St 65. Vtorek, četrtek in ao-boto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za v bo leto 8 gf. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt „ 2 „ 20 „ Po pošti: ■a vae leto 10 g. —k . pol leta .r> n — n . četrt - 2 n 60 . četrtek 8. 1\. lečaj. 1871. I NAROD. VredniitTO in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto b« plačuje : 6 kr. če se tiska 1 krat 5 n m i> n 2krat, 4 »» »». »» ti 3krat. veče ji i h men k o ae plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (itempelj) za 80 kr. Eokopiii ae ne vračajo, dopisi naj io blagovoljno frankujejo Peticija koroftkih Slovencev (Konec.) 1. „ Vsaka župa ali politična občina se smatra kot slovenska, kjer so v cerkvi slovenski pridigujo." Na Koroškem so čestokrat brez uzroka ugovarja : Slovenci že vsi nemški znajo. — Istina pa je, da večina Slovencev in Slovenk nemški, večina v slovenskih kraiih nameščenih nradnikov pa slovenski ne zna. 2. ,, Vsaka slovenska politična občina noj so pod redi lo slovenskemu sodnijskemu okraju, vsak slovcnsk sodnijski okraj le slovenskemu okrajnemu glavarstvu in le slovenskemu volilnemu okraju." Tako bi se naj priprostoj e vpeljala ravnopravnost dejanski, odstranjen bi bi razpor glede jezika in na rodnosti, ker bi ne bilo več prilike in bi mesto tlačenja nastopila pravica ; tudi uprava bi bila mnogo prostejša in olajšana. 3. „V vsili slovenskih uradih, pri vsih okrajnih glavarstvih nnj ac namcščijo le taki uradniki, ki so ne lo slovenščine v govoru in pisavi zmožni, ampak ki so tudi prijatelji slovenskega naroda in slovenskega jezika." Nasprotniki slovenskemu uradovanju na Koroškem čestokrat breztenieljno ugovarjajo : Slovensko uradovanje bi uzročilo babilonsko zmešnjavo. Ravno narobe je prav. Da uradnje uradnik mod Slovenci slovenski, ne dela to nikako zmešnjave, dobro se razumitn ; to pa jo babilonska jezikova zmešnjava, ka Rlovenski narod slovenski govori a nemški ne razume, uradnik pa nemški govori a slovenski ne razume. Slovenskih uradnikov bi no manjkalo, da hi bilo čutiti. Prod vsim naj hi se slovenski, slovenskega ura-(lo v nuja a možni uradniki, ki so zdaj nameščeni v nemških pokrajinah, prestavili v slovensko urade, Daljo bi mnogi skazali kot spretni slovenski uradniki, ki so zdaj kot absolutno nemški smatrajo in svojo slovensko narodnost skrbno prikrivajo iz strahu , kn ne bi v sedanjih časih veljali kot nelojalni in trpeli škodo na daljnem napredovanj'. S početka hi bilo že pomagano, da lo načelnik urada slovenski uradovati more, drugo bi pozneje samo po sebi prišlo. A nihče slovenskega, 2. Ako se slovenske pokrajine na Koroškem, IŠta-jezika nozniožen bi se no smel namestiti v slovenskih j jerskem , Kranjskem, Goriškem, v Tržaškem okraji in krajih pogojem, da so v odločenem obroku slovenščine nauči, in to zbog tega no, ker« se prileten jako težko jezika uči in ker uradnik pri svojih poslovili tudi potrebnega časa nima, zlasti pa zbog tega ne, ker so ne redko taki, ki se mučijo s slovenščino, najbolj zagrizueni nasprotniki vpeljave slovenskega uradovanja. 5. „ Volilni red naj so tako popravi, da bodo tudi* Slovenci deležni svojih pravic." 6. „Vsaka slovenska občina, vsak slovensk sod-nijsk okraj, vsako slovensko okrajno glavarstvo naj se podredi slovenski deželni vladi in slovenskemu deželnemu zboru (ali vsaj slovenskemu oddelku deželne vlade in deželnega zbora)." To bi se zgodilo dvojnim načinom: 1. Da so slovensko pokrajino na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Goriškem, v Tržaškem okraji in v Istri zedinijo v eno deželo , naj se imenuje Ilirija ali Slovenija, z onim deželnim zborom v Ljubljani, kot na ravnem središči slovenskih pokrajin in na čelu eno do žolno vlado in enega c. kr. deželnega ministra. Slovenski jezik bi bil, kakor naravno, za Slovence uraden jezik. V deželi bivajoči Noslovonci 09tanejo pri svojih pravicah. Tako zedinenjo slovenskih pokrajin v skupino bi no hilo nič novega in nič nenavadnega. Do leta 1848. so bile to pokrajino združeno pod imenom Ilirsko kraljestvo; zdaj bi pripal samo še slovanski dol Štajerske. S teta bi so dejanski vpeljala ravnopravnost, Bvršila poravnava 7. vsimi šestimi slovenskimi deželnimi kosovi, rešilo bi so srečno jezikovo in narodno vprašanje. Zodi-nena, večino enoje/.ična slovenska dežela (Ilirija) bi so lagljo in ceneje oskrbovala , nogo šest dvojezičnih kro-novin, šest deželnih vlad in šest o jeziku in narodnosti propirujočih so deželnih zborov. Zodinoujo vsih tih pokrajin bi bilo po popolnem skromnem mnenji na korist državi , Slovencem in Neslovonceni v imenovanih deželah. Je pa Se drugi način ! Istri ne zedinijo, nego da ostanejo Slovenci tudi za prihodnje razkosani v Sest po jeziku mešanih krono vin, šest deželnih zborov in deželnih vlad , bi bilo vendar za silo Slovencem pomagano s tem, da se odloči: n) da se v deželnem zboru koroškem , štajerskem, kranjskem, goriškem, tržaškem in istrskem, kedar-koli naj so obravnava o narodnih stvareh n. pr. o šoli in uradu, o učnem in uradnem jeziku, poslanci vsigdar ločijo v Slovence in Neslovence ter da potem vsak oddelek samostalno svoj rod zadevajoče posvetuje in stavi predloge za postave ; dalje b) da se pri vsaki tih šestih deželnih vlad in šestih deželnih zborih organizuje slovensk oddelek in slodnjič : c) da se temu slovenskemu oddelku podredijo slovenske občine, slovenski sodnijski okraji in o-krajna glavarstva. Slovenci so čvrst, zdrav rod; v celoto zedineni z eno deželno vlado in enim deželnim zborom, bi bili krepčujoč ud državi; tako žalostno razkosani kot dis-jeeta membra brez notranje vezi, stiskani germanizacijo so le vaba sosedom, ktori so željni slovenskih pokrajin ob jadranskem morji. Visocemu c. kr. ministerstvu se slednjič prepo-korno predlaga : Razkazilo slovenskih žup, oziroma občin na Koroškem po šomatizmu krške škofije za 1. 