236. številka. Ljubljana, v petek 14. oktobra 1898. XXXI. leto.^ Uha a vsak dan »rter, icimli nadalje in nrranike, ter velja po posti prejeman aa avttro-ogtrike dežele aa ne leto 15 gld., zu pol leta H gld., za fetrt leta 4 gld., z*» jeden o 1 gld. 40 kr — Za Ljubljano brec poftiljanja na dem za vsi leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki., za jedeu sa—ac 1 pid. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO.kr, IM mesec, po 80 kr. aa Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpo&ilJHtve naročnine, se ne ozira. Za oanamla plačuje aa od itiriatopue petit-v.ste po 6 kr., če se oznanilo iedenkrat tiska, po 5 kr. 6e se dvskrat, iu po 4 kr. tf ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvolč firikovati, — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravmstvo je na Kontjresuem tr^u st. 12. 0 p r a v u 111 v u naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oanamla, t. j. vse administrativne stvari. Telefon 6t. 3-3=. Cesarsko romanje v Jeruzalem. Nemški cesar Viljem je prišel včeraj v Benetke, kjer ae vkrca sa već tednov trajajoče popotovanje v sveto deželo in v obližnje kraje. Cesar Viljem potnje toliko, da so ma navzdeli priimek „Reisekaiser", tode še nobeno njegovih številnih potovanj ni imelo tako velicega mejnarod nega političnega pomena, kakor potovanje, katero je nastopil včeraj. Zunanji povod potovanju je otvoritev nove protestantske cerkve v Jeruzalema, katero slavnost hoče cesar kot sum mas episeopus praske državne cerkve s svojo navzočnostjo povzdigniti, pravi uzrok pa je, da hoče cesar utrditi pozicijo Nemčije v Orijentu, Bismarckovo načelo, da orijentalska vprašanja niso za Nemčijo tolikega pomena, da bi radi njih žrtvovala jednega samega grenadirja, je že davno zastarelo. Nemški cesar je danes najboljši prijatelj Turčije, nje podpornik in zaščitnik, in sultan plačuje to prijateljstvo z raznimi koncesijami, vsled katerih se je nemška industrija in trgovina v tur* ikih provincah tako močno razvila ter zamore z n-mehom izpodrivati angleško in francosko. Cesarjevo romanje v Jeruzalem bo to pozicijo Nemčije silno utrdilo in zategadelj je naravno, da gleda zlasti Francija to potovanje nemškega cesarja kaj neprijazno, zlasti ker je neposredno naperjeno na to, da omeji francoski upliv v Orijentu. Stoletja sem je bila Francija zaščitnica katoličanov v Orijentu in berolinski kongres jej je s mej na rod no pogodbo ta protektorat nad vsemi katoličani zagotovil. S tem je postala Francija silno uplivna in naravno je, da hoče ta svoj upliv, "kateri ima ne samo političen, ampak tudi komercijalan pomen, ohraniti intaktan. Nemški cesar pa se je postavil na stališče, da je ram dovolj močan, ščititi in verovati v Orijentu Živeče katoličane iz Nemčije, kakor more ščititi protestante, da je torej francoski protektorat nad katoličani le nekako idealen. V to nasprotstvo mej Nemčijo in Francijo je posegel poglavar katoliške cerkve. Papež je slovesno in brezpogojno priznal protektorat Francije nad vsemi v Orijentu živečimi katoličani, tudi nad nemškimi državljani in tako zavrnil zahtevo nemškega cesarja, da je samo on zaščitnik vsah nemških državljanov, naj so katerakoli vere. Papež sicer nima razloga biti naklonjen sedanji francoski vladi, katera je vseskoz radikalna, ali Vatikan računa vedno na Francijo in je zato francoski upliv na papeževem dvoru bil vedno jako veliL. Sedaj, odkar sta umrla Galimberti in Lau-reDtio, je ta upliv neomejen, kajti kardinala Ledo cbovvskega ne opraša nihče več za njegovo mnenje, od'-tr ae je sprijaznil z Nemčijo, in tako je m-ino odločilno mnenje kardinala Rampolle. Nasprotstvo, katero je nastalo mej Nemčijo in mej Vatikanom, še ni poravnano. Nemški cesar je za sedaj odpoklical svojega poslanika Biil«wa. Ali se iz tega konflikta izcimi boj, se pač še ne da povedati. Berolinski listi javljajo, da hoče kardinal Rampolla iti do skrajne meje in varovati stališče Vatikana, tndi če bi moral radi tega pretrgati vse zveze z Nemčijo. Da se tudi nemški cesar ne uda, je pač naravno, toliko bolj, ker je očividno, da je konflikt nastal iz starega prepornega vprašanja, če stoji cerkev ne d državo ali ne. In da bi protestantski vladar kdaj katoliški cerkvi priznal večje pravice, kakor jib ima on nam, tega gotovo ni pri Čakovati. F oi llikt z Vatikanom in posredno s Francijo je vtemu svetu jasno pokazal, kako velike in dalekosežne namene ima cesarjevo romanje v Palestino, in morda ni v nekem ozira brez vsake pod lage poetično primerjanje cesarja Viljema s cesarjem Barbarosso. Z zanimanjem bo ves politični svet sledil cesarja Viljema totovanju v sveti deželi, a s posebnim zanimanjem naj bi mu sledili tndi državniki avstrijski, saj je cesar Viljem napotil svoje korake tja, kamor bi morala vedno opirati svoje poglede in k* mor bi morala z vsemi silami stremiti tista država, katere vladar nosi naslov — kralja jeruzalemskega. _ V IJublSianl, 14. oktobra. Poslednja pogajanj« o nagodbi. „E^veter-tes" porota da ni stavila niti ogerska niti avstr vlada kakega pozit. predloga glede nadaljnega postopanja v zadevi nagodbenih predlog. Grof Than je dal uamo iuformt«tivna pojasnila, ki vzbu)ajo pri rgerski vladi nadodaše posrnči v parlamentu dognati nespremenjeno Badenijeve predloge, Baron Bar ti y je dal avstrijski vladi nov rok dotlej, dt se bo izrazil vsaj avstrijski nagr dbeni o•:.