m PHIHOHSKI DNEVN8K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Krvavi fašistični provokacijski izgredi so se en dokaz, kaj nas čaka, če bi italijanski okupator ponovno prišel v naše kraje. . Štev. 268 (2578) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. er. TRST, četrtek 12. novembra 1953 Cena 20 lir IZJAVA OSVOBODILNE FRONTE O ZADNJIH KRVAVIH FAŠISTIČNIH IZZIVALNIH IZGREDIH DF poziva vse Slovence v enotno borbeno fronto ja ne bi postalo naše mesto plen italijanskega imperializma in fašizma v ,vr>ni odbor Osvobodil. tonte je spričo zadnjih Etičnih i- -- ^'kiH izgredov etičnih krvavih provo-ugoto- ^ b Osniooktobrski diktat .^P^titvi cone A itali-■. i vladi je nezakonito jc naletelo na vJ, 'llCi'i °dpor pred- tanov. fod °gronine večine Trža-jugosiovanskih nared ne- >n vsega napi Javnega mnenja v sve- lata zašlo v slepo ri.. ''Pri('° tega ie uresni > dikt “ J Ulito. i,7' bi čimprej izsilili Jdiktata, so ita-tlenr •« ^a**st*vni in ire-jd krogi s pomoč- 1>i2i'ral‘JanSke vlade °rga" hovr.1,' •' J rstu krvave hv soaC?tke ’ZgredC- ‘'V iteJ blle priprave teh od„ javno znane, ni l'rit°\(J,.na °')la-st podvzela jjtre n’b ukrepov, da bi 1 V^Prečila. «5. FTL D..Iati so hoteli orga kiašl'^ sPrav't' na ulice sVe(f e 'unožice in pred lij da se je Jugoslavija tako krepko uprla izvedbi diktata od 8. oktobra. Trst, dne 10. nov. 1953, (Slede podpisi) našega jezika, težko stanje ' našem šolstvu, nevzdržne razmere v javni uprav, in gospodarskem življenju, načrtno kolonizacijo slovenske obale in ostale siovenske zemlje na področju. Odposlanstvo je z zadoščenjem ugotovilo, da so predstavniki matične države o vseh teh in drugih krivicah do podrobnosti obveščeni in odločeni pomagati z vsemi sredstvi tukajšnjim Slovencem v borbi za njih obstanek. PRISTAVEK: O poteku razgovorov v Beogradu je bil izčrpno obveščen župan nabrežinske občine Josip Terčon, ki je obžaloval, da se zaradi nenadne bolezni nj mogel udeležiti z ostalimi poti v Beograd, in ki Je povsem odobril delo odposlanstva. St Od leve na desno: Tajnik predsedstva republike dr. Vilfan, Marc, Legiša, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta E. Kardelj, dr. Škrk, župan Škabar, predsednik republike Tito, Guštin, Milit, dr. Dekleva, župan Obad. Vatovec in Colja. POPOVIČEV ODGOVOR O MOREBITNEM VSTOPU FLRJ V ATLANTSKI PAKT: Trgovina z lastnim ozemlfem ne odgovarja načelom in politiki jugoslovanske vlade Italija zahteva plebiscit v Trstu, ne pristane pa na plebiscit v južnem TIrolu - Ob Popovičevem obisku se Je govorilo tudi, da bi Avstrija dobila olajšave v prometu s Trstom • Uradno poročilo o obisku DUNAJ, 11. Predstavniki SDZ, SKSZ in. i uradnem SNS so še raztolmačili, za kal smatralo za potrebno j k> so potekali med obiskom vztrajati pri zahtevi po jugoslovanskega državnega taj- uresničenju Svobodnega tržaškega ozemlja z vsemi potrebnimi jamstvi za njegovo celovitost in neodvisnost in za dejansko enakopravnost z Italijani v smislu mirovne pogodbe. V skupnem nja, zlasti glede blagovne iz- _________ _ a-,o jugpslo- menjpvs in .prometa. vansko-avstrijskih razgovorih, Zunanja ministra sta na Dunaju podpisala avstrijsko-ju-goslovansko pogodbo o zračnika za zunanje zadeve Koče nem prometu. Popoviča na Dunaju, je po- Na koncu poudarja poroči-udarjeno, da so se razgovori j0i da je bil dosežen spora-razvi.iali v ozračju obojestran- ZUm o. možnosti rešitve vrste skega razumevanja. > pravnih vprašanj med obema «Zunanja ministra Avstrije državama. Glede avstrijske in Jugoslavije in njuni sodelavci — pravi poročilo — so h indipendentistič- pdnbg javne uprave osebe, ki S. oktobra. Kmalu po 8. ok- ne dajejo nobenega jamstva, j tobru so vse antianeksiom-da bodo lojalno spoštovale J stične skupine bile sporazumne ustanove Tržaškega ozemlja) It' potrebi skupnih akcij prot: so povzročile mestu ne samo izvedbi diktata- Tudi za skup-opustošenje m nasilje proti \ no izjavo po zadnjih fašističnih I?. £«*»« gibanja izjavlja-H-tu m'J°'ieitvi dogodkov v vjj. j. ln g novembrom l. Jhllo* deW»jaa"doeSJcotenh je osebam in imetju, temveč tu-j izgredih so se začeli razgovori H ® Trsu? v om!nmJh\di številne žrtve. ki ni gotovo pripeljali do ?W„nis0 blle niknknr f rn- Fronta za neodvisnost, skupne izjave. Toda nenadoma - f**-- ~ ” Tržaški blok, Slovenski je predsednik dr. Agneletto iz- akcijski odbor za obram- javil, da izjave ne bo podpi-bo STO ' --- bilo Iračanov, kujti točno J1 P>iši ril°a°če ugotoviti, da h “Icciip ,f° nobene množič-•>neBa i^fšnega koli drui. li LV?0,;°4a' razen skupin he'rt8a - ° oa^ic.Cb'- medtem 'ko je j imamo za potrebno^ pojasniti (H gornji izjavi — s katero popolnoma strinjamo N, s1 »M n° uodstDo strokov- vzrok, zakaj pod njo ni tudi podpisa predstavnika Slovan-sko-italijanske ljudske fronte, ki vključuje one skupine in organizacije, ki se v sedanjem trenutku najbolj odločno bo- aune nerede, ki so “, j^-Pino največ pet slo h,letnih So večinoma prišle »lilje mest italijanske re- ! i i jo proti izvedbi diktata od j„ 'di s aa sc povzročajo kr, 9« 7ro°!as>tvijo deloda ^Plpio Trtja> ki so ga sa sal, če jo podpiše tudi predstavnik Slovansko-italijanske ljudske fronte. V utemeljitev svojega sklepa ni navedel no-benega razloga. Pridržujemo I si. da delo dr. Agneletta za razbijanje skupne akcije vseh protianeksionističnih skupin prav v teh usodnih trenutkih o priložnosti podrobneje osvetlimo). Izročili smo predstavnikom ; pretresli vprašanja mednarod-matične države izvod vloge, i ne politike. Izmenjava miški so jo pred kratkim slo- j ljenj je pokazala soglasnost venski občinski svetovalci i obeh držav glede ocene med-cone K poslali na g'avno : narodnega položaja. Obisk ju- | goslovanskega državnega taj- ■—..............-—-rjrPii-,, za zunanje zadeve na | Dunaju je imel za posledico U6 0 Skupščine UZN nadaijnje približanje stališč r j obeh vlad o mednarodnih NEW YORK. 11. — Glavna vprašanjih ter nadaljnjo po-skupščina OZN je danes s 531 globitev prijateljstva in do-glasovi proti 5 in 2 vzdržani-j brih sosedskih odnosov. V tem ma na ameriško pobudo spre- ' smislu sta tudi obe vladi skle-jela na dnevni red vprašanje j nili povišat! svoji diplomat-o grozodejstvih proti vojnim I ski zastopstvi v Beogradu in ujetnikom na Severni Koreji. I na Dunaju na stopnjo vele-Skupščina je nato ponovno i poslaništva.)) pozvala južnoafriško vlado, | Poročilo nadalje poudarja, naj ne izvaja zakona o diskri- (da sta oba zunanja ministra minaciji, in je sklenila, naj I proučila vrsto konkretnih še nadalje deluje komisija za | vprašanj, ki obstajajo med dobre usluge, ki naj pomaga ; obema državama, in ugotovi-pri pogajanjih. la, da obstajajo še neizkori- Začelo se je nato razprav- j-ščene možnosti za razširi-ljanje o Tuniziji. I tev gospodarskega sodelova- HoJlasitni7mcnor,aii stavka, in ! < obral vdevanjem za- \ Rel * u m podjetij, rti Se, penili 'značaja te iJiieli j .-,e imela, zlasti pa VjdiiostitH novembra, vse , npora proti javni \ran s m npor je bil orga- ’u' ki *e/lnbco fašističnih ' Do 7 i 7°®®ple skupnega ste- Po m delovale v skupi- “•i ” čov, 4r> oseb '11 ki I *°'?onie3h“jie n°P-t0* SNof3udt' nasikn prebivalstvo je rim, 11. -- Danes predpol- V Dri n, m teroristično dne se ie ponovno sestala ita- «7 ° trpeti • 1 —J 'D-"~ ‘oSiti ’,lalTlc9a dela i vn„ra9u nasilja, rv, tffePti p neodgovorni V *«stn,7 ®le.»>ienti, ki so * r!n čris/n rt,a-škega ozem- shleh 1 Tfžačanov, so %t°iam vseni moralnim K >r'VrštneUf' pripisat' i VGžofL. namene mir-elot)on*Tnu Pfobivalstvu. K>i Ža !- onih- ki so od- pre- | l.janska vlada in pod Pello-vim predsedstvom razpravljali tudi o tržaškem vprašanju. uradno poročilo ki ^?tp°*9o zrHeredov, ki so jih dobro priPravljale ob-5 °De. 2nane osebe in Nli f°Ptanin \gauPne „L\Vosii v delova. ‘e »n . °ola; Vodstvi Jkl S° P,°h bel° Posvetuje s predstavniki posameznih , raznih političnih skupin. Vče- obiska v Trstu. Marazza, ki je na jugoslovanskem seznamu vojnih zločincev, je Pelli poročal o svojih razgovorih z iredentističnimi predstavniki v Trstu. Obenem je Pella danes še enkrat sprejel oba veleposlanika, ki sta bila poklicana na poročanje v Rim, pariš-kega CJuaronija in londonskega Bro-sia. Po sestanku je Brosio izjavil, — na način, ki se zdaj počasi uvaja tudi v Italiji namreč po televiziji, — da je Zvečer pa ie Pella sprejel I mladinskih organizacij izročil | bil njegov obisk v Rimu «plo-glavnega tajnika liberalne skupno resolucijo o Trstu, ki dcn». Dodal je. da ni dobi! stranke Villabruno in se z1 so jo podpisali poleg ostalih 1 navodil za določene diplomat-njim razgovarjal kot pravi : tako fašisti kot kominformisti. ske korake, temveč ((.smernice poročilo predsedstva vlade, o I Posvetujejo se tudi stranke 1 ki mu bodo koristne za na- »vprašanju STO tako s poli- Jutri se bo pod De Gasperi- j daljnje stike, ki jih bo imel Pellove priprave na diskusijo o tržaškem vprašanju v parlamentu Posvetovanja s predstavniki strank - Pričakujejo, da bo Pella s par lamentarno debato poskušal onemogočiti tisto, kar bi bil medtem prisiljen popustiti • Vladna podpora lašističnim sindikatom Kot pravi predsedstva vlade, je Pella nporočal o zadnjem razvoju mednarodnega položaja, zlasti v zvezi s tržaškim vprašanjem m s svojim bližnjim po. ju«. —om" t;iaškeg’a "iibel i *i s parlamentarno debato o I precej resen« tovanjem v Turčijo«. Poročilo P . odbora ki ga je pred j raznih interpelacijah o Trstu, i kot gcntleman izključiti an pravi še, da bo Pella uporo- | nredstavil v Milanu l V političnih krogih priča- i gleško sovražno . zadržanje«. tičnega kot z gospodarskega jevim - predsedstvom sestalo j z Edenom in s Foregn Offi-vidika«. Po polurnem razgo- : glavno vodstvo