£»•*. 54.
V Trstu, ¥ petek, 23. tebraar|a 1917
Letnik XUI.
Izh»|a vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredufevo' Ulica Sv. Frančiška Asiškcga št 20. I. naiistr. — Vsi iof -! naj r-oii;<ajo urtrdmStvu lista. Nefrankkana r*5™« c« n«
rprejeirsjo in rokopisi se ne vračaja Iz-Jata'rlj in odgovorni urednik Štefan Qod=na. Lastnik knnsorcif liva .Fc nf-st* — Tisk tiskarne „Fdinrs'i*, vpksne zadruge a omejcnfn .vcroStvooi v Trstu, u!ka 5». FrančiSke A.«iškega 3t. 20. Teiefon urcJniStva in uprave štev, 11-57.
NaroCnfna iniša: Za celo leto.......K 24.—
Za leta .. -..................• IZ—
za tri mesece ...................■ & —
za nedeljsko li<fi i o ca celo !eto...... • 5.20
i* pel leta	............. 2j6»)
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po <5 vinarje*, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglas! se računajo na milimetre v šfrokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov	......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ....... K 20.—
vsaka nada I j na vrsta............ • 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina K i reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti" - Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslikega Št. 20. — PoStnohraniinični račun št. 841.652
Avstrijsko uradno poročilo.
DUNAJ. 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. februarja 1917.
Vzhodno bojišče. — Delovanje i lovskih po<setfstev m napadnih čet jc bilo včeraj zopet »ako žfvshtio, posebno na fronti med Dornavatro in Dnjestrom. Niš? oddelki so povsod uspešno izvršili s'''iir> nalogo in so privedli ob zelo mafhnlh »a^tnšh izgubah številne ujetnike.
(talijansko bojišče. — Neiz-r>rc ninjeno.
Jugovzhodno bojišče. — Ob Vojusi živahnejše praske. Severozapadno Tepelenija so bile sovražne tolpe razpršene.
Namestnik načelntea generalnega štaba: pl. Hofer. fmL
r citišKo uradno porodno.
BEROLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan. 22. februarja 1917.
Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Južno Ar-memieresa je po močni topovski pripravi \ eč angleških seotnij vdrlo v našo postojanko; krepek protisunek jih je takoj zopet pregnal iz nje. Pri očiščevanju jarkov je bilo naštetih 200 mrtvih Angležev, 39 mož je bilo ujetih. Izvi dni sunki sovražnika jugozapaiino \Y ar ne t ona, južno prekopa La Bassee m med Ancro in Sommo so se izjalovili.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Jugozapadno Rige in <;b južni obali Naroškega jezera so se po-resrečile akcije ruskih oddelkov, močnih cio ene sto t nije. Pri Labuših hi ob Sčari in na več točkah med Dnjestrom in Gozdnatimi Karpati so izvršile naše napadne ćete več uspešnih sunkov. Na fronti nadvojvode Jožeta in pri Mackeaseaovl armadi je bilo vsled sneževja le neznatno bojno delovanje.
Macedonska fronta. — Vzhodno Vardarja so se poizkušali Angleži vgnez-dlti pred našo postojanko. BIH so pregnani z ročnimi granatami.
Prvi generalni Kvartirmoister: pl. Ludendorff.
Turško uradno poročno.
CARIGRAD, 21. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrfsu: Obojestransko slabotno pehotno in topovsko streljanje. — Kavkaška fronta: Napadni poizkusi močnega sovražnega iz vidnega oddelka proti našim predstražam na desnem krilu, kakor tudi proti oddelku našega levega krila so bili uspešno odbiti. Slabotno topovsko streljanje na levem krilu. — Sicer nič važnega.
LONDON, 21. (Kar.) Lord Curzoti je razpravljal v gornji zbornici o pohodu angleških čet v Ispahn in Teheran. Izjavil je, da je pohod dovede! do tega, da je bil v širših ozemljih ustvarjen rdX V Teheranu je zasiguran obstoj aliiranccm prijazne vlade. Poizkus zboljšanja splošnega položaja v Perziji so bistveno podpirali uspehi generala Marida v Mezopotamiji in prodiranje velikegas šerifa v Meki. Vendar pa obstojajo še vedno deli Perzije, ki jih je treba očistiti turških čet. V zaJedju Perzijskega zaliva vlada še vd.imo nered. Končno je izjavil govornik nado, da je najhujše minulo. -
Sovražna uradna poročila.
Italijansko poročilo.
21. februarja. 1917. — V noči od 19. na 20. t. ni. so bUi odbiti novi poizkusi sovražnika. da bi vdrl v našo Črto vzhodno Vrtojbice. Včeraj prekinjena topovska akcija je bila močnejša južno Loppio in na Krasu. Ponoči je eden naših zrakoplovov obstreljeval sovražne barake severovzhodno Komna in povzročil velike požare. KJiub živahnemu topovskemu ognju se je vrnil zrakoplov nepoškodovan.
P O D L I S T E K.
99
Ne sodite,... I
Roman.
ftft
—	Ne, ne, da se je porušila sreča, da so se izjalovili upi, to je vzrok... tudi jaz trpim, tudi jaz trpim!
—	Mviostiva. dovolite mi, da vam vračam v dvojni meri vašo prejšnjo vljudnost. S spoštovanja vrednim nasprotnikom se da pogajati, to je res, in sedaj, mislim, sva našla most: skupno spoštovanje napram krnezu.
—	Postiva to, gospod pl. Lesinski, in govoriva samo o njem. Ali niso resnične govorice, ali pa ie res tako veHka nevarnost?
—	Dvojna____bolezen sama po sebi in
pa potrtost. Brli smo prisiljeni, da smo zaklenili |wed njint opij in zbirko orožja.
—	O moj Bog! — Pritisnila si je robec na oči, rame so ji začele trepetati in solze so se ji udrle skozi bele, tenke prste. — Kaj je dejal tuji zdravnik?
Nemiki
Glavni odsek.
. BEROLIN, 21. (Kor.) V glavnem odseku državnega zbora je po prehodu na
dnevni red podal državni tajnik državnega zaklad lega urada. grof Roedern, obširno zaupno poročilo o finančnem položaju. V popoldanski seji se je nadaljevala zaupna debata o političnem položaju. Držav«: tajnik za vmanje stvari se je ponovno oglasil k besedi. Pri tem se je razpravljalo o časopisnih vesteh glede pogajanj z Dansko m o dozdevno pričetih pogajanjih z Ameriko. Izvajanja državnega tajnika so bila vzeta z odobravanjem na znanje.
BEROLIN, 22. (Kor.) Državni kancelar je naznanil državnemu zboru, da bo podal v torek povodom prvega čitanja proračuna poročilfa o voinem položaju in o vnar.ji politiki.