-<» k da hoče predlagati državnemu zbora, naj aprejme nespremenjeno nsgodbene predloge. Govonlu se ni torej pri zadnji konferenci niti o kakem provizoriju, niti o korekturi Badenijevih predlogov, n ti o kakih samostojnih novih določilih Ogerske. Dovolil se je samo nov rok. .Pesti Hir-lap" pa poroča: Ogerska vlada ni dala po naših informacijah nikake obljube glede provizorija. Sprejela pa se je z zadovoljstvom vest ThunH, da bo avstrijski parlament razpravljal predloge. Ako se ta obljuba izp lui, bo ogerska vlada tudi pripravljena, že v prihodnjem tednu začeti s posvetovanji na-godbenih predlogov. Do novembra je še vedno časa dovelj, da se ukrene za vse eventuvalnosti, kar treba. Proti nemški katoliški stranki. Krščanska kmečka zveza je imela v Sčichnauu pri Fiirstenfeldu svoj shod, katerega se jo udeležilo več sto kmetov. PobI. Rokitantkjr je poročal o imenovanja barona D:paulija trgovinskim rum istrom ter ostro napadal nemško katoliško stranko. Sprejela se je resolucija, s katero ee izreka novemu trgovinskemu ministru in nemški katoliški stranki najglobočje nezaupanje. Hkratn pa se je izrekel nemško svobodomiselnim poslancem poziv, naj začno proti nagodbenim predlogam t"koj zopet obstrukcijo. Sestanek nemškega cesarja z ruskim carjem Iz Peterburga se poroča berolinskim časopisom, da napravi cesar Viljem II. iz Carigrada bržčas izlet v Krim, kjer se sestane s carjem. Udeleži se potem rregleda ruskih ladij. Tudi „Ntue Freie Presse" je dobila iz Carigrada poročilo, da se 8estaneta cesar in car v Livadiji ter da bo spremljala nemško ladjevje turška eskadra. Radi smrti danske kraljica pa je dvomljivo, da bi se ta, v istini nameravani sestanek vršil. Nemški cesar bi se sicer sestal z italijanskim, turškim ia ruskim vladarjem. Esterhazy in Boisdeffre. Clemenceau je objavil v lista „Aurore" tajnosti, katere je dol il od neimenovanega svojeg* prijatelja. Ta prijatelj je LISTEK. Slovensko gledališče. (.Stara pesem". Dramatična romanca v jodnem dejanju in treh podobah. Spisal Guido Menasci, poslovenil Iv. Cankar. Oglrsbil Viktor Parma.) Talent slovenskega skladatelja Viktorja Parme ne pozna uklanjanja okusn mase, nego govori Uko, kakor mu je pri duSi . . . Zagreb A k i „Obzor." Čuli smo torej tndi v slovenskem gledališču »Staro pesem", ki jo je uglasbil naš dični, bogato nadarjeni, neutrudno delavni mojster Viktor Parma. Bogato kot spomladi s cvetoče črešnje, če zavejo mej njenimi vejami veter, so se vstali z odra in iz orkestra na nas prekrasni, pestri cvetovi njegove nežne Muze, ki diha iz krepkih, polnih prsi zdravo, divno poezijo, katera nas uklepa in nam •ili a Čarobno močjo daleč tjakaj v srce in dušo. Iz velepoetične Heinejeve pesmi „Ea war ein alter Konig" je napravil Guido Menasci tri slike, katerim je napisal Parma glasbo, ki se opri-jemlje z vsakim tonom besedila tako prekrasno, kot fina, mehka rokavica nežne ženske roke. In bodisi, da ni oprala gospodarica teh drobnih prstkov z najboljšim, najvonjivejšim milom, skozi belino in lepoto rokavici no ne zapazimo madeža in razdivljeni uklonimo koleno ter dahnemo poljub na mehko kožo . . . Kaj kočemo reči s tem? Viktorja Parme glasbe je dala libretu lep to in moč, in pred to glasbo se spoštljivo klanjamo in smo vzradeščeni, da nam jo je ustvaril domaČ umetnik, ki je bogat v melodijah in mojster v instrumentaciji. Ali vse bogastvo „ Stare pesmi" nas je objemalo sinoči tako razkošno in naglo, da nam ni mogel vsega dojmiti naš sluh, in da se bomo prav naslajali ob tem svežem, mladem vrelcu Živahne, poetične glasbe šele takrat, ko bomo večkrat Čuli „Staro pesem". „Staro pesem" otvori fantastični uvod, ki ga začno v živahnem tempa vijoliae, leseni instrumenti in rogovi. Kmalu zapoje ves orkester, v katerega brenkne harfa v lepih akordih. Motiv, ki prepleta uvod, se ponavlja pozneje v vsi skladbi večkrat ter veže vse tri slike z dvema dragima motivoma, ki jih je uplel skladatelj v kompozicijo, v nerazrašno, dovršeno celoto, ki nam svedoči, da je pisal Parma „Staro pesem" s treznim premislekom in z globokim umom, da mu je, ko je zapsal prvi akord, zvenel v dohu tudi zadnji in vsi po vrsti, kolikor jih je mej obeina Ti tnje motivi so tri žile, ki so razpete draga vštric druge, ki se tu in tam prepletajo in vežejo, ki pa zopet teko svoj ravno odmerjeui pot do poslednjega tona in ki udarjajo »Stari pesmi" pečat popolnosti in dovršenosti. Ko odpoje pesnik karakteristično pesem: .Nekdaj je živel kralj", se oglasi spremstvo kraljevo in kraljičino v prelepem zbora, ki so ga pa morali skrajšati, ker ni pri nas mogoč tako sijajen žeri-tovanski sprevod, kakor je n. pr. v zagrebškem gledališču. Po ljubki, čustva iu gorkote polni paževi pesmi, ki izzveni v srčne pozdrave ostalih pažev, poje kralj pesem svoje globoke ljubezni, ki jo čuti do m'ado in lepe žene. V trepetajočih, nežnih glasovih mu odgovarja mlada soproga, in končno zapojeta oba prekrasni duet, v katerega je nlil skladatelj ljubezen, srečo in hrepenenje, katerega še posebno odlikuje bogata modulacija. S tem duetom se konča prva slika. V uvodu k drugi sliki sa oglase lovski rogovi v polnih glasovih, ki odmevajo kot iz temnega, globokega go^da. Ves uvod nam pripoveduje, da se pripravlja kralj s spremstvom na lov. Vmes se oglasi motiv prejšnje n*ževe> pesmi, ki ga krasi rahlo imel slučajno priliko, pregledali preiskovalna akte Bertulnsa prot