseni, kajti tedaj bi morala večerna gimnazija, morda skraja nižja, v naslednjih letih pa popolna, že To pa so kajpada zgolj nekatere oblike splošnega dela univerze v bodočem letu. Predvsem pa bo univerza za svoje odgovorno delo potrebovala ven konkretne pomoči in sredstev. Brez teh — vsaj minimalnih — si v Zagorju v prihodnji sezoni ne bo moč zamišljati večjega dela. • (v) Obuditi jih je treba k življenju Ko sem se pred dnevi mudil v Krmelju, sem nekega kr-meljskega. Svobodarja vprašal, kako in kaj je z delom v »Svobodi«. Odgovoril mi je, da spi spanje pravičnega. _V »Svobodi* je resda nad 100 članov, ki pa jih je treba obuditi k življenju. Za vzrok tega mrtvila sicer nisem mo- • gel zvedeti, čeprav mi je nekdo nedvoumno dejal, da1 se gredo v Krmelju preveč »domače in tujce . . . « V Domu »Svobode« je sicer opaziti znamenja kulturnega življenja, samo da to ni zasluga domačega društva . .. POTREBEN JE REŠEVALNI AVTO. — V Hrastniku je le večne odprto vprašanje reševalnega avtomobila. Ker zanj niso bila v proračunu potrebna sredstva za nakup tega vozila, Je zdravstveni dom v kraju prosil pristojne organe za finančno pomoč, steklarna v Hrastniku Je v ta namen že dala na razpolago 506.000 din, prav tako so odobrila določene zneske za nakup reševalnega avtomobila tudi druga hrastnllka podjetja. Ker Je to vprašanje v Hrastniku zelo pereče, Je dolžnost vseh ostalih, da to akcijo podprejo. R. V. POČITNIŠKI PRAKTIKANTI. — Tudi letos bo steklarna v Hrastniku med poletnimi počitnicami sprejela v prakso več praktikantov, In sicer 2 s tehnične visoke šole (kemičnega oddelka), 1 * strojnega odelka visoke šole, 2 lz tehniške srednje šole, 2 lz ekonomske srednje šole. javnost Glasbene šole v Trbovljah je letos že s svojo osmo prireditvijo pokazal a nehote pot, kako pridobiti kadre in jih vzgajati za bodoči ansambel v Delavskem domu. To pot nam je predstavila solo pevce in baletnike. Od prvih jih že nekaj poznamo: Vero Jank, Franca Jankoviča in Dušana Žilavca. Na novo sta se nam predstavila: Anica Pfeifer '— alt in Franc Pfeifer — bariton. Prijetno presenečeni smo prisluhnili zlasti Dolarju ob- Pavšičevem samospevu »Dedek samonog« in Veri Jank ob izvajanju arije Siebla iz Gounodovega »Fausta«. Ostali, ki lepo slede svojemu priznanemu pedagogu profesorju Janezu Trillerju, so iz prvega letnika solo petja in naj počakajo na oceno, saj jih bomo še slišali in imeli priložnost ocenjevati njihov napredek. Za zdaj so dokazali, da imajo vreden glasovni material, ki se ga splača oblikovati in razvijati. Skoro nerazumljivo in nedopustno pa je iskati zanesljivost v nastopu v čem drugem kot v vaji in delit. Z zaupanjem v pedagoga gredo lahko povsem mirno na oder, seveda dovolj pripravljeni in s skrajno resnim odnosom dp javnega nastopanja. Vsako »odpravljanje« treme z raznimi »okrepčili« se maščuje najbolj izvajalcu samemu. Zdelo se mi je potrebno javno opozoriti na ta sicer osamljen primer, ki se nikakor ne sme nikdar več ponoviti. V baletnem delu nastopa, ki je prepletal solo pevske točke, nam je profesor Iko Otrin ob so gledalce seznanile z razgibalnimi vajami, ki so nujne na začetku vsake baletne ure. Mascagnijev »Simfonični in-termezzo« pa je bil že prehod na skupinski ples. Odlični Beethovnov »Allegro« je bil poleg subtilnega Schubertovega »Moment musical« krona večera. Mehka eleganca, stilna jasnost in svežina koreografske kompozicije (profesor Otrin) je bila odplesana z zadržano nobleso in je odkrila, kako neverjetno mnogo so u-čenci že pridobili v baletni šoli. Če ne bo fizični razvoj učencev preprečil sodelovanja pri beletu, bo ta skupinica monoliten ansambel, v katerem se že oblikujejo nekateri solisti. Orkester Glasbene šole je zahtevno preizkušnjo p odlaganja in podčrtavanja razlagajočega plesa pod vodstvom dirigenta Albina Weingerla odlično prestal. Med publiko in izvajalci je bil topel in prisrčen odnos. Težko pa je razumeti neobzir-nost pevskega zbora »Slavček«, ki je istočasno imel vajo v sosednem prostoru, kar je motilo zbranost. Pričakovali bi, da se bodo ti pevci take prireditve udeležili, ne pa, da jo celo na tak način pre-gro. Jože Zagorc darskih organizacij itd. Tudi razvoj delavskega samoupravljanja odpira delavcem vedno nove probleme, za katerih rešitev je potrebno vedno večje znanje. Zato Je treba kadrovsko usposabljati vse delavce v podjetjih od vodilnih oseb do delavca na najpreprostejšem del. mestu. Na tem republiškem posvetu je bil predložen tudi osnutek organizacije kadrovske službe v gospodarskih organizacijah. Po tem osnutku naj bi bila kadrov-ka služba enakovredna tehnični in komercialni službi Itd. Jasno je seveda, da gre za službo, ne pa za urejanje kadrovske politike, ki prej ko slej ostane v kompetenci organov delavskega samoupravljanja. Po sedanjih predlogih naj bi bila kadrovska služba — seveda v večjih gospodarskih podjetjih — organizira na sledečih načelih: služba, ki skrbi za izobraževanje ljudi; administrativni posli, nastavitve In odpustitve; analitsko ocenjevanje delovnih mest, nadalje oblika stalnega in kontinuirnega dela službe, ki ureja socialna vprašanja, menze, preveze, stanovanja, skrb za delovno manj aposobne ljudi itd., zdravstveno preventivna služba in higiensko - tehnična zaščitna dela. Iz predlogov sledi, da želijo preiti na kompleksno reševanje brige za delovnega človeka, od načina zaposlovanja, strokovnega usposabljanja, vrednotenja njegovega dela, njegove pravne, zdravstvene, tehnične in socialne varnosti, pa tja do čisto osebnega duševnega počutja v določenem kolektivu. Prednje prinašamo v razmišljanje organom samoupravljanja in sindikalnim organizacijam v podjetjih za člmboljšo in kompleksno skrb za delovne ljudi. A. K. Brez vozovnice na vlak V nedeljo sem potoval proti Zagrebu. Čeprav sem prispel na železniško postajo v Trbovljah 40 min-ut pred prihodom vlaka, nisem mogel dobiti vozovnice, ker je bilo pred blagajno preveč ljudi. Potniki so nervozni stali v dolgi vrsti, ker je bilo maio upanja, da bodo prišli vsi na vrsto, preden bo vlak zavozil na postajo. Najprej je prodajala vozovnice samo eng oseba, čez čas pa so jih začeli prodajati tudi ipvl drugem oknu. V prihodnje naj to storijo že prej, da številnim potnikom ne bo treba na vlak brez vozovnice. To je namreč zvezano z raznimi nevšečnostmi, ki bi z maje dobre vpije in potrebnega razumevanja do pet nikov lahko odpadle, -ne TATIC NA IZLAKAH Odkar so na Izlakah pri Zagorju odstranili s kabin vrata in jih zamenjali a platnenimi zavesami, so kopalci dneva v dan ugotavljali, da jim znikovci pobirajo iz njihovih denarnic znatne .vfoTe denarja. Celo uro je iskai zadnjič neki kopalec denar in odšel iz Izlak s trdnim sklepom, da se nikdar več ne bo prišel hladit v novozgrajeni bazen. Toda odrasli ljudje so soditi, da mora biti dolgoprst-než mlad človek, kajti nikdar ni zmanjkal iz denarnic ves denar. Največkrat po nekaj sto din. Zaman so ljudje pazili, kolikor so pač vedeli in znali. Zlikovec jo je vendiher varno odnesel, noseč s seboj jahek plen. Zadnjič pa se je zjasnilo. Tovarišu Albinu Kovaču, obrtniku iz Z agonija je zmanjkal denar. Opazil je fantina, ki je zašel v njegovo kabino in se hip nato vrnil In se izgubil v množici. Ko je žena nato odšia preštet denar, je postalo jasno, kje tiči zajec. Tov. Kovač je šel za fantom In zvedel, kje stanuje. Doma se je skrnl pod posteljo, in ko je prišel ria svetlo, sploh ni hotel ničesar vedeti o denarju. Sele trd prijem ga je izpameto-vel. Sel je v sobo in izpod postelje privlekel ukraden denar. Ne gre za denar, nam je poved a, tov7. Kovač. Gre za to, da bodo kopalci, ki prihajajo v Izlake vami pred takšnimi in podobnimi posegi v njihove denarnice, in zadnji čas je bil, da smo ujeli zlikovca. Kajpak ne b! mogli trditi, da so bile vse tatvine deio tega fanta. Toda pri sosednji hiši so nam povedati, da Je fant že večkrat segel po tuji lastnini in ga doslej doma še niso poučili, kaj sme In kaj ne sme. Njegova mat j j« celo zabrusila v obraz sosedu. ki ji je omenil, da ima fant njihov nož, naj pač ne nastavlja takih stvari po nepotrebnem na takem mestu, kamor bi lahko prišel sin. Ne, draga mati. Dolžna st nenehno opozarjati svojega sina. da je tatvina najbolj nizkotno dejanje, ki ga zmore zagrešiti čiojzek. Zdaj, ko je še mlad. lahko storiš vse. da ga odvrneš od