BEROLIN, 22. (Kor.) Državni zbor se je zopet sestal. Predsednik dr. KSmpf je otvoril sejo z nagovorom, v katerem je izvajal: Ako se ne motimo, se bližamo odločilnim bitkam v gigantskih borbah med narodi. Velikodušno, z naifplemenitej-šim namenom je ponudil nemški cesar s svojimi zavezniki sovražnikom roko miru in sprave. A ti so jo odklonili z zasme-hom in zaničevanjem. Vsled te odklonitve je posegla sedaj Nemčija z zavezniki vreli po orožju, ki si je je ustvarila s pridobitno močjo in tehniko svojega prebivalstva. (Živahno odobravanje). Predsednik ie pozdravil nato po poldrugem letu iz Rusije došlega kneza Radzivila med živahnim odobravanjem. Zbornica je rešila nato več manjših predlog.
Lord Carson o podvodniški nevarnosti.
Mornariški proračun.
LONDON, 21. (Kor.) Pri predložitvi mornariškega proračuna je govoril prvi lord Carson o podvodniški nevarnosti. Ogrožanje ie resno in proti njemu ni nobenih čudežnih sredstev. Angleške izgube so težke, a ne odgovarjajo pretirani bahatosti nejnških poročil. Tekom prvih 18 dni februarja je bilo potopljenih 134 angleških, aliiranih in nevtralnih ladij. Toda v istem času je v angleška prretanišča prišlo 6675 ladij, odpluio pa 5873 ladij. Politika molčanja glede uničenja sovražnih pdi-vodnikov je politika, ki je nemški admira-liteti zelo neljuba. Nadaljen vzrok proti objavi številk glede sovražnih izgub je težkoča glede sigurne konstatacije uničenja kakega podvodniika, Govornik je dobil oil pričetka februarja poročila o 40 bojih s pod v odmiki. V 18 dneh je prišlo torej 40 krat do spopada s sovražnikom. To je vsekakor veliko. Carson je navedel za primer sigurne konstatacije zajetje nekega nemškega podvodnika z moštvom vred po nekem angleškem rušilcu. Govornik se obrača Uo naroda s prošnjo, da naj pomaga brodovju z omejitvijo uvoza in izraža nado, da bo ogroženje minulo.
LONDON. 21. (Kor.) Lord Carson je pripomnil k mornariški predlogi, da določa postavka za moštvo 400.000 mož. To je dokaz za silo brodovja. Nato je omenil na kratko izpremembo v aicimiralitcti in izjavil, da je Beaitthy sedaj poveljnik največjega brodovja, kar jih je kedaj videl svet. Razpravljajoč o podvodniški nevarnosti je navedel Carson važnost dejanj »velikega brodovja« in nato nadaljeval: Ne pričakujem, da se parlament zaveda nalog brodovja, odkar se je vojna razširila. Da dokažem, kaj je doseglo brodovje, omenjam, da znaša skupno število preko morja prepeljanih oseb do 30. oktobra osem milijonov oseb. Do 30. oktobra smo prepeljali 9 milijonov ton razstrelilnih snovi in nad milijon bolnih in ranjenih. Preiskali smo na odprtem morju ali v pristaniščih tekom zadnjega leta 15.350 ladij. Te številke mi dajejo pogum k izjavi. da skupna svota v februarju ne bo manjša kakor v januarju. Podvodniška grožnja ni nobena nova grožnja, ampak nevarnost, ki se nam je v zadnjih mese-
—	Da ie slučaj brezupen, ker se ne da odpraviti glavno zlo: duševno koprne-
nje.
Zajokala je še huje.
—	Sedaj ali nikoK. — si je mislil sam pri sebi in se potem obrnil zopet k njej: — Ce ga ljubite, rešite ga, v vaših rokah je njegovo življenje... zato sem prišel
semkaj!
—	Jaz naj ga rešitn? S svojhn življenjem, če bi pomagalo... tdJa saj ne morem storiti ničesar, kvečjemu mu morem sporočiti pozdrav in inu zagotoviti svojo zvestobo.
—	Morete še več!
—	Ce veste še kaj drugega, povejte.
—	Storiti mora tc vaše srce.
—	Ne razumem vas, — je dejala in zmajala z glavo.	t
Pristopil je bliže.
—	Gospića, rešiti ga more samo vaša prisotnost... bodite velika, požrtvoval-
Ž izrazom groze je stopila kora£"Wzaj in vzkliknila:
—	Nikdar! Kako se drznete ...?
—	Potem umre ...!
cih vedno bolj približevaSa. Nevarnost je velika in tuli ni bila r>dpravijena. Tekom zadnjih dveh mesecev je bik) število oboroženih trgovinskih ladij pomnoženo za 47'5%. Število oboroženih trgovinskih ladij, ki so zamogle po napadu ubežati, znaša 75%, ono neoboroženih ladij 24%. Nato je poročal Carson o že zgoraj imenovanih potopitvah do 18. februarja, nakar je izjavil: Kljub :em potopitvam in žrtvam in trpljenjem, ki je spojeno s tem, nisem še niti od enega mornarja slišal, da bi se bratntf na morje To bo odločilo zmago. Čeprav so nevtrrlci nervozni ali prestrašeni, vendar bodo sledili našemu vzgledu im uspam, da prično nevtralne ladje svoje vožnje zopet že v kratkem. Predlagam, da naj se v bodoče, če možno vsak dan, objavi vsak dan število vsled min ali po tonpedih potopljenih trgovinskih kdij, raizven tega Število trgovinskih laUij, ki so došla v pristanišča združenega krajjestva ali odšla iz njih, kakor tudi listo ladij, ki so bile napadene od podvodni-ko»v, a so ubežaJe. Carson je razpravljal nato o problemu, ali bi bilo primerno poročati podrobnosti o izgubah sovražnika gielie podvodnikov in izjavil: Politika molčanja, ki se je drži admiraliteta, je bila politika, ki jo je sovražnik najmanj ljubil. Govornik je poročaj o celi vrsti poročil o bojih s podvodnikl, da pojasni razne stopnje gotovosti. Kot primer popolne gotovosti je navedel up^eiitev nemškega podvodnika z moštvom vred po nekem rušilcu. D*va druga slučaja, ki jih hoče omeniti, sta pojasnjevala nekartere od admi-ralitete proti podvodnikom ukrenjene metode, tako poročilo nekega zrakoplova, ki je vrgel bombe v trrenotfku, ko se je pojavil podvodnik rn ptilobno poročilo nekega letala v zvezi z nekim drugim podvodnikom. Glede gradenj ladij je izjavil Carson. Tekom prihodnjih mesecev ne ostane neuporabljena niti pmlovica Šilinga. Prosim delavce, da naj delalo v neomahljivo energijo in narod, da naj dovoli pospeševanje uvoza. Prepriča? sem. da je mogoče nevarnost odstrajfiti, toda le, ako bo šel narod skupno z brodovjem u> nakazani poiti.__
Uspehi aemšklt podvodnikov.