Eiterhazyju. Bertulus js moral s preiskavo prenehati, ker na je to ukazala vlada. M teh aktih je razvidno, da sta obsevala major Esterba>y in šef generalnega štaba, general Boia-deffre čudno prijatno. V nekem pismu, katero je pisal Esterbazy Boisdeffru mej preiskavo Esterhazy-jevih pisem m gospo Boulanci, pravi Esterhazj: MAli se morete zanesti na svoje zvedence? Ako se morete, zanesen si povsem na Vas. Sicer pa bom dejal kakor glede bordereana, da so mojo pisavo ponaredili!" Žs doslej se je sumilo, da je general BoisdtiTre poleg majorja Esterhazyja in polkovnika Henryja glavar mej pooarejalci in sleparji v Drejfusovem procesa Henry sn je umoril, Boifldt tire je takoj na to odstopil in Esterhazy je pobegnil. Razkritja Clemenceau zbujajo silno sen« zacijo. Bordereau, ki je bil jedini jedincati „dokaz" proti Dreyfusu, ki je povod njegove obsodbe, je po teb razkritjih, ako so resnična, ponaredil Ester-hazy. Vse kaže zopet, da so imeli Zola, Labori, IV11 lart in Clemenceau prav, ko so zatrjevali, da je Drejfus nedolžen (ali le sokrivec V) in da je Esterhazj- izdajalec (oziroma glavni krivec!) Nemško angleška politika glede azijatskega vprašanja vznemirja Ruse. „Novoje Vremj*" graja odločno izzivajočo pisavo augleških listov glede dogodkov v Pekinu, češ da ni istina, da meni Ru-sja spremeniti Kitajsko v rusko satrapijo. Ako pa je ruski opliv v Kitajski odločilen, potem mora Anglija molčati, kajti v*ak odpor ostane brezvpešen. Ruska vlada podp ri Kitajsko proti spletk im inozemskih njenih sovražn kov. Radi nemške vojna ladije „Ces^rica A/gus'a", ki )e prišla v Taka, meni „Nov. Vr.', da je to znak, da se je nemška politika zjedinila z angleško. Nemčija je z Anglijo v dražbi nezadovoljna s spremembo na kitajskem trona ter hoče sedaj pritiskati na kitajsko vlado. Zato pa morata biti Kusij i ia Francija nezaupni napram Nemčiji. Iz državnega zbara. (Konec ) Meseca marca 1898 leta je predsednik c. kr. okrajnega šolškeg i sveta v Milem Lošinju — šolski svet okraja, v katerem prebiva n-id ISO 000 Hr/ato* in 8000 Italijanov — prntokolarično določil italijanščino kot. razpravni jezik c. kr. okrajnega šolskega sveta in koj pottm nekemu členu prepovedal hrvatikt govoriti. Dotični rekurz ni c. kr. deželni šolski svet za Istro v Trstu, čigar predsednik je ces. kr. na mestnik, je bil koncem junija 1898 leta a limine zavrnjen. V seji c. kr. obratnega šolskega sveta, katera se jh vršila meseca juliia, je njegov predsedmk istemu členu zopet prepovedal, hrvatski govoriti. C kr. okrajni glavar v Malem Lošinju — ki je identičen s piej imenovanim predsednikom c. kr okrajnega šolske., a sveta — kateri služi že več kakor detet let v istem okraju, ne da bi znal hrvatski, in kateri kaže na vseh poljih javne uprave, ajer ima kaj govoriti, brezpnmerno pristranost, po-.s a a pri svojem postopanju čedalje predcznejši. Kakor znano, občuje s hrvatskimi župnimi in oj činskimi uradi in sploh z notorično hrvatskimi strankami italijanski. Njega najnovejše postopanje llustiuje — razen prej navedenega slučaja glede razpravnega jezika v c. kr. okr. šolskem sveta — tudi naslednje: Z dopisom z dne 28. aprila 1898, štev. 4295 obrnil as je v ftalijanskim jeziku na ftepiii urad r Baski radi izpolnitve iskaza o celjenju ©sapnic. Župni urad, čsger župnik tekom večletnega službovanja ni obiastvon* nikdar drugafia> kakor hrvatski dopisoval in Čegar izpJjani no Hrvatje, j« a tergo rečenega dopisa ž do« 9. maja it 71 zapisal, da na italijanske dopise c. kr. oblasta? na odgovarja io se pri tem skliceval maj dragim na odgovor Nj ekscelence gospoda miniateraksga pred sednika s dne 31. aprila 1898 glede rabe jeaikov pri c kr. oblastvih na Primorskem. Po nekem času, v katerem je o. kr. okraj"! glavar bržčas storil v tej stvari brezuspešne korake, obrnilo se je ces. kr. okrajno glavarstvo na iupai urad v Baski s dopisom s dno 2. julija 1898 št 6297, v katerem se skkcnje na neki ukaz c kr. namestmštva v Trstu, ki pravi, da je v nekem podobnem slučaju — ker prošnji c. kr. namestništvo za preakrbitev slovanskih tiskovin o cepljenju osep-nic deželni odbor ni ugodil — drago okrajno glavarstvo dotičnomu župniku poslalo italijanska tiskovine s slovansko prestavo rubrik, in da se naj tsga drži tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Milem Loširnu. Ako župnik v gotovem roku ne odgovori — pravi ukaz c. kr. namestmštva — potem naj na župni-kove stroške kak uradnik izpolni tiskovine. Djpis c. kr. okrajnega glavarstva se konča, kakor v za-smeb, da nima nikak h tiskovin, in da bo zadostovalo, predložiti separaten izkaz tistih, katerim so ceplene oaepnice. Dopis in omenjeni namestniški ukaz sta bila italijanski pisana. Župm urad je vrnil ta dopis dne 6. julija 1898 Štev. 82, sklicuje se na svoj dopis z dne 9. maja 1898 št. 71 c. kr. okrajnemu glavarstvu z izrecno prošnjo, naj mu na hrvatske vloge hrvatski odgovarja. Na to je prišlo z uradnim pečatom c. kr. okra u-ga glavarstva v Lošinju zapečateno, s šte/. 