li^i^/.^^ftf.nancifac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1148
/VčET?^K14.AP^)\16 / ŠTEVILKA 1148, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
9^7 8 9 6 1 2 "44 067 1"
'ObfiSeter^la}
vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.šL 040 410 743
srnobil
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
MANDRAC
NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434
Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1
Zenski svet se ne zdi prav nic nežen
Tista o močnih moških in nežnih ženskah že nekaj časa ne velja več, Najprej smo si bili enaki, zdaj pa se zdi, da so ženske postale močnejši spol človeške vrste, moškim pa ostaja le razplod, Pa še ta jih ne zanima preveč.
(Mef) Ste se kaj ozrli naokrog in pogledali, kdo je glavni na področjih, ki so bila do nedavnega povsem moška? Ne le, da ženske vodijo večino šol in vrtcev, da vodijo večino javnih zavodov vseh vrst, od kulturnih do lekarniških, da obvladujejo svet medijev in svet novinarstva, da imajo vedno višje čine v policiji in vojski in da vodijo države ter celo naddržavno inštitucijo, kot je Organizacija združenih narodov.
Naš nekdanji predsednik se sicer trudi s svojo kandidaturo, vendar se že zdaj zdi, da bo prevladala usmeritev, da bi vodenje OZN morala prevzeti ženska. Nekaj podobnega se obeta tudi največji svetovni velesili, ZDA, vse pogosteje na čelo političnih strank in vlad držav prihajajo ženske in tudi najmočnejša med evropskimi politiki je ženska, čeprav bi ji kakšen zlobnež to kar oporekal.
V šestdesetih letih tega stoletja so z različnimi raziskavami proučevali razlike med spoloma in pri primerjanju možganov ugotovili, da je pri ženskah istmus, del področja, ki povezuje levo in desno možgansko poloblo, dvakrat tako velik kot pri moških. To pomeni, da je med poloblama živahnejša izmenjava, to pa, po določenih domnevah, pogojuje boljšo sposobnost žensk, da se vživljajo v druge. Zato so menda ženske boljše od moških na področju govornih sposobnosti (prej spregovorijo, imajo manj težav na govornem področju, lažje se naučijo tujih jezikov), imajo praviloma bolje razvite ročne spretnosti, so bolj tenkočutne pri zaznavanju in bolj občutljive in spretne v socialnih situacijah. Menda tudi bolje predelujejo informacije podane na neverbalni ravni. Moški smo le bolj tekmovalni od žensk.
No ja, glede na izkušnje z ženskami v slovenski politiki niti to ne drži več. Preklopite za uro ali dve na tretji nacionalni televizijski program, ki ga, mimogrede, tako kot prvega in drugega, vodi ženska, pa boste videli, da jim tekmovalnosti niti slučajno ne zmanjka.
Dejansko doživljamo v tem našem viharnem prehodu iz enega v drugo tisočletje, spremembe, ki so si jih še naše babice in celo matere lahko komaj zamišljale. Niti matriarhat ni več aktualen. Ne gre namreč le za prevlado žensk nad moškimi, ampak za popoln prevzem oblasti in človeške rase nasploh. Zdaj zdaj bo moškim začel odpadati še zadnji del telesa, ki nas je ločil od žensk, ki se bodo začele razmnoževati tako kot človeška ribica v Postojnski jami. Same.
No ja, čisto obupati le ne gre. Pri kuharjih smo še vedno glavni.
Osnovna šola in pol
OŠ Vojke Šmuc je proslavila 70 letnico. Na igrišču ob šoli so postavili velik oder, veliko platno, veliko nastopajočih, veliko obiskovalcev in veliko povabljenih. Taka šola si to tudi zasluži.
Ambulanta za male živali Lara
Trgovska ulica 4. 6310 IZOLA
tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832
URNIK
vsak dan
od 8.00 do 18.00
sobota
od 8.00 do 12.00
Naročanje zaželjeno
BANKA KOPER OGWSEVA,Nero“74ooSPOROC,lA
KIŠD pred novim začetkom
Klub izolskih študentov in dijakov je pred časom preko občinskega razpisa najel prostore lokala pod stadionom z namenom, da bi oživeli študentsko dogajanja v mestu, a se računica ni izšla. Novo vodstvo tako začenja na novo tam, kjer mora: pri študentih in dijakih.
Klub izolskih študentov in dijakov ima od decembra novo vodstvo s predsednikom Blažem Slavcem na čelu, v čigar rokah so zdaj klubovi neporavnani računi iz preteklosti ter trenutno in prihodne delovanje organizacije.
Pod prejšnim vodstvom je imel klub v najemu lokal Publique pod stadionom, ki pa ga je, zaradi slabega prometa, pustil v dolgovih. Vendar se je reševanja le-teh vodstvo kluba sistematično lotilo, saj je vse račune z Občino Izola menda poravnalo, ostali pa so še dolgovi do Sazas-a, ter do nekaterih dobaviteljev.
Slabo obratovanje Publiqua trenutno vodstvo pripisuje predvsem dejstvu, da je lokal dobro-deloval le ob koncih tedna in ob posebnih dogodkih, sicer pa je med tednom, ko študentov praviloma ni doma, v Izoli, bolj ali manj sameval. Pa tudi lokacija ni najboljša.
Pred leti so bili v sedežu kluba, ki se nahaja prav tako pod stadionom, pogosto manjši koncerti pretežno lokalnih skupin,
vendar so jih, zaradi rednih pritožb prebivalcev iz okolice, prenehali organizirati. Danes KIŠD svoje prostore »neprofitno« oddaja društvu ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger Animov, sami pa jih uporabljajo predvsem za sestankovanje.
Tudi zaradi tega Blaž meni, da organiziranje koncertov v Izoli ni preprosta zadeva. Najem prostora je že sam po sebi drag, prištejemo še stroške nastopajočih, opreme... in seveda pijača. Veliko stvari je potrebno plačati vnaprej, subvencije, ki jih ponuja Občina, pa pridejo kasneje. Dovolj je, če pomislimo na večji dogodek, kot je bil naprimer poletni koncert z zasedbo S.A.R.S. v Arigoniju.
Glede na majhno število udeležencev, se je koncert izkazal za ponesrečenega in to je tudi eden izmed razlogov, da se novo vodstvo KIŠD-ja izogiba organizaciji takih dogodkov.
"Takšni dogodki, konec koncev, sploh niso več namenjeni samo študentom in dijakom, ampak vsem, poleg tega pa imajo od njih dobiček tudi nekateri drugi, torej zakaj bi jih organizirali mi kot neprofitna študentska organizacija?’’, se sprašuje novi predsednik.
Več športa in manj »žurov«
To pa ne pomeni, da Kišd ne bo imel več opravka z glasbenimi prireditvam. Pred kratkim je društvo organiziralo dogodek v Ljubljanskem Companeerusu, trenutno pa z ostalima obalnima kluboma sodelujejo v pripravi Mortadeljade kluba goriških študentov v koprskem Planetu Tuš.
Novo vodstvo KIŠD-ja daje namreč velik poudarek ravno sodelovanju z drugimi študentskimi klubi, zlasti obalnim Klubom študentov občine Koper in Klubom študentov občine Piran, saj je bilo do sedaj tega menda premalo. Blaž pravi, da se s skupnimi močmi lahko veliko bolje deluje. Vse tri občine so precej majhne, izolska pa še posebej, študentov pa je tudi veliko manj kot naprimer v Kopru. "Tako pa, če vsi trije klubi sodelujemo, KIŠD privabi Izo-lane, KŠOK Koprčane, KŠOP pa Pirančane”, dodaja Blaž. Trenutno potekajo priprave na škisovo tržnico v Ljubljani, na kateri bodo obalni študentski klubi imeli skupno stojnico.
A, če se bo na eni strani KIŠD po novem manj posvečal žurer-skim prireditvam, se bo po drugi toliko bolj posvetil športu, ki ga je do sedaj primanjkovalo. Predsednik poudarja, da je zelo pomembno upoštevati pobude članov kluba, saj so KIŠD-jeve dejavnosti namenjene ravno njim. Športa pa si študenti in dijaki še najbolj želijo. To zimo so tako v sodelovanju s koprskim in piranskim klubom študentov in dijakov organizirali uspešna tedenska smučanja. Za člane je bil seveda priskrbljen popust, smučali pa so v Nassfeldu, Trbižu, Piancavallu in Zoncolanu. Člani društa so bili očitno navdušeni, saj se jih je veliko udeležilo. Tudi zaradi tega že načrtujejo različne poletne aktivnosti, seveda vezane na plažo.
Vanja Breč
V Delfinu bodo tekmovali modeli
Univerza za tretje življenjsko obdobje, Andragoško društvo Morje Izola obvešča ,da bo v soboto 23.04.2016 s pričetkom ob lOh, v zunanjem bazenu hotela Delfin regata modelov jadrnic 0,5m. Vabljeni!
V slučaju dežja bomo regato premestili na naslednji dan ob isti uri.
Marsikdo je bil prepričan, da so se že začela dela za obnovo nekdanje starinarnice na Manziolijevem trgu. A to ni čisto res. Te dni namreč snemajo reklamo za znano prehrambeno podjetje, Manziolijev trg pa se je spremenil v gledališki oder. Ali pa gledališko delavnico.

Občinski svet
Za las se lahko še samofinanciramo
pa bodo govorili tudo o delu Nadzornega odbora in o Zaključnem računu za leto 2015.
Iz zaključnega poročila za leto 2015 je moč razbrati, da je Občina Izola dobila dobre tri četrtine predvidenih prihodkov in da je porabila celo manj kot je dobila.
Na podlagi dokončnega izračuna Ministrstva za finance je znašala primerna poraba Občine Izola za leto 2015 7.215.262 EUR. Ocenjeni lastni prihodki občine za leto 2015 so znašali 7.296.299 EUR. Na
tej podlagi se je občina Izola tudi v letu 2015 samo financirala in ni prejemala finančne izravnave iz državnega proračuna.
Prihodki
Dejansko pridobljeni prihodki proračuna v letu 2015 so bili 17.468.051 EUR in so doseženi v višini 75,9 % od načrtovanih 23.029.864 EUR. Problem so Kapitalski prihodki, ki so bili načrtovani v višini 4.903.076 EUR, dejansko realizirani pa v višini 966.886 EUR, kar predstavlja 19,7 % načrtovanih sredstev v letu 2015. Nižja realizacija od načrtovane je bila zabeležena na prodaji zgradb in prostorov (0 % od načrtovanega). Prodaja stavbnih zemljišč je bila realizirana v višini 640.255 EUR glede na planiranih 4.006.651 EUR. Transferni prihodki so prihodki iz državnega proračuna in prejeta transferna sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti. V letu 2015 so bili realizirani v višini 1.934.412 EUR, kar je 13 % več od načrtovanega in 11 odstotkov vseh prejetih prihodkov.
Od tega predstavljajo največji del prejetih sredstev, sredstva iz kohezijskega sklada, za investicije, v višini 969.487 EUR. Sredstva za delovanje Italijanske samoupravne narodne skupnosti in za financiranje dvojezičnosti občinske uprave, so bila pridobljena v višini 414.214 EUR.
Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije so v letu 2015 znašala 285.808 EUR, kar je bilo namenjeno za: urbano ureditev mestnega jedra (52.948), Revitas
- kažeta na Medljanu (73.003) in Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema (135.045 Eur)
Odhodki
Dejansko izplačani odhodki vseh neposrednih uporabnikov občinskega proračuna v letu 2015 znašajo 16.735.419 EUR, kar pomeni v primerjavi z načrtovanimi 22.775.309 EUR 73,5 odstotno izvršitev.
Tekoči odhodki obsegajo odhodke za plače in prispevke ter odhodke za blago in storitve, ki so potrebni za opravljanje nalog občine. Realizirani so bili v višini 6.255.142 EUR, kar pomeni 73,6 % od načrtovanih 8.496.608 EUR.
Tekoči transferi so plačila, za katere plačnik v povračilo ne dobi materiala ali storitve (subvencije, transferi posameznikom in gospodinjstvom, transferi neprofitnim organizacijam in drugi tekoči domači transferi). V skupnem so bili v letu 2015 načrtovani v višini 7.429.241 EUR, dejansko izplačani pa v višini 6.318.080 EUR, kar pomeni 85 % realizacijo plana.
Investicijski odhodki (gradnja in nakup osnovnih sredstev) so bili načrtovani v višini 6.420.686 EUR, dejansko pa so bili realizirani v višini 3.871.167 EUR, kar je 60 % plana. V strukturi odhodkov je investicijskih odhodkov 23 %. Investicijski transferi so bili načrtovani v višini 42 8.774 EUR, dejansko doseženi pa v višini 291.030 EUR, kar pomeni 68 % izvršitev plana.	ur
Komunikacijski šum in športna društva
Od perspektive je veliko odvisno, kako gledamo na določene težave. Nič drugače očitno ni v izolskem športu. Neuradno smo namreč izvedeli, da je prišlo do težav v komunikaciji med vodstvom športne zveze Izola in vodstvom Občine Izola.
Iz Športne zveze so namreč opozorili župana, da Občina športnim društvom še ni izplačala dotacij za december, januar, februar in marec. Ker je delovanje in obstoj športnih društev, posebej tistih manjših, zelo odvisno ravno od občinskih dotacij, seveda sprašujejo, kdaj bodo občinske službe sprostile sredstva, ki jim sicer pripadajo po pogodbi. Opozorili so, da jim morda celo grozi prenehanje dejavnosti, kar pa bi bilo, predvsem zaradi številnih otrok, lahko pogubno. Na Občini na težavo seveda gledajo z druge, svoje perspektive: denarja pač ni in to je dejstvo, zato bodo očitno morala društva še nekoliko potrpeti. Kot je znano, je Občina morala že januarja izplačati 1,1 milijona evrov odškodnine podjetju Riba zaradi znane afere s tovarno, ki je ni. Posledice, kot je že večkrat poudaril župan, pa bomo nosili vsi, od organizatorjev prireditev, za katere letos niti ne bo razpisa za sofinanciranje le teh, do različnih društev, tudi športnih, ki se bodo svojim upnikom morala izgovarjati z zgodbo o tovarni, ki je ni.
Ob tem pa nam ni povsem jasno, kako to, da posledice za plačilo odškodnine nosimo občani že od začetka, oziroma konca lanskega leta, glede na to, da je menda Občina najela kredit za plačilo odškodnine Ribi.	ur
V	V
Svet zavoda OŠ Vojke Šmuc je na svoji 10. redni seji izbral kandidatko za ravnateljico šole. Največ glasov, osem od enajstih, je prejela Irena Sivka Horvat. Obeta se torej zamenjava ravnateljice po petnajstih letih, ko je šolo vodila dosedanja ravnateljica Lenčka Prelovšek.
Sivka Horvatova je sicer dobila največ glasov tako v učiteljskem zboru, kot tudi v svetu staršev, medtem ko je Občinski svet Občine Izola, po predlogu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, predlagal ostali dve kandidatki, Melito Jelič in Lenčke Prelovšek
Irena Sivka Horvat, dosedanja podravnateljica in socialna pedagoginja na OŠ Vojki Šmuc, mora zdaj počakati še na potrditev s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šolstvo.	ur
---------------------------------- Kmetijska stran
Brez euforije ob kmetijskem zakonu
Državni zbor je konec prejšnjega meseca potrdil spremembe in dopolnitve zakona o kmetijskih zemljiščih, ki uvaja določene spremembe pri dopuščanju gradenj objektov na kmetijskih zemljiščih. Čeprav sprememba zakona obeta veliko, na Upravni enoti niso optimisti.
Zakon govori tudi o prometu s kmetijskimi zemljišči, vzpostavitvi trajno varovanih kmetijskih zemljišč in odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Osrednje novosti so tudi na področju zemljiških operacij, kjer se na novo ureja področje namakanja in na področju komasacij, agromelioracij ter osuševanja. Ključne spremembe novele zakona, ki poenostavljajo postopke, odpravljajo administrativne ovire ter skrajšujejo roke, so:
1.Omogočena bo hitrejša določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč v lokalnih skupnostih, saj se poenostavljajo strokovne podlage za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč.
2.	Lokalna skupnost bo na vseh kmetijskih zemljiščih lahko dopustila gradnjo določenih objektov, ki jih po veljavnem ZKZ ni dopustno, so pa za kmetijska gospodarstva in lokalne skupnosti ključne (npr. čebelnjak, staja, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom...).
3.	Lokalna skupnost bo na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih lahko dopustila gradnjo za naslednje enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte: ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, kozolec in dvojni kozolec, molzišče, napajalno korito, krmišče in kmečka lopa.
4.	Na vseh kmetijskih zemljiščih bo dopustno načrtovati kmetijske objekte (brez predhodne spremembe namenske rabe), in sicer z občinskim podrobnim prostorskim načrtoma (OPPN).
V okviru OPPN bo mogoče načrtovati tudi preselitev kmetijskih gospodarstev v celoti, pri čemer se bo dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta lahko izdalo šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za načrtovani kmetijski objekt. S predlagano rešitvijo bo črpanje sredstev iz Programa razvoja podeželja za namen investicij v kmetijske objekte uspešnejše, poleg tega pa se lahko tudi hitreje rešuje preselitev kmetij iz urbanih sredin.
5.Poenostavljajo se določeni deli postopka odobritve pravnega posla, ki bodo tako strankam kot tudi upravnim enotam poenostavili in skrajšali upravne postopke odobritve pravnih poslov.
Pri pripravi novele je Ministrstvo menda v čim večji meri sledilo predlogom lokalnih skupnosti., zato načrtuje tudi predstavitve vsebine novele zakona lokalnim skupnostim, upravnim enotam in drugi zainteresirani javnosti.
Upravna enota: Brez euforije
Seveda nas je zanimalo, ali bo ta novela kakorkoli pomagala razreševati problem kmetijskih pomožnih objektov v izolski občini in posebej v izolskem amfiteatru, kjer so skorajda vsi objekti brez ustreznih soglasij.
Branko Andrejašič, načelnik izolske Upravne enote nam, neposredno po sprejemu novele v državnem zboru, sicer ni želel komentirati novele pred njeno uradno objavo, vendar je tudi povedal, da je optimizem zagotovo preuranjen. „Za območje občine Izola ocenjujem, da se, glede na poznavanje besedila, ki je bilo v obravnavi in trenutnega pravnega stanja (razlike med stališči in dokumenti Občine Izola, Sklada in Zavoda), glede gradnje in legalizacije »ka-žet« kratkoročno ne bo spremenilo pravzaprav nič. Še vedno bo bistven občinski odlok, soglasje Sklada (na njihovih zemljiščih) in soglasje Zavoda na zaščitenih območjih.
Morda lažje do kmetije
Vprašali smo ga tudi, kako bo v bodoče z vzpostavitvijo kmetij, saj imajo zdaj nekatere pomembne izolske kmetije sedež v mestu in celo v stanovanjskih blokih, saj ne morejo vzpostaviti kmetije tam kjer imajo zemljišča. Povedal je, da se odpirajo nekatere nove rešitve skozi občinske OPPN, vendar je tu še kar nekaj odprtih vprašanj. ur
Dopis izolski Komunali
Spoštovani,
odstranili ste zabojnike na naslovu Aškerčeva 11 in poslali obvestilo. Po vsaj 40 letih je sedaj lokacija neprimerna. Morda res, saj se zadeve tudi spreminjajo, a kako pojasniti ljudem starim 90 let kam naj sedaj nosijo odpadke. Mislite, da je dovolj samo pisno obvestilo? Mislite, da starostniki to razumejo? Ali je to za vas nepomembno? Na to je bilo tudi potrebno pomisliti preden ste odstranili zabojnike. Franc Tomažič
p.s.
Odstranjene zabojnike so koristili stanovalci na številki 18. Mislim, da je Komunala še vedno namenjena predvsem stanovalcem Izole. Se motim? Zagotovo pa nam Komunala storitve zaračunava in tak način delovanja Komunale do stanoval-cev-strank ni sprejemljiv, sploh pa do starostnikov ne.
.“~y

II
IftPE
meovivi za nar zivai
I _ IM NJIHOVE LJUBITELJE
PREŠERNOVA CESTA 53
URNIK: 8:30-12:00 in 15:00-1930, SOBOTA 9:00-13:00 TEL: 070 370 353
Prva pomoč še deluje
V eni prejšnjih številk Mandarča ste lahko prebrali, da se je na Rdečem križu ekipa prve pomoči razšla, kar pa ne drži. Ekipa prve pomoči Rdečega križa še vedno deluje v sklopu Občine Izola za primer elementarnih nesreč, vendar rabi nov zagon s pomočjo novih prostovoljcev. Zato vabijo vse mlade, ki jim ena ura prostovoljnega dela (izobraževanja) na teden ni odveč in bi radi pridobili in poglobili znanje iz prve pomoči, da se jim pridružite. Dobro izurjenim bomo omogočili bolničarski tečaj in opremo (uniforma in nahrbtnik prve pomoči). Vse, kar boste pridobili tekom izobraževanja in vaj, vam lahko še kako koristi v vsakdanjem življenju. Ekipa je v preteklih letih dosegala odlične rezultate na preverjanjih znanja širom po Sloveniji. Če želite postati član ekipe se oglasite osebno na sedežu Rdečega križa. Vljudno vabljeni!	Rdeči križ Izola
Pojasnilo uredništva: Informacije o nedelovanju ekipe Prve pomoči si seveda nismo izmislili mi v uredništvu, ampak smo to informacijo dobili od funkcionarjev izolskega Rdečega križa. Dejstvo je, da je bila ekipa zadnje čase neaktivna, vendar, kot je povedal Marko Domio, ki jo vodi, se bodo zdaj spet aktivirali.
Glede takšnih in podobnih informacij še ta, da Center obveščanja v primeru elementarne ali kakšne druge nesreče, kjer je treba aktivirati Civilno zaščito, točno ve, koga je treba poklicati v Kopru in Piranu, v Izoli pa je ta služba že nekaj časa v oblaku. Pričakujemo negacijo tudi te informacije, ampak, če bo prispevala k temu, da bo CZ Izola spet začela z delom, smo pripravljeni potrpeti tudi to.
Dan za spremembe
Ko odločajo metri, centimetri, milimetri...
Na lanski novembrski seji so izolski občinski svetniki sprejeli Odlok o občinskem pristanišču, ki naj bi končno naredil red v tem našem občinskem akvatoriju. Potem pa je priletel amandma, ki...
sšiei „ ••	. 1
Amandma, ki ga je v zadnjem trenutku, tik pred sprejemanjem celotnega dokumenta, predstavil dolgoletni občinski svetnik, tokrat v vrstah SMC, je posegel v predlagani 58. člen odloka in ga tudi spremenil.