BEROLIN, 21. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dva danes se vmivša podvodnika sta potopila 24 parnikov, 3 jadrnice in -9 ribiških plovil. Med drugim so imele ladje: 9100 ton premoga, 3000 ton železne rude, 3500 ton živil (polovico masla m margarine) in 2200 ton pšenice in ovsa. En par-nik ie imel 2700 ton vojnega materijala za Italijo, en pamik 400 ton cinka, eden 800 ton raznega blaga, eden 300 ton podkev. Dalje je bM med potopljenimi parnrki eden s 7000 tonami olja. Topovi so bili uplenjeni.
LONDON, 21. (Kor.) Angleški pamik r Brigade« (425 ton) je bil potopljen.
PARIZ, 21. (Kor.) Glasom dne 21. februarja zvečer objavljene liste potopljenih ladij so bili potopljeni sledeči parniki: Dne 19. t. m. angleški pamik »Corse ex Cara-doe« (3242 ton), dva ribiška pamika iz Boulogne, dne 20. t. m. norveška jaiireni-ca »Falls of Aften« (1955 ton) in dne 21. t. in. norveški pamik »Ducat« (1452 ton).
LONDON, 21. (Kor.) Angleška jadrnica »Centurio« (1828 ton) je bila potopljena.
Položat na zaprdni fronti.
BEROLIN, 21. (Kor.) Wolffov urad poroča: Zapadna fronta je vsled deževnega vremena še vedno v znamenju artiljerije in predstraznih bojev. .Angleži so zamogli kljub vsem narporom ob Ancri po Novem letu osvojiti le neznaten kos ozemlja, ki je bil večjidel opuščen po načrtu. To ni niti dvakrat toliko kakor znaša nemški uspeh enega samega line na višini 185 južno Riponta, kjer smo osvojili ozemlje v širini 2600 m in globočini 800 m. Plen se je zvišal na 30 strojnih pušk, 22 brzo-strelniii topov, eno težke m dve lahki mi-novki. Ob Ancri je postalo zopet mirnejše. Nasprotno pa so napadli Francozi z izvid-
*/
Zgrudila se je na stol in si zakrila obraz z rokami. Strahovit boj ji je divjal v duši. Lesinski }e stopil za zagrinjalo. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem je pa Sonja dvignila glavo in govorila, čisto pozabi vsi, Ida je navzoč Lesinski, glasno sama zase:
— Tako človek živi celo življenje brez ljubezni, potem se mu pa nenadoma zbudi srce. Iztegne roko po sreči... zaman, že stoji smrt za njim!
Kako se mu je smilila!____Vkljub svoji osornosti je imel najnežnejšo dušo, in le-ta je trpela in se borila neprestano ž njo.
— On umre... in jaz naj žrvim? — je nadaljevala, govoreč sama s seboj. — Nemogoče! Smrt... to je pojem in postane najstrašnejša, najživejša resnica, najgro-znejši dogodek, če doleti tiste, ki jih ljubimo. Smrt... človek premišlja in snuje, kako bi se našla rešitev, toda ni izhoda. Potem pa stopi predle človek in reče: Lahko ga rešiš... ali kako... o moj Bog... tu je njegovo življenje in tu moja čast... kako strahovito grozna tfiloči-tev!	* *
nimi oddelki iz ozemlja gozda Rimieres nemške postojanke zapadno Flirey. V glavnem so se razbili napadi pred nemškimi postojankami.
Mirovna debata v ogrski zbornici.
BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Posl. Hollo (Karolyjeva skupina) je mterpeliral glede odposlatve parlamentarnega odseka v svrho zaupne izmenjave misli o mirovnih pogojih. Ministrski predsednik grof Tisza je protestiral proti domnevanju, kakor da bi nam sedanja vojna ne bila vsiljena po sovražniku, ampak da bi bila sad preobrata nemške politike. Ekspanzija, ki jo je kazala Nemčija od 1. 1871, je bila mirovna, kulturelna in gospodarska, ki ni ogroževala neodvisnosti, življenja in življenjskih interesov nikogar. Nemčija je hotela postati srečna in ni bila nevoščljiva sreče nikomur. (Odobravanje.) Naša mirovna zveza je ohranila ta svoj značaj ves čas obstoja, posebno do skrajnosti v predvojnem času in tudi ves čas med vojno. Mi vojujemo sedanjo vojno ker moramo reševati lastno napadeno življenje. Vojevali se bomo proti vsakomur, ob vsakih okoliščinah toliko časa, a tudi niti minute dalje, kakor bo potrebno za rešitev našega življenja, naše sigurnosti in naših eksistenčnih interesov. (Odobravanje.) V tem soglašajo vsi naši zavezniki. Mi hočemo trajen mir, ki ne bo vseboval niti ponižanja kake vojujoče se stranke, niti oškodoval njene življenjske interese. Mir, kakor si ga zamišljajo naši sovražniki, ne more nikdar postati trajen po kakem mednarodnem dogovoru, kajti v življenja zmožnih, tlačenih narodih bi zopet oživela misel po revanži. Jnačaj trajnega miru obstoja v tem, da ne vsiljuje nikomur misli po revanži. Upravičeno orožje, ki se je poslužujemo sedaj, je najprimernejše orožje v dosego uspeha, ki je edini predpogoj za skorajšnji, zadovoliivi mir. (Dolgotrajno odobravanje.) Odgovor ministrskega predsednika je bil sprejet na znanje. Nato je bila seja ob %11 ponoči zaključena,	_
Položaj v Ameriki.
BERN, 21. (Kor.) Posebni poročevalec »Mrcina = v Newyorku poroča, da od prekinjanja diplomatičnih odnošajev Združenih držav z Nemčijo ni v Ameriki nobenih strank več; obstojajo le prijatelji entente in osrednjih vlasti. Tri četrtine republikanske stranke tvorijo trenotno tnino oporo predsednika Wilsona. Nasprotno pa je polovico demokratične stranke prešlo v opozicijo. V tem oziru bo nudilo razpoloženje v kongresu zelo zanimivo sliko, vendar bo hnel \Vilson najbrže večino. Kar se tiče odredb, ki jih zahteva Wilson od kogresa, se bo poleg oboroženja trgovinskih ladij in spremstva po vo)nih Jahijah zahteval nov kredit 3 milijard za vojno mornarico. Dalje se bo najbrže tudi zahtevalo, da naj se ameriška pristanišča od-pro za aliirane vojne ladje, ki bi spremljale ameriške ladje.
Političen testament v - otljubah'
Svoje znane zahteve opravičujejo in podkrepfjajo nemški radikalci izlasti s trditvijo, da jim je pokojni ministrski predsednik grof Stiirgkh osebno obljubil izpolnitev njihovih zahtev — in to izvenparla-mentarnim potom: predno skliče parlament! Ta bi bil torej postavljen pred dovršen čin...!