demokristjan- j ceom». Na vprašanje, ali je voru s Pello je Viliabruna iz-j ske stranke, za ponedeljek pa j v Angliji opazil sovražnost do iavil novinarjem da se do I je napovedana seja liberalne Italije, je Brosio odgovoril, da iutri sestal z odv. Fortijem, ! parlamentarne skupine v zve- j je bil «zaradi Trsta položaj • - . v -*t . .. in., iti k noelnmbnfamn n , r~\ rono i rPSPTIS. pj ((IltOfB ^l parlamentu o tržaškem i dnevi predstavil čfcBtejc \?sz\ vi«™- » mi* •*»* i kujejo, da bo ta debata, za i Medtem imovine v Jugoslaviji sta se oba državnika sporazumela o potrebi nadaljnjih naporov za praktično rešitev tega vprašanja v duhu prijateljstva in dobrih soseskih odnosov. Kar se tiče jugoslovanske imovine v Avstriji, ie avstrijska zvezna vlada pristala na to, da olajša njeno izkoriščanje in vnovčen j e. Isto pripravljenost je avstrijska vlada pokazala tudi glede jugoslovanske imovine, ki je bila prenesena v Avstrijo med vojno. DUNAJ. U. — Na tiskovni konferenci, ki jo je imel danes popoldne na Dunaju državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, je o tržaškem vprašanju dejal: ((Jugoslovanska vlada ostaja glede tržaškega vprašanja pri svojem stališču, ki ga je obrazložil podpredsednik izvršnega sveta Kardelj. Jugoslavija ne more pristati na plebiscit, ker b: bil to nedemokratičen u-krep, ki bi pomenil priznanje raznarodovalnih ukrepov fašističnega režima na sedanjem Tržaškem ozemlju. Plebiscit je odveč, ker je znano, in nihče ne dvomi o številu Italijanov ter onih, ki govorijo italijanski jezik v Trstu. Zaradi tega bi se v sedanjem položaju izvedelo za rezultat, a to ne bi privedlo do končne rešitve tržaškega vprašanja«. Na vprašanje, če bi Jugoslavija pristopila k atlantskemu paktu, ako bi ji dali koncesije v Trstu, je Koča Popovič odgovoril: ((Trgovina z lastnim ozemljem ne odgovarja načelom in politiki jugoslovanske vlade. Morda so nekatere vlade, ki trgujejo z lastnimi o-zemlji, toda jugoslovanska vlada ne spada med nie. Kar se tiče plebiscita, je zanimivo, da italijanska vlada zahteva plebiscit v Trstu, ne pristane pa na plebiscit v Južnem Tirolu«. Na vprašanje, če bj prišlo do izvedbe mirovne pogodbe z Italijo ali bi Jugoslavija odstopila cono B STO ozemlju, je Popovič dejal: ((Preteklost so zadovoljivo rešili, kot je to primer sporazuma o o|aiT«v“h za blagovni promet, dalje vprašanje jugoslovanske imovine v Avstriji in avstrijske imovine v Jugoslaviji, vrnitev nekaterih arhivov, dalje primer danes podpisanega sporazuma o letalskem prometu med obema državama. Na vprašanje če so razgovori prispevali k izboljšanju položaja slovenske narodne manjšine na Koroškem, je Popovič dejal, da je to odvisno od splošnega izboljšanja odnosov med obema državama in da bo to samo po sebi vplivalo v pozitivnem smislu na stalno izboljšanje položaja koroških Slovencev. Na vprašanje če bi bili odnosi z Avstrijo boljši v primeru da bi se popravili odnosi med katoliško cerkvijo in Jugoslavijo, je Popovič dejal, da tega vprašanja, avstrijska vlada sploh ni postavila, niti ni dala kakršnih koli pripomb v tem smislu, Popoviča so vprašali, če se izboljšujejo odnosi med Jugoslavijo in tako imenovanimi »ljudskimi demokracijami«, ter če mu je znano, da bo še katera od teh držav krenila po poti Jugoslavije. Popovič jc izjavil, da se diplomatski odnosi izboljšujejo, in to ni tajno. Prav tako obstajajo možnosti ne samo za nadaljnjo izboljšanje odnosov, marveč je tudi želja Jugoslavije po dobrih in normalnih odnosih z vsemi državami. Kar pa se tiče vprašanja, ali bo kakšna država šla po poti Jugoslavije, spada to v predvidevanje in se jaz s tem ne bavim, je zaključil Popovič. Koča Popovič je dejal, da so na Dunaju razpravljali o mednarodnem položaju, poudaril pa je, da jugoslovanska vlada brez pridržkov podpira prizadevanje in napore av- KOMENTARJI jugoslovanskega tiska danja obeh zbornic, ki je do- . , . ločeno za začetek prihodnje-1 «Ob tej priložnosti je odv ga tedna«. \ Forti prikazal predsedniku med vlado pripravlja, pomenila novo za- j in sindikalnimi organizacija-ostritev italijanskega stališča, j mi, ker vlada zahteva, naj se se ponovno j pokazala da je mirovna po- ,Xde težavni gospodarski^ po- Obenem pa se Pella skuša ,z-: pogajanj o poenotenju plač Priprave za diskusijo o Tr- . kl nastai y Trstu in •0Bniti vsem mogočim preše-j skupno z ostalimi sindikalni-že ki se kaže v brezposelnosti in i nečenjem, ki bi bila zelo ne- | mi organizacijami udeležuje stu v parlamentu trajajo že nekaj dni in Pella se na de = ! raj je z značilno prednostjo [sprejel tajnika monarhistične | stranke Covellija, danes pa se Sg- °i itrier 7~ Churchill Sliniš* din° lorda Rea-% tra v bgefj* državnega hNtmsto danan'’em ministr-hiiru .se razbremeni' k ehi dpi r Eden pri N *»irig , U' . v6 7 bil do ,edai *Sž.. . in na Vnanjem mini- u!*5* txenak nm -bo nieS0V . lnistrs, 'ožaju držav-11 bel\vyna Lloy- godba z Italijo v pogledu STO neizvedljiva in to ne b; biia nikakšna rešitev, če bi do tega prišlo«. Na tiskovni konferenci je c y . ... bilo postavljeno tudi vpraša- zTstoiu trgovine Pella je! prijetna za njegovo nestabil- tudi neofašistični sindikat CI j nje. če so avstrijsko vlado \ n „pair, nn.nmmi i110 vlado, m bo poskušal iz- ; SNAL. Predstavniki vseh treh j vprašali, da b; pri zahodnih zagotovil naj j p ..[peljati debato tako, da bi nje-j sindikalnih organizacij, tudi i silah podprla jugoslovansko vlade za re. P i g0vo vlado, se pravi demo- I demokristjanske CISL, so to stališče glede Trsta. Državni bodo mogla nrehodom kristjanski monopol na oblast, j vladno zahtevo odklonili. Po- tajnik je dejal: «Ne; prvič, Ju- —....................... celoti rešena s p | ponovno utrdila. Sodijo, da jc ročilo tajništva CISL pravi, -oslavija lahko sama neposred- je predvsem posvetoval s pred-1 uprave v roke italijanske dr-. vsa navidezna spravljivost, ki ! da nihče ne odreka CISNAL no postavi svoje zahteve za- J li irn.iahriinfi ie se nove- i. u_ j. : j. „0 -- —j. j-0(jnjm silam z druge strani pa je od Avstrije same odvisno. kakšno stališče bo zavzela do tržaškega vprašanja, in se Bflov snriplaupp I sednikoma obeh demokristjan- j žave«. Viliabruna je še pove- | j0 kaze jn p0 verjetno še v j pravice, da se na svojo roko .^Elnu, u*J«IOVCu skjh parlamentarnih skupin | dal, da se bo I orti jutri se-| vejjj merj kazala italijanska pogaja o čemer koli. da pa senatorjem Ceschijem in po-i stal z državnim podtajnikom ; vjacja v ZVezi s Trstom, pre-! še noče z njo skupno poga-slancem Morom ter z enim I Ferrarijem Aggradijem. ki so i j.agunana na to, da bo traja- j jati, zlasti še, ker je CISNAL demokristjanskih predlagate-1 mu poverili »posebno in po- , ja samo (j0 parlamentarne de. i nasprotovala stavki delavcev ljev interpelacij o Trstu, Man-, globljeno proučevanje tega j bate: Pella poskuša narediti j od 24. septembra. Tajnik UH zinijem. Kot je izjaVil Moro po sestanku, so govorili o načinu, kako bo parlament obravnaval vprašanja in interpelacije o Trstu, ki so jih predložili razni parlamentarci. O tem se bo Moro razgovarjal tudi s predsednikom zbornice Gronchij em, (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 11. — Obisk Koče Popoviča na Dunaju in njegova izjava na tiskovni konferenci, tržaško vprašanje, konferenca generalštabov balkanskega sporazuma — so glavne teme današnjega beograjskega časopisja. Poleg vesti objavlja beograjsko časopisje tudi svoje komentarje o nekaterih vprašanjih. V zvezi z razgovori med zastopniki generalštabov ugotavlja glasilo jugoslovanske ljudske arma- de ((Narodna armija«, da lahko že sedaj rečemo, da na poti, ki vodi k skupnemu cilju, k zagotovitvi neodvisnosti in varnosti držav balkanskega sporazuma, ni nobenih ovir, ki se ne bi mogle sporazumno prebroditi in rešiti. To reševanje in sodelovanje treh balkanskih držav pa bo služilo kot primer, na kakšen način se lahko organizira obramba ob popolnem spoštovanju enakopravnosti in neodvisnosti držav. V članku pod naslovom «Trst in obramba Južne Evrope« komentira ((Narodna armija« trdiitve italijanskih strokovnjakov, da so za uspešno obrambo Italije potrebne u-godnejše meje, in ugotavlja, da bi bile zahteve, da se o-bramba postojnskih odnosno ljubljanskih vrat zaupa četam. ki imajo takšne borbene tradicije, kot jih imajo itali janske, perfidne. V zvezi z izjavami nekaterih italijanskih ((vojaških strokovnjakov« o potrebi rešitve tržaškega vprašanja zaradi strateškega pomena Trsta ugotavlja ((Narodna armija«, da rešitev tržaške- Jugoslavija v to ne bo vrne-* ga vprašanja za organizacijo vprašanja«. j ugoden vtis na svetovno jav- I Vanni pa je poudaril, da je Kasneje zvečer je Pella1 no mnenje, potem pa se za- j za prekinitev razgovorov o sprejel Saragata, tajnika PS barikadirati za »voljo parla- ‘ poenotenju plač odgovorna Dl, in se z njim dalj časa menta«. j vlada, ki »hoče izsiliti prisot- ražgovarjal. Poleg raznih po-1 Predpoldne je Pella sprejel j nost fašistične organizacije pri litičnih predstavnikov pa je' tudi poslanca Marazzo, pred- | pogajanjih«, in dodal, da nih- | šanj področja gospodarskega, predsednik vlade danes spre- sednika notranjepolitične ko- ' če od UIL ne more zahtevati, političnega in kulturnega so- jel tudi dr. Orsella, ki mu je 1 misije poslanske zbornice, ki da se pogaja «skupno s faši-j delovanja med obema država- v imenu vseh italijanskih se je vrnil z večdnevnega stičnimi sindikati«. [ma. Številna od teh vprašanj šala«. O uspehu in vsebini jugoslovansko avstrijskih razgovorov je Koča Popovič dejal, da je bil dnevni red obširen in se je nanašal na vrsto vpra- obrambe Južne Evrope ni ravno neobhodna, da pa bi bila nepravilna in nasilna rešitev