1871, kt°ro naj bi so oddelilo slovenskim okrajnim sodnijam in okrajnim glavarstvom. (Pride imenik krajev in konec ho glasi): Na kratko rečeno je potroba Slovencev v tem : da so zedinijo in narodno organizujejo, da jih ne nad-vlnduje privilegiran rod , ampak resnično avstrijska, vsi in narodom enako pravična c. kr. vlada. *) V Col ovcu 12. maja 1871. *) Peticijo smo posneli iz „Zukunf, ker je v noveiSem času Vredn. Dunaj bliže, nego Maribor. BBJBJBJBSJ Listek. !Oiil>©iisl*.o pogodbo. (Poljaki spisal Ign. Kraazevski, poslov. L. (i. Podgoričan.) Kdor je naše Dubno *) že kedaj videl moju lotom, ko je pusto in mrtvo; ko je kazno, da lo židjo žive v njem in da čaka živega probuzenja prve dni januarja meseca, — in kdor ga jo videl ob pogodbah (ob keh pa jih ubogo malo skleno), ta zna : ta čas — da še poznati ne more tega mesta človek , tako je oživljeno, tako predrugačeno. Dubensko Bejmišče, mestna hiša — to obcestno prostorišče je druge krati prazno vse leto in pusto; po ulicah se todi pa todi plazi kakov žid s košem, napolnjenim s kramo, tam pa tam kima kaka raztrgana židka, kak morejo« (bogat žid), kak faktorček (postrešček), ki čaka potrebnega popotnika , kakov stražnik ali pa uradnik, časi tudi kak uradni sluga — to je vse. Nikdar ne čuješ drdrajočih kočij, nikdar no prave živosti ; prodajalnice so sicer odprte, ali v nobeni ne vidiš kupcev; pred mestno hišo pohaja le straža in ozira se v topole, ki veter igra z njimi. V gostilnici Dobrijalovskega jo vso tiho, ogenj je ugasnil, biljar je *) Dubno jo mesto v Volinji na velikej cesti z Brodov v ---Žitomir. Pia. pregrnjen, strožaji dremljo, po drugih manjših gostilni-cah pojo le kitara, ktorej strune ubira sama gospodinja, zato da si krati dolgočasnost. Tiho je tudi na širokej ulici, ob katere so ob pogodbah po tesnih domeh kupoma gujeto pogodniki Brednjo vrste, — tiho je vse po ulici, kdor je sicer toliko prilestnega kriča in hruina. Ob oknih vise vmazano zavese ; vrata so s kladijem zadelana; po bivališčih, sicer odinonjonih plemenitim pogodnikom za salone in sobano na posvetovanija, po teh stanoviščih so preprosto krčmo —s kratka: Dubno jo ob takem času podobno trombi hrozi trobca, sveei brezi luči. Ali bliža se mesec januar — gledito — vseh go-stilnic klopi, mize, stol, sedala stoje na trgu in po ulicah okrog; pomijajo jih, drgno, kraspljo , oblačijo, cedijo in ličo, belijo steno po izbah in malajo, prestavljajo kamena in mažo poči, popravljajo tla, v okna vtičo nove šipe, gospodarji in gospodinje se umičo v najza-kotnejše izbe svojih domov, zato da mogo več prostora oddati v najem. Že se po mesti pričenja živenije: po ulicah hodijo ljudje, ki raznašajo različno robo — mizarsko, steklarsko, jermenarsko ali popravljeno, ali pa do cela novo. Po prodajalnicdh vso razpostavljajo. Brodski najemščaki in kramarji se po vseh cestah Idrdrajo v Dubno, peljo namreč kramo, kupce, umetnike — o, to so umetniki — in mnogo robo in različnih ljudij. V raostnej hiši je hrum in tek. Dobrijalovski prostore v sobani, v veži in po drugih sobah oddaje knjigotržcem, modistkam, lopotninarjem (galanterio-haendler), beretalcem z noriraborško robo itd. Trgajo so za ugodnejše prostore, pričkajo. botajo se, pribijajo police, grade odre — povsodi se čuje klepanije, razbi-jan i jo s kladivi in brenkot srebrnih posod in iz medi, — posod , ki jih izkladajo iz velikih zabojev, keh jo polna vsa sobana, polni bo jih tudi mostovži in stopnice ; tu dehti in suče so Kremeniški žid v novem, črnosvi-lenem šarnfanu : razoboša waršavske izdelke, kijih prodaja po zlati — po njegovi pezi; blizu njega optik Širin ruzlaga naočnike in temne kamero (camera ob-scura) ; tu Dobrijalkovski sam razpostavijo sladkorno in mizo razpenja, zato da bodo vsakdo mogel priti k njegovim sladkarijam. Po mesti jo vso hrumno, vse teka sem ter tija in kriči; — nekateri so že razposlali svoje postrožnike, da preskrbe stanovališča potrebna ob pogodbah , nektari najemljo celo domove za predpostni čas, ki ga menijo preživeti v mesti. Židjo so že zavohali, kaj so godi tu, in gledi, tepo bo in pehajo, vrešče in trgajo se za nesrečnega opravilnika (agent), vsak bi rad dobil ga na svojo stran. Mnogokrat mora straža z izdatnimi pomočki razganjati Židov- 1012 3 Dopisi. Iz Kamnika, 5. junija. [Izv. dop.] Znano jo, da je naše čedno mesto na Gorenjskem, Krško pa na Dolenjskem, tedaj daleč narazen. Imenitnost Krškega obstoji v belo-modro-rudeče pobarvanem tramu poleg županovo hiše, imenitnost Kamnika pa reprezentira, vsaj za zdaj, župan, veledebeli in špehoviti gospod Janez Kecel. V čem sta si tedaj podobna ta dva mesta t V tem, da so liberalci na Krškem barona Konrada za častnega mestjana že zvolili, naš župan in njegovi privrženci pa to še le nameravajo. Naš Župan namreč, ki je, kakor sem že rekel, jako debel in pri kterem materija nadvlada duha, je čul o velevažnem činu Krča-nov. Hm, si misli, to bi bilo nekaj! Saj tako ves čas svojega županovanja nisem nič koristnega storil, kaj ko bi mi tudi volili Konrada za častnega mestjana, in bi jaz s tem vredno zapečatil svoje ničevo delovanje. Reč je premisleka vredna, malo rnuje in vendar pridem v časnike, niti originalna misel, ampak samo Krčane posnemamo. Tako si je mislil in ker mu krške lavoriko le spati no dade, zdajci vstane in gre — ter razpiše sejo, kar je res čudovito, kajti ževoč kot loto in dan ni toga storil. Pri soji bo menda gospod Kecel s znano bistroumnostjo doknzova do zdaj še ne-iznajdcno zaslugo barona Konrada za kranjsko deželo iu potem se bo sklepalo, ali bodo Kamničanje lepo