8247 in poštnim pečatom Mali Lošinj 23. avgusta 1898 označeno pismo z naslovom „Al Molto R^ve-rendo Don Aatonio Aodrijš e B^scanuova (s katerim se je adresatu celo odrekel naslov župnika). Župnik je del pismo v zavoj ia ga poslal c. kr. glavarstva v Malem Lošinju z dopisom z dne 25. avgusta, v j katerem pravi, da mu kaže že naslov, da je dopis ' c. kr. okrajnega gU varstva pisan italijanski ia da I t kega dopisa ne sprejme. To pot ga pošlje, da se ne zgodi škandal, pod zavitkom nazaj, v prihodnje pa bo vsako tako pismo vrnil s stereotipnim „ nazaj" in se udal le bili. Na to je vsled odredbe c kr. okr. glavarstva in analogno naročilu c. c. namestnikva prišel eksponirani komisar iz Krka k župniku v Baško, kjer je 3. .septembra 1898. napravil zapisnik, po katerem je komisar hotel zaprto pismo c. kr. okr glavarstva št. 8347 vročiti župniku, kateri pa ga, ker je bil naslov italijanski, ni hotel sprejeti, pač pa je z ozimen na hrvatski spisani zapisnik izjavil, da sestavi imenik tistib, katerim so cepljene osepnice, kar je tudi storil Ne dovolj na tem, seje bilo „AI Reverendo unffi-cio Parochiale a Bescanuova pisalo ex c 11' > pismo z uradn m pečatom c kr. okrajnega glavarstva v Lošinju št 8953, poštna pečata Mali Lošinj 2 septembra 1898, Baška 3 septembra 1898 Žipnik je na drugo stran zavitka tega pisma zapisal .nazaj" in pritisnil žapni pečat, ker se njegovi opravičeni v državnih osnovnih zikonia utemeljeni zahtevi ni ugodilo. Z ozirom na interpelacijo posl. SpinČiča in tovarišev z dne 6 maja 1838. na katero še vedno ni cdgovora in z ozirom na tu navedene zakonom ia pravici nasprotujoče, grozovite, pravne države nedostojne dogodbe v Istri oziroma ukaze c. kr. namestmštva v Trstu, si štejejo podpi sanci v dolžnost, ponoviti svoja, dne 6 maja 1898 na Nj. ekacelenco gospoda ministerskega predsednika kot voditelja mimsterstva notranjih del naslovljena vprašanja, namreč: npremljevanje piecola in harpe. Tu in tam žalujemo zopet motv iz prvega uvoda, oglase" se nam lovski rogovi, in po fini modulaciji povzame orkester tiho apremljevanje izrazovite pesmi pesnikove, ki nas livade v dajanje. Ko se kralj poslovi od kraljice in odide na lov, zaporo pazi svoji kraljici v španskem značaja pisano posebno lepo mandolinato Mej tem, ko igra orkester v pianissimu lep, živahen valček, č ta paže kraljici povest o pažu, ki je ljubil svojo kraljico. Mandolinata io melodramski pažev valček bosta se gotovo kmalu udomačila in prikupila občinstvu tako, kakor se je intermezzo iz „Ksenije". Polna hrepeneče ljubezni je naslednja pesem paževa, ki jo zopet krasi bogata modulacija. Drugo sliko konča efektni duet kraljice in paža. V orkestra se oglasi motiv iz val'ka, ki zveni kot od m--v odbegle sre^pe, potem pa zadone* polni akordi žalobne koračnice, katera nam prorokuje tra-giški konec vrole ljubezni kraljice in paža. Tu in tam se oglase znani g'usovi iz prvega uvoda, potem pa zapoje kralj odločno, ogorčenja in srda polno pesem, ki ž njo izreče smrtno sodbo nezvesti ženi in pažu. Končni duet kraljica in paža izraža globoko bol dvh stitih src in živo upanje v pravičnost in m lost sodbe božje. Ko odpoje pesnik zadnjo kitico, končajo „Staro pesem" nagli molakordi . . . Z gorkim čustvom in h lim slikanjem je uglasbena prva slika, druga se odlikuje po prelepi, me lodijozni, razkošno bogati glasbi, tretja pa se dvigne do mogočnih dramatiških efektov, ki jasno izražajo tragiko nesrečne ljubezni. Toliko je, kolikor nam dopuščajo skromne naše moči, razpravljati o tem velikem delo Parmovem. V vsi „Stari pesmi" je nagromadenib toliko lepot, da ne moremo navesti vseb. Pače bi jih tudi mogli, čemu bi jih? Beseda ne more povedati tega, kar pove glasba. Ta gre naravnost do srca, in to čuti ... In kdor si misli, da ume glasbo, da se odpirajo njegove prsi nje vsevladni sili, ta naj pride in naj posluša »Staro pesem!" Jedenkrat, dvakrat in še večkrat . . . Umetnost je neizčrpna, in hrepenenju po umetnosti, po lepoti ni nasičenja l Mej zaprašenimi akti, v suhoparnem, enoličnem uradnem poslovanju ni usahnil vir Parmove Maze: v štirih let h nam je napisal kar tri opere, ki nam delajo čast pred tujci in veselje mej domačini. Preverjeni smo, da začujemo za „Staro pesmijo" kmalu 1. Kako more Nj. ■kscilsnus opravičili asrse-ničnosti v svojem odgovora m dne 21. aprila 1893., katerega je dal aa interpelacijo poslano« v dr. L a- ews Vatasc ugfttFZ: radi konec iisissuilmrn In nepravilnim poročilom, c. kr. uradnikov aa Primorskem, kajbtri so s slovesno prisego pri B)g* vsegamoapčnem, pri svoji časti in zvestobi obljubili odanost in pokorno* Nj. Veličanstvo, kakor tudi izpolnjevanje drl. osnovnih sako no v iavrševaaje narsdb predpostavljenih obla. ste v kakor sploh izvrševanje .uradnih doJinos&j po n»jbo|jši vesti in vednosti. 2) Ali je Vaša eksoeleaoa prt volji v smislu državnih osnovnih zakonov: a) naložiti podrejenim oblastim, da bodo hrvatske in slovenske ologs reševale hrvatski in slo* verski, in da bode v obče občevale hrvatski in slovenski s strankami, poslušaj oči mi se hrvatskega in slovenskega jezika? b) storiti primerne korake, da bodo tudi drage c. kr. oblasti občevale v hrvatskem in slo.enakem jeziku z notoriŠko hrvatskimi in slovenskimi strankami ? c) ter sploh zaustaviti v sistem povišano po-italijančevanje primorskih pokrajin — Istre, Trsta a okolico in Gorice Gradišče ? 3) Ali je Njegova eksoelenca pri volji, čim prej dati zadoščenja pravnemu čuta, globoko uža-Iienemu po danes navedenih dveh naredbah c Ur. namestaištva v Trstu in po dogodkih v Istri? (Sledi 60 podpisov.