211. številka. Ljubljana, v četrtek 17. septembra. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MARIM. Ishaja viak dan »večer, isimfci nedelje in pravnike, ter velja po posti prejeman ta avatro-oge rak e dežele sa vse leto 15 gld., ca pol lata 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa Četrt lata S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 3<> kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrBte po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drsdniitvo in opravniltvo je v Gospodskih. ulicah It. 1J. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz Istre. (lav. dop.) Slovanski sin povsod trpin, posebno čuti to nad istrski Hrvat. PolitiSka uprava mu ni prijazna, nego obožava rajši svoje zveste (?) pristade Italijane in šarenjake. Človek bi mislil, da, ker Hrvat nema zaslombe in podpore od strani uprave, da jo bode imel vsaj od cerkve. O iluzija! Poglejmo v južno Istro in sicer v poreško-puljsko Škofijo, kaj vidimo tam, kaj čujemo doli V Toži kmet, mrmrajo duhovniki, opravifiene so tožbe jednega in druzega. Kmet toži, da nema svojih duhovnikov, ker nemajo pravega nad-pastirja in se morajo vedno seliti, kakor tiče selivke, toda ne po naravnem nagonu, nego secundum ord. F... p, o čemur pozneje. Mala je poreško-puljska biskupija, a v novejšem času znamenita, ker v njej vlada vladika Joannes Bapt. I., kateri ni imel toliko poguma, da bi se bil ob Sašu zadnjih državnozborskih volitev podpisal na pastirski list avstrijskih Škofov in to iz prevelikega strahu pred Italijani, da ga puste v miru in da mu morda ne oblatijo z neko materijo njegove rezidence, kakor so to storili f Dobri I i blagega spomina. Vladikovina Ivana K. I. je sicer mala, broji nekako do 60 župnij, a izmej teh 60 župnij praznih je 20, reci: dvajset. Nekatere teh žup prazne so že od leta 1876 (!) ko je f Dobrila zapustil to škofijo in bil premeščen v Trst. Sedanji škof, kateri vlada Že skoraj sedem let, razpisal jo v vsem samo 2, reci dve župniji (za jedno mu je že gotovo žal!) Zakaj druzib ne razpiSe, je oči vidno, radi papirja ne (tudi papir stane nekaj škof. ordinarijat, kadar kaj razpiae) radi pomanjkanja konkurentov ne, nego samo zbog tega, ker so vse prazne župe hrvatske! Poglejmo sedaj nekatere posamezne župe, da vidimo, kako neznosno krivico trpe v njih Hrvati, Bale (Valle) (župnija letos razpisana po posebni želji nekih Italijanov,) obstoji iz Bal in kapetanije Karmed, kjer biva do 600 čistih Hrvatov. Novi njih Župnik bode Italijan iz Rovinja, a kapelan njih je iz Italije in ne razume nič hrvatski, a kapelanu] e v čisto hrvatski kapetaniji! Kako poslujejo, kako ho razumejo, naj si bralec sam misli. LISTEK. Na Mavricij in v Avstralijo. (Konec.) Dne 12. decembra vozili smo se mimo otoka St. Pavel, ki je neobljuden ia zelo mujheu, a jako zanimiv zaradi vulkana, ki je ondu. Ker je bil somrak, nismo ustavili ladije, nego nadaljevali bvoj pot. Dne 10, 11. in 12. o. m. videli smo 10 do 12 metrov dolge glavače (Pottvvall), ki so priSli prav blizu ladije in brizgali vodo od sebe, kakor vodomet. Tudi albatrosov bilo je vedno mnogo okolu nas. Lovili smo jih na trnike in jih tudi dosti ujeli. Božični prazniki so se približevali in nekater-niku izmej nas bilo je nekako hudo pri srci, ako se je spoininal prijetnih dnij, ko je bil doma pri svojcih ali ko je v akademiji prirejal kar treba za božično drevo. Kako vse drugače je bilo zduj. Nihče ni delal potrebnih priprav za tako slavnost — bili smo sredi morja, z neba je lil curkoma dež — žalosten Božič. Mizar nam je dal primerno des'ao, naudili Župniji Sanvinčenti lupnikuje skoro 30 let Rovinjež, kateri se v 30 letih ni priučil hrvatskemu jeziku, kateri ne lomi hrv. narodu hrv. kruha, nego ga pita z italijanskim. Ta pastir pase 2400 H rvatov, a komaj 100 šarenjakov, kateri pa vsi razumejo hrvatski jezik! V Vižinadu, kjer je več od ;iooo Hrvatov, a komaj do 200 (?) Italijanov in njih podrepnic, poslan je od malo neki Italijan iz Vidma (Udine) kateri gotovo ne pozna ni malo hrv. jezika, izročena mu je administracija skoro čisto hrv. župe in de to brez hrv. kapelana! Kam bi prilel, da vse popišem. Tako napreduje italijanska stvar od dne do dne na slavo in radost Italijanov, a na veliko škodo narodu hrvatskemu. V vseh kapitolih ne dobite moža — kanonika hrv. narodnosti — signum temporis Joaunensis in ako je treba škofu dati pastirski list, treba je prosjačiti sem in tam, da ga prestavi v slavo-slav-janski, ker mil. g. J. B. F. ne priznajo v Istri hrvatskega jezika! Poreče kdo, da ker je tu pomankanje duhovnikov, ne bode gotovo tudi prosilcev z župniškim izpitom, a tudi o tem se motiš. Dosti jih je, katerim je že doba 6 let, odkar so izpit prestali, pretekla, dosti jih je, katerim se približuje konec in dotična