ubogali svojega župana ter trobili v rog Krčanov, ali si bodo to stvar drugači premislili. Kolikor pa jaz poznam naše mestne očete, sodim, da županova ne bo veljala, kajti Konrad za naše mesto ni čisto nič storil, daroval jo pač enkrat 200 gld. mestnim revežem, a ne iz svojega žepa, ampak iz zapuščine nekega bogatina. To pa na zadnje vsak zadene, k večem če se gospodu Kecelnu to kaj posebnega zdi. Tedaj Kamničanje, ki slovite kot narodni in ste se kot taki Že skazali, dajte pozor in blamirajte šo enkraj svojega župana, kteri Vam tako no bo več dolgo županoval. Krcanom pa v blagovoljno porabo povemo, da so drugod po druzih kronovinah tudi še deželni načolniki, ki imajo toliko zaslug za Kranjsko kolikor Konrad, če ravno še niso pustili na brezorožuo ljudstvo streljati — naj še te zvolijo za častne mestjane, da bodo potem imeli toliko častnih mestjanov kolikor je jagod na „paternoštru* ali pa še več, kolikor je „šindelnov" na Krškem. — Iz Ipave, 1. junija 1871. [Izv. dop.] V nedeljo 28. maja 1.1. se jo opereta: .Prepir o žeuitvi" v drugo predstavljala. Videli smo, da naši igralci in igralko ne gredo rakovo pot, igralo so je, ako je to mogoče, šo veliko boljo, kakor pri prvi predstavi. Želeti je le, da naši diletantjo ne ostanejo pri tej igri, da se drugo kmalu lotijo; gotovi smo, da vsaka druga igra brez petja so brez posebnega truda da v kratkem izvršiti. — Ker je pa to naloga dotičnega odbora za gledisčine predstave, ne smomo se za zdaj vtikati v reči, ktere še do zdaj nam niso znane. Nadejamo se, da bo svojo nalogo v zadovoljnost celega občinstva do vrha dognal; da že ve, kai in kdaj se bode zopet igralo. Igralcev no bodo manjkalo, poslušalcev pa bode zmirom več. Torej naprej! Počil je glas, da so je iz Hrvatskega 17 roparjev o naše gozde vselilo. Kaj, ali je sploh na tej vesti kaj resničnega, se do zdaj ne ve, toliko je res, da jo srenjam povelje, paziti, da jo ne prihlastijo roparji v vasi. Vrhpoljci so že enega sumljivega vjeli in tirali s puškami na rami v Ipavo, od tod se bode v Postojno poslal. Upamo, da je revež navadni klativitcz. Is Haloz 5. aprila. [Izv. dop.] (Pisava rodo v i n s k i h imen v maticah in urednih listinah). Bezumna birokratno-nemškutarska praska, ktero je tonekda priobčil ta časnik, proti vrednemu poštenjaku, mnogo preskušanemu, kakor zlato Čistemu, kakor glat leščečenm*se narodnjaku Jerneju Ciringerju o pisavi rodovinskega imena „Brezočnik" daje mi povod prebesediti zastran pisanja ali pravopisa pridavkov v maticah in urednih listinah. Dosedanje pravilo je velevalo, ka se imajo rodo-vinska imena tako prepisavati iz župnih matic v uredno listine, kakor je kažo izvirnicu , da se zmotam prilika ne odpira. Povso dobro, tudi jaz bi se pridružil tej naredbi, ako bi povsod, to je v vsih skrajnih doslednostih pravo vrednost imela, ako bi po-prek mogoča bila, iu če bi uredni zapisovalec bil do-volje poučen in zveden uradnik pridavke pravilno bile-žeči, kar se je zvečine pogrešalo in ša dnes se prepo-gostoma pogreša. Omenjeno pravilo bi v nemogočnost porinilo novejše pisavo, nijeno češko, hrvaško, slovensko td, ime ne bi so smelo novim, od vlade potrjonim, ustrojnim pravopisom napisati, kajti nckda v starih listinah ni bilo tako zapisano, razumevaj, ker ni bilo takega pravopisa, po takem ne bi pripustilo nikakšega napredka, popravka ali spopolnka. Postavimo porabni primer. RodonaČelnik neke obilno rodovine so zove Ar-nejčič, prvi porod, mu jo bil v rojstveno knjigo zapisan A r n o j z h i z , drugi Arnczhizh, tretji J orne z h i z h , četrti Jernojzhizh, peti E r n e-z h i z h , Šesti E r n o z h i z , sedmi Arnojtschiz, osmi A r n o z h i z , deveti A r u o j t s e h i t s c h , deseti A r n o t s c h i t s c b , jednajsti A r n e j c i c , dvanajsti Arnečič, trinajsti A r n e j č i č. Duhovniki so se ('■redili in po njih pisava, vsaj isti duhovnik je pisal isto ime v večih raznopisih. Bi li kdo zahteval rodokaz te rodovine, ki je resnično zapisana v vseh navedenih raznostih, dobil bi ga v trinajsti ri imenski pisavi, da si je za dnešnje dobe le edina prava Arnojčič. Jo li bi oča imajoči pet otrok, vsakega inači vpisnnega, primoran bil za vsakega inači se podpisavati, zato ker jo trma ali nevednost kakšega gegavega urednoga zapi-, sovalca spačila pravilno pisavo. Po zgornjem načelu zapisano ime Arnejtschittch v matici trebalo bi tako pisati do sodnjega dne, in kdo pametnih bi mogel kaj toliko bodalastega terjati ? nili tseh — č ? V grdih in vegljavih podobah javljajo matice pridavke: Coreak Korenjak, Fiashko*=Fijačko, Collennegg—Koledoik, Ta-bloviz in Toplovotsch Topolovec, Gavesch=-Gaves, Ven-tik=-Hentak ; isto se jo vršilo s krajnimi imeni: ex Schupp—z Žup, ex Osseutonz^z Gosetinec, Prasoviz — Brezovec, ex inter Piscinas=^z Medribnikov, ex magno monte-=z Velikega vrha, vsaj mons ni^vrb. Pisalec pridavkov in krajnih imen na navedeni način zatiral bi uradovanjo v neizgazljivo grez. Kar ste mračna doba pa zakrivljena ali nezakrivljena nevednost zagrešili, treba je zvedenosti popraviti, k čemur mnogo pomore globše znanje narodnega jezika in poprek jezikoslovja ter narodovo izgovarjanje, včasih tudi sleditev iz novejše dobe v starejšo. Nikdor se niti ne zmeni, ako se pripisuje priimki iz latinske ali kako druge pisave v pravilni nemški pravopis, ako se prevaja iz latinščine v nemščino, vso je izvrstno, le slovensko ne bi smelo veljati; prepiše li nemškutar z imena Crishtofiz Kri-stowitsch, nikdor mu no stavlja ovir, uikdor ne popra-šujo po izvirnici, n na pisavi Kristovu' so uražujo nam zlodeji. Nemškutarski hudobniki in drugi dodljeki prestavljali so hlastavo slovenska krajna imena, bodi si pravilno ali nepravilno, vse jednako, in