zle poti. In če sama ne moreš, pojdi v šolo k učiteljem, radi tl bodo pomagali. Gre za bodočnost fanta, In prepriča* sme. da želiš vzgojiti človeka, ki se bo preživljal s poštenim delom — ne pa s tatvinami. (v) SEMANJI DAN V SEVNICI Preteklo spremljavi orkestra glasbene 'btia polne šole predstavil skupino cici- ' banov in prvi letnik baletne šole. Prisrčnost prvih in pra-cilnost drugih je močno presenetila. Cicibani so živahno »odkorakali« Weingerlovo »Jurček in vojaki« in bili toplo intimni v koreografsko zahtevni sliki iVeingerlove »Uspavanke« in »Plesu črnega kosa«. Z Iskanjem značaja obeh del vodi profesor Otrin cicibane v ustrezno občutje in podzavestno sprošča smisel za »štimungo« stila. Manj zahtevno, a vendar dovršeno je bilo izvajanje Weingerlove »Poloneze In polke«. Zanimive so bile za nepoznavalce »Vaje na drogu« in »Vaje v sredini« I. letnika, saj soboto zjutraj se ceste goveje živine in vozov, naloženih s prašiči, v bližini Sevnice. Vse je vodila Ista pot, na sejmišče. Pri Blanci smo dohiteli močnega, krepkega kmeta, ki je gnal par volov naprodaj. Čeprav ni bil preveč zgovoren, je le povedal, da s« Je n* ta sejem pripravljal že dalj časa. Zadnje čase je dobro krtmi svoje voliče in to zato, da bi ju čimbolj poredil in laže prodal po višji cepi. S seboj je imel, kot zahteva običaj, plos-nato stekleničko slivovke, da »i je tu in tam poplaknil suho grlo. Za nitim je vozila starejša kmetice v košari sedem prascev. Njen konjiček je bil nekoliko poskočen, tako da je kmeta tn vola pustil daleč za seboj. Ker Je imela še nekoliko prostora na svojem vozu, smo jo prosili, če lahko prisedemo. Hitro smo prehitevali in med prvimi prispeli na sevniško sejmišče- Sejmišče se je hitro napolnilo, saj so prignali domači in okoliški kmetovalci nad 280 glav goveje živine in okrog 400 prašičev. Med kupci ln prodajalci eo ee razviti zelo zanimivi pogovori mleka.« »To pa ne,« Je odvrnila kmetica, »repo, otrobe m mae -omtj, to je vse, kar jim dam. Vrez skrbi jih lahko kupite, niso izbirčni, niti razvajeni.« »Kbliko jih pa cenite?« Je poizvedovala mlada ženska, z rdečo ruto na glavi. »Danes sem jih prodala že po 3.400 dinarjev, Vam jih dam po 3.200, brez »glihanja«,* je odločno odvrnila lastnica. Ker ji je nakupovalka ponujala za prašič- PRISEL JE ČAS IGER ZA NASE NAJMLAJSE. SAMO SONČNIH DNI BO, KOT JE VIDETI, ZELO MALO, NIČ Budnega, če izrabijo vsak zarek muhastega sonca Uspel izlet Helenske šole iz Zagorja Rojaki lz ZDA - 4. julija na Polževol Vsem ameriškim roja-ki so na obisku v roj-*tnl domovini, sporočamo, bodo tudi letos lahko Praznovali ameriški prednik *Dan neodvisnosti« (Inde-Pendance Dag) — 4. julij, kaznovanje bo na prele-per® Polževem pri Višnji ®ori, nedaleč od Ljubljane. Ua piknik vabimo prav P,e ameriške rojake! Za za-avo, ples in narodno pe-bo poskrbel Gorenjski /Ruartet. Domača kuhinja zadovoljila vse okuse in *elje. „ Tore), 4. julija vsi rojaki ^ Polževo! Zbrali se bomo v Ljub-. ni dne 4. Julija ob 8 uri JUtraj na vrtu hotela »Unl-n« v Ljubljani, kjer se bo-n? Prodajali avtobusni voz-* listki za vožnjo na Po\-ie*° in nazaj. . yabi odbor za proslavo: j?anka Shiffrer, Marica . a*hel, Jennte Troha, Ton-p a Urbanz, Lojzka Muha, pr°nk Jopič in Vincenc vsi rojaki iz Amert- pričeti z rednim delom. Največ lahko tu store sindikalne organizacije in vse ostale družbene Institucije. Morda bi kazalo preko poletja izvesti po vseh podjetjih in ustanovah širšo anketo, v kateri bi delavci in uslužbenci povedali svoje mnenje in se hkrati priglasili za obiskovanje gimna- Delo Vajenske šole v Zagorju se je zelo približalo zahtevam današnje dobe. Šolski odbor, ki ga vodi tov. Jože Turk, opravlja v celoti »vojo dolžnost. Zaradi tega so tudi uspehi zadovoljivi. Ob zaključku letošnjega šolskega lelta ima le 5 vajencev popravne izpite od 65 vpisanih. Zaključne izpite je opravljalo 22 vajencev, vajenci letos pripravili poučni izlet v Beograd, ki so ga izvedli v dneh od 17. do 20. junijš z lastnimi prupev'ti ln * Pf-dpora,mi občinskih m okrajnih ustanov. Razen 40 vajencev je šlo na pot tudi 13 obrtnikov. V Beogradu so st izletniki ogledali vrsto podjetij jn tovarn, vstopno dovoljenje pa Jim Je preskrbela Zanatska komora mesta B°ograd. Udeležencem izleta So dali na razpolago potrebne vodiče ter priredili sprejem. Pri zakuski so izmenjali pozdravne govore vodje vajencev in zastopniki Zanatske komore. Vsem udeležencem bo ostal sprejem v n e poz bnem spominu. Vajenci so si ogledali tudi Muzej NOB na Kalemeg-danu. živalski vrt m Avalo. kjer so »i ogledali spomenik neznanemu vojaku. Bolni vtisov in spoznanj so se vajenci vrnili na delovna me. sta, hvaležni organizatorjem ekskurzije, še posebej pa upra- vitelju šole tov. Francetu Klunu, Saj so na tem Izletu mnogo doživeli in videli, kar jim tro za vedno ostalo v spominu in jih spremljalo pri nadaljnjem delu. To Je že tretji Izlet vajencev po zaključku šolskega leta. Vajenci tako spoznavajo našo lepo domovino, hkrati pa se čudi osebno prepričajo o hitrem napredku gospodarstva v naši novi socialistični Jugoslaviji. (m») in pogajanja. Predvsem gospodinje so kupovale 7 do 9 tednov stare prašičke, medtem ko so gospodarji pasli oči na lepih volovih in kravah. Pričele so »e kupčije. »S čim krmite vi vaše pujske, da so tako lepe rejenj? Prav Jim gotovo jim naflivate samega 11ttttrttrn 111111rr........................ RAZPIS Uprava Fsptrnlee Vevče, Vevče, p. LJubljana-FelJe bo v šolskem letu 195T-5B vpisala v I. letnik Industrijske papirniška šola v Vevčah večje število molkih gojencev. Pogoji za vpis «o naslednji: 1. starost ne manj kot 14 let ln ne več kot IS let; 2. duševno in telesno zdravje; 3. veselje do papirniške stroke; «. uspešno dovršeni 4 razredi gimnazije ali osemletke; v Izjemnih primerih 3 razredi gimnazije z obveznostjo, podvreči se sprejemnemu izpitu v septembru 1957. Šolanje traja 3 leta. Sola ima lastni internat, kjer so učenci v pdpolni oskrbi. Razmerji« med podjetjem in starši oz. varuhi gojencev se uredi s pogodbo. Prošnjam za vpis, naslovljenim na upravo Papirnice Vevče; Je treba priložiti: rojstni list, zdravniško potrdilo in zadnje šolsko spričevalo. Za natančnejše Informacije se obračajte na upravo podjetja. I ka le 2.500 din, s« nista pogoditi, mladi pujski pa so kljub temu še isti dan šli v denar. Pri goveji živini Je šlo bol) zares. Dosti je bilo primerov, ko smo videli kmečko odločnost, ki bi je lahko tildi imenovali trmo. Ko sta se kupec m prodajalec s ceno že skoraj približala, se je začeila šele prava kupčija. Kaj takega prenese le trdna tn zdelana kmečka roka. Za ubogih 200 dinarjev sta ee toMa po dlaneh skoro čeitirt ure, popustil pa ni nobeden. Kupčija ni bila sklenjen* in kupec je odšel. A ne za deti go. Kmalu se Je spet vrnil ln mlatenje se je začelo znove. Takih prizorov je na semanji dan več. Okrog ene popoldne je bilo sejmišče epet prezno Živine pa še niso odgnali domov, ampak je ta mukala pred gostilnami. kjer so kupci in prodajalci kupčijo zaliti. -■ STANOVANJSKA GRADNJA STEKLARNE. — Hrastnlška steklarna ho pričela graditi dve stanovanjski hiši onkraj Save. Delavski svet tovarne je načrte že -potrdil. V, vsaki hiši bo šest stanovanj *a večje in manjše družine. prav tako tudi štiri samska stanovanja. Gradili bodo s sredstvi sklada za stanovanja, ki Jih tovarna odvaja občini. ODBOR LESNEGA ODSEKA TRGOVINSKE ZBORNICE LRS JE IMEL PLENUM V VIDMU-KRSKEM Novi predpisi, ut bodo urejati promet z lesom TRBOVLJE . . . Ko sem bil zadnjič na trgu v Trbovljah, sem si mislil, da morajo trboveljske gospodinje imeti res dobre zobe, saj kupijo na trgu vse, kar dobijo. Prejšnji teden so namreč tamkaj prodajali tako trde hruške, da bi si bil z njimi kmalu polomil zobe. Na drugi strani sem spet videl, da je na trgu več gnilih kot pa lepih češenj. Nehote sem razmišljal, zakaj imajo v Brežicah lahko lepe, zdrave češnje, pri nas pa ne. Ko sem potem nekaj o tem rekel, bi Jo bil kmalu skupil. to zatočišče, mora iti po ključ v restavracijsko točilnico. Skrajno nujno Je, da občinski ljudski odbor nekaj pokre-ne glede javnega stranišča v središču naše doline, ki ga — kakor sem že omenil —, ni v celih Trbovljah. Prav tako Je zanimivo, da v Trbovljah na celi dva kilometra dolgi cesti od Trga Franca Fakina do Vod ni niti ene same trafike! Tudi o tem naj pristojni čimtelji razmišljajo. S prometom v Trbovljah je križ. Avtobus na cesti ne gre in ne gre. Tudi preteklo nede- ' w 'i , Kato sem Jo hitro ucvrl po dolini. Na Trgu Svobode, tam kjer preko Mervarjevega mostu kreneš na Partizansko cesto, sem pri prvih hišah opazil, da se tu prav nič ne zmenijo za odločbo občinskega ljudskega odbora. Kar celo farmo prašičev, zajcev in kokoši imajo tamkaj! Nič čudnega ni. če je tamkajšnja okolica temu primemo »snažna« — in to prav v centru Trbovelj. Ko sem jo mahnil naza.1 proti Vodam. se ml je nekam mudilo A glej ga spaka! — stranišče v tamkajšnji restavraciji je zadnje čase stalno zaprto. Ker v celih Trbovljah ni niti enega samega javnega stranišča, res nimaš Iti kam drugam, kot da se v sili zatečeš v to restavracijo. In ko sem tamkaj vprašal, zak»1 zaklepajo stranišče, so mi rekli; »Vse bi šlo, čistiti pa moramo potem mi. Pa še otroci nam školjke pobijejo in napravijo stranišče tako nesnažno, da je joj!