cerkvena oblast to dobro ve, — sed signum temporis — vsi ti so hrvatsko slovenske krvi, in to za to, da se dotični lahko vsak hip preme8tujejo od meBta do mesta, seveda po svoji volji, a oni gori ex obcedientia. Znam za vas, kjer so prosili že večkrat m. g. Ivana K. L, naj razpiše župo, in sicer bi oni radi imeli domačina rojaka, vzglednega Hrvata, a presvetli jim je kratko odgovoril: „Non posao, allora sarebe il partito troppo torte". „Ne morem, ker potem bi bila stranka (hrv.) premočna!" Omeuiti treba še to, da je v poreško-puijski škofiji treba napraviti dva izpita, preden hoče kdo dobiti župnijo to najprej, da je dobro podkovan (kar seveda mora biti) v cerkvenih materijah, a drugo, da ju politično zrel ali mrtev, kakor hočete, to je, da se ne briga ni za Petra ni za Pavla. Ako je Hrvat, neka molči, ako ae njegov narod zatira, ako pa je Italijan, mu je tako vse svobodno. Zato smo iz nje — drevo; deblo, veje, vse iz jedne deske. Pobarvali smo improvizovano drevo zeleno, okitili je, kakor nam je bilo mogoče in se na sveti večer zabavali, kakor smo vedeli in znali. Posebno glasni pa vender nismo bili, vsak je mislil na svoj dom. Tudi častniki imeli so svoje božično drevo, a mornarji priredili bo na sveti dan obligatno tombolo — in vse to je bilo naše slavlje velikega praznika, tako nam je minil Božič sredi sinjega morja. Ko so dne 29. decembra zasvetili vzhajajočega soluca prvi žarki, zapazili smo v daljavi novi svet, kjer smo natnerjali ostati več kakor dva meseca. Še v isti dan ustavili smo „Sajido" pred King Genrg Sund, kjer se nam je pridružil pilot, da nas spremlja v luko Albanysko (Princess Royal Har-bour), kamor Brno dospeli po jednourni vožnji ob 4. uri popoludne. Žal, da uem bil ta dan zadržan iti v mesto. Šele dne 31. decembra mi je bilo mogoče ustaviti ladijo in stopiti na zemljo Avstralije. Mesto šteje malo nad 2000 Btanovnikov; spoznal sem je torej kmalu, a ker ni bilo niti zabav, niti je bilo kaj posebnega videti, naveličal sem se kmalu. Narol govori izključno angleški in to nam je bila se davajo posebne instrukcije mladini duhovnikom v Poreci poprej, nego imajo nastopiti novo službo. Ako pustiš narodnost (seveda hrv.) „bene tibi eritu ako ne boš šel s fagotom od Ane do Kajfa itd , a kaj še le, da dob-š dobro faro, o tem molči! Tako je in tako bode, dokler bode pri nas kinčala mitra glavo Joannis I. Cormonensis! Sedaj pa poglejmo materijalno in ob jednem Se duševno škodo, katera izhaja iz teh manevrov, toliko svečenikom, kolikor narodu. Mlad duhovnik pride navadno v slabih razmerah z dr. Steinbachom iz semenišča v svet: ako si hoče svoj stan količkaj dostojno urediti, mora bo zadolžiti (Bog vari pri istrskem oderuhu!). Službuje morda leto, k večjemu 2 leti v jednem kraji, privadi se šegam, navadam naroda, a ker ljubi narod, brani ga protivnikov, ta hranitev in ljubav do naroda prinese mu nekega dne „decretum abeundi", da mora zapustiti kraj in njemu priljubljeni narod in se seliti drugam. Morda si je dotični gospod, ako je bil jako varčen, v tem času prihranil toliko, da ima za preselitev, ako ne, primoran je, zadolžiti se in to za kak račun ? Sedaj prideš v drug, čisto nov kraj. Ti ne poznaš naroda in njegovih navad, a narod tebe ne pozna. Učiti se ti je treba, a kadar se priučiš, in se narod tebi poveri in ti zaupa, pa moraš zopet odlaziti, evo v tem bi podoben c. kr. orožnikom, kateri ne ostajejo dolgo na jednem kraji. Narod zopet z druge strani se navadi duhovna, ga ljubi in spoštuje, ker razvidi, da mu je on jedini pravi njegov prijatelj, to-lažnik in pomočnik v vseh njegovih potrebah. Potoži mu svoje nezgode, uprašuje ga za svet in ako pride do tega, da mu višje oblaBtvo hoče ugrabiti priljubljenega mu pastirja, zbere se večkrat več veljavnih mož, gredo v Poreč prosit presv. biskupa naj jim še pusti njih pastirja, s katerim so tako zadovoljni in žive ž njim v miru in slogi. A vse zaman, kar je pisano, je pisano, dekret ima, politik je, javni mir kali — proč mora. Ravno tako se godi isterskerau Hrvatu v por. puljski biskupiji (ne dosti boljše i onirn v Krški (Veglia) in ako bode to še par let trajalo, bode Škofija (a brez hrv. župnikov in narod bode taval v temi, kakor pred 50 leti, a italijanBtvo ue bode širilo na sinjih obalih našega slavjanBkega morja. Tedaj bode zadovoljen največja uvira spornzumljenja. Zvečer sešli smo se v „London-Hotel^-u in pri dobrem čaji praznovali nastop novega letu, potem se pa vrnili na ladijo, kajti vBakega misli bile so daleč proč — doma. Na novega leta dun, ko smo drug drugemu čestitali, odpeljali smo se v Murbellust, letovišče Albanvsko, a kraj je bil tako dosaden, da smo se vrnili čim prej mogoče. Pričakovali smo lep« nasade, elegantne vile itd., a kako smo bili presenečeni, ko smo videli, da so