nikdor ni čmr-gnol našedši take nove prikazni v urednih listinah, in še dnes so povoljne : D o 1 a n e so prešlo v nemškutar-skih pisarnicah v Dollendorf, česar na Slovenskem ni in Slovenec takega strašila ne govori. Nekda mladi slovenski pisatelj n sedaj stari in strastni nemškutar Danjko je skoval iz imena Ključarjevci SchlUsseldorf, da si ključar ni Schlussel, toda rabi se z odliko v pismih, kakor Rundsberg, naš Runeč. To vam je, draga gospoda, vražja zaslepljenost in strastna zatelehanost, knr vsaktornik obema ramama silno podpira ne rabeči naših slovenskih imen. Kdor skvari in /vihra slovensko ime p. Bezjak v Wesjagg, WcBsiagg, VVessiack, Wes-siakg, vse je lepo, častno in dobro, le pravilna pisava peče. Podobno načelo vodi stvarnika metuljo gosent-škega šematizma labodske vladiko vine zagovarjaj očega istimi otlimi in bedastimi razlogi spačeno dete, a na-sprotniški tabor ne povzemlje istih razlogov proti sebi, čeravno jo naš pravopis točnejši in popolnejši od nem-škegu in latinskega, z, ž no more v pisavi razločevati Nemec od z, 1, toraj ni delati razločka med Sužnik in Sušuik, med Žižka in Šiška, prvi namreč slavni Češki junak in vodja, a drugo predmestje ljubljansko, *) odkod po takom pomota ? ne li odonod, odkoder nam se sponaša ? če kak nemški zacepanec tega ne razvidi, opraŠčamo jegovemu kurečjemu pogledu, a nikdar Slovencu samo po imeni ali nemškutarju znajočerau raz-*) Še ni. Stavec. skih faktorjev premnožne vpijoče gruče, — kopico no-sramnih faktorjev, ki se za vsacem priŠlecem zaganjajo tako, kakor lovci vro za zverino. To so Dubenskih pogodeb (kontraktov) začetni dnevi. Že je čeških godcev cela banda posćla na vrhnjem prostoru v obednici; že so razgrnene močne platnone zavere po prodajalnicah; Dobrijalovskemu v kuhinji gori ogenj; gostilnicam na vratih se smijo vabila: žitomersko igralno društvo oznanja novo dramo (1): „Sovraštvo in žalost" daleč prišle družbe skakalcev, glumačev in angleških jezdecev se priporočajo z velikimi listi, z velikim praporom, nataknjenim visoko tako, da plapola nad dimnikom te gostilnice, kder je na dvorišči jezdišče i cirkusi. Na širokej ulici je zverin jak (inenagerie), nekoliko novih nenavadnih postrežnikov, nekoliko varšavskih kavarn, — ena njih jo navadno na prostoru pred mestno hišo. Zidov je Še enkrat toliko, nego jih je sicer, iz vsega Volioja so tu; sešli so se bogati kupci, zato da čas upotrebijo sebi na dobiček, ker plemstvo potrebuje novcev, da bi od njega ceno kupili poljsko pridelke; tudi kani ju i borotalci so nav-zočni : židje s knjigami, židje z numismatiškimi zbirkami, židjo z lepotnimi, židjo se starim srebrom, z obrazi itd.; saj s Čem neki ne bereta žid? Žid tudi z lajno pohaja po ulicah in lajna ; nekteri bero-tajo z Brdičevskimi koledarji, nekteri v krabicah nosijo okrog vžigalno kapico in berotujo z njimi, pa ni nevaren njih ogenj, ali pa tudi varajo ljudi z mošnjami, z angleškimi nožki in pipci, ki jih nosijo v torbah po semnji, zibljo se po ulicah in ves božji dan upijo in ponujajo vsak svojo robo. Povsodi gnjezde in tiče kramarji in čope prodajalnice. Najparadnejši so so raz-mestili v mostnej hiši okrog velike sobane, po vseh pritvorili, stranskih sobah, pred vsemi durimi in vhodi; nekteri so na ulici, nekteri pa svojo robo najraji na hrbtih nosijo od kraja do kraja. Idiva, bralec, da bodova videla, kdo vse ide v mesto, a ker največ ljudi ne mara skozi Luška vrata vre v Dubno, stopi\a tija, za zid bližnjo cerkve, pa počakiva. Kočija, pet poštnih konj, jemšček na konji sedi, lokaj na kozlu; zadaj se mu je nekov capin obesil na kočijo, v kočiji pa 60piše debela Milost s cestnim znamenjem, pripetem h kožuhu, — pogledi! a s kosmato kožo podložena čapka po strani čepi na glavi tolatej Milostivosti ; razprečen je gospod, i podoba je, da spi. Jedva se je pripeljal skozi Luška vrata, — o, kaka Bitnosti Vse so dere, vse gnjote okrog njega. „Gospodi gospod! jasni gospod!" „Naj sem-le ide gospodi" „Jasni gospod zmerom tu ostajal Jasni „pnn" gospod maršalek biva pri meni!" „Dejte, čemu ta kriči prosim, k nami bivališče jo toplo ! oves cono, po godi vse !" „Nu trgu že ni več prostora I ni ga več, res ne 1* Tako vrešče faktorji, keh cel kup krohoče okrog kočije, konjo zadržuje i mota se po cesti, nekateri pa so zminjajo mej vrati. Zastonj kolne jasni pan, zaman reutači njegovo spremstvo, kriči, tolče okrog sobe, odganja si tu.'že, hoče dalje odpeljati se, ali židje ne pusto naprej gospoda, dokler ga ne zapeljo na varno mesto, sami pa so prepirajo, biju do krvi, zato ker so drug drugemu odgovorili plemenitega gosta. Po vsej širokej ulici, na kterej se vkljubu njo ši-rokosti lo težko ogne voz vozu, židje jasnega pana spremljajo s tem kričom prav na semnjišče; a tu, jedva so se konjska uha prikazala z ulice, jame se nova drhal zgrinjati iz krčem i z največim kričem pritisne v spremnike jasnega pana, peha jih na stran, bije i grči okrog kočije. „K meni, k meni, k meni I" Trgajo se za konje i služnike tako, da jasni pan naposled svojega slugo pošlje, naj oglasi ga v kterej boljših krčem. Nesrečen človek je to, ta lakaj, ker — jedva zleze z voza, že ga duše, — stopi enkrat, že ima lika na drobno. Iz te razmišljavo prihaja se na sledeči čevo slovesnost vojaško glasbo nadejajo se, da bode sklep: rodovinsko ime bodi si povzeto iz kake stare pisave ali prepisano iz latinske matice v pravilni nemščini na kako uredno listino napisano drži in velja ; stoji li to, kar povse gotovo spričujo vsakdenja skušnja in porabnost, toraj mora tudi po najtenših miselstvenib pravilih sklepajo in sode vsekdar veljati pisava rodo-vinskih imen v našem od vlade pripoznanem pravopisu toliko več, ker je popolnejši