tega vprašanja usodna. Glede prepovedi izvoza blaga iz Italije v Jugoslavijo ugotavlja beograjska »Politika«, da je to samo eden od manevrov italijanske vlade, ki odkrito odraža megalomansko pot italijanske zunanje politike. ki žrtvuje celo svoje lastne gospodarske interese za dosego svojih imperialističnih ciljev. O zaključku pogajanj na Dunaju poudarja beograjsko časopisje da so ta pogajanja izpolnila vsa pričakovanja in da sta zunanja ministra v ozračju prijateljstva in medsebojnega razumevanja pretresla vsa važna mednarodna vprašanja in vprašanja medsebojnih odnosov. «Borba» objavlja te vesti pod naslovom «Utrditev prijateljstva«. V zvezi z zadnjimi dogodki v Trstu - ugotavlja ((Politika«, da aretacije v Trstu potrjujejo udeležbo italijanskih oblasti pri zadnjih izgredih, ki niso odraz čustev in stremljenj Tržačanov. «Trst. bi bil prvi korak italijanske ekspanzije, k: ima za svoj cilj Baikan«, poudarja «Borba» v obširnem članku, v katerem navaja izjave raznih italijanskih osebnosti. kj kažejo, da so bili državni in politični funkcionarji Italije ter zastopniki Vatikana vedno glavni poborniki protijugoslovanskih akcij. Agencija «Jugopress» poudarja v nekem svojem današnjem komentarju, da so po mnenju jugoslovanskih političnih krogov v inozemskem tisku in zainteresiranih krogih napačno toimačiii predlog maršala Tita o razdelitvi STO v dve avtonomni enoti. Jugoslovanski politični krogi poudarjajo, da so ta predlog (ki predvideva Trst pod začasno suverenostjo Italije in cono B vsem ostalim ozemljem cone A pod suverenostjo Jugoslavije) tolmačili, ne da bi pri tem upoštevali da je bil poudarek na avtonomiji obeh enot. Kar se tiče tržaške enote, dodaja »Jugopress«, bi morala biti avtonomija takšna, da bi ne le zajamčila pravice prebivalstva, temveč bi zagotovila dejansko samovladanje mesta. B. B. sirijske vlade in avstrijskega naroda za dosego njene neodvisnosti in državne pogodbe. Na dunajgkih razgovoriti ni bilo potrebno razpravljati o ukrepih, ki jih je Jugoslavija uporabila v podporo avstrijskih teženj, ker je njeno stališče v tem vprašanju zinano in jasno. Na dunajskih razgovorih ni bi'.o govora o železniškem carinskem koridorju, bilo pa je govora, da bi Avstrija imela nekatere olajšave v prometu s Trstom. Komentarji o Bermudih WASHINGTON. 11. — Predsednik Eisenhnwer je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da za bermudsko konferenco ni pripravljen noben dnevni red in da bodo razpravljali na neuradni podlagi o vprašanjih, ki zadevajo tri zahodne vlade Na vprašanje, ali bo Zahodna Nemčija poslala na konferenco svojega opazovalca, je Eisenhower, odgovoril, da o tem ni nič znanega. Danes je tudi agencija Tass zanikala govorice, da je Ma-lenkov predlagal konferenco z najvišjimi predstavniki treh zahodnih vlad. V Londonu pa so danes obveščeni krogi izjavili, da je Churchill pripravljen iti sam v Moskvo, če bo na Bermudih Eisenhower na to pristal. V Moskvo bi šel, da «sondira» mnenje Malenkova. Britanki tisk soglasno odobrava sklep o bermudskem sestanku. Jutranji listi poudarjajo, da je Churchillova zasluga, da je prišlo do sklicanja konference. «Daily Ex-press« pa obžaluje, da sovjetska zastava ne bo mogla plapolati poleg treh zavezniških zastav na Bermudih. Francoski tisk nt preveč navdušen nad sklicanjem sestanka. »Figaro« pravi, da naloga francoskih predstavnikov na konferenci ne bo prav lahka Res je sicer, pravi list, da je vlada odločena podpreti evropsko obrambno skupnost, toda mora tudi točno vedeti, kaj misli narodna skupščina o tem. Skupščina pa ne bo še izrekla svojega mnenja do takrat, «Aurore» pravi, da bodo na Bermudih govorili o vprašanjih ki so velikega pomena za Francijo. V prvi vrsti o angleškem stališču do evropske obrambne skupnosti, za tem pa tudi o vprašanju Posarja in njegovi rešitvi, še preden pride do nemške oborožitve. «Combat» pa piše pod naslovom «Blok Ike-Churchill je sklenil iti po poti nemške oborožitve«, da bo v središču decembrskih razgovorov vprašanje nemške oborožitve. ((Pripomniti je treba, da je Amerika sklenila, da je Zahodna Nemčija najbolj zanesljiva država kontinenta, kar se tiče gospodarskega, političnega in vojaškega činitelja v sedanjem trenutku«. Osvobodilna fronta Darovi in prispevki PRIMORSKI DNEVNIK 12. novembra Na današnji dan je bila leta 1920 podpisana rapalska pogodba, po kateri se je moralo ljudstvo Slovenskega Primorja, Istre, Reke in nekaterih dalmatinskih otokov odreči svobodnemu življenju. <3 M ZA TRŽAŠKO OZEMljj Danes 12- t. m. ob v NABREŽINI Nušičeva komedija I. OKRAJ Danes 12. t. m. ob 20. uri bo sestanek aktiva OF v Ul. R. Manna 29. Zaradi važnosti sestanka vabimo k točni udeležbi. III. OKRAJ Jutri 13. t. m. bo ob 20. uri sestanek aktiva OF v Ulici Mon-tecchi 6, IV. Udeležite se polnoštevilno važnega sestanka. SEKTOR SV. VID - SV. JUST V ipetek 13. t. m. ob 20. uri bo sestanek OF v običajnih prostorih. OPČINE Danes 12. t. m. ob 20.30 bo množični sestanek na sedežu OF na Opčinah. Zaradi važnosti sestanka priporočamo točno udeležbo. Spisal: Branislav N" Prevedel: Fran Go Režiser: LjudevitCrnoi Scena in kostumi. Jože Cesar Včeraj so na Proseku praznovali svojega vaškega p a-trona Martina. Kakor vsako leto je bilo tudi letos veliko število gostov iz sosednjih vasi in iz mesta. Prosek pa je imel letos drugačno lice kot druga leta. Ze od daleč si lahko zapazil številne slovenske zastave, ki so vihrale v samem središču vasi in drugod na drevesih in visokih drogovih. Po vasi, skoraj na vsaki hiši, pa so napisi: Nočemo Italije, Nikoli več pod Italijo, Živela JLA!, Živio Tito, Tukaj je Jugoslavija itd. Podobni napisi so tudi na cesti in na ulicah po vasi Pri kozarcu dobrega vina so se srečali vaščani in meščani, tujci in domačini ter se pogovarjali o letini, o raznih drugih stvareh, predvsem pa seveda o zadnjih dogodkih v Trstu ter o odločnem stališču Jugoslavije. Vladalo je veselo razpoloženje, saj je martinovanje splošen praznik, ki ima sta- tre tradicije, ker se z njim pravzaprav konča kmečko leto. Pridelki so spravljeni, vino je dozorelo in kmet bo dobil kaj denarja za svoj trud. Poleg tega pa je bilo tudi lepo vreme, čeprav je nekoliko pihala burja. Kraševci pa pravijo, da praznik ni praznik, če ni slišati burje. Zgodaj dopoldne so prišli zlasti kmetje, pa tudi delavci, da si nakupijo male prašiče za rejo. Letos so bili zelo dragi, saj se je opoldne cena sukala okrog 7.000 lir za 5 - 6 tednov starega pujska Zjutraj je bila cena nekoliko nižja, ker pa je bilo povpraševanje veliko, so trgovci, skoraj izključno Furlani, dvignili cene To se pač dogaja povsod ob takih prilikah. Lani pa so bile cene mnogo nižje, od 2 do 3.000 lir. Trgovci ki so prodajali prašiče, so prodali skoraj vse, ni šlo pa tako dobro drugim kramarjem, ki so ob glavni ulici v dolgi vrsti razstavili in ponujali razno blago, posodo, obutev, tekstilije, igrače, slaščice in razne druge drobnarije. Trgovce iz Furlanije in kramarje niso prav nič motile slovenske zastave in napisi po hišah. Številni gostje iz sosednih vasi in tudi iz mesta pa so bili še bolj zadovoljni in letošnje martinovanje na Proseku je bilo še bolj pri- jetno prav zaradi teh zastav, napisov in zavesti naših ljudi, ki se znajo razveseliti, prepevati, ki so gostoljubni, a se ne puste nikomur pod peto. Boris Grgič daruje 1.000 lir za Dijaško Matico. Odkritje spomenika Hrabroslavu Volariču V nedeljo 15. nov. 1953. ob 15. uri se oddolžimo spominu pok. skladatelja Hrabroslava Volariča na pokopališču v Devinu, da tako počastimo 90-letnico njegovega rojstva. * * * Odhodi vlakov iz Trsta v smeri proti Devinu: 12.35, 13.25 (najprimernejša). Odhodi avtobusov v smeri proti Devinu: 13.00, 14.00, 14.30. vedal svojemu južnjaškemu narečju ter demokristjana Lauri in Colella. Svetovalec Lauri se je celo imenoval za antifašističnega borca, kar pa ga ni motilo, da je prevzel odločno obrambo fašistov in dejal, da je res, da so bili fašisti v prvih vrstah v borbi proti policiji. Toda v teh vrstah so bili «tudi naši pristaši«, je poudaril Lauri. Poleg tega je skušal dokazati, da so se Angleži ustrašili Titovih govorov po 8. oktobru in da so zato izzvali sedanji položaj, ki gre v izključno korist Jugoslavije. Dejal je tudi. da je »jugoslovanskemu agitatorju« Stoki dovoljeno, da se lahko svobodno kreta iz cone A v cono B in obraW no, medtem ko postavljajo ofl bloku z Italijo najrazličnejši ovire. Prihodnja seja bo v petek ob 18. uri. Prodaja vstopnic pr gajni od 16- <1° ter eno uro pred I otavo. Včeraj je 50-letni električar Caffiero Gaggini iz Ul. D’A1-viano 12, ki je v torek padel med delom v tovarni Gaslini, pri čemer si je prebil lobanjo, podlegel poškodbam. V nedeljo 15. nov. ob 15 30 in ob 2« gostovanje v DOL z Žižkovo ljudsko 27-letni Sabatino Coen iz Goldonijevega trga in 26-letni Carlo Di Rocco iz Ul. Gambini sta se včeraj okoli pol devetih zjutraj vozila s «Fdatom 500 C«, ki ga je šofiral prvi, po Miramarskem drevoredu v smeri Grljana. Medtem ko sta vozila mimo Barkovelj je vanju trčil ameriški vojaški jeep, katerega šofer je tedaj spremenil vožnjo z namenom, da zavozi v stransko pot. Vozilo se je zaradi trčenja prevrnilo na desno stran, pri čemer je podrlo motor last 38-letnega Romana Della Santa iz Ul. Giuliani, ki je tedaj stal ob cesti. Takoj nato se je «Fiat» zopet obrnil in se postavil v normalni položaj ter 'se istočasno obrnil okoli svoje osi in obstal z zadnjimi kolesi na pločniku, s prednjimi P9 na cesti. Coen. ki se je pri tem ka-rambolu le malenkostno poškodoval je odklonil zdravniško pomoč, medtem ko se je Di Rocco sam zatekel v bolnišnico, kjer so mu na sprejemnem oddelku samo izprali praske na glavi in