si poštenjaki Albanvaki prinesli svoje vile s soboj — namreč postavili na nekem opustošeuem kraju šotore in se v zabavo gonili in lovili po travnikih. V drugi dan zasedli smo po povžitem zaju-treku pripravljene konje in oljahali iz mesta, ne da bi vedeli kam. Jabali smo po pusti ravnini in imeli ves čas mnogo opraviti s svojimi konji, ki so bili čistokrvnega avstralskega plemena in precej živi. Nekaj ur pozneje došel naB je še jeden tovarišev in nam povedal, da je na našem potu neka hiša. Nadaljevali smo torej svoj pot, a hiše le ni bilo videli in ni je bilo. Šele ob štirih popoludne zapazili smo to hišo in krenili proti njej. V hiši je bila nekoč krčma, sedaj pa prebival je v njej star mož, ki nam je skuhal Čuden čaj, v katerem bo kobacale .Joannes in ž njim italijanska klika, pouzJigovala ga bode do nebes, kakor ga že sedaj obožava. I zakaj bi ga ne? On zdravi po njihovih receptih, on se ravna po naukih smradnih italijanskih listov, „11 Giovane pensierj, V Istiia e tutti qutnti" in zato ne vsprejema več Cehov v semenišče, ker Italijani so mislili, da s Čehi se bode precej Istrija porušila, a bi moral ipak pregledati, kako plodonosno delajo baš češki duhovni v tržaški Škofiji! Zakaj se ni obistinila želja 1) jbrilova, da bi bo por. pulj. biskupija združila s tržaško, tedaj bi bilo vse drugače dandanes, a morda še pride kdaj do tega in v to Bug pomozit Politični razgled. Notranje tlo/olr. V Ljubljani, 17. septembra. Delegacije in državni zbor. Delegacije bedo se baje sešle prve dni novembra meseca. Kakor se sodi na Dunaji, trajalo bode letošnje zasedanje le kake tri tedne. V državnem zboru, ki se snide v drugi polovici oktobra meseca, postavili bodo baje jugoslovanski poslanci na dnevm red zjedinjenjn Dalmacije s Hrvatsko. Mltidočelti hi pasivna politika. Kakor se poroča iz zanesljivega vira, opustili bo MladoČehi misel na eventueluo pasivno politiko, ker se je na ružnih shodih pokazalo, da se nikdo ne ogreva zanjo. Zjedinjenje JMlmacije s Hrvatsko. Kakor bo poroča iz Spleta, se pristaši poslanca Bulata živo prizadevajo, da širijo agitacijo za zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko na podlugi ogersko-hrvatsko sprave. V dotični izjavi se poudarja, da hrvatska stranka v Dalmaciji visoko ceni hrvatsko državno pravo, da pa pred vsem teži po zjediujeoji, katero se more izvršiti le na podlagi živih zakonov. Ta preobrat je baje nasledek izleta Dalmatincev k razstavi Najnoveja UzelČeva afera. Kakor javljajo uradna poročilu; je najnoveja Uzelčeva aferu, kakor so jo objavili ogerski listi, popolnoma neosnovana in brez podlage. Da bi se bilo streljulo iz vrst ogerskega polka 101. na vojake polku JeluČiča, ni nikakor istina. Raujen je bil jeden vojak polka Ramberg v Samoboru po lastni neprevidnosti pri streljanji na tarčo. Oddelki polka 101. m Jelačičevegu stali so si Bploh samo jedenkrat pri vajah nasproti, a takrat bil je Jelačičev-rriu poveljnik stotnik Toplak. Mej obema polkoma vladu najbolje spuruzumljeuje in so torej vse jednake vesti le zlobne izmišljotine. lil a nje države. Nemstvo na liuskem. Kurator Petet burškega šolskega okraja, Ka-pustin, namerava porušiti evungeljske cerkvene šole. Dotičui predlog se je baje is predložil miuisterstvu. Da so Nemci vrgli grozen vik zaradi tega koraka, je razumljivo. Tem bolj se še srde, ker se v ruski prestulici snuje zasebna gimnazija s francoskim učnim jezikom, katere učitelji I odo, kakor pri nemških šolah, v maki državni službi. J*roti nemške demonstracije v Parizu. Mnogo hrupa ie prouzročila v Pariz-i nameravana predstavu Wagnerjeve opere „Loheugrin". Prva predstava se je motala preložiti, ker se je bilo bati izgredov. Mnogi listi pišejo proti operi z muzikalnoga stališču, drugi pa s prntinemškega. Rochi 1'ort v svojem listu hudo napada ininisterstvo, katero imenuje wagnerijauako in vlado služkinjo nemškega cesarja. Laur rekel je nekemu novinarju, da on rad posluša „Lobengrina* na Dunaji, ali zdaj ni ugodno davati ga v Parizu, ker bi to bilo videti, kakor manifestacija za Nemčijo. Tudi bouapartovec Casaaguac izrazil m je is razlogov patrijotizma proti Wagnerjevi operi. li usko-francoske simpatije. Včeraj bil je v vladnem dvoren v Algiru na čast Rusiji banket. Priredili to ga stari vojaki iz Krima, bivajoči v Algiru. Več napitnic Ruski konzul po bolezni zadržan, namestoval ga konzulski atache. Banket na bost Kudinlju. Banket, katerega nameravajo prirediti pristaši vladne stranke ministerskeniu predsedniku Rudiniju, bode v Milanu dne 5. oktobra. Pri tej priliki bode Rudini, kakor je to bilo običajno pri njegovem predniku Crispiju, razvil v daljem govoru svoj program. I* Turčije. Kakor se poroča, se bode zopet ustanovil raz-puščeni privatni kabinet sultanov in postavil na čelo Ahmed Dželal-Eddin