NE DELITI NEZASLUŽENO moremo več Št. 48-49 (1790-91) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 8. decembra 1983 Cena: 15 din '3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Varcujmo, da ne bo odklopov Potrebno je za 10 odstotkov zmanjšati pora bo električne energije ci Y9 MESTO - Kot v vsej loveniji tudi za celotno Dolenjko zaenkrat velja tretja stopnja omejevanja porabe električne energije, ki je, kot je znano, “redno primanjkuje v vsej orzavi. Poudarimo naj, da je “eya stopnja omejitve še vedno ™rcevalna. To z drugimi bese-~®Jit pomeni: če bodo vsi odje-roalci s skrajnim varčevanjem, predvsem pa s smotrno uporabo ™ergye zmanjšali porabo elek-“ke za 10 odstotkov, izklopi ne oodo potrebni. A, kot rečeno, odklopi ne Z? . P.otrebni, če se bomo vsi onasali racionalno in varčevali. Dejstvo pa je, da se da 10 dstoflcov električne energije privarčevati v gospodinjstvu brez vsakega zmanjšanja standarda in • mdustriji, ne da bi trpela proizvodnja. V industriji tako ne bo težav, saj je stalno pod kontrolo, "■aj pa se da narediti v gospo-jfvu’ Pazimo, da po nepo-nebnem ne gorijo luči, da v Prostoru vzdržujemo primemo toploto, da vrata in okna tesnijo, “? na električnem štedilniku ra-clonalno kuhamo, da po nepotrebnem ne odpiramo hla-dmuka, daje bojler nastavljen na 40-60 stopinj. Če 10-odstotnega zmanjšanja Porabe ne bo, bodo potrebni odklopi. Dolenjska dobi na dan določeno količmo elektrike in je več pač ne moremo porabiti. Porabo spremlja vsako uro na Vseh smereh Elektro Novo mesto ?* ji'1 poraba ne bo manjša, 9°do določen čas brez elektrike, da nadomestijo prekoračitev. Z. L.-D. ne ^CASTITEV - Na stavbi ne-| tkanje Fabjanove gostilne v Dimičevi ulici v Novem mestu je občinski svet Zveze sindikatov “ovo mesto postavil spominsko obeležje,ki ga je odkril Srečo “feželj, prvi predsednik novomeške Svobode na sliki (Foto: Pavlin) Prvi, ki so Pristopili k Svobodi in v njej vneto delovali, so bili: Tone Pirnar, tesar z "toda, Srečko Prezelj, ključavničar, jrizer Franc Šegedin, črkostavec vrane Lakner, Tone Jerele in Jože •Trk o vi č iz Šentjerneja, Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic in drugi. Jugotanin v trdni družini Belinka ima obetavne načrte s sevniškim Jugotaninom LJUBLJANA - Pred dne-vom republike je bila proslava ob 35 letnici Belinke. Slavnosti so se udeležili tudi delavci proste izmene sevniškega Jugotani-na, poleg črnuške Opekarne novega člana te kemične tovarne. Belinka je že dolgo pomemben steber našega izvoza, s 3,4 milijardami din celotnega prihodka se uvršča med močne kolektive. Pomembno OBVESTILO Uredništvo Dolenjskega lista se je preselilo z Glavnega trga 7 (rotovž) na Germovo 3 (za restavracijo Pri vodnjaku). Telefonske številke so ostale nespremenjene, prav tako so naročniški oddelek, mali oglasi in ekonomska propaganda ostali na Jenkovi 1. NE DELITI NEZASLUŽENO — „Ne moremo več trpeti, da računov v Jugoslaviji ne plačujejo," je poudaril predsednik slovenskih sindikatov Matjan Orožen na posvetu v Krškem. Obiskal je tudi nuklearko in si ogledal vinsko klet s polnilnico Agrokombinata. (Foto: P. Perc) Vrnitev k ekonomskemu računu Predsednik RS ZSS Marjan Orcren v Krškem — Kako doseči večjo učinkovitost? — Ukinjanje zajedalcev, ki živijo na račun zdravih delov organizacij KRŠKO - Kako narediti naš sistem ekonomsko učinkovitejši, je vprašanje, ki ga v zadnjem času slišimo vse pogosteje. Zastavili so si ga tudi na posvetu za člane predsedstev občinskih svetov, medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Posavje in za člane republiškega sveta ZSS iz te regije. Ko je v uvodnih besedah razgrnil vlogo in naloge sindikatov pri uresničevanju gospodarske stabilizacije, je predsednik RS ZSS Marjan Orožen dejal, da je nujno vračanje je posebno to, da ves čas sledi najsodobnejši svetovni tehnologiji. S strnitvijo najboljših sil v sevni-škem Jugotaninu ob pomoči Belinke in olajšanju bremen dolgov, so očitno tudi pred to sevniško tovarno bQljši časi. Že sedaj je Jugotanin pomembno vključen v izvoz, načrtujejo nadaljnje urejanje proizvodnje, pa tudi večjo skrb za okolje. Med vrsto Belinkinih delavcev, ki so prejeli priznanja, je tudi šesterica jugotanincev: Edi Juntes, Karl Zalokar, Ivan Metelko, Leopold Povod-nik, inž. Franc Imperl in Stane Zorko. V kulturnem delu sporeda je pel Slovenski oktet, prireditev je povezoval Matjan Kralj. Slavnostni govornik, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Vlado Klemenčič, je kolektivu izročil visoko državno odlikovanje. A ŽELEZNIK Še danes vredni posnemanja .NOVO MESTO Ob5CHetnici oži-e delavske telovadne in kulturne m»c.e .°boda, podružnice v Novem ra S1’Je kUa v soboto, 3. decemb-. > slovesnost v Dilančevi ulici, kjer Svnhž?.i°- Pteželj. prvi predsednik , m sekretar okrožnega ko-Vrh„a J Novo mesto na bivši in i ..ov' gostilni odkril spomin-ProJ* ■ Pokrovitelj in pobudnik ja v tve taga pomembnega jubile-bil n?Pretlnem delavskem gibanju je Nov° ki svet Zveze sindikatov krat? mesto. Čeprav sorazmerno aticotrajna, saj je trajala le slabi 0 leti do 2. marca 1935, je bita Dole'n'°£t ^^štva pomembna za vso je v svojem govoru omenil avnostni govornik dr. France Ho-Var, delo teh ljudi ne bo nikoli prav zgodovinsko ovrednoteno, če-av so bili prav oni apostoli napred-delavske zavesti. gospodarjenja na podlago ekonomskih meril, vračanje k načelom re- • „Motor za mobilizacijo delavca je dohodek kot ekonomska kategorija. Dohodek naj zagotavlja varnost za delavca in njegovo družino ter razširitev materialne osnove dela. Delitev na potrošnjo in akumulacijo • ne more biti subjektivno dejanje, ampak zakonitost. Sistem delitve mora omogočati za enako delo enako plačilo," je poudaril Orožen. V KMETIJSTVU PLAN NA RAVNI REGIJE NOVO MESTO - Svojo zadnjo sejo, bila je 25. novembra v Novem mestu, je medobčinski svet ZK za Dolenjsko skoraj v celoti posvetil problematiki agroživilstva. Ugotovil je, da združevanje deta in sredstev na tem področju še ni dalo pravih sadov, predvsem pa še ni izdelana tako imenovana prehrambena bilanca za celotno dolenjsko regijo. Slednjo bo po mnenju članov sveta moč oblikovati, ko bo pripravljen razvojni kmetijski načrt regije. Takega načrta za zdaj še ni, opozorili pa so, da bi se načrtovanje moralo začeti že pri kmetu oziroma pri posameznih kmetijah. Gre za to, da bi pridelali čiriiveč najrazličnejše hrane, to pa bo moč uresničiti le z enotnim in skupnim načrtovanjem. Medobčinski svet se je zavzel, da bi čimprej začela delovati agroživilska skupnost Dolenjske. Več prihodnjič. zultatov delitve po delu, kar naposled pomeni vračanje socialističnega samoupravljanja k njegovim prvinam, toda na veliko višji ravni. Za večjo ekonomsko učinkovitost našega sistema je slej ko prej potrebno najprej doseči enakopravnost in zmanjšati odvisnost gospodarstva od raznih ustanov, tudi od bank. Delavci naj res pričrfo nadzorovati stroške, dogovarjanja o cenah pa ne sme biti zunaj ozdov, temveč v sisih za cene. Ukinjanje zajedalcev, ki živijo na račun drugih, zdravih delov ozdov, ne bi smelo biti najtežja naloga. Ko so govorni o možnostih gospodarjenja v letu 1984, so menili, da stvarni osebni dohodki ne bi smeli pasti za več kot 2 odstotka. Opozorili so, da delavci razpolagajo z vse manjšim delom dohodka, ter na sila neprijeten položaj tistih, ki so prisiljeni podpisati razne „spora-zume“. P. PERC IM V: REFERENDUM USPEL NOVO MESTO - Po enoletnih pripravah in več kot tisoč strani napisanega gradiva so se delavci novomeške IMV na referendumu v ponedeljek s kar 78,77 odstotka glasov ZA izrekli za sprejem enaindvajsetih samoupravnih splošnih aktov o združitvi delavcev v tozde, združitvi tozdov v delovno organizacijo in združitvi delovnih organizacij v sozd IMV. Z uspelim referendumom so sedaj nared vsi pogoji za dokončno oblikovanje sozda. Več izvoza brez večjh investicij Jože Knez na pogovoru z dolenjskimi gospodarstveniki NOVO MESTO - V pripravah na problemsko konferenco Socialistične zveze in Gosporaske zbornice Slovenije, ki je bila 2. decembra v Ljubljani, je bil nekaj dni pred tem posvet v Novem mestu, organiziran za dolenjsko regijo. Udeležil se ga je Jože Knez, podpresednik republiške konference SZDL. Na posvetu so menili, da je v štirih dolenjskih občinah nekaj večjih izvoznikov, ki že zdaj skoraj polovico celotne proizvodnje ali pa še več pošiljajo v izvoz, zato ni upati, da bi lahko tudi v naslednjih letih povečevali izvoz za 20 odstotkov, kot je predvideno. Pač pa naj bi izkušeni izvozniki pomagali lastnim | tozdom, ki ne izvažajo ali pa malo izvažajo, da bi hitreje na- ipredovali pri blagovni menjavi s tujino, pa tudi drugim kolektivom. Napsloh je po mnenju navzočih še precej možnosti za povečevanje izvoza, toda le, če bodo izvozniki deležni prednosti na vrsti področij, za kar že obstajajo predlogi. Ob predvidenem povečevanju izvoza naj ne bi iskali možnosti za nove investicije v zidove, pač pa iz že obstoječega razvijali to, kar družba želi in trg potrebuje. Zamenjava dotrajanih strojev z naprednejšimi in uvedba nove tehnologije naj bi bila deležna večje pozornosti, znanost pa bi morata bolje sodelovati z združenim delom kot doslej. :ot doslej. .baCer Referendum uspel Ribniški tozd se je odcepil od Žičnice in združil z Rikom — Glasujejo še v Riku RIBNICA - V ribniškem tozdu Žičnice Ljubljana so 21. novembra izvedli referendum o odcepitvi iz te delovne organizacije, hkrati pa so glasovali tudi za združitev z Rikom iz Ribnice. Za odcepitev in združitev z Rikom je glasovalo prek 93 odst. delavcev tega tozda. V kratkem se bodo tudi v Riku z referendumom odločali o priključitvi Žičnice. Če bo referendum uspel tudi v Riku, bo postala Žičnica peti Rikov tozd ze s 1. januarjem 1984. Riko je že zdaj pomagal ribniškemu tozdu Žičnice pri nabavi nujnega materiala, ki mu ga ni mogla zagotoviti matična delovna organizacija. Prav zaradi takega odnosa matične delovne organizacije do ribniškega tozda je slednji tudi ob tričetrtletju posloval z izgubo, zaradi takega odnosa so se člani kolektiva ribniškega tozda Žičnice tudi odločili za izločitev iz svoje delovne organizacije in za združitev z Rikom. J. P. Pra7ni i ■ fi&iiii delovnih zmag Za praznik občine Metlika predali namenu nov stanovanjski blok, slovesno odprli obvoznico s križiščema, objekt blagovnih rezerv in začeli graditi čroalko SLOVESNOST NA NOVEM KRIŽIŠČU — Predstavnik reoubliške skupnosti za ceste Jože Jeromen je na slovesnosti predal namenu novo metliško obvoznico s pripadajočima sodobnima križiščema. Ob tem je dejal, da je v metliški občini še veliko del, ki jih je treba opraviti, v prvi vrsti odpraviti črno točko pri Trnovcu, obnoviti cesto skozi Metliko, urediti priključek ceste proti Drašičem ter posodobiti cesto od Drašičev do hrvaške meje. (Foto: A. Bartelj) Tiskarji so končno zadihali Ob 25-letnici Tiskarne preselitev v nove proizvodne prostore - V štirih mesecih končana ______________vsa preureditvena dela - KS Majda Sile ni več brezdomec NOVO MESTO — 25. november bo v zgodovini novomeške tiskarne pomemben mejnik, saj se je za enega od treh tozdov Dolenjskega informativno tiskarskega centra začelo novo obdobje. Preselitev v preurejene prostore Iskrine tovarne Ela na Ragovski cesti pomeni ne le mnogo boljše delovne razmere, ampak predvsem možnost za kvalitetnejše tiskarske usluge. METLIKA — V okviru praznika metliške občine 26. novembra, ki ga ta belokranjska občina praznuje v spomin na ta dan leta 1942, ko so slovenski in hrvaški partizani povsem razbili belogardistično-italijansko postojanko na Suhoiju in s tem zadali smrtni udarec belogardizmu v vsej Beli krajini, je bila vrsta prireditev in slovesnosti. V glavnem pa je praznovanje potekalo v znamenju novih pridobitev in delovnih zmag. Tako so v Metliki slovesno predali namenu nov 29-stanovanjski blok, osrednja slovesnost pa je bila na dan praznika, ko so obnovljeno obvozno cesto XV. brigade in pripadajoči sodobni križišči predali namenu. Praznovanja občine Metlika so se med drugim udeležile tudi delegacije pobratenih občin Ozalj, italijanskih Ronk in avstrijske Wagne, med številnimi gosti so bili tudi Ivan Ma-ček-Matija in generala Rade Bulat in Ivan Lokovšek. Na slavnostni seji je predsednik občinske skupščine Janez Gačnik orisal razvoj metliške občine in nakazal nadaljnji razvoj, najvišje občinsko priznanje, medaljo občine Metlika, pa sta prejela metliška Kmetijska zadruga in Vinko Kepic. Tiskarstvo je sicer v Novem mestu obstajalo že od leta 1840, toda po medvojni in povojni prekinitvi te dejavnosti je šele leta 1958 prišlo do ponovene ustanovitve kolektiva Knjigotisk s 5 zaposlenimi. Na Glavnem trgu 14 pa je vedno večji kolektiv, ki ima danes že nad 50 zaposlenih, vztrajal 23 let v povsem neprimernih in mnogo pretesnih prostorih. V sklopu DITC, kateremu se je tiskarna priključila leta 1979, so iskali prostorsko rešitev z novogradnjo na Cikavi, toda zelo obsežen projekt v današnjih čsrih ni uresničljiv, zato so se odločili za realnejšo možnost. Ob preselitvi Ele na Cikavo je tiskarna odkupila stavbo in jo v pičlih štirih mesecih preuredila za svoje potrebe. „Čeprav smo z današnjo otvoritvijo uresničili našo dolgo- letno željo in z zaupanjem zremo v bodočnost, vemo, da nam ne bo lahko. Zastareli in dotrajani stroji, še vedno nezadostna kadrovska za- O AVANTGARDI S PESNIKOM PODBEVŠKOM NOVO MESTO - Drevi ob 18. uri bo v Studijski knjižnici Mirana Jarca predavanje mag. Janeza Vrečka z naslovom „Podbevšek in zgodovinska avantgarda". Predavatelj bo osvetlil začetke slovenske avantgarde kot sočasnega pojava glede na tovrstne tokove v svetu. Poudarek bo na vlogi tako imenovane .novomeške pomladi" in v okviru te na Podbevškov nastop. sedba, še bolj pa pomanjkanje osnovnih in pomožnih repromate-rialov pa tudi zmanjšanje nekaterih vrst naročil zaradi gospodarske krize so težave, ki jih bomo skušali po najboljših močeh reševati," je med drugim dejal na otvoritvi Franček Jordan, v. d. vodje Tiskarne. Cicibani bližnjega vrtca in pevski zbor najmlajših iz glasbene šole so pripravili prisrčen kulturni program, sodeloval pa je tudi Dolenjski oktet. Ob tej priložnosti je bil slavnostni govornik Jože Mozetič, predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko, v imenu krajevne skupnosti Majda Šilc pa je govorila Marina Terček. Sodelovanje med edino gospodarsko delovno organizacijo v tej mestni soseski se je s krajani lepo razvijalo že od vsega začetka, R. BACER Danes in jutri bo deloma jasno, v soboto in nedeljo pa bo poslabšanje vremena s pada- Praksa caplja Regijski posvet o obveščanju in novem zakonu — Neodgovornost nekaterih ustanoviteljev DL NOVO MESTO — Informiranje v samoupravni družbi je kot kri v organizmu. Brez njenega pretoka ni življenja, podobno pa brez obveščanja ne more delovati naš družbenopolitični sistem. V tem tiči izjemen pomen pa tudi nadvse občutljiva in zapletena vloga informativne dejavnosti, ki se, kot kaže vsakdanja praksa, nekako ne more prav ujeti s časom in z izostrenimi družbenimi potrebami in ki je še daleč od željenih, v družbenih dokumentih zastavljenih ciljev. V tej luči so 1. decembra v Novem mestu udeleženci (mnogi od povabljenih so izostali, kar, domnevamo, kaže na podcenjevanje teme) regijskega posveta, ki ga je sklical MS SZDL za Dolenjsko, obravnavali idejna vprašanja s področja novinarstva, predlog zakona o javnem obveščanju in smotrnost organizacije sedanjih množičnih občil. Član predsedstva RK SZDL Slovenije Boris Muževič je v uvodnih besedah govoril o političnih izhodiščih, predsednik komiteja za informiranje Marjan Šiftar o osnutku novega zakona o informativni dejavnosti, ki naj bi zamenjal menda najstarejši, že skoraj 11 let star republiški zakon, strokovni sodelavec RK SZDL pa o rezultatih analize, ki je zelo zgovorno pokazala, kako znamo tudi razmetavati velika družbena sredstva, namenjena obveščanju. To posebej velja za mnoga glasila združenega dela. Večurna razprava je po svoje odprla „stare rane". Spet se je izkazalo, da že doslej normativno in sistemsko položaj informativne dejavnosti ni bil - če odmislimo novosti, ki sta jih prinesla nova ustava in zakon o združenem delu - tako slabo in pomanjkljivo postavljen, da pa praksa močno zaostaja. Posebno za pokrajinsko glasilo Dolenjski list velja, da ga nekateri ustanovitelji pustijo životariti in prepuščajo zgolj logiki tržišča, hkrati pa snujejo svoja glasila, ki porabljajo neprimerno več družbenega denarja, učinki pa so kaj dvomljivi. Predlog novega zakona, ki ga bo republiška skupščina obravnavala prihodnji mesec, še zaostruje odgovornost ustanoviteljev, ki se ne morejo kar otresti svojih obveznosti, po drugi strani pa tudi zavezuje glasila, da odgovorno opravljajo svoje poslanstvo, k čemur naj bi pripomogel tudi povečan družbeni vpliv prek družbenih organov upravljanja. Na posvetovanju so sklenili, da bodo razpravo prenesli še na občinske ravni, nadalje, da bodo podpirali družbena prizadevanja za izboljšanje položaja vsega, ne. le osrednjega političnega informativnega tiska in da bodo bolj poskrbeli tudi za mladinsko periodiko. M. LEGAN Družbena pomoč se manjša Inflacija Izdajateljski svet Dolenjskega lista o višjih cenah naročnine — Pri kritičnem pisanju bolj pazljivo Kot je že skoraj pravilo za vse seje 'izdajateljskega sta Dolenjskega lista, kadar se ta sestane proti koncu leta, se je tudi na zadnji seji, ki je bila v četrtek, 24. novembra, v Novem mestu, svet poglobil v plan poslovanja tozda Časopis Dolenjski list ter z njim povezana vprašanja sofinanciranja in povišanja naročnine. Ker prihodnje leto ne bo ugodnejše za poslovanje, se kot izhod iz inflacijske rasti stroškov pri izdajanju časopisa in pri opravljanju drugih dejavnosti tozda (novinarski servis, založništvo) kaže kot rešitev le večji delež družbene pomoči in višjih cen naročnine ter storitev. Člani sveta so sprejeli kot edino možnost povečanja deleža sofinanciranja re-solucijsko dovoljen dvig za 18 odst. po že veljavnem proračunskem ključu. Za ostale možnosti izračuna Irazii časopisi in rtv naročnina/ epubtitte skupfllM B bo od Poteg tega je bik) slišati tudi poj. Tako bomo morali zdaj še veatl o podražitvah plačevati dražje. deležev, kijih plačujejo občine ustanoviteljice, se člani sveta niso ogreli, tako ostaja ta naloga še naprej odprta, če hočemo kdaj preiti na že pred leti sprejeto vodilo, naj bi delež družbene pomoči pri izdajanju Dolenjskega lista dosegel vsaj petino stroškov. Zdaj dejansko iz leta v leto kritičnejše pisanje, v katerem so novinarji načeli nekatera aktualna in v sedanjem trenutku pereča moralna vprašanja, povezana z opravljanjem družbenopolitičnega dela funkcio-naijev, s privilegiji in nekaterimi drugimi negativnimi odkloni. Svet je kritičnost načeloma podprl, vendar pa je priporočil več treznosti in premišljenosti v pisanju, da bi časopis ne podlegel protifunkcionarski gonji, kot so menili nekateri člani sveta. M. MARKELJ • Svet je sprejel predlog novih cen. Naročnina bo za leto 1984 znašala za individualne naročnike 900 din, za organizacije ter skupnosti pa 1.800 din oziroma 40 DM za naročnike v tujini. V prosti prodaji bo izvod Dolenjskega lista 20 din. Oglasi in razpisi bodo dražji za 30 odst., osmrtnice in zahvale za 2S odst., mali oglasi pa za 56 odst. Člani sveta so več časa posvetili tudi vsebinskim vprašanjem uresničevanja zasnove tednika. Razpravljali so o konkretnih prispevkih, objavljenih v Dolenjskem listu. Gre za • KRŠKO — Medobčinski svet SZDL za Posavje je v ponedeljek proučil vse težavnejši gmotni položaj lokalnih sredstev obveščanja, brežiške in sev-niške radijske postaje in Dolenjskega lista. Podobno kot na zadnji seji izdajateljskega sveta so bile tudi tokrat razgrnjene številke o težavnem položaju tega najbolj branega časnika v Posavju. Bolj varčevati že ni mogoče, redno izhajanje časnika ogrožajo še neredne dobave roto papirja. O večjem denarnem prispevku ustanoviteljic, občinskih konferenc SZDL, se morajo izjasniti po občinah. BORCEM XV. UDARNE DIVIZIJE Vabimo borce Gubčeve, Cankaijeve, 12. in 15. SNOUB, prve slovenske artilerijske brigade, jurišnega bataljona in borce divizijskih štabnih enot na zbor skupnosti borcev XV. udarne divizije, ki bo v soboto, 10. decembra, ob 15. uri v domu JLA v Ljubljani. Na zboru bomo pregledali delo odbora v zadnjem mandatnem obdobju in izvolili nov odbor. Po zboru bo tovari-9co srečanje. Na zboru bo predstavljena monografija XV. divizije, avtorja Lada Ambrožiča— Novljana. Knjigo bo možno kupiti po znižani ceni. ODBOR XV. DIVIZIJE TABORNIKI IN PROSTI ČAS MLADIH O taborjenju kot temeljni obliki vzgojnega programa Zveze tabornikov Slovenije so v soboto, 3. decembra, v Novem mestu razpravljali delegati slovenskih tabornikov na 5. seji RK ZTS. Vsebino seje lahko strnemo v ugotovitev, da so taborniki malo govorili, a veliko povedali, hkrati pa poglobili nekatere ugotovitve o otrokovi vzgoji. Naložili so si odgovorne in velike naloge. Glede na pomanjkanje kadrov za vodstva so znova opozorili, da bi tako prostovoljno počitniško delo morali šteti srednješolcem kot počitniško prakso, česar zdaj ni in so zadrege glede tega vedno hujše. Obnavljanja šotorov in druge taborne opreme nikakor ne bi smeli obravnavati kot vprašanje, pomembno le ob akcijah in nalogah družbene samozaščite in teritorialne obrambe. Družba mora to preventivno nalogo rešiti sistemsko, saj se je velikokrat pokazalo, kako konstni in vsestransko uporabni so taoomiki. Njihovo mesto je povsod tam, kjer rešujemo prostorsko urejanje, pri čemer gre za pomembne naloge, kako kar najbolj načrtno skrbeti tudi za ustrezne prostore in druge pogoje, brez katerih ni pametnega preživljanja prostega časa mladih. S. H. Priprave na volitve kasnijo Tako so ugotovili na seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana—okolica — Obresti žro dohodek gospodarstva in s tem zavirajo njegov razvoj LJUBLJANA - Na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Ljublja-na-okolica so med drugim ugotovili, da priprave na volitve v vodstva ZK kasnijo, kar ni opravičljivo. Zagotoviti je treba, da se delež neposrednih proizvajalcev v bodočih vodstvih ne bo zmanjšal. Še posebno pa je bilo poudaijeno, da morajo člani vodstev poznati vsaj osnovne dokumente Kraighegeve komisije. Na seji so opozorili, da pn vseh načrtih in razpravah o stabilizaciji ukrepi dosegu zmanjšanje tega stroška, bi lahko precej več dohodka namenjali za posodobitev proizvodnje v gospodarstvu in tudi za potrebe samoupravnih interesnih skupnosti. J. PRIMC močnejša kot dohodek Metliško gospodarstvo zaskrbljujoče zaostaja za regijo in republiko METLIKA — Čeprav je gospodarstvo v .. riliški občini v devetih 'etošiijib "■secih poslovalo brez izgube, je zprava na zadnji seji zborov občinske skupščine pokazala, da z devetmesečnim poslovanjem niso zadovoljni. Ne samo, ua nekaj delovnih kolektivov posluje na robu rentabilnosti, predvsem je zaskrbljujoče, da ugotavljajo po dvetih mesecih iste stvari kot ob polletju, to pa je predvsem zaostajanje rasti dohodka v primerjavi z regijo in Slovenijo, že leto, dve se manjšata ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Celotni prihodek je sicer res za polovico večji kot v enakem lirskem obdobju, vendar so tudi porabljena sredstva za 7 odst. večja kot v lanskih devetih mesecih, kar pove, da se je ekonomičnost poslovanja poslabšala. Tudi dohodek je za 30 odst. večji kot v lanskih devetih mesecih, vendar upoštevajoč inflacijo je v resnici za kakih 12 odstotkov manjši kot v lanskem devetmesečnem obdobju. Večji porast dohodka od občinskega povprečja pa so v tem obdobju dosegli: Novolesov tozd Tovarna kopalniške opreme 98 odstotkov, Obrtna zadruga (89 odst.), Betin tozd Metraža (39 odst.) in Mercator (36 odst.). V resnici, se pravi zaradi vedno večje draginje in rasti življenjskih stroškov nasploh, so močno padli tudi osebni dohodki v tej belokranjski občini. 2.513 zaposlenih v gospodarstvu - kar je odstotek manj kot v enakem lanskem obdobju - je povprečno dobilo po 13.965 dinarjev osebnega dohodka na mesec, kar je sicer za 24 odst. več kot lani, vendar je to ob upoštevanju samo 48-odst inflacije v devetih mesecih letošnjega leta v resnici 24 odst. manj kot lani. Zelo ugodni pa so rezultati na področju zunanjetrgovinske menjave. Na podlagi podatkov o deviznih prilivih je metliško gospodarstvo na ravni delovnih organizacij v devetih mesecih letošnjega leta doseglo 121-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. Poleg tega so v tem obdobju tudi krepko presegli izvozne plane, zlasti na konvertibilno tržišče, klirinškega izvoza pa je nasploh zelo malo, le 12 odst. A. B. PET NAJPOMEMBNEJŠIH NALOG TREBNJE - Pretekli četrtek se je tu sestal občinski svet Zveze sindikatov, ki je obravnaval oceno delovanja delegatskega sistema, uresničevanje dolgoročnega programa stabilizacije in rezultate poslovanja trebanjskega gospod irstva v devetih mesecih tega leta. Med drugim so poudarili odgovornost sindikata za delovanje tega sistema, ki v praksi kaže še vrito slabosti. Pogosto se dogaja, da delegati ne dobijo pravih odgovorov, konference delegacij ne delujejo itd. Gre za stare ugotovitve, kijih ne kaže premlevati v nedogled, ampak v resnici kaj narediti za spremembe. Zato bo potrebno posvetiti večjo skrb kadrovskim pripravam, obravnavati slabe delegate in združiti delegacije sorodnih sisov. V okviru gospodarske stabilizacije bo potrebno še več pozornosti posvetiti planiranju, zlasti pa si bodo morali sindikati prizadevati, da bodo uresničili pet najpomembnejših nalog: povečati storilnost dela, uveljaviti plačilo po delu in dohodkovne odnose, zagotoviti delavcem socialno varnost in zmanjšati nepotrebno družbeno režijo. V_____________________/ dajemo-poudarek le gospodarstvu, čeprav je enako pomembno tudi nagospodarstvo, na primer področje izobraževanja, saj bomo le z ustrezno izobraženimi ljudmi lahko kreniti pri razvoju naprej. Nadalje so opOzorili, da so v proizvodnih delovnih organizacijah stroji stari in izrabljeni. Denar je treba najprej namenjati za nove stroje, sicer v gospodarstvu ne bo pravega dohodka, kar pomeni, da ne bo denarja za šolstvo, otroško varstvo. V razpravo je posegel sekretar MS ZK Ludvik Zajc, kije ugotovil, da so časi pač taki, daje treba zmanjševati družbeno režijo in racionalizirati delo, venoar ne na škodo kakovosti aela družbenih služb. Poudaril pa je, da v marsikateri občini daje gosnodarstvo že več za obresti za posojila kot za vse sise družbenih dejavnosti skupaj. Če bi s pravilnimi SPOSO JENO TRNJE — Ne>. _ xno so jurišali na položaje. j bi jih sedaj zapu- stili? USTANOVLJENO DRUŠTVO EKONOMISTOV POSAVJA KRŠKO - V ponedeljek, 5. decembra, so na ustanovni skupščini Društva ekonomistov Posavja sprejeli tudi pravila društva in program dela za leto 1984. Okoli 120 ekonomistov v tej regiji se je med zadnjimi v Sloveniji povezalo v društvo, ki naj bi med drugim proučevalo razvoj samoupravljanja v organizacijah združenega dela in po strokovni plati pomagalo reševati ekonomske odnose v združenem delu. Organom družbenopolitičnih skupnosti, gospodarskih in drugih delovnih organizacij bo društvo pomagalo pri presojanju- in reševanju gospodarskih vprašanj. Izkušnje OF so temelj Ugodna ocena dela OK SZDL Trebnje — Na čelu organizacije še nanrej Jože Tomažin in Nace Sila TREBNJE — Razmeroma ugodna gospodarska gibanja v občini, precej uspešno opravljenih nalog v krajevnih skupnostih in uspešno delovanje družbenih organizacij ter društev govore v prid oceni, da je bilo delovanje občinske konference SZDL Trebnje uspešno v minulem štiriletnem obdobju. Vendar pa so na seji voUlno-pro-gramske konference spregovorili tudi o slabostih, zlasti pa o prihodnjih nalogah naj višjega telesa SZDL v občini. Nalog vsekakor ne bo zmanjkalo, saj razmere v gospodarstvu niso niti najmanj rožnate, tudi življenjska raven je nižja, kar vse vpliva na razpoloženje ljudi. Zato se bo morala Socialistična zveza še bolj angažirati. Najbolj frontni družbenopolitični organizaciji bodo pri tem prav gotovo v prid tudi izkušnje in tradicija Osvobodilne fronte, ki bi morale, prilagojene današnjim razmeram, postati pomemben temelj delovapja te organizacije. Med ljudmi ne manjka pripravljenosti za delo, še posebej, kadar gre za njihove resnične življenjske interese. To se je zlasti pokazalo na obiskih pri krajevnih konferencah SZDL. Na seji so izvoliti tudi novo predsedstvo, nalogi predsednika in sekre-tarja pa bosta še naprej opravljala Jože Tomažin in Nace Sila. J. S. NAŠA ANKETA Najbolj razburja gneča Javni prevozi, še posebno avtobusni, so deležni stalne kritike. Ljudje se razburjajo nad velikimi gnečami predvsem v času konic ob prihodu na delo in v šolo ter ob odhodu domov (na našem območju so zelo obsežne dnevne migracije!), nad nerednostjo prevozov in voznikov, nad slabimi zvezami, nad slabo vzdrževanimi in umazanimi avtobusi, nad besnečimi vozniki itd. Čeprav ljudem ne manjka razumevanja, se je z vsakdanjo vožnjo kot „sardina v konzervi“ le težko sprijazniti... MARIJA KASTELIC, administratorka v DSSS sisov občine Trebnje: „Jav-nih prevozov se pač navadiš z vsemi njihovimi slabimi in dobrimi lastnostmi vred. Malo me motijo le slabe zveze. Medtem ko zjutraj pridem v Trebnje le 15 minut pred začetkom delovnega časa, moram po izteku delavnika čakati tudi uro in več za domov. Včasih se tudi zgodi, da zaman čakamo na avtobus domačega prevoznika. Samo Gorjancem se dogaja, da avtobusa preprosto ni, potniki pa se moramo znajti, kakor vemo in znamo." VLADO DRAŽUMERIČ, vodja kontrole kvalitete v Beti: „Že več let se vsak dan vozim na delo iz Črnomlja z avtobusom. Čez vozni red nimam pripomb, prav tako nas pripeke do Beti in od tu odpelje; dmgače pa potniki nikakor nismo zadovoljni. Že to je čudno, da sta v veljavi dve ceni: od Črnomlja do Metlike 37 dinatjev, nazaj 26. Avtobus je zmeraj poln, že v Črnomlju ne sedimo vsi, pa umazan je, neudoben, slabo vzdrževan, vrata ne tesnijo ...