Bistvo spremembe tega člena je določilo, da v občinskem pristanišču ni prostora za plovila daljša od 10. metrov. Utemeljitev je preprosta, takšna, kot če bi jo napisali v sosednji, komercialni marini, saj se glasi:” Na komunalnih privezih na Sončnem nabrežju so predvideni samo komunalni privezi za manjša plovila. Za večja plovila za rekreacijo je občina že poskrbela s podelitvijo koncesije za turistično pristanišče.”
Občinski svetniki so amandma soglasno podprli, najverjetneje zato, ker nihče ni imel časa resneje analizirati, kaj ta predlog pomeni ali pa zato, ker jih odlok vsebinsko niti ni zanimal. Načeloma sicer res lahko pritrdimo, da naj bi bilo občinsko pristanišče namenjeno malim čolnom, medtem, ko naj bi večja plovila končala v komercialni marini. V stilu: Če imajo za tako veliko jadrnico, bodo imeli pa še za privez v marini.”
Jadrnic nimajo le bogati
Povsem drugače so seveda sprejeti odlok s tem amandmajem razumeli tisti lastniki plovil, daljših od 10 metrov, ki so na komunalnih privezih že par desetletij in imajo danes v lasti plovila, ki so vredna komaj kaj več kot dve leti priveza v komercialni marini.
Seveda jih je tak odlok presenetil in prizadel, saj že zdaj komaj zmorejo vzdrževanje starih plovil in bi jih, v primeru selitve iz občinskega pristanišča, mnogi morali prodati. Če bi jih sploh lahko, seveda.
4} »IMS. 9
SBčefUVS
Dopis svetnikom
Izolskim občinskim svetnikom bodo (ali so morda že) tako naslovili poseben dopis, v katerem pojasnjujejo, zakaj se ne strinjajo z omenjenim amandmajem oziroma sprejetim odlokom. Tako-le so zapisali:
“Odlok o občinskem pristanišču, sprejet na seji občinskega sveta, dne 26. novembra 1015, je prizadel približno 15 Izolanov, lastnikov čolnov nad 10 metrov dolžine. Novi odlok nas v svojem 58. členu nepravično prizadene in nam škoduje, tako pravno kot moralno. Nočemo verjeti, da je bila želja, da bi nas kaznovali kot občane, oziroma, da bi bili prikazani kot drugačni občani, kot »jahtaši« na primer, ampak verjamemo, da gre v tem primeru zgolj za napako. Zmoti se lahko vsak, seveda, in stvar je popravljiva.
Pravno-legalni vidik, na katerega želimo opozoriti, se nanaša na nesprejemljivost retroaktivnosti, ki jo uvaja sprejeti odlok, medtem ko se izpostavitev moralnega vidika apelira na enako obravnavanje vseh občanov s strani organov oblasti. Konkretno, lastniki petnajstih čolnov nad 10 metrov dolžine imamo veljavno podpisano pogodbo o privezu za nedoločen čas v občinskem pristanišču.
Gre večinoma za čolne, ki so privezani v tem akvatoriju še iz časa osemdesetih let prejšnjega stoletja in morda še prej, najprej na bojah, pozneje pa na plavajočih pomolih. Poudarili bi radi, da smo lastniki teh čolnov »navadni smrtniki«, brez debelih denarnic, večina čolnov je starejšega letnika proizvodnje (čolni imajo 20 do 30 let in več), torej je njihova vrednost nizka: od 15 do 30 tisoč evrov. To pomeni, da v primeru, da bi bili prisiljeni zapustiti sedanji privez, bi v nekaj letih stroški za privez v marini presegali vrednost samega čolna.
Takšne čolne pa težko prodaš, če sploh jih. Zato nas je nov odlok resnično spravil v obup!
Ni vsak meter meter
Ugotavljamo tudi, da je na pomolih, ki jih obravnava novi odlok, mnogo čolnov dolgih do 10 metrov, novejšega letnika, njihova vrednost pa presega - tudi 100.000 evrov. Na primer, pred kratkim je bil v Izoli vpisan čoln dolžine 9.99 metra, ki je bil kupljen za več kot 100.000 evrov.”
Objektivno ni razlogov, da bi nas, lastnike zgoraj opisanih čolnov, »izgnali« iz stalnih komunalnih privezov, ker je tako stanje bilo že sprejeto in potrjeno s pogodbami za nedoločen čas, v skladu z že pridobljenimi pravicami, pa tudi v skladu z možnostjo priveza, kajti treba je tudi razumeti, da pri privezu še zdaleč ni pomembna samo dolžina čolna.
| Zakaj ravno 10 metrov
Zanimivo je, da je osnutek odloka J najprej omejil dolžino plovil na 8 H metrov, vendar z možnostjo tudi o drugačne odločitve.
Predlog v prvem branju
(1) Uporabnik priveza, ki ima ob uveljavitvi tega odloka na podlagi S pogodbe o uporabi priveza prive-J zano plovilo dolžine daljše od 8 m, ■I lahko izjemoma podaljša pogodbo o uporabi priveza skladno z določili li odloka, če za podaljšanje veljav-1 nosti obstoječih pogodb izpolnjuje vse ostale pogoje skladno z odlokom. Ob morebitni zamenjavi plovila, le-to ne sme presegati 8 m.
Že v prvih razpravah na delovnih telesih je bila dolžina polovil povečana z 8 na 10 metrov in tako je osnutek določal, da uporabnik priveza, ki ima ob uveljavitvi tega odloka na podlagi pogodbe o uporabi priveza privezano plovilo dolžine daljše od 10 m, lahko izjemoma podaljša pogodbo o uporabi priveza skladno z določili odloka, če za podaljšanje veljavnosti obstoječih pogodb izpolnjuje vse ostale pogoje skladno z odlokom. Ob morebitni zamenjavi plovila, le-to ne sme presegati 10 m. To pomeni, da bi lastniki plovil, ki so sicer daljša od 10 metrov, vendar so bila pred leti še grajena tako, ker dolžina ni bila odločilna za ceno priveza, lahko obdržali priveze, saj gre pri marsikateremu od njih za centimeter ali dva dolžine ali pa zgolj za prolun-go, ob tem, da so starejša plovila načeloma ožja od novodobnih in zasedajo manj prostora kot kakšne krajše barke. Nekaj takih primerov je moč videti na fotografijah, ki so jih priložili dopisu in na samih privezih.
Odlok brez milosti
Namesto tega je bil sprejet odlok s takšnim besedilom 58. člena, ki pravi, da uporabniku komunalnega priveza, ki ima ob uveljavitvi tega odloka na podlagi pogodbe o uporabi priveza privezano plovilo dolžine daljše od 10 m (podatek razbrati iz vpisnega lista), v roku treh let po uveljavitvi tega odloka, preneha pogodba o najemu.
Zdaj bodo na potezi spet občinski svetniki. Pobuda je menda pripravljena, dobri nameni pa ... D M.
Restavratorstvo
Za vsako plastjo je bila ena še starejša
Nekdanja Občinska palača na Velikem trgu je te dni eno samo gradbišče. Zaenkrat sicer samo v prvem nadstropju, toda, po odkritjih sodeč, bo kmalu eno največjih arheoloških najdišč in delovišč v naši občini. Seveda, če bo občina uspela na kakšnem evropskem razpisu.
Staro občinsko palačo seveda vsi poznamo, v novejši zgodovini je imela tudi ime »komunala«, ker je v njej imelo sedež Komunalno podjetje, v prvem nadstropju pa so bile nekatere pisarne občinske uprave. Potem se je Komunala preselila, pritličje je zasedla Tretja univerza, energetska pisarna in še kdo, končno so se izselile tudi občinske službe in stavba je ostala na pol prazna.
Občinska oblast se kar ni mogla odločiti, kaj s tem elitni objektom početi. Eni bi v njem imeli ribiški muzej, likovniki stalno zbirko sodobnih primorskih likovnikov, končno je obveljalo, naj bi v palači uredili protokolarni objekt, kar je sicer ves čas obstajalo kot ena najverjetnejših rešitev.
Da bi se lotili temeljite rekonstrukcije oziroma obnavljanja in prenavljanja objekta je morala občina najprej poslati na delo restavratorsko ekipo, ki dela pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Restavratorji so se lotili dela, naredili kar veliko takoime-novanih »sond«, da bi preverili, kaj se skriva v samo zgradbi, potem pa so presenečeno odkrivali nove in nove zanimive detajle.
Palača na rimskih temeljih
Zagotovo je najbolj presenetljivo odkritje, ki ga morajo, seveda, še potrditi, tisto, ki nakazuje, da je bila sedanja palača morda celo zgrajena na temeljih nekdanjega rimskega stolpa, ki je bil del izolskega obzidja, o katerem vemo zelo malo. O tem pričajo okenski oboki v delu palače, ki se navezu-
Aleks Batista iz podjetja GRMA, ki opravlja restavratorska dela v stari palači, je povedal, da bodo morali končno oceno, kaj se pravzaprav skriva za temi zidovi, podati odgovorni z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki ga zdaj spet vodi Izolanka, Danijela Tomšič, že zdaj pa je jasno, da so naleteli na nekaj zelo zanimivih in predvsem zelo starih gradbenih elementov, od že omenjenih vrat in obokov do lesenih tramov, ki so sčasoma s stropa končali kot nosilci ostrešja in so zdaj prav lepo vidni. »Zanimivo je, da smo vse te zanimive ostanke našli v prvem nadstropju, saj se pritličja, z izjemo dveh sob, nismo še niti lotili, saj tam še vedno deluje tretja univerza in še kakšno društvo. Ko bomo prišli do tja bo veliko lažje, saj zdaj že vemo, kje moramo biti posebej pozorni, seveda pa bodo potem prišli še arheologi, ki se bodo zakopali v zemljo in takrat bomo natančno vedeli, če teorija
Zanimivo je, da je bilo še najmanj aktivnosti namenjenih zunanji fasadi palače, ki pa očitno skriva marsikaj zanimivega, vendar doslej tam niso opravili večjih sondiranj, ki jih še čakajo.
nekaj denarja, niso pa bili nikoli realizirani.
Med gradivi smo tako našli projekte izolskega kulturnega doma, ki je bil umeščen na območje sedanje Lonke. Projekte sta izdelala arhitekta Bizjak in Marko Cotič, zagotovo pa jih je, ob iskanju nove lokacije kulturnega doma, vredno vsaj pogledati. Trenutno se nahajajo v našem uredništvu. Tam je tudi projekt nesojene športne dvorane ob sedanjem stadionu, ki ga je izdelal pokojni izolski arhitekt Mladen Baša.