na kolenu ter ga s prognozo okrevanja v 3 ali 4 dneh poslali domov. Medtem ko je vojaški jeep utrpel le malenkostno škodo je bii «Fiat» pri trčenju tako poškodovan da se ga lahko za. vrže med staro železo. bo igral danes 12. t. m. v BAZOV (pevska sol Prejeli smo odprto pismo pripadnika angleških oboroženih sil v Trstu R. Y. Law-lerja naslovljeno generalu Wintertonu. Angleški vojak je pismo poslal v objavo redakciji «Primorskega dnevnika«, «Giornale di Trieste« in «Corrier,e di Trieste«. poleg tega pa v «svarilo» tudi «Nje-govi ekscelenci prezvišenemu škofu Antoniju Santinu«, »Duhovnikom škofijskega semenišča« in «Duhovnik.om župnišča Sv. Antona starega«. Njegovo pismo se glasi: «GOSPOD GENERAL! Sem angleški vojak pod Vašim poveljstvom, nastanjen v Trstu, da opravljam svojo vojaško dolžnost. Poznam gospoda P. I. W. Wolkersa, podpisnika pisma poslanega redakciji lista iiGiornale di Trie-ste» in objavljenega v tem listu dne 9. t. m Gospod Wol-kers, sedaj študent je služil vojaški rok pri naših oboroženih silah v Trstu. Po odpustu je bil sprejet v škofijski seminar v Trstu, da bi nadaljeval teološke študije in dosegel posvečenje. Vem. da je on že prej posečal vsak dan cerkev Sv. Antona starega in potem bogoslovje in da so ga v tem obdobju izkoriščali duhovniki za politične in šovinistične cilje. Sedaj je jasno, kot sledi iz omenjenega članka, da je postal novi bogo- slovec žrtev duhovnikov cerkve Sv. Antona starega in duhovnikov iz Ul. Bese nghi, t. j. škofijskega bogoslovja. Ugotavljam, da je bogoslovec Wolkers šel demonstrirat k Sv Antonu, novemu in potem na Trg Unild. kar pomeni, da se je pridružil ilalijanskim'Ja« šistom in škvadristom. In tako je bržkone tudi bilo in ni izgovorov. Pošten bogoslovec ne išče nevarnosti, temveč je v svojem semenišču in študira. Zaradi tega zaslužijo duhovniki. ki so zakrivili izkoriščan je našega narodnjaka in pripravili pismo «Un Inglese si scusa« (Anglež se opravičuje) in ga dali podpisati gospodu Wolkersu, resen opomin. Naj jim velja tudi moj vzklik: Duhovniki politikanti in šovinisti, proč roke od našega bivšega vojnega tovariša Naučite ga raja resnične božje besede ter ne politike in šovinizma. R. Y. LAWLER.» Trst, 10. novembra 1953 Ker je našim čitateljem vsebina pisma bogoslovca Wolkersa najbrž nepoznana, bo za boljše razumevanje gornjega odgovora koristno, da v dveh stavkih navedemo njegovo vsebino. Wolkers, ki seveda ne pove, da je bogoslovec, trdi da so uradna poročila ZVU o zadnjih incidentih popolnoma lažniva, da je bil sam očividec dogodkov in da lahko izjavi, da je bil nastop policije obžalovanja vreden. Bogoslovec zato za-kiučuje s prošnjo Italijanom naj ne obtožujejo vsega britanskega ljudstva za napake nekaterih njegovih sorojakov in zatrjuje, da bo storil vse, da svoje rojake seznani z »resnico«. Toda vsa resnica je prišla kaj kmalu na dan in to niti ne od enega izmed množice Italiji nenaklonjenih Tržačanov pač pa od britanskega vojaka, kateremu se je v njegovem ponosu in resnicoljubnosti uprlo licemerstvo soro-jaka, ki je zašel pod vpliv italijanskih šovinističnih vatikanskih vzgojiteljev. Toda Lawlerjeve pismo je predvsem važno kot še en dokument za delež škofa in iredentistične duhovščine pri nedavnih izgredih. V pismu se tako trdi, da je angleški bogoslovec sodeloval pri fašističnih demonstracijah. Ce je ta trditev točna (o čemer pa skoro ne moremo dvomati), je upravičeno tudi vprašanje, koliko drugih bogoslavec je aktivno sodelovalo pri razbijanju sedežev političnih strank, pri metanju kamenja itd? Logično je tudi naslednje vprašanje: Kakšno vlogo ima tržaško škofijsko semini-šče: Učiti po Kristusovem nauku ljubezni med narodi, ali sovraštva med narodi po geslu, katerega smo pred dnevi ponovno slišali iz vrst škvadristov: «Smrt sčavom«. Obvestilo jujgOKlovaiiNkim državljanom Obveščamo vse v angloame-riški coni STO živeče jugoslovanske državljane, ki so se vpisali v volilni imenik pri Gospodarski delegaciji FLRJ v Trstu, da bodo volili ljudske poslance v zvezno skupščino v ponedeljek dne 16. t. m. v prostorih Gospodarske delegacije FLRJ v Trstu, Strada del Friuli 54. Na osnovi volilnega zakona FLRJ se bodo pričele volitve ob 7. uri in zaključile ob 19. Zaradi padca s treh metrov visokega zidarskega odra so včeraj popoldne sprejeli s prognozo okrevanja v 15 dneh na ortopedskem oddelku 43-letne-ga Nazaria Ramanija iz Kja-dina, kateremu so ugotovili hude poškodbe na prsnem V prihodnjih dneh bo izšel POMEN RflDICHEVEGA POTOVANJA V RIM NE ZAŠČITA ODPUŠČENEGA DELAVSTVA MARVEČ OGABNE ŠOVINISTIČNE SPLETKE Oskrbite si ga pravočasno ! Izšol je slovenski bolezni koledar V Rimu niso mogli dati odpuščenim delavcem angloameriških vojaških sil niti obljub, kaj šele zagotoviti novo zaposlitev Tudi letos je izdala Dijaška Matica beležni koledar velikega formata s tedenskimi listi. Koledar dobite po želji kot stenski ali namizni (pisarniški). Koledarje lahko naročite pri poverjenikih ali naravnost pri tajnici Dijaške Matice v Ul. Roma 15/11. ali pa po telefonu na številke 31119 ali 93167. Odmev krvavih dogodkov v Trstu se je polegel in ljudje se zopet vračajo k vsakdanjim skrbem. Zato se ljudje ponovno sprašujejo, kaj bo z nastalim gospodarskim položajem, ki pomeni brezposelnost za nove množice delavcev. Zastoj v trgovini in pomanjkanje naročil v industriji najbolje označujeta sedanje resno stanje. Najbolj neposredna posledica krivičnega angloameršške-ga sklepa z dne 8. oktobra pa je bil vsekakor odpust okoli 1.000 delavcev, zaposlenih pri angloameriških vojaških silah. Teh delavcev je skupno okoli 4.000, od katerih je 2.000 družinskih poglavarjev. Ce bi se bil omenjeni sklep že začel izvajati, bi bilo odpuščenih že vseh 4.000 delavcev, toda tudi odpust 1.000 delavcev je hud udarec. Vsakomur, ki pozna strukturo tržaškega gospodarstva, je jasno, da bi za te nove brezposelne ne moglj najti zaposlitve; nasprotno, celo delavcem v industriji grozijo novi odpusti, saj so ladjedelnice, steber tržaške industrije, skoraj brez naročil. Zato so nameščencem ZVU obljubljali namestitev v italijanski upravi, niso pa mogli tega sto. riti za te delavce. Res je, da so bile omenjene obljube popolnoma brezpredmetne, saj spominjajo na račune brez krčmarja, ker visi prihod Italije v Trst popolnoma v zraku, ves pa je tudi, da so prav te obljube pokazale ves diskri- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne II. novembra se je v Trstu rodilo 13 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 7 oseb F*OROClLl SO SE. geometer Ervino Vetta in gospodinja Licia Benedetti, težak Anton Povh in gospodinja Annamaria Tommasl-ni, tramvajski uslužbenec Mario Crisma in delavka Mlrella Danie-lis, pek Jože Makovec in gospo-dinja Livlja Novak, trgovec Ivan Vidmar in gospodinja Alojzija Smrdu. UMRLI SO: 45-letna Pierina Rocchi vd. Zebei, 71-letna Maria Buzzi por. Teresin, 69-letna Car-Pettina, 74-letm Augusto Gior-si, 50-letnl Cafiero Gaggini, 89-letni Ludvik Starec. 74-letna Glu-sepplna Neo vd. Cagnazzi. Včeraj okoli 9.30 je v spalnici 43-letne Olge Kos vd. Smotlak iz Doline 184 zaradi kratkega stika izbruhnil požar, ki je zajel v kratkem posteljo in ostalo. Plamene so pogasili policijski agenti, ki so takoj prišli na mesto. Ugotovili so, da je Kosova utrpela približno 90.000 lir škode, ker ji je požar uničil poleg odej in žimnic tudi posteljno perilo, preproge itd. K sreči je bila Kosova zavarovana proti požaru. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Pic-cjpla, Ul. Oriani. 2; Alla Salute, Ul. Glulla, 1; Seravallo, Trg. Ca-vana, 1; Harabaglla, Barkovlje in Nlcoll v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči kril: H n Gasilci: 2 • 22 Pollclla 2-23 [&M0RSK1 DNEVNIK S!” 11. novembra 1968 jaraščanju fašizma p treba napraviti konec » l- ' %UO' % ‘-Slo s6 žal dogaja, da se j Trsta in Italije popolnoma %*.~rni voditelji, odnosno! izključujejo, da se zaradi te-*“»» določenih .................... držav še ne pomišljajo, ko gre Porabo raznih umazanih II.®. ce st le z njihovo -°cJo laWco zagotove do-j, ustavljenih ciljev. Tu ostra ne na levo ne na ,7' te cilje treba doseči Da so ti cilji na-htLV,rav. tako nevarni in ij, Jheljeni kot so podla in km sredstva, ki jih pri & ^Porabljajo, ni potrebno peniti. Realizacija uma-tton. c“3e® zahteva tudi u- l,‘PTo1tnS™dStVa- t0 je ,Zel° k r IT?. enostavna logi- ir’ ^umljiva najbolj pre-či°vekK teiiuT’ sredi najraznovrst-le . nemoralnih in obsod-djtvj.einih dejanj, ki jih je tujJ, ® neurejenih medna-liakJL odnosih srečati na tirar,i kora/cu, pa je insce-(i Ja- Pomičnih ubojstev, Mitiči ■ imela služiti kot »e nr,r[-rar9ument 2a določe-»2* J1? koristi, vsekakor primer, do lam J žalosten r _.. _ _ se„ lahko privede ne-™a človeška strast, ki je 'olirata več za poštenje i >r40iTUrolirata poč razum in tudi a . Sledišča moramo ,oft aoanjevati krvave do-Mnji J ?mo iim btli pTiča »i troiv, ]} P° naših ulicah Pe ’ ko so zverinske tol-idinrm°**2*ran*b italijanskih "ortin -iredentistov, veči-iitnisie ih ■ obiskujočih me-*alaj* stnon, pod vodstvom Prij,)-,.La to priliko semkaj tloiin« starih, izkušenih lot iT*®. Mussolinijeve šole. !t žrt,rvi .