“ ANTON PŠENIČNIK iz Globokega: ,,Z delavskimi avtobusi, Izletnikovimi in Sapovimi, sem zadovoljen. Vedno so točni. Včasih je res treba stati, toda to ni najhuje, če se spomnim, kako je bilo, da sploh ni bilo tako rednih zvez. Sam grem po navadi na avtobus med zadnjimi, ker se nočem prerivati, da bi dobil sedež. Potniki bi lahko biti bolj kulturni. Prevečkrat pozabljamo, da ni vse odvisno od prevoznikov." VALERIJA BIZJAK, uslužbenka iz Nemške gore: „Iz Brezja sem se vozila z avtobusom že v leskovško šolo, zdaj pa na delo v Krško. Poleti se včasih pripeti, da Izletnikovega avtobusa sploh ni, ker morajo menda prevažati izletnike. Pozimi je taka gneča, da moraš stati. Včasih piha z vseh strani, poleti se kuhamo. Res pa moraš pozimi nemalokrat občudovati voznike, da si sploh upajo na poledenelo in neposipano cesto." ALOJZ PAJK, kmet iz Trnovca: „Za nas kmete je zlasti ugodna avtobusna povezava s Sevnico z odhodom ob 7.30 in povratkom ob 10. uri. V tem času je mogoče postoriti najnujnejše opravke. Sicer pa vozijo tudi delavski in šolski avtobusi. Zadovoljni smo z vozniki in vozili Izletnika. Minulo zimo nas niso nikoli pustili na cedilu. Upamo, da bo tako tudi vnaprej."* TONČKA DRAŽUMERIČ, referentka za obračun v črnomaljskem Kovinarju: „Vsak dan se vozim v službo iz Desinca z rednim avtobusom, ki vozi na progi Griblje-Črnomelj. Na postaji moram biti že ob 5. uri, čeprav je do Črnomlja le 4 kilometre. Z našega konca pridemo v Črnomelj med prvimi, vračamo pa se zadnji. Ker je iz naših krajev avtobusna povezava s Črnomljem le dvakrat dnevno, je zjutraj velika gneča, saj gredo v mesto poleg delavcev in šolaijev še drugi krajani. Tako se mnogokrat vozimo kot krompir, zavedamo pa se, da nam s tem, ko nas ne pusti na postaji, voznik dela le uslugo." VERA GIODANI, prodajalka v novomeški Mladinski knjigi: „Na delo se vozim z avtobusom iz Šmaijete. Prevoz je z fino -besedo, obupen, stalno je velika gneča. Če sta dva avtobusa, vsaj vse pobereta, sicer ljudje čakajo. Kljub spremenjenemu delavniku se ni nič izboljšalo. Še huje je z vožnjo domov, ko je gneča prav nemogoča. Ljudje se rinejo, ker se boje, da bo avtobus odpeljal brez njih. Vozniki? Različni so, nekaj je hudo ,vročih*, čeprav jih je treba ob vsesplošnem prerivanju tudi razumeti." FRANC TURK iz Ribnice, zaposlen pri Cestnem poletju Ljubljana: „V Ljubljano se vozim z avtobusom na delo že 10 let in lahko povem, da je prevoz vsak dan slabši, manj kulturen. Če avtobus pripelje na postajo bolj zgodaj, voznik ne odpre vrat. Ko to le stori, se začne boj za sedeže. Manj bojeviti — to so običajno stari in bolni - morajo stati, saj jim mladina ne odstopi sedeža pa tudi sprevodniki več ne skrbe, da bi sedeli starejši." m JOŽE OŽBOLT, upokojenec iz Kočevja: ..Kočevje ima z Novim mestom ob delavnikih le eno avtobusno zvezo, ob nedeljah in praznikih pa nobene. To je zelo neugodno za učence raznih šol, ki se vozijo v Novo mesto; ob nedeljah in praznikih pa to najbolj občutijo tisti, ki obiskujejo svojce v novomeški bolnišnici in v domu starejših občanov, sorodnike itd. Vožnja z avtobusom proti Ljubljani tudi ni prijetna in komaj čakamo, da bo spet vozil vlak." i i s \ s I i! I s I Ij Sl I i s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s \ \ I N I s I s I s I s I s I s I s I * * I s » i s I s I s I s « < s I s l s I s \ s \ s I s I * ! > s I s i s I s I N * s I s I s I s I s I s I s I s kmetijstvo Bo kmet kar dvakrat tepen? Za naš list govori predsednik 10 HKS Slovenije Jože Benčina ODLIKOVANJA KMETIJCtivi Agrokombinat Krško se je pomnil s plaketami in priznanji °Jin zaslužnih delavcev in Kmetov — kooperantov, podelili p3J? 35 jubilejnih nagrad. Predsednik krške občinske »upscine Branko Pirc pa je izročil 8 državnih odlikovanj. a)vtš)a - red dela s srebrnim vencem - so prejeU Darko _ aqetič (na sliki desno), Alojz l°-mazŠrič’ Angela Kozole, . z® Zarn in Jože Olovec. (Foto: P. Perc) C' _ * • v v 9 ejm is ca NOVO MESTO — Na novomeški ^eJcrti 5. decembra so rejci pripeljali t5 pujskov. Prodali sojih 265. Od sedem do deset tednov stari so bili Po 4.500 do 6.000 dinarjev, od dvanaJst tednov stari pa po • 0 do 7.500 dinarjev. Od zadnje-nif iv!?18 so se Pujsih pocenili za tu/T ot 0 dinarjev. Naprodaj je bilo 17 volov in krav, od tega jih je lastnika. Voli so šli po do 145 dinarjev za kg žive teže, Na*6 ^a P° ^10 do 120 dinarjev. 2a cena živine je bila po 60 000 dinarjev. 3 , ICE - Na brežiškem sejmu cem*)ra je bilo naprodaj 451 LJpkr°V’°d tega osem>starih nad tri so l ;^lajSih 80 Padali 299, bili Starci?- dinarjev za kg žive teže. šli do !>°jih ProdaIi šest, pa so P° -00 dinarjev za kg žive teže. Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije je letos praznovala 100-let-nico, predsednik njenega izvršilnega odbora pa je Jože Benčina, direktor Kmetijske zadruge Ribnica. Glavni namen kmetijskih posojilnic je bil v začetku narodnoobrambni in za varstvo kmetov pred izkoriščanjem petičnih mož, ki so jih uničevali s pretirano visokimi obrestmi za posojeni denar. — Katere so danes najpomembnejše naloge hranilno-kreditne službe pri kmetijskih zadrugah? Še vedno ostaja najpomembnejša naloga varstvo kmetov pred visokimi obrestmi. Kmetje denar vlagajo in se tudi dogovorijo, pod kakšnimi pogoji oz. obrestmi ga bodo posojali kmetom. Tako je to nekakšna oblika samofmanciranja kmetijstva, kmečke samopomoči. Bančne obresti so danes tako visoke, da za kmete niso sprejemljive. Zato je pomembno, da ima vsaka KZ ali tok svojo ali (več njih) skupno hranilno -kreditno službo." — Kakšne uspehe je HKS dosegla v ribniški občini v zadnjem obdobju? „Kljub močnemu upadanju kmetov v naši občini - zdaj jih je le še okoli 8 odstotkov - smo s . pomočjo HKS dosegli, da se kmetijska proizvodnja ni zmanjšala. V zadnjih desetih letih smo celo povečali odkup mleka od 1,2 na 4 milijone litrov. Močno smo povečali število kmetij z 10 do 20 ali celo več kravami. Zdaj urejamo eno, ki bo imela 50 glav in bo dajala 200.000 litrov mleka na leto, kar je toliko, kot dosedanjih 50 povprečnih kmetij. V prihodnjem letu predvidevamo za 57 milijonov din investicij, od tega 48 milijonov za izgradnjo 278 stojišč za govedo in 9 milijonov za kmetijsko mehanizacijo. Izpolnitev tega načrta pa je ZADRŽEVALNIK VODE? RIBNICA — Po osnutku letnega plana za leto 1984, ki ga je pripravila območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava v Ljubljani, je ena izmed večjih predvidenih investicij gradnja zadrževalnika vode v bližini Prigorice in Nemške vasi. Gradnjo zadrževalnika oziroma njegovega dovodnega rova so planirali že za letos, vendar je še vedno vprašljivo, ali bodo zanj zaradi dolgotrajnih in vedno zahtevnejših postopkov pri pridobivanju odločbe o gradbenem dovoljenju lahko v tem letu izločili sredstva. V kolikor pa bodo uspeli denar za te namene izločiti, bi v prihodnjem letu predvideli za ta zadrževalnik vsaj odkup zemljišč. Koliko bodo od navedenega lahko izvedli, je še vprašljivo in odvisno od dotoka denarja v prihodnjem letu. V. DRAGOŠ Kmetijski Samopostrežba za molzoice Zaupanje si pridobiš počasi, zgubiš pa ga lahko naglo. Kmet * Č °?rezen verjame šele, ko vidi. Življenje ga je izučilo tako. 6 ,anes strokovnjak priporoča prosto rejo molznic, ne sme pozabiti na grenko izkušnjo z odprtimi hlevi (in z njimi P°vezano prosto rejo), ko je bil ameriški način reje brez ustrezne prilagoditve presajen na naša tla. Kakorkoli, prosta reja krav molznic, ki je v nekaterih Kmetijsko razvitejših deželah, zlasti na Nizozemskem, čisto Vsukdanja stvar, dobiva tudi pri nas vnete zagovornike. To je Pokazalo tudi letošnje posvetovanje ob mariborskem sejmu >»Mleko 83“, kjer so ugotavljali, da v tako rejo usmerjene Kmetije dosegajo zelo dobre rejske rezultate. Najprej malo natančneje, kaj prosta reja molznic sploh je. jv°t že ime pove, se živali v hlevu prosto gibljejo, od tega bolj bistveno pa je, daje prosta reja povezana z močno intenzivirano rabo travinja, s samopostrežbo pri prehrani ter z molžo v uiolziščih. Povečano gibanje pripomore do večjega zdravja črede, zmanjša pa se zlasti število plodnostnih motenj. . Pašo, ki je daleč najcenejši način prehrane goveda, je treba okoristiti, kolikor je najbolj mogoče. Priporočajo, naj se začne ^ sredi aprila, nezasedene čredinke pa naj bi začeli kositi in tavo silirati že kmalu po prvem maju. Ob izdatnem gnojenju je Potem možnih tudi do osem odkosov na leto, na ta način pa je mogoče maksimalno izkoristiti rastišče, krma pa je najboljše kakovosti. Samopostrežba na pašniku se v drugi obliki lahko nadaljuje Judi pri krmljenju s silažo. Široki koritasti silosi ne omogočajo ‘e manj naporno in bolj mehanizirano siliranje, marveč tudi samopostrežno krmljenje. Živali imajo do kisali prost dostop in jedo, kolikor jih je volja. Pri tem odpade zelo težavno rejčevo delo. Ce upoštevamo še, da ob prosti reji živali na rešetkastih stojiščih ali v ležalnih boksih ni potrebno vsakodnevno čiščenje Neva, se delo rejca resnično močno olajša. JCdor ima dobro urejeno prosto rejo in ob tem upošteva strokovna navodila, je navdušen nad novostjo, so poudarili tudi v Mariboru. Inž. M. L. odvisna tudi od višine obresti na tisto polovico posojila, ki ga daje banka. Neuradno a precej zanesljivo, bodo te obresti znašale 18 do 21 ali celo več odstotkov, medtem ko so bile doslej 10 do 18 odstotkov. Inflacija, ki naj bi bila vzrok za tako rast obresti, kmetijstvu ne bo prinesla koristi, da bi lahko preneslo tako povečano obrestno mero. Cene kmetijskih pridelkov res hitro rastejo, še hitreje pa rastejo cene mehanizacije, energije, krmil, zaščitnih Jože Benčina sredstev in gradbenega materiala. Tako bo kmet dvakrat tepen. Potem pa iščemo krivca, zakaj je hrana vedno dražja. Za kreditiranje kmetijstva bodo morale imeti banke nižje obresti ali pa bo treba denar za pokritje povečanih obresti dobiti drugod." — Ali boste na področju HKS uvedli kakšne novosti? ZBOR VINOGRADNIKOV METLIKA - V petek, 23. decembra bo v Metliki zbor belokranjskih vinogradnikov, članov obeh belokranjskih kmetijskih zadrug, ter tistih, ki sicer niso člani, a kljub temu oddajajo grozdje v metliško - Vinsko klet. Na zboru bodo vinogradniki slišali poročilo o minuli trgatvi, analizirali bodo težave ob trgatvi in se dogovorili, kaj je treba narediti do naslednje trgatve, da bi bilo teh težav čim manj. „KZ Ribnica je prav ta mesec začela tudi mleko plačevati kmetom prek hranilnih knjižic HKS, medtem ko smo že doslej vse ostale pridelke in suho robo pa tudi osebne dohodke naših delavcev plačevali tako. Pričakujemo, da bo zato nekaj težav in negodovanja. Vendar moramo storiti vse, da bomo večino denarja, ki ga imajo kmetje, zbrali v HKS. Tako kmetje vlagatelji odločajo o svojem denarju. V HKS bomo zbrali več denarja, kar bo omogočalo, da bomo dajali kmetom tudi posojila za obratna sredstva in tudi za gradnjo in popravila stanovanj kmetov, kar doslej nismo počeli." JOŽE PRIMC JANUARJA PRISPEVEK ZA OBRAMBO PRED TOČO ČRNOMELJ - Tako kot v vseh slovenskih občinah bodo tudi v črnomaljski začeli plačevati prispevek za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji. Zavezanci, ki jim odmerjajo davek od kmetijske dejavnosti, bodo plačevali prispevek v višini 2,35 odst. od katastrskega dohodka, in sicer od 1. januarja 1984 dalje. Plačevanja prispevka v črnomaljski občini so oproščeni le kmetje v krajevni skupnosti Stari trg, ki obsega katastrske občine Dolenja Podgo-ra, Radenci, Sodevci in Stari trg. UKINJEN SKLAD ZA OSEMENJEVANJE KRAV Črnomelj — z dvigom rok so delegati zborov črnomljske skupščine občine pred kratkim potrdili ukinitev sklada za umetno osemenjevanje krav v občini. Sklad, ki je bil ustanovljen leta 1962, je upravljal petčlanski upravni odbor, ki je skrbel za zbiranje sredstev za potrebe sklada, določal letno višino poprečne skočnine, se dogovarjal z izvajalci in kmeti o poteku osemenjevalne proge ter imel vpogled v vse stroške osemenjevanja. Strokovnjakov dovoli Tako pravijo pri ZKGP — Kdo bo delal še na 7.000 ha zemljišč, ki jih je treba iztrgati zaraščanju? KOČEVJE — ,,Ne bi bilo pa se jih da še iztrgati zarašča- prav, da bi štipendirali še ne vem koliko kmetijskih strokovnjakov, ker jih imamo dovolj. Potrebujemo pa kmetovalce, saj jih imamo premalo, “ je poudaril na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje med raž- nju in nameniti za kmetovanje. Za to, zadnjo tretjino, verjetno ne bodo potrebni le kmetje, ampak tudi strokovnjaki, ki jih bo gotovo potrebno štipendirati. Dogovoriti se bo treba, kdo bo to storil, saj vsega bremena morda res ne bi kazalo zvaliti le na kmetijsko gospodarstvo. J. PRIMC EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja Tit Doberšek 0 izboru trt nekoč in dandanašnji V knjižici „Trsni izbor in vinski tipi za Dravsko banovino" (Ljubljana 1935) je v uvodu takratni načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Zidanšek napisal: „Temelj vsakega naprednega vinogradništva je dober trsni izbor. Od njega je za dolgo vrsto let odvisna kakovost pridelka pa tudi konkurenčna sposobnost in dobičkanosnost vinogradništva. Upravičeno se tedaj v vseh naprednih vinorodnih deželah posveča temu vprašanju posebna pažnja." Kot takrat je tudi danes ta ugotovitev resnična. Zato ponovno pišem o tej problematiki. Sedanje stanje vinogradništva zahteva ponovno razpravo o izboru trt, ki naj jih v bodoče sadimo. To velja zlasti za Dolenjsko pa tudi za celotno jugovzhodno vinorodno območje Slovenije. S tem želim med vinogradniki vzbuditi zanimanje za izbiro bodočih sort trte, ki jih naj sadimo. Vinogradniki naj mi sporočijo svoje mnenje in izkušnje, ki jih imajo s posameznimi sortami. Tu mislim na sorte, ki jih je trsni izbor iz leta 1935 priporočal, v sedaj veljavnem trsnem izboru pa jih ni. To so zlasti bele sorte trt, kot so beli burgundec, zeleni silvanec in rdeči traminec. Kot piše v uvodu navedene, knjižice, je v preteklosti, to je v 19. stoletju, naš vinogradnik v svojem vinogradu gojil nešteto sort trte in to po večini domače pa tudi sorte iz drugih vinorodnih dežel, ki so jih vinogradniki dobili iz sosednjih pa tudi oddaljenih vinorodnih krajev. Mnogo teh sort danes v vinogradnih ni več in sodijo v preteklost našega vinogradništva. Velik preobrat v tej številni in pisani mešanici sort trte ni nastal le pri nas, temveč tudi v drugih vinorodnih deželah, in to z vpadom trtne uši ob koncu prejšnjega stoletja, konkretno pri nas po letu 1980. Trtna uš je napadla trte in jih zvečine uničila do začetka prve svetovne vojne. Obnova s trtno ušjo uničenih vinogradov je zahtevala veliko znanja, denarja in ogromno fi- zičnega dela, saj so tedaj vinograde rigolali le ročno. S stališča razumnega obnavljanja vinogradov ni kazalo več razmnoževati vseh sort trt, ki so bile v starih vinogradih. Na podlagi strokovnih razprav in anket je takratni ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, Franz Zweifler, leta 1905 sestavil trsni izbor za posamezne vinorodne okoliše nekdanje Štajerske (to je območje sedanje sevemovzhodne Slovenje do reke Save). Po končani prvi svetovni vojni so na posebnih posvetih vinarskih strokovnjakov in zastopnikov vinarskega društva leta 1932 v Mariboru in leta 1934 na Grmu pri Novem mestu določili nov trsni izbor za Dravsko banovino. Ta trsni izbor je na seji leta 1935 odobril glavni odbor vinarskega društva, takratna banska uprava pa ga je natisnila v posebni, v začetku tega članka naved-ni, knjižici. Povojni trsni izbor Leta 1935 objavljeni trsni izbor je bil dopolnjen na posvetu vinarskih strokovnjakov v Mariboru leta 1953. V nov sortiment so bile vključene sorte trt zahodnega vinorodnega območja Slovenije (priključeni kraji slovenskega Primorja). Od prejšnjih 13 smo dobili 16 vinorodnih okolišev. Sedaj veljaven trsni izbor je bil določen na ožjih posvetih strokovnjakov vinarskih delovnih organizacij in zastopnikov republiškega sekretarijata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v času od leta 1974 do 1977 ter objavljen v Uradnem listu SR Slovenije štev. 18/77. Število vinorodnih okolišev je bilo znižano od 16 na 14 z združitvijo vinorodnih okolišev Pohorje in Kozjak v Mariborski okoliš in združitvijo Krško-kostanjeviške-ga in Novomeško-mokronoškega okoliša v Dolenjski vinorodni okoliš. Na priporčilo takratnih vodilnih vinarskih strokovnjakov Slovenije smo zlasti v jugovzhodni Sloveniji pristali na zmanjšanje števila sort (od že leta 1935 priporočenih). Sedaj uvidevamo, da smo ravnali napačno. Ker je bilo na teh posvetovanjih (v letih od 1974 do 1977) rečeno, da bomo trsni izbor po 5 letih dopolnili, je sedaj čas, da to napako popravimo. TIT DOBERŠEK Naravi naj pomaga še kletar Nasvet kmetijskega inštituta za izboljšanje vina v posavskem rajonu pravo o delovanju mladih predstavnik KGP v tem organu. Svojo trditev je podkrepil tudi s številkami. V tozdih delovne organizacije Kmetijsko gospodarstvo (ti tozdi so Govedoreja, Prašičereja, Mesarija, Agroservis, Temeljna organizacija kooperantov in DSSS) je zaposlenih 480 ljudi, med njimi je kar 70 strokovnjakov (36 s srednjo, 15 z višjo, 18 z visoko šolo in en magister). Zatrdil je, da boljšega izobrazbenega sestava ni v nobeni drugi kočevski delovni organizaciji, morda le v Melaminu. Razen tega pa štipendirajo še 25 ljudi, ki bodo prišli iz šol v letih od 1985 do 1988, in sicer 6 na visokih šolah, 3 na višjih, 8 na srednjih in 8 na poklicnih, se pravi na šolah za kvalificirane delavce. Povedal je še, da je v Kočevju kmetijskega kadra dovolj. Ob teh ugotovitvah bi spomnili le še na drugo ugotovitev: da je v občini Kočevje prek 21.000 ha kmetijskih zemljišč, med katerimi jih le približajo tretjino izkoriščamo; tretjim jih je že tako zarastla, da so za kmetijstvo izgubljena, tretjino Sladkorne stopnje posameznih sort grozdja so presegle dogovorjene predpisane količine naravnega sladkorja, tako da dosladkanje v letošnjem letu ni bilo potrebno. Izjema so bile le žametovka in tiste sorte, ki zaradi suše in toče niso dosegle predpisane sladkorne stopnje in so na podlagi mnenja pooblaščene organizacije dobile dovoljenje o do-sladkanju od pristojnega občinskega organa na določenem vinorodnem okolišu. Posledica vročega poletja pa je nizka vsebnost skupnih kislin. Zato svetujemo: - po povretju mošta čimprejšnji pretok mladega vina iz droži; - ustrezno žveplanje (najmanj en trak žvepla na hi vina), da preprečimo oksidacijo in porjavenje; - v več primerih se pojavlja tudi vonj in okus po žveplovodiku v vinu (po gnilih jajcih), v takih primerih je potrebno vino takoj pretočiti. Kmetijski inštitut Slovenije, ki je pooblaščen za izdajo mnenja o kvaliteti odprtih vin za prodajo, je omogočil prevzem vzrocev vin za analizo na naslednjih sprejemnih postajah: METLIKA - KZ Metlika, tozd Vinska klet, Tone Pezdirc, vsako sredo od 7. do 13. ure od 1. decembra dalje. NOVO MESTO - KZ Metlika, tozd vinska klet DE Novo mesto (Hmeljnik), Franc Planinc, vsak ponedeljek od 6. do 13. ure od 1. decembra dalje. TREBNJE : Janez Lorenci, Heroja Slaka 22, Trebnje, vsak ponedeljek od 15. do 19. ure od 1. decembra dalje. BIZELJSKO — Šekoranja v gostil- ni Mira Šekoranja, vsako sredo od 9. do 12. ure od 1. decembra dalje. ŠMARJE PRI JELŠAH - Edo Socič, Hmezad, tozd kmetijstvo Šmarje, vsak ponedeljek od 7. do 13. ure od 1. decembra dalje. Vzorci bodo naslednji dan dostavljeni na Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani. Inž. MITJA KOCJANClC Hitro do večjih njiv V Gribljah končali komasacijo v rekordnem času GRIBLJE — Preteklo je že celo desetletje, odkar so Gribelj-ci začeli razmišljati o komasaciji zemljišč okrog vasi, a ljudje do zložbe niso imeli pravega zaupanja. Ko pa so pred letom dni zaključili komasacijo v sosednjih Cerkviščih, so se tudi v Gribljah odločili za ta korak. Da je bila združitev zemljišč zelo potrebna, pove že podatek, da je bilo na 161 hektarih, kolikor so jih zajeli v komasacijo, 558 parcel s povprečno površino 22 arov, po nedavno zaključeni zložbi pa je povprečna velikost 151 parcel 99 arov. Jože Šimec V poseben uspeh si Gribeljci štejejo to, da je bila komasacija zaključena v borih petih mesecih. „Za to se moramo zahvaliti geodetski upravi iz Ljubljane ter črnomaljski kmetijski skupnosti in kmetijski zadrugi, največ pa seveda lastnikom zemlje, s katerimi skoraj nismo imeli težav," pravi Jože Šimec iz Gribelj, predsednik 7-članskega komasacijskega odbora. „Po zarisu oboda na terenu maja letos so bile mape novih parcel razgrnjene v Gribljah, Krasincu in hrvaški Pravutini ves mesec, člani odbora pa smo poskrbeli, da je, bilo vseh 150 lastnikov dobro seznanjenih z novimi mejami, seveda pa smo upoštevali tudi njihove želje in pripombe. Skupaj z geodetsko upravo smo si prizadevali, da bi bila zložba končana že pred jesensko setvijo, čeprav smo sprva načrtovali, da bodo dela trajala dve leti. Zato so kmetje morali poprijeti za marsikatero delo na terenu," je danes zadovoljen Šimec. Načrti so se jim namreč uresničili, saj so bila dela zaključena 10. oktobra, v začetku novembra pa so končali tudi z ureditvijo poti. M. BEZEK DOLENJSKI LIST IZ NkŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN FFj ji Dovolj dela in uspehov S programsko-voliine seje občinske konference SZDL Novo mesto — Sprejeli program za leto 1984 NOVO MESTO - Programsko-volilna seja občinske konference SZDL Novo mesto je bila pretekli petek obračun dela za obdobje 1979-83 s posebnim poudarkom na aktivnosti v letu 1983 od zadnje programske konference naprej. Delegati so sprejeli tudi usmeritve za delo v prihodnjem letu, izvolili novo 56-člansko konferenco (še en mandat ji bo predsedoval Boris Škedelj) in 17-člansko predsedstvo ter obravnavali osnutka načrta uresničevanja programa gospodarske stabilizacije čevanje nalog gospodarske stabilizacije, uresničevanje akcijskega načrta za delo delegatskega sistema in pa kadrovanje za nosilce dolžnosti v celotnem skupščinskem sistemu, saj sedanjim spomladi poteče mandat. in resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja novomeške občine v letu 1984. Aktivnost SZDL je bila v tem času usmerjena k vsem temeljnim vprašanjem razvoja socialističnega samoupravljanja in k utrjevanju vloge delovnega človeka in občana. Konferenca je bila tudi nekakšen zaključek programsko-volilnih sej po krajevnih organizacij ali SZDL, ki so bile po splošni oceni uspešne. Na njih so volili nova vodstva (res nova, saj je kar štiri petine predsednikov KK SZDL novih) ter kritizirali stvarne slabosti z velikim razumevanjem za sedanje probleme. Zvečine so uspešnost dela SZDL obravnavah skozi uspešnost izvajanja programa krajevne skupnosti, kjer so zadnja leta tako rekoč povsod veliko naredili. Pri ocenjevanju aktivnosti frontnih delov je bilo največkrat izpo-’ stavljeno delo osnovnih organizacij ZSMS, ki da se uspešno vključujejo v delo SZDL, vendar pa so še prevečkrat deležne pokroviteljskega odnosa. Od društev so bila kot primer dobrega dela največkrat omenjena gasilska društva, 00 RK in ZRVS ter kulturna društva. Kot prednostne naloge v letu 1S34 pa sije OK SZDL Novo mesto zastavila mobilizacijo ljudi za uresni- TV kot učilnica Televizijske oddaje kot način samo izobraževanja ___________v SLO_____________ NOVO MESTO - Novomeški občinski sekretariat za ljudsko obrambo tudi letos organizira in vodi obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov, vendar v drugačni obliki kot doslej. Predvsem bo več poudarka na samoizobraže-vanju prebivalcev s pomočjo strokovne literature, televizijskih oddaj in pogovorov o aktualnih vprašanjih. V tekoči izobraževalni sezoni je osnovna tematika radiološko, kemično in bakteriološko orožje in zaščita. Prek televizije bodo gledalci slišali razgovor za okroglo mizo o tej tematiki, nato pa bo mogoče po želji organizirati v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah razgovore o tej temi. V programu je tudi predvajanje filmov. Enega od njih, ,,Zaklanjanje prebivalstva", bodo vrteli v četrtek in petek, 8. in 16. decembra, ob 18.40. Sekretariat priporoča, naj si ljudje ta film ogledajo in naj jim služi kot izhodišče za pogovor pri kasnejših organiziranih pogovorih. Sekretariat za LO SREČANJE PRVOBORCEV-JUBILANTOV — Že sedmo tradicionalno srečanje prvoborcev novomeške občine, ki so letos slavili zaokrožene življenjske jubileje, je bilo v soboto, 3. decembra, v gostišču Breg. Srečanje in spominske plakete sta pripravila skupščina občine in OK SZDL Na sliki: priznanje iz rok predsednika Uroša Dulaija prejema jubilant Karel Vene. (Foto: J. Pavlin) Aktivno naprej Slepe in slabovidne vključevati v družbo NOVO MESTO - Na občnem zboru medobčinske organizacije slepih in slabovidnih, kije bil v soboto, 26. novembra, v Novem mestu, so delegati sprejeli nov program dela. V pregledu opravljenega dela je bilo iz poročil razvidno, da so dobro delali na področjih detekcije, vklju- čevanja slepih in slabovidnih v izobraževanje, na področju zaposlovanja, kultumoprosvetne dejavnosti in tudi v športno-rekreacijski dejavnosti. V te aktivnosti se je vključevalo 124 občanov. Obširen program za delo v naslednjih štirih letih je zasnovan predvsem z enim skupnim ciljem: vse občane, ki so popolnoma ah delno vidno onesposobljeni, naj bi vrnili v njihovo okolje kot aktivne člane skupnosti. Za uresničitev programa se bo moralo v prvi vrsti prizadevati novo vodstvo, ki so ga izvolili na zboru, predseduje pa mu Jakob Furlan. Ob tej priložnosti so pripraviti tudi krajši kulturni program v počastitev dneva republike in 35-let-nice delovanja organizacije. DECEMBRA NE BO DAVKA NOVO MESTO - Zal gre samo za ukinitev 0,5 odstotnega davka iz osebnega dohodka delavcev za mesec december. Tak sklep je sprejel zbor združenega dela novomeške občinske skupščine 23. novembra, in to predvsem zato, ker so menih, da bodo prihodki občinskega proračuna višji, kot bi smeh biti do konca letošnjega leta. Za en mesec ukinjeni 0,5 odstotni davek pomeni nekaj več možnosti za osebne dohodke, ne pa upanja, da v prihodnjem letu te obremenitve ne bo. EETRTK0V INTERVJU T Nadpoprečni Zares pomagal bi le dež { Kritične razmere pri oskrbi z vodo NOVO MESTO - Velik del letošnjega leta so pri oskrbi z vodo vehke težave tudi v posameznih predelih novomeške občine. Kakšen je sedanji položaj, je povedal Darko Kastelic, vodja sektorja vodooskrbe v Komunah Novo mesto. „Komunala pokriva z vodo-oskrbo zelo veliko območje, skoraj celo novomeško občino. Štiri petine ali 45 tisoč prebivalcev se oskrbuje z vodo izjavnega vodovoda, s katerim upravljamo mi", 3,6 odstotka ah okrog 2 tisoč prebivalcev iz lokalnih oz. vaških vodovodov, ki so večinoma v slabem stanju ter s sanitarno in drugače oporečno vodo, ostati, predvsem v višjih predelih, pa iz vodnjakov." - Kakšne so sedanje razmere? „Zaenkrat ne čuti suše okrog 30 tisoč prebivalcev občine, kr se oskrbujejo z vodo iz zajetij v Družinski vasi, Stopičah in Podturnu, vendar pa so posamezni deli teh sistemov na nitki, npr. Dolenjske Toplice. Posebno kritični so sistemi Straža, Vrhpolje, Karteljevo, Gabrje, Orehovica (tu je voda le občasno), Šentjernej pa pokrivamo s povezavo iz Novega mesta. Suhokranjski si- li v Darko Kastelic stem zaenkrat ni problematičen, seveda pa je huje v višjih predetih brez javnega vodovoda, kjer pomagajo z dobavami vode gasilci iz Žužemberka in Mirne peči. Ves čas suše je problematičen sistem v Žalovičah, ki je ločen od šmarješkega, Škocjan je obremenjen do skrajne meje, Brusnice so zaenkrat v redu, Jugorje je že nepokrito, na nitki so sistemi Hrastje, Orehovica in še posebno Vrhpolje, ki ima veliko odjemalcev. Tu je padel dotok vode od normalnih 2 litrov na vsega 0,6 litra v sekundi. Tudi na drugih zajetjih beležimo precejšen padec dotoka. Na vseh sistemih skušamo sproti odpravljati vse okvare, da bi bila izguba vode čim manjša. Kjer so problemi, izmenično izključujemo posamezne dele sistemov, saj hočemo zagotoviti vodo vsem odjemalcem vsaj občasno. Večji problemi so v vaseh, kjer ni vodovoda ne studencev, pa slabe cestne povezave za dovoz, npr. podgorjanske vasi. Že od 7. novembra je naša 6-kubična cisterna na cesti od 16 do 18 ur dnevno. Menimo, da dostavi toliko vode tudi Zavod za požarno varnost, v Suhi krajini pa s prečrpavanjem, kot že rečeno, pomagajo še domači gasilci. Toda naročil je iz dneva v dan več, čakalna doba na dovoz je že 3 dni." — Položaj lahko popravi le dež ... ' „Seveda dež, vendar bi moralo vsaj en teden zmerno deževati, da bi se stanje popravilo. A zgleda, da bo le še hujše, saj je še naprej napovedana suša. Mi se na to pripravljamo, delamo, kolikor moremo, seveda pa je povsod potrebno skrajno varčevanje." Z. L.