« Ce hoče kdo od gostov v ljo Je btlo tako. Ni šlo tudi potem, ko so ključe prinesli. Pa smo ga začeli kar sami porivati — in potem je šlo! Naša slika vam pove, da Je res tako. Zvedeli smo. da že prihaja nov avtobus v dolino. V ZAGORJU... Tamkaj so mi povedali, da Je lastnik hiše na Cesti 9. avgusta kar sredi dneva zalival vrt s fekalijami. No, sem si rekel zares kulturno In higiensko! Zvedel sem tudi, da so na Izlakah imeli otvoritev plavalnega bazena, da pa je strežno osebje ostalo brez obljubljenega plačila. Planinci so imeli zadnjo nedeljo posvetovanje na Sv Gori ln so hudo zabavljali, ker ni bilo nobenega dopisnika. Ko sem to slišal, sem rekel, da bi bilo dobro, če bi vedeli, kje ima naše uredništvo svoje prostore, kamor naj bi potrebno sporočili ali pa kar sami nekaj napisali. Pred kratkim je bil plenumi lesnega • odseka pri Trgovinski zbornici LRS v Tovarni celuloze. in papirja v Vidmu- Krškem. Plenuma so se udeležili zastopniki vseh podjetij z lesom m gozdnih gospodarstev Slovenije. Zatem je bil ogled tovarne, nato pa kosilo v Cateških toplicah. Zaradi boljše organizacije omenjenega odseka in izboljšanja dela pri obravnavi posebnih vprašanj posameznih skupin podjetij so bile ustanovljene tiri strokovne komisije, kot komisija za trgovino z lesom, za predelavo lesa in za kurivo, Te komisije so urejale odkup m promet z lesom v zveznem merilu, preskrbo glavnih potrošnikov z osnovnimi lesnimi surovinami, predvsem lesnih obratov s hlodovino, rudnikov in papirne industrije z jamskim in celuloznim lesom, itovam tanina s tam inskim lesom in železnic s pragovi. Temeljito so predelali vprašanje proizvodflje in prodaje bukovine in vskladitev proizvodnje in prodaje pohištva. Delo komisije ta predelavo lesa Proučevala je vprašanje pro- izvodnje in prodaje bukovine sploh. Posebno vprašanje pa so železniški pragovi. Odsek je bil mnenja, da še proizvodnja bukovega lesa preusmeri. V večji meri naj bi iz bukovine izdelovali železniške pragove, katere pa maj bi jugoslovanske železnice tudi prevzemale. Posredovati so, da bo Podjetje za impregnacijo v Hočah pri Mariboru dobilo večja .investicijska sredstva za ureditev industrijskega tira. S tem se bo tudi povečala kapaciteta vskladiščenja. Železniškemu transportnemu podjetju v Ljubljani je Generalna direkcija JZ zagotovila denar za nakup 165.000 železniških pragov. Gozdarske organizacije pa bodo moraje pravočasno dostavljati bukovo hlodovino na lesne borate, pravilno manipulirati in krojiti to hlodovino, ki v naši republiki ni najboljša. Ta komisija je urejala alimentacijo lesnih obratov s hlodovino. Preko okrajnih zbornic je dala zbornica LRS pobudo, da bi se po okrajih sporazumno razdelile razpoložljive količine mehke hlodovine s sklepanjem dolgoročnih pogodb med proizvajalci in potrošniki. Ta akcija je bila izvedena v večini okrajev. Da M ugodili široki potrošnji je komisija za kurivo skrbela za preskrbo široke potrošnje in ustanov s premogom. Poleg Rolo tovarna ima svoj komite V Tovarni celuloze in papirja v Vidmu-Krškeim je bil pred kratkim ustanovljen tovarniški komite ZKS. Iz diskusije na zadnji konferenci ZK je bilo razvidno, da je bila slabost dosedanjega dela v tem, ker je bilo vse premalo analiz dela in posledica tega je bilo nepravilno usmerjanje. ja obdelal težave in delovanje sindikalnih organizacij, razpravljal pa bo še o »Svobodi«, delavskem samoupravljanju, produktivnosti in kvaliteti dela, o mladinski organizaciji ter o življenju mladine sploh, o odnosih z občino in ostalimi množičnimi organizacijami, izobraževalnem delu itd. Vsem potrošnikom se priporoča trgovsko podjetje V TRBOVLJAH vsem delovnim ljudem za praznik vsem delovnim ljudem k prazniku RUDARJEV, 3. JULIJ in za DAN BORCEV, 4. JULIJ J Izobraževanje učiteljev in profesorje« DruStva učiteljev in profesorjev v občni Videm-KrSko je posvetilo vso skrb izobraževanju svojega članstva. V ta namen so imeli ob zaključku šolskega leta enodnevni seminar, na katerem so razpravljali o družbenem upravljanju, o gospodarstvu in o razvoju privatne lastnine ter nastanku države. Ob tej priložnosti so se pogovorili še o tekočih vprašanjih in v glavnem razpravljali o družbenem upravljanju v šolstvu, o reformi šolstva, mladinskem kriminalu in personalni h zadevaji. Ugotovili so, da se širi mladinski kriminal ne le v ostalih predelih Slovenije, marveč tudi v sami občini Videm-Krško. Vzrokov za to je več. Med glavnimi so navajali, da so krivi tudi neprimerni filmi — razne kavbojke. Pri preiskavi nekega primera so ugotovili, da je fanta privedla do kraje zgolj želja po avantuA, saj ni bil materialno ogrožen, niti se ni želel posebno okoristiti. Posebno pri srcu mu je bilo pištola in kavbojsko obnašanje, pri tem pa seveda ni zamudil nobenega pustolovskega filma. S krajo je pričela tudi 8- PLAVALNI BAZEN PRI PAPIRNICI ODPRT. — Pred kratkim eo odprli plavalni bazen pri Tovarni papirja v Radečah. ze prve dni Je bil obisk bazena zelo dober. Prt sindikalni podružnici v tovarni pa smo zvedeli, da bo že to sezono začela delovati kopališka uprava ln da bo znašala prlstojnlna za posamezen oblik bazena 30 dinarjev (otroci so Izvzeti), kar Je spričo krasne lege tega bazena, urejene garderobe, bifeja ln še drugih ugodnosti malo. članska skupina dijakov, katero so takoj razkrili. Med njimi so bili tudi otroci padlih borcev, ki jih oskrbuje organizacija Zveze borcev. Prosvetni delavci so bil* mnenja, da se organizacije Zveze borcev in ostali vse preveč potegujejo za pravice otrok, premalo pa se tem otrokom govori o njihovih dolžnosti. Le s tem, če jim bomo naložili enake dolžnosti, se bodo ti otro- ci čutili enakovredne svojim sošolcem. Društvo pa ne skrbi le za lasten študij in za izobrazbo mladine, temveč tudi za razvedrilo švojčga članstva. Konec tega meseca bodo člani Zveze borcev odšli na dvodnevni izlet v Plitvice z namenom, da spoznajo lepote hrvaške republike in se po-bliže spoznajo med seboj. Novoizvoljeni komite si je zadal več nalog. V prihodnjih šestih > mesecih bo obdelal vsa področja družbeno-političnih m ekonomskih problemov v podjetju. Vsak mesec pa boao osnovne organizacije, kakor tudi komite, analizirale določeno področje dela in na osnovi spoznano skupno z določenim družbenim organom predelali snov in usmerili nadaljnjo pot razvoja. Na ta način bo komite ZKS Tovarne celuloze in paptr- > V mesecu decembru bo konferenca ZK, te bo že razvidno delo komiteja, hkrati pa bo konferenca ocenila vlogo ZK in izdelala smernice za prihodnje obdobje. Vse delo bo tesno povezano s pripravami za kongres, kajti tovarniški komite se je odločil pričakati kongres z uspešnim delom, s čvrstimi osnovnimi organizacijami, tako da bo zaključke kongresa lahko čimprej in čimboljše uresničil. -a redno zaključenih količin je bilo v Sloveniji ‘razdeljeno še okrog 40.000 ton vseh vrst premoga iz rezerve. Tako je bilo ugodeno široki potrošnji in ustanovam. Težave pa so imeli s preskrbo zdravstvenih ustanov s specialnimi vrstami premoga, ki je sicer tudi potreben industriji. Da bi povečali potrošnjo rjavega premoga, je odsek s svojimi uspel urediti sistem potrošniških kreditov, ki so prvotno veljali le za lignit, tako da se je le-ta razširil tudi na rjavi premog. Ni pa uspel s svojim predlogom, da bi se dajali ti krediti tudi za nakup drv. Gospodarjenje z gozdovi naj bo po vsej državi enako