žejna zver stikale ralo do katerih je mo- ler -nosti prikrit, pozabljajoč hkrati, da so si demokratič ne množice v svetu na osnovi poučnih zgodovinskih izkušenj uspele zelo izostriti svoj politični čut, posebno ko gre za ocenjevanje določenih pojavov, ki preveč zaudarjajo po anolognih primerih iz časov Mussolinijeve dobe in tretjega Reicha. Ne, tega niso hoteli upoštevati, ker so slej ko prej prepričani, da na svetu ni pametnejših od njih. Odločili so se, da izvedejo svoj načrt, Najprej mora teči kri, je bilo odločeno v tem načrtu, in ko se bo svet vprašal za- J kaj, se bo odgovor glasil: zato, ker so Tržačani pripravljeni umreti za Italijo, policija pa je nanje streljala zato, ker so vpili ((Živela Italija». Račun je jasen: prvič treba upravo policije, ki se je pokazala tako brutalna in nedorasla nalogam (njena naloga bi namreč imela biti, da se pridruži pravičnemu ogorčenju tmnožics!) odstra-niti ter jo zamenjati z italijansko, drugič pa treba vprašanje Trsta nasploh čimprej rešiti tako kot je bilo obljubljeno S. oktobra, to je brez nadaljnjega vključiti v italijanski državni okvir. Prav tako in nič drugače. Kako bi sicer šlo razumeti gesede, ki jih je bil ob tej priliki zapisal ((Tempov, ko je dejal, da predstavlja izročitev Trsta Italiji najminimal-nejšo zahtevo, ki jo lahko italijanska vlada predloži Londonu in Washingtonu, nakar je celo dobesedno zagrozil: «... se mar želita atlantski pakt in zapadna solidarnost cementirati tako. da se tržaški meščani še enkrat prisilijo na ponovitev nesrečnih sicilijanskih večernic proti Angležem?» In, ali ne gre prav tako razumeti tudi besede vladnega ((Messaggerav, ko je dejal, da je treba — če se želi lokalizirati spopad, tržaške dogodke pa smatrati za epizodoki opozarja in se ne sme več ponoviti — pospešiti predajo oblasti v coni «,A» Italiji? Vsakemu pametnemu človeku je takoj jasno, kam merijo te in podobne besede. ki jih italijanski časnikarji v svoji strastni čustvenosti izbruhajo 7. njihovih obrazov se zrcali pravo nemško zadovoljstvo, da imajo spet orožje v rokah. osvoBDDnnr it bila zatrst bankrot UGOTAVLIAID FAŠISTI SAMI II TAM IAPISKIH Visoki hierarhi fašističnega režima so na sestanku vTrstu 29. avgusta 1930 ugotovili, da Trst pod Italijo propada in da mu grozi popoln polom Suvich priznava, da more Trst vegetirati le z izdatno podporo Rima, ker vsi ekonomski razlogi govore proti priključitvi k Italiji Pri ponovnem pregledu' arhivov, ki jih je Jugoslovanska armada zasegla ob kapitulaciji Hitlerjevih čet v Trstu, je Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani med tanjnimi f ašističnimi in policijskimi akti odkril tudi zelo zanimivo poročilo s sestanka fašističnih veljakov. Poročilo je vzeto iz kabinetnega arhiva tržaške kvesture to nosi originalni pečat in signature kvesture 10765, kat. E. 1. Datira- tem, ko je Fašistična zveza v Trstu organizirala v sestanek eminentnih tržaških in rimskih fašistov o političnih in ekonomskih problemih Trsta. Dokument o tem — morda za nekatere zahodne politike bolj prepričljiv, ker je plod samih fašističnih veljakov — je sestanek Fašistične zveze v Trstu, dne 29. avgust^ 1930, v prostorih Fašistične zveze. Sestanek je sklical federalni se- no je s 13. septembrom I kretar. udežili pa so se ga 1930. leta, dva tedna po-1 fašistični tržaški župan. VATIKAN- TRADICIONALNI NASPROTNIK JUGOSLOVANSKIH NARODOV takrat imenovan podesta, poslanci Banelli, Suvich in Domeneghini, člani pokrajinskega prezidija in člani federalne direkcije, torej sami znani fašistični veljaki. Dokument uvodno navaja, da Je bil namen sestanka, razpravljati o politični in gospodarski situaciji v Trstu, nato pa citira besede senatorja Pitacca: tPotem ko je ugotovil, da gre lokalno gospodarstvo po zlu, je senator Pitacco ostro kritiziral vlado, ki po njegovem mnenju ne pozna tržaškega vprašanja, obdavčitvi to nepravični da smo mu bili dni. Ugotoviti je bila vselej tržaškega Vjt’ Potem ko se je že to ®Sa čutilo resno ogro k^kega naraščajočega iL "esnasilja na eni ,feSa “letnega angloameri Jllni opuščanja na drug Jugoslavija je naslala proti želji in pričakovanju Vatikana in njenih zaupnikov na Slovenskem in Hrvaškem - Zalo je Vatikan novo jugoslovansko državo sprejel sovražno - Prav tako sovražnost do nje kaže Vatikan tudi še danes vatnih nameščencih na Trst, rekoč, da je bil v tem oziru položaj ob avstrijski zakonodaji mnogo boljši-Zelo je kritiziral tudi vladno zunanjo politiko Za njim je na tem tajnem sestanku govoril poslanec Banelli, ki Je najprej opisal svoja prizadevanja v Rimu. da bi Trst dobil pomoč. Vse to opisovanje močno spominja na intervencije sedanjega tržaškega župana Bartolija, ki prav tako pridno odhaja v Rim po gospodarsko pomoč in seveda tudi po pomoč v izurjenih iredentističnih pretepačih, kakor so že raztegnitvi zakona o pri- nekdaj to delali fašisti. ^t'Oii.8ASEni,ffo?o AVer« *«altat0 * opera «a «UI «T0lt» a Ben* ( con le Ui.EE/hiVatl • Bottal) per ottener« provvidenre » taroT£ Cel la oUtk dl Trl«»te,a»r»6b» agelunto 0*31 dl <)««»*> e« n tre r + i imrtlle che 11 Coverro facci» lo «paccamonti ver 1'amarleelao AdriaUco,*« non vuolt Huttre Tneit« • Nol ftttoao fefltnti tot oofc Za rcd«nei«ne alano a-aancara a qu«lla funttona* per Ir oi ii«» tllroi* . Avr»bt>* -anohe tgglunto oh e la rademlon# fc stota*'par Xrio*tt ua faiUaanto poiitioa a trtet tl* quttto s** tiera. Na seji parlamenta 30. ma-1 slovanskem vprašanju. Rekel ja 1917, na kateri je bil taj- je; «Gibanje je popolnoma “i Helija z nje-. Pusti, 5nt»sti in fašisti le-c . . # pri miru, ker bo loko 171 »ote n a za vse Italijo najbolje, in njene Iti j® razdobju med prhi ®»e LU9? svetovno vojno .»i :n p.reJ kot takšen, da ni °da ,se, enkrat želeli. J ‘ It‘nU;„°, mislijo Tržača-7i$1 *fc d-ti vladni pred-1» °®e JI- : k* so mu te k. bfjga in želje deve- ur *o 1-pa m'sU drugače. °krOo\-0OSpod Pella in ti« °n Itn, toda poseb- idsiip,,, u®en ekonomist, da se interesi sebe, čeprav se jih kmalu pokesajo, ker jih pred svetom še bolj razkrinkujejo. Kar je v tem pogledu zelo značilno je tudi to, da vlada okoli tega vprašanja med vsemi italijanskimi političnimi skupinami, osebnostmi, kakor tudi v tisku, najpopol-nejša solidarnost Prav vsi, od demokristjanov do_ kom-informistov so se bržčas zakleli, dt morajo potisniti italijansko ljudstvo na pot tiste vratolomne politike, ki ga je že nekajkrat do konca onesrečila. In ne samo to. Vsakokrat je tudi bil usodno ogrožen ves svetovni mir, pahnjeni, v nesrečo milijoni ljudi, ki so postali objekt nenasitnega italijanskega pohlepa po tujem imetju, zakar so bili vselej odgovorni prav ti, ki so tudi tokrat krivi, da je bila po tržaških ulicah prelita kri, ki so pripravljeni, da jo bodo prelili še, če ne bo v svetovnih demokratičnih vrstah,^ v prvi vrsti pa pri odločilnih čini te-Ijih dovolj odločnosti, da se znova dvigajočemu se fašizmu ne odseče glava, dokler je še čas. nik Alcide De Gasperi, sedanji vodja demokrščanske italijanske stranke, je dr. Anton Korošec v imenu poslancev Jugoslovanskega kluba prebral izjavo, «naj se ozemlja monarhije, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom habs-burško-lotarinske dinastije v samostojno državno telo...» Ta deklaracija je v bistvu stara klerikalna zahteva po trialistični preureditvi Av-stroogrske, ki so jo v času njenih vojaških in političnih težav ponovili — za reševanje Avstrije. Razumljivo je, da med slovenskim ljudstvom deklaracija «ni našla posebne pozornosti.« Nemški nacionalisti so jo sicer napadli, toda dunajski uradni krogi so jo želeli realizirati. Nato jo je podprl tudi škof Jeglič s svojo duhovščino in predstavniki liberalne bur-,2 žoazije, ki so sprejeli tako dovoljeno, toda biti mora patriotično, avstrijsko.)) Ko sem mu sedanje stanje nekoliko opisal, je še dodal: »Svoje cilje boste dosegli po poti razvoja, s parlamentom ni veliko računati.« (Jagodic, Nadškof Jeglič, stran 220.) imenovano ljubljansko deklaracijo, objavljeno 15 septembra 1917. Deklaracija je poudarjala enotnost Jugoslovanov pod žezlom habsburške dinastije, se z zaupanjem zanašala na «očetovsko naklonjenost nositelja habsburške krone* in pozdravljala mirovno akcijo Benedikta XV. (Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 224 do 227.) Avstriiakantski sveti duh Cesar Karel je v začetku 191B. leta škofu Jegliču za njegove zasluge za črnožol-t-j monarhijo podelil visoko odlikovanje. Jeglič se mu je osebno zahvalil, kot si je 1. marca 1918 zabeležil v dnevnik. »Včeraj sem bil pri cesarju Karlu v Badenu. Želel sem biti sprejet, da se zahvalim za podelitev velikega križa Franc Jožefovega reda... Raz Pod vplivom oktobrske socialistične revolucije je gibanje za majsko deklaracijo preraščalo okvir, ki so si ga zamislili njeni tvorci_ Revolucionarne slovenske množice so z manifestacijami, stavkami in vojaškimi upori zahtevale mir, svobodo in proč od Avstrije. Tega se je ustrašil tudi dunajski kardinal Pfiffl, ki je zato Jegliču rekel, kot si je Jeglič 1. marci 1918 notiral v dnevnik: «Skof Jeglič ni na pravem potu: v Jugoslaviji bo prevladal razkol; pri popuščanju trpi vedno katoliška stvar; škof Jeglič sili stare duhov- pišejo deklaracijo in trdi, da se zanjo zavzema po posebnem razsvetljenju od sv. Duha... O, grdih zmot!* (Prav tam, str, 221.) Nekateri duhovniki okrog Šušteršiča so Jegliča tožili papeževemu nunciju in celo samemu papežu, ker je zapustil Šušteršiča in se naslonil na Korošca. V začetku septembra 1918 pa je nuncij na Dunaju Jegliču sporočil, da je «sveti oče popolnoma zadovoljen z mojim, (t. j. Jegličevim) poročilom in pojasnilom glede delovanja in da naj bom brez skrbi.* (Prav tam, str. 223.) Papež je v resnici lahko bil popolnoma zadovoljen, saj je Jeglič—Koroščeva glerikal-na stranka 21. maja 1918 izjavila, da astoji neomajno na stališču majniške deklaracije, kateri tudi najhujši sovražniki ne morejo odrekati zvestobe do cesarske hiše in lojalnost do Avstrije*. Sam knezoškof dr. Jeglič je svojim duhovnikom 12. julija 1918 razlagal o majniški deklaraciji, da je «za našo avstrijsko monarhijo in našo častljivo habsburško hišo ta deklaracija kar naravnost rešilnega pomena. Ne več tlačeni,, ampak .zadovoljni Jugoslovani bomo Avstriji v premogočno in nepremagljivo obrambo*. (Ljubljanski škofijski list*, 1918, štev 8. str. 101.) narhiji... Zaradi tega je knezoškof (Jeglič) svečano izjavil, da je njegov podpis pod majsko deklaracijo protest zoper vse poizkuse antante in brezvestnih emigrantov, da bi Jugoslovane odvrnili od dedne habsburške dinastije...