-D. Tričetrtletni poslovni rezultati novomeškega gospodarstva kažejo na ponoven vidnejši vzpon NOVO MESTO - V devetih mesecih letošnjega leta je novomeško gospodarstvo izkazalo 60-od-stotno rast celotnega prihodka, kar je za 19 odst. boljšrrezultat, kot je bil dosežen v slovenskem poprečju. Na tuja tržišča je bilo prodanega za 6,9 milijard dinarjev blaga, kar pomeni 65-odstotno uresničenje letnega plana. Zelo lepi poslovni uspehi novomeškega gospodarstva^ se ne odčitu-jejo le v nadpoprečnem porastu celotnega prihodka, marveč tudi v porastu dohodka za 72 odst. in čistega dohodka za 37 odst., kar pri obeh postavkah tudi pomeni znatno več, kot so uspeh doseči v mnogih slovenskih občinah. Izboljšali so se _tudi kazalci uspešnosti. Razveseljiv je tudi padec izgub. Ob koncu tričetrtletja so znašale vsega 526 milijonov dinatjev in so domala trikrat manjše, kot so bile v enakem času lani. Lep uspeh so imeti tudi izvozniki, saj se je izvoz letos že povečal za 22 odst., kar 87 odst. celotnega izvoza v znesku 6,9 milijarde dinarjev pa je šlo na konvertibilno tržišče. Uvoz pa je znašal 7,2 milijarde dinarjev. Lepo občinsko bilanco pa kljub vsemu kazi nekaj številk, ki pričajo, da ni vse zlato, kar se sveti. Tako so v združenem delu v letošnjih devetih mesecih razporediti za tako imenovane „druge namene" 73 odst. več kot v enakem času lani. Kar 60 odst. teh sredstev predstavljajo obresti za razne kredite, ki so letos enkrat večje, kot so bile lani. Levji delež teh obresti je plačala IMV, sledi pa tovarna Krka. Doseženi rezultati in resolucijska določila bi dovoljevala porabiti za osebne dohodke 32,5 odst. razporejenih sredstev, porabljenih v te namene pa je bilo le 31 odst. To pomeni, da se je občina držala republiškega dogovora, med posamezniki v združenem delu pa so razlike. R. BAČER Da bi se vozii kot ljudje V en glas kritiziramo prevoze na delo, pri Gorjancih pa trdijo, da vsega niso sami krivi — Premalo je avtobusov, vozila so stara NOVO MESTO — V novomeški občini je potniški promet očitno ena najbolj bolečih točk za prebivalstvo, da pa se kljub nenehnim kritikam delavci ne morejo prevažati v javnih avtobusih kot ljudje, je krivo zlasti to, da se o prevozih dogovaijajo predvsem tisti, ki se vozijo z osebnimi avtomobili. bolj mrzlih dneh ne zadene, ker seje to zgodilo zaradi slabe kvalitete nafte. Zmrznila je v vozilih že pri 6 Zlepa nobena problematika v občinskih klopeh ne doživi toliko razprav in take zagretosti kot prav potniški promet. Ko je bilo poročilo o urejenosti potniškega prometa v novomeški občini v obravnavi na zasedanju zbora združenega dela konec novembra, so se oglasile delegacije Laboda, Krke, Pionirja, Ljubljanske banke, Novolesa, Kmetijske zadruge Krka, Novoteksa, in z navedbo konkretnih primerov dokazovale nemogoče razmere pri prevozili. Nekateri so dati tudi predloge, kako bi zlasti prevažanje ljudi na delo in domov lahko bolje urediti. Na te obtožbe so navzoči predstavniki prevoznega podjetja Gorjanci odgovoriti, češ da jih krivda za zamude in opuščene prevoze v naj- manjkajočih voznih redih na postajališčih in voznih tabel z označbo smeri vožnje na avtobusih. Zagotoviti so, da bosta prav ti dve pomanjkljivosti še isti dan odpravljeni. Poročilo o urejenosti potniškega prometa v občini bo še do 23. januarja v javni razpravi. R. BACER stopinjah pod ničlo. Tudi na črpalki na najbolj kritični ponedeljek tega goriva niso mogli točiti, ker je zamrznilo. Pač pa so se prevozniki ..posipati s pepelom" glede kritik o Štiriletna »inventura” fronte SZDL prisotna na vseh področjih dela in življenja v metliški občini — Predsednik ponovno Jože Gerkšič sekretar na Toni Krašovec Tako obsežno poročilo kot široka razprava sta pokazala, kako pomembno delo na tako rekoč vseh področjih življenja in dela v metliški občini je v zadnjem štiriletnem obdobju opravila občinska organizacija Socialistične zveze, njeni organi in frontni deli. pravočasnih povratnih informacij, da gredo odločitve večkrat mimo delegatskih skupščin in podobno. Posebej so poudariti, daje stabilizacijsko obnašanje in varčevanje v metliški občini Že dolgoletna praksa, saj je stopnja razvoja te majhne občine v glavnem rezultat naslanjanja na lastne sile. V prejšnjih letih je razvoj občine v veliki meri sionel na visoki zavesti in odrekanju zaposlenih, precejšen del gre tudi na račun vseskozi zelo nizkih osebnih dohodkov. „Sedaj pa že močno zaostajamo za drugimi, ki so se hitreje razvijati tudi na račun solidarnosti in ugodnejših pogojev pri vlaganju razvitejših, kar smo mi vedno pogrešali in biti pri tem zapostavljeni. Če hočemo spremeniti strukturo proizvodnje in zagotoviti večji dohodek in višjo življenjsko raven delavcev in občanov, je nujno potrebna večja solidarnostna pomoč in odgovor- Hkrati pa so tako v poročilu kot v razpravi na nedavni programsko-votilni konferenci občinske organizacije SZDL opozorili tudi na pomanjkljivosti pri svojem delu. Na koncu so izvolili nove člane občinske konference, njeno vodstvo ter oreane konference. Konferenca šteje 35 članov, za predsednika so ponovno izvoliti Jožeta Gerkšiča, za sekretarja pa'Tonija Krašovca. Tako kot že večkrat so tudi v ročilu o štiriletnem delu opozori-da se pri razvoju političnega sistema in socialističnega. samoupravljanja pogosto srečujejo s slabostmi in tudi nepravilnostmi, da odločitve še vedno večkrat v posameznih okoljih sprejemajo mimo samoupravne baze, da se delegacije ne sestajajo redno in pravočasno, da družbenopolitične organizacije ne sodelujejo dovolj pri nastajanju in sprejemanju odločitev, 'i ' ;st-ska baza ne dobiva zadovoljivih in r nost širše družbene skupnosti za enakomernejši razvoj," je bilo med drugim rečeno. A. BARTELJ PLEVEL NAMESTO ŠOLSKEGA POSTAJALIŠČA METLIKA - Od 730 otrok, kolikor jih hodi v metliško osnovno šolo, se jih 270 vozi; za vozače je organiziranih kar sedem avtobusnih linij. Zato si šola že dalje časa prizadeva, da bi na najprimernejšem kraju pod šolo urediti šolsko avtobusno postajališče, saj bi bila tako varnost otrok veliko večja kot sedaj, ko se pripeljejo in odpeljejo iz središča mesta, (kjer je povsem neustrezna avtobusna „postaja“. Pred leti je bilo šolsko postajališče že obljubljeno, in sicer na tedanjem šolskem vrtu, kjer naj bi urediti še parkirišče za interesne skupnosti in kulturni dom. Iz vsega tega pa ni bilo nič, V»;a je morala vrt opustit- in sedaj tam že več let raste plevel. ,, ULTIMAT" DINOSU NOVO MESTO - Ker se občani in delovne organizacije pritožujejo, da je organizirano zbiranje sekundarnih surovin onemogočeno tudi zato, ker Dinos na podeželju redno ne odkupuje tega blaga, je občinska skupščina sklenila tej delovni organizaciji postaviti neke vrste ultimat. Če ne bo odkupne postaje organizirala še v Straži in Žužemberku, bodo tako možnost ponuditi konkurenci od drugod, predvsem podjetju Surovina iz Maribora, ki je svojčas že kazalo zanimanje. ■ BETINI JUBILANTI DELA -V okviru slovesnosti ob prazniku metliške občine je Beti, največja delovna organizacija v tej belokranjski občini, pripravila slovesnost za svoje jubilante ob 10-, 20- in 30-letnici dela; vseh je bilo 121. Na sliki: glavni direktor Beti Miroslav Štimae čestita jubilaiitki. (Foto' A Barteij) REPUBLIŠKO PRIZNANJE KRVODAJALCU PAVLIHI ČRNOMELJ - Črnomaljski občinski odbor Rdečega križa je konec novembra pripravil občinsko proslavo ob 30. obletnici krvodajalstva na Slovenskem. Črnomaljski Rdeči križ šteje 2.000 aktivnih krvodajalcev, vsako leto pa pripravi 5 krvodajalskih akcij, od tega 4 za potrebe novomeške splošne bolnišnice ter eno za transfuzijski zavod. Prav tako vsako leto podeli priznanja posameznikom, ki so petkrat ati večkrat darovali kri, ter krajevnim odborom RK. Na nedavni slovesnosti je prejel za 50-krat darovano kri republiško priznanje Anton Pavliha, poleg tega pa za zasluge v krvodajalstvu 11 delovnih organizacij plakete in priznanja, 43 aktivistov RK pa priznanja z značko. MED NOVIMI FUNKCIONARJI NE BO KMETOV ČRNOMELJ - Med 164 na novo predlaganimi sekretarji osnovnih organizacij ZK v črnomaljski občini in njihovimi namestniki je dve tretjini takšnih, ki bodo to funkcijo opravljati prvič, tretjina je žensk, mladinec pa je vsak peti. Neposrednih proizvajalcev je dve petini, v vodstva osnovnih organizacij pa ni predlagan noben kmet. Razlog za to je v tem, da števila kmetov v ZK že dlje časa niso povečati, sedanji kmetje komunisti pa so večinoma starejši in bolehni. Kar tri četrtine vseh predlaganih funkcionarjev je končalo različne oblike idejnopolitičnega usposabljanja. ■ ...................... S Novomeška kronika VEČINOMA NA PROSTEM ' Na območju, novomeške občine j*: 167 registriranih postajališč javne# potniškega prometa z avtobusi, P° predpisih urejenih zunaj cestišča P* jih je samo 29. Samo 15 avtobuse® postajališč ima pokrito čakatišce Ze ta podatek kaže na razmere,® jih vsak dan na lastni koži obču0 nad dvajset tisoč zaposlenih in šolal' jev. . DRAŽJA LASTNA PARKIRIŠČA - Z novim letom naj bi bile' mestu in ostalih večjih naseljih v® reda pri parkiranju vozil, kar doloea nedavno sprejeti občinski odlet1 Med drugim se povečujejo tudi rte* katere pristojbine v zvezi s pa1-kiranjem, najbolj pa taksa za lastna parkirišča, kijih imajo delovne org8' nizacije. PRESELJENA Š9L& - Sred# šola za gostinstvo in turizem se t konec novembra preselila z Društv* nega trga v poslopje bivše vajeni® šole v Utici talcev. Selitev, ki je bj® predvidena že v lanskem šolske® letu, se je zdaj vendarle uresniči LETNE KONFERENCE UPOKOJENCEV NOVO MESTO - Društvo ' fi kojencev iz Novega mesta obve» • člane, da bodo letne konference r naslednjem razporedu: za sekte Bršljin 13. decembra ob 16. n® učilnici ŽTO - kurilnica, za sekte Drska - Šmihel 15. decembra e 17. uri v bloku na Segovi 9, in 7 sektor mesto 20. decembra ob uri v klubu upokojencev. Vabljetj^ KRALJEVSKA REZIDENCA V SKLADIŠČU NOVO MESTO - V prizadevanju, da bi ob koncu sezo dobavili svojim kupcem čirm>ei izdelkov, so pljunili v roke delavci tozda Labod v LoČtjj Ko je tajnica zbirala imena & tih prostovoljcev, ki bodo £ prosto soboto pomagali v skr dišču, so se v petčlanski effl. slučajno znašla imena, ki si V« v starih časih in pravljicah pretirano mazala rok: Kralj, & sar, Princ, Knez in še en KN*\ J V času od 17. do 23. noveffl^j 1983 so v novomeški porodnis®1^ rodile: .Julijana Soštar iz Sedm* Urško, Slavka Krakovv ih Gornje? Gradišča - Nino, Ivanka 2^gofC . Dolnjega Maharovca — Tjašo, Sl* ca Veselič iz Vrhovcev - M*t*r Antonija Brine z Otoka - Kau -Alojzija Lokar iz Češnjeveka Aleša, Kristina Božič iz Kobil Jerneja, Mujesira Mehtič iz Črno® lja - Emadina, Irena Vtič iz B?*^j vice — Natašo, Zvonka Jamnik J Pristave — Urško, Anica Katuni®^ PllKnioroarr _ \Jnr1/n Bubnjarcev - Marka,Terezija J®"^ iz Iglenika - Jasmino, Milena L*®« iz Straže - Dijano, Nada Pečava* . Črnomlja - Marka, Marjeta Sp0*., iz Gornje Straže - Petro, Gj*j. Hozner iz Črnomlja - Mateja, ™ i'a Barbič iz Gornjega Maharovc*.. Iranko, Anka Vuljanič iz Podbre® - Manuelo, Jožica Luzar iz Go®l Brezovice - Miha, Mija Benedi&v „ Čateža - Tjašo, Jelka • Mihelj ^ Vrtače - Matejo, Milena Simon* ^ iz Orešja - Adrijano, Anica Vr*® čar iz Slamne vasi - Jožeta Nevenka Smuk iz Mlake - dekb^' IZ NOVEGA MESTA: Mojca & pančič iz Bršljina 11 - Tatja®,' Bratislava Cvetkovič iz Levstikov* < - Saša, Mojca Djaip iz Levstikov* - dečka, in Zlata Strahan iz BršlJ1® 53 - Bernardo. Čestitamo! Sprehod po Metliki Ki te f /f METLIŠKE GOSTILNE doživi jo ob nedeljskih popoldnevih pr®; naval na cigarete. Takrat nami^ zdomci, ki se vračajo na delo Nemčijo, kupujejo cigarete v sumu. vo velikih količinah. Nekateri i® stijo, da gre za prekupčevanje ® nočejo prodati pretiranih količ®j drugim pa je vseeno. Ustrežejo P* željam in se ne zanimajo, če je ® možno na teden pokaditi sto, dveS® ati celo tristo škatlic cigaret. K uspešnosti delovanja, predlagajo brežiški komunisti. Nekateri pa bi raje videli, ako bi vse ostalo po starem, saj se bojijo ocene »neuspešno", ki bi pomenila, da morajo z aro tirati na nižje ... \l BR€ŽIŠK€f..£T P0R0DNI$NIC£ * , V času od 18. novembra do 2. decembra 1983 so v brežiški porodnišnici rodile: Danica Cimski iz Ornika - Andrejo, Branka Račič iz Čerine - Martino, Sunčana Slaga iz Klanjca - Maria, Zdenka Gabriša iz Nedjelje - Vedrana, Nada Šoštarič iz Drenja - Petro, Andela Oslakovič iz Male Jazbine - Milana, Zvezdana Berstovšek iz Črnca - Aleša, Marjana Grubič iz Brežic - Damjana, Burda Šepetave iz Gregovc - Jano, Slavka Barbič z Bregov - Boruta, Nevenka Ratešič z Nedeljskega brega - Daria, Marija Sršen s Stojan-skega vrha - Stanislava, Dragica Otmačič iz Giznika - Timoslava, Irma Babič iz Krškega — dečka, Nedeljka Liščič iz Zdencev - Daliborja, Vera Štrucl iz Krškega -Majo, Milena Ilič iz Piršenbrega -Majo, Dragica Kolar iz Kraljevca -Maijana, Renata Zevnik iz Čateža -Lucijo, Marija Kelher iz Mosteca 7 AnaMarijo, Gordana Čemer iz Brd. Križa - Željko, Mirjana Božič iz Dobove - Tadejo, Anica Kordič iz Samobora - Nikola, Branka Lenič iz Leskovca - Tomaža, Viktorija Kolar iz Kremena - Marino, Marjana Debelak iz Hrastja - Martino, Olga Zakovski iz Šenkovca - Natalijo, Terezija Mavsar iz Ceste - Terezijo, Darja Žnidaršič iz Sevnice -Andreja, Marija Levičar iz Krškega - Bošjana. Čestitamo!!! Krške novice -"'rt IZVOZNIKOM NAJBOLJŠE »OROŽJE" - Izvoznikom je treba dati najboljše orožje, kot jurišnemu bataljonu v brigadi," je dejal direktor Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Silvo Gorenc na nedavnem posvetu izvoznikov Posavja-Največji izvozniki bi potemtakem morali biti najbolje opremljeni z osnovnimi in obratnimi sredstvi, s surovinami in repromaterialom. ZAKAJ NE UGOTAVLJAJO VZROKOV NESKLEPČNOSTI? 7 Po nekaterih skupščinah sisov, ki celo večkrat niso bile sklepčne, se odgovornim sploh ni zdelo vredno proučiti vzrokov odsotnosti nekaterih delegatov, ki že očitno bojkotirajo seje. Morda pa čaka še več dela delegacije, ki so delegirale tako neodgovorne delegate, le več spodbud in informacij morajo dobiti od strokovnih služb sisov. V nasprotnem bodo »pozabili" na svoje dolžnosti še resni delegati GLUHA UŠESA - Skupnost stanovalcev v bloku na Cesti 4. julija 64 je že pred dvema letoma prosila komunalno skupnost, da bi jih pri napeljavi cevovoda za bližnje bloke priključila na to kuijavo na trdo gorivo. Ni znano, zakaj skupnost niti odgovori ne, zakaj ne bi krajanom omogočili cenejše ogrevanje ... Sevniški paberki SERENADNI VEČER - V soboto bo v gasilskem domu prijeten glasbeni večer. Celjani, prof. Bogomil Čehovin s čelom, sopranistka Margit Juergensen Čehovin (vrsto let sta delovala v Ženevi) in pianist Ciril Jagrič, gostujejo z izbranimi serenadami. Prireditev se bo začela ob 18. uri. TEŽAVE Z VODO - Najbolj jezni v višje ležečih stanovanjih v Sevnici ne verjamejo, daje bil dežek pred dnevom republike tisti, ki naj bi napolnil vodovodne cevi, kot zatrjujejo vodovodarji. Poglavitno je bilo, da je bila voda za praznike in tudi potem. Gasilska cisterna je z vodo pomagala krajanom na Lazah, Drožanju in še kje. VNETI ZA »SMUCARIJO" -Sevničani niso manjkali na kranjskogorskem slalomu, kajpak med gledalci. Integral pa prireja prevoz smučarjev za vse Posavce z avtobusom na Roglo in Kope za konec tedna. Uspel je tudi nedavni smučarski sejem. Kako tudi ne, ob dragi smučarski opremi je bilo več kupcev kot prodajalcev, sicer pa so nekateri kar preprosto menjavali. kultura in izobra- ževanje Dom kulture ali kulturni center? Skupščina kulturne skupnosti za ustanovitev nove delovne organizacije Dom kulture, izvršni svet pa za ustanovitev kulturnega centra z delovnimi enotami — Nujna ločnica med Domom kulture in ZKO____________________________________ NOVO MESTO - Tu se vsi strinjajo, daje na neki način potrebno razrešiti statusno vprašanje Doma kulture, in če drugega ne, vsaj potegniti ločnico med domom in ZKO. Zadeva, ki se vleče tako rekoč že od ukinitve Zavoda za kulturno dejavnost, je postala še posebej aktualna po prenovi Doma kulture in otvoritvi na začetku te sezone. V razpravah v kulturnih in drugih krogih ter na najrazličnejših ravneh so poudarjali, da mora biti poslanstvo Doma kulture poslej bistveno drugačno; dom naj bi ne bil poslej samo osrednje kulturno žarišče v občini in nikakor ne samo prireditelj, ampak bi morala priti bolj do izraza njegova vzgojno-izobraževalna funkcija. Izoblikovalo se je mnenje, da bi dom tako vlogo lahko uspešno opravljal, če bi se izoblikoval kot nova kulturna delovna organizacija. Zato so v okviru občinske kulturne skupnosti pripravili tako unenovani elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti ustano-wtve take organizacije. Zlagoma so napisali tudi druge potrebne dokumente, med katerimi je še posebej pomemben vsebinski program Doma kulture kot nove kulturne organizacije, vse skupaj pa Predložili za razpravo na novembrski seji obeh zborov skupščine občinske kulturne skupnosti. Za skupščino, kije bila 22. novembra v "tali dvorani Doma kulture, so Pi?, tega Pripravili tudi osnutek sklepa o ustanovitvi nove kulturne organizacije. Razprava o Domu kulture kot n°vi kulturni organizaciji se je naposled iztekla, kakor so si pri-Pravtjalci gradiva in sklicatelji seje najmanj želeli. Resje, da so delegati načelno soglašali s predlagano organiziranostjo Doma kulture, da se je za tako organiziranost zavzela komisija za kulturo pri občinskih sindikatih, še prej svet za kulturo pri SZDL, in da so se za ustanovitev izrekli tudi predsedniki kulturnih društev, čeprav s pripombo, naj bi Dom kulture ne postal mali Cankarjev dom in tudi ne šel po poti ukinjenega Zavoda za kulturo; toda do preokreta je prišlo, ko so delegati slišali, kaj meni o organiziranosti kulture občinski izvršni svet. Po stališču izvršnega sveta, ki ga je na skupščini kulturne skupnosti obrazložil Jože Blažič, naj bi v Novem mestu ne ustanavljali nove kulturne delovne organizacije, marveč Dom kulture spravili pod streho kulturnega centra. Po predlogu izvršnega sveta naj bi se v kulturni center združili Dolenjski muzej, Studijska knjižnica Mirana Jarca in Dom kulture ter iz samostojnih delovnih organizacij postali delovne enote. Izvršni svet meni, da bi na ta način dosegli tisto racionalizacijo dela in poslovanja v kulturi, ki jo že dolgo pričakujejo in ki je neobhodna še zlasti v sedanjih stabilizacijskih časih. Ob tem je treba povedati, da predlog izvršnega sveta ni nov, saj je o povezovanju novomeških kulturnih ustanov oziroma o združevanju v center tekla beseda že pred leti, a se je vse ustavilo pri besedovanju. Kaže, da bo treba na piko na ,4“ pri tej zadevi počakati, razvijala pa se bo v duhu sestanka funkcionarjev kulturne skupnosti s predstavniki izvršnega sveta. Sklep o tem sestanku, na katerem naj bi razrešili „spoma vprašanja", je skupščina sprejela malce nejevoljna. Sestanek pa naj bi opravili do konca minulega leta. I. ZORAN Krško »Sonce v predalu” Mejnik v delovanju literarnega kluba v Krškem, ki se bo na sobotni prireditvi poimenoval po pisatelju Benu Zupančiču — Poslej manj mrtvila? Nove strani domače zgodovine Nova Stampoharjeva knjiga, ki so jo izdali sindikati in so jo minulo soboto predstavili v D°lenjskem muzeju, pomeni pomemben prispevek k proučevanju naorednega -___________družbenopolitičnega gibanja na Dolenjskem v predvojnih letih______ NOVO MESTO — 3. decembra je minilo petdeset let, od kar so o»vili novomeško podružnico delavske telovadne in kulturne zveze pohoda. Oživljenje se je začelo z rednim občnim zborom Podružnice, ki so ga opravili v bivši Fabjanovi gostilni oziroma ašnjem Trdinovem hramu v Dilančevi ulici. Na spominski ..’ k* j° je dal vzidati občinski sindikalni svet in sojo slovesno Pokrili minulo soboto dopoldne, na dan obletnice oživitve, piše, da Je podružnica delovala do 2. marca 1935, ko jo je takratni protiljudski režim zaradi prevlade komunistov v njej prepovedal. nhof6- odkritjem spominskega Knjiga je v celoti domače delo, Nod a 80 V ma^ dvoran* oddelka napisana je bila v dobrem letu izpod Dolenjskega muzeja predstavili °ovo knjižno delo o revolucionarni Preteklosti na Dolenjskem izpod peresa zgodovinarja in publicista Antona Stampohaija, kustosa v Dolenjskem muzeju. Okoli 190 strani obsegajoča knjiga, ki jo je avtor napisal na pobudo komisije za tradicije de-avskega gibanja pri novomeških sin-ikatih, izdal pa jo je občinski sindikalni svet z gmotno pomočjo številnih mecenov, je sestavljena iz T. delov. V prvem pod naslovom > Aro no loški pregled naprednega po-i nega gibanja na območju občin t-rnomelj, Metlika, Novo mesto in lrebnje v letih 1931 - 1941“ je na atko obdelanih nad 600 pomemb-do8°dkov in pojavov, med-, drugi del z naslovom „Delav-telovadna in kulturna zveza Svo-a’ P°dxužnica v Novem mestu" peresa domačega človeka in tudi natisnjena je bila v domači tiskarni (v DITQ. Nataša Petrov, upravnica Studijske knjižnice Mirana Jarca, je dejala, da je zaradi tega še bolj dragocena in da bo častno mesto zavzela tudi v tovrstni bibliografiji. Bržčas tudi naklada 3.000 izvodov ni previsoka, saj gre navsezadnje za delo, ki ne bo rabilo samo nadaljnjim raziskovalcem in proučevalcem, marveč bi ga moral imeti na svoji knjižni polici vsak, v katerem bije vsaj malo narodne zavednosti. Zagotovo pa je tako delo namenjeno tudi mladini, ki naj bi se poslej še bolj oplajala z dobrimi izkušnjami in zgledi iz ravnanj starejših generacij. IZ. V znamenju razstav Pred dnevom republike odprli likovne razstave v Novem mestu. Dolenjskih Toplicah in Kočevju Ob predstavitvi knjige je . krajši kulturni program, na erem so navzoči prisluhnili Pesmim dveh pri Pionirju zaposlenih pesnikov: pesmi Rudija Robiča iz njegove zbirke Pesini“ je recitirala Ire-Vide, medtem ko je Anton andovec sam Prebral nekaj svojih pesni. Za glasbeni del Prireditve je poskrbela Glasbena sola Marjana Kozine. opisuje delovanje te organizacije od Ustanovitve leta 1927 v Muellerjevi gostilni v Bršjjinu prek zamrtja in Ponovne oživitve pred petdesetimi leti do oblastne prepovedi. Pisec je knjigo sam označil kot Pomembno delo, tembolj, ker vsebina presega občinske meje, saj poskusa biti publikacija začetek regional-nega zgodovinopisja. Janko Goleš, Predsednik občinskega sindikalnega sveta, je navedel, da so se za razširi-tev kronološkega pregleda na ostale občine dolenjske regije odločili kasneje, ko je raziskovanje revolu-aonarne in napredne politične preteklosti privedlo do zaključka, da bi pil pregled brez vključitve dogodkov ju pojavov v sosednjih občinah dokaj okrnjen in manj prepričljiv. Do-dal je, da čaka zgodovinarje in raziskovalce na tem področju Še veliko dela, hkrati pa ugotovil, da Prihajajo za to delo boljši časi. Omenil je, da daje tudi skiad Krkinih nagrad možnost mladim, da se Preizkusijo pri raziskovalnih nalogah iz revolucionarne preteklosti na Dolenjskem. DOLENJSKA - Pred letošnjim dnevom republike so odprli več likovnih razstav. Pripravili so jih ob raznih priložnostih, nekatere samo za nekaj dni, tako da so se že iztekle. Poglejmo na kratko, kdo razstavlja in kje! V avli Krkine upravne stavbe v Ločni oziroma v Novem mestu je od četrtka, 24. novembra, na ogled razstava male plastike Sonje Tavčar -Skabeme, akademske kiparke iz Ljubljane. V Novem mestu so dan kasneje odprli likovni razstavi v dveh delovnih organizacijah. V novih prostorih tozda Tiskarna (DITC) na Ragovski cesti je cikel svojih slik razstavil Janko Orač, grafik v tem kolektivu. V novi Novoteksovi menzi v Bršljinu pa je več svojih likovnih stvaritev obesil Miran Hočevar, nekdanji član kolektiva novomeških tekstilcev. Na otvoritvi je med drugim nastopil moški pevski zbor iz Stopič. Isti dan - v petek, 25. novembra - so odprli še dve razstavi. V zdravilišču v Dolenjskih Toplicah je od tega dne dalje na ogled 35 oljnih slik Viktorja Goričana, v Zagrebu bivajočega akademskega slikarja iz Leskovca pri Ptuju. Gre pretežno za krajinske motive, ki jih je avtor ..nabral" na likovnih popotovanjih po Sloveniji in drugih predelih Jugoslavije, med njimi pa so seveda tudi portreti. Med razstavljenimi deli je več slik z motivi kočevske in ribniške pokrajine. Goričan seje namreč „AKADEMIKI“ V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Minuli petek je v novomeškem Domu kulture gostoval Akademski pevski zbor „Tone Tomšič" iz Ljubljane. Nastopil je dvakrat, popoldne in zvečer. Obiskovalci so lahko prisluhnili tradicionalno dobremu programu zborovske glasbe, ki jo goji omenjeni zbor. udeležil več likovnih kolonij, ki jih zadnja leta prirejajo Ribničani. V Likovnem salonu v Kočevju pa je od petka, 25. novembra, do nedelje, 4. decembra, razstavljal slovenski medaljer in kipar Vladimir Štovi-ček iz Krškega. Občinslvu tega kraja se je nestor slovenskih likovnih umetnikov - Štoviček je že dopolnil 87 let življenja - predstavil z ustvarjalnostjo, za katero je zlasti zadnja leta dobil številna priznanja, to pa so najrazličnejše upodobitve osebnosti v plitvih reliefih, tako imenovane medalje in plakete, poleg tega pa še klasično pojmovana figuralika različne velikosti. I. Z. ŠE USTVARJALEN - Čeprav je akademski kipar in medaljer Vladimir Štoviček iz Krškega že krepko v 88. letu življenja, še ni odložil dleta. Nasprotno, mnogi spretne in mirne roke tega ne-stoija slovenskih kipaijev prav občudujejo, enako tudi njegov ustvarjalni nemir, denimo, kritik Janez Mesesnel (na posnetku na levi, v ozadju Štoviček). V zadnjih letih tudi precej razstavlja. KRŠKO - V tem posavskem mestu že več let ugotavljajo, da z obiskom kulturnih prireditev ni prave sreče, pa naj pripravijo karicoli. Ob tem vsekakor nespodbudnem dejstvu so se zamislili člani literarnega kluba in sklenili pripraviti večer, ki bi bil drugačen od dosedanjih in ki bi zadovoljil teko starejše kot mlajše obiskovalce. S tako prireditvijo bodo poskusili v soboto, 10. decembra, v Delav- Zbori prek ZKO Začele so se priprave na šentviški tabor 84 ŠENTVID PRI STIČNI - Nedavno se je sestal strokovpo-umetniški svet Tabora slovenskih pevskih zborov in postavil temeljna izhodišča za naslednji tabor, ki bo predvidoma 16. in 17. junija prihodnje leto. Svet je sklenil, da bo najtesneje sodeloval s Slovensko pevsko zvezo in ZKO Slovenije, saj se bodo morali zbori za sodelovanje na taboru po novem prijavljati prek domačih občinskih ZKO. Program prihodnjega tabora bo obsegal ljudske in narodne pesmi iz slovenskih pokrajin tostran in onstran meje. Svet je že pripravil širši izbor kakih trideset pesmi, od katerih jih bo posebna skupina odbrala deset. To bodo priredbe znanih slovenskih prirejevalcev. Poleg teh bodo zbori zapeli še nekaj skupnih pesmi s pihalnimi orkestri ter venček ljudskih oziroma družabnih viž. Svet bo ponovil razpis za odkup uglasitve taborskega motta „Pojo na ljudje". Razpis bo trajal do 1. februarja. Prijavljeni pevski zbori bodo januarja prejeli notno gradivo. MITJA GOBEC NAPOSLED TUDI V KULTURI NOVO MESTO - Občinska kulturna skupnost je naposled dobila dovoljenje za revalorizacijo vrednosti svojega letošnjega programa. Gre za okoli 8,5 milijona dinarjev. Od tega je 5,3 milijona namenila za proračun stroškov pri prenovi Doma kulture, nekaj nad 3 milijone pa razdelila svojim ^upnikom". Največ, okoli 1,270.000 dinarjev, je dobila Študijska knjižnica Mirana Jarca, ZKO so dali 970.000, ostalo pa ustanovam s področja varstva naravne in kulturne dediščine ter nekaj malega drugim. V kulturnih delovnih organizacijah bodo lahko vsaj nekoliko izboljšali tudi osebne dohodke. FOLKLORNI VEČER NOVO MESTO - Združenje folklornih skupin Slovenije je priredilo minulo soboto v novomeškem Domu kulture srečanje z ljudskmi pevci, godci in plesalci. Sodelovale so folklorne skupine „Mali vrh" iz Nemilja, „Oton Zupančič" iz Vinice, „Kres“ iz Novega mesta, iz Obreža in Sel na Koroškem ter ljudski pevci iz Dobrega polja in Bizeljskega. Na prireditvi so torej nastopile skupine, ki gojijo izročilo vsaka svojega domačega kraja. skem kulturnem domu Edvarda Kardelja. To bo večer besede, glasbe in plesa domačih avtorjev in izvajalcev, potekal pa bo pod mikavnim naslovni „Sonce v predalu". Obeta se pester program kulturne dejavnosti v krški občini. Občinstvo bo lahko prisluhnilo ljubezenskim in drugim pesmim, humorju in satiri, prvič bo na taki prireditvi nastopil moški o S tem večerom, ki bo med drugim posvečen 183-let-nici Prešernovega rojstva, želi literarni klub ne le opozoriti na možnosti lastnega delovanja v okviru drugih ustvaijalnih in poustvarjalnih zvrsti, marveč dokazati, da se da tudi z domačimi močmi pripraviti kaj, kar bi pomagalo iz tako imenovanega kulturnega mrtvila. Upajo, da prizadevanje ne bo zaman in da bo sobota tudi za literarni klub nekakšna prelomnica. To nameravajo obeležiti tudi s tem, da bodo razglasili poimenovanje tega kluba po Benu Zupančiču, slovenskem pisatelju, kulturniku in politiku. oktet iz Leskovca pod vodstvom Danila Siterja, do „besede“ bo prišla rockovska skupina iz nuklearke, ob njej bo svoje viže ubiral kantavtor Bojan Rabzelj, medtem ko bosta Stanka Macu in Janko Avsenak nastopila v točki, ki bo obsegala pesmi, glasbo in ples. Na prireditvi, ki se bo začela ob 18. uri, bo sodelovalo okoli 30 izvajalcev. Omeniti veja, da bodo na tem kulturno-zabavnem večeru člani literarnega kluba zastopani z besedili, ki bodo recitirana, igrana in peta. I. Z. SPOSOJENO TRNJE — Nismo mi v krizi, kriza je globoko v nas. (Iz Ježa) ZNIŽANA STOPNJA BREŽICE - Tukajšnja kulturna skupnost zbira svoje prihodke od 1. avgusta po stopnji 0,43 odstotka. Stopnjo so od 0,53 znižali za 0,10 odst. po julijskem usklajevanju na občinski skupščini, ko so nanavo izračunali tako imenovano maso bruto osebnih dohodkov. Znižano prispevno stopnjo bo skupščina kulturne skupnosti potrdila na jutrišnji seji, ko bo beseda tudi o spremembi denarnega načrta. S to spremembo bo kulturna skupnost pridobila okoli 179 tisočakov in jih namenila najpotrebnejšim. VEČER OB VIOLONČELU KOČEVJE — Prireditev pod tem naslovom sta tukajšnji ZKO in glasbena šola priredili 22. novembra v dvorani stare kočevske gimnazije. Nastopil je violončelist Vladimir Kovačič, profesor na srednji glasbeni šoli v Mariboru, pri klavirju pa ga je spremljala Neva Stijelja iz Zagreba. Obiskovalci so prisluhnili trem sonatam skladateljev Bacha, Beethovna in Brahmsa. „DNEVI PLESA 83“ LJUBLJANA - Od jutri do nedelje bodo v Križankah in Cankarjevem domu potekale prireditve, kijih ZKO Slovenije pripravlja pod skupnim naslovom „Dnevi plesa 83". Program obsega nastope enajstih sodobnih slovenskih plesnih skupin in skupine iz Zagreba, eksperimentalni večer, video ples, demonstracije plesnih tehnik in podobno. Pripravili so tudi okroglo mizo o problematiki plesnega šolanja pri nas. Posebna predstava bo posvečena 40-letni-ci nove Jugoslavije. DULARJEV ROMAN IZŠEL M. METLIKA — Tu živeči pesnik in pisatelj Jože Dular (na posnetku) slavi te dni izid svojega najnovejšega romana „Krka pa teče naprej". To dokaj zajetno delo, ki se snovno navezuje na Dularjev prejšnji roman , JCrka umira" in tudi na njegovo zbirko novel in črtic „Ljudje ob Krki", s katero je pred več kot štiridesetimi leti kot prozaist vstopil v slovensko literaturo, mu je izdala in natisnila Mladinska knjiga. Slišati je, da bodo eno od predstavitev knjige pripravili tudi v Novem mestu. Zamisel je več kot pohvalna, saj gre za pisatelja, kije doma iz Vavte vasi in tudi dogajanje najnovejšega romana poteka v glavnem v njegovem rojstnem kraju (v romanu je imenovan Vavtovec). NOVO MESTO - V petek, 25. novembra, je priredila Studijska knjižnica Mirana Jarca večer z Matejem Borom. V veliki čitalnici, kjer je potekalo srečanje s pesnikom, pisateljem, dramatikom