paša, Čerkes po rodu, a izkušen v zvestobi svoji. Anglija in otok S Igri. Velik hrup, ki ga je prouzročila vest, da so se Angleži polastili otoka Sigri, se je polegel. Angleško vojno brodovje je izvršilo nekatere vaje v izkrcavanji, streljanji in pokladanji torpedov, nekateri prenapeti vročekrvneži pa so v tem videli že okupacijo tega strategično važnega otočiča Sigri, ki leži nasproti mestu jednacega imena na obali otoka Mitilene. Angleško brodovje je odplulo, ko je dovršilo'svoje vaje in ukrcalo zopet svojo pomorščake. Nizozemski parlament oprla je kraljica regent inja s prestolnim govorom, kateremu je podlaga bogati program novega liberalnega ministerstva. Število'; predlog za reforme, ki se imajo vršit, je toliko, da bode komaj mogoče vse rešiti. Najvažneje tičejo se premembe volilnega reda, provincijalnih in občinskih statutov, davkarstva in deželne obrambe, potem raznih delavskih uprašanj in socijalnoga zokonodajstva. ti i Dopisi. I Izpod Grlutovca 14. septembra. [Izv. dop.J Blagor občini, katera si zbere v svoj občinski zastop za občno blaginjo unete može, koji se na vse strani zavedajo svoje prevažne naloge. Veliko koristnega lahko narede v občinsko korist, akopram je njihov delokrog precej omejen. — A ni dosti, da so občinski zastopi uneti dandanes samo za blaginjo svojih soobčunov, zavedati se morajo tudi svoje slovenske narodnosti in to kazati s ponosom pri vsakojaki priliki. Osobito pa jim je v političnih stvareh stati na strani one stranke, koja zvesto služi domovini svoji brez strankarskih namenov, stati na lastnih nogah in ne delovati po „Fetfahde Mufti". Ne bom se danes spuščal na drobno v to, kako so naši občinski zastopi na kmetih kos svoji prvi nalogi — ničesar opustiti, kar bi bilo v basen občinsko — dal mi je pa neki poeeben slučaj po vod, da zapišem, kako se v narodnostnih in političnih zadevah dado nekateri Bpeljati na opolzka pota, kako se pokore mogočnim besedam „sic volo, sic iubeow. Hvalevredna je navada, da občinski zastopi za domaČo občino sli pa za ves slovenski narod velezaslužne može imenujejo častno občane. A drobne živalice. Vzlic temu povžili smo vse, kar | smo imeli soboj, popili tudi maloukusui čaj in se potem vrnili v Albanv. Na potu ostavil nas je jeden tovarišev, a blizu mesta sedli smo se z nekaterimi častniki naše ladije. Ti po nas uprašali, nismo li videli neke belo oblečene dame z dulgo tanjčico. Uprašanjo to smo zuuikuli, u po dolgem pogovoru se je izkazalo, da je bila dotična dama — naš tovariš, ki nas je bil zapustil, tanjčica pa beli prtič, ki ga je imel za klobukom. Smeh, ki ga je to vzbudilo, bil je uprav homeričen. Pri drugi priliki, ko smo se zamudili v mestu do pozno v noč, smo ondu tudi prenočili. V drugo jutro zajutrkovuli smo table d1 hote, kakor je mej Angleži povsod navada iu potem iinprovizovali ob morskem obrežji mulo dirko, ki nam je delala mnogo zabave. Izlete napravljuli smo vedno in časih videli tudi kaj posebno zanimivega. Posebno krasno je bilo videti nekega Avstralca, ko je posekal ogromno drevo, kakeršno raste samo na tleh avstralskih. Popisati tega prizora ni moči, a na vse nas naredil je globok utis. Drugih zabav, kakor že rečeno, ni bilo v Albanvju, in zategadelj bili smo tako rekoč primorani prirejati jih tami, kakor smo vedeli in znali. Obično jabali Brno kam v okolico. Jahanje je v Avstraliji zelo v navadi, dosti bolj kakor v nas Celo peki prenašajo svoje pecivo jahaje od hiše do hiše na velikih konjih. — V Albanvju videl sem tudi prve avstralske črnce, prastanovnike tegu sveta. Napredujoča civilizacija se teh ljudij ni prav nič prijela, nego le prouzročila hitro njih propadanje Umikajoč se novim uaseljeucem, žive ti rodovi samo še v sredini Avstralije iu le malo kateri zaide v mesta, da tu kaj ukrade. Delati nikakor ne marajo in zategadelj žive tudi zelo oskromno. V gozdih jim je glavno živilo divjačina. Ker so slabega života in bo slabo množe, izmrli bodo kmalu. Same s svojimi kopji umeju izredno dobro ravnati. Na svoje oči videl sem črnca, ki je na trideset korakov daljave zadel nastavljen novce, a domačinci so pripovedovali še mnogo drugih podrobuostij o tem sigurnem metanji kopij. Dne G. januarja ob 11. uri dopoludne zapustili smo pristan Albanvski in ker je bil veter ugodeu, napeli smo jadra ter hitro in ugodno pluli blizu obrežja. Po devetdnevni vožnji, ki pa ni bila ves čas tako prijetna kakor iz začetka, dospeli smo naposled v Adelaido. pri tem morajo tehtno preudariti, jeli dotičnik vreden največjega odlikovanja, ki je more dati občina. Če jih zapelje slepa politična strast, imenovali bodo čestokrat častne občane take mole, ki te časti niso vredni, kojih zasluge za občino bi morali iskati s drobnogledom. Da ta častni naslov nt veljavi v takih slučajih mnogo trpi, oporekal mi nihče ne bode, oporekal pa tudi ne, da se občinski zastopi osmeše prav korenito. Šenčurski občinski zastop je imenoval !