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 14 oktobre. — (Is državnoga zbora) V včerajšnji aeji poslanske zbornice je posl. Robič utemeljeval svoj nnjni predlog glede podpore po toči in povodnjih oškodovanih okrajev na Štajerskem. Ziornica je predlog, katerega je podpiral tudi posl. Žičkai, odkazala proračunsksmu odseka. Posl. Einspieler je interpeliral radi ravnopravnosti slovenščine pri sodiščih na Koroškem. — Nemški 'isti, torej jako motni viri, poročajo, da js vlada nekatere slovenske zahteve, mej njimi zahtevo glede nadso lišča, odklonila, vsled česar je .Slov. kršč.-narodna zveza" svojim zastopnikom v nagodbe nem odseku naročila, naj postopajo jako rezervirano. — V včerajšnji seji poslanske zbornice je bil isvoljen finančni odsek: Iz .slov. krščansko narodne sveze" pripadajo temu odseku poslanci Barvvinski, dr. Gregorčič, dr. Krek in vit. Vukovi C. — (Osobne vesti.) Okrajni šivinozdravnik g. Artur Folakovvaki je imenovan veterinarnim koncipistom pri deželni vladi, ljubljanski mestni tržni komisar g. Hugon Turk pa drž. okrajnim žtvinozdravnikom. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bodeta peli na našem odru dve izvirni slovenski operi našega mojstra Parme: veleprMjub-Ijena .Ksenija" — glavno vlogo ima gdč. Strop-nicka, vlogo Tatjane poje gdč. St'-stna — in noviteta „Stara pesem", ki je včeraj toli ugajala. Prihodnji teden je namenjen izključno le drami. — (Tamburaški klub .Zvezda") priredi v nedeljo dne IG. oktobra t. 1. ob polu 5. uri po-poludne v „Narodnem domu" promeoadni koncert. Vstopnina 10 kr. — (Kamen ga je razjezil.) Kavarniški gostje Mayerjeve kavarne v Špitalskih ulicah so bili n>i-nolo noč v velikem strahu. Skozi šipo priletel je novo pesem Viktorja Parme, in mu tu iskreno čestitamo k njegovim uspeh! „Staro pesem" bi lahko bolje uprizorili. Režijski aparat ni redno funkcijoniral, vsled česar je nastala večkrat prav mučna konfuzija. Prepozno nastopanje, nemški klici režiserja, na odprti sceni, solečna svetloba po noči, moderna redeča zofa v 8rednjevitežki dvorani itd. so neodpustljivi režijski grehi, koji se — upamo — pri rsprisi ne bodo več ponovili. V prvi sliki nas je kar zazeblo, ko smo morali poslušati po svečanostnem sprevodu (ki pa ni bil posebno kraljevski I) — dolgo pa vso. Tudi sončna in mesečna svetloba se menda ne menjata v sekundi, kakor smo videli včeraj. G. No II i je pel in igral nlogo kralja dostojno, samo — dasi je bil star — da se nam je zdel vendarle še premlad. Petera pravi: ... po letih starec; še sivo glavo imel je in slabo že dušo.41 Ulogo kraljice je pela prav lepo gdč. Stropnicka, ki je imela jako lepe toalete. Prvikrat smo čuli včeraj gdč. M. S tast no vulogi paža. Bila je kot ljubka, neina igračica — ni čuda, da se je zaljubila kraljica v takega paža. O gospodične pevskih kvalifikacijah pridružujemo ai definitivno sodbo za prihodnjič, ko se bo popolnoma <« kavarno velik kamen in ae aatrkljal po tleh. so leteli is kavarne, da bi ujeli zločinca in ces so dobili pred ksvsrno gospoda in ga vaeli v oJksaoaea. Ker ae je ta njim predano ssgovsrjal, da ni storilec, istočili so ga doilim policijskim stražnikom, kateri eo ga odvedli na stražnico. Mej tem 4asom pa se je aglaail pravi storilec, crevljar K , kateri je pripovedoval, da ae je spodtakoil nad kamnom in se vdaril na nogi, kar ga je tako ras-togotilo, da js pobral kamen in ga vrgel s tako ailo na — hodnik, da js odskošil in odletel v okno. Na to je »bežal v Ribje ulice, kjer je dvakrat padel in se pobil, končno pa se je Sel sam ovadit, čes, da as bode kdo po nedolžnem za njega trpel. — (Policijsko vesti) Mestna policija ljubljanska aretovala je meseca avgusta in septembra letos 372 oseb in sicer zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru 144, zaradi postopanja 91, zaradi bs račenja 31, zaradi pijanosti 30, zaradi prestopka tatvine 23, zaradi cestno policijskega reda 17, zaradi reverzije 11, zaradi prestopka § fi. vlač. zak. 10, saradi hudodelstva tatvine 8, zaradi nameravanega izseljenja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti 5. oseb brez prenočišča 5, zaradi hudodelstva javnega nasilstva 4, zaradi prestopka poneverjeuja 2, zaradi hudodelstva goljufije 1, zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe 1 zaradi hudodelstva motenja vere in zaradi hudodelstva nečistosti zoper naravo 1. C. kr deželnemu sodiš'u se je izročilo 26, c. kr. okrajnemu sodibču pa ti'.J oseb Odgon skini potom se je odpravilo iz Ljubljane 87 oseb. Tatvin se je ovadilo 40. Vrednost ukradtnih reči je znašala 611 gld. '29 kr. V 30 slučajih so biti storilci znani ali so se po zvedeli in ovadili. Mestni policijski stražniki so napravili 947 in mestni policijski detektivi pa 1GG ovadeb. Vseh vlog je imtl mestni policjski urad v mesecu avgustu in septembru 2G95. — (Kranjska gimnazijska kapela) Dne 24. t. m bo knezočkof dr Jeglič slovesno blagoslovil gimnazijsko kapelo v Kranja — (Volitev župana v Gradou.) Novoizvoljeni nemškonacijonalni občinski svet izvoli dne 25. t. m. novega župana. Brez dvoma bo zopet izvoljen dr. Graf, a dasi je to huda provokacija vale, se vendar sodi, da vlada iz tega ne bo izvajala konsekvenc, ampak se udala usodi in potrdila izvolitev dr. Grafi. Z gotovih stranij se je posku'alo pridobiti dr. Grafi, da se sam odpove, a verjetno ni, da se to zgodi, kajti mož je prav tako zagrizen, kakor so vsi nemški nacijonalci. — (Poroči) se dne 17. t. m. gosp. Franjo Natek. c. kr. poštni asistent v Ptuji, z gospico Roziko Kladnik z Vranskega, čestitamo! — (Koroški novičar) Piše se nam: Dne 0. t. m. bila