od nemškega, tedaj tudi vodi na jasnost in na tenje določuje. Po takom so vsi vgovori in sponosice, ka bi naša pisava zavajala v pomote, le slepilo bedakom, hurmakom, nevedencem, Btrastnikom in nemisolnikom, ovajajočo črt in gaz na šega pravopisa. Ne polagajmo več posluha na tak hudobni blebet. Is Celovca, 4. junija. [Izv. dop.] Znano Vam bodo gotovo iz Besednika, da je družba dobila ravno te dni privoljenje, uravnati si lastno tiskarnico v Celovcu. Pa — per tot labores — per tot discrimina re rum. Vlada ni stavila nobene overe — a naši mestni očetje so bo družbine tiskarnice branili — na vse kriplje in veste — zakaj? Celovec — tako so modrovali—je nemško mesto; vloga za družbino tiskarnico je pisana slovenski — tiskarnica bode tedaj tudi le slovenska — nemški značaj celovškega mesta je potem takem v strašni nevarnosti: to no smo biti, tedaj Bklenejo : Celovec — kot nemško mesto — ne potrobujo slovenske tiskarnice; ako pa vendar deželna vlada družbino tiskarnico za potrebno in mestu koristno pripoznava — naj bo. In vlada je ros bolj skrbela, povzdigniti mestno obrt-nijo z novo tiskarnico, po kterej ostano Celovcu vsako leto najmanj 15—17.000 zaslužka, nego mestni očetje sami! Sedaj delamo potrebne priprave, da si jo najprej ko mogoče uredimo; kakor hitro ko dojdeta dva stroja in potrebno črke, bodemo takoj pričeli, vsaj do oktobra nadejamo se, da bomo imeli vse uravnano. Vtorek smo obhajali v Celovcu Janežičevo svečanost, težko težko Brno pogrešali odličnih mariborskih in ljubljanskih rodoljubov ; vsaj enega ali druzega smo za gotovo pričakovali. Pa da ste bili v Mariboru te dni vsi preplašeni in uzneinirjeni zarad tolike in nenadne zgube Tomšičeve, da ste v toliki nezgodi mislili bolj na se in bližnje stvari, ni težko razumeti, a bolelo nas je, da iz Kranjskega sploh in zlasti iz Ljubljane ni bilo pri Janožičevi slovesnosti no duha ne sluha ! Kljubu vsemu je bilo vendar vse navdušeno, kakor redko kedaj pri enacih priložnostih. Kakor bo v Mariboru in po spodnjem Štajerskem povsod znano, imamo v Celovški posadki od 28. aprila sem polk Hartung — obstoječ po ogromni večini iz samih Slovencov. Tudi med častniki so nam se imenovali nekteri domorodci — polkovnika samega — tako sem slišal na lastna ušesa — hvalijo oni — drugi sovražijo kot BP a n s 1 a v i s t a." Ime mu je Gjorgjo rojen Dubrovčan iz Dalmacije. Vse to nas je nagibalo, priskrbeti Bi za Janeži- plaič raztrgan, a dalje se niti ganiti ne moro. Ena polovica Židov pa bruje okrog kočijo : gorje jasnega prišloca krabam (schachtel), če so slabo privezane. Ko hitro je pan stanovališče dobil kdo, kočijo zapoljo na dvor. Osameli faktorji se posmehu jo : „Ha, ha dobro bivališče to 1 zlodjev dom! črn tako, kakor kaka ječa 1 i. t. d. Vrniva se, bralec, k Luškim vratom. Gledi, tam-lo se voziček pelje, pred njim so trije tolsti konjiči v prostoj opravi, na cvetkovanej šavenici sedi Milostivec, tudi tolst, zavit je v siv kožuh iz jagnjetovih kož, — gotovo se pelje prorešetat svojih pet sto rubljev. Tamkaj-le pa jo kočijica; pripreženi so štirje poštni konji; iz kočijice gleda grdo-bradat mlad gospod z naočniki ; za njim pel jo jahača ; — to je igrač, ki z nekoliko sto cekini hiti, da jih zastavi satanu, od k te rega se z izkušnjo vrne, samo z enim rumenjakom. Ondi-le je voz s šestimi konji, odprta kočija štirimi, voz s kuhinjo, voz s živežem ; jasni, imoviti pan pelje polovico odstotkov svojim upnikom na novo po Bojilo do dvajset tisoč rubljev. (Dalje prih.) Panlavist" veselo iu radostno ustrezal pohlevni naši prošnji in tako pripomogel, da slavimo slavno slavo Blavnega Slava Janežiča. Odborniku Š. je bilo naročeno naj dela potrebne korake. Ta sreča ravno vodja vojaške glasbe in mu razodeva svoj posel in nalogo. „O da ist kein Hinderniss" pritrduje vodja, in ko ga odbornik dalej vpraša je li treba, da sam in osebno naprosi polkovnika, zagotovlja ga vodja: dasistgar nicht nothwendig, der Horr Oberst vviinle Sie ohnehin an mich weisen, ich werde ihm selbst diess Anliegen vor-bringen, dass er es abschlagen wiirde, ist nicht denkbar, wir haben ja auch in Dalmatien bei Beseda etc, oft und oft mitgevrirkt. Ich schreibe Ihnen allsogleich die Piecen auf, damit sie das Programm zusamroenstellen kbnnen. In takoj jo zapisal 5 slovanskih piec in do stavit, da bodo v pondelk (v dveh dnevih) dostavil, kar bo treba. Na to smo sestavili program. Pa čujte kaj se zgodi! Ponedeljek pride, vodja ob določenem času ni bilo ; vtorek ga sam obiščem, a ko ga vprašam, je i govoril b polkovnikom in s kteriin vspehom : plašno me pogleda in jecljajo zamrmra : „Da", ali malheur je. Nekdo je staknil polkovniku, da je slovesnost, ki jo boto obhajali, politična demonstracija, k takim pa on glasbo ne privoli." Janežičeva slovesnost in politična narodna demonstracija M Popoldne gremo naravno pred polkovnika — inter-pelirat — kuko je to, da nam Slovencem s tako mero meri, zraven ko Nemcem v njih nemškem kasinu brez vso ovcro svira vojaška glasba. Razloživši mu namen in pomen Janežičevo svečanosti mu povdarjam da na demonstracijo nihče ne misli — v dokaz mu omenim, da celo vodja gitnnazijalnih šol — poznan kot zagriz-nen nasprotuik in Slavofag — ne vidi v tej slovesnosti senčice demonstracijske, ne on in no vodja realke in pripravniških šol — vsi so učencom brez vsega ugovora dovolili udeležiti se svečanosti, ki nima druzega namena, nego da izrazimo očitno svojo spoštovanje in Hvaležnost možu, kije za nas Slovence daroval vse, kar je imel. Povdarjal sem šo , da bi gotovo po celi Sloveniji jako dopadlo, ako bi se Janežičevo slovesnosti udeležil polk, ki jo po večini slovenski, ki šteje vojake kterim je Janežičevo ime po družbinih knjigah