* (A. Ušeničnik, Um die Jugoslavija, str. 37.) O tej Ušeničnikovi knjigi je škof Jeglič 6. septembra 1918 zabeležil v svoj dnevnik, da jo je «spisal nemško, naj nemški svet ve. kaj mi hočemo. Pisana je izvrstno*. O oportunistični in avstrofil-ski politiki dr. Korošca v zadnjih dneh Avstrije pa je Jeglič 25. septembra 1918 zapisal v svoj dnevnik: „Moj Bog, kaj bo... «Dr. Korošec... mi je razodel; Narodni svet pripravlja ustavo za nas Slovence v Jugoslaviji. Pripravljen hoče biti za vsak primer: ako Avstrija ostane, ali ako io antanta razkosa, kakor preti sedaj, ko je Avstrija z Nemčijo popolnoma zvezana ter gospodarsko in vojaško od nje popolnoma odvisna. Bil je nedavno pri cesarju; rekel mu je, da smo Slovenci (t. j. Korošec in njegovi sodelavci - op. F. S.) še ved-vneti zanj in za dina- Jugoslavija v Avstriji Klerikalni ideolog dr. Aleš Ušeničnik je tedaj napisal posebno brošuro, ki jo je avgusta 1918 odobril ljubljanski škofijski ordinariat. V njej je prikazal historiat majske deklaracije in dokazal lojalnost slovenskega klerikalizma. «Naš narod želi Jugoslavijo pod habsburško dinastijo Antanta želi Jugoslavijo iz- govarjala sva se tudi o jugo- nike pod pokorščino, da pod-j ven monarhije in proti mo- AGANDNO SLEPILO IN TRAGIČNA STVARNOST «PRVE DEŽELE SOCIALIZMA* petih petletkah primanjkuje soli » j1?11 približno >?lfieni .‘deli v najbol] jjiSk* (pfilUki. reviii «°- V DriV amenček) sliko, WBrTVala rudarja iz % v*ata zena. kako od- ža y avtomobil, v ka-•lii '*r rtvn y° njegova že-Cfij n!a U0troka- Slika ni iv. ll, Sai ga- niti avto-^ riobilL,Je,.prav navaden «1 {6 grainlf pa «Opel». le iW? sicer v Sovjetski zve-tovarni avt°- V.1!' ni sliv- ?- Kot smo v*' toda nic kai poseb-it , *hitniv? ?l'ko ie izred-l*Ui>rVeda „ Pojasnilo; Rudar Ae"! »udarnik* in - po-C la»t <,avtorn°bil je nje-)( eoni °e več, to je prvi vsJ»hk0 anJ.obil. ki si ga , K. *on»ii vil rudar v a to * m bazenu. Ž« 0 trem6 Pred P®!- bekai m» leti, danes je 'W s, sj h- Povsem drugega, vi! 'ian vsalc sovjetski V avtoniobn z )abkoto naba-V, > "v s? • saJ »prehajala elap0 ,seveda, že v «no- V /Prehoa °munizma» Toda se veri6“ -ie tako dolg b0 nj.?0., toko dolg, da t»ko lil^Pll končal in bo ukazovap vo’ dokler mu * tla je aanes v Iti prehodu» asti- vedn0 le nV‘li v I!1?. teh» moramo R 8fC°VeRn Ladnjem času ne-vi tudi kako ne mislimo s tem trditi, da so ti možje krenili na novo, pravilnejšo pot, ker bi se morali s samim tem odreči svojim načelom, odreči se samim sebi, toda tu in tam vendarle priznajo, da «prva dežela socializma* še ni pravi pravcati paradiž. Res je, da je njihova uradna politika še vedno »postopen prehod v komunizem*, toda vprav iz izjav zadnjega časa se lahko razbere, da je to le «uradna linija* in nic več. Moskovski oblastniki . »o končno uvideli, da je sovjetski človek povsem enak dru-kim ljudem na zemlji in da niti on «ne more živeti od slave božje*, kot reče naš preprost človek. In vsa notranja politika SZ v zadnjih časih je zato usmerjena v to, da se čim bolj pospeši proizvodnja potrošnega blaga. To «novo linijo* je prožil Hruščev na plenumu CK KP Sovjetske zveze in tudi del gesel ob proslavi 36 obletnice oktobrske revolucije govori o tem, Se več Celo sam slavnostni govor na Rdečem trgu v Moskvi ob proslavi oktobrske revolucije je obravnaval to yprašanje. Vse to nam dokazuje, da so moskovski voditelji končno vendarle uvideli, da je življenjski standard sovjetskega ljudstva tako nizek, da je potrebno nekaj ukreniti, da ne bi prišlo do najhujšega. Ker pa vemo, da se premnogi sovjetski načrti po navadi začnejo v moskovskih kabinetih in končajo v mo- skovskih arhivih in da ostanejo njihove obljube povečini le obljube, gledamo tudi na to «novo linijo* z določeno rezervo. Da pa so bili moskovski voditelji prisiljeni preiti na to pot, nam pojasnjujejo dejstva, ki so jih sami priznali, ali pa porazni podatki, ki jih zasledimo v njihovem tisku Hruščev je. pred kratkim jasno in proti dosedanji navadi moskovskih mož priznal, da sovjetskemu ljudstvu’ primanjkuje najosnovnejših prihrambenih artiklov, kot na pr. mesa, krompirja in zelenjave, saj je v svojem referatu pred CK med drugim priznal, da je danes. 36 let po revoluciji, v Sovjetski zvezi manj živinskega sklada torej tudi manj mesa kot ga je bilo leta 1916; pa’ četudi se je prebivalstvo SZ povečalo za dobrih 35 odst Toda to še ni dovolj. Pred kratkim je o tem spregovoril tudi sam sovjetski minister trgovine Mikojan na zveznem posvetovanju trgovskih uslužbencev in funkcionarjev, ko je vsaj posredno priznal marsikatero »pomanjkljivost*. Mikojan je rekel med drugim: «Ker smo postali bolj bogati, si lahko privoščimo tudi uvoz prehrambenega blaga kot na pr. riža in slanikov._ Vprav tako je potrebno, da imajo trgovine na razpolago tudi kisa, hrena, gorčice in podobnega blaga.* Rer je sicer, da SZ ne prideluje mnogo riža. toda poznano je, da je bil slanik ena naj skromnejših in najbolj razširjenih prehram-iin po petem petletnem načr-benih artiklov še v času car- tu, ki je «uspel» vedno še ske Rusije. Ir» iz Mikojanove- več kot stoodstotno, primanj-ga poročila se da brez po- kuje — petroleja, vžigalic in sebne težave razbrati, da vla- soli. Vsak komentar k te-da sedaj v SZ pomanjkanje mu bi bil odveč, vendar bi stijo že iz načelnih razlogov ker je katoliška, da pa nočemo tega vedno naglaše-vat, ker se z nami od strani centralne vlade prekrivie-no postopa in se naše želje zametujejo...* Koroščevim besedam je Jeglič dodal naslednji komentar: «... Moj Bog, kaj bo v prihodnosti. Zdi se mi, da je Avstrija res v nevarnosti. Na Dunaju tako vladajo in zoper naravne pravice narodov nastopajo, kakor da bi sami hoteli Avstrijo razdreti. Sedaj antanta zmaguje. Nemci se vedno umikajo in so v nevarnosti, da bodo premagani. Kaj pa potlej? Ko bi nam vlada dala pravice katere zahtevamo vsi Slovani, da nas ne bi več tlačili Nemci in Madžari: bi mogla pri sklepanju miru antanti pokazati na zadovoljne narode in bila bi rešena: ako tega ne stori, bo v največji nevarnosti. Bog se nas u-smili.* Ko se je Avstrija naglo bližala svojemu koncu, so jo avstrijski škofje še v poslednjih dnevih skušali reševati. Zato so 4. avgusta 1918 se- stavili skupno pastirsko pismo, v katerem so dejali; Polom na frontah «Nimamo povoda okupava- ti. Naša država je bila doslej deležna posebnega varstva božje previdnosti (konkretneje: papeža in Vati- kana — op. F. S.)... Avstrija ima izvršiti posebno nalogo kot katoliška velevlast srcu Evrope...* (»Ljubljanski škofijski list* 4. oktobra 1912, str. 118.) Avstrijski ministrski predsednik Hussarek je 24. septembra 1918 škofa Jegliča prosil, naj jugoslovansko gibanje naravna «v tiste meje, ki jamčijo da bo ves razvoj skladen z ohranitvijo države in zvestobo dinastiji* (Jagodic, Nadškof Jeglič, str. 224.) Jeglič mu je 29. septembra 1918 gdgovoril, da je «še vedno na temelju majske deklaracije vdan Avstriji in monarhiji... Priložil sem tudi knjižico «Um die Jugoslavija*. Nazadnje sem ga pozval, naj dela na to, da sedaj, ko se bo ustava reformirala, nam da popolno pravico in bo Avstrija iz homatij izšla kot mogočna zvezna država zadovoljnih narodov; in opozoril sem ga, da sedanji nastop vlade je Avstriji škodljiv in jo pelje v pogin, česar nas Bog varuj! Prepis vsega sem poslal tudi cesarju*. (Prav tam.) »Zaman Je vladno frazar-jenje o grenkem Jadranu, če nočejo pomagati Trstu*, je dobesedno dejal poslanec Banelli. «Mi smo bili osvobojeni, toda z osvobojenjem smo izgubili tisto funkcijo, o kateri smo sl ustvarjali iluzije.* Torej, Trst je odskočna dedka za Jadran, za Balkan, za dominacijo nad Sredozemljem. Ustvariti močan Trst — ne zaradi Trsta, ampak zaradi italijanskih imperialističnih pretenzij. Besede starih, prekaljenih fašistov zvene kakor današnje izjave rimskih državnikov. In sedanje, ka- kor da jih v polsnu v ponavljajo za svojimi fašističnimi idoli. Ob koncu svojega, govora pa je poslanec Banelli odkrito priznal. «da je osvoboditev za Trst bankrot*. Cernu ne bi gospodje v Trstu in Rimu, ki danes pehajo italijansko ljudstvo v imperialistična osvajanja, pokazali vsaj toliko odkritosrčnosti in poguma, kot ga je imel nekdanji fašistični veljak, in priznali, da je vsa leta Trst pod Italijo propadal in da mu v bodoče grozi še večji gospodarski «bankrot»?! ¥«ntn» oftrltVB \ "On.SvmoH.l 'On. DoBBneghirO M «l.loMtn& dali* riuiuon« dlchlarando 43 santlrsi caia.ln real ta * cona agll t>» Uohl«.rato id aaios • peron* st eentiv* a 4lsa«io oell'aatusnt* •Q er« ptr I predem dlaoorei R.QUESTURA NT.ilfc atu Rl' Hi m a. (Nadaljevanje sledi) Toda, pojdimo dalje. Po-’ slušajmo besede fašista su-vicha! Tajni dokument navaja, da je častiti Suvich ob koncu sestanka dejal, da Tržačani «pod Italijo trpe, ker vodi vlada popolnoma zgrešeno gospodarsko politiko...