Glede te trditve nemških nacijonalcev so šla mnenja navskriž. Jej-li gre vera, ali ne? Eni so verovali in so bili uverjeni, da tniitev nemških nacijonalcev odgovarja resnici; drugi niso verjeli, in se jim je zdelo izključeno, da bi se avstrijski ministrski predsednik v takih časih in ob takih razmerah mogel ali hotel vozati na tak način! In to še napram stranki, ki more govoriti le v imenu male manjšine prebivalstva v državi. Tudi se je diskusija glede te pretvezne obveze pokojnega grofa Stiirgkha umaknila polagoma precej
Oinolknila je. Lesinski se je nalahno sklonil, da bi opazoval 'njeno oko, v katerem se je izraz neprestano iz-preminjal. Hipoma pa se je prestrašeno zdrznil: visoko vzravnana je stala pred njim, z za-poveduiočim pogledom.
—	Prisezite mi na svojo čast, da morem samo jaz rešiti kneza.
Lesinski je vzdignil sabljo.
—	Prisegam na orožje, ki je častno bosim!
NastaJa je smrtna tišina. Lesinskemu se je skoraj ustavilo srce.
—	Potem ... hitite in ... povejte knezu, da bom še, preden preide ... večer ... pri... njem ... oh .. .
Opotekla se ie. Lesinski je priskočil in jo nežno spustil na stol, kjer je obležala z zaprtimi očmi. Vstala je v njem želja, da bi ji poljubil roko... tn poljubil ji jo je. Trenutek njenega ponižanja je bH zanj trenutek njenega povišanja. Dvignila je trepalnice.
—	Podvizajte se, vsaka minuta je nevarna, — ji je zaklical. — Le še eno samo besedo: Hvala vam za ta veliki reSilni sklep v imenu mojega kneza, v imenu
v ozadje. Naravno: s smrtjo nje avtorja je izgubila na pomembnosti in važmosti, kajti take ustmene osebne obljube — tudi, če so bile dane — ne morejo vezati njegovega naslednika.
In res: dr. Korber, ki je sledil Stiirgklm, ne le, da se ni čutil prav nič vezanega, ne Ie da je odklonil meritum nemško-na-rodnih zahtev, marveč je posebno in izrecno zavrnil tudi zahtevani način izpolnitve: brez parlamenta. Ponovno in slovesno je izdavil opetovano, da hoče vzpostaviti ustavno življenje, da hoče sodelovanje parlamenta. Kooperacija njih, ki jim je bil dr. Korber, preizrazita političiia individualnost, preveč mož svojih nazorov, preveč pokonci vzravnanega hrbtišča, ga je Strmoglavila v par kratkih tednih.
Sledrl mu je grof Clam-Martinic, Vršile so se konference z zastopniki nemško-nacijonalroih zahtev. Izdajali so se komunikeji, listi so priruašali raz-ne verzije > izjavah grofa Stiirgkha, ali glede vprašanja, se-Ii grof Clam-Martinic čuti po obljubah grofa Stiirgkha — če so bile res dane — kako vezanega: o tem smo slej ko prej v nejasnem. Da se soJanji šef kabineta obotavlja in da se mu nič ne mudi s sklicanjem parlamenta, to jc že res in gotova stvar. Ali tudi za domnevo, da l i bil grof Clam-Martinic pripravljen ugodLi onim zahtevam po zahtevani izvenparia-montami poti, nimamo Še nikake realne zanesljive podlage____
Z vprašanjem, jc-li grof Stiirgkh dal Nemcem ono obljubo, kakor trde nemški nacijonalci? — se bavi tudi češki učenj. ': in politik, prof. Goli (Glej predvčerajšnj > »BJinost«) in naglasa, da oni, ki bi mogc! veljavno odgovoriti, je — mrtev.- Mriv i pa ne more govoriti. Tako naglasa prof. Goli v -svojih kratkih, bolj aforistiških, vendar veleinteresantnih izvajanjih.
Profesor Goli ne izključuje, da so bile one obljube res dane. In profesor Goli je mož najboljega slovesa kot učenjak in politik. Mož, čegar beseda nekaj tehta. Ne tnJi ničesar, toda dobivamo vtis, da ven-dar-le nekaj ve! Že naglašanje, ida zaključne sodbe o grofu Stiirgkiui ni s<e možno pisati — vzbuja neko pozornost. In p/)tem tista aluzija, tisto naanigavauio. ki je je povil v obliko vprašanja: *Ali je možno, da je (grof Stiirgkh) delaj obljubo na dve strani, ki si nasprotujete in izkllhf-čate druga drugo? Aii naj verujemo tudi to?!« — Kaj je to? Saj naravnost frapira! Profesor Goli mora kaj vedeti. In več, nego pripovedujejo nemški radikalci.... in sicer stvari, ki komplicirajo izsledova-nje slike politične individualnosti pok. grofa Stiirgkha in njegovih — metod! Začudeno moramo gledati, če nam mož take vrste, kakoršen je profesor Goli, govori o obljubah, danih na dve, nasprotujoči strani____!
A zadnjo sled dvoma nam mora vzeti naglašanje Gollovo, da treba največje previdnosti sosebno zato, ker se pri tem navajajo imena, ki so obdana s spoštovanjem In pijeteto, ki tudi izvrševalcem testamenta ne dovoljujeta odpreti ust, da bi rekli »da«, ali »ne«! In potem še pripomba: in ne zabraniujeta samo njim....!
Torej tudi drugim, ki so posvečeni v dogodke zadnjih časov vladavine Stiirg-khove____!
Grof Stiirgkh ni bil — pravi prof. Goli — cezarska narav, ni imel diktatorskega polnomočja in ni mogel zapustiti Acla in Agenda, ki bi bila obvezna za bodočnost. Ali zdi se, da je vemJar-le zapustil političen testament v — obljubah, da na tem laborirajo njegovi nasledniki in da umira naš — parlament.
Razne politične vesti«
Zahteve nemških krščanskih socijalcev. —Nemški »volksrat« za Trst in Istro. -
Klubno vdJstvo krščanskosooijalne zveze je predsnočnjim, kakor poroča korespondenca »Austria« imelo večurno posvetovanje, v katerem je dr. Gessrnanu
njegovih podanikov in v mojem lastnem. Vrnila ste mi vero v žensko ljubezen :.» zvestobo. — Odšel je k vratom. — Gospića, čujte: Ob devetih bo pripravljen voz na koncu ulice, kjer prihaja tz mesta... ali me slišite?
Pokimala je z glavo, in Lesinski jc odšel.
Sonja je ležala še dolgo nepremično na stolu, potem je pa napela vse moči in vstala. V njeni notranjosti se je zgodila velika izprcniemba.
• C #
Dr. Mendler je prihitel že v predsobi naproti pobočniku.
—	Ali pri Je?
—	Da, pride!
—	Hvala Bogu! Strahovite stvari sem doživel. Naravnost besnel je, da sem mu moral dati opija. Sedaj je mirnejši in se zaveda. Pripravite ga.
—	Jaz naj...
—	Vsekakor!
Lesinski je stopil v kneževo sobo.
—	Visokost, javljam, da sem se vrnil. Bil sem trenutek doma in sem bil tako
Stran H.
.EDINOST* štev. 5J.