Nekdanja občinska palača je bila zgrajena leta 1325. Iz tistega časa seje ohranilo prostorsko razgibano južno pročelje v gotsko-beneškem slogu. Glavno pročelje, ki gleda na izolski mandrač, je leta 1603 dobilo baročno podobo. Zgradba je predvsem v notranjosti imela veliko posegov v različnih kasnejših slogih. »Dejansko so notranjost kar naprej pregrajevali zato so se viznelno povsem zabrisale sledi starega poslopja. Ko smo podrli pregradne stene smo sicer ugotovili, da so nekatere opravljale tudi podporne funkcije, vendar bodo tramovi nedvomno vzdržali tudi brez teh podpor. Smo pa enega od nosilnih tramov stropa našli med nosilci ostrešja in gotovo bo tam še kakšen« je povedal Aleks Batista, ki bo v Izoli očitno še imel nekaj dela.	d.m.
je na cerkev Marije Alietske.	o stolpu, ki je kasneje postal cer-
kev, res drži.«
-
Odkrili smo “predal za odlaganje”
Med pregledovanjem podstrešja stare občinske palače, kjer so do nedavnega delovale tudi nekatere občinske službe, so spomeničarji in mi z njimi našli tudi nekaj dokumentov, ki pričajo o tem, da je tamkajšnje podstrešje služilo tudi kot arhiv, med drugim tudi za dokumente, ki nedvomno imajo določeno vrednost oziroma so nekoč občino stali kar
Maraton
V nedeljo je bil glavni Istrski maraton
3. Istrski maraton je na Obalo privabil več kot 4.000 tekačev ter še veliko njihovih spremlej-valcev. Lahko bi rekli, da je bil v nedeljo glavni maraton, saj je promet med Koprom in Piranom takorekoč ohromel.
v k ■ t: ^ S #	'
Istrski maraton postaja stalnica v regiji. Letos je privabil 4.000 tekačev iz vsega sveta, ki so se pomerili v polnem maratonu, v polmaratonu in v teku na 11,5 km. Prvo letošnje pomladno sonce je privabilo veliko število gostov iz vse Slovenije, žal pa je bilo tekačem nekoliko manj naklonjeno, saj visoke temperature niso ravno idealne za tek preko izolskih gričev.
Organizator se ob uspešnem zaključku prireditve zahvaljuje več kot 900 prostovoljcem, brez katerih maratona, pravijo, preprosto ne bi bilo. Na žalost pa je bilo opaziti le nekaj težav s tistimi, ki nikakor niso hoteli sprejeti, da je imal v nedeljo šport prednost pred vožnjo z avtomobilom po Prešernovem drevoredu.
Rezultati:
Maraton, moški skupno:
1.	Robert Radojkovič (CRO),
2.	Mirko Janjatovič, 3. Danijel Hajdinjak, 4. Bojan Ambrožič, 5. Dušan Mrak (Mojstrana). Maraton, ženske skupno:
L Simona Majdič Dolinar, 2. Sanja Brglez, 3. Katica Rumbočič (CRO), 4. Viktorija Modrijan, 5. Špela Cigoj.
Polmaraton, moški skupno:
1. Blaž Grad, 2. Ožbej Mulec, 3. Jan Dovč, 4 Vinko Jošt, 5. Franci Teraž.
Polmaraton, ženske skupno:
1. Maja Škrlj, 2. Ana Radivo, 3. Tanja Potočnik, 4. Sergeja Lipušček, 5. Katja Martinšek.
Rekreativni tek, moški skupno:
1. Danijel Vinčec, 2. Uroš Rozman, 3. Matjaž Cucek, 4. Ivan Sokol, 5. Rok Župavec. Rekreativni tek, ženske skupno: 1. Bernarda Oserban, 2. Hanah Pevec, 3. Lara Mihevc, 4. Mateja Štempelj, 5. Špela Kržan.
Rezultate izolskih tekmovalec bomo objavili, ko jih bomo prejeli od organizatorja.
»i	.
n Mgfejl
I
Najmlajši so se pomerili že v soboto v Portorožu. Skupno je bilo kar 338 otrok, od tega 138 predšolskih. Deževno vreme ni skalilo ne dobre volje, ne tekaškega razpoloženja, še manj pa “manjade”, saj je Pašta fešta poskrbela za kar 60 kg pašte!
Največ je bilo polmaratoncev, ki so se ločili med tiste, ki so ubrali peklenski ritem in ostale, ki so prišli na Obalo predvsem zaradi doživetja in druženja. In če ob tem premagaš še 21 kilometrov klancev in vzponov, toliko bolje!
Nekateri so potrebovali tudi zdravniško pomoč, ki pa je bila vedno na voljo.
Trasa maratona je s svojimi vzponi in klančinami izjemno zahtevna. Letos pa je tekačem ponagajalo tudi vreme, ki je bilo odlično za sprehod ob obali, manj dobro pa za naporen tek.
70 LET ŠOLE
Dobro nosi svojih 70
70 letnici osnovne šole Vojke Šmuc smo v Mandraču namenili že precej prostora, toda nabralo se je toliko zanimivih sogovornikov in spominov, da ji bomo namenili še nekaj časopisnega prostora.
Pred enim tednom je Osnovna šola Vojke Šmuc tudi uradno proslavila svojih prvih sedemdeset let. Na šolskem igrišču za šolo se je zbralo veliko število ljudi, večinoma učencev in njihovih staršev.
Prisotne so pozdravili ravnateljica Lenčka Prelovšek, župan Igor Kolenc in predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki so poudarili, kako pomembno je izobraževanje pri razvoju posameznika. Proslavo so izkoristili tudi za premierni prikaz odličnih videospotov o 70 letih šole in o projektu žive verige, ki ju je posnel, montiral in pripravil Peter Kleva. Preko video projekcije so prisotne pozdravih tudi nekdanji učenci šole, ki so se kasneje izkazali tako v športnem, kot tudi v glasbenem svetu.
Naj omenimo, da v šoli pripravljajo tudi hodnik uspešnih športnikov, ki so nekoč obiskovali šolo, teh pa je veliko, od večkratnega olimpijca Vasilija Žbogarja, do veslača, svetovnega viceprvaka v lahkem enojcu Rajka Hrvata. Proslava se je zaključila s koncertom za učence, na katerem so nastopih tako sedanji, kot nekdanji učenci šole. Med drugim tudi Matija Štrasner, izolski country pevec, ki je posnel prvenec tam, kjer je country doma, v ameriškem mestu Nashville.
Puščamo sledi...
Uf, koliko priprav, organizacije, dogovarjanj in predvsem veliko vloženega truda smo porabili za 70. obletnico OŠ Vojke Šmuc. Res je, sliši se kot dolgo obdobje, in tudi je, a kakor pravijo, vse dobro in lepo hitro mine. Prav tako je vsem bivšim učencem, delavcem in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali tej šoli skozi vsa ta leta, čas kar zbežal brez zavedanja.
Vsak, ki se je udeležil tega dneva, je lahko videl vse to dobro delo. S tem dnevom smo želeli pokazati naš trud in prizadevanje ter skrb za ohranitev dobrih misli o šoli. Ta zastavljeni cilj je bil tudi dosežen.
Tisti, ki so pripomogli k ustvarjanju tega čudovitega dneva, so bili prisotni že v zgodnjih popoldanskih urah, ostali pa so se nam pridružili kasneje. Gostje so lahko videli različne izdelke in dejavnosti učencev. Vse od likovnih, tehničnih, glasbenih, športnih, matematičnih pa do tujejezičnih. Pripravili smo številne razstave fotografij, tako da smo si lahko ogledali tako zdajšnje kot bivše učence ter učitelje in ostale delavce šole. Nato
je sledila prireditev. Pri tem pa so sodelovali vsi športni in glasbeni talenti, pozdravila sta nas ravnateljica Lenčka Prelovšek, župan Izole Igor Kolenc ter gosta iz Zavoda za šolstvo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Med številnimi nastopajočimi so bili tudi naši zdajšnji in nekdanji učenci. Lahko se jim samo zahvalimo, kajti polepšali so nam večer in nekaterim tudi kaj več, saj je bil vložen trud uspešno opravljen.
In pustih smo sledi.
Anja Madžarevič. 9. a
Najprej smo se ličili
Fabio Ivančič je bil v prvi generaciji učencev slovenske šole v Izoli, tistih, ki so se morali najprej naučiti govoriti slovensko, šele nato je prišlo na vrsto ostalo. Spominom Dorine Beržan je dodal še kup svojih, presenetljivo natančnih. Nič čudnega, saj je tudi letos, pri 83. letih pretekel 11 km istrskega maratona.
Moje prvo šolsko leto je bilo 1940/41, torej ob samem začetku 2. svetovne vojne. Še danes se dobro spomnim kako je moja mama opozorila učitelja (Benussi Federi-co) naj bo pazljiv, ker sem levičar: “El sta-ghi attento che el xe sanchin.” Zaradi tega opozorila smo morah v razredu vsak dan cel mesec na ukaz dvigovati desno ah levo roko, da se ve katera je “ta prava” in katera ne! Tako so me prisilili, da sem se naučil pisati z desno. Doma pa so me prisilili jesti z desno roko, saj nam je nona (očetova mama, z Malije doma) vedno pravila, da je desna božja roka, leva pa hudičeva. Biti levičar je takrat pomenilo neke vrste greh. Toda vse drugo še danes delam z levico. Zase pravim, da sem levičar po naravi in prepričanju.
Šolske uniforme
Ker je bil takrat fašizem na vrhuncu moči, smo osnovnošolci bili vsi “piccolo balilla” in bi morali imeti tudi vsi uniformo, ki naj bi jo kupih starši. A ker doma nismo imeli niti za kruh, kaj šele za uniformo, se je mama pritožila učitelju, da pač nima denarja za uniformo. “Signom, no la stia a bazilar, xe bon lo stesso”, ji je odgovoril (ne skrbite, je vseeno dobro), saj tudi sam ni bil naklonjen fašizmu. In ker je bilo veliko odvisno od učitelja, ne pomnim, da bi tudi drugi imeli uniforme. Spomnim pa se, da so imeli uniforme v nekem drugem, višjem razredu, kjer je poučeval drug učitelj -kije bil težek fašist, saj je hodil v službo v fašistični uniformi: škornji, jahalne hlače, črna srajca s kravato, jakna z opasačem s pištolo in na glavi kapo s cofom.
Prvi dve leti smo hodih v šolo v Besenghi-jevi ulici (kjer je bila po vojni nekaj let tudi slovenska šola), v tretji in četrti razred pa smo hodih v šolo, ki je bila nad obokoma na začetku Verdijeve ulice.
Ko so peki skrivali kruh
Naj omenim ob tej priliki še en dogodek, ki sicer nima veze s šolo, je pa značilen za takratne vojne čase. Pod oboki v pritličju levo-gledano z morske strani, je bila pekarna. Ko sem nekega dne odhajal iz šole tam mimo in so bila vsa okna odprta, so predvsem peči in dogajanje okoli njih pritegnili moj pogled in opazil sem kako je neki pek pogledal okrog sebe, če ga kdo od drugih pekov opazuje, in ko se je prepričal, da so vsi zavzeti s svojim delom, je izpod mize iz košare vzel štruco kruha, jo skril pod predpasnik in jo skril ah odnesel domov.
Imeti doma na zalogi štruco kruha, je v tistih časih pomenilo preživetje, saj je bilo vse "na tessere” (nakaznice). No, teh spominov na italijanski del moje osnovne šole je še veliko, a bodi to dovolj.