Lesni odsek je proučil teze posebne komisije Izvršnega sveta LRS in prinesel predloge, ki Sredo v glavnem za tem, da je treba gozdarstva in gospodarjenje z gozdovi od gojitve pa do izkoriščanja »ozdov postaviti na vsem področju naše države na enotna načela. Dalje je potrebno na vsem območju države uveljaviti enotna načela glede razmejitve upravnih in gospodarskih funkcij v gozdarstvu, ne glede na morebitne specifičnosti nekaterih področij oz. republik. Promet z lesom je treba urediti z zveznimi prepisi. Vsi so za sprostitve cen lesa, vendar maksimalnih cen, (tako za hlodovino smreke in jelke ne bo mogoče odpraviti tako dolgo, dokler so cene za mehak les maksimirane. Zato naj bi se ta. rita prispevkov za gozdne sklade poenostavila. Višino prispevkov in kriterijev za določitev vrednostnih razredov -n je treba uveljaviti na osnovi zveznih predpisov. Predpisi, ki naj bi uredili promet z jamskim, celuloznim m tatinskim lesom ter hlodovino za žaganje iglavcev, bi morali praviloma iziti že - v januarju letos. Letošnji družbeni rvlan pa vsebuje pooblastilo za ureditev proizvodnje in prometa z lesom in lesnimi proizvodi iz zadružnega in zasebnega sektorja gozdarstva, zato pričakujejo, da bodo ti predpisi, oziroma spremembe tarife stopile v veljavo v mesecu oktobru, ob novi sečnji. Ob koncu Je bil izvoljen upravni odbor odseka ln tri komisije, ki so delovale že v preteklem letu. -a Beseda ali dve o ..Zasavskem tedniku1' V dolini Mirne sem naletel ni starejšega možakarja, ki je pri vrčku piva zabavljal čez »Zasavski tednik«. Prisedel sem k njemu in se skušal z njim pametno pogovoriti o vzrokih, zaradi katerih Je tako zasovražil naš lokalni časnik. Pa sem ugotovil, da vzrokov pravzaprav ni bilo. Kar tjavdan J* začel blatiti »Zasavski tednik«, ker Ima nasploh slabo mnenje o naših časnikih. Jezen Je, ker naši časniki ne kritizirajo davkov, taks ln podobnih stvari, ki so tako osovražene v njegovih očeh. Na koncu sem sprevidel, da s tem možakarjem sploh ni mogoče pametno razpravljati, ker Je v njem preveč zlobe, da bi lab" ko pametno razsojal in ločil slabo od dobrega. Včasih naletimo tudi na kakšnega vodilnega funkcionarja, ki reče kakšno pikro na račun »Zasavskega tednika«. Ko ga vprašaš, kaj mn v listu ni všeč, ne ve odgovoriti. Človek si ne more kaj, da mn ne bi zabrusil v obraz, da je tako pavšalno kritiziranje zate, ker Je osebno užaljen. Zaradi tega daje nepremišljene izjave o našem listu, ki lahko zelo škodujejo, zlasti še, če se P° takem vodilnem človeku zgledujejo tudi ljudje v njegovi bližini. Neutemeljeno kritizirati neki časnik, se pravi zanikati njegovo važno poslanstvo pri vzgoji ljudi in pri njihovem aktiviziranju za Izvajanje nalog v zvezi z Izgradnjo socializma. Zanikati tndl tisto, kar Je dobro v listu, se pravi imeti slab odnos do vsega naprednega ln potemtakem tudi do socializma. Na terenu pa sem spet srečal številne ljudi, ki imajo drugačno mnenje o »Zasavskem tedniku«. Res Je, da je ta ali oni povedal tudi kako kritiko na račun lista, toda obenem je odkril tudi vse tisto, kar je dobro v listu in zaradi česar je njegov prijatelj. Tako je tndl prav, kajti nihče ne more reči, da nima tudi naš lokalni časnik raznih slabosti, ki Jih Je treba odpravljati, da M »Zasavski tednik« postal še zanimivejši in Se bolj cenjen pri več tisoč bralcih. Zaradi tega Je za časnik koristno, če bralci opozarjajo tudi na slabosti Usta. Pri tem pa Je zelo važno, kako to delajo in kakšne namene Imajo.— ne poaoioioioioioaoioioioioioic Prazničen zaključek šolskega leta K uprizoritvi otroške igrice »Princeska in pastirček« Je prišel tudi predsednik OZZ tov. Tone Zupančič in predsednik občinskega ljudskega odbora Zagorje, tov. Alojz Lukač 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ZA PRAZNIK dneva rudarjev in dneva borca čestitajo: RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO ELEKTRARNA BRESTANICA SLAŠČIČARNA IN PEKARNA TRBOVLJE 0 ■ 0 ■ o ■ o o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o o o o oeoeoeoeoeoeoeoioKoeoeoeosoi V nedeljo se je v divorsni Zadružnega doma na Mlinšah zbralo mnogo ljudi. Prišli so v glavnem starši šoloobveznih otrok, da bi prisostvovali igrici, ki so jo naštudirali ob zaključku šolskega leta njihovi sinovi in hčere. Moramo reči, da so mladi amaterji pod vodstvom svojeg. upravitelja tov. Globokarja kar uspešno zaigrali svoje vloge. Igrica je pri ljudeh vžgala, kot pravimo, saj so jim nema. lokdaj navdušeno zaploskali. Treba pa je še poudariti, da so se otroci vadili za igro pod težkimi pogoji, in tudi oder, ki je za takšno obsežno delo malone neprimeren, ni mogel nuditi pravega odraza nastopajočih. Sicer pa to ni važno. Važno je predvsem to. da smo videli pri otrocih veliko voljo in ljubezen izvenšolskepa dela in da so jim po Igrici lička zadovoljno sijala. In ravno tako je bilo kasneje v šolskih prostorih, ko so se zbrali k intimni proslavi zaključka šolskega leta. Njihova sproščenost je pritegnila vse navzoče in vsi prisotni smo imeli vtis, da kdaj pa kdaj premalo poznamo kmečko mladino. V igri in petju in celo plesu je minilo veselo popoldne. In ko so odhajali na svoje domove, so jim spregovorili upravitelj, tov. Zupančič in predsednik Lukač. 'Resno so poslušali njihove besede in zadovoljni so biti, da so lahko v svoji sredi pozdravili svoje goste. Nič preveč ne bomo zapisali, če trdimo, da jim bo ta dan ostal v trajnem spominu. Avto »Oppel Olvmpia« Je ta, ki ga vozi šofer Anton Dvoršak, uslužben prt občinskem LO Brežice. Dvoršak je že lž let šofer. Bil je trikrat udarnik ln je vozil brez vsakega prometnega prekrška. Za svoje vestno delo je do- bil lepo nagrado, saj je prevod1 z avtom »Oppel-01ympla« brez generalnega popravila 280.no« km. Tovarišu Dvoršaku čestitamo k temu z željo, da bi bilo še vel takih šoferjev na naših cestah. Mlinarjev Janez v Radečah 2e dalj časa ljudje v Radečah živahno razpravljajo o načrtih DPD »Svobode« in njenih odsekov. Največ govorijo o »Mlinarjevem Janezu«, ki ga namerava uprizoriti na prostem Mestno gledališče v poletnih mesecih. Da bi izvedeli kaj več o tem, smo se obrnili na režiserja in prizna- VIRAGII MA PUATINU JACK LONDON RISE) BERNARD EMBRIU 106. Tisti hip je Tehaa iz svojega skrivališča med skalovjem ustrelil nanj. Možu je padla puška iz rok in na obrazu se mu je pojavil izraz velikega presenečenja, ko so ze noge pod ■jim po šibile ln ze je zgrudil na krov ter potegnil staro kraljico e seboj. 107. »Na levo) Krepko na levo!« je zaklical Grief. Kapitan Giass in krmar Ka-uak sta obrnila kolo in škuner se je začel pomikati naravnost proti skali 108. Sredi ladje se Je Raul še vedno boril z Naumoo. Njegov brat mu Je hotel pomagati, Tehaa ln Maurlri ata večkrat v naglici ustrelila nanj, pa ga nista zadela. 109. Ko je Raulov brat nastavil cev puške Naumool na prsi. se Je Grief dotaknil s tlečo gobo razcepljenega konca vžlgalne vrvice In nato Je z obema ,o-kama vrgel veliki sveženj dinamita. V tistem hipu je spodaj počila puška. Naumoo se Je zgrudila po krovu in hkrati je padel tudi -'‘--mit. 110. To pot je bila vžigalna vrvica dovolj kratka. Eksplozija Je nastala v trenutku, ko se je razstrelivo dotaknilo tal, iti del Rattlerja, kjer so stali Raoul, njegov brat ln Naumoo je za vedno izginil v morju. nepa radeškega kulturnega delavca, tovariša Ivana Pešca. V 'razgovoru ž njim smo zvedeli marsikaj, kar bo zanimalo tudi naše bralce. Slovensko narodno igro »Mlinarjev Janez« je za oder priredil po znani povesti o celjskih grofih in junaških Teherčanih profesor Tomažič z Jesenic, za uprizoritev na prostem pa bo to delo pripravil tovariš Pešec sam. Radeški gledališčniki so znani po uspelih prireditvah na prostem. »Rokovnjači«, »Divji lovec« in »Miklova Zala« so dela, ki so RadeČanom prinesla sloves. »Mlinarjev Janez« pa bo glede na svojo vsebino najtežje od vseh dosedanjih odrskih del. S pripravami in študijem so v Radečah že začeli. Prav gotovo pa čaka radeške Svobo-darje še mnogo dela. Pri posameznih uprizoritvah bo namreč sodelovalo okrog 120 ljudi; nastopali bodo teharski fantje in dekleta, turški bojevniki, vojščaki celjskih , grofov, kopica vaščanov, celjska gospoda, balet in še mnogo drugih. Pri uprizoritvah bodo sodelovali vsi odseki radeške »Svobode« in vso okoliška prosvetna društva. »Mlinarjev Janez* bo najmočnejša