V Trstu, dne 23. februarja 1917 --j-
poroCal o splošnem političnem položaju. FLno&aMio se je sklenilo, da krščar.sko-socijalna 7veza pričakuje od vlade čim pret sklicanje državnega zbora, posebno pa da pričakuje od obeh nemških mini->trov. <Jr. Baernreitherja in *ir. Urbana
vojne! Kajti človeštvo bi imelo sia mesto; krivega idola, imenovanega »narodnostni! princip«, kot načeio »pri politični porazdelitvi zemeljske površirrc le »flore, favno in liturgiko- ,• le »alpinske zemeljske pojave, morja in reke — rnelojpi vsaj do-
Domače vesti.
ra'krepkejše podpore gJeUe ustvaritve	volj vode, da v i>iej potoki vsako željo po
mino poslovanje državnega ?i)ora za^o-	narodnem u veljavi j eni«! Skoda, ner^r-.r-
t - iiai«>čega poslovnika. Konferenci so se	na škoda, da si b:l tako ka-no poklonjen
rVeJstaviii zas*oj>mki nemškega *volks-	svetu, in 'da bodo radi te<ra ljudje tildi nara ta- za Trst in Istro, ki so prosili kr-; dalje, kakor doslej podrejeni — rmrrti-
ščanskosocijatoo stranko podpore v pa-j nostnenui principu!__j
trijotičnih, nacionalnih in gospodarskih stremljenjih Nemcev v južni deželi. (Tako naj razumemo brzojavko koresponden-
črfega urada, ki nravi v stisnjenem brzo-	Smrtna kosa< Dcie 17. t. „,. ^ umrl v javnem slogu dobesedno: .... "es<re-	Dutovljah ^okf>jeni župnik, g. Edvard nmigen deutschen suedlarides« torej	svoiega življenja. Za-Besirebungen der Deut*chen des Sud-	« ^ Pokojnik je rtfiom iz landes.« Ne moremo si namreč misht. da	-[ * sfL25t>vai je eno lei0 bi bili za^iopniki nemškega .voiksrata.	kQt pri sv. Juslu v Trstu, poza Irst m Istro	tem v par krajih v Istri fa jc naposled imenovali nase Prmione - nemško in da	^ ^ y Tinjanu pri Pazlmu kjer
«avKo umeti taKo-je.	. , . o^m; v^j^K-nr.-tj mmi
pokrivanju živfjenski'i potreb, pak o šolskih, občinskih poslih in ribištvu. Na zaključku je Nje&ovo Veličanstvo izrazilo svoo cesar siv o zahvalo za uspešno delo dežc-nc upravne komisije ter je b-Iagosia-klciijcuio zaželelo, da bi se istra gospodarsko in sociiabio bujno razvila. — Pr e J s e d n šk: Lasciac.
Cene petroleja na drobno. C. kr na-mesmiš veni speir.i* v Trstu razelaša: Ni
p olagi vojne cioklade k prevozrini, velja- ne od k februarja 1917, se maVslmaine cene za prodajo petroleja na drobno v Trstu <n
Omejitev poštnega prometa zavitkov v
GaHsiio. VsJed prometnih težav, povzročenih po omejitvi prometa vlakov, se za^-časno, do vključno 24. februarja t. L, sprejemajo za Galicijo samo potrebni zavitki, dalje taki s kvasom, in denarne pošiljke.
Zamenjava pisemskih in časniških znamk. Opozarja se, kla rok za brezplačno zamenjavo pisemskih m časniških znamk prejšnje izdaje poteče koncem febr. t. 1.
Razpuščeno društvo. Namestništvo je razpustilo društvo »Circolo popolare« v
oku lic i doioča^u, kot sedi: v m e s i u : za ; K&vinjskem selu.
1 liier vin., v predmestjih: b:ei Zaplenjeno Imetje. Tržaško deželno so-
bi bilo torej brzošav -Bestrebungen des deutschen Siidlandes«. torej stremljenja nemške južne dežele« ali »stremljenja nemškega juga'«, ko je
\endar bilo pred vojno v Trsi u vseh skupaj samo 12A»00 Nemcev, v vsej Istri, razun Pule. pa sploh nobenega!) Konferenca je izrazila soglasno pripravljenost, da pomaga nemškim rojakom ob Adriji.
je služil več let. Radi bo'ehno^ti je moral leta 1906. v pokoj ter se je preselil v 1 Juto vije na Kras. — Pokojnik je igral tudi važno vlogo v borbah istrskega preporoda in zato je imel v italijanskem taboru mno^o nasprotnikov. Za to p»i so mu tamošnji naši rodoljubni krogi ohranjali živo hvaležnost. — Pogreb se je vršil minoli ponedeljek v Dutoviiah ob veliki adc'ei:I>i
d<»*t i,lianja na dom, kakor v na.adi d<» e-daj In slefcr v Skednju, pri Sv. Ani, v Ro-c :■.», pri Sv. Al jzlu, prt Sv. Ivanu, na Yr-v Kolonji ( p.m 11 del), Škorklji (zgoraj! delj Roanu *n Barkovljah za 1 liter 50 vin; v okolici: ?a 1 liter 54 vin. Imeno-vcmkatere stopajo v veljavo takoj, n o dio biti nabite v prodajalni na vidnem prostoru.
izplačevanje odškodnin za oddane ko-vinasie predmete. Aa grafični urad bo dane?, 23. t. m, med £ pop. in 7 zvečer pfSLeval odškodnine za kovina te predmete.
dišće je izreklo zaplembo imetja za naslednje "sebe: Ka arina Viezzoli 17 let stara, m Mariia Viezzoli, 15 let stara, hCeri vdove Vag nije Viezzoli iz Červinjana, ker obstoji utemeljen sum, da ste zagrešiti zločin veieizdaje v smislu § 58 c k. z.; Angel De-veiak, rojen I. 1*90. v O atjemselu, mizar pešec domobranskega pešpoika št. 27, ker obstoji utemeljen sum, da je zagrešil zločin ubega k soviažniku v smislu § 183 voj. kaz. zak.
Iz Kolonje. V nedeljo, 25. t. m., ob štirih pop. bo občni zl or podružnice CMD v
Za si . Jo, t. m.. doi >čena plenarna se-1 i]U(fetva, pa tudi častniški krogi so bili za-j ia zveze se je po želji posl. Schraifla za- slopan^ Sjirevdi je vodH častni kanoniki radi isti dan v Ino»uostu skHcanega po- ; in de^an Matija Sila iz Tornaja, ki je tudi v -.-eiovania tirolskih dezeinozbor^kih ob 0(3pl.tem grot>u v ganljivih besedah j str;« :: preložila na sreCo, 7. marca. (Kor.) vzej ^^ ^ pokojnika, ki nuj mu Bo
ddan kom sijj iV. b. pri Sv. Jakobu, in si- i Koloriji v prostor h otroškega vrtca. K obil-cer proti izročitvenim potrdilom štev. 1. do j ni udeležbi vabi odbor.