Od Ivančiča do Giovanninija in nazaj
V peti razred italijanske osnovne šole, leta 1944/45, me starši niso vpisali, ker so takrat zavezniki že začeli intenzivno bombardirati Trst in druge nemške postojanke in je bivanje v mestih postajalo že precej nevarno. Tako sem, kot mnogi drugi takrat, eno šolsko leto zamudil. Ker je fašistična oblast vse priimke poitalijančevala, je naša družina iz Ivančič postala Giovannini, zato imam vse dokumente iz tega obdobja (šolska spričevala, ki jih še danes hranim) na ime Giovannini Fabio. Ker je bilo to v času vojne in fašizma, so zelo zanimive tudi naslovne strani spričeval, vse poslikane z orožjem in fašističnimi simboli. Takoj po vojni je oče šel na občino in zahteval ponovno spremembo priimka v Ivančič. Ko je bila po koncu vojne ustanovljena slovenska osnovna šola, je učiteljica Elka Kemperle, Tolminka, ki pa je odlično obvladala italijanščino, saj je bila v času fašizma premeščena v Italijo, obhodila vso izolsko podeželje in pri slovenskih družinah zbirala otroke za vpis v slovensko šolo. Tako je prišla tudi do nas in starši so me jeseni leta 1945 vpisali v peti razred slovenske osnovne šole. Tako smo se znašli tam vsi tisti, ki jih je naštela Dorina, poleg teh pa naj dodam še Kozlovič Adelino, ki je stanovala blizu Fle-ga na izolski strani Prešernove, to je tam, kjer je stara pot mimo hotela Simonov zaliv prečkala Prešernovo in vodila na vrh sedanjega Jagodja. Ta prehod so potem zaprli zaradi varnosti. Pri njih se je reklo tudi “pri Kovaču”, ker so doma imeli kovačijo. Druga sošolka, ki se je spomnim, je Simonovič Elda, ki je stanovala v hiši, ki še danes stoji desno pod Prešernovo, na približno polovici strmine do Belvederja. Tretji, ki se ga spomnim, je Poropat Aldo, ki je hodil v šolo iz Pivola, kjer še danes stanuje, jaz pa sem hodil iz Viližana (pod sedanjo bolnišnico), kamor sem se po obnovi hiše ponovno preselil. Naj popravim Dorino, da Juriševič ni hodil iz Medljana, temveč
‘tINISTERO DELLEDUČAZIONE ilAZION,
VINCERI
P. N. F.
GIOVENTU ITALIANA DEL LITTORIO

70 LET ŠOLE
2.b razred Nižje slovenske gimnazije v Kopru, letnik 1947/1948. Jaz sem drugi z leve, v prvi vrsti zgoraj (s temnim brezrokavnikom), v prvi vrsti spodaj, prva z desne, pa je Kozlovič Adelina. Razrednik v sredini je bil prof. Marjan Bratina.
z Baredov, od koder so hodili tudi neki Božiči. Prav vseh se seveda ni mogoče spomniti.
Takrat smo še šrajali
Zanimivo je to, da smo mi sicer govorili slovensko, vendar daleč od tega, da bi bila to knjižna slovenščina, ampak smo bolj "šrajali po našo” - šavrinski dialekt, ki je (ali bolje, je bil) neke vrste mešanica slovenščine, italijanščine in hrvaščine. Naj samo povem resnično anekdoto. Še nekaj let po vojni, je bila na prvi dan šole maša v glavni cerkvi Sv. Mavra. Mojih šest let mlajših bratov dvojčkov (Franko in Luciano), ki sta ju starša vpisala v prvi razred, pri maši ni bilo. To je učiteljica Kemperle opazila in me tiho vprašala: “Kje sta pa Franko in Luciano?”. Jaz pa na ves glas: ‘‘Niso mogli prič, zatu ke šarta jim še ni zašila bargeše”.
To je bila naša slovenščina, ki kaže predvsem na dvoje: prvič, kakšen jezik smo govorili in drugič, kakšna “mižerija” je bila, saj nismo imeli niti "bargeš".
Tega se je tudi učiteljica Kemperle zavedala, zato nas je prve mesece šole učila osnovnih pojmov knjižnega jezika, na primer: sedimo na stolici (ne na karegi), pred nami je klop (ne benk), na klopi je črnilnik s črnilom (ne kalamajo z inkjo-strom), na tablo pišemo s kredo (ne na tabelo pišemo z djesotom) v kotu imamo koš za smeti (ne v kantone je posoda za škovace), obuti smo v čevlje (ne v pastole), na glavi imamo kapo (ne bareto), da o bargešah sploh ne govorimo... Tako da, vsaka ji čast, njej gre zasluga, če smo se v tistem prvem letu slovenskega šolanja vsaj za silo naučili govoriti knjižni jezik, če smo hoteli nadaljevati šolanje.
Po zaključku petega razreda nas je učiteljica izbrala tri, in sicer: Ber-žan Dorino, Kozlovič Adelino in mene za nadaljevanje šolanja na nižji gimnaziji v Kopru. Juriševič Anton - Tonček, se je raje odločil za nižjo gimnazijo v Portorožu. Flego Marjan pa je na željo staršev nekaj časa ostal doma za pomoč na kmetiji, saj se je takrat s petim razredom šoloobveznost končala.
Učiteljica starega kova
Kar se pa tiče učiteljice Elke Kemperle, je jaz ne pomnim tako stroge, kot jo opisuje gospa Dorina. Res je, da je bila učiteljica “starega kova”, zelo resna oseba, brez smehljaja na obrazu, ki ni znala koga tudi materinsko pobožati in podobno. Ne pomnim pa, da bi pretepala. Spomnim pa se, da je prav Dorino, ki je bila klepetulja, večkrat opomnila, naj sledi pouku. Res pa je, da sem jaz večkrat šel k njej domov (stanovala je pri družini Panjek, ki je imela tobakarno v pritličju, vogalna hiša Kajuhove in Tovarniške ulice), da mi je pomagala rešiti kakšen matematični problem, tudi potem, ko sem hodil že v nižjo gimnazijo in pri tem bila zelo prijazna. Pa še en lep spomin imam nanjo. Ko sva se pripravljala na poroko junija 1964. leta, torej kar 18 let po zaključku osnovne šole, ko je tudi učiteljica Kemperle bila že dolgo upokojena, naju je z ženo Lidio, ki jo je tudi dobro poznala, povabila na večerjo ter nama zaželela srečno skupno življenje in ženi podarila kup starih Cicibanov, ker je vedela, da je tudi ona učiteljica in jih bo v šoli rabila.
Kemperlova nam je utrla pot
Strinjam se z gospo Dorino, ko pravi, da gre zasluga tudi učiteljici Kemperle, da smo si nekateri ustvarili uspešno življenjsko pot.
PAG!
e’' ,7 ■rvi.ir
e.'!* Giorraiii lulmna Jtl t iu-riu mn mtm A	,.i •orv
U/i/iii Srolatlka	• '
Tako se je Juriševič Anton, na predlog profesorja Vladimirja Mevlja, tržaškega Slovenca, ki je učil v Portorožu, po končani nižji gimnaziji vpisal na Srednjo sanitarno šolo v Ljubljani in nekaj let delal na občini Izola kot sanitarni referent, nato do upokojitve na Rdečem križu v Kopru in Izoli. Vseskozi se je veliko ukvarjal s taborništvom in postal tudi častni občan Občine Izola. Flego Marjan je na nekem gospodarskem tečaju v Valdoltri srečal pokojnega Srečka Vilharja (nekdanjega ravnatelja knjižnice v Kopru), ki mu je priporočil, naj se vpiše na Gospodarsko (kasneje ekonomsko) šolo v Kopru. Zaposlil se je na koprski banki, ob delu študiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in na banki dočakal upokojitev, živi v Semedeli. Življenjska pot Dorine Beržan je Izolanom več ali manj poznana. Kozlovič Adelina se je na sredi gimnazije “izgubila” nekam v Belgijo in mi njena nadaljnja pot ni znana. Poropat Aldo se je na Slavniku izučil za kleparja, kjer je delal kar nekaj let, nato pa vodil Avtomoto klub Izola do upokojitve. Sam sem nadaljeval šolanje na Slovenski gimnaziji v Kopru, 1954. maturiral, se nato zaposlil na Slavniku v računovodstvu, se po petih letih odločil nadaljevati študij na novoustanovljeni Višji komercialni šoli v Mariboru, kjer sem srečal tudi prej omenjenega profesorja Mevlja, ki je učil italijanščino, tu diplomiral, se nato vpisal v tretji letnik Ekonomske fakultete v Ljubljani, 28. novembra 1963 diplomiral in 1. decembra bil spet v službi na Slavniku. V začetku naslednjega leta, po odhodu dotedanjega računovodje na Občino Koper, sem prevzel mesto računovodje. Marca 1971 pa sem prevzel prosto mesto računovodje na Istrabenzu, kjer sem ostal do leta 2001. Bil sem torej računovodja, ne “generalni komercialni direktor", kot pravi gospa Dorina. To mesto je zasedal Peter Požrl, stanujoč na Razgledu, ki je Izolanom tudi znan.
Spet kmet
Po upokojitvi sem se lotil obnove stare rojstne hiše, bolj kot iz potrebe, v spomin na nonote in starše, ki so se na tej zemlji z motiko mučili, da so preživeli sebe in nas otroke, se vrnil iz bloka v Nazorjevi nazaj na rojstno kmetijo in na stara leta ponovno postal kmet.
Fabio Ivančič. Polje 32, Izola

Uspešen teden za izolski šport
3. SNL-zahod
Rezultati 19. kroga
Jadran D.: II. Bistrica 2:0 (0:0) Adria Miren : Bilje 2:1 (1:1)
Ajd. Škou : Cerknica 1:1 (0:0) Brda : MNK Izola 1:1 (0:0)
Farna Vipava : Tabor S. 1:3 (0:1)
Brda : MNK Izola 1:1 (0:0)
Vipolže, 10.04.2016 ob 17.00, gledalcev 100
MNK Izola: Lalič Goran, Čvokič Stevan, Vidakovič Dražen, Ilič Aleksander, Mandir Marin, Zat-kovič Mitja, Husarevič Benjamin, Lee-Him Kristian Franklyn, Čauševič Aron (Lopez Acevedo Ma-tias Enmanuel 68’), Mihailovič Nik (Lalič David 89’), Podgajski Bostian (Božič Marko 81’)
Strelci: 1:0- Tribušon Patrik (53’), 1:1 - Lee-Flim Kristian Franklyn (77’)
Rokometaši pred koncem
Izolski rokometaši kljub prvenstvenemu premoru ne počivajo. Kot smo izvedeli, trenirajo po običajnem urniku, je pa - zdaj ko je obstanek v ligi zagotovljen, atmosfera bolj sproščena.
Do konca sezone jih čakajo le še dve tekmi - z Ribnico in Ormožem. Velja opozoriti, da je prišlo do spremembe v tekmovalnem sporedu. Gostovanje v Ribnici bodo naši fantje izvedli v sredo, 23. aprila, zadnja tekma pa bo v Kraški 29. aprila proti ekipi Jeruzalem Ormož.
Na lestvici vodi Celje PL (45 točk) pred Gorenjem, ki ima tekmo manj (43) in mariborskim Branikom (33). Izola je deseta (15).
SDA so v soboto 9.4. na gostovanju z RK Nazarje igubile z rezultatom 27 :21, kadetinje pa so premagale ŽRD Litijo za gol 24:25. MDA so v nedeljo 10.4. odigrale tekmo proti ŽRK Antrum Sežana in zmagale 26:19. Ob polčasu je bil rezultat izenačen 11:11, vendar so v 2. polčasu odigrale borbeno in se veselile zmage. Nagrada je bila dobra pica in druženje.