znano in ki ga spoštujejo in mu hvalo dajejo za to, kar je on pri pomogel k njihovi omiki. Ja esistschon alles recht scbbn, allein Janežič geht mich nicht« an, und das diirfen Sie aru allorvvenigsten betonen, me in Regiment sei ein slovonisches, dagegen muBS ich protestiren, das Mil i t lir kennt keiue Nationa-litiit, zudem sind \vir soit Kurzem hier, ich muss iiber jeder Partoi stehenl Bedauro also dass ich beim Worte, dass ich dem Kapellmoistor gesagt, bleiben muss, ich kann und darf die Erlaubniss nicht ertheilen. No kaj smo hteli daloj se prekvajati s takim panslavistom; poslove se sem mu omenil v provdarek le to : Vi pravite da se bojite demonstracijo, in zarad tega no daste privoljenja, ješ pa prosim le to prevdarjati: Kaj bo veča demonstracija: če dovolite, da slovenski vojaki z glasbo slovanskih viž povzdigujejo slovesnost moža, ki ga čisla vsa Slovenija zlasti Štajerski Slovenci, ali Če sem pri moran : Slovencem po časnikih razglasiti, da je polkov nik slov. polka to prepovedal in zakaj. Odgovornost te demonstracijo pade vsa na Vašo milost —Seveda nas je tako postopanje hudo bolelo, v ednajsti ure bilo je treba, priskerboti si drugo glasbe — hvala Bogu rešila je nalogo izverstno. vrstami bere, da se ustavoverci boje, ka jim še nekteri poslanci odpadejo in „N. fr. Presne" piše : „Ako nas zadene nesreča, da zgubimo nekoliko glasov, nam mora vsaj ta dobiček ostati, da spoznamo svoje krive prijatelje in stranko očistimo nezanesljivcev. Žalostno je da so ustavoverci celo v parlamentu v manjini, pa to nam ne sme vzeti poguma. Kdor ne zna biti v manjini, ni vreden, da je kedaj bil v večini.1* Iz teh besed se vidi, da ustavoverci že čutijo konec svojega brezozir-nega nadvladanja. Iz Prage se poroča da bo pogajanje s Čehi skoro dovršeno. Sad tega pogajanja za Cehe bo baje ; zedinenje deželnih zborov, češkega, moravskoga in Šlezkega v glaven deželen zbor, nov volilen red, poseben minister i. t. d. Vsa poročila iz P a r i z a se strinjajo v tem, da se razmere zboljšujejo in da bo razen razvalin velicih staveb, kmalo vse v prejšnjem rednem stanu. Blizo 400.000 ljudi, ki so po 18. aušcu mesto zapustili, se jo vrnilo; javno mnenje pa ni ugodno narodnemu zastopu v Versaillos. Debata o volitvah prinčev Aumale in Joinville se je preložila, „Indep. belge" pripoveduje, da sta se morala oba prijateljem nasproti zavezati, da se, kakor hitro se volitev potrdi, odpovesta poslanstvu in s tem dokaže ta, ka nočeta vznemirjati dežele. Aumale je baje rekel: »Nočemo posnemati princa Louis-a, mi no bomo ni pretendenti ni prezidenti" 1 Turško oklepno brodovje je dobilo zau-kaz jadrati v Tunis in potem pred Aleksandrijo. Ta vest zanimiva tim bolj, ker so razmere med Turško in Egiptom še vedno neporavnane. Kazne stvari. * (Iz Celja) se poroča v ne nške novine, da bo v Celji začel izhajati liberalen časnik v slovenskem jeziku, ki bode glasilo za celjski „lederne Festungsvier-eck". Od več strani prašani, je li to istina? odgovarjamo: Pomen to vesti je menda ta, da se Celjani žo nekaj dni niso blamirali in jih vsled tega žo zopet koža srbi. Dotični gospodje menda mislijo, ka jo strojarska omaka črnilo a podplat papir. — * (Imenovanje.) C. k. deželna nadsodnija v Gradcu je dosedanjega kancelista pri okrajni sodniji v Bistrici (ilirski) Ja ne za Kopača imenovala za vodjo zomljiščinih knjig pri okrajni sodniji v Črnomlji. Kako barve je ta gospod, nam ni znano. ♦(Razpisana) je služba kancelista pri c. k. sodniji v Bistrici na Notranjskem z letno plačo 500 sčasom 60O gold. Prošnje naj se vlože do 22. t. m. pri deželnem predsedništvu. * (Za v i n š č e k e.) Neki angleški časnik poroča, da so je v Parizu pred početkom nemškega obleganja precenilo vse vino ter se po končnem računu razvidelo, ka mesto Pariz potrebuje vsaki mesec 8 milijonov ga-lonov, po naši meri 533.333 vedrov vina. Še več vina pa se je popil j za vladanja komune, potem je razvidno da strahoviti dogodjaji v Parizu niso izvor duševno bolezni, nego pijanosti. Politični razgled. Vso pozornost zavzima državni zbor, v kterem se debatira, bi se li potrdil državni proračun ali ne, bo li zmagana ustavo verna stranka ali minister-ska. Do trenutka nam še ni znano, kaka bo odločba. Pred sejo sta se izneverila ustavovercem poslanca Gustav G rosa in „ Thomschi t/.J (Celjski) ter položila mandate. Vsled tega ima uatavoverna stranka samo še 77 glasov. Odločba zavisi glede večine in manjine edino le od poslanca Lassor-ja in njegovih 15 privržencev. Ako tih 16 poslancev glasuje v smislu ministarstva, potem so ustavoverci v manjini, ako pa samo ne glasujejo, nadvlada ustavoverna stranka. Iz nemških listov se med Za Tomšičev spominek: Prenesek . . 205 gld. Gosp. Janko Pajk, profesor v Mariboru 3 , „ Franjo Rošker, nadučitelj v Lem- bahu.......... 5 „ Pavel Tumor, pravdoslovec na Duuaji.........io „ „ Josip Suman, profesor v Mariboru 2 „ „ Franjo Pesjak, trgovec v Celovcu 5 „ „ dr. Henrik Lorber, odvetnik v Mariboru........ 5 „ Andrej Komcl, c. k. nadčastnik pri koroškem polku..... 2 „ „ Davorin Terstonjak, župnik na Ponkvi.........5 Gosp. Franjo Kastoli c, podstotnik v Celovcu ..........2 „ Henrik Knežer, častnik v Celovcu 1 „ Neimenovana gospica......10 u Gosp. Janez Robič, posestnik v Lembahu 2 „ „ dr. Dragotin Ipaveo, odvetnik v Mariboru........ 5 50 kr. Neimenovan prijatelj v Mariboru . . 5 gld. — kr. .Slovenec in 3 brati Cehi" na Morav- skem.......... 6, — „ Iz Šentjurja pod Rifnikom po gosp. Matiji DobrSeku nabrano: Gosp. Matija Dobrsek...... 1 gld. — kr. „ Đalant Šuster....... — B 50 „ Gospodičina Marija Ipavec..... 1 „ — » Gosp. dr. Gustav Ipavic in gospa . . 5 „ — „ „ Jože Hašnik, župnik .... 1 „ — 9 „ Janez Kunej, kaplan .... 