* Fašist Suvich je s tem nehote priznal, da Trst lahko vegetira samo ob izdatni pomoči rimske vlade, kajti vsi ekonomski razlogi govore proti priključitvi Trsta k Italiji. Ta dejstva so ugotovili veljavni italijanski fašisti v času, ko je italijanski fašizem slavil svoje zmagoslavje. Takrat so bili do volj drzni, da odkrito pogledajo stvarem v oči: Trst pod Italijo propada. Trst moramo okrepiti in ga spremeniti v prvo linijo za napad na Balkan... Nehote pa so potrdili tudi jugoslovansko tezo o internacionalizaciji Trsta. Pa tudi tezo o naravnem zaledju in o ekonomskih interesih Trsta, da ne govorimo o drugih momentih. Zvesti učenci italijanskih fašistov naj gredo v všolo k svojim imperialističnim učiteljem in naj vsaj povedo, da njim ne gre za ovco, marveč za celo čredo! F. V. POČASTIMO SPOMIN SKLADATELJA tudi te vrste prehrane. V nadaljnjem svojem izvajanju se je Mikojan sicer ojunačil ter rekel: «Sedaj šampanjec ni za delovnega človeka SZ ni-kak luksus, ampak je dostopen vsakemu.* Toda kmalu zatem pa je skočil v drugo skrajnost, saj je priznal, da «ukrepi za razširjenje sadjarstva v doglednem času ne bodo pokazali nikakih uspehov in je zato potrebno, da se maksimalno izkoristijo vse možnosti za povečanje pridelka buč in lubenic*, ki naj seveda nadomestijo sadje. Ker pa sodobni človek potrebuje poleg prehrane tudi obleko, se je Mikojan lotil tudi tega vprašanja in je priznal, da «v prodaji ni dovolj vzorčaste tkanine, dalje ni dovolj tkanine za pod lage, niti za srajce.*' «Poleg tega. zatrjuje Mikojan, ni dovolj moških in ženskih izgo-tovoljenih oblek, kot na pr. moških oblek, plaščev, mo' ških srajc in ženskih oblek iz umetne svile.* To velja predvsem za mestno prebivalstvo. Za podeželsko prebivalstvo, ki šte je po. njihovih računih 32 milijonov (tu so mišljeni člani kmetskih potrošnih zadrug), pa je rekel; «... Sedaj se opaža na podeželju stalno in postopno pomanjkanje petroleja, vžigalic in soli.* Tdelli potrošil za svoje po-ebe, ne ozirajoč se na po-ebe konzorcija. Ua bi pri-d svoje nepošteno delovanje .opravičil primanjkljaj, je ■adu za delo in socialnemu rbstvu pošiljal falzifikate ačilnih nalogov, v katerih je :pisal izmišljena imena de-vcev, menjal datum sprtje-a delavcev na delo in po-ibno. Poleg Codellija se bodo ed sodnikom morali zago-trjati tudi drugi njegovi so-leleženci pri poneverbah, ta-■ bo v soboto najbrž zasli-n bivši župan iz Krmina sto Mian, ter njegovi sode-vci Ruggero Zanolla, Gu-:elmo Cantarutti in Michele acus, ki so sedaj v zaporu. Prošnje za prejem odškodnine za brezposelnost Rok za vložitev prošenj za prejemanje brezposelne odškodnine zapade po 67 dneh od dneva, ko je bil prosilec odpuš.en z dela iz raznih razlogov. Veljaven datum predložene prošnje je po vseh pravilih tisti, ki ga je dal uslužbenec, ki je prošnjo sprejel. Državni zavod socialnega skrbstva (1‘NPS), pa bo v spodaj navedenih primerih smatral prošnje za prejemanje brezposelne odškodnine za veljavne; 1. prošnje delavcev, ki so brezposelni zaradi pomanjkanja dela ali ki so bili naknadno odpuščeni, katere pa so bile predložene v 60 dneh od dneva, ko je bil delavec uradno odpuščen z dela in ne po 67 dneh od dneva, ko je ostal brez dela; 2 prošnje, ki so bile predložene 60 dni po preteku zaključka raznih pritožb proti odpustitvi z dela in ne v roku 67 dni po dejanskem izostan- ke oe bi bilo postaj za streljanje raket proti toči, bi bilo v Brdih okoli 26 milijonov lir škode - Pred točo bodo zavarovali tudi Vipavsko dolino Na Goriškem ne mine leto, da bi toča ne povzročila večje ali manjše škode vinski trti in ostalim kmetijskim pridelkom. Zato so že letos v Brdih pričeli z izstreljevanjem posebnih raket razprševati oblake, ki prinašajo točo, Imeli so 26 strelskih postaj, ki so v petih nevihtah izstrelile skupno 200 raket. V primerjavi s podatki iz prejšnjih let bi toča letos lahko povzročila, ako bi teh raket ne izstrelili, samo na trti za okrog 26 milijonov dinarjev škode, medtem ko so stroški obrambe znašali le 1.5 odst. preprečene škode. V prihodnjem letu imajo namen zaščiti pred toča tudi najbolje obdelane in zaradi toče najbolj prizadete kraje Vipavske doline. Okrajni odbor za obrambo proti toči je izdelal predlog za organizacijo obrambe v goriškem o-kraju v letu 1954. Skupno bi zaščitili 1748 ha vinogradov, 570 ha sadovnjakov in 2312 ha orne zemlje. Stroški obrambe bi znašali okrog 11 milijonov dinarjev, s tem pa bi zaščitili razne pridelke v vrednosti 807 milijonov dinarjev. Stroške obrambe bi krili lastniki zaščitenih površin, ki naj Natečaja Goriško županstvo je razpisalo natečaj za štiri mesta mestnega čuvaja. Za sprejem k natečaju se je treba prijavit; do 15. t. m. do 12. ure s prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir, ki ji je treba dodati predpisane listine. Nadaljnja pojasnila so razvidna iz razglasa na občinski deski. Uradni list je pretekle dni priobčil razpis dveh natečajev in sicer; natečaj za 70 mest nadzornika IV, stopnje pri nadzorništvu za delo. katerega se lahko udeležijo industrijski tehnični izvedenci, ter še razpis natečaja za 12 mest tajnika pri nadzorni-itvu za delo. Slednjega se lahko udeležijo geometri, abi-turienti, učitelji in knjigovodje. bi po predlogu prispevali za 1 ha vinograda 4000 dinarjev, za 1 ha sadovnjaka 2000 dinarjev in za 1 ha orne zemlje 1000 dinarjev. Višina prispevka se razlikuje glede na kulture, ki so bolj ali manj občutljive za točo in dalj ča-r,a v nevarnosti. Po predlogu odbora naj bi zadostoval pristanek 70 odst. kmetovalcev zaščitenih krajev za vplačilo | prispevka in ostali lastniki bi j na ta način tudi morali pri-| spevati svoj delež. | O predlogu razpravljajo se-| daj prizadeti kmetovalci, po posameznih vaseh pa bo več sestankov, na katerih bodo o njem govorili. Na podlagi prejetih pripomb in predlogov bo nato okrajni ljudski odbor sprejel zadevni odlok o organizaciji obrambe proti toči. (Iz »Borbe«) ZANIMIVI! PISANJE FllRLfllVSHEKfl flVTOMIMISTlČNEKfl I.1ST1 Avtonomilo Furlaniji in Beneški Sloveniji Oblasti so svoj čas zaprle edini tečaj o poznavanju lurlanske kulture ■Sedanja vlada v Italiji se se vedno drži fašistične (ientilejeve reforme Pravice francoske in nemške manjšine ter zapostavljanje Furlanov Dragoceno priznanje o enakopravnosti italijanske manjšine v Jugoslaviji Da bi italijanski lokalni časopisi dokazali «širokosrčnost» oblasti do slovenske manjšine v Italiji, so pred dnevi objavili število slovenskih šol na Goriškem in število učiteljev ter učencev. S tem so hoteli prikazati nevernim Tomažem, kako nagrajuje vlada slovensko manjšino v Italiji, ker dovoljuje celo večje število učiteljev in prostorov tam. kjer jih niti šolska zakonodaja ne bi dovolila. Hvaliti se o slovenskih šolah na Goriškem z golimi številkami, je kaj lahka zadeva; po. kazati ljudstvu samo eno stran medalje to je pač še laže. Goriški Slovenci predobro vemo, koliko žrtev in truda je bilo treba, da smo si po uvedbi Gentilejeve reforme pridobili zopet šole v materinem jeziku. One so plod naših muk in našega trpljenja, in Italija se je pred vsem svetom obvezala, da jih bo spoštovala in podpirala, ker je to naloga vsake demokratične države na svetu. Danes se ne bomo spuščali v ovire in prepreke, ki jih ima naše šolstvo v goriški pokrajini; vse to je bilo pred kratkim točno navedeno v spomenici, ki je bila poslana OZN in katere ne morejo ovreči oblasti iz Rima, kajti dokazi so na dlani in njena resničnost je overovljena z neštetimi podpisi. Dotaknili se bomo raje druge strani medalje, o kateri vsi italijanski časopisi preradi molčijo. Zakaj ni bila dana avtonomija Furlaniji ter Beneški Sloveniji in Goriški, ki je obljubljena v ustavi, je bilo takoj po njenem odlašanju jasno vsem prebivalcem omenjenih pokrajin. Z avtonomijo bi bilo treba dati sa mostojnost njenemu prebivalstvu, ki je v veliki večini slovensko in furlansko, Niso hoteli ugoditi željam in predvsem potrebam tamkajšnjih prebivalcev po osnovni zahtevi vsakega naroda, da se vzgaja v materinem jeziku. Furlanski časopis «Patrie del Friul« se prav v svoji •zadnji številki dotika tega vprašanja in v uvodniku «Fur, lans a Scuele« razglablja svoje misli o žalostnem stanju v Furlaniji, kjer so oblasti iz neznanih razlogov pred časom zaprle edini tečaj o poznavanju furlanske kulture, ki je bil ob sobotah in za katerega ni vlada ničesar prispevala. Tako ravnanje proti izrazom ljubezni do svojega jezika, ki ga je prepovedala Gen-tilejeva reforma in katere se še predobro danes držijo novi vladni predstavniki v Italiji, je naletelo na upravičen protest Furlanov. Pisec omenjenega članka to- ži o pomanjkanju resnosti pri učenju v šolah, ki je nastopilo z dnem, ko se je proti furlanskemu jeziku začela borba, k. je nastala takoj po drugi svetovni vojni in ki se vodi še danes, borba, ki se je začela proti prirodnim pravicam, vsakega naroda do svojega jezika, proti členu 6 italijanske ustave, po katerem bi , morale manjšine dobiti posebne zakone za svoje pravice, proti členu ustave, ki govori o avtonomiji Furlanije — Julijske krajine. Prav v zvezi s 'tem zadnjim členom člankar našteva pravice, ki jih imajo druge manjšine v Val d’Ao-sta, na Tirolskem itd., in se sprašuje, zakaj so Furlani pri tem prikrajšani. To naj bi bila toliko opevana demokracija, ki se pritožuje nad ravnanjem z Italijani v Jugoslaviji — piše člankar, — ko pa tam Italijani lahko govorijo in se učijo v svojem jeziku. Italijanski gospodje pozabljajo — nadalje-je člankar, — da se tudi v italijanščini reče; »Ne delaj drugemu, kar ne želiš, da tudi tebi ne bi bilo storjeno« Članek se zaključuje z opozorilom furlanskim staršem, da v narodnem duhu uče svoje otroke, ki so prišli na svet kot Furlani in morajo taki turi. živeti. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in po. | noči lekarna Venuti. Ul. Ra-batta 18 - tel. 21-24. KINO CORSO. 17: «Aida». barvni film, S. Loren in L. Maxwell. VERDI. 17: <(Sin bledega obraza«, B. Hope. CENTRALE. 17: »Banda starega mesta«. S- Gamble in I. Landgre. VITTORIA. 