V soboto 16.4. v halo prihajajo ŽRK Krka za SDA in DRŠ Alen Mihalj za KAD. Spodbuda iz tribun bo dobrodošla. Vabljeni.
fedmCB
Mrakova in Macarolova bronasti na EP
Na Majorki v Španiji se je danes z regato za medalje zaključilo odprto evropsko prvenstvo olimpijskega razreda 470, ki je potekalo med 5. in 12. aprilom in na katerem se je pomerilo okoli 250 jadralk in jadralcev iz 33 držav. Na prvenstvu sta Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat Portorož) branili naslov evropskih prvakinj, ki sta si ga prijadrali julija lani v Aarhusu na Danskem. Tina Mrak in Veronika Macarol sta prvenstvo solidno začeli in iz dneva v dan napredovali po lestvici navzgor, včeraj pa se z zadnjimi tremi plovi povzpeli na peto mesto v absolutni in tretje mesto v evropski razvrstitvi. Prvo in drugo mesto sta bili že oddani pred regato za medalje, Slovenki pa sta bili v igri za bronasto medaljo evropskega prvenstva. V današnji regati za medalje sta v cilj prijadrali na sedmem mestu, kar je na koncu zadoščalo za skupno šesto mesto in bronasto medaljo evropskega prvenstva, kar je že njuna tretja zaporedna uvrstitev na stopničke evropskih prvenstev.
Po regati za medalje sta slovenski jadralki potegnili črto pod prvenstvo.
Veronika Macarol: »Ponovno medalja na evropskem prvenstvu,
tokrat bronasta, ampak sva vseeno zelo zadovoljni. Prvenstva nisva najbolje začeli, ampak sva iz dneva v dan bolj napredovali in tako zadnji dan prišle na peto mesto kot tretje Evropejke in to tudi zadržale v regati za medalje. ”
Tina Mrak: »Ves teden je bil zelo naporen, zadnje tri dni smo imeli na sporedu po tri regate na dan, zadnje tri dni sva tudi napredovali navzgor. Danes sva šli z majhno prednostjo v regato za medalje. Na startu se nisva se najbolje odrezali, Francozinji sva pustili preveč prostora, tako da je zbežala v ospredje, vendar se je na koncu sama zapletla in se je to obrnilo v najino korist. Tako da sva zelo zadovoljni s tretjim mestom med Evropejkami.«
Prvo mesto in naslov evropskih prvakinj sta osvojili Avstrijki
Lara Vadlau in Jolanta Ogar,
drugo mesto sta osvojili Nizozemki Afrodite Kyranakou in Anneloes Van Veen, tretji pa sta v absolutni razvrstitvi končali Brazilki Fernanda Oliveira in Ana Barbachan.
Drugi dan evropskega prvenstva razreda 49er
V Barceloni v Španiji se je danes nadaljevalo odprto evropsko prvenstvo olimpijskega razreda 49er. V spremenljivih vetrovnih razmerah so jadralci odjadrali še štiri plove kvalifikacij. Slovenska predstavnika se v današnjih razmerah nista najboljše znašla in zabeležila dve 34. in dve 35. mesti in sta po sedmih odjadranih
plovih na 72. mestu. V vodstvu po dveh dneh prvenstva sta še vedno Novozelandca Peter Bur-ling in Blair Tuke, na drugem mestu sta Avstrijca Nico Luca Marc Delle Karth in Nikolaus Leopold Resch, na tretje mesto pa sta se povzpela Britanca John Pink in Stuart Bithell.
Prvenstvo nadaljuje s četrtim dnem kvalifikacij, potem pa se bodo jadralci za nadaljevanje prvenstva razdelili v zlato in srebrno skupino.
Trije naslovi na državnem prvenstvu
V	soboto in nedeljo je na Ptuju potekalo državno prvenstvo za kadete in kadetinje posamezno, v dvojicah in mešanih dvojicah. Za naše mlade tekmovalce in tekmovalke lahko rečemo, da so bili zelo uspešni. OSvojili so namreč kar tri možne naslove od petih, ter eno drugo mesto. Prav za vse lahko rečemo, da so odigrali tisto, kar so sposobni odigrat na treningu in celo več, kar se v mladinskih kategorijah zelo redko dogaja.
Prvo mesto je pri kadetinjah osvojila Lea Paulin. V finalu je prepričljivo s 4:1 premagala prvo kadetinjo v državi Katerino Stražar iz Mengša. Poleg tega uspeha pa so se še tri naše tekmovalke uvrstile med najboljših šestnajst. Najbližje napredovanju je bila Minea Ljuca. Za med osem je tesno s 3:2, zadnji set celo n 9, izgubila proti Živi Staniši iz Novega mesta. Kim Fink je prepričljivo povedla z 2:0, nato pa nepričakovano povsem popustila in Nika Kobetič iz Mengša je zasluženo zmagala s 3:2. Proti tretji nosilki prvenstva pa je s 3:0 izgubila Manca Paljk.
Pri kadetih je v četrtfinalu nepričakovano izpadel Matija Novel. Za med štiri najboljše ga je s 4:2 premagal Tilen Šalja iz Mengša. Na glavni turnir in sicer med 32 najboljših se je uvrstil še Mihael Kocjančič. S to uvrstitvijo je pridobil potrebne točke in tako bo lahko nastopil na naslednjem TOP turnirju med 24 kadeti v državi.
V	igri dvojic sta pri kadetih slavila Matija Novel in Tilen Šalja. Pri kadetinjah pa sta bili Lea Paulin in Kim Fink drugi. Med osem naj-
SP**
Po Islandiji še Amerika?
boljših sta se uvrstili tudi Manca Paljk in Minea Ljuca. najlažje sta do naslova brez dvoma prišla v mešanih dvojicah Lea Paulin in Matija Novel, ki sta na celem prvenstvu izgubila le en sam set. V isti konkurenci velja omeniti še uvrstitev med osem Kirn Fink in Luke Breznika iz Ravenskega Interdiskonta. Za med štiri sta s 3:1 izgubila ravno proti Matiji Novelu in Lei Paulin.
©oumsov®1
Na DP dali vse od sebe
Čeprav je za medalje malenkost zmanjkalo, se je podmladek Strelskega kluba Izola na Državnem prvenstvu z zračnim orožjem za mlade do 17 let v Turnišču 9. in 10. aprila maksimalno potrudil. Mlajši pionirji so dosegli četrto mesto med dvajsetimi ekipami, posamično pa so se med skoraj stotimi tekmovalci uvrstili takole: Val Lorbek Ivančič 11. mesto, Aljaž Bajt 13., Jaka Hrvatin 15. in Klemen Švara 49. mesto. Desetinke milimetrov so tudi Lari Frank med Pionirkami dosodile posamično 4. mesto, Pionir Dan Lorbek Ivančič je v prav tako hudi konkurenci pristal na 50.mestu, tri tekmovalce pa je bolezen prikrajšala za udeležbo na prvenstvu (Vito Kavalič, Martin
Memon, Tinkara Koblar). Kljub temu gre mladini vsa pohvala, saj se za te odlične rezultate z rednimi treningi trudijo vse leto, državno prvenstvo pa je predvsem zelo dragocena izkušnja. dš
tem
V ponedeljek 11. aprila je bilo v kavarni hotela Delfin Izola odigrano 14. kolo letošnjega prvenstva v taroku za posameznike. Nihče ni osvojil maksimalnih 6 točk. Zato je bilo na vrhu kar močno prerivanje. Po pet točk so zbrali trije igralci, odločala je zbrana razlika. Najuspešnejši je bil Marjan Šink z razliko +896, sledita Gregor Mihevc z razliko +698 in Ivica Grdič z razliko +656. Četrto mesto je osvojil Cveto Ličen s 4,5 točkami in razliko +648, enako število točk je osvojil tudi Anton Sevčnikar, a slabšo razliko +606.
Naslednji turnir bo odigran v ponedeljek 18. 4. s pričetkom ob
16.00	uri v kavarni hotela Delfin Izola.
25.4. bo odigran zadnji turnir v mesecu aprilu. Po turnirju bo objavljena uvrstitev najboljših taro-kašev po štirih mesecih igranja.
db
Pred dvema tednoma je slovenska mladinska reprezentanca v bovvlingu osvojila ekipni naslov evropskih prvakov na Islandiji. Za ekipo je igral tudi Izolan Timi Cerkvenik, ki je v ekipnem delu prispeval levji delež uspeha naše reprezentance, predvsem v kvalifikacijah, v posameznem delu pa je bil manj uspešen, tudi zaradi bolezni.
Timi pravi, da je recept za uspeh v bovvlingu, kot še marsikje drugje, vztrajnost, volja in treniranje. Veliko treniranja. Sam, pri svojih šestnajstih letih, trenira petkrat do šestkrat na teden, a pravi, da mu je tudi trening, čeprav je naporen, še vedno v velik užitek.
-	Kaj pravzaprav je bovvling? To nikakor ni balinanje, kajne?
-	Res ne. V bovvlingu imaš deset kegljev, različne krogle, različne maže na pisti in poskušaš, katera krogla ti najbolj ustreza, nato poskusiš podreti čimveč kegljev.
-	Kakšna pa je razlika med bo-vvlingom in kegljanjem?
-	Pri kegljanju je devet kegljev, pri bovvlingu, kot pravim, jih je deset. Poleg tega se pri bovvlingu igra na pet korakov, pri kegljanju na tri, pri bovvlingu pa imaš na krogli luknje za prste, pri kegljanju pa ne.
-	Kako je pri nas razvit bovvling?
-	Je kar razvit, čeprav bi lahko bilo boljše.
-	V maldinski reprezentanci ste bili sami primorski fantje, od katerih trije iz obale. Je bovvling pri nas tako razvit ali gre za naključje?
-	Rekel bi, da gre za naključje. Imamo res dobrega trenerja in očitno smo opravili dobro delo, ker smo vsi štirje prišli v reprezentanco.
-	Ste na mladinskem evropskem prvenstvu zmagali brez težav, ali je bilo težko?
-	Težko, zelo težko. Do konca je bilo napeto. Ta šport je v Skandinaviji izjemno razvit in v čast nam je bilo, da smo lahko igrali in zmagali s Švedsko in Finsko.
-	V posamičnem delu pa se ti je nekoliko zalomilo. Je bila kriva bolezen?
-	Tudi, ja. Zmanjkovalo mi je moči in nisem več uspel biti osredotočen na igro ampak dejstvo je, da je bil nasprotnik boljši.
-	Na Evropskem niste imeli pretirano viških ciljev in o mladinskem svetovnem prvenstvu v ZDA menda sploh niste razmišljali. Se je zdaj kaj spremenilo?
-	Ja, naš cilj je bila uvrstitev med dvanajst najboljših, kar smo seveda presegli. Mladinsko svetovno prvenstvo pa je v Lincolnu v ZDA in mislim, da bomo res šli. Se sicer še vedno dogovarjamo ampak računamo na to, da gremo. Vsekakor gre za veliko izkušnjo, saj bodo tam nastopale najboljše reprezentance na svetu, Američani in Japonci.
-	Naslednji korak je preboj med najboljše člane?