1 „ — „ . Martin Matekovič..... 1 „ — » „ Martin Šinuk....... — . 50 , „ Nikolaj Ripšl....... 1 » — t Vinko Janžek....... 2 , — „ Gospodičina Ana Erjavic..... 2 gld. — kr Gosp. Janez Hren........ 1 „ — „ m Janoz Šukle....... — „ 50 „ i Jože Zdolsek, kaplan .... 1 H — „ „ Jože Novak....... — ,, 50 „ „ Martin Tompak...... — 9 50 , „ Franc Robič, posestnik in župan v Lembahu........ 2 „ — „ „ dr. Benj. Ipavic v Gradcu . . 5 „ — n i, Janez Majciger, profesor ... 2 „ — „ „ Anton Santl, gimnazijalni profesor v Mariboru...... 2 n — ff Skup . . 302 gld. — kr. Ustnica vrednlatva: Gosp. M. Kakor vidite porabljeno. VaSi želji rado volj no ustrezamo ter ob enem odpošljemo. — Oznanilo. Ravnokar jo izšlo „Prirodopisjn za ljudske šole", spisal France Govekar, učitelj. Delce obsega na 102 straneh vse tri dele prirodopisa v prav umevni pisavi za šolsko mladež. Cena le 20 kr.; dobiva se pri J. Gi-ontini-ju v Ljubljani, pa tudi pri izdatelju na Igu (P. Bruundorf). Bratje, brzo po njej! (l) Vse predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo struko, poskrbi IV. Glattau-a Bazar* za 10 % ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni cenik o več nego 15.000 predmetih zastonj in franko. Po naslednjih čudovito nizkih cenah prodaja in razpošilja v kronovine N. Glattau-a prvi parižki bazar za Avstrijo na Dunaji, Stadt, vcrlangerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači. darila za gospode, gospe in otroke: 30, 40, 50, 00; s prav lepo slikarijo kr. 40,1 1.50, 1.00; Alpaka-dežnik gold. 2.80, 3.50 j Žepni trmomctri v etui po samo 25 kr. 60,80. gld. 1,1.20,1.40; najkrasneje oprav-1 Dežnik ia ponarejeno svile (Zanella) irld. VT ■ .. ... , ,. , ... . ■ ljena gl. 1.80, 2, 2.50, 2.80, 3.20, 4.80, 6;l 3.20, 8.60, 4; ta težko lionsko svilo po gld J Nai"ovo|i nr-sesern v podobi zlatih ]»jc, Blago iz dunajskega usnja, znano kot najbolji fabrikat na svetu Roćiie torbice za ženske z jeklenim obročem, ena prav velika gld. 1.20, 1.50; iz najfinejega šagren-usnja s pozlačeno ključavnico in okvirom, ena po gld. 1.80, 2.50; velike gld. 3, 8.40; prav velike gld. 3.80, 4; s predtorbico za 1 gld. več. Praktični portemounal*. za gospe, gospode in otroke, e pozlačenimi zapornicami ali gumi-trakom po kraic. 35, 50, 85; fini gld. 1, 1.80, 1.70; prav fini gld. 1, 2.50, 3, 3.50 Praktični toki za m mori ki- po kraje. 40, 60, 80; fini gld. 1, 1.20, 1.50; najfineji gld. 2, 2.50, 8, 8.50, 4, 4.50. Ptama- in denarnoSe s praktičnimi predeli po kraje. 60, 80, gld. 1. ; fine gld. 1.30, 1.50, 1.80 j najfineje gld. 2, 2.40, '2.80, 3.20, 4. Znanim knjižice (notiz) kraje. 10, 15, 20, 25, 30; najfineje v uBnji vezane kraje. 40, 50, 60, 80 gld. 1. Potne torbe iz najmočnejega usnja, s zaporno ključnico po gld. 2.10, 2.40, 2.70, 8.10, 3.70, 4, 4.80,4.80. Ceno računjene po velikosti. vVaterproof-popotni kovčeg i, praktično upravljeni in razdeljeni po gld. 2.40, 2.80, 3.50, 4; prav veliki po gld. 4.50, 5, 5.50,0. Potne sklt-nict- s kupico in usnjem prevlečene po gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2.10, 2.40. Krasili albumi na izbiranje in v čudoviti mnogovrstnosti, eden za 25 podob kr. 35, 60, 80, gld. 1; najfineje okinčan gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2, 2.50; za 50 podob kr. 65, 90, gld. 1.20, 1.50 ; najfineje okinčan s podobami itd gl. 1.80, 2, 2.50, 8, 3.50, 4; album za 100 podob gl. 3, 8.50, 4, 5 do gl. 12 j za 200 podob gl. 4, 4.50, 5, 5.50, 6, 7 do gl. 18, slednji v najuoveji krasotni obliki. Albumi z muziko, igrajo, ko se odpro, dva lepa napeva, jako pripravni za darila in kinč salona. V obliki pol osmerke, najele-gantneje vezani gld. 8.50; se fineji gl. .11, najfineji gld. 14, 16. V obliki '/, osmerke ravno tako upravljeni gld. 11, 12, 14, 16, 18; krasotvori v obliki četvorke gld. 14, 16, 18, 20, 24. Pisne mape, vsaka s zaporom, jako praktične gld. 1, 1.20, 1.50, 2; s popolnim pisilnim orodjem gld. 2, 2.20, 2.50, 3, 8.50, 4, 4.50. Neseserii najokusneje izdelani z vsemi šival-' nimi potrebščinami po kraje. 45, 60, 80, gld. 1; veliki gld. 1.50, 1.80, 2 itd.; prav veliki, najfineji gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50,1 5 ; krasc.tvori za darila gld. C, 7. 8, 10,! 12, 14. I Pahlje za plese in Šetanje Bouquet cvetlic a znotraj skrilo pahljo,l 5, 5.50, 0, 6.50, 7, 7.50. ktera po volji izgine, po kr. 80, gld. 1, 1.50;Solnčniki. Pomladni solnčnik najfineje po gl. 2.50, 8, 3.50 Najbolji glavniki M trdega kavčuka. 1 česalni glavnik kraje. 15, 20, 25, 30, 35; 1 gost glavnik kr. 20, 25, 30 ; 1 glavnik z ročajem kr. 25, 80, 35 ; 1 vtekljivi glavnik kr. 30, 40, 50; l žepni glavnik kr. 10, 15, 20; 1 obvodni glavnik za otroke kr. 10,21), 25, 80 ; 1 žepni glavnik s zrcalom in krtačo kr. 25, 30, 40, 50. Najboljše, po novem načinu napravljene krtače, kakoršne se le tu dobe. 1 krtača za glavo kr. 80, 40, 50; fine kr. 65, 85, gl. 1; najfineje gl. 1.50; 1 krtača za obleko kr. 60, 00, 80, gl. 1, 1.20; najfineje gld. 1.50, 1.80, 2; 1 prav fina krtača za zobe kr. 15, 20,25,30, 35,40; 1 krtača za nohte kr. 25, 30, 35, 40, 50, 60, 80 Toaletno milo samo posebno fino. 12 kosov velikega Glvcerinovcga mila gld. 1.15; 12 velikih kosov mila iz grenkih mandolnov kr. 85, gld. 1.10; dvannjstorka Cvetličnega mila i raznimi vonjavami gld. 1.00, 2.50; dvannjstorka mila v podobi raznovrstnega sadja kr. 1)5. Sicer vso druge baze. L pisna garnitura, obseznjoča 100 najfine-jih listov papirja s povoljnimi črkami in imeni, 100 najfinejih zavitkov in 100 pečatnih znamk. Vse to vkup za gld. 1; fineji gl. 1.35; najfineji z barvanimi zavitki gld. 1.70. 1000 pečatnib znamk, pozlačeno tiskanih na nov patentiran način gumiranih, s povoljno firmo, grbom itd., velja le gl. 1.60; 500, gld. 1.25. !