5- 0. Nadaljuje se tudi izplačevanje že iikvi- j Mestna zastavlialmca. Danes, v petek, diranih, ali dondaj 5e ne dv-gnj^nih znys- ge bcdo ^ 9y dop 4o 1 pop prodajaie kov za kov nas^e predmete, oddane konusi-, na Javn| dražbi drag0ce„osti zastavljene 'a[R bt- l-> J-4- ,n	na svetlomodre -listke serije 137. — Jutri
loklje
vsake vrate kupuje Jakob Margon. Via. Solitario 21 (pri mestni bolnišnici. 8-SH
Podstrešna seba z osnjlfčem
Iuformacije: ul. Carintia 19, L nad t opjw. o049
OskrUnlk-delauec
mačje : ulic« Car ntia 19, L nadstropje. oU49
rblMlll<?ll »o	v na em. Informacije : ul.
dmUUlSlC Cariatia 19. I. nadstropje. 3017
TMna J. Stoka
Stenega in pridnega fanta
kojšnji plači.
Trst, Moliuo piccolo 10 sprejme tak >j po-raznabilca proti ta-
Anton J«rki& posluj« xopet v »rojem ateljeju v Trat«. Via dali« Poste
407
Priporočljiva Ivrdka.
Manufakturne trgovine.
SUCCKSSOfil (Nasledniki) PIETitO TAVOLATO Trat, Lesni trg (P aaz& della Legna) štev. t. — Bogata	rnanufakturnega blaga. — Cene
zmerne.
za spomladansko
\ar<
TfOkOO:
siai princip in ljudje, ki ga —f podeli večni mir! t£efo. Supka mu je ime, Madjar jej v Ljubljani je umri v najlepši dobi.
t
v
JracLio se nam javij: nasaiie leta 1916 v t, vendar jc uspe!
arodnostnemu principu ne prizna-1 cvetju let. dr. Vladimir K^mavli, komisar j \a več veljave ter ga smatra zakopanega prj ravnateljstvu državnih železnic. Ho-
Lc
rc
za'
pri ---------------
>. Saj inu je on sam, Supka nam- j kojnik, ki je-bil ro^om Gor;ča.i. je ti; t l il na ^rob težali kamen — svo-l0£len tistih redkih Slovencev, ki so biii
; c^riz lavanja____Čudno deluje res | pri upravi državnih železnic sprejeti v
to d-j trajanje vojne na nLkatere glave, j koncertno službo, ki jo Je vršil s tako Doscdai je vendar smatral ve^ svet na- točnostjo Lil spretnostjo, da si je pridobil ro'nos mi prmcip za modern princip, za i splošen ugled. Kot človek je bil naj-ljubez-princip 19. stoletja, za podlago pravice, njiveje naravi, naj-prijeineiši družabnik vsakega naroda	j in vsem omiijen drug. Posebno onim, ki
Jc to naravno; so se shajali pri stalnem omizju v restav-prav o. la^t 10 vsakemu narodu, ki je ob-j raciji »Ba'kan« — pokojnik je služboval v ćuti tudi vsak pou.Iir.ec. Tega si ni upal, Trstu ;io italijanske vojne — ostanejo ure. tajiti nikdo, ki je v mnolem stoletju pri- j ki so jih preživeli s pokojnikom, v narkp-§el do popolnega izjpoz^ianja človeštva, i sem spominu, ki ga hočejo obraniti bla-To pravo ie ustvarilo nemško državo.j gemu dr. Komavliju. Naj počiva v miru ujeAlnje :o kalijo, razdruzilo Norvežko in j blaga duša!
" vodvvo. iz!;>:?!o balkanske narode rz Odposlanstvo Istre pred vladarjem. —
Deželna upravna 'komisija je razposlala občinam to-le okrožinico: »Deže^-a upravna komisija sporoča, da sta Njiju Veličanstvi cesar Kare! in cesarica Ziča
Turčije. In sklice vaje se na to pravo, je tudi Bolgarska šla v sedanjo vojno. V imenu tega prava se ima oživeti Poljska. V imenu tega pra\a so tudi madjarski in nemški listi pozdravljali vstajo na Irskem, dne 29. januarja t. 1. milostno blagoizvo-
revoluciio v Rusiji in v Indiji, osvoboditev Finske iu lazcepljenje Belgije. To samo-obsebi Uiiieviio pravo je prešlo tako glo-
lila spreleti v poMcnstveno avdijenco odposlanstvo deželne upravne komisije, sestavijeno iz predsednika Alojzija La-
boko v zavest narodov, da so je danes j ca in okrajnega glavarja Rudolfa ba-\ se \ >jskujoče se države in nevralcl spre- | rona Gorizuttija. Prc fsediiik ie -naslovil
sledečo besedo: »Deželna upravna komi-
jeli takorekoč v svoj program in da je vse navajajo kot dokazilo drug proti »drugemu: centralni vlasti, države entenie in — \VUsoii. Tudi juiiaštva na vseh straneh j>e po velikem dc'u pripisujejo narodnostnemu principu. Ravno sejaj daje ta princip \tUkanske dokaze svoje življenske in vlade vseh narodov ki držav proglašajo novo zgradbo Evrope na tem I rincipu koi svoj vojni cilj. In v teh časih, ko se tako visoko vzpenja narodno valov je, se oglašajo ljudje, ki govore resno, da narodnostni princip umira, ali ra ga celo že pokopujejo, kakor oni ladjar dr. Geza Supka. ki meni, da je ra tem svetu vse izpremenljivo, le zemeljska skorja, da ie ^približno veJno i^ta in le ona »s svojimi gospodarskimi možnostmi, da more dati kolikor toliko varne opore za določanje smeri — zdrave svetovne politike: morja, reke, alpin--^ki pojavi, ilora, favna in liturgika so ti-Ml principi, ki naj se pri politični razdelitvi zemeljske površine postavijo na mesto krivega jJeala, imenovanega: Jiarodnostni princip! — ^ .\gramer Tagblatt« je na-na adreso tega Supka. — Bog mu sti doktorski naslov! — to-le zafr-► : Ali. Supka, Supka, zakaj se nisi ej porodil človeštvu? Zakaj si moral na svet po tolikih krvavih vojnah v u narodnosenega principa? Cesa «i ne bi bil ti i reprečil, koliko rek kr-
šita mejne grofije Istre pristopa z najglobljim spoštovanjem k najvišjemu prestolu, da Vašemu cesarskemu in kraljevskemu apostolskemu Veličanstvu v imenu istrskega prebivalstva, prežetega po živem patrijotskem čutstvovaniu, predloži izraze njeguve neomajne zvestobe in neminljive udanosrti do cssaria m države. Mi se naj-ponižneie klarijamo pred Vašim Veličanstvom, pod Čegar visokim močnim pokroviteljstvom hočemo vse svoje s.Me posvečati koristi države in dežele, ki je poleg vsega tega, da prenaša vojne nadloge, vsikdar pripravljena za vsako žrtev. Naj roka V«emožnega ščiti in blagoslovi preiasno glavo Vašega Veličanstva in našo milo domovino!« — Njegovo Veličanstvo cesar, je cjlgovoril: »Siprejmite mojo najsrčnejšo zahvalo za vaš poklon, ki na novo najzgovorneje -priča o patrijo-tičnem čutstvovaniu prebivalstva moje mejne grofije Istre. Moia želja je, da se blagostanje te pokrajine, sposobne za velik razvoj, pospeši z obsežnimi gospodarskimi odredbami ter da se z enakim izpopohiieniem uredeb za narodno pro-sveto da njenemu prebivalstvu še veča prilika za uspešno nadalnje delo.« — iz besed Njegovega Veličanstva, polnih čutstva, moremo posneti z veseljem, da se za istrsko poljedelstvo in ljudsko šol-_ stvo pripravljajo boljši časi. Njegovo Ve-vi pr^L-d i človeštvu, ako bi bil pred i ličanstvo se je še milostno dalo obvestiti d vem i stoletji m Še nekerfiko desetieti?: prej | posebno o gospodarskih razmerah Istre. s:oi ical po »približno neizpremenljivi ze- na kar si je predsednik dovolil opozoriti
obdelovanje polja, j v soboto, se bodo od 91-2 dop. tlo 1 pop. Ccuiui jc jesenske f prdajale na dražbi nedragoccni predmeti, . označiti kot zadovolji-j zastavljeni meseca februarja leta 1916.