in prevajalcem, se je zbralo več obiskovalcev, kot jih lahko sprejme ta prostor. Po uvodnem nagovoru prof. Nataše Petrov, upravnice študijske knjižnice, je nekaj Borovih pesmi prebrala Božena Petrov, članica gledališke skupine Kulturnega društva Dušana Jereba. Nato je o značilnostih Borovega pesniškega in pisateljskega ustvarjanja v zadnjih letih govoril literarni kritik Maijan Brezovar, sicer dramaturg ljubljanske televizije. Brezovarje svoje pripovedovanje naslonil na zadnji dve Borovi knjižni izdaji: na roman „Odlo-ženi" in na pesniško zbirko „Po-doknice tišini". Slednja je izšla letos, ko ta plodoviti slovenski književnik praznuje 704etnico svojega življenja. Ob romanu ..Odloženi" je Marjan Brezovar opozoril na nekatere stalnice, ki odlikujejo že prejšnjo Borovo prozno ustvarjalnost in jih prepoznavamo iz tako imenovanih mejnih situacij junakov zgodb, gibajočih se celo na samem robu Srečanje i Borom V novomeški študijski knjižnici tudi razstava knjižnih del Mateja Bora tragičnosti. Za ..Podoknice tišini" pa je po Brezovarjevem mnenju značilna pesniška navezava na Borov znameniti cikel „Sel je popotnik skozi atomski vek", le da so tokrat pesmi dokaj kon-templativne. Pomeni, daje Bor v njih spregovoril o svoji pesniški „poatomski dobi", ki je človeka še bolj osamila. Marsikaj zanimivega je na večer prinesel tudi sam avtor s tem, da je podrobneje govoril o razvejenosti svojega ustvarjanja in iskanja. Opozoriti kaže predvsem na dejstvo, da se Bor zelo temeljito ukvarja s slovensko zgodovino. Kot je povedal, že kako desetletje proučuje izvor Slovencev. Plod tega raziskovanja bo knjiga, ki jo bomo — po Borovi izjavi - lahko že kmalu prebirali. O plodnih obdobjih Mateja Bora govori tudi razstava, ki so jo ob tej priložnosti pripravili v spodnji avli novomeške študijske knjižnice. Na njej so na ogled številna dela, ki sestavljajo Borov opus, od zbirk, izdanih med narodnoosvobodilnim bojem, dalje. Čeprav je znano, naj vseeno zapišemo, da šteje Bor za enega najpomembnejših glasnikov našega narodnoosvobodilnega boja. I. Z. Božidar Jakac portretira Tita v bunkerju v Jajcu 1. decembra 1943 S TITOM TRIKRAT IZ OCIV OCI Na predstavitvi Jakčeve knjige „Portret Tita" 18. maja 1972 v novomeški restavraciji Breg je dr. France Stele med drugim dejal: „Nedvomno je res, da je Božidar Jakac od vseh najlegitimneje spremljal maršala Tita. Nabrala se mu je mala gora risb in skic oziroma avtentičnih likovnih opisov Titovega obraza, ki to dokazujejo. Knjiga, v kateri je zdaj precej tega objavljeno, predstavlja kar najbolj iskreno razmerje umetnika do Titove osebnosti." Udeleženci tistega slovesnega srečanja, ki so ga uradno imenovali tiskovna konferenca, so potem, ko so slišali vse o knjigi, Jakca naprosili, naj kaj več pove o srečanjih s Titom, več, kot je že sam zapisal v knjigi. In res si Jakac ni dovolil dvakrat reči. Nekoliko raznežen, ker je vse potekale v njegovi rojstni hiši, je pripovedoval (podpisanemu na magnetofonski trak): V JAJCU: Z RISALOM V ROKI PRVIČ S TITOM „2e na začetku bi rad poudaril, da se nikjer ne počutim tujca, da sem doma enako tu, v Sloveniji, kot v Bosni. Slednjo sem prvič doživel že leta 1921, ko je tam živela in se z delom v menzi lj ubij skega rudnika mučila moja ranjka mati. Za moje najpomembnejše srečanje z Bosno pa je poskrbela usoda. Naneslo je, da sem bil v najtežjih časih, sredi vojne, najbolj krute, kar jih je kdaj divjalo na svetu, poklican kot avnojski poslanec slovenskega naroda, in imel priložnost ne samo doživeti rojstvo nove Jugoslavije, ampak spoznati tudi našega legendarnega junaka. Junaka, kije izjemen v naši zgodovini in mu ni enakega pod soncem, moža, ki si je sredi najhujšega divjanja tujih hord po naši zemlji drznil ustvariti armado in ji stopiti na čelo kot samouk vojskovodja. Lahko si mislite, kakšna izjemna čast je bila zame, da sem mu lahko sedel nasproti in mu gledal v oči, njemu, ki je zrasel iz naše zemlje in nosil v sebi vse rodoljubje naših tisočletnih narodov. Ne da se povedati, kaj je pomenilo zame to, da sem ga lahko likovno študiral, si poskušal zapomniti njegovo fiziognomijo, silno velik razpon njegovega obraza, od odločnosti in ostrine do najtoplejše človečnosti. Tito je bil človek najširših razponov, v vsem izjemen, zato sem se srečanja z njim še posebej veselil. Dejstvo pa, da sem ga v Jajcu lahko portretiral, in naključje, da je tisti portret edini, ki se je ohranil iz vojne, mi je v neizmerno zadoščenje. Hkrati jemljem to tudi kot priznanje za trud, ko sem mogel svoje moči in sposobnosti še uporabiti v pravem trenutku, saj sem bil hudo zdelan od Jolge poti. Titov partizanski lik sem rešil na enega od tisoč načinov, ki so bili tedaj pač možni. Seveda je treba vedeti, da je bilo za portretiranje zelo malo časa, le nekaj kratkih, a zelo napetih ur. Kajti Ves čas sem se zavedal, da sedi pred mano v Titovi podobi človek, ki združuje v svoji glavi vse niti partizanskega vodenja in nemara prav zdaj oblikuje novo povelje." PORTRET JE INTIMEN RAZGOVOR „Lik tega človeka sem imel možnost slikati oziroma delati trikrat," je nadaljeval Jakac. „Dru-gič je bilo v Belem dvoru na Dedinju leta 1947. Takrat sem delal v skupini osmih slikarjev. Želeli so, naj ustvarjam v več tehnikah, pa sem preskakoval z olja na risbo in z risbe na visoko jedkanico. Tiste seanse nas slikarjev niso zadovoljevale. Preprosto zato, ker je bilo težko portretirati v družbi. Portret je namreč zelo intimen razgovor s človekom, ki ga portretiraš. Je psihološki — tih ali glasen - razgovor z modelom, ki stoji ali sedi pred tabo. Opraviti kaj takega v skupini ni lahko, zato tudi delo, ki, ga ustvariš v takih okoliščinah, ne more biti tisto pravo. Povrhu vsega sem jaz rmel še to smolo, da sem prvo seanso zamudil, medtem ko so nam zadnjo filmarji z reflektorji sploh onemogočili. Sicer so nam obljubili še eno srečanje, pa Tito zanj ni imel več časa. V šestdesetih letih me je generalna direkcija jugoslovanske ptt prosila, naj bi izdelal Titov portret za znamke, ki so jih nameravali izdati. Naročilo sem dobil, ko sem po operaciji še ležal je vedel povedati tudi iz svoje ilegale. Dogodivščin in spominov mi je natresel toliko, da bi jih bilo za celo knjigo. Na žalost pa nisem mogel vselej poslušati tako, kot bi lbil moral, saj sem moral hkrati tudi delati. Poslušati zgodbe in se obenem osredotočiti na delo sta dve stvari, ki ne gresta najbolj skupaj, zato sem nekega trenutka Titu rekel: na bolniški postelji. Za predlogo pa so mi dali rafijo. Čeprav sem vztra- ,DRAGI PREDSEDNIK, ZAKAJ NE NAPIŠETE SPOMINOV? “ nemogočo Titovo fotografijo, jal, naj mi prineso drugo, boljšo, je nisem dobil. Zato sem bil prisiljen delati po tistem, kar sem pač imel v roki. Rekel sem, da ne bo dobro, oni pa so mi odvrnili, naj se ne kapriciram. Na srečo so kasneje le doumeli, kaj sem hotel, in tudi znamko kmalu umaknili iz prometa. Ob neki priložnosti, kasneje, ko sem že okreval, sem jim dejal, da sem pripravljen narisati Titov portret za znamko, vendar pa morajo poskrbeti, da do Tita pridem, ker da hočem portretirati le sedečega. TRETJIČ: NA BRIONIH Januarja 1966, kakega pol leta po moji nesreči, so me poklicali na Brione. Tam sem tovariša Tita srečal tretjič. Naj takoj dodam, daje bilo to srečanje zame najbolj bogato, človeško prisrčno, najbolj prijateljsko in odprto. Tita sem prvič spoznal takšnega, kot je bil med svojimi najbliž-njimi. Počutil sem se, kot da sem član Titove družine. Tako Tito kot njegova soproga sta se na moč trudila, da bi se midva z ženo imela kar najbolje. Na Brionih sem ostal tri tedne, zato sva bila s Titom včasih skupaj kar po ves dan. Seveda nisem kar naprej delal. Veliko sva se pogovarjala. Pripovedoval mi je zanimivosti iz svoje mladosti pa o svoji slovenski materi, ki jo je nadvse ljubil. Dejal je, da ga je imela tudi ona rada, čeprav je kdaj pa kdaj ušpičil kakšno mladostno. Marsikaj ,Dragi predsednik, ali ne bi bilo dobro, da bi te spomine nekoč zapisali. Bdi bi izredno dragoceni za zgodovino.’ Pa je odvrnil: Kako naj to naredim, ko pa nimam časa!’ In čez trenutek: JBom poskusil, ko bom šel v pokoj.1 Jaz pa: .Prepričan sem, da se ne boste nikoli upokojili, tega sami sebi že ne boste privoščili. Preveč delaje nad vami, preveč odgovornosti.’ Čez trenutek, dva sem pristavil: JPa povejte to, kar pripovedujete meni, vsaj v magnetofon!’ Tito pa takoj nazaj: jPa kako ja mogu da govorim u mašinu? ’ Po krajšem premolku sem spet povzel: ,Vseeno bi si želel, da bi to nekoč vendarle storili. Bila bi velika škoda, če ne bi.’ Tito je znal tako živo pripovedovati, da bi ga človek poslušal še in še. Spominjam se, da je bil dobre volje kot le malokdaj. Vseeno sem mogel takrat do pičice preštudirati njegov lik. mojem obrazu niste izpustili, gube pa mi niso ravno v čast.’ Pri tem seje opogumljajoče nasmehnil. Pričakoval je, da mu bom odgovoril in sem res: ,Le kako naj bi katero od gub izpustil, ko p3 je bila vsaka trdo prislužena s težkimi doživetji, sem se razvnemal. ,Vse to je bogatija, lepota vašega obraza! To ni prazna lepota, ampak tista, ki je polna, pa čeprav polna največje tragičnosti-Vse to je zapisano na vašem obrazu in bodita veseli tega.’ Nekoč mi je Tito pokazal zbirko portretov državnikov in drugih visokih osebnosti iz celeg3 sveta. Pozorno sem si jih ogledal, potem P3 pripomnil: .Tovariš predsednik, takole bi rekek noben od teh nima tako močnega značaja kot vij noben obraz izrazno ni tako močan, kot je vaš;i Tito seje samo zasmejal, črhnil pa ni nobene- .NOBENE GUBE NISTE IZPUSTILI!" Portretiral sem ga iz profila in en face. Nisem mislil, da bi za znamko uporabili portret en face, a so se ga naročniki vseeno nekoliko ustrašili! Zdel se jim je prehud. Ko sva končala, je Tito rekel, da je s portreti zadovoljen, pripomnil pa je: .Nobene gube na Jakac se je globoko zamislil, potem pa si sp®* priklical v spomin tisto zasneženo novembrsko jutro leta 1943, ko so slovenski avnojci krenili3 Roga. Takole je opisal ta odhod: „Pod težo nahrbtnika sklonjen sledim po črni gazi koraku tovariša, prek skal in korenin, IA hipno dvignem pogled, pa me že začara čudovit3 pravljica zasneženega pragozda in me popolnom3 objame, da pozabim, kako težak je korak. Kot skozi biserno katedralo se pomika dolga vrsta tovarišev pred menoj na daljno neznano pot-Ogromne smreke in bukve, obsute s sanjsko belino snega, ustvarjajo- vedno nove čudežne privide. Od viharjev in strel podrta drevesa & naslanjajo ali leže vprek, in črne veje in korenine se fantastično vijejo v snežno belino, ki tone v lahno modrikasto kopreno megle. V to sanjsko tišino šepne tovariš s čela dano povelje: .Tišina!’ — .Tišina!’ — šepnem naprej. Ofenziva še ni bila popolnoma končana." I. zoraN ** f.;.' ' .. ; ' ■? -- • Božidar Jakac: TITO PRI DELU (skica), Jajce, 29. XI Pri portretiranju na Vangi - Brioni, februarja 1966 U pisma in odmevi (TELEVIZIJSKI SPORED1 y.xii. Petek 1 8.50 TV V SOLI: Koledar, Majhna Rušč*na> Odmor, Mar' rv«jx • tušema, uamor, njeg°v čas, Poročila v i i.,SMUK ^ MOŠKE, prenos iz val d Isera v , ?.MUK ZA MOŠKE, posnetek , val d Isera 7.15 POROČILA P°MAd ANSAMBLI: V PRI dobrih znancih . M0DR0 POLETJE, oddaja iz nanizanke za otroke gaobmocjaNIK uubljanske-sloSeoCilo s seje “ ZK 19 10 RISANKA m 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 SLOVENSKI MUZEJI IN GALERIJE: POSAVSKI MUZEJ BREŽICE 20.30 MODNI UTRINKI 20.35 NE PREZRITE, kulturna oddaja 20.55 ŠERIF V NEW YORKU, oddaja iz ameriške nanizanke 22.05 DNEVNIK 22.20 CHINCHERO, ameriški film. Za ta film se je režiser Dennis Hopper (ki igra tudi glavno moško vlogo) zgledoval pri vestrnih, dogaja- Svet računalnikov: Programiranje kompjuterjev - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasba v Srbiji (prenos s festivala resne glasbe) - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Unicef (prenos prireditve) - 22.05 Nočni kino: Teta Aleksandra (mehiški film) ZAGREB 1 nje°pa je postavil v perujske Ande. ' ‘‘ * * is inša “JV JV • ** • X ----------------- Igrata še Julie Adams in Sam Fuller. 17.10 Test - 17.25 Dnevnik - 17.45 Zgodbe iz Nepričave - 18.15 16.05 Video strani — 16.10 TV v šoli: Ruščina, Marin Držič in njegov čas - 17.00 Smuk za moške (posnetek iz Val d‘Isera) — 17.40 Poročila — 17.45 Zgodbe iz Nepričave - 18.15 Koledar - 18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Aktualna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Umor v Texasu (oddaja iz ameriške nadaljevanke) - 21.00 Unicef (prenos prireditve) — 22.00 Dnevnik — 22.15 Kulturni mozaik - 23.45 Poročila 10. XII. sobota 1 12.20 GLASBENI MAGAZIN: O ROCKU 13.25 SUPER VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz, Val d‘Isera 16.55 POROČILA o'S? POROČILA NITKANu' Arhar: UGANKE MED inviSJCreAN. DOBER DAN: PO oPK^VIH STOPINJAH odri.; • SMEŠNA DRUŽINA, otroke novosa^?MLJEPISNE POSEBNO-.poslednja BITKA V RAJU, ja ^ Poljudnoznanstvena odda- 11.25JJUDJE IN ZEMLJA 17.00 PARTIZAN : BOSNA, prenos košarkarske tekme 18.25 PLANET OPIC, oddaja iz ameriške nadaljevanke 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 BARAKUDA - OPERACIJA LUCIFER, ameriški film 21,35 ZRCALO TEDNA, pregled Koledar Jovana Orloviča - 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni oder (zabavnoglasbena oddaja) - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Naši olimpijci: Smučarski skakalci (dokumentarna oddaja) - 22.00 Športna sobota 22.20 Bobby Fisher vam predstavlja znane šahiste ZAGREB 1 političnih in drugih dogodkov 21.55 DOBER VEČER, zagrebška zabavnoglasbena oddaja 22.45 POROČILA 2 17.00' Otroška Retrospektiva predstava — 18.05 fovana Konjoviča: 8.50 TV v šoli: Koledar, Iz arhiva šolske TV, Poljudnoznanstveni film, Poročila - 13.25 Super veleslalom za moške (prenos iz Val dTsera) - 14.30 Sedem dni TV - 15.00 Poročila — 15.05 Koledar - 15.15 Igrani film - Partizan : Bosna (prenos košarkarske tekme) - 18.30 Prisrčno vaši (dokumentarna oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Četverica v f' ri (italijansko-ameriški film) - 2.00 Dnevnik - 22.15 Most generacij — 23.45 Poročila Nedelja ^£>RpClLA in Vf > AV, otroška matineja “J-15 MODRO POLETJE, španska otroke 10.50 FANTJE S HILL STREETA, OddaiA ;•» - :xi :___1,„ , ---j KMETIJSiv« 14.00 POROČILA 15-35 VISOK PRITISK, koprska ^bavnoglasbena oddaja 16.10 Druga ZENSKA, jugoslovanski film Gledali bomo kriminalko. Ubili so znanega ginekologa, sledi do storilca pa je malo .. . Igrajo Ljubiša Samardžič, Ivan Klemenc, Dragan Nikolič, Miloš Žutič, Dušica Žega-rac, režiserske posle pa je opravil Miki Stamenkovič. 17.25 POROČILA 17.30 NAS KRAJ: STOJNO SELO 17.45 ŠPORTNA POROČILA 18.00 RITMIČNA GIMNASTIKA, posnetek 18.40 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 19.10 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREMP 20.00 Tone Partljič: OBLAKI SO RDECl, oddaja iz ljubljanske nadaljevanke 21.15 ŠPORTNI PREGLED 21.45 ŽIVETI Z NARAVO, sarajevska dokumentarna oddaja 22.30 POROČILA 9.00 Oddaja za JLA - 15.05 Temno gledalo (ameriški film) - 17.15 ogledalo (ameriški tilm) - 1 /.to Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik — 20.00 Cas jazza - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Tom, Dick in Harriet (oddaja iz angleške nadaljevanke) 12. XII. Ponedeljek 1 9-55 VELESLALOM ZA MOŠKE, V>e5?s 1- teka iz Les Diableretsa 2;' 5 VELESLALOM ZA MOŠKE, ?/aaSt3; teka iz Les Diableretsa 16.00 POROČILA 16 05 MI SMO SMEŠNA DRUŽI- XT A OlVIHaiN-tt. LIJCV U Li\- vanke?-^^nov°sadske nadalje- 1 fi * c ** otr°ke ,6-35 MOGOČNI MIKRO: ZA- PRTA DRUŽBA, poljudnoznanstvena oddaja 17.05 VELESLALOM ZA MOŠKE, snet ek iz Les Diableretsa 8.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 POP GODBA: ROČKOVSKI SKUPINI GASTR ’RT3 AJTR *S in VIDEOSEX 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 W. G. Fischer: EGON SCHIELE, avstrijska televizijska drama 21.35 GLASBENI MAGAZIN: NO- COJ O .. LJUBITELJSTVU 22.35 DNEVNIK 17.Ž5 Dnevnik - 17.45 Zgodba o pradeklici (otroška oddaja) - 18.00 Skladatelji za otroke - 18.15 Ljudje govorijo (izobraževalna oddaja) - 18.45 Kratek film - 19.00 Športni grafikon - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Prevzetnost in pristranost (oddaja iz angleške nadaljevanke) 13 XII. torek 1 i;5^,Slal°m za moške, prenos Ššis.'a*sr1SoSKE,p..- POROČILA 16 19 kovaška PRAVLJICA •30 OD VSAKEGA RASTE DAN: ILIRSKA BISTRICA 17.05 SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Courmayeurja 18.25 POSAVSKI OBZORNIK 18.40 KRATEK FILM: KOSI 18.50 KNJIGA, kulturna oddaja 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 J. Austen: PREVZETNOST IN PRISTRANOST, oddaja iz angle- 21.55 PESEM GIBA: MENT, baletna oddaja 22.15 DNEVNIK EKSPE Ri- ške nadaljevanke 20.55 EKONOMSKA POLITIKA JUTRA JGUOSLAVIJE IN SLOVENIJE V LETU 1984, aktualna oddaja 17.25 Dnevnik — 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Glasba za mlade - 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer za tamburico (zabavnoglasbena oddaja) - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Spomeniki revolucije (dokumentarna oddaja) - 21.35 Zagrebška panorama JV V ŠOU: Koledar, Poštni [jabiralnik, Z antibiotiki proti mi-^obom, Odmor, Ne pozabi, Preži-^‘vgorah, Poročila }T35P0r°CILA TAO aCIBAN, DOBER DAN: PO COVCEVIH STOPINJAH 17.55 GLASBA ZA KITARO 18.25 CELJSKI OBZORNIK 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: RUDNIK IN NJEGOVA OKO-LICA (ameriški film) in MISLEC (indijski film) 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 19.55 KAKOR MATERINE SANJE, dokumentarna oddaja 20.25 IVA LES : JUGOSLAVIJA. prenos nogometne tekme 22.15 DNEVNIK 17.25 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 Dnevnik — 20.00 G 21.00 Igrani film Gibljive slike - l3- XII. četrtek 1 R50 TV V ŠOU: Koledar, Zimski •P°rti, Gibanje živali, Odmor, Nasvi-pnJe spomladi, MisU s svojo glavo, •uročila 7-50 ŠOLSKA TV: Blues za rdeči Planet }7 50 POROČILA 37.55 Človek in zemlja: kozorog, španska dokumentarna oddaja 18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 TEDNIK 21.05 TARČE MIKEA ANDROSA, oddaja iz ameriške nanizanke 21.55 DNEVNIK čica (posnetek predstave gledališča Marin Držič iz Dubrovnika) — 21.25 Zagrebška panorama - 21.40 Oddaja iz kulture 17.25 Dnevnik - 17.45 Trinajstletniki - 18.15 Muzeji in galerije - 18.45 Želeli ste — poglejte (poučna zabavna oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 J. Lovrič-Jadriiev: Mare Fjo- Kdo je proti sodelovanju? CMgovor na odprto pismo Radka Poliča (DL 24. nov.) Predsedstvo občinske konference SZDL Črnomelj je na seji 1. decembra 1983 obravnavalo odprto pismo tov. Radka Poliča občinski konferenci SZDL in po obravnavi sprejelo nekatera stališča, s katerimi zeli tudi prek Dolenjskega lista seznaniti širšo javnost, ker je bil izvleček iz navedenega pisma objavljen v tem časniku pod naslovom „Kdo je proti sodelovanju? “ Želimo namreč predvsem bralce Dolenjskega lista informirati o problemih, ki jih odpira tov. Polič. Celovita ocena delovanja SZDL v občini bo sicer obravnavana na programsko-volilni seji OK SZDL in tjakaj pravzaprav sodi taka razprava. Predsedstvo OK SZDL predvsem meni, da je neutemeljena trditev tov. Poliča, „da je prizadevanje za tesnejše stike kulturnih teles v obeh belokranjskih občinah zamrlo zaradi ozkosrčnega zaplotništva in pretirane zaverovanosti v svoj vrtiček pri odgovornih v obeh občinskih središčih." Dejstvo je, da je vsakemu dobronamernemu opazovalcu poznana odprtost združenega dela obeh občin, njegova povezanost v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Dokaz za to je tudi izredno hiter gospodarski razvoj v zadnjih desetih letih, ki ga prav gotovo ne bi dosegli ob zaverovanosti v svoj vrtiček". Podobno je s kulturnim sodelovanjem. Tudi med obema belokranjskima občinama. Naj navedemo le nekaj: Belokranjski muzej v Metliki, juijevanje, vinska vigred, revija ob-kolpskih pevskih zborov, srečanja folklornih skupin itd. Seveda so tudi na tem področju možne in potrebne nove ideje, pobude itd., ki jih pa, žal, v štiriletnem delu svet za kulturo pri OK SZDL, ki ga je vodil i pred-SZDL Marjan Venta Po krajši bolezni je nenadoma umrl Novomeščan Maijan Venta, gradbeni delovodja SGP Pionir. Maijan je bil eden tistih naših delavcev, ki so bistveno pripomogli k danes mogočni Pioniijevi zgradbi. Prihodnje leto bi praznoval dvajsetletnico zvestobe kolektivu. Potem ko je Venta končal šolo za gradbenega delovodjo, se je še z večjo odgovornostjo lotil dela. Srečevali smo ga na objektih, ki so bili in so še ponos našega kolektiva. Omenimo naj samo gradbišča viadukt Verd, Poreč, Lošinj, Vinodolski, Reka in Zakopani na Poljskem. Maijan Venta je imel vedno izreden posluh in razumevanje za delo na terenu, njegov značaj ga je zlahka združeval z ljudmi in sodelavci. Bil je čisti gradbinec, kot temu radi rečemo v našem žargonu. Venta si trdnega mesta ni ustvaril samo na delovnem mestu, ampak tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Nemalokrat je kot član in sindikalni voditelj povzdignil glas za boljše razmere za delo naših najbolj elementarnih proizvajalcev - zidarjev in tesarjev. Velik je tudi njegov prispevek v delu samoupravnih organov, katerih član je bil vrsto let na ravni tozda in delovne organizacije. Za njegove odločitve sta značilna trezna presoja in upoštevanje možnosti. Maijan Venta je s svojo premišljeno besedo velikokrat prispeval k najboljšim rešitvam, brez njega in njemu podobnih Pionir danes ne bi bal, kar je. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci SGP Pionir OBISKALI SMO KNJIŽNI SEJEM tov. Polič, ni dal, oziroma sestvu občinske konference niso znani. Šploh pa menimo, da še zdaleč ni glavni problem na kulturnem področju sodelovanje z občino Metlika, temveč, kako doseči množičnost v kulturnem ustvarjanju in sprejemanju kulturnih dobrin ter v razmahu kulture v najširšem pomenu. To pa je veliko težja naloga in zahteva konkretno delovanje, ne pa le besedičenje in institucionalne spremembe. Žal se v ta prizadevanja tov. Polič ni vključeval. Treba pa je še reči, da so bili v zadnjih letih ustvaijcni v občini solidni materialni temelji za delovanje kultumo-umet-niških društev, zahvaljujoč predvsem prostovoljnemu delu občanov kot tudi zbranim finančnim sredstvom v občini in izven nje. Osnovni dogovori za te aktivnosti so potekali znotraj SZDL, ki jih je tudi usmerjala. Pri tem ni bila nepomembna vloga njenih funkcionaijev, tako na krajevni kot občinski ravni. Tov. Polič se je pojavil le na kakšni otvoritvi, sicer pa se je ukvaijal z zanj bolj pomembnimi vprašanji. Glede na to da deluje v okviru OK SZDL vrsta koordinacijskih odborov, svetov, komisij, in to po oceni predsedstva dokaj uspešno, ni objektivnih razlogov za slabo delo sveta za kulturo. Sveti delujejo samostojno, sprejemajo program svojega dela in poročajo o svojem delu občinski konferenci SZDL oziroma njenemu predsedstvu, tako o uspehih kot težavah. Žal tov. Polič te svoje naloge kot predsednik sveta ni opravil, ni se ne na predsedstvo OK SZDL niti na koga dfugega v občini obrnil za pomoč (če je že ni dobil pri sekretaiju OK SZDL? ), temveč je neobjektivno informiral bralce Dolenjskega lista tik pred koncem štiriletnega mandata, ko je treba dati poročilo o delu sveta. Mogoče pa se je tov. Polič spomnil pregovora, da je napad najboljša obramba? ! Tudi če je tako, bi pričakovali od njega, da ne bi nastopal s pozicije očetovstva in da ne bo uporabljal metode etiketiranja. Toda zgodilo se je ravno to. Predsedstvo OK SZDL tudi ocenjuje, da ob doseženem razvoju samoupravne osveščenosti ljudi tako v organizacijah združenega dela kot tudi v krajevnih skupnostih ni prostora za ..vrtoglavico funkcionar-stva“, kot tudi ne bi smeli dovoliti, da lahko posamezniki poskušajo neutemeljeno razvrednotiti delo organov in nosilcev družbenih funkcij, celo z namigovanji na njihov „drago-ceni“ čas. Nismo proti javnemu ocenjevanju funkcionarjev, smo pa UREJAMO NAŠ KRAJ Učenci naše šole urejamo domači kraj. V jeseni smo pograbili parke, obrezovali vrtnice in lopatali. Štiričlanska komisija bo pregledala delo učencev in ga ocenila. Najbolj pridni bodo nagrajeni. IGORGLUŠIC OŠ Krmelj POMOČ V našem kraju je nekaj starejših žensk, med njimi tudi Ostankova, ki je bila pred nedavnim operirana. Prelopatali smo ji vrt. Bila je zelo vesela, ker smo ji priskočili na pomoč. ZVONE VIDMAR OŠ Krmelj proti temu, da se to počenja nece-foi ‘ lovito, površno, čustveno prizadeto, skratka - neodgovorno, kot je to po našem mnenju storil tov. Polič. Predsedstvo OK SZDL Črnomelj ..Čestitka” za 29. november Nesramno obnašanje predsednika KS Radoviča 29. novembra sem dobila obvestilo, da moram pomagati pri popravilu poti Radoviča -Radoši. Čeprav je bil praznik in štejem že 68 let, sem se odločila, da po svojih močeh pripomorem k lepši cesti. Mimogrede sem stopila v fastilno, ki jo vodi moj sin, in o sem s snaho popila kavico, je vstopil nedavno izvoljeni predsednik sveta krajevne skupnosti Radoviča Stanko Matekovič ter vprašal snaho, kje je mož ter ga začel vulgarno obrekovati. Nato se je obrnil še k meni rekoč: „Ti, stara, bi tudi lahko šla na pot, namesto da sediš tukaj." Z lepimi besedami sem mu hotela pojasniti, da sem namenjena tja, a me je odslovil z besedami, kot so prašiča, svinja 'ter da se z mano nima kaj pogovarjati. Pred, med in po vojni sem veliko prestala, sem tudi član ZZB NOV, pa moram sedaj, na stara leta, doživeti kaj takega. Ali sem si to res zaslužila? IVANKA RADOŠ Radoši št. 1 Metlika Odgovor na javno vprašanje Zakaj je bila proslava v Ljubljani in ne v Kočevju V sredo, 16. novembra, smo osmošolci Oš Janez Trdina iz Stopič v okviru kulturnega dne obiskali 6. slovenski knjižni sejem v ljubljanskem Cankarjevem domu. Ogledali smo si obširno razstavo novosti slovenskih založb, največjo pozornost pa so pritegnile zbirke prvih slovenskih knjig in miniaturke; stranice najmanjše knjige na svetu so merile komaj 1,4 mm. Obiskali smo tudi Prirodoslovni muzej Slovenije. ANDREJ ŠURLA OŠ Janez Trdina Stopiče V skladu z usmeritvami predsedstva republiške konference SZDL Slovenije glede proslav in obeleževanja pomembnih dogodkov v letu 1983 in na osnovi usmeritev, kijih je dalo predsedstvo skupščine ŠR Slovenije, smo se v odboru za obeležitev 40-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju dogovorili, da bomo v Sloveniji ta pomemben zgodovinski jubilej proslavili čimbolj delavno in ga obeležili na več načinov. Kot je znano, so se na osrednjo slovesnost ob 40-letnici Kočevskega zbora - ob udeležbi odposlancev slovenskega naroda - zbrali na skupno zasedanje vsi trije zbori skupščine SR Slovenije, predsedstvo SR Slovenije ter delegacije družbenopolitičnih organizacij in organov v republiki. V Ljubljani je bila ta slovesnost zategadelj, ker je bilo dopoldan istega dne delovno zasedanje vseh treh zborov skupščine SR Slovenije in ker šo bili v Cankarjevem domu najustreznejši prostori za tolikšno število udeležencev. Sicer pa je bila tudi v preteklosti ta slovesnost izmenoma v Kočevju in Ljubljani. Ob tem slavnostnem skupnem zasedanju zborov slovenske skupščine, ki ga je neposredno prenašala ljubljanska televizija, pa je bilo vendarle težišče obeleževanja jubile- ja v Kočevju. V Kočevju so tako že pred jubilejem pripravili vrsto političnih, kulturnih in športnih prireditev, na dan začetka Kočevskega zbora (1. oktobra 1983) pa so se v Kočevju zvrstila srečanja borcev IX. SNOUB (Kočevske), srečanje mladine ob 40-letnici ustanovnega kongresa Zveze slovenske mladine, sestali so se zbori občinske skupščine ob občinskem prazniku, osrednji dogodek pa je bilo tovariško srečanje borcev, mladine in občanov (udeležili so se ga tudi odposlanci Kočevskega zbora) v Kočevju. Za odbor za obeležitev 40-letnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju predsednica SILVA JEREB invalidi nič več sami Čeprav deluje šele leto in pol, je novomeško društvo invalidov doseglo vrsto uspehov — V soboto srečanje Četudi društvo invalidov iz Novega mesta deluje šele leto in pol in še nima lastnih prostorov, je že doseglo vrsto uspehov. Ob ustanovitvi je društvo štelo 15 članov, danes pa že 350. Prek občinskega sindikalnega sveta so navezali stike tudi z Iskro, IMV, Krko, Novoteksom in Labodom z namenom, da bi tudi v teh delovnih oiganizacijah še letos ustanovili aktive invalidov. Poleg tega, daje pripravilo izlete, navezalo stike s sorodnimi društvi v Sloveniji ter organiziralo predavanja o invalidski problematiki in zakonodaji, je društvo nudilo članom tudi socialno pomoč. Socialno ogroženim članom je pomagalo z denarjem, dajalo pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov, zaposlovanju in usposabljanju i ter pripravilo obiske težjih invalidov. Ena izmed zadnjih akcij društva v letošnjem letu pa je srečanje članov; to bo v soboto, 10. decembra, v Domu JLA v Novem mestu. Ob 14. uri bo otvoritev razstave ročnih del ^ članov, ob 15. uri strokovno predavanje o invalidnosti in rehabilitaciji, ob 17. uri pa bo družabno srečanje. VLADIMIR ŠKRINJAR Dl Novo mesto Pismo iz Prage Mozeljčanom pisala sestra njihovega učitelja in organizatorja vstaje Cirila Dekvala MOZELJ - Pred kratkim je izšla nova številka „Vihaijev“, glasila krajanov Mozlja pri Kočevju, ki tokrat ni tako polemična in kritična kot običajno, je pa v njej kljub temu nekaj zanimivih sestavkov. Med njimi je gotovo tudi pismo iz Prage, ki ga je kulturnemu športnemu društvu „Ciril Dekval" Mozelj poslala sestra Cirila Dekvala, Marija Nejepsova. Napisala je, da je dobila v roke „Vihaije“ in tako zvedela, da so Mozeljčani svoje KŠD poimenovali po njenemu bratu. Veseli jo, da se ga Mozeljčani na tako lep način spominjajo. Všeč so ji tudi „Viharji“, posebno še, ker so kritični in podjetni. Napisala je, da že od leta 1925 živi na Češkoslovaškem in da je njen mož Čeh. Z bratom, Cirilom Dekvalom, sta se videvala bolj poredko. Spominja pa še ga kot odkritosrčnega in dobrega človeka in ima nanj lepe spomine. J. P. TA NESRAMNI PTIC ME SPRAŠUJE ČE NISEM MORDA LEDA. foto slišal: Milan Markelj SVETU OKOLI Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. Alternativa — bolj človeška. Prvo križišče velikih rek Kitajci se pripravljajo na velik podvig: zgradili bodo 1.100 km dolg kanal — Jangce pod Huanghojem Kitajci so se lotili velikega podviga, nad katerim se bodo morda bodoči rodovi čudili, kot se zdajšnji nad velikim kitajskim zidom. Speljati namreč nameravajo vode Jangceja na severni del Kitajske, da bi tako umetno odpravili veliko naravno pomanjkljivost te ogromne dežele. Na jugu, kjer teče Jangce, je zemlja pusta in nerodovitna, na severu pa je zemlja rodovitna, vendar pa so ta območja zelo revna z vodami. Na eni strani torej obilje voda, na drugi plodna zemlja. Prek 1.100 km dolgi kanal naj bi odpravil to naravno „krivico“ in številnim milijonom kitajskih ust pripomogel do večjega kosa kruha. Namakalni in plovni kanali za Kitajce niso nič novega. Že od davnine so jih gradili, vendar se tako ambicioznega načrta še niso lotili. Novi kanal so jim pomagali načrtovati na tokijski univerzi, ki jo je osnovala OZN. Po predračunu bo gradnja kanala stala 10 milijard juanov, kar pomeni okroglih 600 milijard dinarjev. Vsekakor tudi finančno velik zalogaj. Pri gradnji bodo uporabili stari Veliki kanal, ki ga bodo poglobili in razširili, da se bo ujel z novo izkopanim. Posebnost gradnje je ^ nedvomno drzna zamisel, po kate- ri se bo kanal križal z velik0 kitajsko reko Huangho (Rumena reka). Kanal bodo skozi predor speljali pod strugo starega Huan-ghoja, ne da bi se vodovje obeh mešalo. Ker gre za velik poseg v naravno okolje, je razumljivo, da se za podvig zanimajo tudi ekologi-Skrbi jih, da ne bi Kitajci svoje plodne zemlje uničili z nenadzorO' vanim namakanjem. Podobno seje že pripetilo v nekaterih deželah sveta, kjer so plodno prst z namakanjem spremenili v slanico. Prav zaradi tega potekajo ta čas na Kitajskem obsežne raziskave podtalnic. Zaskrbljeni so tudi zdravniki. Medicinski strokovnjaki se namreč boje, da bo z namakalnimi vodami iz Jangceja prišla na sever Kitajske tudi shistozomiaza. Ta bolezen je pred 30 leti okužila,okoli 7 milijonov Kitajcev in je v južnih predelih postala endemična. Povzroča jo parazit, ki živi v vodah Jangceja, prenaša pa se s kopanjem. Zdravniki se zato upravičeno boje, da bo po kanalu na sever prišla tudi ta neželena nadloga. Seveda pa se ji je mogoče s primemo zdravstveno zaščito postaviti po robu. Navsezadnje je le več vreden kruh, ki ga bo Kitajska lahke pridelala doma za svoje neverjetno številno prebivalstvo. MiM (Vir: Nature) Zatiranje Slovencev nas boli Hud narodnosten boj z mogočnimi sovražniki - Valvasor kmalu razorodan - Nažrl seje preveč in zato mu je počilo srce - Prvi vinski sejem (Da je) namreč nam Slovencem vojevati hud narodnosten boj proti mogočnim sovražnikom, kdo ne ve, koga ne boli v dno srca to dosledno in premišljeno preziranje ter zatiranje nas Slovencev? Ena pot tozadevne rešitve je časopis: tu se budi, utrjuje in razvija narodna samozavest ter vzbuja odpor proti nasprotnikom. To je pomen in naloga časopisja. To nalogo hočejo vestno vršiti tudi zanaprej Dolenjske Novice. Ne zaničujte jih, ne vi somišljeniki, ne vi nasprotniki, ker so male: tudi mala kaplja izvotli skalo z vstrajnostjo, ali ne? (D i e E h r e) des Herzogthums Krain bode kmalu razprodan. Kedo še torej želi si enega omisliti, naj se blagovoli potruditi za njega pri knjigami in založništvu J. Krajec v Novem mestu. Naznanjamo tudi, da seje cena Valvasorja povikšala ter stane torej broš. 80 kron in lepo vezan 100 kron. (Dober jedec.) V Temešvaru je stavil neki Nik. Gajanc, da poje kilogram slanine, deset parov klobas in pet kilogramov kruha. Stavo je dobil, njegov želodec bi bil prenesel to kvantiteto, toda napel se je tako, da je pritisnil na srce, ki je vsled tega počilo, in mož je hipoma umrl. (Preteklo n e d e 1 j o) se je vršil v Metliki prvi vinski sejem, odkar so novi trtni nasadi na Belokranjskem. Na lepo odičenem vrtu gostilne pri Zlati kroni se je zbralo gotovo nad sto vinogradnikov, kateri so razstavili vino iz tamkajšnjih goric. Ob otvoritvi sejma bilo je vse živo na vrtu in mnogi obiskovalci so pokušali hodeč od mize do mize pristno kapljico. Hvalila so se vsa vina, a prvenstvo se je dalo vinu iz Vidšic in Repice. Cena vinu je bila od 40 do 50 vinarjev. Po izvršitvi poskušnje so vstajali razni govorniki. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1903) Odkar svet stoji, si je moški lastil pravico do tega, da je pametnejši od ženske. V tem ga je potrjevalo tudi očitno dejstvo, da ima večje in težje možgane pa tudi cela vrsta velikih znanstvenikov in umetnikov, ki so bili moškega spola. No, vse to je lahko na majavih nogah, če bodo potrjene ugotovitve avtorjev nedolgo tega objavljene knjige „Spol in možgani11. Knjigo sta napisali znanstvenici Jo Durden—Smith in Diane de Simone na osnovi mnogih raziskav, katerih plod je končna ugotovitev, da so ženske pametnejše od moških. Res je, da imajo manjše možgane, vendar pa so njihovi možgani bolj aktivni in sposobnejši. Ženske imajo pred moškimi to očitno prednost, da zlahka prenašajo akumulirane vednosti iz leve v desno možgansko polovico, medtem ko moški tega ne zmorejo, oziroma je prenos pri njih počasnejši. To jim omogoča hitrejše zaznavanje in dojemanje. Povejmo za nameček še to, da imajo ženske še večjo sposobnost intuitivnega spoznavanja. PASJE NAVADE - Kar tri mesece zapora sije nakopal na grbo neki Arthur Young iz Mar-tinsburga zaradi svoje čudne pasje strasti. Sodišče mu je dosodilo takšno zaporno kazen, ker je brez dovoljenja lizal noge neki ženski. Seveda je takšno početje neke vrste nasilje nad drugim, še posebno v Youngo-vem primeru, ki je vdano lizal noge poročeni ženski, medtem ko je spala s svojim možem v postelji. Kako je lizalcu uspelo priti v zakonsko spalnico, je seveda drugo vprašanje, na katerega ni odgovora v skopih vrstičkah, ki govore o tem dogodku. SAM SVOJ MOJSTER- Ker so na Švedskem zelo ostri do ljubiteljev močnih pijač in tovrstne ljubezni poskušajo pregnati tudi z zelo visokimi cenami pijač v trgovinah, se je seveda razpasla domača žganjekuha. Med eno od zadnjih racij so v Goeteborgu odkrili trgovca, ki je domače žganjekuhe in ustvarjalce alkoholnih pijač zalagal s potrebnimi surovinami. Ujeli so ga prav v trenutku, ko je nekemu odjemalcu prodal velike količine sladkorja in kvasa. Policiji je zatrdil, da si ni mogel misliti, kaj naj bi s temi surovinami kupec naredil drugega kot piškotke. ZAKAJ NE? - Šejk Mubarak Ahmed, voditelj muslimanske skupnosti v Veliki Britaniji, je veliko slišal o škandalih, v katere se podaniki Njenega veličanstva zapletajo zaradi življenja z ženo in ljubico, pa je parlamentu predlagal, da sprejme zakon o omejeni poligamiji. Strogi Britanci seveda predloga niso vzeli zares, šejk pa v tem vidi veliko nečlovečnosti. Tihe simpatije mnogih pa le uživa, seveda hkrati s strahom nič manjše množice zakonskih mož, ki se jim vrti v glavi ob misli, da bi imel doma namesto enega kar dva ljubljena zmaja. ZDAJ SE VE — Psihologinja Judith Jones je s temeljito analizo obsežne ankete ugotovila, da so krive zakonskih sporov predvsem ženske in da so v prepirih tudi precej bolj zlobne. Računalnik - nov poskusni kunec Namesto poskusnih živali služijo računalniški modeli živih organizmov pokončala na stotine milijonov živali — Imajo kaj pravic? • Znanost je Vsako leto pobijejo v laboratorijih medicinskih in drugih raziskovalnih ustanov nekaj sto milijonov živali, ki jih uporabljajo v znanstvene namene. Na desetine milijonov glodalcev, mačk, psov, opic in drugih živali konča življenje „za dobrobit človeštva in razvoj znanosti41, kot trdijo tisti, ki imajo opravka s tem. Te velike besede so na ustih raziskovalcev tudi takrat, ko na živalih preskušajo nove bojne strupe, učinke strelnih ran, bojnih plinov in različnega biološkega orožja, ko torej razvijajo tiste reči, za katere je mogoče le zanesenjaku reči, da so v dobro človeštvu. Ali je res potrebno to ubijanje v imenu znanosti? Odgovor seveda ni enostaven. Znanstveniki, ki premišljajo o lastnem početju tudi s takšnih etičnih stališč, menijo, da ubijanje in mučenje živali pri vseh poskusih res ni potrebno. Če mora biti ob življenje nekaj sto tisočev kuncev, ker na njih preskušajo nove kozmetične preparate, potem je to početje res vprašljivo in ga nikakor ne gre primerjati z uporabljanjem poskusnih živali pri poskusih ugotavljanja učinkov novih zdravil ali iskanju novih, oziroma raziskovanju bolezni, ki peste ljudi. Če je že kaj opravičljivo, potem je kvečjemu drugo, prvo nikakor ne! O mučenju in ubijanju poskusnih živali pri preskušanju novih orožij pa sploh ne bi smelo biti dvoma, da ni sprejemljivo, kot končno ni sprejemljivo vse strahotno vlaganje, znanja in denarja v nerazumno oboroževalno tekmo. Kaže, da v bližnji bodočnosti znanstveniki—raziskovalci ne bodo več v dilemi, kako ravnati: ali ubijati živali ali ne. V nekaterih razvojnih računalniških središčih nastaja novo elektronsko čudo, ki bo lahko v mnogih poskusih zamenjalo živa bitja. Znanstveniki namreč razvijajo računalniške pro- Pametnejše so Znanost ženskam pripisuje izjemoma več pameti grame, ki naj bi zamenjali poskusne živali z modeli bioloških sistemov. Večina teh programov je v nastajanju, nekaj pa jih že tudi poskusno uporabljajo v nekaterih industrijskih in farmacevtskih družbah. Enega od takšnih programov je izdelal Kurt De-lein s pomočjo svojih kolegov. Z njim je mogoče odkriti možne nevarne kemikalije že v prvih stopnjah raziskav, kar pomeni, da ni več potrebno škodljivost nekaterih novih snovi ugotavljati kar takoj na živalih. Še bolj zapleten in natančen program je izdelala Joyce Kaufman z univerze John Hopkins. Računalnik po tem programu analizira posamezno kemikalijo atom za atomom, in tako lahko odkrije strupeno sestavo, katero bi pri preprostejših analizah spregledali. Tako programiran računalnik lahko analizira tudi po obratni poti, se pravi, da iz ugotovljenega stranskega učinka, ki so ga opazili pri poskusih, ugotovi, katera kemikalija bi lahko bila zanj kriva. Izdelanih je tudi več sistemov, ki na video pokazalniku oponašajo bitje srca, živčne impulze, telesno temperaturo, možganske valove in druge pomembne življenjske signale živih bitij. S pomočjo takšnih računalniških programov se študentje uče stvari, ki so se jih prej na poskusnih živalih. Čeprav elektronika ponuja veliko, pa vendar ne bo niloli mogla povsem zamenjati poskusnih živali. Pri nekaterih znanstvenih raziskavah in poskusih bodo živali še vedno izkoriščane, še bodo trpele in umirale ,,za razvoj znanosti". Toda to bo le delček od sedanje silne množice. Seveda v raziskovalnih ustanovah ne razvijajo kom-pjutrskih sistemov le iz ljubezni do živali. Precejšnjo vlogo igraj0 stroški, ki naraščajo. Ob tefll da pospešen razvoj kemije pfl' naša na trg vsako leto na tisoče novih snovi, se je potreba P° poskusih in raziskavah tako dvignila, da so postale poskusn® živali že pravi luksus. Raziskf valne ustanove in industrija, k* stoji za njimi ali pa raziskal naroča, so se znašli pred pfe' prostim dejstvom, da je pf°' skus, narejen z računalniški111 sistemom, cenejši od klasičneg3 s poskusnimi živalmi. Ceneje Je tudi računalniško ugotovljen3 dejstva dokončno preveriti n3 živalih, kot pa se do njih dokopati preko drage in dolge vrste crknjenih glodalcev, ps°v’ mačk ali drugih poskusnih živalic. Primerjave kažejo, da so računalniški sistemi osemdesej-odstotno zanesljivi tudi v naj; bolj zapletenih primerih, Prl manj zahtevnih zadevah pa stoodstotno. Z nadaljnjim razvijanjem računalniških modelov bioloških sistemov se bo zan°s' Ijivost še dvignila in morda b° nekega dne računalnik zaneslj1" vejši od klasičnih ugotovite^ čeprav seveda ne gre računah da bo kdaj poskusna žival p°' vsem izpadla iz kroga preverjaj- Slavni filozof Descartes J° pred tristo leti načrtal mode* živčnega sistema kot nadomestilo za kirurške raziskaye na živalskih in človeških telesih-Razen risal in znanja ter srca z3 vse živo ni imel drugega 113 voljo, danes pa nam mikr°' elektronika omogoča več, le P° tej poti je treba iti. Navsezadnj3 pa spoštovanje do vsega žive?3 pomeni zagotovilo, da bo S‘°' vek obstal, saj ni izločen, maj" več neizbrisno povezan z vse10 pestrim bogastvom življenja 1,3 Zemlji. Mi^ (Vir: Discover) Složna borba proti zlu — Vsi hočejo v Ljubljano ali drugam — Suša v kulturi — Mučenje živali PROTI ALKOHOLIZMU bi se morale složno boriti vse organizacije in zlasti mladini bi morali vedno znova dopovedovati uničujočo moč alkohola. Znano je, da so včasih skoro vsi otroci iz naših krajev pili vino ali žganje, preden so šli v šolo, nekateri pa so nosili alkohol celo s seboj za malico. V letih po vojni se nam je posrečilo število teh otrok močno zmanjšati, posebno zadnje čase, ko seje začel kazati vpliv šolskih malic. ŠTEVILO PREBIVALSTVA in socialna struktura na vasi se [| hitro menjavata. Tudi v krški občini imamo kraje, kjer živi zdaj | veliko manj ljudi kot v prvih povojnih letih. Tako smo pred dnevi v Leskovcu zvedeli, da je „zdaj že pol Straže v [j Ljubljani..No, morda je novica rahlo pretirana, res pa je, da ] je v Drenovcu, v Straži in okoli Senuš zares precej manj ljudi j kot nekoč. Mladi odhajajo v Ljubljano, na Gorenjsko, v Maribor {] in drugem, kjer so si poiskali kruh in ustvarili družine. Za « praznike se vračajo domov; marsikdo že tudi z motornim : kolesom ali pa kar s fičkom. SUŠO, ki že dlje časa vlada v kulturnem in zabavnem ;j življenju v Trebnjem, je v nedeljo pretrgal asnambel Beneških :: fantov. Nabito polna dvorana je jasen dokaz, kako si delovni j: človek želi razvedrila. Ansambel je bil deležen navdušenega aplavza. POGLEJMO v hleve zasebnega kmeta in socialističnega |j sektorja! Roko na srce! Priznati moramo, da tudi tu najdemo H primere nehumanega odnosa do živali, ki so nam za vsakdanje : življenje potrebne in koristne. Živina ni negovana, stoji do jš kolen v blatu brez stelje. Krtačo vidi le takrat, ko jo ženo na j[ odkupno mesto ali na semenj. Tam pa spet lahko vidimo, kako ] neusmiljeno padajo po hrbtih in glavah koli in palice. Utrujeni £j živini zvijajo repe in se s podobnimi surovostmi znašajo nad *' živino. (Iz DOLENJSKEGA LISTA si 5. decembra 1963) "* dolenjski list pred 20 leti Uničujoča moč alkohola NAGRADA V STRANJE Tokratno nagrado je žreb podelil reševalcu naše male nagradne križanke JANEZU RANGUSU iz Stranja pri Šmar- Ekih Toplicah. Poslali smo mu jigo znanega ameriškega pisarija Wil!iama Faulknerja »Absalom, Absalom!". Faulkner je za svoje pisanje prejel najvišje svetovno priznanje za literaturo, Nobelovo nagrado. Rangus si je torej obogatil domačo knjižnico z lepo knjigo, ostali pa poskušajte še naprej. Rešite našo križanko in jo pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. NAGRADNA 1 KRIŽA NKA - M GRADI NA KRIŽ [ANKA Ljubimo vse, kar je, z radostjo in spoznanjem, da je svet ^ edini in pravi dom. J. VIDMAR Če hočemo ljubiti, moramo verovati. E. FROMM milost timpanon istrsko vino tur mesto d! del obraza lopa za steljo kradljivec akcent dl zakonitost tvor spis steza za živino jud.kralj dl tantal vrsta elektronke aluminij 9r. mesto učenje napad homerski junak trinog podzem. žival it.reka [firencej žalost nasilna tatvina prestolnica babilonije etiop.knez ivje stopinje za viskoznost indonez. agencija gardner perunika železov oksid .os. zaimek izkop okat it. pesnik Kaj bomo jutri jedli? Strokovnjaki v laboratorijih dne — Veliko novega pripravljajo hrano jutrišnjega — Umetne beljakovine »Danes poznamo največ 40 odstotkov živil, ki bodo leta 1990 na ®žišču,“ pravi Friedrich Drawert, ^rektor inštituta za tehnologijo “Vil v Muenchnu. Njegove besede ePo kažejo, da se v živilski industriji Pripravlja revolucija, saj kaj naj bi j^ngega bilo to, daje na pohodu več t polovica novih živil. V laboratorijih širom sveta se mala vojska znanstvenikov ukvaija z raziskovanji in iskanji novih živil. Ne Sre toliko za revolucionarne novosti zunanjosti, spremembe bodopred-VSem v vsebnosti novih jedi. V prvi J**ti so tu nove beljakovinske jedi, ■ niso več vezane na proizvodnjo •besa. Strokovnjaki načrtujejo in že ■udi pečejo zrezke, biftke in ostale uohrote iz umetno pridobljenih beljakovin, predvsem iz nafte, oziro-ma Pripravljajo nove jedi iz beljakovinskih virov, ki jih doslej nismo uporabljali. Mišljeni so črvi, rakci in Pjankton. Naj se nam ob pomisli na erve še tako obrača želodec, ni mogoče zanikati dejstva, da so bogat vir beljakovin in lahki za gojiti. Seveda pa ni nikjer rečeno, da jih bomo uživali v njihovi naravni obliki. Drugi pomemben vir beljakovin je ^ja, to doslej po krivici zapostavljeno živilo, ki je zelo bogato z rastlinskimi beljakovinami. Vsebuje kar 40 odst. teh prepotrebnih snovi, poleg tega pa je v soji več mineralov in ostalih snovi, potrebnih za prehrano, kot jih je v pšenici, krompirju, rižu. Sedanji jedci soje so predvsem Prašiči, a v bližnji prihodnosti se bo Podoba spremenila, trdijo znanstveniki, ki pripravljajo zrezke iz soje, ne za krmo svinjam, temveč za ljudi. Vsa ta prizadevanja so namenjena boju z veliko sovražnico človeškega rodu — lakoto. Več kot pol milijarde ljudi na svetu iz dneva v dan strada in za to silno množico so te raziskave vir upanja, da bodo zaživeli človeka dostojnejše življenje. ’ Za tisti del človeštva, ki nima zaobljenih trebuhov zaradi lakote in pomanjkanja beljakovin, ker je vedno sit in vsega dobrega prenažrt, potekajo drugačne raziskave. Strokovnjaki iščejo možnosti, kako izdelati okusno, vendar brezkalorično hrano. Se pravi, kako pripraviti dobro jed, ki bi ne bila hranljiva. Naj se to sliši še tako neumno, pa ni, saj bo mogoče z živili brez hranilne vrednosti preganjati številne bolezni, ki so plod preobilne ali neprimerne hrane. Precej zanimanja je tudi za tako imenovano energetsko hrano, ki naj bi bila v obliki tablet. Z nekaj tabletkami na dan bi človek dobil primemo odrejene vse potrebne snovi, od beljakovin do vitaminov. Bil bi torej pravilno prehranjen, medtem ko bi si sladokustvo tešil z brezkalorično umetno hrano. MiM Skupni prednik Nedolgo tega so znanstveniki sestavili lobanjo davnega človekovega prednika Proconsula africanusa in tako lahko izmerili prostornino tistega dela lobanje, v katerem so bili možgani. Iz meritev so lahko ponovno sklepali o razvitosti tega organa, s tem pa tudi o razvitosti te izumrle vrste človeku podobnih opic. Glavnino prokonzulove lobanje je že leta 1948 našel sloviti dr. M. Leakey v mio-censkih plasteh najdišča v Keniji. Fosilni lobanji pa je manjkal prav možganski del, zato takrat in kasneje niso mogli zadovoljivo izmeriti prostornine in s tem razvitosti možganov. Domnevali so le, da gre za razvitejše možgane, kot jih imajo današnje opice enake telesne velikosti in teže. Nedavna najdba dveh lobanjskih kosti je omogočila znanstvenikom, da so prokonzulovo lobanjo dopolnili in natančeje izmerili možgansko prostornino. Izkazalo se je, da gre res za večje možgane, kot jih imajo človeku podobne opice, ki žive dandanes. Iz ledene smrti 12.000 let dolga zamrznitev in nato oživitev Kako dolgo ostane živo bitje v globoki zamrznitvi še sposobno, da se po odtajanju vrne v življenje? Leto dni, desetletje ali stoletje? Odgovor je izjemno presenetljiv — 12.000 let. Toliko so bili namreč stari mikroorganizmi, ki so jih iz večnega ledu na Antarktiki iztrgali sovjetski polarni raziskovalci. Znanstveniki s polarne postaje Vostok so v globini 315 metrov našli mikroskopsko majhne gobice, katerih starost so po starosti ledu ocenili na 12.000 let. Toda ko so nekaj teh mikroorganizmov prenesli na primerna tla, so oživeli in se začeli razmnoževati. Življenje je pognalo svoje kali po deset-tisočletnem ujetništvu v objem ledene smrti. Sovjetsko odkritje torej kaže, da se življenje noseča snov lahko konzervira za izjemno dolga obdobja. Vendar pa so še daleč časi, ko bo mogoče tudi višje razvita bilja tako shranjevati, čeprav o tem že razmišljajo številni teoretiki in znanstveniki, kot resničnost pa kaj takega lahko doživimo le v ZF filmih in pripovedih. ,------------------------VAŠA ZGODBA---------------------------------- OKUČANKA Cvetela je najlepša pomlad našega časa - pomlad petinštiridesetega. Demobiliziran, sicer pa še v uniformi, sem se z vlakom peljal domov. Moja prtljaga je bila zelo skromna. V torbi sem imel brivnik, brisačo, zobno ščetko, krtačo in steklenico rakije. Vlak je bil že v Beogradu nabito poln. To je bil izredni vlak za Zagreb in je ustavil samo na večjih postajah. V nekem na pol razbitem vagonu - okna brez šip, okenske odprtine na vratih zabite z deskami - je bilo še nekaj prostora, da sem lahko sedel pri razbitem oknu. Že v mraku se je vlak ustavil v Okučanih. Stal sem pri razbitem oknu in gledal, kako so se tisti, ki so izstopali, stepli s tistimi, ki so rinili proti vratom vagonov. Frčale so torbe in v vseh žargonih je grmela ploha psovk. Ko so miličniki in vojaki napravili red, sem pod oknom zagledal žensko s feredžo. V eni roki je držala lesen vojaški zabojček, z drugo je k sebi stiskala otroka. „Vojak, pomagaj!" je rekla, odložila zabojček in mi podala otroka, sama pa seje zrinila v gnečo pred vrati vagona. Vzel sem v naročje novega potnika in se obrnil od okna. „Kako lepa deklica," je takoj ugotovila neka ženska. Požgečkala je otroka po podbradku. Otrok pa se ni nasmehnil. Zapel je vsem znano otroško arijo. Vagon je bil odprtega tipa. Stal sem s hrbtom obrnjen od okna, tako da sem lahko gledal proti vratom, skozi katera so se gnetli potniki. Večinoma so se že stlačili po sedežih. Ženske s feredžo pa ni bilo. Bila je že noč, ko je vlak pripeljal v Zagreb. Na glavnem kolodvoru je valovilo in šumlo morje ljudi. Do odhoda vlaka proti Ljubljani sem imel samo pol ure časa. Miličniku na peronu sem povedal, odkod je otrok, in vprašal, kam naj ga dam. Nezaupljivo se je smehljal in me ogledoval od nog do glave in od glave do nog. Stal sem pred njim z otrokom v naročju ves zmeden in obupan. Gruča ljudi se je zbrala v krogu okoli mene. Miličnik seje zresnil. ..Dokumente, prosim!"je ukazal. Izročil sem mu svoje vojaške papirje, povedal, kam in h komu se peljem in da je do odhoda vlaka samo še pet minut. Pregledoval je dokumente, kot da bi bil gledališki šepetalec: „ ... borec od leta ... dvakrat ranjen .. .trikrat odlikovan ...“ Vrnil mi je dokumentacijo in pogledal na uro. Hitro je pobral mojo torbo in stekla sva na četrti peron. Vlak se je že počasi premikal, Vrata zadnjega vagona je nekdo držal odprta. Ko sem z otrokom v naročju že stal med vrati, mi je miličnik še uspel podati torbo, tekel je zraven vlaka, mahal s svojo kapo in nekaj kričal; ujel sem le posamezne besede: „ .. .Tovariš ... v redu . .. bomo preiskali ... preiskali ...“ Trikrat odlikovani borec sem zdaj držal v naročju četrto nagrado. Vlak je sopihal skozi pomladansko noč. Nagrada je komaj še slišno spet zapela svojo arijo. Sopotniki so začudeno ogledovali vojaka z otrokom. Trikrat odlikovan za hrabrost v boju se je zdaj vojak razjokal. Ne na glas. Sopotniki pa so le videli solze. Pred mano je sedela lepo oblečena starejša ženska. ..Previti bo treba otroka," je rekla in izpod klopi potegnila mojo torbo. Povedal sem ji zgodbo. Od nekod so podali brisače in še druge kose blaga. Gospa pred mano je vzela otroka. Odvijala gaje, previjala in še naprej ... Otrok je zaspal. Že v dremoti sem slišal prijazen glas: „Bom pomagala ..." in nizki, hripav bas: „Pankrtov danes kar mrgoli, vseh ras in barv." Pred zadnjo postajo, do koder sem se peljal, me je sopotnica prebudila in mi izročila otroka. „Otroka takoj v bolnico!" je svetovala. Izstopila je. Nikoli več je nisem videl. In nikoli ne bom pozabil njene usluge. Cvetela je najlepša pomlad. Po večletni odsotnosti z doma sem stopil z vlaka skoraj pred okni rojstne vasi. Na postaji je bilo precej ljudi. Med njimi sem takoj spoznal nekaj starejših vaščanov. Mene ni nihče poznal. Začudeno so ogledovali tujega vojaka z otrokom v naročju. Nisem vedel, če je še kdo živ v očetovi hiši. Stala je sredi vasi ob cesti. Že od daleč sem videl, kako mlado dekle okopava gredico pod okni. Takoj sem vedel, da je to sestra. Na stopnišče pred hišo sem odložil svojo prtljago. „Je mama doma? “ sem vprašal. Dekle je nekaj časa ogledovalo tujca, potem zaihtelo, odvrglo motiko in steklo v hišo. Slišal sem nekaj z jokom pretrganih besed: »Prišel je ... otrok ... otroka ...“ Mati me je takoj spoznala. Sklonila se je k meni in omedlela. Po opravljenih prijavah, po dolgotrajnih zaslišanjih in poizvedovanjih je otroka posvojila moja mati. In tako mi je bilo dodeljeno .četrto „bojno“ odlikovanje. Ime smo ji dali Najdena. Imenujejo pa jo kratko Oki. Okučanka. ANTON DAUGUL 115 Janez Trdina V Črtice in povesti iz n FRANJA Ce jo je kdo udaril ali razžalil z besedo, se ni precej jokala; pomagala si je s tem, da se je nagajive in hudobne tovarišije ogibala in se obnašala proti vsakemu priljudno in postre-žljivo. Na ta način se je kmalu znebila vseh sovražnikov in sovražnic. Če jo je še kdo napadel, so ji prihiteli najporednejši dečki na pomoč in brambo. Igre je niso nikoli mikale; toda če jo je prosila prijateljica Manica, je pristopila tudi ona in se kratkočasila rada nekoliko trenutkov z vrstnicami. Sploh pa je kazalo nje bitje malo otročjega. Mili obražček se ji je smehljal že po naravi vedno, ali glasen smeh, krič in hrup ni prišel nikdar iz njenih ust. 2e zarana je ljubila mir in samoto. Če je opravila šolski posel, se je pridružila materi in je kaj delala. Znano je, kako silno hrepene otroci po sladkarijah in dobrih založkih. Francka ni poznala take sle; jedla je to, kar družina, in prav malo; vina ni pokusila nikoli, ni poželela nikoli. Rasla je hitro; ko je bila v desetem letu, je marsikdo mislil, da ima najmanj dvanajst let. Ali truplo ni dobilo prave moči, morda prav zaradi nagle rasti. Večkrat je tudi zelo nevarno zbolela. Mati je bedela po cele noči pri njeni postelji in ji stregla tako brižno, daje | vselej kmalu okrevala. Sploh je varovala in ljubila ^ svojo angelsko nevestico bolj nežno in pomno kakor | punčico v očesu. Vsak dan, če je le količkaj utegnila, S jo je pripravljala za bodoči stan z molitvijo in pobo-| žnim premišljevanjem. Ni ji zadostovalo to, kar se je * hčerka naučila pri gospodu kaplanu v šoli, navadila I jo je raznih starih molitev, na priliko „tri božje tugen- ti”, katere so se ji zdele veliko lepše kakor sedanje „božje čednosti”. Ana je imela precejšnjo bukvarnico pobožnih knjig, izmed katerih je cenila po pravici najbolj Japljevo sveto pismo. Vsako nedeljo in praznik in pozimi skoraj vsak večer je dala Francki kake bukve, da jih bere naglas njej in celi družini. O postu ji je prinesla vsak petek Kristusovo trpljenje ali pasijon. To branje je delalo veliko veselje vsem, Francki pa je koristiložezato, ker seje naučila v kratkem času prav ročno in razločno brati, da se nobena součenka ni mogla z njo skušati in še take ne, ki so obiskovale šolo veliko dalj nego ona. Kadar je prišla v nedeljo iz cerkve, jo je mati vselej vprašala, kaj se je pridigalo in razlagalo iz krščanskega nauka. Drugi starši so morali biti zadovoljni, če si je otrok zapomnil deset besed; Francka je pripovedovala po cele pol ure. Tako pazljivo je poslušala, tako lahko si je zapomnila vse, kar se je tikalo božje časti in volje! Vsa zamaknjena je mati gledala malo govornico. Marsikatero solzo ji je iztisnilo to veselje iz očesa. Na misel ji pride nekaj jako pametnega. Kadar se ji je zdela kaka povest, kaka zgodba ali izreka prav posebno lepa, je rekla hčerki, da naj jo zapiše in potem večkrat prebere zase in tudi pred družino, da se ne pozabi. V šoli se ni nobena deklica izurila v pisanju in tudi Francka bi se ne bila, ker se učitelj ni dosti trudil s tem poslom, misleč, da ta umetnost ženskemu spolu ni potrebna in mu več škodi kakor koristi. Domače vaje so pomagale Francki tako izdatno, da je v dveh letih pisala lahko in hitro, kakor bi teklo pero samo po papirju. Ana je opravljala, kakor sem rekel, vse gospodarstvo, potrebovala je tedaj računanje. Res da si je vse lahko iz glave preračunila, ali večkrat, sosebno v starosti, je vendarle kaj pozabila. Nepošten človek jo je lahko osleparil. Brati je znala sicer prav dobro, ali niti pisati niti na papirju računati, celo za številke je rabila neka starinska znamenja, katerih razen nje v celi vasi živa duša ni poznala. Te neprilike je bilo konec, ko se je naučila računati hčerka. Morala ji je zapisovati vse dohodke in stroške, vse račune za delavce. Večkrat sta se skušali, katera bo prej to zgotovila, ali mati s pametjo ali hčerka s peresom ali svinčnikom. V seštevanju in odštevanju je navadno zmagovala Ana, poštevati in razštevati pa ni umela drugače kakor po ovinkih; v takih borbah jo je vselej prekosila Francka. Kakor vidimo, ki je mati nakladala različne posle, katerih ni zahtevala od nobenega drugega otroka in tudi ne od tistih dveh, katera je bila pred njo namenila za samostan. Če jo je vprašal kdo za vzrok, se je nasmehljala in dejala: „E, nisem se domislila in pa tudi to je, da nisem imela z nobenim takega veselja, kakor ga imam s Francko. Upam, da jo bodo tudi v kloštru bolj častili in rajši imeli, če se bo že doma kaj izurila.” Zaradi tega jo je jemala s seboj tudi v kuhinjo in na vrt, da se navadi že doma variti, peči in creti vsaj domače jedi, razne zeli in cvetlice poznati, sejati, saditi in gojiti. Plesti in šivati se je Francka naučila brez materine pomoči prav igraje od sestre Lenčke in sosednjih deklet, ki so hodile k Črnetovim v vas. Najbolj pohvalno pa se mi zdi to, da je delala vse z voljo, brez prošnje in priganjanja. Dostikrat bi bila sedela celo noč pri bukvah, da ji ni mati velela iti spat. POTA m sin 3 sp, ■ dežurni poročajo pr M IZGINIL RADIOKASETOFON - V noči na 21. november je nekdo vlomil v osebni avto Martina Saška iz Dobrave. Vozilo je bilo parkirano pri gostilni Brunskole na Hrastu, vlomilec pa je iz njega odnesel kasetofon, vreden 4.500 din. Ob gasbene užitke pa je bila tudi arbijela Marolt iz Praproč, ki je svojega fička pustila na parkirišču pri ločenskem zdravstvenem domu. MED NAKUPOM OB DENARNICO - 28. novembra je bil tat na delu v Mercatorjevi trgovini v Šentjerneju. Anica Goijanc je bila med nakupovanjem ob denarnico, v kateri je imela 10 tisočakov gotovine. MORALA BOSTA PEŠAČITI -1. decembra popoldne je Jožetu Spehku iz Bučne vasi nekdo ukradel kolo z motoijem, ki je stalo na dvorišču IMV. Približno v istem času je bil ob pony ekspres tudi Franc Gole iz Crmošnjic. Prevozno sredstvo je zadnjikrat videl na dvorišču domače hiše. VNOVIČ RADIO - Številnim krajam radiokasetofonov iz osebnih avtomobilov se je 30. novembra ridružila še kraja radia iz vozila ilana Brezaga s Hmeljišča, ob radio pa je bil nekaj dni prej tudi Avgust Stefanič iz Gradca. RAZBIL STEKLO NA VRATIH - Neznan zlikovec se je 26. novembra s kamnom polotil stekla na vhodnih vratih trgovine Zmaga v Novem mestu. 