>Jaji>otr*©l3iio.jiil na potovanji jo dober Lefaucheux-revolver, a kte-rim se v 6 sekundah zanesljivo Gkrat vstreli, brez da bi se petelin napel; razen te hitrosti to orožje tudi daleč nese, na 7 milimetrov gld. 13.50. 100 patron gld. 3.5(1; na 9 milimetrov gld. 17, patrone gld. 4; na 12 milimetrov gld. 19, patrone gl. 4.50. Petrini revolverji 5'* dolgi po gld. 8.50, patrone gld. 3.50. Resna beseda kadilcem! Neredko se pripeti, ka po slabem papirji za cigareto o-stane v UBtih slab okus, škodljiv zdravju. Temu seje prišlo v okom, ker se zamore kaditi turški tabak brez papirja prav prijetno. 1 steklena cev, v ktero so nabaše labak, ktera nadomesti papir in prihrani vso mujo velja le kr. 25. Kolosalna razprodaja od več na kant prišlih fabrik za marele in Bolnčnike. iz lionske svilo gld. 1.90, 2.20; s svilno podlogo gld. 2.80, 3; iz navadnega blaga kr. 60, 80; velik solnčnik h tkanine kr. 80, gld. 1, 1.20; iz tožke svilo gld. 2, 2.40, 2.80 ; s svilno podlogo gld. 3.20, 3.80, 4, 4.50; senčniki gld. 1.80, 2.50, 8. Tovarniška zaloga najboljsib preramnic, za klere se dajo poroštvo. Dvoje iz angleških koncev kr. 45, 60, 80; svilnatih kr. 85, 95, gld. 1.10, 1.60. Imenitni peresniki in noži jz bessemer- jokla, man! kot najboljši na svetu, po kr. 20, 30, 40, 60, 80, gld. 1, 1.20, 1.50. Imenitno žlico iz beBsemer-jekln, dobro počinjene, kakor srebrno nikdar barve ne spremom':. Dvannjstorka jedilnih žlic kr. 85, finejih gold. 1.20; dvanajstorka žličic za kavo kr. 45. Kineftko srebro s srebrnimi ploščami, boljši kot navndno kinežko srebro, ker se predmeti iz kinežkega srebra prevločejo z močno srebrno ploščo, so prodajajo le v podpisanem bazarji. Poroštvo za kinežko srebro s srebrnimi ploščami se dajo na 10 let. 12 /lir lo gl. 16.50, zlirice V.a kavo gld. 9.20; dvannjstorka no/.t-v in vilic gld. 26.50, 28: /lira za noćivje gl. 3.90, 4.60; 12 lioiet zn ilessert gld. 9.80, 12; 1 Bolnica najelegantnejn oblika gld. 2.40, 2.85,8; stopnica (za poper) gld. 1.45, 1.90; rasslnavee za sladkor gld. l.oo, 2.10; 1 velika Alica /.n mleko gld. 2.75, 3.40; 1 velika žlica i ajuho gld. 5.40, 6.4 0, 7; SI o ujak i za nože v novi jako elegantni obliki gld. 3.25; 1 par miz ni h svečnikov gld. 4, 4.90, 5.85, 6.30, 7.25. Kina-Alpnk»i-žlice, zbog lepote in vztrajnosti imenitne. 12 navadnih žlic gld. 2.35, 2.75, 3.50, 4.50, 5.20 ; 12 žličic za kava gl. 1.80, 1.60, 2.85 ; 1 velika žlica za juho kr. 9C, gld. 1.20; /a mleko kr. 45, 60. Prave pipioe za smodko iz morske pene lepo zre/ljano po kr. 50, 80, gld. 1 ; krasotvori po gl, f.50, 1.80, 2, 2.50; po ravno taki ceni so tudi gladke pipico z ustnikom iz jantara v zalogi. Niiifiueji Utajarski in angležki noži in vilice, rivunajbturka z lesenim ročajem gld. 2, 2.40, 3; z bivolo-koščonim ročajem gld. 4.50, 5, 5.50, 6 ; najfineji gld. 7, 8, 9 ; dvannjstorka za dessert gld. 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 6. Alpaka-svečniki, zhuhtijeiii, priznani kot najboljši: visokost 4" 5" 6" 7U 8" 9U 10" po kr. 40,50,60,70,80, 90, gl. 1. v kterih je tul poln šivank, dvojni konci in naprstnik iz kinežkega srebra, veljajo le kr. 30. Dulekoglodi (Perspective) l najboljčira steklom, ki daleč dobro kažejo po kr. 60, 80, gld. 1. Angležke škarje najbolje baze: škarje za izrezljavanje kr. 16, 20, 25, 30 ; 1 škarje za vrezavanje kr. 25, 30, 85, 40, največe kr. 50, 00, 70 ; krojaške škarje kr. 45, 65, 80, gld. 1, 1.20; 1 škarje za luč za svetil-niče s Bmrdljivcem kr. 35; 1 verižica za škarje kr. 20. Žepne svetilnico B tako priljubljenimi sle-pilnimi šipami po kr. 60, 70, 80; s 4 krat-nim slepilom gld. 1, 1.20; v podobi knjige za vkup zložiti gld. 2.50; svetilnica za bez-rokavčni žep kr. 80. Okviri za fotografije po kr. 4, 6, 10, 15; lini kr. 20, 80, 40; najfineji kr. 60, 80; v kabinetni obliki kr. 50,60, 80, gld. 1, 1.20. Izvrstne angleška britve (za vsako se daje poroštvo na dva letu) 1 Gladstone Razor kr. 80; 1 Prince of VVales Ita-zor gld. 1.20; 1 prav fina General Napi er Razor gld. 1.60; 1 najti m-j a Admiral Razor gld. 2 ; 1 Model Razor, najboljša britev na svotu gld. 3, 3.50. Vse britvo v nožnicah. Nožnice z dvema britvama najboljše baze gld. 1.80; Milo za brit 1 kr. 15,20; 1 jermen na vijak kr. 45, brez vijaka kr. 25; pasta za jermen mazati kr. 26. Vaacemu gospodu neobhodno potrebno. Zabojček za Uriti in toaleto, fin, s ključnico, z velikim zrcalom in naslednjimi potrebnimi rečmi: 1 fina angležka britev, 1 milo za briti, 1 škatlja iz kovino, 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krtači ca za zobe, 1 fina pasta za zobe, 1 kos voščene pomado, 1 kos mila za roke, 1 Bkle-nica fino nomade, 1 flacon francoskega olja za lase. vse to vkup le gld. 2.80. Jeklena peresa: Skntljica s 144 najboljših peres kr. 80; Kuhn-ova peresa 1 karton kr. 60, 80, gld. 1; angležka kr. 80, gld. 1, 1.20; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5, 10, 15, 20, 80, 40. Ecritoires, elegantno pobrani kovčeki, s predali, v njih: poresni ročaj, sviučnik, gumi za izbrisati, 12 jeklenih peres, 2 koBa finega pečatnega voska le 36 kr. v naječi zberki. Ena priprosta, lepa, kraje. Dežniki (marele). Velika lepa marela gld Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar koli radi imeli, labko vse brez izjemka dobe iz N. Glattau-a pariškega bazara. Tudi najmanjše (7) naročilo so strogo, solidno in vestno izvrši N. Glattau-a prvi pariški bazar Za AVStrijO na Dllliaji Stadt, verliingerte Karntnerstrasse Nr. 51, Eck der Wallfischgasse v Todeco-vl palači. QC INU. Prodajalcem poseben rabat. Tiskar Kdnarri Janachltc Si I j i Izdate] j in odgovorni vrednik M* rt in JelovHek Lastnik: Dr. mM v«Ani«k Rj OTOcT