— ne v svoji javni seji, ampak potom okrožnice — Častnim občanom novega deželnega glavarja gotp. O. De te I o. Čudni nazori! Napiše se okrožnica, utemeljuje obširno stavljeni nasvet, o kojem se niti ne pove, kdo ga je stavil, Čeravno vemo kraj njegovega izvoda, utemeljuje z naštevanjem zaslug, kojih si je g. deželni glavar stekel za našo občino. Katere bo te? Navajajo se mej drugimi manj važnimi te-le: 1. v čast si moramo šteti, da je bil ravno naš deželni poslanec imenovan deželnim glavarjem, 2. bil je ud komisije za ureditev zemljišnega davka. Drugih zaslug sam pisec ni vedel navesti, če ni to tudi zasluga, da je najvernejši pristaš klerikalne stranke. — Zlobni ljudje pa pouprnšujejo, zakaj se v okrožnici (udi ni poudarjalo, da je oče nemški obitelji. A dosti ironije! Vprašamo le, od kdaj je v nas nastal običaj — da ne zapišem kaj druzega, da se častni občani imenujejo potem okrožnice, kjer se ne morejo navesti contra-razlogi, potem ali bo dosti tehtni razlogi, s kojimi se podkrepijo to imenovanje in slednjič „cui prodestV" Čemu pačiti javno mnenje ? Is Trsi« 15. septembra. [Izv. dop.J Dne 13. t. m. vršila se je pri lepem vremenu in polnem vrtu odličnega občinstva veselica „Delavskega podpornega društvu" v „Moudo Nuovo". Vrt je bil jako lepo okrašen s slovenskimi zastavami in lam-pijoui. — Pri ubodu v vrt bilo je šest krasotic Tržaških z narodnimi trakovi okolu prs. — Program, pri katerem so sodelovali pevci in pevke „Slovan-skega pevskega društva" bil je krasno sestavljen in se vršil v popolno zadovoljstvo občinstva tako, da je morala godba, kot pevci vsako točko ponavljati. Pri nastopu mešanega zbora pozdravilo je občinstvo burnim ploskanjem krasni spol. — Petje vodil j« pevovodja goap. Bartol, kateremu gre vsa čast in hvala za njegov trud. — Umetalni ognji v narodnih barvah bili so jako lepo prirejeni, kar je veselico le poveličevalo. Gospodje kegljalci 80 se v primeri z drugimi leti v večjem številu na kegljišči sešli in kegljali na dobitke. — Ko je vrla, neutrudljiva »veteranska godba" mej samimi slovanskimi skladbami zaigrala tudi „Još Hrvatska ni propala" bilo je vrhunec naudu-šeuju, razlegali so se .živio-klici" po celem vrtu iu trikrat sojo morali ponavljati. — Po zvršenem programu, kateri je obsezul 13 točk, bil je ples, veselje nadobudne mladine, ki je trajal pozno v večer* — Želeti bi bilo le, da bi se take ali jednake veselice v tako lepem redu, pogosteje vršile kot do sedsj. J. Ia Oruiožii 15. septembra. [Izv. dop. | Ormoška čitalnica priredila je dne 8. septembra veselico, katere vspored je bil v našem listu objavljen. Peli so se trije mešani in dva moška zbora. Izmej prvih se ju prevajala pesem „Slovan na dan" z veliko preciznostjo, iu je posebno očaral sopran- in ult-samospev poslušalce. Pri petju so bila prav dobro opažati dvnamična znamenja pp, p, inf f, 11, kar nam je svedočilo, da je mladi g. kapelnik vestno izvrševal svojo nalogo. Izmej moških zborov do-jiadla se je najbolj Nad vodova pesem , Dijaška" ; tenor-samoBpev bil je prijeten. Vliharjeva pesem „Uzor" zložena je v narodnem duhu in je zbok mnogih dynamičnih znamenj prav težko dobro prevajati. Menda že zato, ker se jo provajala sa* četkom vsporeda, ni se pela ta pesem, kakor se nam zdi, s tolikim uspehom, kakor ostale. Drugu glavna točka vsporeda bila je gleda-lišnu igra „Izbiralka". Tudi tukaj so pokazali igralci mnogo vstrajnosti, da, celo nadarjenosti. Najtežja uloga bila je Malkiua, a gospica igralka je rešila res častno svojo nalogo. Radič pa je bil komik v besede pravem pomenu. — Cela igra izvršila se je povoljno, le za kulisami je bilo včasih preveč živo. Igralci — skoraj sami novinci — niso kazali tistega nepotrebnega strahu, ki zapre navadno diletantu pri prvem nastopu sapo. S tem priredila je Ormoška čitalnica veselico, ki bo vsem obiskovalcem ostala v prijetnem spominu. F. , Đomače stvrari. — (Cesar v Ljubljani.) Nj. Vel. cesar peljal ae je danes zjutraj ob lj%9. uri preko Ljubljane. Došel je od manevrov v Temesvaru in se peljal v Miramare. Separatni dvorni vlak mudil se je samo pet minut. Oficijelnega vsprejema ni bilo. — (Deželni predsednik gos p. baron W in kler) podal se je včeraj z brzovlakom na Dunaj. — ( Dežel nozborsk a volitev na Koroškem.) Skupina velikih posestnikov volila je te dni namestu umrlega grofa Goessa novega poslanca v deželni zbor. Izvoljen je bil grof Albert Lodron-Laterano, s 53 glasovi. Novi poslanec je seveda iskren pristaš koroških nemških liberalcev. — (Družbi s v. Cirila in Metoda) poklonili so „zbrani učitelji in prijatelji njeni" po nadučitelju g. Jož. Pavčiču v Vel. Lašičah 3 gld. »v podporo družbi sv. Cirila in Metoda s prošnjo, da se blagovoljno sprejme." — Prisrčno zahvaljujoč se za ta dar poudarjamo opetovano: Bog živi tako naše odločno verno in narodno učiteljstvo! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (G os p. Roman M o ser) dosedanji učitelj za gosli pri n Glasbeni Matici" v Ljubljani imenovan je defiaitivnim učiteljem na novo organi-zovanem glasbenem zavodu v Zagrebu. .Glasbena Matica" izgubila bode v njem izvrstno učiteljsko moč ter je odbor že poskrbel potrebno, da ga nadomesti. — (Z Goriške razstave.) Včeraj začel se je četrti shod avstrijskih vinogradnikov, kateri je otvoril a primernim govorom deželni glavar goriški grof Coronini. — Zvečer ob 7. uri dospel je nadvojvoda Karol Ludovik in bil slovesno vsprejet. Na kolodvoru nastavljena je bila častna kompanija 20. batnlijona lovcev, katero je nadvojvoda ogledal mej tem, ko je vojaška godba svirala cesarsko himno. Nadvojvodo pozdravili so grofa Fran Coronini in Karol Coronini, župan Mavrović in namest-niški svetovalec Bosizio. Na tiBoče zbrano ljudstvo pozdravljalo je nadvojvodo z naudušenirai živio- iu eviva-klici. — Zvečer je bilo vse mesto kraBuo razsvetljeno. — (Celovška g i m u a z i j a. ) Novo zgrajeno poslopje za veliko gimnazijo Colovško otvorilo se bode dne 19. septembra. Zgradil je je mestni inženir Fran Mudile. Pri otvoritvi bode prisoten deželni predsednik baron Schmiedt-Zabierow, naučnoga ministru Gauča, kateri je svoj prihod obljubil, pa iz neznanih uzroku v ne bode. — (K ru z kritju Gajevega spomenika v Krapini.) Kdor se hoče udeležiti i.anketa, naj se do 25. t. m. zglusi svečunostnemu odboru v Krapini. — (V Prago) pelje zadnji letošnji posebni vlak zopet po jako znižani ceni iz Trsta, oz roma Ljubljane in Zagreba dne 21. septembra 1891 povodom velikanske, zopet na novo razširjene deželne jubilarne razstave in drugih jako velikih slavnostij in vsled posela razstave po našem presvetlem cesarju v Pragi. Vlak odhaja it Ljubljane ob 3 uri 3 min. popoludne, iz Trsta ob 9 uri 45 min. dopoludne in iz Zagreba ob 1 uri popoludne. Povratna vožnja dovoljena je do 20. oktobra t. 1. z vsakim osebnim vlakom, (z brzovlakom le proti navadni doplači) in petkratnim izstopom in sicer pred Dunajem dvakrat in za Dunajem dvakrat, proti oznučenju. Izstopa na Dunaji ni treba označiti. Mej tjevožnjo bode za večerjo v Mariboru, zajutrck na Dunaj i in obed v Brnu, povsod na kolodvoru, preskrbljeno, J ako obširni in ilustrovaui vspored ruzstave iu velikanskih slavnostij v Pragi, vozni red itd. dobi vsak udeleženec brezplačno. Stanovanje v Pragi oskrbi prireditelj g. J. Pavlin v Ljubljani, če se mu to naroči. Ilustrovaui načrt ud Praške ruzstave dobi so k vsaki karti zastonj. Vozne listke izdavajo tudi v Zagrebu : gg. Globočnik iu Pfeflerer, špediterja, Nikoličeve ulice št. 10, v Gorici: G. Likar, v Trstu: g. J. Mikotu v Dolenčevi tiskarni, v Reki: M. Polouio-Balbi, v Cel j i: Dr. Hribar, v Mariboru : M Berdajs, v Gradci: v mestni pisarni južne železuice. — (Zagrebška razstava.) Prvi mesec — to jo od 15. avgusta do 15. septembra — obiskalo je razstavo v Zagrebu 270.009 oseb, torej 8700 na dan. Ustopnine se je plačalo 39.087 gld., torej 1620 na dan. Izdalo so je plačauib ustopnic raznih vrst 195.210, razun teh je 209 permanentnih prostih ustopnic in 428 osebnih. Materijalni in mu- ralični uspeh razstave je torej v prvem mesecu po-popolnoma poverjen. — (Obsodba.) Poročali smo ob svojem času o surovih izgredih proti dvema istrskima duhovnikoma v Bujah. Pričela se je sodnijska preiskava in so bili te dni obsojeni pri okrožnem sodišči v Ro-vigni: A. Pappo na 2 tedna, A. Bonetti in P. Perini na 3 tedne in A. Marzari na 1 mesec ječe. Italijanski listi seveda bodo milovali te nedolžne „mučenike", ki so tako lepo pokazali, kakšna je toli hvalisana „avita coltura", s katero hočejo osrečiti slovanski rod v Istri. — (Zagrebški glasbeni zavod.) Početkom novega šolskega leta preustrojil se je popolnoma glasbeni zavod v Zagrebu. Doslej vzdržavalo ga je društvo prijateljev glasbe in je dobival primerno subvencijo iz deželnega zaklada. Zdaj pa se je preustrojil po vzgledu Dunajskega konservatorija. Število učnih močij se je izdatno pomnožilo in jih imenuje deželna vlada ter uživajo vse pravice, kakor drugi deželni učitelji. Upravo preustrojenoga zavoda pa bode tudi še nadalje upravljalo društvo prijateljev glasbe. S tem je Hrvatska storila zopet lep korak naprej na glasbenem polji. — (Zagrebški stol sedmorice,) ki je v kazenskih pravdah kasacijska instancija, začel je včeraj razpravljati znano pravdo proti srbskim duhovnikom Lemajiču in drugovom, ki bo obdolženi, da so umrlega patrijarha Augjelića okradli. Predsednik sodišču je tajni svetnik Kadivnjevič, zastopnik drž. pravdništva državni nadpravnik