17: «Sejem žena«. V. Ralston in D. Brian. MODERNO 17: «Skrjvnoslna ladja«, D. Andreivs in C-Rains. Po petih petletkah primanjkuje soli (Nadaljevanje s 3. strani) Takih podatkov ali bolje takih poraznih ugotovitev je še mnogo, vendar že sami ti dovolj izrazito povedo, kam je sovjetska birokratska kasta pripravila sovjetsko ljudstvo. Nihče ne bo pričakoval, da bi si sovjetski delavec lahko privoščil šampanjec ali da bi si nabavljal avtomobile ali druge artikle, ki so vsaj za sodanjo dobo še vedno luksus, v opravičilo temu služili tudi dejstvo, da je bila Rusija v carski dobi izredno zaostala dežela brez industrije in da sta revolucija ter druga svetovna vojna zrušili pol dežele in s tem zavrli za daljšo dobo tisti napredek, ki bi si ga človek želel, toda da primanjkuje, kot zatrjuje sam Miko-jan, na deželi soli . in vžigalic, in da primanjkuje mestnemu prebivalstvu celo hrane, je dovolj porazna ugotovitev, ki ne najde opravičila prav nikjer, Mikojan sicer zatrjuje v že prej omenjenem referatu na zveznem posvetovanju trgovskih pomočnikov in funkcionarjev. da bo sovjetska industrija odslej proizvajala po-trošno blago, ki bo bolj dostopno sovjetskemu delovnemu človeku in obljublja sovjetskim gospodinjam, da v bodoče ne bomo morale hoditi v trgovine z lončki in piskri po med, mast in marmelado, ker bo odslej vse to blago na primeren način zavito, toda vse to je le parodija komunizma Moštvi: FRANCIJA: Tignal; Marcile, Gianessi; Penverne, Jonquet, Marcel; Ujlaki, Kargu, Kopa, Fiamion, Haan. SV1CA: Stuber; Neurg. Boc-qUet; Kernen, Casali, Eggi-inann, Antenen, Vonlanthen, Meier, Ballaman, Fatton. Sodnik; Elis (Anglija). PARIZ, 11. — V Franciji niso prav ni£ skromno skriva, li svojih prognoz za tekmo francoske reprezentance v Zagrebu 18. oktobra. Držala se jih je neka malo razumljiva samozavest, ki se ni o-slanjala samo na negotovost z jugoslovanske strani zaradi pomlajenega moitva, temveč je prehajala že nekoliko v o-holost, češ mi smo sedaj že tako visoko, da bomo tudi v Zagrebu zmagali. Tega duha se je na splošno nalezel tudi zahodni športni tisk, ki je po gladkem (in še nizkem!) porazu s 3:1 zastrmel. Tedaj sko. raj niso hoteli pripisati jugoslovanske zmage toliko odlični igri jugoslovanskih reprezentantov kot «slabemu dnevu« Francozov. Možno je, da Francozi niso igrali, kot sicer znajo — toda to je že slaba igra, čeprav je možno, da se pri prihodnjem nastopu zopet izboljša. Švica ne sodi med velika i nogometna moštva, res pa je, ‘ da smo nedavno slišali o dobri igri nekega švicarskega kluba v Španiji. Seveda nihče ni mislil, da bi Francija danes ne mogla Švice premagati. Toda zgodilo se je: ni jc premagala, pač pa je na neverjeten način izgubila; po prvem polčasu je Švica vodila že s 4:1. In kar je bilo za gicdalca ;e posebno razočaranje; Švica nikakor iti nastopila s kakim nezadržnim napadom. Začeli 50 Francozi dobro. V 2' strelja Ujlaki kazenski strel naravnost v gol — 1:0. Francozi še naprej napadajo, toda Švicarji dobro odgovarjajo s protinapadi. V 9’ desno krilo Antenen preide Mar-chea in doseže 1:1. Ta gol vlije- Švicarjem novega poguma, Francozi pa so nekako zmedeni. Gostom pomaga v 16' nekoliko tudi sreča. Casali poda Ballamanu, ki posije An. tenenu; ta strelja proti golu in zdi se, da bo Vignal lanko ujel, toda eden od francoskih branilcev spremeni žogi smer — v lastni gol: 1:2. V 21’ prejme Fatton žogo od Meyerja in se uspe. da se izogne Vignalu, ki se mu je vrgel pod noge, ter spravi žogo v mrežo - 1:3. Vratar Vignal se je pri lem ponesrečil in njegovo mesto prevzame Remctter. Občinstvo protestira zaradi mlačne igre domačega moštva. Gostje igrajo mnogo bolj praktično in z nekaj pasovi prehajajo na daljino strela. Tako Vo-lanthen v 36' predribla J011-queta in močno strelja, Re-metter sicer odbije, toda žogo dobi spet Volanthen, ki jo poda Antenenu; ta s srede neubranljivo strelja — 1:4. Tako se konča prvi polčas. V drugem polčasu so Francozi stalno v napadu in so tudi nevarnejši. V 16’ doseže Ujlaki zopet gol po predlož-ku Kope. Prej je dosegel gol tud- Fiamion, ki ga pa sodnik po pravici ni priznal zaradi ofsida. Seveda so Švicarji igrali v drugem polčasu na obrambo doseženega rezultata | in to jim je uspelo, čeprav se je včasih zdelo, da se igra na en gol. Toda švicarski vratar Stuber je bil sploh najboljši mož v njihovem moštvu. Francoskega vratarja Vigna. ta pa so takoj prepeljali v bolnišnico. Udarec v sence mu je namreč zmanjšal možnost vida in podvrgli so ga takoj natančnim pregledom in obsevanjem Konec grškega nogometnega spora Spor med člani grške nogometne reprezentance in funkcionarji zveze, ki je nastal med zadnjo tekmo z Izraelom, se je končal. Nogometaši so namreč zahtevali od zveze, da jim plača določeni znesek. Toda zveza je to zahtevo odbili in nogometaši niso hoteli igrati.' Ker je bilo to neposredno pred tekmo z Izraelom, so nogometašem obljubili zahtevati denar. Toda zatem pa je zveza sprejela sklep o izključitvi kapetana reprezentance Muridisa iz vseh organizacij, hkrati pa je zveza izključila iz reprezentance vse igralce razen Rusidisa. Konec tega spora je bil ta, da sta obe stranki nekoliko popustili in se sporazumeli. ZA SVETOVNO PRVENSTVO SE JK PLASIRALA TUDI ANGLg Anglija-Irska 3:1 (1:0) Kljub začetnemu angleškemu golu so v prvem polčasu prevladovali lfCI in so se Angleži uveljavili šele v drugem polčasu - Pred reprezentanco Velike Britanije je sedaj težka naloga: 25. novembra tekma z Madžarsko najbolje ^ Pred 40.000 gledalej je bila danes eliminacijska tekma za svetovno prvenstvo med Anglijo in Irsko. Zaradi dopol-aanskega dežja je bil teren mehak; vreme oblačno, ki je grozilo z dežjem. Reprezentanci sta nastopili v sledečih postavah: ANGLIJA: Merrick; Ricka- by, Eckersley; VVright (kap.), Johizston, Diekinson; Mat-thews, Quixall, Lofthouse, Hassall, Mullen. IRSKA: Smyth; Graham. Mc Michael; Blanchflower, Dick-sgii, Cush; Bingham. McIlroy, Simpson, McCorran, Lockhart. Sodnik: R. E. Smith (Wa-les). LIVERPOOL, 11, — Z zmago nad Irsko se je Anglija povzpela na prvo mesto v skupini britanskega otočja ter se že kvalificirala za finale svetovnega prvenstva. Anglija ima sedaj štiri točke po dveh tekmah, Škotska tri, Wales eno in Irska nič. Vsaka reprezentanca ima še po eno tekmo in tako Wales kot Škotska imata še možnost, da se kvalificirata, medtem ko je Irska že izpadla. (V tej skupini prideta v finale dve prvi reprezentanci; ne igrajo pa med seboj povratnih tekem). Angleška zmaga pa danes ni bila posebno prepričljiva in sestavljalci reprezentance za tekmo proti Madžarski 25. novembra bodo morali rešiti še marsikateri problem. Čeprav so v prvem polčasu Angleži vodili z 1:0, so imeli igro v rokah vendarle gostje. Sele v drugem polčasu se je Anglija uveljavila Tekma se prične senzacionalno: prvi udarec imajo Angleži in žoga pride do Hassal-la na črti kazenskega prostora: Hassall ni krit in si nič ne pomišlja, temveč strelja močno in nizko v kot gola. Smyth se brezupno vrže in se še z roko dotakne žoge kak meter pred golom, toda ta mu uide v gol. Poteklo je komaj 30 sekund in gledalcev se polasti občutek, da je to le prvi v celem plazu golov. (Hassall nastopa drugič v državni reprezentanci). Toda Irska zna sijajno odgovoriti Merrick je dvakrat prisiljen reševali s kra mirna paradama McMorrunova strela. Irski krilci so vedno pripravljeni pri ustavljanju žoge. ki jo spretno oddajajo naprej in angleški zvezi sta praktično blokirani. Zlasti Blachflovver hoče popraviti vtis zaradi nepazljivosti v prvi minuti in onemogoča Has- salla. Mullen prav tako ne vzbuja Grahamu nikakega strahu in tudi veliki Mat-thews se zelo težko giblje prvih šest minut igre sploh ne pride do žoge. Samo enkrat uspe HassaHu, da se reši Ircev in pride sam pred Smytha, toda strelja visoko., In splošno mnenje ob koncu prvega polčasa je, da bi neodločen rezultat bolj odgovarjal poteku igre. Vendar pa začno Angleži drugi polčas v vse drugačnem tonu. Mattheivs uspe takoj urediti skupno igro,, ki jo irska obramba težko ruši. Sam Matthevvs pošlje naprej lepo žogo Hassallu, ki pa je prepočasen pri obratu in Graham ga prehiti Izenačenje, ki ga Irska ni mogla doseči v prvem polčasu, pa pride v 9. minuti drugega polčasa. Na lepo žogo Bighama se zaleti McMorran in z glavo porine v gol. Anglija pa odgovori s tolikšno avtoriteto, da bi ji tega pač ne prisodil po igri prvih 45 minut. V, 12’ se zažene z žogo Wright ter nato visoko poda Hassallu; ta nastavi glavo in žoga leti v Smy-thov gol. Sedaj pa se je angleški napad že razživel in igra učinkovito. V 30’ Mullen strelja proti centru in Lofthouse z glavo prestreže in usmeri v gol. Toda ta svoj gol z glavo je angleški srednji napadalec tudi plačal — z glavo. Z njim vred je namreč skočil za žogo tudi Dick-son in tako sta se z gla%'ama zaletela, Lofthouse jo je huje izkupil in je moral zapustiti igrišče. Pred koncem pa pride do druge nesreče. Smyth se vrže Hassallu na noge, pri čemer dobi močan udarec, ki mu prebije nos. Odnesti so ga morali z nosilnico. Sedaj je za Veliko Britanijo najvažnejše ((nogometno j vprašanje«: 25. november —i Velika Britanija : Madžarska. # * * LYON, 11. -- V prijateljčki I tekmi je Lyon premagal To- ! rino s 3:2. i ____________________ l pa se ni ravno u«j— , v nesel), se je danes vrl’ (0 Italijo in bo prevzel ^ tehničnega vodje pn - • MARSEILLE; 11. " A metna tekma med ^SjT) delavsko reprezentanco in italijansko (UISP) v ', končala z zmago Franc 2:0 (2:0). LONGWY, 11- — V„„Ppre-teljski te km j je Bolog f magala R. C. Strasbourg 3:1. .' Bartali zdrav . MILAN, 11. -r Zdravn*-je operiral Gina Barta danes izdal poslednje P® ^ lo. ki pravi, da je Bar ^ bil dovoljenje, da zaPu ^ ^ lansko kliniko in odide v^ mačo oskrbo, ker se je tično pozdravil. Do P°P° ^ ga ozdravljenja tudl ,6'