je slovesno otvorjena nova ozkotirna Železnica v Krško dolino, ob navzočnosti deželnega predsednika, deželnega glavarja ia drugih javnih funkcijonarjev. — V Celovcu se je vršil minulo nedeljo koroški obrtniški shod, ki pa glede udeležbe nikakor ni bil sijajen. Prirejen je bil popolnoma v nemško nacijonalnem dahu, in to je bil vzrok, da so govorili nekateri došli državni poslanci, praznim atolom. Mesto je seveda pokazalo svojo prnsoftlsko mišljenje z zastavami. Gotovo prireditelji sami niso pričakovali teko klavernega uspeha. — „Freie fcitim men" od zadnjega četrtka se Imdojejo nad deželnim odborom kranjskim, češ, da zahteva v svojem raz pisu inženerske službe najprej znanje slovenskega ali kakega slovanskega jezika in šele v drugi vrsti strokovno znanje. Kakšen namen ima to pisarjenje, je lahko uganiti. — (Javen shod) priredi deželni poslanec goriški in de/elni odbornik dr. Henrik Turna dne 16. t m. popoldne v Misleča h. Na dnevnem redu sta poročili: 1.) o našem gospodarskem in političnem položaju, 2 ) o organizaciji po drnštvih in zadrugah. — (Lahi in vlada.) Tržaški posl. d' Angeli je z ozirom na raznovrstna poročila o pogajanjih mej vlado in italijanskim klubom in o dif rencah mej trentinskimi in primorskimi poslanci brzojavno sporočil „Piccolu", da klub o tacih pogajanjih ničesar ne ve (!) in da postopajo vsi klubov členi v populnem soglasju. Vzlic temu zatrdilu se je z lelo odboru italijanskega političnega društva za Istro (Societa j o 1111 <: h ietriaua) potrebno, da izreče svoje mnenje o stališču, katero naj zavzeme italijauski klub. iVI predsedstvom dr. Bartolija, istrskega I italijanskega poslanca, je odbor rečenega društva razpravljal o poluičuem položaju iu se izrekel za to, da naj se italijanski klub kar mogoče tesno združi z Li* rn.ško opozicijo. Ta svoj sklep je odbor utemeljil s tem, da je državna avloriteta pri zadnjih „divjaškib izgei.h proti Italijanom* se kazala j tolerantno (!) napram izgrednikom in da je osrednja vlada sploh pri volji ugoditi tudi najneupra-vjcenejši m zahtevam ntujifa agitatorjev" v Istri in v celi .julijski pokrajini.' — (V Pulju) se je naselil kot zdravnik hrvatski rodoljub gosp. dr. G jo Schwalba. * i Ruska mesta-) Rusija šteje 8G5 mest, ali le 19 jih šteje več nego 100000, 37 mej 50,000 in 100 000, 41 mest ima 30—50 000, 70 mest 20 — 30 000. Najmanjše mesto je Ohotsk z le 197 prebivalci. Največje mesto Sankt-Peterburg (Petrograd) šteje 1,132 GO0 prebivalcev, Moskva 980 000, Varšava G38 000. Odesa 405 000, Lodž 315.200, Rir« 25G.100, Kijev 247 400, Harkov 174,800, Tfl's 160 600, Vilna 159.500, Taškent 156 400 Sar* tov 137.100. Jekatannoslav 121 200, Rustov 119 800, Astrahan 118 000, Baku 112.200, Tula 110 000 m Kiftenev 108 700 * (.Dežnik in strela) V Kunovića pri Imotska je nedavno ubila Stri la na čuden način nekega posestnika Marijana Škora. Udarila je v konico njegovega dežnika in Šla preko palice v Sko-rovo glavo, da je na mestu mrtev obležal. * (NeBreča na morju) Te dui sta se zadeli v prelivu „rovala* rn^i Francijo in Anglijo belgijska poštna ladja .Princesa Josipina* in neki trijambor nik neke ameriške družrie. „Princesa Jonpina" je bila zelo poškodovana, kaj pa se je zgodilo s tri -jambornikom, ni znano. Bržčas se je potopil z vsemi Ijndmi. * (K umoru Mac Kinlevevega svaka) Kakor poročajo iz Nt w Vuika, je u j orila George S a x t o n a neka črno oblečena dama, z gostim pajčolanom zsKtrta. katera je ustrelila na stopnicah v temi petkrat na svejo žrtev. Saxton je bil takoj mrtev, dama pa je v temi izginila. Rudarstvo je t«koj sumilo, da je morilki neka gospa George, s katero je imel S*xton intimno razmerje. i>lo je takoj na njen dom ter jo našlo v črni opravi. Ni se branila aretovanju, toda povedati ni hotela ničesar, rekla je le, da bode že v pravem Času govorila. Go«pa George je b.ije umorila Saztona iz Ijnbosum nosti; zapustil jo je namreč ter začel z drugo raz ruerje. Ljudstvo simpatizuje z morilko in tudi redarstvo baje ni baš strr>go proti nji postopalo. otresla bojazljivosti, ki se ji je oči vid no ponavljala v vsakem dejinja. Prihodnjič bo morda že bolje pela. Gosp. Haskovič jo pel prav dobro in izrazovito. Tudi zbor in orkester sta bila dobra. Vsa čast in hvala sodi g. kapelniku Benišku, ki je „Staro pesem* v kratkem času izborno naštudiral in jo precizno vodil, uStara pesem" je občinstvu izredno ugajala, kar je pričalo glasno, navdušeno, dolgotrajno ploskanje. Klicalo je gospoda skladatelja na oder; za pronrčne ovacije se je zahvalil v imena njegovem gosp. režiser Nolli, ki nam je povedal, da ne sme g. skladatelj iz posebnih vzrokov na pozornico. G. Parma se je ljubeznivo zahvaljeval občinstvu iz intedantske lože. Dramatično društvo poklonilo mu je velik lovorjev venec s trakovi. Pred „Staro pesmijo" amo videli zopet Tu-cičsv „Povrate k", ki je zbudil mej gledalci zopet mogočen, povsem opravičen aplavz. Sr.pl. Tucič si je oBvojil naše občinstvo a „Povratkom", ki ostane brez dvoma stalno na repertoirju slovenskega gledališča. Izvrstna je bila gospa Danilova. Izboren je bil zopet Inemann, zadovoljni smo pa bili tudi z gospicama Ogrinčevo in 31 avčevo •ter z gg. Prejcem, Danilom in Lovšinom. Gledališče je bilo skoro razprodano. —a — Darila i Uredništvu našega lista sta poslala: Za Prešernov spomenik v Ljubjani: Gosp. IvanPlantan, notar v Ljubljani, 20 kron; gosp. Anton