Spitzer, zagovornik pa znani advokat dr. Šumauovič. Danes se bode izrekla sodba, o kateri bodemo takoj poročali. — (Cafe „Museum" nn Dunaji) kupil je bivši Zagrebški kavarnar in slaščičar g. Krežma, oče prerano umrlega divnega mladeniškega goslar-skega virtuoza. V tej kavarni se utegnejo torej zbirati na Dunaj živeči Hrvatje iu drugi Jugoslovani. — (Pogozdovanje Krasa) Letošnjo spomlad pogozdilo Be je v PoBtojinskem okraji 129 hektarov ali 225 oral na novo, 41 hektarov pa zboljšalo. Nasadilo se je 1,343.030 Črnih borovcev, 7500 smrek, G000 jelk in 1000 graborjev, za kar se je potrosilo 6G91 gld. V zadnjih treh letih se pogozdilo 809 hektarov ali 1243 oral in nasadilo 10,177 880 sadik. V teh šlevilkab neso vračunjena zasebua sajevanja Na mnogih poprej golih krajih se že kuže blagodejni upliv tega sistematičnega pogozdovanja, katero naj bi se pospeševalo kar najbolj mogoče. — (Hudoben pes.) V Lubičnem pri Celji napadel je veliki pes gostilničarju Mastniaka necega vaščana ter ga hudo razmeBaril po vsem obrazu. Ne ve se, ni li hudobna žival morda bila stekla; — („Dolenjsko pevsko društvo" v Novem mestu) priredi dne 20. t. m. izvanreden koncert, katerega čisti dohodek je namenjen fondu za Prešernov spomenik. Toliko javljamo začasno. — (Šaleška čitalnica v Š o š t u n j i) napravi dne 4. oktobra v svojih novih prostorih večjo veselico s petjem, godbo in p'esom. Rodoljube, kateri si hočejo jako zanimivo grajenje Železnice v Pevniku pogledati, opozarjamo in prosimo, da to rečeni dan zaradi veselice narede. — ( P e v s k o društvo „ U a j d r i h " na Prošeku) priredi veselico s sodelovanjem pro-seSkega tamburaškoga zbora dne 20 t. m. v dvorani gostilne „Lukša". — (Semenj na O p čina h.) Ponedeljek 21. septembra bode na Opčinuh živinski, kramarski in lesene posode semenj. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ptuj 17. septembra. Kmečka skupščina volila s 148 glasovi narodne kandidate v okrajni zastop. Gorica 17. septembra. Nadvojvoda Karol Ludovik včeraj ob 6x/t uvl došel in bil slovesno vsprejet. Posetil razstavo in se vozil po krasno razsvetljenem mestu. Občinstvo ga povsod entuzijast i eno pozdravljalo. Pulj 17. septembra. ,11 Diritto Croato" bil včeraj zaplenjen zaradi treh člankov ; druga izdaja se ni dovolila. Praga 17. septembra. Dva oddelka tovarne za kapselne na Žižkovu (poprej Selier in Beliot) eksplodovala. Dva delavca mrtva. Pariz 17. septembra. Predstava „Lohen-grina" uspela zadovoljno, brez izgredov. Na- meravane demonstracije na ulicah policija zatrla energično. London 17. septembra. Pariški dopisnik „Times*-a javlja, da je ruska vlada dovolila Turčiji znatno znižanje na dolgu za vojno odškodnino, Dunaj 16. septembra. Grof Taaffe vrnil se iz Ellischaua, vojni minister baron Bauer in generalnega štaba načelnik baron Beck došla od manevrov pri Bistrici na Dunaj. Pariz IG. septembra. Predstava „Lohen-grin-aK prične se ob 8. uri. Že poldrugo uro prej živahno gibanje na trgu pred operno zgradbo. Policija na konjih in peš obdala ves trg ter pušča naprej samo osobe, ki se izkažejo z gledališkimi ustopnicami. Policijski prefekt Loze v „Cafe de la PaixM poleg gledališča; pet komisarjev v uniformi skrbi za to, da se ne nabira ljudstvo v bližini opernega poslopja. Kdor se protistavlja, ga takoj zapro. Policija nadzoruje tudi gledališko dvorano iu uhode. Pariz 16. septembra. „Agence Havas" javlja, da je angleška vlada izrekla grajo poveljniku angleškega brodovnega oddelka, da je dal izkrcati za vajo angleške vojake na otoku Sigri. Pariz 16. septembra. Francoska vlada pooblastila je svojega zastopnika v Valparaisu, da prizna začasno vlado v Ghile-u. Rim 16. septembra. Akopram se v mi-nisterstvu vnanjih zadev, katero v orijentneui uprašanji postopa popolnoma v sporazumljenji z Anglijo, niti za trenotek ni verovalo, da bi bili Angleži zasedli otok Sigri, je vender splošno prepričanje, da so se razmere v Orijentu v zadnjih dneh poostrile. Rim 16. septembra. Kakor poroča ,,Agenzia Štefani", priznala je tudi Italija novo vlado v Cliile-u. Berolin 16. septembra. Na novo se razširja vest, da bode ruski car došel v Berolin. Novi York. 16. septembra. nHerald" naznanja, da je Nemčija oficijelno priznala začasno vlado v Cirile-Q, Nadejati seje, da tudi druge vlasti to store v kratkem. Razne vesti, * (Ruska razRtava v Belem gradu.) V letu 1892. otvore v Helein gradu rusko indu-strijalno iu obrtno razstavo, kateri hode namen, se-znuniti srbske trgovce z ruskimi izdelki in pospeševati promet mej Srbijo iu Rusijo. * (Nov spomenik slavnemu Komen-sketnu) misli postaviti mesto Fulnek na Moravskom. Spomenik bode stal na istem trgu, kjer jedo 1871. I. stalu lipa Komenskega. * (Anton Rubi ns te i n,) slavni ruski skladatelj, ustavi Rusijo, in se preseli za stalno v