»peh letošnje letine Kist- na listke serije 139 in sicer od št. 10101 veno odvisen c\i neoporečne izvršitve | do št. 11.500.
spomladanskega uasajeoja leta 1917 Urad; proc;fllo slovenskih, hrvatskih in če-za juusko prehrano, v cega-r delokrog škfh za na§e raniene h, bolne iunake ipada sedaj zagotovitev spomladanskega t ,;er .,3 0iie v okopih. Pošlieio naj se v Na-
ZDRAVNIK
M. Dr. Karal Pm\l\l
stanuje v Trstu, ul. Gtulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pap. za notranje, nervozne in otrs&kc bo-
lexni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
oj Je tovarna, je ukreni, da se ne le tiste površine orne zemlje, ki so določene za spomladansko setev, ampak tudi druge, eventuelno po spomladanskem mrazu poškodovane, ali pa tudi iake, orne zemlje, k! so v jeseni ostale neobdeia-ne, na spomlad neizogibiu obdelajo. CetufJi je bilo s cesarsko naredbo od 11. junija 1916. poskrbljeno v smeri, da se poljedelcem prepusti potrebnega žitnega in sočivnega semenja, vendar st je tudi za slučaje, ko i*>ljedelcem ne bi bilo možno, da bi potrebščino na semenju pokrili vz lasine letine ali je za rztnetfcjaivo semenja seme tuje letine neobhodno potrebno, ukrenilo potrebno za nabavo potrebnega semenja primerne kakovosri. VojnožUni prometni zavod, ki ima nalogo, da potrebne množine semenja nabavlja in porazdeiuje, je že z okrožnico od 2. septembra 1916. dal po-družnitn poslovalnicam »nalog, naj imajo v pregledu v deželi nahajajoče se sem en je -n naj posredujejo vsaik promet med po-olinimi deželami -Iv -tistih mejah, ki jih
♦'odnl doni.
a
DAROVI.
Za zabavni večer moške podružnice CMD. so darovali: ga. Zaduik Lina, sladkor in 2 šartelna, ga. Turk sladkor in čaj. i gdč. Pcric 1 stekl. »Metlia«, ga. Ferfolja 2 škatlji memfis, 1 stekl. ruma, za prodajanje poljubov v veseli družbi v Deicanih pa ie nabrala ga. M. Ferfolja 70 K, v isti namen g. Jurca 20 K. Srčna hvala!
Darovi, došli cesarskemu komisarju. Jurij in Elvira Saridachi K 25 za Rdeči križ in K 25 za vdove in sirote padlih Tr-žačanov. Josip Cesca K 10 za vtlove in sirote padlih vojakov. Ernesta in Girola-mo Jesurum K 100 za Rdeči križ, K 100 za vdove m sirote padli-n Tržačanov, K 100 za zdravniško postajo, K 100 za vdovski m sirotinski sklad Uruštva »Associazione mutua fra impiegati priva-ti« in K 100 za kolonijo invalidnih vojakov Tržačanov, ki se ima ustanoviti. Pij
) MjjP u mm
UrH
Trst - Via Stadion 10 - Trst
Odprt oti 8'2 zu^ern^rsj
Cena: i. orste K Z. H. urste K1.
določa 'astna potrebščina na anem je rečeni zavod odredil, da je po-
semenhi. Ob-|Megri K 20 za Rdeči križ. Hugon Krausz
K 50 za vdove in sirote ob Soči padlih
rrebSči^o TaTava^m^m^m vojakov Rih. Cadel K 10 za vo*ne slepe, ugotovi u do nakia-ie 15. januarja 1917. j Za rešitev v mestni zastavljalnici za-ter da je za semeiijsike svrhe sposobne	Pfedmetov so daroval): Dt.
panije žita po strokovniaški ugotovitvi Albert Moschem K 15, msr. Just Butti-sposobnosti pokupki po komisijonarjih,; giom K 10 tv^Jka S\.A. Megan in tvrdka
na kar ostanejo rezervirane kot navadno i K-	po R ar' .cavara L0"
semenje. - Tir-id glede zagtovitve seme-ker K 30 in Peter Dodmassei s soprogo - -- - ■	• - 'K 30. Skupag K 1&>.
P'sa odpi kaci
pOp! priti ime:
VSfci
mejjsr. skorji!« Mi ne bi vedeli nič o francoski revoluciji, nič o Napoleonu in njegovih vojnah! Ne bi bilo sicer ujedinjene Nemčije, ne bi bilo nikakih Zedinjenih držav, nobene Italije in nobenih balkanskih vprašanj. In soiaj ne bi bilo svetovne
na bedo in pomanjkanje, ki že nekoliko let pritiskata pokrajino, ter na letino 1916.. ki je popolnoma dlrekla. Cesar je poizvedoval o vzrokih bede ter je izrazil svoje sočutje radi te nevolje. Nato je cesar zahteval, da se mu sporoči o aprovizaciji. o
srećci i, da sem naletel na nekoga.... prinašam pozdrav.
—	Pozdrav.
—	Ha____od gospice Cigirinove!
—	Sonja____kje je bila? Kakšna je
bila? Ah trpi?
—	Zelo____Želi vain pomagatK Viso-
kostj tako plemenita je in tako Uobra----
— Cud'1 be je, da so mu te besede s tako lahkoto zdrknile preko ustnic. — Da, ona
stori vse. da se pomirite, Vrsokost----
pride semkaj!
S strahom je pričakoval učinka teh besedi. Knez je strmel vanj.