19 VLOMOV - Neznanec je v noči na 29. november vlomil v kar 19 garderobnih omaric v novomeški IMV. Storilca še iščejo. ZMAKNIL ROČNO TORBICO -V noči na 30. november je tat zmaknil iz osebnega avta Zagrebčana Ednarja Balabana, parkiran je bil pri gostilni Badovinac v Metliki, rc no torbico z dokumenti. V SPALNICI ZALOTILI TATU KRŠKO - 26. novembra so v hiši Jožeta Resmana iz Krškega zalotili tatu. Ta je po spalnici iskal denar, ko pa ga je prepodila gospodinja, se je zatekel v drug prostor. Tam sta se zagrabila z Resmanom, skupaj nato padla skozi pritlično okno, nakar je storilec pobegnil. Miličniki so ga kmalu izsledili v Pionirjevih barakah v Krškem. Ugotovili so, da gre za 25-letnega Ivana Juričkega iz Gornjih Zbilj pri Pregradu. Pri njem so našli zlato zapestnico, prstan in dežnik. § ' > : - 4» LETOŠNJO ZIMO VARNEJŠA VOŽNJA? - Po napovedih odgovornih iz novomeškega Cestnega podjetja, ki ima od letos naprej na skrbi vse ceste dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin, takšni prizori letošnjo zimo ne bi smeli biti prepogosti. Za boj z zimo so namreč povsem nared, kar devet stalnih dežurnih služb pa zagotavlja, da bodo pravi čas na cestah in jih sneg ter poledica ne bosta presenetila. UPEPELJENIH 400 TISOČAKOV SENUŠE - 1. decembra okoli 17. ure je zagorelo v stanovanjski hiši Jožeta Arha v Senušah 32 pri Krškem. Požar ie uničil ostrešje in lesene strope, škodo pa so ocenili na prek 400.000 din. Komisija, ki si je ogledala mesto požara, je ugotovila, da je ogenj zakrivil kratek stik na električni napeljavi. GORELO V STANOVANJSKEM VAGONU DOBOVA — V nedeljo, 4. decembra, je prišlo do požara v enem od treh stanovanjskih vagonov, v katerih prebivajo sezonski delavci, zaposleni na železnici v Dobovi. Tačas so bili vsi odsotni, ostal je le dežurni prebivalec Nikola Palač, ki je popoldne v vagonih zakuril peči. Pri tem pa je ena od peči eksplodirala, ogenj se je razširil po vagonu in naredil za kar 150 milijona dinarjev škode. Tudi sporazum v boju z zimo Letos prvič imajo novomeški cestarji na skrbi tudi lokalne ceste — Od Loškega potoka do Brežic vse nared za boj z zimo — Sporazum zagotovil sol Ogrožen živelj v Krki Korito reke Krke od čistilne naprave n vzdol prekrito s sluzasto plastjo — Odvzete vzorce vode analizirajo NOVO MESTO - Čeprav bi bilo preuranjeno biti plat zvona, saj rezultati analize odvzetih vzorcev vode še niso znani, je vendarle povsem upravičena bojazen, da reka Krka, zelena lepotica in ponos Dolenjske, postaja mrtva reka. Korito Krke od čistilne naprave v Ločni naprej je prekrito z debelo sluzastjo plastjo, takšno dno je vse tja do Lešnice, sledove onesnaženja pa je moč opaziti celo pri Otočcu. Lovci in ribiči so na ta pojav postali pozorni že pred časom, v ponedeljek pa si je Kiko ogledala posebna komisija, v kateri so bili tudi predstavniki Zavoda za ribištvo SR Slovenije iz Ljubljane. Odvzeli so vzorce vode, ki jih bodo analizirali, že pred dobljenimi rezultati pa lahko zapišemo, da je stanje resno. Na tem območju se je po trditvah ribičev zmanjšal stalež rib, najbolj pa trpi ribji zarod. In kaj povzroča sluzasto prevleko na dnu? Med nekaj domnevami naj omenimo eno. Zaradi ugodnih pogojev (višja temperatura vode, obilica hranilnih snovi) ob čistilni napravi in naprej je rast podivjala, vse to pa naj bi privedlo do ogroženosti življa v reki. Ali je posredi še kaj drugega, bomo vedeli že kmalu. Tudi to smo slišali, da bo v skrajnem primeru potrebno čiščenje korita reke Krke. Več o vsem tem in morebitnih rezultatih analize v prihodnji številki. b. BUDJA NOVO MESTO — Ce gre vetjeti trditvam iz novomeškega Cestnega podjetja (in zakaj jim ne bi? ), potem letošnja zima na dolenjskih' cestah ne bi smela povzročati večjih težav. Letos prvič so namreč novomeški cestaiji prevzeli v oskrbo lokalne in mestne ceste in velika je bila bojazen, da toliko kilometrom cest ne bodo kos. V primeijavo le, da so poleg vseh magistralnih in regionalnih samo na novomeškem območju dobili v zimsko oskrbo kar dodatnih 518 kilometrov lokalnih cest. Nedavni razgovor predstavnikov vseh devetih občin, ki jih pokriva novomeško Cestno podjetje, je pokazal, da so bile priprave na zimo res temeljite. Za boj s snegom in ledom bo med Loškim potokom in Brežicami na voljo 56 tovornjakov s • Ob tako poudarjeni vlogi cestnih podjetij pri zimskem vzdrževanju cest je pravzaprav čudno, da njihova vozila nimajo nikakršne prednosti (pri dobavi nafte na bencinskih črpalkah. Slejkoprej lahko takšna nelogičnost izniči ves trud pri organiziranju zimske službe. prav toliko plugi in vso potrebno opremo, 59 traktorjev, 55 lesenih plugov, 5 nakladalcev, 4 grederji, dva buldožerja, 72 radijskih zvez, da vsega ne naštevamo. In kar verjetno še sodi k temu: združena cestna podjetja Slovenije so letos podpisala sporazum o skupnih vlaganjih s tu-zlansko „Soda-so“ kot kaže danes, pa je to na srečo eden redkih sporazumov, ki je zaživel tudi v praksi. Z drugimi besedami to pomeni, da imajo novomeški cestarji že danes v skladišču dve tretjini vse potrebne soli in so založeni tja do februarja. In če ne bo kakšnih posebnih nevšečnosti, tudi s preostalo količino po vsej verjetnosti ne bo težav. Mehanizacija in posipni materialni so torej zagotovljeni, kaj pa kadri in njihova urnost? Od 25. novembra dežurajo cestarji na devetih kontrolnih točkah in ni območja, ki ne bi bilo pokrito s stalno dežurno službo. Letos so prvič uvedena dežurstva tudi v Sevnici in Ribnici, vse to pa je zagotovilo, da bo zimska služba letos bolje in predvsem hitreje ukrepala. Komu-nalci, ki so vse do letos vzdrževali lokalne ceste, so bili namreč ,Jcrat- NAŠEL TOPOVSKO GRANATO BLATNIK - Jože Križman iz Blatnika je 21. novembra našel v gozdu pri Bistrici topovsko granato. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za ostanek iz druge svetovne vojne, za uničenje pa so poskrbeli ljudje iz sekretariata za ljudsko obrambo. Zastonj gorivo „vleče” Število kraj bencina in nafte se nenehno veča — Najbolj oškodovani pri Gradbeniku in novomeškem GG NOVO MESTO - Delavci novomeške UNZ so v zadnjih nekaj dneh ponovno zabeležili veliko število vlomov in kraj goriva. Vse kaže, da bo potrebno varnosti avtomobilov posvetiti več pozornosti, kajti iznajdljivost zmikavtov ne pozna meja. Že drugič v sorazmerno kratkem času so bili oškodovani v žužember-škem Gradbeniku. Neznanci so vdrli skozi vhodna vrata skladišča in odnesli 6 sodov z gorivom, oljem in tekočino proti zmrzovanju. Skupaj je Gradbenik oškodovan za prek Med žaganjem padel s hruške in se ubil Smrtna nesreča 43-let-nega Antona Klemenčiča SEVNICA - V ponedeljek, 28. novembra, se je pri obžagovanju drevja smrtno ponesrečil 43-letni Anton Klemenčič. Ta je tisti dan nekaj čez poldne žagal veje starejše hruške v Celovniku pri Sevnici, pri tem pa je veja, ki jo je odžagal, padla na tisto, na kateri je sedel. Ta se je zategadelj odlomila, Klemenčič pa je padel štiri metre globoko na makadamsko cesto. Ob nesreči je dobil hude poškodbe po glavi in je že med prevozom v zdravstveni dom Radeče podlegel. 100.000 din. 22. novembra je bil tat tudi pri Blažičevih v Mimi vasi, kjer je iz garaže odnesel 30 litrov goriva in 10 litra olja. Največ kraj pa je bilo seveda med prazničnimi dnevi. Tako je iz avtomobila vodnogospodarskega podjetja ,Jz teklo" 20 litrov bencina, iz priročnega skladišča. GG pri Stranski vasi pa je izginila večja kanta z bencinom. Najbolj so bili oškodovani gozdarji, ki so zadnje novembrske dni parkirali tovornjake na parkirišču med Dolenjskimi Toplicami in Podturnom. Neznani vlomilci so iztočili 200 litrov nafte, odnesli rezervne gume, odvili dva akumulatorja, vzeli pa tudi hidravlično dvigalko in komplet orodja. Omenimo za konec še vlom, ki gaje prijavil Franc Zakrajšek iz Gornjih Jesenic. Iz traktorja v gospodarskem poslopju je zmanjkala črpalka za gorivo. ... DELOVNA NEZGODA V KOPITARNI SEVNICA — V sevniški Kopitarni je prišlo 20. novembra ob 1. uri ponoči do delovne nezgode, v kateri se je huje poškodoval 31-letni Dragomir Valant iz Sevnice. Taje delal ob krožni žagi, med opravilom pa mu je spodrsnilo in mu je desna roka zašla pod rezilo. Žaga mu je en prst odrezala, enega pa poškodovala. Preiskava je pokazala, da je bila vzrok nesreči utrujenost delavca, saj je ta delal nepretrgoma v prvi in nato še v drugi izmeni. Poškodovanca so prepeljali v celjsko bolnišnico. PREPOZNO PRIČEL ZAVIRATI ČATEŽ - Marko Matoševič iz okolice Banjaluke je 22. novembra dopoldne peljal tovornjak proti Ljubljani, pri Čatežu pa prepozno opazil, da promet zaradi ovire na cesti urejajo miličniki. Pričel je zavirati, pri čemer gaje zaneslo in je trčil v tovornjak Čmomaljčana Petra Mileka. Pri nesreči je bil Matoševič ranjen, gmotne škode pa je bilo za 155 tisočakov. POTNIKI ODNESLI CELO KOZO POLJANE — Silvo Škomikje 22. novembra dopoldne peljal Integralov avtobus iz Ljubljane prek Žužemberka proti Vinici. Ko je pripeljal do Poljan, mu je v ovinku nasproti pripeljal s tovornjakom Bojan Šercer iz Brega pri Kočevju. Navzlic umikanju obeh vozil je prišlo do čelnega trčenja, na srečo pa brez hujših posledic, saj je vseh 25 potnikov v avtobusu ostalo nepoškodovanih. Na pločevini je bilo škode za 100.000 din. Zadnji hlačni žep za žeparje v»e bolj zanimiv Število tatvin na novomeški avtobusni postaji raste NOVO MESTO - Dolenjska metropola je ponovno postala pribežališče žeparjev. V samo nekaj dneh so na avtobusni postaji zalotili dva. Najprej so prijeli žeparja, ki je med vstopom v avtobus okradel potnika, in je zanj preiskovalni sodnik odredil pripor. 25 novembra pa je miličnikom Jože Springer iz Dolnje Straže potožil, daje bil prav tako na avtobusni postaji ob denarnico s 3.200 din in vsemi dokumenti. Oba oškodovanca sta premoženje nosila v zadnjem hlačnem žepu in to posebnost žeparji kot kaže zelo dobro poznajo. Potrebno bo pač nekolikanj spremeniti ustaljene navade. ki“ prav za dežurstva, in zamude pri čiščenju so bile zato razumljive. Po zagotovilih odgovornih iz novomeškega Cestnega podjetja pa bodo sedaj ob snegu ali poledici istočasno startali z vsemi zmogljivostmi na magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah. Seveda bodo morali po občinah še narediti in uskladiti prioriteto lokalnih cest, saj je povsem jasno, da ob tako razvejenem cestnem omrežju ne bo mogoče hkrati očistiti vseh površin. • Februarja čaka novomeške cestarje še posebej težko delo, saj bo morala biti zaradi olimpijskih iger v Sarajevu brezpogojno noč in dan očiščena magistralna cesta med Ljubljano in Zagrebom. In če koga zanima, koliko vse to stane: Cestno podjetje Novo mesto bo moralo za tako organizirano zimsko službo le na magistralnih in regionalnih cestah samo za meseca november in december odšteti okoli 4 stare milijarde din. Kje pa je dodatno breme, ki ga letos prinašajo še lokalne ceste? To le v opozorilo voznikom, ki ki lahko s slabimi in neprimernimi gumami in ob neupoštevanju navodil delavcev UNZ povzročijo še dodatne zastoje in predvsem dodatne stroške. B. BUDJA ŠTIRJE RANJENI V TRČENJU ČATEŽ - Ljubljančan Alojz Zrimšek se je 22. novembra zvečer peljal s tovornjakom proti Ljubljani, med vožnjo pa mu je pri Čatežu odpovedal motor. Prižgal je smerne kazalce in postavil trikotnik, vendar to ni bilo dovolj za Mata Grgiča iz Zagreba, ki je za njim pripeljal z osebnim avtom. Silovito je treščil v tovornjak, pri čemer so se hudo ranili voznik Grgič in sopotniki Milan Juraševič, Borislava Topič in Ljiljana Ljubičič. Vse so odpeljali v brežiško bolnišnico, dekleti pa potem naprej v Zagreb. Gmotne škode je bilo za 505.000 din. ZA 400 TISOČAKOV ŠKODE JAMA - Dušan Ajtovski iz Borova je 25. novembra peljal tovornjak s priklopnikom od Kočevja proti Dvoru. Med vožnjo po klancu navzdol ga je pri Jami na poledenelem vozišču zaneslo, pri čemer se je vozilo prevrnilo. GORELO V STANOVANJU NOVO MESTO — 1. decembra je prišlo do požara v Žibertovi hiši na Zagrebški cesti. Ogenj je nastal nad sobo podnajemnice Miziam Asam, povzročila pa ga je pregreta salonitna cev. Škodo so ocenili na 20 tisočakov, večji požar pa so s hitro akcijo preprečili novomeški gasilci. Zakon razveljavil razpis Neustavne določbe razpisa referenduma v Bučkov- cih LJUBLJANA - Čeprav se nam zaradi oddaljenosti kraja zdi tuj, je po vsebini vendarle zelo blizu kateremukoli kraju. Za kaj gre? Nek občan iz krajevne skupnosti Bučkovci v Pomurju je namreč pred časom vložil pri Ustavnem sodišču SRS pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb v razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Sporne določbe v razpisu referenduma so govorile, da so dolžna plačati dodatni samoprispevek v enkratnem znesku 10.000 din vsa gospodinjstva, ki imajo do 3 hektare kmetijskih površin, v znesku 20.000 din pa gospodinjstva z nad 3 hektari kmetijskih površin. Ustavno sodišče je ugotovilo, da takšne določbe niso v skladu z zakonom o samoprispevku. Odgovor, v čem je neustavnost omenjenega besedila, je kratek. Velikost kmetijskega zemljišča pač ne more biti brezpogojen kriterij za odmero plačila samoprispevka. Zakonodaja namreč jasno določa, da je lahko zavezanec samoprispevka le občan, ki ima na območju, kjer je izveden samoprispevek, stalno prebivališče, v nadaljevanju pa tudi, da je v primeru, ko je samoprispevek uveden v denarni obliki, zavezanec le tisti občan, ki ima lastne dohodke. Če pa ima kdo gospodinjstvo, s tem ni rečeno, da izpolnjuje oba predpisana pogoja, ki ga obvezujeta k plačilu samoprispevka. B. B. VLOMIL V VRTEC KRŠKO — Med prazniki je nekdo vlomil v vrtec Ciciban v Krškem. V prostore je prišel potem, ko je po strelovodu splezal na streho in tam vlomil skozi manjše okno. Iz ene od omar je izginilo 18 hranilnikov z drobižem, ki so ga privarčevali otroci. PONOVNO IZGINJAJO DRVA ŠENTJERNEJ — Novembra je bilo po Dolenjski ponovno več gozdnih tatvin. Tako je nekdo Alojzu Lenčiču iz Loke pri Šentjerneju posekal dve bukvi, vredni kakih 10 tisočakov, v približno enakem času pa so bile posekane tudi 4 bukve v gozdu novomeškega GG. Ob predvideno kurjavo je bil tudi Andrej Zupančič iz Korenitke, saj /nu je neznanec odpeljal 6 kubikov drv, ki so si jih Zupančičevi pripravili za zimo že spomladi. PO DOLENJSKI DEŽELI • Med prazničnimi dnevi je nekdo vlomil v knjižnico osnovne šole na Grmu. Očitno nad izbiro ni bil navdušen, saj je navzlic premetavanju pustil vse knjige. Tatovom primerne literature v šolski knjižnici pač ni. • Pet dolgouhcev je moralo prejšnji teden z življenjem plačati neizpodbitno dejstvo, da sodi njihovo meso med kulinarične dobrote. Kožuharji so prebivali v zajčniku 1 ovomeščana Alojza Burgerja. • Podobna usoda je doletela kokoši Ane Speh iz Bučne vasi, Jožefe Šinkovec iz Ločne in Amalije Slak iz Dolnjih Ponikev. Skupaj je bilo obglavljenih 22 lastnic siastnih bedres. • Zadnje dni novembra je klet stanovanjskega bloka v novomeški ulici Majde Sile obiskal vlomilec. Inventura je pokazala, da se je za zimo dobro založil. Mariji Špiler je odnesel 29 kozarcev vložene ozimnice, Anici Kostrevc pa 25. TRČIL Z UKRADENIM TOVORNJAKOM MOKRONOG - V noči na 21. november je pred stanovanjskim blokom Ignaca Šinkovca v Mokronogu stal tovornjak brežiškega GG. Okoli 22.25 pa je zaenkrat še neznan storilec vlomil v vozilo in ga spravil v pogon ter se z njim odpeljal po trgu. Na nesrečo ga je že v prvem križišču zaneslo v hišo, kjer se je pot tudi končala. Voznik jo je hitro odkuril v noč, škodo na tovornjaku pa so ocenili na 150.000 din. DVAKRAT OGENJ V STANOVANJU BREŽICE - V stanovanju Ivanke Bah v Brežicah je prišlo 18. novembra nekaj čez polnoč do požara, ki so fa povzročile v dimniku vnete saje. lajprej se je vnel lesen tram, nato pa se je ogenj razširil. Sosedi in brežiški gasilci so bili ognju hitro kos, tako da je škode le za 10 tisočakov. Se nekaj manjša pa je bila škoda, ki jo je povzročil požar v stanovanju Terezije Kunšek v Sevnici- Zaradi slabega dimnika se je vnel strop, vendar brez hujših posledic. V. S CESTE V GRMIČEVJE - 22. novembra je Jože Nečemer peljal dostavni avto novomeškega Cestnega podjetja iz Mirne peči proti Novemu mestu. Vozilo je v Kačjih ridah na zasneženem vozišču zaneslo prek roba ceste, kjer se je prevrnil na streho v grmičevje. Pri nezgodi so se ranili voznik in 5 sopotnikov, na zdravljenju v novomeški bolnišnici pa je ostal Tomaž Potočar s Trške gore. Na vozilu je bilo škode za 100 tisočakov. NEPREVIDNO PREHITEVAL -Budimir Brkljača iz okolice Benkov-ca je 1. decembra z osebnim avtom pri Mačkovcu prehiteval drugo vozilo. Takrat mu je nasproti pripeljal Banjalučan Mirko Ninkovič. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem so se ranili voznika in sopotniki. Gmotne škode je bilo za 700 tisočakov. PRIPELJAL PO LEVI - 27. novembra je Ljubljančan Milan Plut ppljal osebni avto iz Črnomlja proti Crmošnjicam in v Srednji vasi mu je pripeljal nasproti po levi strani z osebnim avtom Semičan Ignac Hozjan. Vozili sta se med srečanjem oplazili, pri čemer je bil ranjen sopotnik Maijan Grahek iz Petrove vasi. Gmotne škode je bilo za 100 tisočakov. PO STREHI NA NJIVO - 25. novembra popoldne se je Ljubljančan Sajid Rekič peljal z osebnim avtom po magistralni cesti proti Zagrebu. Med zaviranjem pri Krški vasi ga je zaneslo prek bankine na nasip, kjer seje prevrnil na streho in zdrsel ha njivo. Poškodovana sta bila voznik in sopotnica Sutka Rekič iz Ljubljane. Pločevina je utrpela za 150 tisočakov škode. Ribničani krivijo sodnike Komentiramo razplete ligaških bojev za točke — Sodnika „ukradla" Inlesu točko? — Košarkarji Novolesa v soboto na zmago? — Derbi v SOL Pionirju Igralci ribniškega Inlesa so v srečanju z zadnje uvrščeno ekipo Rudarja iz Labina pričakovali zanesljivi točki, vendar so se morali na Vratarka trese mreže 14-letna Milena Delič je svojo rokometno pot pričela kot vratarka — Eden največjih upov pri nas KOČEVJE - Letošnji nastopi rokometašic kočevskega Itasa v medrepubliški ligi so ne le ena najuspešnejših sezon ženskega rokometa v Kočevju, pač pa so Pozornost strokovnjakov pritegnili še z nečim. Presenečenje se imenuje 14-letna Milena Delič, učenka 8. razreda kočevske osnovne šole, ki je s svojimi 175 centimetri višine čez noč postala ena najboljših igralk v ligi. Ne pravijo strokovnjaki zaman daje Deličeva danes eden največjih upov ne le slovenskega rokometa. „Sele 10 let sem bila stara, ko sem prvič zašla na rokometno igrišče “ pravi Deličeva. „Trener Ivan Žerjav je takrat prišel v ?°lo, nas preizkusil in najboljše izdvojil." Zanimivo, da je Deli- Poglejmo na kratko, kaj se je med zadnjim vikendom dogajalo zanimivega v bojih ligašev za točke. Najprej k rokometu. koncu zadovoljiti z neodločenim izidom. Po poročilu našega ribniškega sodelavca Milana Glavonjiča so inlesovci zaigrali slabše kot znajo, vendar 'bi ob normalnem kriteriju sojenja morali tudi s takšno igro zmagati. Ob tem se Ribničani sklicujejo na za njih neprijetno naključje, da sta namesto delegiranih srečanje vodila sodnika, s katerima imajo inlesovci že od prej slabe izkušnje. Celo to se govori po Ribnici, da sodniki favorizirajo svoje, v tem primeru hrvaške klube, in da to nikakor ni v prid razvoju rokometne igre. O sobotnem srečanju v ribniški športni dvorani morda le še to, da so domačini zastreljali 2 sedemmetrovki, kar osemkrat pa niso izkoristili igralca več. Pa vendar bi ob koncu lahko zmagali, saj je po grobem prekršku 5 sekund pred koncem tekme eden od sodnikov že pokazal na sedemmetrovko, vendar se je potem na prigovaijanje kolege premislil. Z drugoligaškimi nastopi so nadaljevali tudi košarkarji. Derbi ekip z dna prvenstvene lestvice je bil tokrat v Osijeku, kjer sta se pomerili vrsti domačinov in Novolesa. Poročila govore, daje bila kvaliteta prikazane košarke na re- Milena Delič: Začela kot Watarka, sedaj pa je naj-strelka. ^boljša čeva svojo rokometno pot pričela kot vratarka, danes pa je njihov najhujši sovražnik". S svojim izredno visokim skokom in metom je postala pravi strah vratark v ligi. Samo na zadnjem srečanju jesenskega dela prvenstva je dosegla 14 zadetkov. „Jesenska sezona je prinesla veliko tekem, ki si jih bom zapomnila. Verjetno najbolj zanimivo je bilo srečanje z Zadrom, pa tekma v Rajičih s Partizanom, dragocena je bila zmaga nad Novim mestom. Sicer pa je bila vsaka tekma doživetje zase, saj se prvič srečujemo z večino od teh ekip." Milena je igrala v raznih republiških selekcijah, pred dnevi pa je svoje znanje pokazala tudi v ekipi slovenske reprezentance na turnirju republik in pokrajin v Mostarju. Vse pa seveda zanima, ali bo Deličeva s takšnimi igrami nadaljevala tudi v spomladanskem delu prvenstva. „Prav nič ni odvisno od mene same. Če igra dobro ekipa, igram dobro tudi jaz. Sicer pa dobrih iger verjetno ne bo manjkalo, saj bomo igrale neobremenjene. Prvenstvo smo pričele s ciljem, da ostanemo v ligi, že jeseni pa smo dosegle veliko več od tega in pristale prav blizu vrha. Ni razloga, da ob dobrih pripravah med zimo tega mesta ne obdržimo. In favoriti za naslov? Ob predvideni reorganizaciji ligaških tekmovanj je pravzaprav vseeno, kdo bo prvi, toda največ možnosti dajem Lokomotivi iz Vin-kovcev, Partizanu -iz Rajičev in morda še Novemu mestu." M. GLAVONJIČ drejene Moge in so doživeli najtesnejši poraz v letošnjem prvenstvu. Prav to daje nekaj upanja, da lahko novolesovci v soboto, ko jim prihaja v goste predzadnje uvrščeni Jug, morebiti osvojijo prvi točki v prvenstvu. Vsekakor je to verjetno najlepša, da ne rečemo edina, priložnost za zmago v drugoligaški konkurenci. Še pogled v republiško odbojkarsko ligo. Derbi jesenskega dela prvenstva je bil zagotovo v Novem mestu, kjer sta se pomerili prvouvrščeni ekipi Pionirja in Salonrta. Domači so bili v igri, ki je navdušila nad 300 gledalcev, boljši in zasluženo zmagali, škoda le, da so po vodstvu 2:0 v setih popustili, saj bi se z gladko zmago povsem izenačili z ekipo Salonita. Pri domačih gre ob veteranih Vemigu in Brulcu pohvaliti mlade moči, predvsem Černača in Praha, ki so vzdržali hud psihološki pritisk v četrtem nizu. V ženski konkurenci pa Kočevke po uspešnem startu tonejo vse niže. Doživele so že tretji poraz in so tako z vrha prišle na sredo lestvice. Priložnost za popravni izpit imajo v soboto, ko igrajo doma z Rogozo. B. B. besedo imajo Številke rokomet II. ZVEZNA LIGA, moški, ‘O- KOLO: INLES-BORAC 22:22 (10:13) , Inles: Gelze, Križman, 2, Ctrovič 3, Ilc 5, S. Tanko, J. Tanko, Karpov 3, Lukič 1, Ambrožič 3, Mate 3, Fajdiga 2, Vesel. LESTVICA: 1. Jugovič 17 točk, 8. Inles 9 točk. V zadnjem spomladanskem kolu igra Inles v Vrbasu. košarka , II. ZVEZNA LIGA, moški, JI. KOLO: OSIJEK-NOVO-LES 80:75 (36:33) Novoles: Rihar 14, Cerkovnik 14, Munih 11, Golobič 10, Kek Seničar 11, Kramar 3. . V 10. kolu je Novoles doma Zgubil z Dalvinom z 82:101 (43:41). LESTVICA: 1. Slovan 12 točk, zadnji, 12., Novoles 0. V 12. kolu igra Novoles doma igi s predzadnjim Jugom. odbojka I. REPUBLIŠKA LIGA, moški, 7. KOLO: PIONIR-SALO-NIT 3:1 (13,7,-10, 15). Pionir: Vemig, Babnik, Kos-mina, Brulec, Prah, Černač, Škrbe, Smrke, Graberski, Petkovič, Savarin. LESTVICA: 1. Salonit in Pionir po 12 točk. V 8. kolu potuje Pionir v Kamnik. š I. REPUBLIŠKA LIGA, ženske, 7. KOLO: BLED-KOČEV-JE 3:0 (8, 3,8) Kočevje: Pogorelec, Levstek, Blatnik, Bastar, Lapajne, Piškur, Ahac, Klun. LESTVICA: 1. Bled 14 točk, 5. Kočevje 8. V 8. kolu igra Kočevje doma z Rogozo. V GOSTEH PRI ROKOMETAŠIH CELOVEC - Sevniški rokometaši so ob koncu jesenskega dela prvenstva gostovali pri klubu Postverein, s katerim sodelujejo že nekaj let. V tamkajšnji dvorani sojih premagali s 27:26. Celovčani bodo Sevničanom vrnili obisk verjetno poleti ob Lovrekovem memorialu. Šport za dan republike Vrsta športnih prireditev ob 29. novembru V DANAH UREJAJO SMUČIŠČE RIBNICA - V Danah pri Ribnici člani smučarskega kluba urejajo terene za smučanje, kijih bodo odprli že med to smučarsko sezono. Največ prostovoljnega dela opravijo sami člani kluba, pomagajo pa jim tudi drugi. Pred kratkim so jim prišli na pomoč tudi vojaki iz ribniške enote. M.G-č PLESNI TEČAJ Na naši šoli že nekaj let organiziramo plesne tečaje, kijih vodi Boris Vovk ob pomoči tov. Miljane. Enkrat tedensko se zberemo in se učimo raznih plesov, hkrati pa zvemo tudi kaj o njihovi zgodovini in se učimo plesnega bontona. ALBINA LINDIČ OŠ Trebnje Novomeški šahisti četrti v republiki Izreden uspeh na tekmovanju v Moravcih NOVO MESTO - Po več letih premora je ekipa novomeškega šahovskega kluba ponovno zaigrala v slovenski šahovski ligi. Na tekmovanju desetih najboljših republiških ekip v Moravcih od 25. do 30. novembra so Novomeščani zasedli odlično 4. mesto; še bolj presenetljivo pa je, da so bili edina vrsta, ki ni izgubila nobenega srečanja, prav tako pa so edini premagati novega republiškega prvaka, ekipo Žalca. Vrstni red: Žalec 57 točk, Kranj 56, Kovinar (Maribor) 54,5, Novo mesto 51, Celje 48 itd. Za uspeh so zaslužni prav vsi igralci, vendarle pa gre največ pohvale mladincema Luzarju in Kastelicu ter Praznikovi. T.