radeška kulturna manifestacija v tem letu Tovariš PeSer računa, da bodo skupno s pripravami in študijem sodelujoči žrtvovali več kot štiri tisoč prostovoljni h ur. Za sedaj je predvideno osem predstav v drugi polovici meseca julija. Prav gotovo pa bo zanimanje ljudi takšno, da bo treba število predstav še povečati, poleg tega pa bodo gledališčniki to delo uprizorili tudi v mesecu septembru, ko bodo Rodeča-ni obhajati svoj občinski praznik. Tovariš Pešec je med drugim omenil, da bo pri pripravah za to igro potrebno sodelovanje vseh množičnih organizacij, zlasti še mladinske organizacije in Mladinskega gledališča, saj bo med nastopajočimi največ mladih ljudi Mladina je že obljubila, do bo prostovoljno pomagala pA scenariju in ostalih delih. Na koncu smo še Izvedeli da bodo v plovnih vlogah nastopili sledeči igralci: profesof Janez Pešec, Radka Podlesm' kova, Zora Polajnarjeva, Zdenko Rainer, Janez Zo* hrastnik ml., Ivanka Mreža*-jeva, Franci GospodaričeVi C veto Selevšek tn drupi. Delavnim radeškim kulturnikom in režiserju tovariš Pešcu želimo pri tem delu k<*^ največ uspeha tn prepričao smo, da bodo, kakor ved«* tudi to pot presenetili števu' ne gledalce. i < * « Skrbi me, da se mu kaj ne pripeti... Take in podobne pomisleke Imajo starši, preden se odločijo in pustijo svoje otroke na izlet, saj slišijo in berejo, da se je zdaj tu, zdaj tam izgubil kak otrok itd. Prireditelji I. festivala telesne kulture v Ljubljani se te odgovornosti dobro zavedajo, zato so do podrobnosti vse premislili in izdali Potrebna navodila, da bj se kaj podobnega ne zgodilo tudj na tej telovadni slovesnosti. Iz našega okraja bo odpotovalo na Ljubljanski festival nad 2.000 članov »Partizana«. Večina udeležencev bodo pionirji in mladina. Nadzorstvena služba bo zaradi tega P ostrena, saj je za vsakih 15 Pionirjev in vsakih 20 mladincev določen po 1 vodnik. Ti vodniki bodo prevzeli nase odgovornost za mladino, katere se tudi z vso resnostjo zavedajo. Starši, (bodite torej brez skrbi za svoje otroke in pustite jih na festival v Ljubljano! To bo za vaše otroke velik dogodek in najlepša nagrada za ves njihov trud, kj so ga vložili, da so se naučili va.j za ta veliki telovadni nastop. V Ljubljani bodo videli in tudi sami sodelovali na veličastni telovadni prireditvi dne 29. junija t. l. Drugi dan pa bo Posvečen razvedrilu mladine, saj bodo zanjo pripravili Predstave lutkarji in gledališča, odprti in dostopni bodo nadalje naši mladini bogati ntuzeji slovenske metropole *n podobno. — ik PRI OKRAJNEM SINDIKALNEM SVETU SO FORMIRALI POSEBNO KOMISIJO ZA ŽENE Zaposleni ženi - večjo skrb Te dni se je v Trbovljah se-šla na svoji prvi sej; komisija za žene, ki jo je na svoji zadnji seji formiral okrajni sindikalni svet. Komisija za delo z zaposlenimi ženami šteje 9 članic in članov, se pravi, da so v njeno deio vključeni tudi odgovorni tovariši z vodstva okrajnega sindikalnega sveta. Komisija je obravnavala naloge, ki jih bo morala opravljati. Te naloge niso majhne, kajti delu z zaposlenimi ženami so sindikalne podružnice v podjetjih kot v ustanovah posvečale premalo pozornosti. Zato je bilo sklenjeno, da se sedaj ustanove podobne komisije pri vseh občinskih sindikalnih svetih v okraju, kakor tudi v 10 gospodarskih podjetjih, kot so to: Steknarna Hrastnik, »Mehanika« Trbovlje, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, Rudnik Zagorje, Cementarna Trbovlje, Tovarna konfekcije »Sava« Zagorje, »Keramika« Izlake, Papirnica Radeče, Kopitarna Sevnica, Tovarna celuloze in rotopapiija Videm-Krško, medtem ko bo treba še proučiti potrebo po ustanovitvi take komisije v Elektrarni Trbovlje in na Rudniku Krmelj. Podobno komisijo je imela doslej le Strojna tovarna v Trbovljah, ki jo je ustanovila spričo posebnih potreb pri reševanju teh problemov pri sindikalni podružnici tovarne. Posebna naloga komisij bi bila v glavnem uveljaviti popolno enakopravnost' žene v pogledu možnosti pridobivanja kvalifikacije, strokovnega izobraževanja glede na delovna mesta, ki jih zasedajo žene. Ugotavljati bi morale pogoje dela žena, predvsem težimo dela. ki ga opraviljajo žene, pravilno prevedbo po tarifnem pravilniku, nočno delo žena itd. Po drugi strani bi morale te komisije analizirati pogoje, v katerih žive za poste n e žene v svojem prostem času, zlasti glede njihovega položaja kot matere in gospodinje, skrbi in vzgoje otrok, oddaljenosti od službenega mesta, socialnih razmer, v fcaf-terih -žive. kako se prehranjujejo — kdaj in kako — kakšno je njihovo zdravstveno stanje in v ' kakšnih delovnih pogojih opravljajo službo. Poleg tega bodo morale občinske komisije poskrbeti za gospodinjske pomočnice, za katere ne vodi nihče evidence, koliko, katere in kje so zaposlene, čeprav se glede njih sliši marsikatera pikra beseda na račun tistih, ki jih zaposlujejo. Že jz navedenega je razvidno, da teh nalog ni malo in da so te posebnega značaja in zahtevajo, da jih bodo sindikalne podružnice s pomočjo komisij analizirale in predlagale organom samoupravljanja v pod- jetjih kakor tudi organom oblasti v rešitev. Okrajna komisija za zaposlene žene si je zadala nalogo, da izdela podrobno analizo o problemih žena, zaposienih v podjetjih in ustanovah, pri čemer ji bodo morale nujno pomagati vse anketirane žene. Iz te analize si obeta komisija in okrajni sindikalni svet vrsto predlogov za uspešnejše delo z zaposlenimi ženamj in za izboljšanje njihovih življenjskih, pogojev na delovnem mestu in doma. A. K. S SEJE UPRAVNEGA ODBORA ZVEZE ZADRUŽNIH HRANILNIC LRS Ustanovljene bodo kmetijske banke Trbovlje so dobile postajo za kontrolo sodov Dolga leta se je Kontrola mer v Celju trudila, da bi prepričala vodilne fukcionarje .okrajne in gostinske zbornice okraja Trbovlje, da bi poskrbeli za prostor in ureditev tega skrajno potrebnega urada. Leta so tekla. Akti so ležali sedaj tu. sedaj tam. In še kako leto je bilo vse tiho. Ponovne potrebe po merjenju sodov so zopet nekoliko prezračile zastareli akt. In zopet nič. Leta 1950 se Je mestno gostln- RESITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 25. ŠTEVILKE Pravilna reHtev magičnega kvadrata, ki smo ga prinesli v 25. Številki našega Usta, se glasi (vodoravno in navpično): E VOLK, 2. OSEL, 3. LESA, 4. KLAS. Žreb je prisodil prvo nagrado Marjetki KUNSEK, učenki 4- razreda osnovne šole, pošta Hrastnik — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Stanko PETAN, učenec 4. razreda osnovne šole, Volčje 26, pošta Sromlje. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim rešiteljem besedne uganke za pošto in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOV ŠTEVILČNI NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Vpišite v vsa prazna okenca ustrezne številke tako, da boste ob seštetju številk dobili vodoravno in navpično, prav tako pa tudi diagonalno seštevek 15. \ Ce bost# Ugtirfftt Tb Številčno Uganko, nam prinesite ali pa Pošljite po pošti do nedelje, 7. julija opoldne njeno rešitev. Za pravilno rešitev imamo pripravljeni dve knjižni nagradi (Po odločitvi žreba). stvo v Zagorju zavzelo, da bo zgradijo potreben prostor za kontrolo sodov v Zagorju. Dobili st potrebne aparate za merjenje sodov. Spravili so jih v skladišče, a prostora za postajo niso zgradili, Merjenje sodov so zato opravljali določene dni v kleti a 11 pa zunaj na prostem. Ponovno je Kontrola mer lz Celja poiskala zaprašen akt ln pritisnila na kljuko pri gostinski zbornici v Trbovljah, kjer se je oglasil uvideven mož, tovariš Rudi Sajovic, tajnik gostinske zbornice, ki se je resno zavzel za stvar. Preskrbel je pri bivšem gostilničarju in mesarju Drofeniku v Bevškem prostor ta postajo za kontrolo sodov. Prostor ln kraj ustrezata tembolj , ker ležita ob cesti Trbovlje — Zagorje, blizu železniške postaje in je k rej tudi za Hrastnik priročen. Prostor je dal urediti po navodilih Kontrole mer iz Celja. Iz Zagorja so aparate prepeljali v Trbovlje ln Jih postavili v nov, skrbno urejen prostor. V setošnjem aprilu ln maju Je organ Kontrole mer iz Celja uradoval po en dan v tem uradu. Za letos Je predviden po en dan mesečno za merjenje sodov. Kakor pa kaže delo, bosta v bodoče za to potrebna vsaj dva dneva mesečno. Prej so morala gostinstva voziti gode v merjenje — ki velja za sode le tri leta — v Ljubljano ali Celje, ali pa prositi