Scblam berger, notar v Kranju, 2 0 kron. Skupaj 4 0 kron. Živela vrla rodoljubna darovalca in naj najdeta kmalu prav obilo posnemovalcev ! Telefonifena in brzojavna poročil« Dunaj 14 oktobra V poslanski zbornici je ministerski predsednik grof T h u n danes sprejel deputacijo kranjske odvetniške zbornice, gg. dra. M o s c h e t a , dra. Kri spi'rja in dra. M a jaro na, katera mu je vročila spomenico v zadevi slovenskih razprav pri višjem sodišču v Gradcu in prosila odpomoči. Ministerski predsednik grof Thun je izjavil, da ne odobrava posto panja graškega višjega sodišča, da pa naj se počaka, kako o podanih ničnostnih pritožbah razsodi najvišje sodišče. Deputacija je potem razložila potrebo, ustanoviti v Ljubljani višje sodišče za Kranjsko, Slovenski Staje r in slovenski del Koroške, poudarjaje, da je sedaj bolj potrebno, kakor kdaj poprej, ne samo v zagotovitev popolne ravnopravnosti in boljega izvrševanja norega civilnega postopka, ampak tudi iz gospodarskih razlogov. Končno je deputacija opozorila na potrebo ustanovitve vseučilišča v Ljubljani, ker je to jedina pot, poskrbeti za zadostni naraščaj inteligence v južnb pokrajinah Ministerski predsednik se je izrekel proti ustanovitvi vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani in po nekih pojasnilih obljubil, da hoče izrečenim željam posvetiti svojo pozornost. Dunaj 14 oktobra Dr Msjaron je slo venskim poslancem vročil spomenice „ M »tiče Slovenske*t društva „Pravnika" in profesorjev ljubljanskega semenišča. Dunaj 14. oktobra. Odposlanci shoda slovenskih odvetnikov io notarjev gg. dr. Ser-uec, dr. Gregorin in Plantan so bili dani s pri ministt rskem predsedniku, pn justtčnem, finančnem in trgovinskem ministru, katerim so vročili sklepe rečenega shoda glede ravnopravnosti slovenskega jezika v uradih in primerne promemorije. Dunaj 14. oktobra. Današnja seja poslanske zbornice se je začela šele ob pol 12. uri, ker je prej imel budgetni odsek sejo. Ministerski predsednik grof Thun je odgovoril na ■1111»; t 11 jev o interpelacijo radi demonstracij v PoreČU. Rekel je, da po poročilu okr. glavarja teh demonstracij niso provzročili politični ali narodni nagibi, ampak da so nastali is starega nasprotstva mej iniovituni in siromaki. Dalje je rekel, da tudi povsod drugod niso nastali izgredi proti Lahom iz narodne mržnje. Zlasti glede izgredov v Trstu ni pozabiti, da so tamkaj takrat, ko je vsa država žalovala za cesarico, prirejali veselice, (Uujte! Čujte! na desnici.) kar je moralo globoko raz-žaliti vse lojalne kroge. Vladi je na tem, da ohrani prijateljstvo t Italijo in zato stori vse, da prepreči nove izgrede in bo ostro kaznovala vsak slučaj. M nisterski predsednik je odgovoril še na več druzih interpelacij ter povedal, da je minisUrstvo zunanjih del naznanilo ruski vladi, da bo z veseljem pospeševalo prizadevanja ladi razoroženja. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o proračunskem provizoriju D'lOlvert je dolgočasil zbornico s premletimi uvodnimi članki nemških listov. Grabmavr je rekel, da je njegova stranka pričakovala, da popravi Thun Nemcem storjeno krivico, a je prišla do spoznanja, da tega Thun neče storiti. Stranka nima zaupanja v vlado in je prepričana, da krizi ne bo konec, dokler se ne preklicem jezikovne naredbe. Ko je govoril še socijalni demokrat Rieger, se je razprava pretrgala in na vrsto so prišle predloge o podporah. Dunaj 14. oktobra. Proračunski odsek se je danes dopoludue konstituiral. Načelnikom je bil izvoljen dr, Z a če k, zap snikarja sta dr. Gregorčič in dr. Krek. Poročevalcem o regulaciji plač državnih slug je določen poslanic P i e t a k. Dunaj 14. oktobra Mnisttiski pred sednik grof Thun je bil danes v posebir avdi-jenci pri cesarju. Pipoludne ob V«3. uri se je sešel ministerski svet. Pariz 14. oktobra. Vlada je razkrila vojaško zaroto. Zarotniki so hoteli jutri, v soboto, ko je bilo znano, da vojnega ministra Chanoina ne bo v Parizu, poskusiti naskok na vlado. Politične osebe so vlado na zaroto opozorila, a vlada ni bila presenečena, ker je bila že prej cbve-ščena. Pariz 14. oktobra. Vsi vladni in vsi republikanski listi prijavljajo soglasuo uoto „Avis a u conspirateurs" kateri pravi, da je skupina zarotnikov hotela jutri, v soboto, izvršiti silno hudodelstvo nad državo. Vladi se je posrečilo, razkriti njih naklep in dobiti zanj dokaze. Ukrenila je kar treba v varstvo države. Pariz 14. oktobra. Republikanskih listov uredniki so imeli davi skupno konferenco, v kateri se je povedalo, da stojita na čela vojaških zarotnikov bivši šefg e -n e r a 1 ii e g a štaba, Boisdeffre in jezuvitski provincijal. V zaroto je zapletena tudi grofioja Mirabeau Martel (Gyp). ! Republikanski listi slavč Brissoaa kot rešitelja 1 republike. 100.000 kron, as.OOO kron in 10.000 kron so nl.iv! i dobitki velikega jnhilejnega razstavnega sreč-kanjo Opozarjamo lastit« bralce na to, da t-e te dobitke iaplufuje tudi v gotovini z 20°/0 odbitka. Meiusine mazilo za lice odatrHiijuie v najkrajšem fasu vsakovrstne pege, lliajo in mozoloko (spuScaje). — Popolnoma neškodljivo. 1 lonček S» kr. Higien. medicinicno milo zraven »3 kr. (387—33) == .T«Mlimi /nloijH . deželna lekarna Ph. Mr. M. Le listek a Ljubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon itev. ©S. fitev. 11. 