Š. MEDALJI STRAJNARJU IN ŠEHICU ZAGORJE - V počastitev dneva republike je bilo pred dnevi v Zagorju drugo odprto prvenstvo Slovenije v semmi contactu. Med Novomeščani sta največ pokazala Silvo Strajnar, kije postal absolutni prvak med mladinci, in Šemso Šehič, kije dobil medaljo v kategoriji do 79 kilogramov. NOVO MESTO, TREBNJE, ČRNOMELJ - Slavje ob pravkar minulem dnevu republike se je domala povsod po Dolenjski preselilo tudi na športna igrišča. Tokrat izdvajamo le nekaj prireditev, posvečenih prazniku. Društvo paraplegikov novomeške regije je 29. novembra pripravilo v telovadnici OŠ Grm v Novem mestu in pod pokroviteljstvom novomeške ZTKO košarkarski turnir na invalidskih vozičkih. Sodelovale so ekipe' Ljubljane, Maribora, Kranja in Novega mesta. V borbi za 3. mesto je Novo mesto premagalo Ljubljano z 42:18, Kranj pa v tekmi za 1. mesto Maribor s 46:33. Turnir je vodil Milan Smerdu. Trebanjska občinska strelska zveza je 26. novembra pripravila tekmovanje z zračno puško, ki se ga je udeležilo 10 ekip s 30 tekmovalci. NAPRODAJ KOLESARSKA OPREMA NOVO MESTO - Novomeški Mercator je v sodelovanju z domačim kolesarskim klubom pričel te dni prodajo celotne kolesarske opreme. Vsi zainteresirani naj obiščejo Mercatorjev Potrošniški center ob Cesti herojev, kjer je v 1. nadstropju na prodaj vse, od dresov do copat in rokavic. NEKAJ KEGLJAŠKIH • Na kegljišču hotela Terme na Čatežu se je pred dnevi končalo odprto prvenstvo Brežic, na katerem je zmagal Šeško z 896 podrtimi keglji, pred Burjo 880, Novakom (vsi Rudar) 876 itd. • Trebanjski IGK pri moških in KZ Trebnje pri ženskah sta zmagovalca sindikalnega kegljaškega prvnestva Trebnjega, ki se je pred dnevi končalo na kegljišču Což v Ivančni gorici. N. G. DVE ŠAHOVSKI IZ SEVNICE • Zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega turnirja ŠK Milan Majcen za november je Franc Kotnik, ki je zbral 8,5 točke. V skupnem seštevku vodi še naprej Maurer z 71 točkami pred Povšetom 69. V zadnjem krogu se torej obeta zanimiv boj za končni uspeh. • Sevniški šahisti so organizirati že 5. tekmovanje za Brelihov memorial. Letošnji zmagovalec je Ivan Levičar, ki je zbral 15 točk, sledijo pa: R. Blas 12,5, J. Blas 10,5 itd. Levičarju, ki je premagal vseh 15 udeležencev, je pripadel lep pokal organizatorja. J. B. »Dolenjski list« v vsako družino MNOŽIČNI TEK Za sevniški občinski praznik je ŠŠD boštanjske šole organiziralo kros po uticah Boštanja. Odziv je bil zadovoljiv, saj seje tekmovanja udeležilo okoli 300 tekmovalcev iz 11 občin. Na zahtevni progi sta imela največ uspeha Atletski klub Rudar iz Trbovelj in AK Radeče. Med boljše so se uvrstiti tudi starejši pionirji z naše šole, ki so dosegli 3. mesto. MOJCA PEŠEC OŠ Boštanj Med ekipami je zmagala vrsta ZŠAM Trebnje pred SD Trebnje in OO ZSMS Trebnje, vrstni red posameznikov pa je bil takšen: Cugelj, Gracel, Progar, Žurga, Tintar, itd. V Črnomlju pa so pripravili mladinski košarkarski turnir, na katerem so bili doseženi naslednji rezultati: Brežice-Trebnje 57:45, Cmomelj-Brežice 71:52, Črnomelj -Trebnje 51:48. Najboljši strelec turnirja je bil Banovec s 46 koši. J. O., R. M. V TOREK START OBČINSKEGA PRVENSTVA NOVO MESTO - V torek, 13. decembra, ob 17.30 bo odigrano 1. kolo letošnjega odprtega šahovskega prvenstva Novega mesta. Pravico udeležbe imajo vsi kategomiki, prijave pa sprejemata Ferdo Avsec (telefon 22-341) in Tone Škerlj (telefon 21—375), možnost prijave pa bo tudi pred pričetkom prvega kola v domu športov na Loki. 120 TEKEM V TRIM LIGI SEVNICA - Z zadnjim kolom se je končalo letošnje občinsko trim tekmovanje v malem nogometu, na katerem je 16 ekip odigralo 120 tekem, doseženih pa je bilo 1.661 zadetkov. V prvi skupini je zmagala Blanca pred Partizanom Boštanj in veterani iz Boštanja, v drugi pa Orehovo pred Florjanom in Celovni-kom. Najboljši strelec je bil Zorko iz ekipe Blance. T. MIKOLIČ Troje Bloudkovih priznanj ostalo doma Med 40 letošnjimi dobitniki najvišjih reoubliških športnih priznanj tudi Draga Mislej, RK Brežice in Drago Bizjak____________________________ NOVO MESTO — Športna dvorana je bila enega zadnjih dni novembra kar premajhna za vse, ki so se hoteli udeležiti letošnje zaključne slovesnosti ob podelitvi najvišjih družbenih priznanj v slovenski telesni kulturi: Bloudkovih nagrad in plaket. Za nadvse prisrčno vzdušje so poskrbela dekleta Doma Majde Šilc, otroci iz novomeških vrtcev, fantje iz Gabija s pastirsko igro, da ne naštevamo vseh. Omenimo naj le, daje bilo letos podeljenih 10 nagrad, od tega 4 športnim organizacijam in 6 posameznikom, ter 30 plaket, ki jih je prejelo 24 posameznikov, 1 ekipa ter 5 organizacij. Priznanja je podelil Tone Florjančič, predsednik TKS Slovenije. Med 40 letošnjimi dobitniki so tudi tri dolenjska imena: DRAGA MISLEJ - Bloudkovo nagrado je prejela za dolgoletno vsestransko uspešno delo v telesni kulturi, zlasti z mladimi. Redki so pri nas telesnokulturni delavci, ki bi med mladimi vseh rodov, s katerimi so delati, zapustiti tako velik vtis. Tako kot inštruktor Partizana, telesnovzgojni pedagog in društveni delavec, se je Draga Mislej delu vedno predajala vsa, pri čemer je znala mlade bodriti in jih usmerjati k polnem: in zdravemu življenju. Njen delokrog ni bil omejen na šolo in Novo mesto, poznajo jo in cenijo tudi na širšem območju Dolenjske, Zasavja in Bele krajine, njena prizadevanja pa so bila opazna tudi v Partizanu Slovenije in Jugoslavije. Še posebno na očeh pa je bila vedno njena vsestranost, saj je bila enako doma v atletiki, namiznem tenisu, odbojki in smučanju, bila je in je aktivni športnik ter organizator, trener in sodnik v eni osebi, je zapisano v obrazložitvi. V ROKOMETNI KLUB BREŽICE - Bloudkovo plaketo je klub prejel za 304etno širjenje in kvalitetno rast rokometa z vrsto tekmovalnih uspehov tako pri moških kot pri ženskah. DRAGO BIZJAK - V obrazložitvi piše, da je Bloudkovo plaketo prejel kot nagrado za izjemno požrtvovalno in dolgoletno delo v organizaciji Partizan. ZMAGA ITASA KOCEV JE - V polfinalnem nastopu republiškega prvenstva mladink so rokometašice kočevskega Itasa zasedle 1. mesto, potem ko so v odločilnem srečanju premagale vrstnice Polane z 19:15. Najboljša strelka turnirja je bila S. Jeričeva s 23 zadetki. M. G-č. V NEDELJO OBČNI ZBOR NK RIBNICA RIBNICA - Ribniški nogometaši bodo imeli v nedeljo ob 11. uri v prostorih hotela Pugled redni letni občni zbor, na katerega so vabljeni vsi pristaši kluba. Po znanje k profesionalcem Izredno koristen razgovor med novomeškimi kolesarji in predstavnikoma enega najboljših profesionalnih kolesarskih klubov na svetu NOVO MESTO - Poslovno sodelovanje med novomeško IMV in francoskim Renaultom je pred dnevi poseglo tudi na športno področje. Novomeški kolesarski klub sta namreč obiskala generalni sekretar kolesarskega kluba Renault, Gitane Guy Nosbaume, in trener kluba Cyrille Guimard, ki se ga ljubitelji tega športa verjetno bolj spomnijo kot zmagovalca legendarnega Tour d‘ France in enega zares redkih kolesarjev, kateremu je moral v hrbet gledati celo sloviti Eddie Mere. Kako koristen je bil ta obisk za novomeške kolesarje, je seveda brez potrebe posebej poudarjati. Omenimo naj le nekaj povsem konkretnih oblik sodelovanja, ki naj bi sčasoma spletle kar se da trdne vezi med novomeškim in enim najboljših profesionalnih ko-. lesarskih klubov na svetu. Povejmo le, da Guimard trenira kolesarje, kot so Bernard Hinault, Alain Vignerom, Laurent Fignon in druge. Med najpomembnejše dogovore vsekakor sodi ta, da naj bi nekaj francoskih kolesarjev avgusta nastopilo na tradicionalnih dnevih kolesarjenja v Novem mestu, istočasno pa sta predstavnika Renaulta povabila Novomeščane na katero od amaterskih dirk v Franciji. Največji uspeh pa je za Novomeščane zagotovilo Guimarda, da bo skušal pri francoski kolesarski zvezi urediti, da bi ga v januarju obiskal eden novomeških trenerjev in spremljal njegovo delo, hkrati s trenerjem pa naj bi v Francijo potoval tudi Sandi Papež in tam opravil teste, kot jih imajo profesionalni kolesarji. Guimard je imel dan pred razgovorom z novomeškim klubom na Otočcu predavanje, ki so se ga udeležili domala vsi naši kolesarski strokovnjaki, med njimi tudi zvezni kapetan naše reprezentance Franc Hvasti. Vprašanj je bilo veliko, vsi odgovori pa so brez izjeme kazati na velik prepad, ki stoji med amaterskim in profesionalnim kolesarjenjem. V ilustracijo le podatek, da poprečni profesionalec, ki ga trenira Cyrille Guimard, prevozi letno okoli 40 tisoč kilometrov. B. B. Cyrille Guimard bo preizkusil Sandija Papeža Guy Nosbaum, generalni sekretar kluba Renault Gitane r Železniško gospodarstvo Ljubljana Železniška transportna organizacija LJUBLJANA TOZD ZA PROMET ZIDANI MOST OBVESTILO Vse, ki jih veseli delo na železnici, obveščamo, da bomo v mesecu januarju 1984 organizirali tečaj za prometno transportne delavce (premikače, zavirače, kretnike) Pogoji za sprejem so: — starost najmanj 18 let — posebna zdravstvena sposobnost — končana osnovna šola Tečaj bo v tozdu za promet Zidani most in bo trajal 3 mesece. S pričetkom tečaja boste sprejeti v delovno razmerje. Po uspešno opravljenem izpitu boste razporejeni na ustrezna dela in naloge na postajah od Zidanega mosta do Dobove. Po določenem času uspešnega dela imajo kandidati možnost za napredovanje oziroma dodatno izobraževanje. Za opravljanje navedenih del vam pripada benificirana delovna doba. V tozdu je organizirana družbena prehrana. Železničarji in njihovi družinski člani imajo posebne ugodnosti pri prevozih doma in v tujini. Odločite se in postanite železničarji! Prijave sprejema kadrovska služba tozda za promet Zidani most. Zidani most 9 do 20.12. 1983. 482/48-83 Komisija za delovna razmerja delavskega sveta delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav—Dolenjske območne skupnosti Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge: 1. CENILCA-LIKVIDATORJA GRADBENIH ŠKOD IN SVETOVALCA ZA PREVENTIVO 2. VODJA PREDSTAVNIŠTVA KOČEVJE POGOJI: pod 1 — visoka ali višja šolska izobrazba gradbene smeri — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje slovenskega jezika pod 2 — višja šolska izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje slovenskega jezika Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge je določeno dvomesečno poizkusno delo. Kandidati naj ponudbe s kratkim lastnoročno napisanim življenjepisom in dokazili o uspešno končani šoli pošljejo v roku 8 dni na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav—Dolenjske območna skupnost Novo mesto. Cesta herojev 1, Novo mesto. Ponudbe kandidatov, ki ne bodo priložili zahtevanih dokumentov, komisija ne bo obravnavala. Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. 489/84-83 OPEKARNA ZALOG p. o. NOVO MESTO, Zalog 21 Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: 1.6 NK DELAVCEV pogoji: starost do 40 let IN RAZDELITEV 2. 1 DELAVEC ZA DOVOZ MALICE pogoji: — PK kuhar ali natakar - vozniški izpit B kategorije — 1 leto delovnih izkušenj Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas z enomesečnim poizkusnim rokom. Delavcem nudimo možnost izpolnjevanja v delih in opravilih proizvodnje opečnih izdelkov. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 490/48-83 SGP PIONIR NOVO MESTO TOZDTOGREL 68273 Leskovec pri Krškem razpisuje JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO — osebnega vozila R 4 letnik 1975 izklicna cena 30.000 din — karoserije IMV kombi 1600 letnik 1977 Izklicna cena 3.500 din Licitacija bo 10.12.1983 ob 9.30 pred tovarno. Ogled bo isti dan od 8.30 do 9.30. Polog varščine je 10 % od izklicne cene in ga je treba plačati pred licitacijo. V ceno ni vključen prometni davek, katerega plača kupec. 480/48-83 SGP PIONIR NOVO MESTO tozd gradbeni sektor Novo mesto Jerebova 19 68000 NOVO MESTO objavlja po sklepu delavskega sveta z dne 7. 10. 1983 zbiranje ponudb za prodajo: poslovnih prostorov uprave tozda na Jerebovi 19, Novo mesto najugodnejšemu ponudniku. parcelna številka 295/1 KO Novo mesto 441 m2 parcelna številka 333/3 KO Novo mesto 16 m2 Skupaj: 457 m2 objekt 1. zazidalna površina 15,10 x 8,80 = 132,90 m2 objekt 2 zazidalna površina 6,50 x 5,50 = 32,50 m2 skupaj: 165,40 m2 Izklicna cena: 3.259.446,95 Ogled možen na naslovu: Jerebova 19, Novo mesto Ponudbe v zaprti kuverti je potrebno oddati najkasneje do 14. 12. 1983 na naslov: SGP PIONIR Novo mesto Kettejev drevored 37 68000 NOVO MESTO s pripombo: ..Komisija za prodajo prostorov". Komisija bo v roku 7 dni od odločitve pismeno obvestila vse ponudnike o rezultatu zbiranja ponudb. Najugodnejši ponudnik je dolžan plačati kupnino v enkratnem znesku. Kupec poravna vse stroške v zvezi z prepisom in davek na promet nepremičnin. Prednost ima družbeni sektor. 487/48-83 DO Mercator, Kmetijski kombinat Sevnica, tozd PROIZVODNJA, razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: Osnovna sredstva: Izklicna cena 1. enoosna kamionska prikolica tip PLO—9—10 (5 t) malo rabljena 220.000 din 2. mulčar ..Belgijec", delovna širina 1,8 m 80.000 din 3. peč za etažno centralno ogrevanje 18.000 - 22.000 kcal 30.000 din 4. traktor IMT 558 — nevozen 28.000 din 5. enoosna prikolica Ljutomer (3 t) tip„Pekalo" 39.000 din 6. peč za sušenje hmelja z ventilatorjem „Klima" 30.000 din 7. dva enoosna črpalna agregata „Agrostroj", za 1 kom 50.000 din 8. 2 ventilatorja „Klima" (30000 m3/h) 9.000 din 9. bočni rezalnik za hmelj 10. trosilec za mineralna gnojila 3.000 din Licitacija bo 17. 12. 1983 ob 9. uri v Sevnici, Cesta na grad 29 (pri mehanični delavnici). Ogled je možen 16. 12. 1983 od 8. do 14. ure na istem mestu. Pred začetkom licitacije plačajo potencialni kupci 10% varščino od izklicne cene. Drjjžbeno pravne osebe, ki se izkažejo z veljavnim poblasti-lom, so oproščene plačila varščine. Po prevzemu kupljenega blaga ne sprejemamo reklamacij. Prometni davek plača kupec. 481/48-83 OOZD HOTELSKA FAKULTETA V OPATIJI dislocirani oddelek na Bledu - SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED RAZPISUJE vpis v III. letnik hotelske fakultete v Opatiji, dislocirani oddelek na Bledu. Pravico vpisa imajo diplomanti I. stopnje ekonomske fakultete in višjih ekonomskih šol ter drugih podobnih izobraževalnih organizacij usmerjenega izobraževanja. Prijave sprejema Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova 32, do 15. decembra 1983. leta. Informacije po telefonu štev. 064/77—331 ali 051/712-633. 485/48-83 r Komisija za delovna razmerja delovne organizacije MERCATOR—PRESKRBA Trgovsko podjetje na debelo in drobno, p. o. Krško objavlja prosta dela in naloge ARANŽERJA — za nedoločen čas. Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — srednja aranžerska šola Poskusno delo 60 delovnih dni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po poteku prijavnega roka. 488/48-83 NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o., NOVO MESTO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD TKANINA vabi k sodelovanju večje število kandidatov za opravljanje del in nalog — POMOŽNO VZDRŽEVANJE STROJEV Pogoji: — KV strojni ključavničar — odslužen vojaški rok — poskusni čas: 1 mesec Zaposlitev je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o., NOVO MESTO, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire pismeno obvestili v,3Q,dneh po izteku prijavnega roka. 483/48-83 SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3 Po sklepu sveta šole delegatov delavcev, delegatov učencev in delegatov družbene skupnosti z dne 29. 9.1983 razpisujemo javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev, drobnega inventarja in materiala: Zap. vrsta količ. enota št. 1. rezervni deli avtomobila R 4 skupna vrednost 2. odpadki hrane letno 3. miza 8 kosov 4. stol 19 kosov 5. pograd 1/2 12 kosov 6. jogi 23 kosov 7. predpražnik 1 kos 8. bide 1 kos 9. umivalnik 4 kosov izklicna cena za enoto 80.000 din 80.000 din od 200 do 300 od 100 do 250 2.500 od 500 do 1.000 200 1.000 500 V izklicnih cenah je vključen prometni davek, razen pri rezervnih delih avtomobila R 4, ki ga mora plačati kupec. Kupci morajo plačati celotno kupnino neposredno ob prevzemu blaga. Javna licitacija bo od zaporedne št. 1 do 2 v soboto, 10. 12. 1983, od 8. do 10. ure v Novem mestu na Prešernovem trgu št. 16, od zaporedne št. 3 do 9 pa v soboto, 10. 12. 1983, od 11. ure dalje v Domu učencev v Šmarjeških Toplicah. 491/48-83 ELEKTROTEHNA DO SET splošna elektro trgovina, p. o., Ljubljana Pod trančo 2, p. p. 34, 61001 Ljubljana telefon: n. c. (061) 23 881 telex: 31 366 yu juteh objavlja na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja DO SET Ljubljana, Pod trančo 2 dela in naloge VODENJA PRODAJALNE srednjega obsega, ČRNOMELJ, s. Rozmana 30 pogoji za sprejem: srednja komercialna oziroma poslovodska šola, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih in 2 leti na enakih delovnih nalogah. Za opravljanje zgoraj navedene delovne naloge je določeno poskusno delo 2 meseca. Prijave naj kandidati vložijo v 8 dneh po objavi na naslov: ELEKTROTEHNA, DO SET, Splošna elektro trgovina, kadrovska služba, Ljubljana, Pod trančo 2. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. 453/48 LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO sklicuje po sklepih poslovnih odborov poslovnih enot banke V PONEDELJEK, 12. DECEMBRA 1983 ZBORE DEPONENTOV OB 13. uri IN ZBORE VARČEVALCEV OB 16. uri Zbori se sklicujejo po območjih in bodo: v ČRNOMLJU: v sobi zdravstvene skupnosti, Črnomelj, Kolodvorska 19, v METLIKI: v sejni sobi skupščine občine Metlika, v NOVEM MESTU: v sejni dvorani bgnke, IV. nadstr., Kettejev drevored 1, v TREBNJEM: v prostorih poslovne enote Trebnje, Ul. Gubčeve brigade 4. Na zborih bo obravnavano poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v letu 1983 in program za uresničevanje srednjeročnega plana banke v letu 1984 v delu, ki se nanaša na področje zbiranja in uresničevanja sredstev varčevalcev in deponentov. Na zborih bodo izvoljeni tudi člani sveta deponentov in VarČeValcev' 498/48. DO KOMUNALA Novo mesto, p.o. Cesta komandanta Staneta 2 Ponovno razpisuje Po sklepu delavskega sveta prosta dela oz. naloge: 1. VODJE RAZVOJNO-KOMERCIALNEGA SEKTORJA IN RAZVOJNEGA ODDELKA in objavlja po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge: 2. IZDELAVA PLANOV IN ANALIZ 3. VODENJE RAČUNOVODSKEGA ODDELKA 4. VODENJE OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJE ČISTILNIH NAPRAV 5- ZAHTEVNA KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, Spolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: ~ visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomske, komunalne, gradbene ali ustrezne smeri, " 2, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih opravilih Pod 2: " višja ali srednja izobrazba ekonomske ali gradbene smeri, ~ 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj; Pod 3: " višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, ~ 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj; Pod 4: " višja ali srednja izobrazba kemijske, biološke ali druge ustrezne smeri, ~ 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj; Pod 5: — poklicna šola kovinarske usmeritve, " 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati za razpisana dela in naloge naj prijave s kratkim Z|vljenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju po-9°jev pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov: DO KOMUNALA Novo mesto, p. o., Cesta komandanta Staneta p.p.2. Na ovojnico naj pripišejo oznako „Za razpisno komisijo". Kandidati za objavljena dela in naloge od 2 do 5 naj svoje ^oge pošljejo splošno-kadrovskemu sektorju DO. razpisana dela in naloge sklenemo delovno razmerje za 4 ®ta, za objavljena dela in naloge pa za nedoločen čas. "^popolnih in nepravočasno prispelih prijav ne bomo upoštevali. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh Preteku roka za sprejemanje prijav. 495/48 po Srednja šola tehniških usmeritev Novfo mesto komisija za delovna razmerja PONOVNO RAZPISUJE Prosta dela in naloge za nedoločen in poln delovni čas: učitelja fizike, prof. fizike ali dipl. inž. fizike — 1 delavec 2) učitelja matematike, prof. matematike — 1 delavec 3) učitelja obrambe in zaščite, dipl. delavec vseljudske obrambe ali oficir JLA 4) učitelja elektrostrokovnih predmetov, dipl. inž. elektronike — 1 delavec 5) učitelja strojno strokovnih predmetov, dipl. inž. stroj. — 1 delavec S) učitelja praktičnega pouka za elektroniko, inž. elektronike — 1 delavec 2) inštruktorja praktičnega pouka elektronike, elektrotehnik-elektronik — 1 delavec 8) inštruktorja praktičnega pouka voženj, inštruktor praktičnih voženj C in E kategorije — 1 delavec snažilke: končana OS obveznost — 1 delavka 9) j Poskusno delo: pod točkami 1—6 3 mesece pod točkami 7,8 2 meseca pod točko 9 1 mesec Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v 15 dneh od dneva objave. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za zbiranje prijav. Informacije po tel. 25-207 od 7. do 15. ure. i 497/48 NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n.sol.o. TOZD TEHNIČNO ENERGETSKE STORITVE Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJE CENTRALNE PRIPRAVE DELA (ni reelekcija) pod naslednjimi pogoji: — visoka šola strojne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del — organizacijske in vodstvene sposobnosti — moralnopolitična primernost 2.VODJE ODDELKA DRUŽBENE PREHRANE pod naslednji pogoji — višja šola gostinske smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del — organizacijske in vodstvene sposobnosti — moralnopolitična primernost Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 3. KLJUČAVNIČARJA (2 delavca) pod naslednjimi pogoji: — končana poklicna šola kovinske smeri, delovne izkušnje zaželjene — poskusno delo traja 45 dni Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s tem, da sta delavec pod 1. in 2. imenovana za opravljanje razpisanih del za dobo 4 leta. 450/48 Zavod za kulturo in prosveto Sevnica objavlja prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA pogoji: — visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj — organizacijske sposobnosti Dela in naloge se razpisujejo za poln delovni čas za dobo 4 leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi na naslov: Zavod za kulturo in prosveto Sevnica, Kvedrova 28a, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po izteku razpisa. 494/48 PETROL, DO TRGOVINA LJUBLJANA tozd Trgovina na drobno Brežice Tovarniška 2 objavlja prosta dela in naloge 1 — KV Delavca za delo na bencinski črpalki NOVO MESTO II, Cesta berojev 50 1 — KV delavca za delo na bencinski črpalki KOČEVJE II, Ljubljanska c. 39 Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Poskusno delo traja dva meseca. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh od objave oglasa na naslov PETROL, Trgovina na drobno Brežice, Tovarniška 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. 493/48 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA TOZD GRADBENA ENOTA CELJE N. SOL. O. Prodamo 4 lesene barake st-40 dimenzije 25,2 m x 9,57 m; barake so v delavskem naselju na gradbišču IMV Novo mesto. ....._ Informacije dobite pri Gradis, Celje, ulica XIV. divizije 10, telefon 26—634. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH KOTO Koteks tobus in zbiralnic« kmetijskih zadrug OSNOVNA ŠOLA 29. OKTOBER ŠMARJETA 68220 ŠMARJEŠKE TOPLICE razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas. Nastop službe 1.1 1984. 3-mesečno poskusno delo. Rok prijave 8 dni po objavi razpisa. OBRTNIKI OBČINE NOVO MESTO ! Obrtno združenje Novo mesto bo pripravilo v decembru 1983 seminarje za vodenje novih poslovnih knjig in za pripravo davčne napovedi za leto 1983 ter pojasnila glede ugotavljanja vrednosti gradbenih objektov pri obrtnikih. Opozarjamo vas na pismena obvestila, ki jih boste prejeli v kratkem, s katerimi boste obveščeni o kraju in času. Obrtno združenje Novo mesto 499/48 ..STREŠNIK", IGM p.o. Dobruška vas 68275 Škocjan komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge — vzdrževanje reda in čistoče določen cas) - ČISTILKE (za Pogoji: dokončana osnovna šola delo je v popoldanskem času in bo trajalo v času nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Kandidatke naj pošljejo prijave na naslov delovne organizacije v 8 dneh po objavi. Komisija za delovna razmerja Zdravstveni center Dolenjske DSSS Novo mesto objavlja prosta dela oz. naloge ČISTILKE za nadoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela 3 mesecev. Delo je samo v popoldanski izmeni. Kandidati naj vložijo prošnje v 8 dneh po objavi na Kadrovsko službo DSSS, Zdravstvenega centra Dolenjske, Partizanska 27, Novo mesto. 454/48 Industrija pletenin INPLET V USTANAVLJANJU SEVNICA, Dolnje Brezovo Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela oz. naloge: 1. ORGANIZIRANJE DELA V KOMERCIALNI SLUŽBI — 1 delavec Pogoji: - visoka ali višja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri - 3 oz. 5 let delovnih izkušenj - znanje enega tujega jezika (nemški ali angleški) - nudimo trisobno stanovanje v Sevnici Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavijo splošno kadrovski službi v roku 10 dni od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku °biaVe' 492/48-83 Delavski svet ZAVODA ZA POŽARNO VARNOST Novo mesto objavlja prosta dela in naloge za 1. DELAVCA V PREVENTIVNI SLUŽBI - 1 delavec za nedoločen čas, 2. DIMNIKAR — dva delavca za nedoločen čas, 3. DELAVCA V RAČUNOVODSTVU - 1 delavec za nedoločen čas. Pogoji: — pod točko 1. — poklicni gasilec — vozniško dovoljenje B — kategorije —pod točko 2. — šola za KV dimnikarja, — vozniško dovoljenje A in B kategorije — pod točko 3. — končana srednja ekonomska šola z znanjem strojepisja, — 1 leto delovnih izkušenj Za vsa objavljena prosta dela in naloge velja 1 mesec poizkusnega dela. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi. Ponudbe pošljite na naslov: Zavod za požarno varnost Novo mesto, Cesta herojev 27, Novo mesto. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Vse informacije se lahko dobijo na telefon 22—131 int. 3. PREDAVANJE OB SVEČI RIBNICA - O sedanjem vojaškem in političnem položaju v svetu je pred kratkim v Domu JLA v Ribnici predaval znani komentator Drago Košmrlj. Varčevanje z elektriko, ki seveda ni obšlo ribniške občine, pa je pripomoglo, da je Drago Košmrlj predaval kar ob sveči. M.G-č CESTARJI BREZ IZGUBE NOVO MESTO - Ob triče triletnem obračunu je novomeško Cestno podjetje v tozdu Gradnje sicer izkazalo okrog 1,9 milijona din izgube, toda še isti, dan, ko so številke prodrle v javnost, izgube ni bilo več. Krili so jo v okviru podjetja, nastala pa je zaradi pripojitve asfaltne baze Drnovo tozdu Gradnja. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila ljuba naša mama ANA CVELBAR Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali, jo obiskovali, obdarili s cvetjem in jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: hčerke, sinova, vnuki, sestre, nečaki, snahe, zelje in ostalo sorodstvo ZAHVALA Kruta usoda je izmed nas iztrgala našo drago mamo, staro mamo, taščo, sestro in teto, komaj 66-letno FRANCKO BRULC rojeno MEDVED Krka 24, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam stali v teh težkih trenutkih ob strani, še posebno pa kolektivu Market Drska in župniku za lepo opravljeni obred. ŽALUJOČI: vsi njeni Osamele Tvoje so poti in za vedno utihnile prijazne besedi ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame ANE FAJDIGA iz Trebnjega se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: hčerka Tončka in sin Maks z družinama Trebnje, Grosuplje, 15. novembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA MALNARIČA iz Kala 7 pri Semiču se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala gre zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega in kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, GD Strekljevec, moškemu pevskemu zboru iz Semiča, DO Iskra Semič za podarjene vence, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala govornikoma Alojzu Vidmarju in Ivanu Golobiču za besede slovesa in župniku za lepo opravljeni obred. ŽALUJOČI: žena Kristina, sinovi Zdravko, Stane in Tone z družino, hčerka Rozi, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica, 51-letnega ADOLFA CELICA iz Uršnih sel 50 se zahvaljujemo vsem, ki sq nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja GD Uršna sela in Dobindol, osnovni organizaciji 00 ZSMS Uršna sela, delavcem Jugobanke Novo mesto, Mizarstvu Kovač Bršljin, delavcem SDK Novo mesto in učencem ŽSŠC Ljubljana za podarjeno cvetje, tov. Fonu za organizacijo pogreba in poslovilne besede ob odprtem grobu in župniku Romanu za opravljeni obred. Prisrčno se zahvaljujemo vsem vaščanom, posebno pa družinam Šobar, Gril in Erpe, ki so nam nudili vsestransko pomoč. ŽALUJOČI: žena Mici, sinovi Adi z družino, Igor in Jožko, mama, bratje in sestra z družinami ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 87. letu starosti zapustil naš dragi oče ANTON BUTALA iz Vavpče vasi 33, Semič Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem, ki so mu darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje, pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Grahkovim, Golubičevim m Mavsorjevim za vso pomoč in sočustvovanje v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Vodniku za zdravljenje našega očeta ter tozdu Zdravstvenega doma Novo mesto za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. ŽALUJOČI: hčeiki Marija in Vida z možem Brankom Novo mesto, 21. novembra 1983 ZAHVALA V 42. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba hčerka, zlata mamica, draga žena, sestra, teta in svakinja NADA LEVSTEK rojena PAJK Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojni darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom, ženskemu in moškemu pevskemu zboru ter govornikoma. Hvala višji medicinski sestri Maji na onkološkem inštitutu za vso skrb in pomoč v času njene bolezni in dr. Boži Kocutar za obiske na domu. ŽALUJOČI: mož Miro, sin Samo, mama, brat Lojze z družino, brat Roman z družino ter nečaki Zmago, Saša, Suzana in Vasilij Žužemberk, 15. novembra 1983 ZAHVALA V 40. letu starosti smo izgubili našega dragega brata JANEZA PERPARJA zidarja iz Šmavra 12 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih dneh in ki ste pokojnega spremili na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje. Za podarjene vence se zahvaljujemo Cestnemu podjetju Novo mesto, GD Gorenje vrhe. Najlepša n 1 fS1A 71 V 1 L- 11 nA nMVA 1 lil a rtl\ /1 i\a%aaa avla aa anv a* — a C._. rt. .a --- - a . #' ’ * _ ...1. _ a _ a * _ t. ■ i podjetju Gorenje ^ Žalujoči: brata Lado, France, sestra Ivanka z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta 77-letnega IVANA ULA Laze 1 pri Kužlju Od pokojnika smo se poslovili 13. novembra 1983 na pokopališču v Kočevju. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, ustno, pismeno ali telegramsko izrazih sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajtu, zdravstvenemu in strežnemu osebju Internega oddelka Golnik. Enako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Kočevje. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnika v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala vsem darovalcem cvetja, godbi in župniku za opravljeni obred in ganljiv govor. ŽALUJOČI: žena Rozalija, hčerki Ivanka, Marija, sinovi Jože, France in Janez z družinami ter ostalo sorodstvo Pomlad bo v vinograd tvoj prišla in vprašala, kje si ti; bo sedla na cvetoča tla in zajokala, ker te ni ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mati ALOJZIJA BLAŽIČ rojena SAŠEK iz Velikega Slatnika 5 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh dneh stali ob strani, nam pomagali, z nami sočustvovali, izrazih sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala! ŽALUJOČI: sinova Štefan in Lojze z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 75. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče, dedek, tast, brat, svak in stric AVGUST FINK Podturn 13 Prisrčno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno zahvalo izrekamo gasilskemu društvu Podturn za organiziran sprevod, tov. Smolcu za poslovilni govor v imenu tozda Gozdarstvo Podturn in kaplanu za opravljeni obred. ŽALUJOČI: vsi njegovi ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica ANA MOVRIN rojena BABIČ iz Rodin pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam izrazih sožalje, pokojni darovali cvetje ter jo v tako velikem številu spretnih na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Belt in Beti Črnomelj za podarjene vence. Enaka zahvala tudi Enici Skof za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. ŽALUJOČI: sin Jože ter hčerki Rozalija in Zofka z družinami - - tl ZAHVALA V 46. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra in teta DJURDJICA KORDIČ iz Črnomlja, Ul. 21. oktobra 15/a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Še posebej hvala kolektivu Iskre Semič za pomoč in organizacijo pogreba, prav tako DO Belt, godbi iz Novega mesta, oktetu iz Semiča in govornikoma. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: mož Milan, hči Gordana in sin Milan, mama in oče, sestra in brat z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama MARIJA PELKO GAŠPERJEVA MAMA iz Dolenjskih Toplic rali vence in družbenim ___________________________________________ __ _ obema govornikoma^ Faniki Horvat in Tonetu Strniši, ki sta tako lepo z besedami opisala 'življenje' naše mame. Posebej se zahvaljujemo bolnici Novo mesto in Tonetu Strniši za lepo organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! _ _ _ .... . ŽALUJOČI: sin Gašper, hči Anica, snaha Eva z družino ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 52. letu starosti zapustil naš dobri in skrbni mož, ata, brat in stric FRANC JAKLIČ iz Zg. Bitenj 128 pri Kranju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu s tem izkazali zadnje spoštovanje. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Francka, sin Bojan, hčerka Sanda z družino in vsi, ki so ga imeli radi Preljubi mož in očka ti, za tebe prišla je viharna noč, odšel z njo si daleč proč, odšel si v daljni tuji kraj, od kjer vrnitve ni več nazaj. ZAHVALA V 44. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, oče, sin, brat in stric MARTIN ANTONČIČ iz Prapreč 8 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Zahvala velja Iskri, tozd Hipot Šentjernej, IMV Novo mesto, upravi Splošne bolnišnice Novo mesto, OŠ Šentjernej, gasilskemu društvu Mokropolje, pevskemu zboru Orehovica in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Tončka, sinova Jožko in Silvo, hči Martina z možem, mama, bratje in sestri z družinami Ak’ silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, saj zase vem, nihče, nikdar bi ne verjel! (Gradnik) ZAHVALA Težko je dojeti resnico, daje končala svojo trnjevo življenjsko pot naša draga MEDY JESENKO rojena DRELSE s Trške gore 12 Tiho, skoraj neopazno je ugasnila, saj je tako tudi želela. Tiho in neopazno je tudi svojo jesen živela. Iskrena hvala vsem, ki soji kakorkoli pomagali prenašati težo življenja. Prisrčna hvala za vse družini Masel, Roziki Muhič, Jelki Poslek, družini Saksida in Zupančič, župniku z Otočca. Nepozabna zahvala gre vsem vaščanom Trške gore in Sevna za njihovo pomoč in vsem, ki so se od nje poslovili ob odprtem grobu. Naj jim bo povrnjeno. Lepa hvala zdravstvenemu domu v Ločni in patronažni službi. Beba in Boro v imenu vsega sorodstva Novo mesto, 1. decembra 1983 Minilo žalostno je leto dni, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi V SPOMIN 7. decembra je minilo prežalostno leto dni, odkar nas je v 27. letu starosti zapustil naš PETER ŠPEHAR Sinji vrh 6, Vinica Spomin nanj bo ostal živ in tudi čas ne bo izbrisal bolečin. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in mu prižigate svečke. ŽALUJOČI: starši in brat z družino ZAHVALA Vsem, ki ste ob nenadomestljivi izgubi našega plemenitega moža, ata, starega ata in stnca DUŠANA MOŽETA upokojenega trgovca z Dvora sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, mu prinesli cvetje, naša iskrena hvala. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Kocutaiju za požrtvovalne obiske na domu. Posebno zahvalo smo dolžni Gf> Dvor, ki je 'zkazalo tolikšno spoštovanje in čast svojemu ustanovitelju, DPO Dvor, DU Dvor, govornikom tov. Dularjevi, tov. Jakovljeviču, tov. Andrejčičevi in tov. Banu za poslovilne besede, s katerimi ste poudarili pokojnikovo prizadevanje za napredek kraja in Suhe Krajine. Posebna zahvala dobrim sosedom, družinama Jaklič in Hrovat, župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za občuteno zapete pesmi. ŽALUJOČI: žena Ana, sin Franci z družino in hčerka Andreja Dvor, Ljubljana, Krka, ZDA ZAHVALA V 78. letu starosti je ugasnilo plemenito srce zlate mame in stare mame NEŽKE ŠMAJDEK iz Vel. Podljubna Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, pokojni darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala kolektivom SGP Pionir MKI-SI, r!y,anSp°rt SraREKLtCI^ MARIJA KAVŠEK, Rakovnik 11, Novo mesto, preklicujem besede, ki sem jih izrekla proti Jožetu HRASTARJU iz Stranske vasi 36, Novo mesto. MARINA in BOGO PAVLIN, Potov vrh 43 (Križe), Novo mesto, prepovedujeva vsakršno vožnjo in hojo ter pašo kokoši, povzročanje škode na njivi in na vrtu okoh hiše. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Šentjernej. PRAŠIČA, težkega 130 kg, prodam. Anton Jakše, Rakovnik 1, Novo RAZNO mesto. PRODAM električni računski stroj Oliveri. Tel. 22- 004. PRODAM malo rabljeno motomo žago Husqwarna, phnsko napravo Lovato in koš za Z 750. Franc Pflege, 68263 Cerklje ob Krki 44. TELEVIZOR Gorenje 105, skoraj nov, čmoberi, prodam. Tel. (068) 82-175. IŠČEM varstvo na domu in pomoč v gospodinjstvu. Cirila Zajc, Tavčarjeva 3, Novo mesto. 15. novembra sem IZGUBIL denarnico z dokumenti od Podgore do Soteske. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne na naslov Matjan Strajnar, Pod-gora 44. Straža. FANT, 29 let, z višjo izobrazbo, učitelj glasbe, slep, žeh spoznati pošteno dekle, ki ima veselje do glasbe. Ponudbe pod. šifro POMLAD. KMEČKI FANT srednjih let z manjšo kmetijo v .bhžini avto ceste in avtobusne pfistaje žeh spoznati dekle od 20 do 30 let, lahko s službo, en otrok ni ovira. Ponudbe pod šifro: ISKRENOST. ZDOMCI! Imam perspektiven artikel, ki je vezan na uvoz stroja. Nudim zaposlitev pod ugodnimi pogoji (okolica Krškega). Informacije od 20. do 22. ure na telefon (068 ) 79-156. 4. decembra ob 11.35 uri mi je v Koroški vasi padla iz avtomobila lovska puška. Pobral j o je tovariš z mercedesom tuje registracije, ki je bil opazovan. Lastnik ga prosi, da mu puško proti nagradi vrne na naslov Peter Zajc, Ob Težki vodi 3, Novo mesto. ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU išče prijazna dvočlanska družina zanesljivo žensko, lahko upokojenka. Nudimo hrano, sobo in dobro' mesečno nagrado. Obiščite nas med 10. in 16. uro ah pa pišite na naslov Drago Krištof, Roška cesta 19, Ljubljana. SLAVKU BARBORIČU iskren«! čestitke za njegov 24. rojstni dan in vse najlepše žehjo vsi, ki ga imajo radi. Dobremu in skrbnemu možu in očetu JOŽETU IRTU z Drgar njih sel 18 za 70. rojstni dan in sinu DRAGU iz Straže za 40. rojstni dan iskreno čestitajo in jima žehjo še na mnoga leta. Vsi njuni. Dragi mami oziroma stari mami FRANČIŠKI KRKOVIČ iz Dul pri Bučki za 90. rojstni dan iskreno čestitamo in ji želimo še : na mnoga zdrava leta. Vsi njeni! j posebno pa hčerka Tončka in vnuk Vinko. gi mami MARIJI MOKRO: OVIČ iz Birčne vasi iskrena" Dr čestitke za 94. rojstni dan in želita družini KOVAČ iri god SEVER. Dragi teti MARIJI PRHNE iz Orehovice pri Šentjerneju zn njen minuh praz..ik, 70-letnico, želimo obilo sreče in še na mnoga zdrava leta. Enake čestitke veljajo tudi teti TONČKI IVANEŽ iz Novega mesta za njeno 60-letnico. Družini IVANEŽ s Trške gore in iz Bršljina- Dragi mami MARIJI JAKŠE, Gabije 103, za njen 60. rojstni dan iskreno čestitajo sin Ivan in hčerka Tončka z družino, očeta pa lepo pozdravljajo. Iskrene čestitke za dvojno prazno-vanje MARIJI MOKRONOVIČ iz vanje Birčne vasi, posebno še za 9J-rojstni dan. Mnogo zdravja, sreč« in zadovoljstva ter še mnogo let J1 žeh nekdo. Kdo, naj pa sam8 ugane. flOBVEŠTPl ti VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da bodo enodnevni piščanci od 23. decembra dalje vsak petek od 15. do 17. ure. Pozneje tudi ob torkih. Valimo bele (težke) in rjave (srednje težke) nesnice. Prosimo stranke, da se naročijo pravočasno. Krmila bodo zagotovljena. Priporoča se Mijo GUNJILAC, valilnica, 68281 Senovo, telefon (068) 79-375. OBVEŠČAM cenjene stranke, da se lahko naročite v KOŽMETI-ČNEM SALONU JANA KOS NA MIRNI 26 za nego obraza, vratu in dekolteja ah depilacijo (od- stranjevanje dlačic) po telefonu 47-097. Sepriporočam! OBVEŠČAMO cenjene stranke, da že od 20. novembra sprejemamo j naročila za enodnevne piščance. V tej sezoni nudimo naslednje pasme: - ros za hitro vzrejo; - hisexjarkice-nesnice (rjave); - newhempschir neselekcionirane jarkice (rjave). Krmila za naše stranke so preskrbljena. Vse potrebne informa- cije dobite po telefonu (068) 23-:— - . - -385. Priporoča se valilnica Gizela PETELINKAR, Cegelnica 20,68000 Novo mesto. GRAVERSTVO Aleksander KEČ-KEŠ. Novi naslov Šentjernej (delavnica, telefon (068) 32-048; Novo mesto, Novi trg 1 (hotel Metropol), telefon (068) j 21-348. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama TEREZIJA JAREM iz Krušnega vrha 3 pri Dobemiču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, predvsem Mežnaršičevim, Zakrajškovim in Kastelčevim, ZG ŽTO, tozd za vleko vlakov Ljubljana, in IMP Ljubljana za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! ŽALUJOČI: hčerki Marija in Jožica, sinova Lojze in Jože z družinami Ponikve, Ljubljana, Cleveland, 21. novembra 1983 ZAHVALA V 73. letu starosti in po hudi bolezni nas je zapustil dragi brat, stric in boter MATIJA PLUT Mačkovec 4 v Beli krajini Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem fn znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Metlika za lajšanje bolečin, KRS Jugorje in govorniku za poslovilne besede pri odprtem grobu ter župniku za lepo opravljeni obred. ŽALUJOČI: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni je v 82. letu tiho odšla od nas naša draga mama, stara mama, sestra, teta in svakinja MARIJA SCHVVEIGER rojena BELIČIČ iz Črnomlja, Šolska ulica 5 Prisrčna zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, dr. Strmčevi za lajšanje bolečin in sosedi Burazeijevi za poslovilne besede. Enako zahvalo smo dolžni tudi cerkvenemu pevskemu zboru in kaplanu za lepo opravljeni obred ter kolektivoma Ljubljanske banke in sodišča iz Črnomlja. ŽALUJOČI: vsi njeni Deset let bo zdaj minilo, ko življenje tvoje je ugasnilo, pri nas veselja več ni, ker tebe, mama, med nami več ni. V SPOMIN 9. decembra bo minilo žalostnih 10 let, odkar nas je prezgodaj zapustila naša draga ANA SAJE iz Malenške vasi 8, Mirna peč Cas ni zacelil rane, čas ni ozdravil bolečine, draga mama. V naših mislih si vedno z nami. Hvala vsem, ki ji prinašate cvetje in prižigate svečke. ŽALUJOČI: mož in sinovi z družinami ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi sin, mož, oče, dedek in brat VINKO DRAGAŠ polkovnik JLA v pokoju iz Tribuč 25 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in njegovim prijateljem za hitro pomoč in vsem za izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo KO ZB Tribuče, Petru Prijanoviču za poslovilni govor pred rojstno hišo. VSI NJEGOVI V SPOMIN FRANC SENICA sedlar - tapetnik v Črnomlju Dvajsetkrat pomlad seje vrnila, kar je tebe zemlja zagrnila. Ob grobu tvojem gozd šumi, drobni ptiček v njem žvrgoli. A domov - le v tihi spomin vsak dan prihajaš ti. ŽENA V SPOMIN STANKU SIMONIČU iz Vinjega vrha 2 pri Semiču 2. decembra so minila tri žalostna leta, odkar nas je zapustil. Hvala vsem, ki se ga spominjate! ŽALUJOČI: vsi tvoji V SPOMIN Minilo je tri mesece, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustaila draga in nadvse dobra sestra FANI ZALAŠČEK iz Boštanja Z žalostjo v srcu seje vedno spominjajo sestra Ani in drugi ZAHVALA Umrla nam je draga mama, babica in prababica MERI KAFOL roj. Skušek Hvala lepa zdravstvenemu osebju bolnišnice iz Novega mesta za lajšanje bolečin. Sosedom, prijateljem in znancem hvala za vso pomoč, podatjeno cvetje in tako lep sprevod. Tudi pevcem, govorniku in župniku prisrčna hvala. ŽALUJOČI: otroci z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po hudi bolezni ijas je v 71. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče ALBIN ZUPANČIČ iz Prekope 30 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: vsi njegovi ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče STANISLAV ŽIDANIK iz Regerče vasi pri Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala govornikoma, delovni organizaciji Novoteks, Dinos, Krka, tozd Zdravilišča, ZZB NOV Gotna vas, godbi in pevcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: vsi njegovi ZAHVALA V 76. letu nepričakovano starosti nas je zapustila draga mama, stara mama m sestra FRANČIŠKA LAVRIČ rojena MUREN Dol. Straža 62 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom in prijateljem, posebno Stanki Kavčičevi, Gazvodovim in Kresetovim. Posebna zahvala gre kolektivu Zdravilišča Dolenjske Toplice. Zahvaljujemo se tudi župniku Romanu Kavčiču za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Dol. Straža, 29. novembra 1983 ZAHVALA V 60. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi MIRKO ČEH iz Hrastnega nad Šentrupertom Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ste našega Mirka v tako velikem številu spremili k preranemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, kirurškemu oddelku bolnišnice iz Novega mesta, sestri Štefki Markovič, ki ga je bodrila ob neznosnih bolečinah, cerkvenim pevcem za lepo zapete pesmi, sosedi Mici Slapšak za tako globoko doživet poslovilni govor in župniku za obisk v zadnjih dnevih življenja in za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! ŽALUJOČI: vsi njegovi domači ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni v 56. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta JULKA ŽELEZNIK iz Koroške vasi 14 Iskreno se zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom, Ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, sorodnikom, znancem in vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od nje in njen prerani grob zasuli s cvetjem. Posebna zahvala tovarni IMV, Iskri, tozd Ela, osebju internega in hematološkega oddelka, tov. Primčevi in tov. Luzarju za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi in jo spoštovali! ŽALUJOČI: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice, babice in sestre MARTE POVH vzgojiteljice v dijaškem domu Majde Šilc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tej težki uri stali ob strani, nas tolažili in nam pomagali, darovali vence in cvetje in našo pokojno mamo v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju in gojencem dijaškega doma za cvetje, spremstvo na zadnji poti in ganljive poslovilne besede ob grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni DRAGA „Beti” za Adama in Evo Metliška Beti začenja z novim letom domači program Adam, ki se mu bo jeseni pridružila še Eva Domala vse svoje življenje je zapisala športu, pa vendar je pred dnevi, ko je v Novem mestu prejemala Bloudkovo nagrado, najvišje družbeno priznanje v slovenski telesni kulturi, z nenarejeno poštenostjo in skromnostjo dejala: „Zakaj ima prav šport to prednost, da deli nagrade in nazive? Danes imamo zaslužne in kaj vem še kakšne športnike, toda verjemite, da smo bili pred leti najmanj enako ali pa še bolj ponosni, če so ti pripeli značko delavca udarnika. Tako kot nazive delimo športnikom in športnim delavcem, bi jih morali tudi tistim v tovarnah. Nič manj častno in pošteno ne opravljajo svojega dela. “ Takšna je Draga Mislej. Včasih kar naivno poštena in preprosta. Pravi, da se je te odkritosti in preprostosti navzela od otrok. V zameno jim je ponudila spoznanje, da je telesna kultura veliko več od zgolj teh dveh besed; pravi, da je šport enkratna priložnost, da zgradimo mladega človeka, ne le fizično, ampak z vsemi vrednotami in vrlinami, ki jih potrebuje za življenje. Draga Mislejeva je to priložnost dala tisočim otrokom. Svoje otroštvo je preživljala v Gomili pri Beli cerkvi, kjer je imel oče manjšo mlekarno. Poleg obilice dela na domačiji in obveznosti, ki jih je prinašala meščanska šola v Novem mestu, je še zmeraj našla čas za šport. Dve leti je vadila celo pri Sokolu. 16 let je imela, ko se je začela vojna. ,Nikoli nisem imela časa za kakršnokoli inventuro preteklosti. Vem le, da sem se po vojni zaposlila na invalidskem odseku novomeškega okraja, že kmalu potem pa na okrajni zvezi za telesno kulturo. “ Draga je bila v tem času pri Partizanu nadvse aktivna telovadka in čeprav je to zamolčala, stoji črno na belem zapisano, da je bila takoj po vojni državna prvakinja v 3. kategoriji orodnih telovadk. To je verjetno pripomoglo k temu, da je bila leta 1948 izbrana med 3 tisoč Jugoslovanov, ki so nas zastopali na velikanskem zletu v Pragi. „Čeprav smo se vsi izredno veselili prvega potovanja v tujino in nastopa, so nas zaradi Informbiroja zelo hladno sprejeli. Toda z nam svojstveno trmo smo svetu dokazali, da ima telesno kultura tudi politično moč. Izreden nastop je zasenčil vse ostale, celo Ruse, edini smo bili, ki smo morali vajo ponavljati, zasuli so nas s cvetjem Spoznala sem, da je lahko šport močnejši od vseh pregrad. “ To spoznanje je bil preobrat v življenju in delu Drage Mislejeve. Postala je inštruktorica Partizana Slovenije in kasneje, ko sta se Partizan in Športna zveza• Slovenije združila, bilo je to leta 1962, mentorica šolskega športnega društva na OŠ Katje Rupena. Ko je pred dvema letoma odhajala v pokoj, je za njo ostala bogata zapuščina. Pa vendar ni odšla nasmejana. ,,Pogoji za delo v ŠŠD so t vsako leto slabši. Žalostno, J toda stabilizacijo smo začeli pri otrocih. Ti so tiho. Krči- ♦ mo programe vadbe, ne za- X vedajoč se, da klubi ne bodo t dvignili telesne kulture, ti gledajo le vrh, temelji pa so 't prav v šolah. Kaj pomaga pomoč TKS, ko pa smo x doma, v šoli odveč? Čez 5 S ali 10 let bomo to občutili % vsi, tudi klubi. “ BOJAN BUD JA METLIKA - Z začetkom prihodnjega leta bo metliška Beti prenehala izdelovati artikle iz licenčnega programa Jockey in ga nadomestila s povsem svojim programom, ki so ga poimenovali Adam in ime že zaščitili pri patentnem uradu v Beogradu. Adamu se bo, kot se fiodobi, v kratkem pridružila še va, program, v okviru katerega bo ta metliška delovna organizacija izdelovala žensko perilo. Beti je vzela licenco za proizvodnjo in prodajo izdelkov ameriške tovarne Jockey pred osmimi leti, njene pravice pa so omejene na W ♦ I O- % ef-1 1P JULIJE PO VSEJ JUGOSLAVIJI NOVO MESTO - Posebno slovesno, z otvoritvijo novega objekta, so dan republike praznovali tudi delavci Novoteksa. Odprli so popolnoma nove prostore vzgojnovarstvenega oddelka, ki bo poslej lahko sprejel kar 150 otrok. Adaptirali so obrat družbene prehrane, uredili sodobno kuhinjo in jedilnico. Prav v slednjem prostoru bodo občasno razstave likovnih del in drugih umetniških stvaritev. Uredili in preuredili so tudi spodnje prostore jedilnice, kamor so preselili vzorčno tkalnico in tako razbremenili redni program v obstoječih proizvodnih prostorih. Delavci Novoteksa so letos odprli kar dve sodobni trgovini, eno na novomeškem Glavnem trgu in drugo v Kolašinu v Črni gori. Že v naslednjem letu nameravajo podobne trgovine z enakim imenom (Julija) odpreti še v drugih centrih po domovini. VNOVIČ PRED MATIČARJEM — Skupaj s tremi hčerami, sinom, desetimi vnuki in petimi pravnuki sta te dni proslavila zlato poroko 78-letna zakonca Franc in Frančiška Kumar iz Daljnega vrha. ,JNikoli nisva pomislila, da bova dočakala ta trenutek," sta v solzah pripovedovala. „Življenje nama ni postlalo z rožami, saj je bilo denarja pri hiši malo, kruh od dela premogarja pri železnici pa so lačna usta doma hitro snedla. Pa nismo bili zato nič manj srečni, poštenost in pridnost sta pomagala tudi iz najhujših časov." (Foto: B. B.) Sreča v dvoboju z medvedko Vilija Koželja sta iz objema medvedjih šap rešila mladiča — Kar 35 strelov ŠENTJERNEJ — V prejšnji številki Dolenjskega lista smo na kratko poročali o neenakem boju 17-letne-ga Vilija Koželja z medvedko v gorjanskih gozdovih, minulo soboto pa smo Vilija obiskali na njegovem domu v Loki pri Šentjerneju. Ves v povojih in mavcu se je dan poprej vrnil iz bolnišnice. Poškodbe, ki so mu jih zadali zolje in kremplji 200 kg težke medvedke, se ne celijo, kot bi bilo treba. Najpočasneje se zdravi komolec desne roke, kjer so vidne globoke ugreznine medvedkinih zob. „Pravijo, da česar se medvedka loti, tudi pokonča, pa vendar sem imel toliko sreče, da se pri meni to ni zgodilo," je natanko po štirinajstih dneh po dogodku že nasmejan povedal Vili, ki se bo nedelje v gozdovih Pendirjevke spominjal, dokler bo živ. Takole je pričel svojo zgodbo: „Lovci iz Orehovice so pripravili brakado in me kot pripravnika povabili za gonjača. Štirje smo se s psi vzpenjali po žlebu Pendirjevke, drugi gonjači pa so z vrha Gorjancev fonih v dolino. Kmalu smo se razšli, am sem se znašel v nizkem gostem smrečju, prepletenem z vejami in raznimi plezalkami. Prišel sem do precej utrjene poti, za katero smo kasneje ugotovili, da jo je naredila medvedka z mladiči. Kar naenkrat v neposredni bližini zaslišim močan glas, še najbolj podoben prašičjemu kruljenju. Hip za tem je bilo že slišati lomastenje. Iz smrečja se je izvila medvedka in zgrmela nadme. Za umik niti pomisliti ni bilo časa. Ko je poizkušala z odprtim gobcem zagrabiti mojo glavo, sem ji porinil komolec delnice. Zasadila je zobe. Vseskozi je renčala. Potem sem nekako le izvlekel lovski nož in jo prasnil v vrat. Tedaj se je počasi dvignila in se ozrla nazaj za mladičema, ki sta se tedaj že vzpenjala v hrib. Zbral sem moči in zakričal. Medvedkino nepazljivost sem izkoristil in hotel pobegniti. Ni kasneje ugotovili, je dobila kar petintrideset strelov v bojnem plesu na zadnjih šapah. Z zadnjimi močmi je planila še na lovca Marjana Pleskoviča, ki pa je iz neposredne bližine končal neenak; boj. Za ogledovanje trofeje ni bilo časa, saj so morah kar se da hitro poskrbeti za Vilija. Na ramah so ga odnesli do barake v Pendirjevki in ga potem z avtom odpeljah v novomeško bolnišnico. Popoldan so v dolino pripeljali tudi medvedko z mladičem. Ustrojene kože bosta dobila lovca Marjan Pleskovič in Stane Novak, ki sta medvedki zadela usodne strele. JANEZ PAVLIN Jugoslavijo m vznodnoevropsko tržišče, medtem ko ima na Zahodu tako rekoč vsaka država svojega licenčnega proizvajalca. Osnova tega programa je proizvodnja moškega perila, Beti pa ga je razširila še na proizvodnjo kopalk, pižam ter majic. Sodelovanje z Jockeyem je temeljilo na tem, da je ameriška tovarna kontrolirala kvaliteto osnovnih materialov ter to, kako so zaščiteni Jockeyevi detajli vključeni v Betine izdelke. Da so sploh lahko začeh s programom Jockey, so morah najprej precej denaija vložiti v Betin tozd v Mirni peči, kjer so, potem delali izključno izdelke iz tega programa, po novem pa bo Mirna peč ..rezervirana" izključno za novi program Adam. Tako pri prvem kot pri drugem ima Beti poslovnega partneija, ki je vlagal v tozd v Mirni peči, to je ljubljanski Intertrade, ki ima vso prodajo izdelkov Jockey, in tako bo ostalo tudi pri Adamu. Eri sedanjem obsegu proizvodnje — se pravi okoli 600.000 kosov artiklov iz programa Jockey, od tega velika večina odpade na moško perilo - je licenčnina veljala Beti 35.000 dolaijev na leto. V prvih letih ta vsota ni bila za Beti prehudo breme, z rastjo vrednosti dolarja pa je to breme postajalo vedno težje in to je bil glavni razlog, da so se odločili za prekinitev sodelovanja. ..Program Adam smo začeh pripravljati pred letom dni. Že vseskozi pa so bili tako rekoč vsi artikli iz programa Jockey plod naše kreacije in smo, kot rečeno, uporabljali le Jockeyeve detajle, zato nam prehod na nov, povsem naš program, ni delal nobenih preglavic, saj smo si v osmih letih nabrali zelo veliko izkušenj," so povedali v Beti. „Obseg proizvodnje bo ostal enak, se pravi okoli 600.000 kosov na leto, materiali bodo enaki, prav tako kvaliteta, tehnologija šivanja bo ista. Poleg perila, ki bo tudi v novem programu zavzemalo največji delež, bomo izdelovali še pižame, letne majice, razne jopiče in sčasoma tudi izdelke zunaj Betinega programa." Tako kot pri Jockeyu bo Beti tudi pri Adamu in Evi posebno pozornost posvetila kvaliteti, zato tudi ne nameravajo povečevati obsega proizvodnje, čeprav trg zahteva precej več teh izdelkov. A. BARTELJ Lep lovski običaj Prispevek k sožitju republiški meji ob Več kot sto belokranjskih, žumberških in drugih povabljenih lovcev se je zbralo v nedeljo pred prazniki na tradicionalnem lovu, ki sta ga pripravili lovski družini Radatoviči in Metlika. Lov je v prazničnem duhu potekal v revirjih na obeh straneh republiške meje, kar je množičen dokaz sožitja ljudi ob njej. Na vzorno organiziranem lovu, čemur primeren je bil tudi plen, se gostje nikakor niso mogli načuditi staremu žumber-škemu običaju, ki slehernemu lovcu prepoveduje piti in jesti, dokler se vsi ne zbero ob ognju. In ko zadrjji od njih pride na zborno mesto, ne jedo in ne pijejo vsak zase, ampak je razgrnjena vsebina iz nahrbtnikov na voljo vsem. Tudi tistim, ki spričo zanikrnih ali lovu nenaklonjenih žena odhajajo na lov brez nahrbtnika. To je bila poleg novih znanstev tudi glavna tema pomenkov na zadnjem pogonu, ki so ga lovci ob dobri belokranjski kapljici in lovskem golažu nadvse uspešno izpeljali v radoviškem kulturnem domu. Vsi od gostov so sklenili, da bodo ta lep običaj iz žumberške lovske etike uveljavili tudi doma. IVO KULJAJ NAMESTO DRSALCEV -Ker novomeška Športna dvorana ne premore ledu, se bodo novomeščanom predstavili mladi kotalkali. Srečanje za drsalce ' z drsalci Danes ob 19. uri v športni dvorani v Novem mestu NOVO MESTO - Drsalno-kotalkarski klub Olimpija iz Ljubljane pripravlja v četrtek, 8. decembra, ob 19. uri v novomeški športni dvorani športno-zabavno prireditev ..Srečanje za drsalce z drsalci", ki jo bo povezoval Mito Trefalt. Prireditev je namenjena mladim kotalkarjem in drsalcem ljubljanske Olimpije, ki se bodo ob tej priložnosti predstavili Novomeščanom. Cisti izkupiček s prireditve, kije velikega pomena tudi za nadaljnji razvoj umetnostnega drsanja v Sloveniji, je namenjena mladim kotalkarjem in drsalcem. Na prireditvi bodo nastopih še Majda Sepe, Meta Galus, Dušan Uršič, Pero Dimitrijevič, Peter Meze in Janc Galič, Lado Leskovar, Marjana Deržaj, Mirko Bogataj, Toni Gašperič in Oto Pestner ter skupine Studio za sodobni ples, Arubba, Casina rock and roli, baletna skupina Živa, bratje Poljanšek, Carli Novak z Gu-gu, 12. nadstropje, Modrina in F-plus. Pridobitev za živinorejce in živinozdravi Relejne UKV postaje v savju. Beli krajini in Dolenjskem MLADJE - Ce ne bi pred treti leti kmetje v krški občini iz naslova | vzajemnega varstva namenih prvih starih milijonov za relejne UKV postaje, bi ob letošnjem dnevu republike kmetje in veterinarji, zbrani v domačiji Kuharjevih v Mladju nad Podbočjem, verjetno ne imeli razlogov za zadovoljstvo. Pred tremi leti je namreč vseh pel reljenih postaj veljalo 17 starih milijonov, zdaj pa jih le ena stane kar 12. Postaje so shranili, zlasti prizadevni veterinar Vasja Matjan, duša celotne akcije, a si je oh pomoči krškega izvršnega sveta prizadeval, da bi bilo čim prej urejeno vse potrebno, od pridobitve frekvenc do postavitve glavneg? releja na Špic hribu na Bohorjtf-Zanj je dala kmetijska zemlji** skupnost zemljo zastonj, IGM Sava se je izkazala s stavbo za naprave, Eletro Krško ni zahtevalo plačil* soglasja, kablov, gasilci so prispeval stolp, in še bi lahko naštevali imena organizacij, ki so pokazale velik® razumevanja. Naposled pa ne gre le za P0-membno pridobitev za živinorejce, zlasti na gorjanskem predelu in v bohorskih vaseh, kjer verjetno J* dolgo ne bi dobili telefona, ki bi ji®1 1 pomagal preklicati veterinarje, marveč tudi za gasilce, zdravstveno službo in gozdarje. Relejna postaj* Bohor bo pokrivala tudi območje j celotne Bele krajine in Dolenjske, v relejne postaje Gorica, Ikon Kostanjevica, Planina, Dobrava, Črnec* vas. Velike Vodenice in Industrijska gasilska enota Krško je sovlagal tu® Posavski veterinarski zavod. PRVA „URADNA“ ZVEZA Najstarejši veterinar v občini Karlo Vrečar (prvi * leve) je odprl prvo „uradno‘ zvezo ob otvoritvi relejne postaje v Mladju. POSLEDNJI ,.MOHIKANCI" — Jesen je v zadnjih izdihljajih; bila je lepa in darežljiva in v teh dnevih, ko mrzla zima napoveduje svoj skorajšnji prihod, se spomnimo nanjo s tema fotografijama. Na levi je najbrž poslednji letošnji jurček, ki ga je v drugi polovici i novembra našla Ana Šlaun v gozdu pod Čelevcem, na uredništvu pa se je s kilogramskim, čvrstim gobanom slikal osemletni Gregor. Na desni pa je trojica jedilnih buč, ki jih je pridelal Rajko Kirn. Buče se ponašajo z 10, 15 in 20 kilogrami, kar je za to vrsto res lep dosežek. se še dala ugnati. S šapo me je zadržala in mi precej načela mišice nad kolenom. Materinski čut jo je SLEDOVI MEDVEDKINIH ZOB — Štirinajst dni po dogodku so globoke rane, ki jih je Viliju Koželju zadala medvedka, še nezaceljene. zatem premanil in je planila za mladičema. V tem času sta prišla k meni tudi lovca Franci Vavpič in Jože Bratkovič. Komaj sem jima povedal, kaj se je zgodilo, je že proti nam planil dveletni mladič, težak blizu 80 kg. Lovec Francije pomeril in s štirimi streh opravil z mladičem. Kaj se je potem dogajalo z mddvedko, sem si lahko le mislil," je svoj prvi lovski krst opisal Vili. Medtem ko je čakal reševalce, se je nedaleč stran odvijala prava drama med medvedko in lovci. Kot so Najraje bi se zabrisal skozi okno svojega stanovanja v Ulici 1. maja 2. Ne. nisem nesrečno zaljubljen, nihče mi ni ukradel avta ali populil rož na okenskih policah, tudi vozniškega dovoljenja mi niso iztrgali iz rok, ker bi pijan križaril po Repičevini. Jezen sem na svoje starše. Ni vmes zapuščina, prepisana n- mojega brata, zavoljo katere bi si drugo sorodstvo oddrobilo glave kot Krpan Brdavsu. Besen sem zaradi vzgoje. Tradicionalisti bi rekli takšnemu vzgajanju: krščanska vzgoja, jaz, ki sem organiziranji pravim: človeška. „Ne kradi!" je tulila mama. In ko sem prinesel prvič domov izmaknjeno jajce, me je prebila, da sem spal tri dni na boku. „Ne laži!” je robantil oče, in če me je zalotil pri neresnici, mi je izprašil hlače, da sem skakal dva metra nad zemljo. „Roka se ti bo posušila, če boš zmikavt!" so me poučevale tete in so za primer iskale po Repičevi dragi primere s posušenimi rokami, a jih niso našle. „Ne skači čez plot, ne želi bližnjemu goije, ne oziraj se za drugimi ženami, ne ogovar- C Ml ■ ■ „ Wf^|| —S L»» ■■ . jaj, ne pretiravaj, bodi skromen itd.," sem poslušal iz dneva v dan. Nabitega z vsem tem so me poslali v svet. V življenje, bi rekli filozofi. Danes, pri štiridesetih letih, imam razmajano stoenko. Vijaki kar letijo od nje'. Moj sošolec, za katerega vsa Repi-čevina ve, da je goljuf, se mi reži iz mercedesa. Ko gledam iz svojega enosobnega stanovanja velikokrat kar tako v prazno, mi večkrat pomaha iz hiše nasproti znanec, ki je zafural že tri podjetja, v četrtem pa je še vedno direktor. Ob pogovorih o dopustih mi govori sosed, zasedajoč visok repiški položaj zaradi troblje-^ nja družbenih laži, da se bo odpravil na Karibe, jaz pa se hočem postavljati s čolnarjenjem po Zeleni reki, kar se mu zdi mizerno in zaničevanja vredno. „To je za primitivce," butne in niti noht ga ne zaboli. Na misel, da bi se zabrisal na črni asfalt pod svojim stanovanjem, sem prišel ob novici, da me bo moja organizacija kot svojega člana ocenjevala .vsako leto. Ugotovili bodo,.da sem do tal nesposoben in lahko se celo zgodi, da bo kdo prečrtal moje ime in priimek z rdečim svinčnikom iz seznama članstva. Kot edini argument zoper to bom imel izgovor: napačna vzgoja. TONI GAŠPERIC