za merjenje na kraju samem, kar pa Je bilo nepraktično in drago. Prejšnji teden je bila v Brežicah seja upravnega odbora Zveze zadružnih hranilnic LRS. V obširnem dnevnem redu je odbor razpravljal o važnih vprašanjih, kot o gibanju hranilnih vlog in obračunskih knjižic, o osnutku sporazuma o prenosu določenih investicijskih poslov Iz jugoslovanske investicijske banke na Zvezo zadružnih hranilnic, oziroma na zadružne hranilnice in o pravilniku o zamudnih obrestih. Govorili so tudi o kreditnih vprašanjih in o poročilu ter delu instiruktorske službe, ki je sedaj v sklopu zadružnih hranilnic. Direktor ZHIP Brežice tov. Ivan Glogovšek je podal obširno poročilo o stanju omeni ene hranilnice in Zadružništva in kmetijstva v okraju Trbovlje, talko da so dobili člani upravnega odbora popoln vpogled v delo same hranilnice, kakor tudi kmetijskih organizacij, zadružnih podjetij in posestev v trboveljskem okraju. Upravni odbor jie med drugim sprejel še važne sklepe za nadaljne delo ZHIP tako glede inštruktorje "službe in HRASTNIK POZDRAV KONGRESU DELAVSKIH SVETOV. — Na zadnjem množičnem sestanku v hrastni-ški steklarni so potrdili premijski pravilnik. S tega sestanka so tudi poslali pozdravno resolucijo kongresu delavskih svetov Jugoslavije. Ob praznovanju so-letnlee delovanja sindikalne podružnice v steklarni bodo 25 najstarejših članov nagradili In. jim podelili spominske diplome usposabljanja finančno - knjigovodskega kadra ter je zavzel stališče glede formiranja kmetijske banke v tem smislu, naj se delovanje te banke opre na obstoječo mrežo zadružnih hranilnic in posojilnic in njihovo zvezo. Kdor bo hotel biti v podjetju, bo moral živeti z njim V krmeljskem rudniku so deti, da je bolje, če se ukvar-mi povedali, da je izmed 520 ja samo z zemljo, ker ga de-članov delovnega kolektiva sa- lovni kolektiv ne bo trpel V mo 380 članov sindikata. Kje svoji žredi ... ^ je vzrok zato? Na to ni težko odgovoriti, če vemo, da dela v krmeljskem rudniku mnogo ljudi, ki so bolj navezani na svojo zemljo, kot pa na rudnik. Tega seveda ne moremo posplošiti, toda za precejšnje število rudarjev to vendarle velja. Prav zaradi tega nepravilnega odnosa do rudnika so nekateri rudarji že večkrat odklonili, da bi postali člani sindikalne podružnice. Ti ljudje se namreč premalo zavedajo, da v bodočnosti v podjetju ne bo ve£ mesta za človeka, ki ne bo utripal in živel s podjetjem. Delovni ljudje bodo morali biti vedno bolj navezani na svoja podjetja, ker bo tudi njihova osebna sreča vedno bolj odvisna od uspeha podjetja, kjer bodo zaposleni. Kdor bo pa še vnaprej mislil, da je podjetje samo molzna krava, ki jo je treba čimbolj izkoristiti, medtem ko bo videl svoj življenjski interes samo v svoji zemlji, bo moral naposled sprevi- —nc borca v Čečah Praznovanje dneva V Čečah nad Trbovljami bo 4. julija velik praznik. Na lepo obnovljenem poslopju Osnovne šole bodo ob 10 uri dopoldne vesno odkrili spominsko ploščo štiriintridesetim domačim -padlim patrizanom in žrtvam fašizma. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci in godbe iz -Trbovelj in Hrastnika ter pi—' onirji Osnovne šole Čeče. Popoldne bo prosta zabava, v dvorani pa bo nastop Industrij ske kovinarske šole iz Trbovelj, ki bo tu končala svoj partizanski pohod po Štajerski Vabimo Vas, da se v obilnem številu udeležite slavja v Čečah. Za avtobusno zvezo s, Hrastnikom in Trbovljami be poskrbljeno. Šport v preteklem tednu Spominski brzoturnir v Zagorju RADEČE 1 1 1 ’ 5 6 KEGLJAŠKI KLUB JE INTENZIVNO DELATI. ZAČEL — Zad- Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena tn Priimka tudi razred šote, ki ste ga obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem in pionirkam lepe pozdravel UREDNIŠTVO Ul ULliri,A1. nje čase je opaziti v kegljaškem klubu v Radečah vse širšo razgibanost. Izvedeli smo, da Je v klub pristopilo večje število mladincev, ki so le pričeli z rednimi vajami. Klub pa namerava v bližnji prihodnosti svoje vrste še povečati ln usposobiti člane za bližnja tekmovanja. Hkrati Je klub že začel s pripravami na občinski praznik r Radečah, kjer bodo tudi radeškl kegljači aktivno sodelovali. »POGUMNI TONČEK« NA DOMAČEM ODRU. — Člani radečke akega gledališča, dijaki radeške nižje gimnazije, so pred kratkim za konec šolskega leta uprizorili Spicarjevo pravljico »Pogumni Tonček«. Delo, ki je zelo dobro uspelo. Je režiral prof. Janez Pešec. Dijaki bodo Igrico še ponovili. TEKMOVANJE ZA POKAL »MARJANA IN MILANA«. — Občinski komite LMS Radeče namerava izvesti konec meseca julija veliko lahkoatletsko tekmovanje za dosego pokala »Marjana Nemca in Milana Kosa«, pokal dveh radešklh športnikov, ki sta darovala svoje življenje v NOV. Na tem tekmovanju bodo nastopile s svojimi športnimi ekipami vse osnovne mladinske organizacije v občini. Za to tekmovanje vlada že sedaj, zlasti med mladine, veliko zanimanje. PRIPRAVE ZA PRAZNOVANJE DNEVA BORCEV. — 4. Julij, dan borca, bodo v Radečah dostojno proslavili. V pripravah na ta praznik sodelujejo ZB, ZVVI In LMS. Organizacija Zveze borcev pripravlja partizanske pohode, mladina l* Radeč pa bo tedaj oblagala Ivje, kjer so bili v NOV ustreljeni kurirji postaje Tv i A. Js Ze Prehodni pokal osvojila »Svoboda« iz Trbovelj V Zagorju so v nedeljo priredili spominski nogometni brzoturnir v počastitev spomina podlega prvoborca, nogometaša Slavka Pintarja - Nandeta. Turnirja se se udeležili domači »Proletarec« In »Svoboda« iz Kisovca, »Svoboda« Iz Trbovelj, »Rudar« iz Hrastnika ter »Olimp« lz Celja. Moštvo »Rudarja« Iz Trbovelj, ki se je priglasilo, ni prispelo oziroma je prišlo samo osem nogometašev. Tekme so potekale cel dan ln sta se v finale uvrstila »Proletarec« Iz Zagorja In »Svoboda« lz Trbovelj. Po boljši igri Je zmagala »Svoboda« kar s 4:0 ln sl osvojila prehodni pokal. Bud« boljši kot Branik V kvalifikacijski nogometni tekmi za prvenstvo LRS se Je mladinsko moštvo »Rudarja« preteklo nedeljo sreCalo v Trbovljah z mladinci »Branika«. Po nadmočnl igri, predvsem v drugem polčasu, o čemer priča razmerje kotov 7:2 v korist mladincev »Rudarja«. *o revi/čani zmagali s 3:1. 8 to zmago se je mladinsko moštvo »Rudarja* kvalificiralo za finalni turnir, ki bo v Celju v izvedbi celjske nogometne podzveze oziroma 5D »Olimpa«. Bokometaši Trbovelj v Ljubljani V okviru festivalskih dni v Ljubljani je gostovala tamkaj rokometna reprezentanca Trbovelj, okrepljena s tremi Igralci »Kla-divarja«. To pot so Ljubljančani zaigrali boljše ln tudi zbiagall » 11:11. Kolesarstvo Ciril Giuliatti slovenski prvak v kategoriji turistov za leto 1957 Dne 18. junija je bila v Mariboru druga kolesarska dirka za prvenstvo LRS. Za turiste je bila to zaključna dirka, v kategoriji specialnih koles pa sledi tretja. Rezultati dirke: Seniorji 60 km na kronometer: zmagal je Rak pred Perne tom, Flajsom in drugimi (vsi Odred). Rudarjevec J. Kovač Je zasedel 12. mesto. Turisti 25 km: Giuliatti 5i Strmi jan 10. in Požar 12. mesto. Končna ocena tunštov: Ciril Giuliatti. 1. mesto, Strmljap 7. in Požar 12. mesto. Hrastničani, po$ott Prebivalcem Hrastnika sporočamo, da bomo 1. Julija odprli uovo delikatesno trgovino »Krka« v novem trgovskem bloku. Trgovina bo Imela na razpolago razne vrste sira, mesne izdelke, konserve ln podobno po zelo nizkih cenah. Vsem rudarjem, borcem in delovnim ljudem čestitata Praznovanju DNEVA RUDARJEV — 3. JULIJU In DNEVU BORCA — 4. JULIJU Sindikalna podružnica rudarjev Trbovlje Rudniški komite ZK Slovenije Trbovlje ____________ RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE - HRASTNIK čestita vsem rudarjem, borcem in delovnim ljudem za praznik DNEVA RUDARJEV in DNEVA BORCA ^•oioeoeoioaoeoaoeoeoeoeoaog 0 k 0 k 0 k 0 k 0 k 0 k 0 k RAZPIS Upravni odbor pokopališke uprave v zaodrju ob savi razpisuje mesto honorarnega računovodje POGOJI: petletna praksa v računovodstvu. Plača p* dogovoru. Prošnje Je poslati upravnemu odboru pokopališke uPrave najkasneje do 15. julija t. L 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ n ^^■oioioioioioioioioioioi NOVI DOL RADIO v tem tednu Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 7.00, 13.00, 15.00. 17.00 in 19.00 radijski dnevnik ter oh 22.00. Oddaja »Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete In kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 8.40. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 30. Junija 5.00 Domače melodije za prijetno nedeljsko Jutro; 8.30 Mladinska radijska igra — Fran Kumer: Tri usodna vprašanja; 9.00 Slovenske narodne in umetne pesmi; 9.45 Se pomnite, tovariši — Partizan Ivan: V blatnem klancu; 10.15 Kar radi poslušate; 12.00 Pogovor s poslušalci; 13.30 Za našo vas; 10.00 I. slovenski festival telesne kulture; 18.30 Vedre melodije; 20.00 Malo od tu In malo od lam; 21.00 Športna nedelja. PONEDELJEK, 1. julija 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah; o.20 za vsakogar nekaj lahke In zabavne glasbe; 11.00 Vsa eno... (Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi); 11.25 20 minut s triom Dorka Skoberneta; 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anton Stanlčlč: Mali morski ropar — VII.; 12.40 Vrtiljak melodij; 13.15 Slovenske skladbe igra na harmoniko Avgust Stanko; 13.30 Z glasbo v dobro voljo; 14.20 Zanimivosti Iz znanosti in tehnike; 15.40 Zvezde lz operetnega neba; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Kulturni pregled; ll.lt Narodne ln domače viže. TOREK, 2. julija 7.30 Cicibanom — dober dan! — Danilo Gorinšek; Dve zgodbi; 8.05 Naši vokalni ansambli vam pojo; 9.0» Utrinki iz literature — Slavko Janevski: Konj, velik kakor usoda; 10.10 Za staro In mlado; 11.00 Za dom ln žene; 11.15 Priljubljeni solisti vam pojo ln Igrajo; 12.00 Opoldanski venček slovenskih narodnih ln domačih napevov; 14.00 Igra mariborski godalni ansambel; 14.20 Radijski leksikon; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Športni tednik; 18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Slovenske narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skoberneta. SREDA. 3. julija 9.00 Zabavni mozaik; 11.10 Prijateljem zabavne glasbe; 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anton Stanlčlč; Mali morski ropar — VIII.; 13.15 Pesmi In plesi bratskih narodov Jugoslavije; 14.00 Vesele note; 14.20 Turistična oddaja; 15.40 Humoreska tega tedna — Branko Čopič: Jovec v KINEMATOGRAFI Kino »Delavski dom« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka amer. barvni film »Ledeni pekel«, naslednji teden od torka do četrtka mehiški film »Poslednja želja«. Kino »Svoboda — Trbovlje II« bo imel na sporedu do ponedeljka amer. barvni film »Kleopatra«. Kino »Triglav«, Zagorje: 29. junija do 1. julija ob 6. in 8. amer. pustolovski film »Opustošena džungla«; 2. in 4. julija ob 6. m 8. ital. film »Tisti Iz sanj«. Kino »Svoboda« Kisovec: 28 ln 30. Junija amer. film — ljubezenska drama — »Greh ene noči«. Kino odsek »Svobode II« Hrastnik; 29.—31 junija »Nesmrtna garnizija«. Kino »Partizan« Sevnica: 29.—30. junija franc, barvni tlim »Imel sem 7 hčera«; 6. Irt 7. julija mehiški film »Trije pustolovci«. Kino Brežice: 29.—30. Junija amer. barvni film »Bosonoga kontesa«; 3.—4 julija amer. film »Marijana moje mladosti«. Kino Brestanica: 29.—30. junija amer. zustol. film »Tarzan hrani džunglo«; 2.-4. Julija češki film »Vest«.___________'______ ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnjo pot mojega sina, brata IVANA BURKELJCA Se posebno se zahvaljujemo sorodnikom ln sosedom za pomoč ter darovalcem vencev In cvetja. Žalujoča mati In sestra z družino Čevljarski Šivalni stroj — levoročnl »Singer« ugodno na-nroda! Naslov: Brestanica 46. MOTORNO KOI.O s prikolico v zelo dobrem stanju po Izredno nizki ceni, prodam. — Plevčalc. Trbovlje. bandi; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku; 18.40 Poje Učitelj- ' skl pevski zbor »Emil Adamič«-' p. v. Jožeta Gregorca; 20.00 V veselem ritmu, ČETRTEK, 4. julija 6.10 Zdaj zaori pesem o svobodi; 7.35 Koncert pihalnih godb Jugoslovanske ljudske armade. Ljudske milice in Garnizije SL Vid; 10.30 Se pomnite, tovariši ... Ko 50 počili prvi streli; 12.00 »Naš prvi nastop«; 15.13 Od melodije do melodije; 15.45 Vesela partizan-ščina; 17.30 Trinajst nas Je bilo... (O junaški borbi mladincev na okroglem v letu 1942); Okroglem v letu 1942); 18.10 Četrtkovo popoldne domačih pesmi in napevov; 20.00 Zaključni koncert festivala zabavne glasbe. PETEK, 5. julija 9.00 utrinki Iz literature — Er-skine-' Caldtvell; Tam, kjer so dekleta drugačna; ll.oo Tisoč taktov zabavnih melodij; 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anton Stanlčlč: Malt morski ropar — IX. 12.40 Igra Planinski instrumentalni sekstet; 14.20 Zanimivosti iz znanosti In tehnike; 17.10 Zabavna in Plesna glasba na tekočem traku; 18.10 Koroške narodne pesmi: 1* 40 lz naših kolektivov; 19.30 Radijski dnevnik; 20.45 Tedenski zunanjepolitični pregled. Preprečiti |e treba degeneracijo svinj Svet za kmetijstvo Jn gozdarstvo pri občinskem ljudskem odbora Videm-Krško se vedno bolj in bolj poglablja v problematiko kmetijstva. Koloradski hrošč se -je na področju občine zelo razširil, tako d« so skiratka vse krom-piirišča okužena. Svet je zato napravil vse potrebne korake za uničenje tega škodljivca. Pomagajo mu tudi kmetijske zadruge s svojimi sadjarskim.! pomočniki. Na območju občine Videm -Krško, oziroma v trgovinah KZ je na razpolago dovolj zaščitnih sredstev, vendar »o rijiih cene še zelo različne in jih bo treba izenačiti. Zadružno trgovsko podjetje »Posavje« namerava odpreti v Vidmu-Krškem prisebno trgovino, ki bo tla drobno prodajala umetna gnojila ln zaščitna sredstvb. O ustanovitvi take trgovine b| blllo potrebno še nekoliko premisliti, da ne bi le-ta zavirala delo kmetijskih zadrug. Zaradi lažjega dogonakrev bodo pričeli z umetnim osemenjevanjem tudi na Velikem Trnu in na Mrtvicah. S tem bomo prikrajšali živinorejcem pot, kajti doslej je bila umetna osemenjevalnice le v Leskovcu. Zadnje čase je opažati močno degeneracijo pri mladih svinjah. Zaradi tega je poginilo na področju občine nad 800 mladih prašičev, kar so ugotovili prt cepljenju svinj. Do degeneracije je prišlo zaradi tega. ker kmetje plemenskh merjascev niso kupovali drugod, marveč so jih že dalj časa vzgajali doma. Potrebno bo preskrbeti več plemenjakov, če hočejo, da bo sviinjereja v teh krajih bolje uspevala. Ker so stroški komisije za potrjevanje elaboratov za obnovo nasadov previsoki, so kmetovalci mnenja, da bi Proizvajalna poslovna zveza v Vidmu-Krškem dobila dovoljenje. da bi lahko potrjevala elaborate do 1 ha površine, namesto okrajne komisije S tem bi se stroški znatno znižati, obnova pa bi bila laže dosegljiva. -S fa »»»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»»e»eeeeaaa»eaa»aaeaaea«aa»»» FLORENTINA Vn. Nad. Zarjavela vrtna vrata so zaškripala v svojih tečajih, ko jiih je sonderfuhrer Railf počasi odprl. Previdno jih je za seboj zaprl im se počasi napotili po ozki, s peskom posuibi stezici. Tam, na koncu s fene, čisto zapuščenega vrta je Ratlf vtildeil motne obrise hiiše Rue Rioyal štev. 215. To je precej velika villa, zgrajena v stilu prejšnjega veka s številnimi stolpiči. Nikjer ni nobene luči, vsa okna so zaterrmena. VSe je pusto v tej mirti januarski moči. Korak za korakom se Railf sklonjeno z revolverjem v moki pomika proti vadi. Za vsakim grmovjem, vsakim vogallom morda preži smrt. Na uilioi, v avtomobilu, čakata dva človeka; pripravljena, da takoj stopita v akcijo, brž ko bi grozila kakršna kotli nevarnost. Toda Ralf čuti, da bi bržčas prepozno ukrepal, če bi bila na vrtu ali v vili nastavljena kalkšna past. Prtitšeil je pred vhod v vilo. S prsti išče gumb zvonca im ko ga občuti, trikrat pritisne kratko. Ostri zvok zvonca preseka morečo tišino. Ničesar ni slišati, mditi najmanjši šum ne mati tišine. Vse je mimo in tihotno kot prej, toda Ralf ima čuden občutek, da ga v temi vadijo. Naenkrat se strese in šine dva koraka nazaj. Vraita kot da jih nekdo vleče z nevid/ljivo roko. Odpirajo se! Pred RalSom zeva črna praznina. Toda še ničesar ni videti. Ralf stisne revolver ta. ga naperi v črnimo vrat. NA VRATIH STOJI ŽENSKA V tem hipu ga oslepi svetloba. Ves preplašen se Ralf zadenjsko umakne in obstane kot vkopan, z revolverjem naperjenim v smeri vrat. »Pustite stvairioo mimo v žepu, kjer je bila, gospod Ralf« sliši sonderfuhrer pred seboj moški glas z angleškim prizvokom. »Prihajate e prijateljem«. On se naglo obme in opazi nasmejan obraz visokega človeka, ki je sital pred njim. Izpod gostih obrvi ga opazuje dvoje velikih oči... »Oprostite zaradi takega sprejema,« — nadaljuje neznan glas. »Toda, saj veste, kako jel V naši družbi mara biti človek nenehno previden.