—	Sonja pride k metli'----o a jo vilhn,
bi bilo življenje zame----da privolim v
to, bi bil zločin----vzemite konja in v
skok tja. ne sme priti, sladko, nespametno dete____da jo vidim____bi bilo____življenje ____zame____
Prijel se je za srce____ vzkliknil____
onesvestil se je. Ko se je zopet zavedel, se je takoj spomnil besedi Lesinskega.
—	Sonja.... ali si tu____ne, ne. Lesin-
ski, ali ste se že vrnil ?-
—	Visokost, bilo le že prepozno, milostiva gospica bo vsak čas tu.
izraz pomirjenja se ie pojavil na kne-ževem licu.
—	Videti jo torej hočem, en sam trenutek jo hočem videti in se posloviti, potem
umrem lažje----vi, Lesinski, jo spremite
potem. Stvar mora ostati tajna.... spravite me tjale v naslanjač, potem me ostavite samega, dokler ne pride ona____en
sain trenutek žnjo---- moja sreča____
moje življenje----!
—	Lesinski, — mu Je pošepetal dr. Mendler, — ona ne sme oditi.
—	Ne skrbite, doktor, ostane!
Knez je sedel na globokem stolu, čez kolena je imel pogrnjeno svilnato odejo. Oči je imel zaprte.
Pobočnik je stopil k služabnikoma.
—	Vkiva služba oba že dolgo časa kneza. Pričakujem od vaju stroge pokorščine: Ta vrata se zaklenejo, kakor hitro vstopi dama. Da mora njen prihod v gradu ostati najstrožja tajnost, mi pač ni treba praviti še posebej — na vajino pošteno besedo 1
—	Kakor ukazujete, gospod stotniki — je dejal prvi.
ija za sočivja. grah. fižol vseh vrst, lečo, volčji bob, proso, ajdo in semenjske mešanice je vojnožitn- prometni urad že v mesecu januarju 1917 dal svojim po-druznim poslovalnicam primerna analogna navodila. In kar se posebej tiče sajenja sočivja v hranilne svrhe, je priporočil podružnim posiovnicatn v svrho pridobitve čim večjih površin za sajenje sočivja, naj z zanesljivimi veleposestniki sklenejo topadevne pogodbe. — Kakor v lanskem letu, je tudi letos preskrbljeno, da se gotova omejena množina koruze za seme zagotovi v svrho produkcije zelene krrne. Le glede odkazovanja tega semenja je napram lanskemu letu nastala ta izprememba, da je to sedaj izročeno voj-nožitnemu prometnemu uradu na Dunaju v okvirju skupne akcije s semenjem, in ne več centrali za krmila.
Zmrznjeni krompir zopet uporaben. V marsikaterih, posebno konsumentnih krogih vlada mnenje, da zmrznjeni krompir ni več poraben za hrano, i; v marsikaterem gospodarstvu se tak krompir ra avnost zavrže. T" mnenje je napačno. Zmrznjeni krompir se mora do porabe dejati - na mrzlo, da se ne otaja. Kakih 12 de 20 ur (kakor je pač zmiznjen) se krompir položi v mrzlo vodo, ki se mora po potrebi večkrtt obnoviti. Krompir se potem ne sme olupiti, temveč se mora kuhati v luščini. Tako krompir izgubi ^ladki okus in je popolnoma enak ne-zmnnjcnemu krompirju.
gniSlia
Trst Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo.
trgovino pisarniških m lom potrebščin
Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst.
Prdoittlo se tudi molitvenik! v s!cv. izzlku.
Zlatarnica
Pmo
v Trstu se Je preselila na Corso St. 15
v hlvSo zlatarnico G. Zercowltz & FigUo.
Velika Izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic i j d. Cene zmerne.	Cene zmerne.
češko - budjeviška restavracija (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici dellc Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
mm mm	NALI OdLAS		1::]
DD QO □□		sa raiuaajo po 4 »tot. oo.odo. . Vl.aio« tiakaa. b«»eJ« mi ratu- j oajo enkrat tiS. — Nai nanji* t : pristojbin, tnila 40 .ioiiak. .1	□□
j**
flAMBRi
«
z
vsaki večer ob 9 V,
Tiskarski učenci ?
Preduoat imajo 14-letni zdravi dečki sposobni deželnih jezikov. Pismene ponudbe pod šifro „Ti-kar" spiejema vodstvo t skarne Edinost ulica Sv. Frančiška št. 20.
KWiftrn¥nffff 8® Ufie od 9—11 ter od 3—7 ure-
rUalftSfcllllU Več ustmeno Pendice čeoroola i via. itomagna 619. t n	94
—	Vedno ostanem zvest, gospod pobočnik! — je oivnnrl druffi.
—	Dobro je. Pazita sedaj____jaz moram v predsobi počakati prihoda dame.
Tu je sedaj stal ob oknu In gledal na
cesto____čustva, misli in skrbi so valo-
vele v njem. Plamen njegove mržnje je zgorel in njegovo sovraštvo ie razpadlo
v pepel. Odstranil Je taidi že ta pepel in z ostrim pogledom, ki ga je, dobro presojajoč se. imel saaii zase, je odkril pod tem pepelom majhno nežno rastlinico, ki je sicer šele kalila, pa je bila vendar dovolj krepka, da bi vzcvetela. Roka mu je krepko oprijela ročaj sablje, ustnice so mu vzdrhtevale in nalahno 9e izrekel besede:
—	Mož sem, moja železna volja te bo znala brzdati, ti nepoklicano čustvo!
Pred grafdom ie obstal voz; izstopila je Sonja. Lesinski ji je pomagal, K> popeJjal po stopnjicah navzgor in je snel plašč, ne da bi bil kzpregovor.il besedico.
—	H knezu!
—	Takoj!
Dalie.
UnilfAM se <'d<la hišica z zemljiščem. Rojan najem Sc»la santa 314, mesečno K 30. Pojatn la al. Commerciaie 28, mUar.	946
Bfftlro" za veza'Je trt se dobijo v zalogi olja »fDjtJlC in materijala ul. S. Auustasio št- 9 na vogalu ul. Boroevič prej ul. Bel veder«.
948
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermik
v Trstu, ul. Poste veceh e 12, vogal ullcedelle Posla.
Izdiranje zohoi/ broz :•: bolečine. w
Plombiranje. UHETNI ZOBJE
ZAHVALA.
Podp'sani $e iz globine srca zahvaljujejo vsem onim, ki so na katerisibodi način pripomogli, da se je pogreb našega ljubljenega soproga, očeta, tasta in starega očeta
Kristijana Bogateč
vršil tako častno.
Posebna zahvala preč. g. župniku Cvenj, gospej Muclč in g.ci Hanuš za obilne obiske in darove tekom bolezni, čast. uciteijstvu iz Brega, Trsta in okolice v prvi vrsti gosp. ravnate ju Štefanu Ferluga in g.ci Turko, ter vsem onim, ki so spremljali nepozabnega nam pokojnika na njegovi zadnji po:l.
R1CMANJE, 22. februarja 1917.
Družini: Bogate: in HuzEca.

DANES DAN PRODAJE
ODR&ZBOV
— Corso 7-9.