'Jedino fli8da!isč81 Ljubljani. Dr.pr.sVs. \ »obuto. IV oktobra IHtftH. Novu izvirna opera« Drugikrat: Dramatična romanca v jednem dejanja in treh podobah. Spisal Guido Menasci, poslovenil Ivan Cankar. V jlash I Viktor l'arma. Vpnzoril režiser g. Josip Nolli. Kapelnik g. Hilarii Ueniftek. Pred tem: Ksenija. Opera v jednem dejanju. Spisala Vglasbil V, Parma. Kapelnik g. H. BenUek. Režiser k j- Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. nri. Začetek ob '/l©\ uri. Konec ob 10. nri. Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. pešpolka St. 27, V tort-k, 18. t. m.: ,Martin Smola ali kinematograf". Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. j Oktober ! Ćaa opazovanja Stanje barometra v mm. & S. * s 2 £5 Vetrovi Nebo ee -C i al ■■"3 ^f* cu > 13. 9. zvečer 731 4 86 si. jzah. jaano 14. 7. ejatrnj 788*1 68 sr. svzh del 00 ■ 2. po pni 7337 8-7 si. svzh. dež drtavne srečke iz 1. 1864 po SSČ gld. Državne srečke iz l. 1H64 po 100 gld. . rhinsva reg. srečke 50/o po 10<) gld. . . Eerclj. ohć. avstr. 4,/_,°'ri tleti 7ast. listi \kcije anglo-evstr. banke po 900 gld. . . fijnblianske srečke......... flndolfove srečke po 10 gld...... Kreditne srečke po 100 gld...... Vraniway drust. velj. 17») p!d, a. v. , Papirnati m bel i....... 165 gld. — 19Fi 131 9tf 154 22 25 l*i* 505 1 *0 20 50 50 27»/4 Srednja včeraj&nja temperatura 10*9*, «a 0"7B pod normalom. Ana Gerber povoj. Blttenz javlja v svojem kakor tudi v imenu svoje hčerke Marte in 0" Malih s rodni kov vsem pr-jateljem in aaanccm pretresujoco vest, da je Bogu Vsenugoćnemn (!. -padlo, njih iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, otiroma očeta, brata, svaka, strica in zeta, gospoda Josipa C. Gerberja knjigoveza in hišnega posestnika častnega člana prostovoljnega gasdnega društva ljubljanskega danes popoldne ob ','4»J. uri, po dolgi, mučni bolezni, previđenoga s svetimi zakiartienti za umirajoče, v 44. letu svoje dobe poklicati na boljši svet. Tmplo drugega pok inika "e bodo v soboto dno l.">. oktobra ob "» uri popoldne v hi5i žalosti na Kongresnem trgu &f. 4 svečano blagoslovilo in potem prepeljalo na pokr>pal'5če pri sv. Krištofu ter onda položilo v rodbinski rakvi k zadnjemu počitku. Sveta ziuiuftna maSa se bode slnžila v ponedeljek dno '7. oktobra ob 10. uri v župni ceikvi Marijinega oznanenja. (1605) V Ljubljani, due 13. oktobra 1893. Vzprejmo se v trgovino s knjigarni in papirjem učenec putenih stariSnv s primerno naobrazbo (nujmanje rcpS(\'innko solo z dobrim vsp*-hom ali drug »ednak zavod) Znanje cbeh deželnih jezikov se zahteva. Naslov pove iz prijaznosti upravnistvo »Slov Naroda". (1604—1) Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od da« 1. oktobra 1000. lata, Oithnd !■ I,|uI»1Jmu<> jui. kol. Prega ee« Trkift. Ob 13. nri 5 m po noči osobni »lak v Trbil, Beljak Celovec, Franzenfente, Ljubno; če* Selttha) v Ansse, Solnograd; (trn Klem-HeiMing v Sti»yr, Line, na Danaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. sjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontshol, Beljak, Ce> lovec, F'ranzee.sfeute, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solni grad; čest Amstettei ra Dnnai. — Oh 11. nri 50 m, dopolndre osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, S^l» thal, Danaj. — Ob 4. nri 2 m. popolndne osortnt vlak v Trbil Beljak, CoIovbc, Ljubno; cez Selzthal v Solnograd, Lnar - Gastein, Zeli ob jezeru. Inomost, Bregenc, Curih, Genovo Pariz; 6**4 Klein-Reifling v Steyr, Line. Bndajovice, Plzeni Marijin« vare, Hel>. Franuove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via A m:-1 oi t. -n. — Prova v Novo meMln Ir v Ko-i-eoe. Mešani via a; Ob 6. nri 15 m. zjutraj, ob 12. ur] • •:» m. pt.poludne., ob 6. ari 30 u . zvečer — 1'rlhod v I. JuC>rjun«> j. k. I*ron» I« Trl»i«i». Ob 5. url 46 m. cjntraj osobni vlak z Dunaj i via Ainstetten, ia Lipskega Prage, Prancovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzuja, Budejevic, Soluogratla, Liuca, Steyra, Aasseea, Ljnbua. Celovca, Dehaka, Franteasfeste. — Ob 11. ari 17 m. dopolndne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovib varov, Heba, Marijinih varo* i'1/.nja, Budejevic, Solnograda, Linča, Steyra, Pariza, Oeneve Curi ha, Bregeuoa, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteina Ljub na, Celovca, Linca, Pon> tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljnluia, Sclzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla — Ob 9. nri 6 m. »večer osobni vlak ■ Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca PontabU — Prosi* Ia Novvkn uiento Inu Koeev|M Meftanivlaki: Ob H. uri 1» m. zjutraj, ob 2. uri 32 m , popolndne m vb 8. uri 86 m. zveCer. — Ofltaoil Ia Llab* IJnoo d. k. v Houtulk. Ol 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popolndne, ob 6. uri 5') m in ob 10. uri 'A'.* min. zvečer, cadnji samo ob nedeljah in pramikih v oktobra — Prihod v I<|uI-i|muo d. k. ta Haiuulki«, OL 6. uri 56 m. zju-t<-aj, or 11. ari M m. dopolndne, ob 6. ur 10 m. in ob 9. uri 5r» min. zvnčer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1044— 84) IfcST Sveže došli novi letošnji pri tvrdki (1439-1S) Kham & Murnik. TTI2HKICE priporoča N&rodna "Tiskarna. naakak^MEEMBgEg^yfl!, u^urgasj;^ 'Ltjzj 3)~ Svati Zajec ca Mi.0. vica cHzafj (1601—1) •—7=^e~ pctočena. -&s!E=^—. 0 C- I c č Zadnji 22. (l.r):.'2-6) \ žrebanje oktobra.. 1. glavni dobitek |Q0.000 1 1 2. glavni dobitek 25.000 1 I 3. glavni dobitek 10.000 I j V tf