« Nafto še vedno malone na pol onesveščenega Balta odvedejo v hiišo. In v hiši zagore veliki lestenci, številne luči po stenah in stopnišču. Neznanec uvede Ralfa v veliko sobo. Vse v stilu. Dragoceno staro pohištvo in udobni usnjeni tortelji... •IzlitoLate sesti 1« Sanderfubrer -izbere fotelj, ki ima naislon obrnjen proti steni. V reki pa še vedno drži revolver. Neznanec vidi to in se smeji. »Rekčl sem vam, da nd nevarnosti. Imejte se za našega gosta in za našega prijaltelja.« Tokrat se odprno vraita v dnu sobe. Za hip je povsem pozabil na situacijo, v kateri je bil. Pri vratih se je pojavila neka ženska. Vitka, v tesno se prilegajoči svileni obleki. Prihajala je blliiže s počasnimi koraki, kot da se drsa po parketu. Ornih bujnih las in velikih črnih oči. Počasi, kot mačka, se približuje Ralfu in okrog ust se ji pozibava malone nezaznaven nasmeh. »Da vas predstavim,« reče neznanec. »To je gospod Ralf, a to je«... počakal je trenutek — »to je madame Flanenttoa. Ralf je na kancu svdjlh moči. Torej vendar pest! Pred njim stoji neznana Florentina — zagonetna vohunka angleške obveščevalne službe. , NI CIANKALIJA Zdaj je nujno pridobiti časa, misli Ralf. Očd so se mu zožile bot zveri. Ni premaknil oči z obeh postav. »Ce je to madame Florentina, potem ste vi...« »Kapetan Jodcsent Seveda, uganili ste.« Nadaljevanje Sledi ................................... 1111*11*»« ZAČETKI TRGOVINE V NAŠIH KRAJIH Pred 4 In tudi 5 tisoč leti so predzgodovinski ljudje, ki so živeli v naših današnjih krajih, vzdrževali precej razvito izmenjavo dobrin, včasih tudi s prebivalci zelo oddeljenih krajev. Tako je na primer na osnovi posameznih najdb ugotovljeno, da so v mlajši kameni dobi s področja izvirka Tise bile prinesene v naše podonavske kraje razne kamenite surovine (na primer odpi-siidian). Slovenska neolitska naselja Predjama in Betalov so dobivala lz Italije posebno vr-ito kamenja. Razen tega je v tistih časih obstajala s zelo oddaljenimi kraji izmenjava nekaterih keramičnih izdelkov. Posebno živahen center za izmenjavo blaga je bil v tej dobi Vinča, katerega , prebivalci so izkori- ščani rudnik cinbanta na Avali, poznali pa so tudi tkanine. Ko so Iznašli baker, se Je Izmenjava blaga še bolj povečala. Tedaj so ljudje, fcl so živeli na področjih, kjer je bilo dosti bakra, začel! bogateti. Tako se je pred približno 3000 leti, ko so se v naših krajih že formirala plemena in ko so ljudje le poznali bron In železo, začela razvijati prava »mednarodna« trgovine. Takrat so v naše kraje uvažali Jantar iz baltiških dežel. Vinča je iz Italije uvažala bronaste posode, iz Grške pa je prihajalo k nem orožje, kovinske vaze itd. Takrat bo bile pri nas že stalne karavanske poti, po katerih so opravijeU izmenjavo blaga. RAZNO IZ REVIRJEV PRED50LETI 1 -j ■ ~ w< Zagorje ob Savi, 14. novembra 1911. — V kisovškem rudniku se je ponesrečil 21-letni rudar M. Peterlin. Vsul se je nanj premog s stropa in mu strl desno roko\ in nogo ter mu zmečkal spodnji del telesa. Tri ure potem je ponesrečenec, ki je bil žrtev brezobzirnega 'preganjanja, umrl zaradi notranjega krvavenja. * Zagorje ob Savi. — Nedeljska veselica v oktobru leta nar, o katerem smo že poročali, da se je zaradi dušilnih plinov v jami ponesrečil, je 22. septembra tega leta v bolnišnici umrl. Zdravniki so kon-stantiiraii, da ga je v grob spravila pljučnica. Od kod je prišla ta pljučnica? Mladenič je bil žrtev nemarnih razmer v jami in delavstvo dobro razume, da mu hočejo prikrivati resnico, da ne bi javnost zvedela, koliko žrtev požira rudnik za profit oderuških milijonarjev. Zagorje ob Savi, 25. avgusta 1911. — Naša mladinska orga- Stari revirski revolucionar Giuliatti se veseli med svojimi vnučki 1911 s predstavo Eitbin Kristanove trodejarake »Zvestoba« se je nadvse dobro obnesla. Posebno hvalo zaslužijo tovariši: Tine Ule v vlogi Ivana, Anton Ule v vlogi Glavača, Gričar v vlogi Vrabca in Lipušček v vlogi Jožefa. Izmed igralk sta sodružici Žagarjeva in Kukovičeva prav dobro igrali. Tudi ostali igralci so se po svojih močeh potrudili. — Veselico je obiskalo tudi kakih štirideset trboveljskih sodrugov in sodružic. Samo ob sebi se razume, da je godba na lok pod spretnim vodstvom g. Korošca skrbela za izborno zabavo. • Trbovlje, 27. avgusta 1911.— Veselica, ki jo priredila podružnica Rudarske unije dne 27. avgusta v prostorih Delavskega doma, se je prav dobro obnesla. Prebitek znaša 206,54 kron, katero vsoto so dlzročili strokovni podružnici Unije rudarjev. Po tej poti izrekamo vsem darovalcem in vsem tistim, ki so pomagali veselico olepšati, prisrčno zahvalo. • Trbovlje, 8. septembra 1911. Dne 23. avgusta je padel radar Alojz Sotlar v Trbovljah v rov ter si hudo ranil glavo. Ponesrečenca so odnesli v bolnišnico. Tako gre po vrsti v Trbovljah, podjetnikom ni mar, če iiz enega rova pripeljejo radarja na pol omamljenega, iz dragega na pol ubitega ali celo mrtvega, in če ga v tretjem fantalinski priganjač pretepa. • Trbovlje, 8. oktobra 1911. — Osemnajstletni rudar Grab- nizaedja se lepo razvija. Poleg resne izobrazbe v razrednem duhu nudi svojim članom tudi vesela razvedrila. — Tako so zadnjič igrali igri »Pot do srca« in »Mesalino«. Igralci so rešili svoje vloge v popolno zadovoljstvo mnogoštevilnega občinstva, o čemer je pričal glasen aplavz. Splošna želja je, da nas naša vrla mladinska organizacija kmalu zopet razveseli s tako veselo prireditvijo, kot je bila ta. Nesreča pri nadnevnem delu v Trbovljah. — Iz Trbovelj nam poročajo, da se je dne 7. julija 1911 zgodila velika nesreča prt delu na dnevnem kopu na Dobrni. Strelski vodja Anton Žagar je vžgal več strelov, med katerimi pa se je eden prezgodaj vžgal in počil. Kamenje je razgnalo po sto metrov v daljavo. Delavci so bili, medtem ko je strelec vžigal vnetilo, še v bližini in se niso znali dovolj zavarovati. Strelec Anton Žagar, ki osna ženo in enega otroka, ter Smole, M je tudi oženjen, sta hudo poškodovana, manj poškodovana je delavka Ivana Klešnik, ki ima tri otroke, in Katarina Bobek, ki ima enega otroka. Na Dobrni je znano, kako ee delavci priganjajo, da se dela brez zadostnega nadzorstva tn da se ne ozirajo na varnostne mere pri delu. Kapele, 14. ma.ja 1911. — V nedeljo, 14. maja opoldne, je bil v gostilni volilni shod socialnodemokratskega kandidata M. Čohala. Shod je bil prvotno določen za 11. uro, a se je moral preložiti, ker je velika množica, kakih 400 do 500 kmetov demonstrirala pred župniščem, kamor se je skril dr. Benkovič. Mož namreč v celih Kapelah ni dobil zborovalnega prostora, pa je hotel oddržaiti shodič kar v župnišču. Dr. Benkovič se je skrival pred ljudstvom. Župnik je dejal, da je Benkovičev shod samo za povabljene. Ljudstvo ga je hotelo poslušati, ker pa je dr. Benkovič MED GOJENCI NAŠIH VOJAŠKIH SOL VLADA VELIKO TOVARIŠTVO. POSAMEZNIKI PA SI CELO DOPISUJEJO S PRIJATELJI SOSEDNJIH SOL IN KADAR PRIDE PRIJATELJEVO PISMO, GA SKUPNO PREBEREJO imel slabo vest, ni stopil pred svoje volivce. Imel je svoj shod za zaprtimi vrati, in še to v spremstvu bajonetov. — Med tem časom pa je bil v Božičevi gostilni naš socialistični shod, ki se je razvil do naravnost impozantne protiklerikalne manifestacije v Kapelah. Bil je tp lep shod. Dr. Benkovič ba pač bolje storil, da v Kapele ne bi nikdar hodil in se ne bi skrival pred volivci. Na našem shodu sta lepo povedala sodrug M. Čobal, sod rog Mrak in sodrug Baraga. — V» " IT**— Hrastnik, 22. marca 1911. -* Zopet nesreča. V sredo, 22-marca se . je pripetila v tam' kajšnjem rudniku grozna nesreča. V starem rovu, ki služi samo za spuščanje lesa v jamo, je bil uslužben 18-letm delavec Smole. Omenjeni j® oddajal vozičke na izvozno kletko v jašku. Ker je bil mnenja, da je kletka na svojem mestu, je porinil voziček in padel z njim v 90 metrov globok jašek. Nesrečnež je W na mestu mrtev. V teku dvajsetih let se je v tem rovu 1® ravno pri takem delu smrtno ponesrečilo že deset delavcev. Varnostne naprave pa so take, kot pred dvajsetimi leti. PRISRČNO SREČANJE NA GAZI. OBOROŽENI PRIPADNIKI SIL OZN, KI SE SE VEDNO MUDE V EGIPTU, SE ZAVEDAJO, DA VARUJEJO TUDI NEOVIRANO RAST MLADEGA RODU IN ZATO TAKSNA SREČANJA NISO REDKA BOMBA v nočnem lokalu Nekio soboto je opolnoči eksplodirala bomba v nočnem 1