-	Letos avgusta je na sporedu
člansko evropsko prvenstvo v Bruslju in obstaja možnost, da izberejo tudi koga od nas štirih, čeprav ima članska reprezentanca tudi evropskega prvaka in dva zmagovalca mediteranskih iger, tako da je konkurenca kar močna.	A IVI
Še je upanja za Rio
Na ponedeljkovih Čakolah v Barieri je bil gost izolski veslač Rajko Hrvat. Svetovni podprvak v lahkem enojcu je voditelju Eriku Tothu (s tem pa tudi ostalim prisotnim) zaupal marsikatero skrivnost, med drugim tudi to, da ni res, da je upanja za olimpijado konec, kot so to zapisali v regionalnem dnevniku, ampak bo poskušal doseči normo za Rio kar v absolutni konkurenci enojcev. Sicer pa je Rajko dokazal, da je Izolan z veliko, začetnico, zaljubljen v svoje mesto, a povsem predan veslanju, zaradi česar je večino časa od doma.
14.4.	četrtek
18.00	Mestna knjižnica Izola
Srečanje bralnega kluba ki ra knjiga
V srečanju se bomo dotaknili del Alme M. Karlin, zlasti pa knjige SAMA: IZ OTROŠTVA IN MLADOSTI. Alma M. Karlin (1889-1950) je danes ime, ki nam že odzvanja v ušesih. Česar ne bo mogli trditi še pred nekaj leti. Danes se njena v nemščini napisana dela prevajajo v slovenščino, zanimanje strokovne in laične javnosti za njeno osebnost in delo pa je vedno večje. Kdo je ta neverjetna ženska, popotnica, intelektualka, poliglotka, feministka,...? Zakaj jo Slovenci spoznavamo šele sedaj, pol stoletja po njeni smrti?
15.4.	petek
9.30	Kulturni dom Izola
Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin
17.00	Središče Rotunda, Destradijevtrg 11, Koper
Večer s Prešernovima nagrajencema
Gosta večera: Aleksij Kobal in Ambrož Čopi
Srečanje z letošnjima nagrajencema Prešernovega sklada, slikarjem ALEKSIJEM KOBALOM, in glasbenikom AMBROŽEM ČOPIJEM. Aleksija Kobala bosta predstavila Nives Marvin in Andrej Medved. Ambroža Čopija pa Branka Kljun in Lea Hedžet. Večer bo povezovala Ines Cergol.
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Partnerski konflikt -grožnja ali priložnost za partnerski odnos?
Težave in konflikti ter njihovo razreševanje so pričakovani sestavni del partnerskih odnosov. Velikokrat pa se partnerji znajdejo v začaranem krogu ponavljajočih medsebojnih bolečih zapletov in konfliktov, in veliko izmed njih jih vidi edini izhod v ločitvi. Vendar partnerja lahko pomagata drug drugemu končno razrešiti te boleče zaplete iz preteklosti, ki jima jih pomagajo razkrivati ravno konflikti. Predavala bo zakonska in družinska terapevtka Darja Jurinčič Jogan, magistrica zakonskih in družinskih študij.
20.00	Manziolijeva palača Izola
koncert ETHNOINSULA 2016 Giuliano Gabriele Trio
21.30	Hangar Izola
Otrovna Kristina (rockVroll - Hrvaška)
16.4.	sobota
9.30	- 17.00 Manziolijeva palača Izola
Mednarodni znanstveni posvet "Doline di dolore: le battaglie delllsonzo"
20.00	Kulturni dom Izola
Globalna monodrama
"Šekijeva šunkica ali Hamlet po slovensko"
Avtor, režiser in igralec: Andrej Rozman Roza. Spremljevalni glasbenik: Goran Završnik. Hamlet, ki je po poklicu klovn, po duši pa pesimist in skeptik, išče razloge za razpadanje družbe in države in pri tem pride do samega začetka našega sveta, ki ga brez konflikta znotraj niča, povzroči enega z velikim pokom, sploh ne bi bilo. Pri čemer današnji svet ni več samo gledališki oder, kot je bil v Shakespearjevem času, ampak je predvsem filmski studio, v katerem sta se resnica in fikcija že povsem premešali med sabo.
20.00	Manziolijeva palača Izola
24. SPOMLADANSKI KONCERT
tradicionalno srečanje pevskih zborov
18.4.	ponedeljek
19.00	Mestna knjižnica Izola
slovensko - brazilski pesniški večer
Marko Matičetov in njegova poezija
Gost bo Marko Matičetov, bibliotekar, ki je magistriral iz rasne problematike v Braziliji in tej deželi posvetil tudi svojo zadnjo, že četrto pesniško zbirko. Izviren pesnik, ki vam z malo besedami pred oči nariše sliko, vanjo ujame globoka občutja in vas preseneti s svežino misli. S pesnikom, ki svojih pesmi ne bere, ampak jih recitira, tokrat tudi v pojoči brazilski portugalščini, se bosta pogovarjali Špela Pahor in Ksenija Orel.
20.4.	sreda
18.00	Manziolijeva palača Izola
Predavanje o medicini. Predavatelj: Felice Žiža
18.00	Kulturni dom Izola
"Plesne miniature 2016"
območno srečanje plesnih skupin
Predstavljajo se: Plesni studio L A I, Baletno društvo Postojna, Plesni studio Er-ato. Zavod move in dance, A rt dance studio Portorož, DLBU Divača, PS Mehki čevlji Sežana, KUD Luna flamenca in Siniša Bukinac in Romana Fičur
Galerija Alga
razstava
Maja Alessio Sledi preteklosti I
Maja Alessio je oblikovalka, ki se je pri svojem delu ukvarjala z več zvrstmi likovnega ustvarjanja, zadnja leta pa \ predvsem slika. Razstavo Sledi preteklosti je posvetila Istri, kamnu in glagolici.
Razstava bo na ogled ves mesec.
Galerija Insula
razstava
Kipi in njihov čas
Razstava bo na ogled do 3. maj 2016.
Mojca in Katja Smerdu
Galerija Plač Ljubljanska 32 razstava risb s tušem akademske slikarke
Tanje Milharčič
iz Postojne
Kava bar TISA
razstava fotografij
Jesenski utrinki Stane Čebron
Kavarna Zvon
razstava slik na platno
Življenje je polno barv Nadja Lorbek
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
■	petek, 15.4., ob 9.30, Kulturni dom Izola: REGUSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN (org.: JSKD Ol Izola, CK$P Izola, Občina Izola).
■	sobota, 16.4., ob 20.00, Kulturni dom Izola: globalna monodrama ŠEKUEVA ŠUNKICA ALI HAMLET PO SLOVENSKO (org.: CKŠP Izola).
Vstopnina: 8 € v predprodaji, 10 € na dan prireditve.
■	sreda, 20.4., ob 18.00, Kulturni dom Izola: območno srečanje plesnih skupin PLESNE MINIATURE (org.: JSKD Ol Izola, Koper in Piran, CKŠP Izola, Občina Izola). Vstopnina:
5 €, vstopnice bodo na voljo v uri pred prireditvijo pri blagajni Kulturnega doma Izola.
NAPOVEDUJEMO ...
•	sobota, 23.4., ob 20.00, Kulturni dom Izola: komedija DOKLER SEKS NAJU NE LOČI (org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13€ na dan prireditve.
GALERUA ALGA IZOLA
Do 3.5. je ogled razstava Maja Alessio: SLEDI PRETEKLOSTI. Vstop prost.
ART KINO ODEON IZOLA
■	četrtek, 14., in sreda, 20.4., ob 18.30, nedelja, 17.4., ob 20.30 in torek, 19.4„ ob 18.00: francoski GOSPOD SODNIK;
■	četrtek, 14., In sreda, 20.4., ob 20.30 ter petek, 15., In sobota, 16.4., ob 18.30:
dokumentarec DOBRI DRŽAVLJAN;
■	petek, 15., in nedelja, 17.4, ob 20.30 ter sobota, 16.4., ob 18.30: dokumentarec
TERRA MAGICA;
■	sobota, 16., in nedelja, 17.4, ob 16.00: KINO VETRNICA: animacija FANTOMSKI DEČEK;
■	ponedeljek, 18.4., ob 1830: PONEDEUKIZA ZAMUDNIKE: drama V ŽARIŠČU;
■	ponedeljek,\S.A.,ob2030:PONEDEUKIZAZAMUDNIKE:diam CAROL;
•	torek, 19.4., ob 20.30: FILM FLOW: komedija DEKLIŠČINA
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
www.facebook.com/kulturnicenter.izola	https://twitter.com/CKSPIzola
U www.facebook.com/art.izola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30.
TURA
Raj v Plaču Izolanov
Plač Izolanov v Ljubljanski ulici je v soboto gostil otvoritev razstave Raj, ki je že tukaj slikarja in pesnika Franca Tominca iz Strmeča pri Postojni. Slikarska razstava, ki je tesno povezana z avtorjevim pesniškim delom, prikazuje navidezno pot do osebnega raja, ki je za vsakogar edinstvena.
Otvoritev razstave sta s kulturnim programom popestrila Elvis Ša-hbaz in Jadranka Jakomin.
Izolski teden razstav
Smerdu in Smerdu v Insuli
Četrtkova otvoritev razstave Mojce in Katje Smerdu v galeriji Insula je privabila veliko število ljubiteljev umetnosti. Umetnici združuje ne samo kiparska žilica, temveč tudi sorodstvena vez. Čeprav se na prvi pogled njuna umetnost povsem razlikuje, pa ima vendarle veliko skupnega, pravi kustos Dejan Mehmedovič. Po eni strani so glineni kipi Mojce Smerdu trši, težji in stvarni, po drugi pa so iz žice prepletene umetnine mlajše Katje lahkotne, lebdeče, skoraj eterične. A, kot je povedal Mehmedovič, nit je ista, le material je drugačen.
Sledi preteklosti Maje Alessio v Algi
V četrtek je galerija Alga gostila otvoritev razstave izolske slikarke Maje Alessio. Sledi preteklosti. Razstava prikazuje najnovejše obdobje delovanja umetnice, ki se je nekoliko umaknila v figurativo, ob tem pa ne pozablja na korenine, saj barvite slike okrašujejo napisi v glagolici. Ravno glagolica, pravi Alessiova, ima velik pomen za naše območje, umetnica pa jo uporablja tako vsebinsko, kot tudi okrasno.
Poetrio v Manziolijevi palači
V soboto, 23. aprila bo v Manziolijevi palači, s svojim novim projektom, nastopila zanimiva domača skupina Poetrio, ki jo vodi profesorica z izolske glasbene šole, Mirjana Gvozdenac (glasba, vokal& klavir), z njo pa so še: Klara Stanič - klarinet, Mary Agnes Servatius -violončelo, Borut Novakovič - renesančna lutnja in Žiga Šercer - tolkala.
Poetrio je kvintet akademskih glasbenikov z dalmatinskimi, hrvaškimi, srbskimi, avstralskimi, ameriškimi, avstrijskimi in slovenskimi koreninami. Študirali so v Beogradu, Gradcu, Londonu, Rotterdamu, Tel Avivu in Vicenzi. Radi igrajo, se zabavajo, improvizirajo, a zelo pozorno in z občutkom izbirajo poezijo. Pravijo, da so bend za rehabilitacijo smisla in rahločutnosti.
Na koncertu bodo predstavili projekt Haiku2Music (H2M). Gre za uglasbljenih 12 haikujev Mirjaninega prijatelja in odličnega srbskega pesnika Burgija. Ne gre za konkretizacijo poezije, avtorica glasbe pa izpostavlja zlitje besed in glasbe. Burga je gimnazijo končal v Kraljevu, leta 1975 je diplomiral na Univerzi v Beogradu. Od leta 1979 do 1983 je živel na Japonskem in medtem velikokrat obiskal Kitajsko. Objavil je zbirko haikujev Zatvorena/Otvorena knjiga (1979). Objavil je edinstveno knjigo Kitajska kaligrafija (Naučna knjiga 1988), v kateri opusuje nastanek, zgodovino, stile, tehniko, poteze, dinamiko, kompozicijo, harmonijo in vrednotenje v kaligrafiji. Večkrat je sodeloval na mednarodnih razstavah. Nastopajoči razmišljajko o tem, ali bi si upali poskusiti v tem večeru ustvariti tudi svoje »haiku glasbene kaligrafije«, saj si želijo sodelovanja z lokalnimi pesniki, s haiku pesniki, s slikarji, kiparji, steklarji, kuharji ... da si ustvarimo možnost in se prepoznamo v sinergiji. Na svoji spletni strani so že objavili poziv k sodelovanju, ampak osebni stik je pomembnejši, saj prav osebni odnos - spoprijateljevanje - odpre vrata ustvarjalni energiji.
Kulturna
Gospa Maja v izolski knjižnici
Čez slab teden se začenja vedno bolj priljubljeni projekt Primorci beremo. Med letošnjimi knjigami najdemo Svetilnik našega sokrajana Vanje Pegana ter roman Gospa Maja, prav tako Izolana Franeta Goljevščka.
V	sredo 20. aprila, v tednu, ko potekajo dnevi slovenske in svetovni dan knjige, se med bralce vrača projekt Primorci beremo, ki že deseto leto zapored v bralni avanturi povezuje devet primorskih knjižnic vse od Izole do Tolmina.
V	letošnjem bralnem seznamu projekta je poleg Svetilnika Vanje Pegana tudi najnovejša knjiga našega sokrajana, publicista in pisatelja, ter nekdaj pomembnega soustvarjalca kulturnega življenja v Izoli in širše - Franeta Goljevščka. Knjigo, ki nosi naslov Gospa Maja, smo v Mestni knjižnici Izola predstavili v četrtek, 7. aprila. Z avtorjem se je pogovarjala knjižničarka Ksenija Orel.
Gospa Maja je romantična drama v teh delih z epilogom. Dogajanje v knjigi je postavljeno v gorati Liški predel nad Kanalom ter v tamkajšnje okoliške kraje, zgodba pa se razširi še na Tolminsko, Goriško, Goriška Brda in za kanček tudi v naš kos Istre. Delo je
vredno branja iz več vidikov -odlikuje ga bogato besedišče, pozornost namenja opisom krajine in krajev, vzetih iz resničnosti. Roman je zanimiv tudi iz etnološkega in narečnega vidika, na zadnjih straneh knjige je dopolnitev oz. slovarček manj razumljivih
narečnih besed. Liki v knjigi, kar 35 jih je, so natančno in s premislekom nastajali, pravi avtor. »S temi liki sem živel dan in noč, spremljali so me povsod, bili so moji tihi in glasni sogovorniki,« je dejal Goljevšček v predstavitvi, ter dodal, da vse dokler knjiga ni izšla, njihovi glasovi niso utihnili. »Zdaj pa, ko je knjiga med nami, vem, da so oni tam, prav v tej knjigi, in tam tudi ostajajo,« je mirno zaključil pisatelj. Sicer pa sta osrednja lika v knjigi Maja, etnologinja, mlada vdova s hčerko srednješolko, ter Simon, strojni inženir, ločenec, ujet v čustvu neuslišane ljubezni. Oba sta zaznamovana s težkimi življenjskimi preizkušnjami, a ju usoda dobrohotno poveže.
Pripoved, ki vključuje mnogo etnoloških sekvenc in trditev, veliko narečne izreke, se dotika nekaterih žgočih vprašanj, predvsem pa večnih premišljevanj o človeških medsebojnih odnosih, je branje za vse, ki si znajo vzeti čas za knjigo in se vživeti v pomenljive usode navadnih ljudi.
M.Hrs
Perpetuum Jaz* v pomoč bolnikom s kninimi raki
Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L & L in Univerzitetni klinični center ljubljena 24. aprila pripravljata veliko dobrodelno prireditev v Areni Bonifika v Kopru. Na dobrodelnem koncertu bo nastopila svetovno znana vokalna skupina Perpetuum Jazzile.
Vokalna skupina Perpetuum Jazzile je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo priskočila na pomoč vsem, ki se spopadajo z najtežjimi oblikami krvnega raka. Da bi jim pomagali pri zdravljenju in okrevanju, v nedeljo, 24. aprila, v Kopru prirejajo veliki dobrodelni koncert, kjer bodo predstavili svoje uspešnice in veliko novosti ter s pozitivno energijo poskrbeli za nepozaben večer.
Izkupiček od prodaje koncertnih vstopnic bo namenjen nakupu pripomočkov za nadzorovano telesno vadbo, ki bodo bolnikom z levkemijami, limfomi in drugimi krvnimi raki omogočili uspešnejše zdravljenje in kakovostnejšo rehabilitacijo. Gre za del zahtevnega projekta uvajanja celostne obravnave pacientov na
Kliničnem oddelku za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana, kjer vsako leto zdravijo več kot 2.000 najtežjih bolnikov iz celotne Slovenije. Zaradi agresivnih kemoterapij ali presaditev kostnega mozga so številni med njimi v bolnišnični izolaciji tudi po mesec dni ali dlje.
»Dolgo vrsto let smo se vsi skupaj borili, da smo končno dobili
nove in ustrezne prostore in s tem odlične pogoje zdravljenja za naše bolnike. Danes se resnično lahko postavljamo ob bok najsodobnejšim centrom v svetu za zdravljenje krvnih bolezni. Zavedamo pa se, da moramo postoriti še marsikaj tudi na področju psihološke in prehranske podpore ter uvesti tudi nadzorovano telesno vadbo dolgotrajno
hospitaliziranih bolnikov. To vse pripomore k njihovemu čim boljšemu okrevanju,« je povedal prof. dr. Peter Černelč, dr. med., predstojnik KO za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
»V srčnosti in predanosti do tega, kar počnemo, smo se z združenjem bolnikov resnično zlili v eno. Želimo si, da z izvedbo koncerta pomagamo obolelim, hkrati pa z osveščanjem o tej zahrbtni bolezni preprečimo več tragičnih primerov. Verjamemo, da bomo z eksplozijo pozitivne energije in radosti marsikomu znova obarvali življenje,« je povedal Boštjan Usenik, manager skupine Perpetuum Jazzile, ki je zaradi raka pred leti občutila bolečo izgubo tudi v svojih vrstah. Vstopnice za dobrodelni koncert v Kopru, 24. aprila 2016, ob 19:30. uri, so po ceni 23 in 12 evrov na voljo na prodajnih mestih Eventima, Petrola in Pošte.
Predzadnja
piše: Barbara Motoh Bračanov
Danes dvigam kozarec, da nazdravim otroku, ki sem ga poznala, in mladeniču, ki je nastal iz njega. Tistemu, ki tako kot moj brat ni našel poti pod nogami in mu je korak vztrajno zdrsaval v prazno, in na koncu zdrsnil tja, kjer ga ne dosežemo več. Dvigam kozarec v globoki, iskreni žalosti, ki jo čutim do njegove matere in j očeta, ki nikoli več ne bosta to, kar sta bila pred včerajšnjim dnem. Dvigam kozarec za vse njegove sorojence, ki so izgubili sopotnika. Dvigam kozarec tako, kot mi bije srce - izven ritma, nekje globoko v grlu, s solzami na koncu vek.
Kot že tolikokrat skozi ta zadnja leta ponavljam - nihče ne bi smel umreti sam. Pa tudi živeti ne, in navkljub temu vsi živimo sami, drug mimo drugega, s srečanji v bifejih in službah, s sanjami, ki se vedno znova odsanjajo same vase in poniknejo v vsakdanu. Vse, kar se nam dogaja, je podušeno v ritmu tega, česar ni. Živimo svet, ki ne obstaja , ter ubijamo tistega, ki je tu - in na koncu vsega se srečujemo na pogrebih ter v izgubljenih sanjah...
Kot sem že leta, leta nazaj napisala za nekega drugega otroka in potem nekaj let kasneje za mojega brata - otrok naš, lepo spi in sladke sanje... Svet, ki te je izneveril, na koncu prenaša bolečino sam, brez tebe, medtem ko sanjaš... Ali pa se vsaj tako tolažimo. Vsi mi. Zate in za vse ostale...
USPAVANKA
otrok z žarečimi očmi je srečal svojega demona na tisti dan
ko so nam prvi sončni žarki
prileteli u razprto dlan
in pomlad
seje prestrašeno
umaknila
nazaj v temo
le zvok uspavanke
v večnost
para nebo...
Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društva prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.
Kaj pa je tabla kriva?
Nekoga je. očitno hudo motila tabla ob športnih rekvizitih na Paren-cani. Kaj bi lahko bil razlog za tako nesmiselno nasilno dejanje nad povsem nemočno opozorilno signalizacijo pa res ne bi vedeli.
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
zo parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....

[»0®®D^S0
LKlpEBZilSnKE
PRODAMO
-	Prodam ali oddam za daljše obdobje opremljeno 2,5 sobno stanovanje v centru Izole, Ljubljanska ulica, tel 041 380 546
-	Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924’
-	Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127
ODDAMO
-	Za daljše obdobje oddam garsonjero v Izoli. Cena po dogovoru. Informacije na gsm: 041-670-085
-	Oddam povsem opremljeno stanovanje v izolski obrtni coni (45 m2) za daljše obdobje. Najemnina 350 Eur in stroški, tel 041 687 127
KUPIMO
-	Kupim stanovanje od 60.000 do 65.000 Eur (od 35 do 40m2) v Izoli, tel 070 780 530
-	Iščem garsonjero v starem delu Izole. Lahko tudi podstrešno z oknom na sončno stran. Možnost odkupa do 30.000 eur. Tel. 051/399-970
NAJAMEMO
-	Upokojenka najame opremljeno enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali okolici. Nudim 1 letno predplačilo, tel 051 321 415
-	Za daljše obdobje iščem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru, kjer so dovoljeni hišni ljubljenčki. Največ 350 eur skupaj s stroški. 040/896-509
-	Iščem garsonjero za daljše obdobje, možnost subvencioniranja. Tel: 051 877 541
Ete®
-	Skuter Typhone prodam, tel 041 566 695
-	Imate mogoče staro , še uporabno moško (športno) kolo in ga ne potrebujete več? En najstnik bi ga bil vesel. Tel: 031 275 873
-	Prodam kotno sedežno garnituro z ležiščem, črne barve, s premičnim naslonjalom in vzglavnikom. Dolžnina 310cm, globina HOcm, kotni del 200cm za 121 cm. Cena: 450 eur.Tel: 051 428 568. Po 13. uri.
-	Prodam kuhinjo SVEA, bela, visoki sijaj, s steklokeramično ploščo, pomivalnim strojem in koritom. Cena: 550 eur. Tel: 051 428 568. Po 13. uri.
©S®
-	Iščem promoterja ali promo-torko za prodajo kmetijskih izdelkov na stojnici. Delo bo dobro plačano. Tel: 031 861 013
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
STISKARNA MANDRAČ
SLIKO ROVAŠI ŽELJI NATISNEMO NA RAZLIČNE IZDELKE
VEČ INFORMACIJ DOBITE NA:
Jfe ■ https://www.facebook.com/mandrac.si/
040/432-943