inozemstvo. Te dni poslovil se je od svoje v C) lesi živeče matere in se podal v Berulia, kjer se bode mudil nekaj dnij. 1/. lterolinu pojdi v Draždauc, kjer namerava ostati čez zimo. Stalno bivališče si bode izbral v Parizu ali pa v Dražlauih. * (Povoden j na Špaujskem.) Mesto Almeria je po povodnji nopolnoma opustošeno. Nad 500 hiš se je zrušilo. Število mrtvih še ni zuuuo. Hrzojavne zveze so pretrgane, gasotneter preplavljen. Mnogo vasi v provinciii ('.udad-Real je opustošenih. * (Štrajk kuji g o vezo v.) K Levovu zahtevajo knjigovezni pomočniki povišanje plačo za • H)" „ in osemurni delavni duu. Ako se jim to ne dovoli, hočejo pričeti štrajk. * (Nova nesreča na morji ) Iz Algesi-rasa na Špaujskem se poroča o novi nesreči. Zadela sta zopet neki grški iu italijanski parobrod drug ob druzega ter se oba potopila. Utonilo je 66 ljudij. * (Velikanska vožnjnnavelocipedu.) (Ihurles Temnit, zmagalec pri kolesarski dirki iz Pariza v Brest in nazaj, prevozil je 1196 km. dolgo progo v 71. urah in 28 minutah, vračunjeuo počitke. Vozil se je neprestano ne du bi spul in se mej potom mudil le toliko, kolikor je potreboval zu jed. Dospel je popolnoma čil v Pariz, kjer ga je pozdravilo nad 10 000 ljudij. *(Potre8.) Ponedeljek zvečer okolu 11. ure bil je v Sarajevu hud potres, ki je trujal pet sekund Drugo jutro bil je bolj slaboten potres ki je trajal tri sekunde. * (Umorjena žandarma ) Roparska ro-mantika na turških železn:cah pomnožila se je za nov slučaj. Umorjena sta bila dva žandarma na postaji Pavlo-kioi (kacih 67 km. od Drinopolja proti Carigradu) na kateri je bil v varstvo postaje vedno majhen oddelek. Po noči napali so roparji postajo in je bil ubit četovodja žandarmov in jeden žandarm v boji. Podrobnosti tega najnovejega roparskega napada fie neso znane, s Anatkriflova ustna voda in zobni prašet s ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna flkatlja lobuega praška 20 kr.; 12 stekh-nio 4 tfld.; 12 Skateli sumo 2 tfld. (81—115) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila so izvršujejo z obratna pošto proti povzetja zneska. »M i ni ■»* ■ iiiilllll*MII IMl*iS»f „LJUBLJANSKI ZVON" stofl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. IV. izkaz darov za Preš6rnov spomenik. Prenesete . . . Ivan Debelak, c. kr. stotnik v Ungvaru. . . Višji realci v Ljubljani......... Hrvaški in slovenski abiturijentje, zbrani na Prešernovem domu v Vrbi dne 4. avgusta . Notranjski dijaki na veselici v Planini dne 10. avgusta............ Cerkljanski dijaki na veselici v Cerkljah dne 30. avgusta............ Cisti dohodek dijaško veselice na Greti pri Trstu dno 80. avgusta .i...... Ur. Ivan pl. PremerBtein, c kr. notar v Tolminu Skupaj . . . gld. 462 96 • 10- 1055 „ 35*48 . io- fi 60— 10— . . gld. 658-99 V Ljubljani, dne 15. septembra 1891. Anton Funtok, blagajnik. Zahvala. Odbor za veselico na korist zgradbi Prešernovega spomenika v Ljubljani dne 13. septembra 1891 v Velikih LašAuh zahvaljuje se blag. gospej sodnikovi Etni 8 u f laj za pokroviteljstvo, blag. gospema Engelhildi Lavrić in M. Oerbić, gospicam Da ne se v i, Oeorgiui Lavrić, Eli Sifrer, Ivanki Škofi c in Pavli \Volflirjg ter gospodom Pavleku, Rranketu, Liloku, Deflniuu in T o k a v -čiču za prijazno sodelovanje, g. Josipu Pavćiću, nadučitelju v Vrul. Laščah, za prepustitev šolskega glasovirja ter vsem udeležencem za mnogobrojni obisk. V Velikih Laščah, dne 15. septembra 1891. Odbor. TllJCl: 16. septembra. Pri Hallfti: Filipek, Pojatti, dr. Ifarik is Gradca. — Loy, Harthclmev iz Kočevja. — Terčig, Schreder is Trsta. — Pavlovlč, Žulič iz Zagreba. — Klein, Ullenberg, Haumgartner, llorst, H reda, Baller c Dunaja. — Schmidt iz Karlovca. — Justin iz Monskova. — Dolenc iz Novega mesta. — Paradeisur iz Pulja. — Zwenk z Gorenjskega. — Km liter iz Brna. Pri Slonu: Baron VVolfarth, Podobnik s Dunaja. — Ditrich it Postojine. — Aglar, Ju oh, Winkler iz Gradca. — Ofunhoimt:r iz Trsta. — Verfiič ix Borovnice. — Spendal iz Tržiča. — Hlodi iz Prage. — litboli s Reke. — Sattla iz Fran ko broda. Pri |uiiif>ui kolodvora t Paksič iz Podgore. — Fajdiga iz Kamnika. — Kvas iz Trsta. — Andei iz Pulja. — Perko a Ptuja. — Satani, Zvvalić iz Medvod. Mcteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-t rovi Nebo Mo-krina v mm. 16 sept | 7. zjutraj '1. popoi. 9. zvečer 739T. bik. 739-0 mm. 741 1 mu. 160° C 81:4? C 15 4° C si. svz. si. svz. si. svz. obl. d.jas. d. jas. oso.,. deija. Srednja temperatura 17*6°, za 3-7° nad normalom. ^A3.ia.ajsls:a. borza dne 17. septembra t. 1. (Izvirno telegrafiAno poročilo. včeraj gld SO 80 90 85 109 45 101 50 1009 — 275 75 117 35 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta...... 5°/B marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London ....... Srebro ........ Napol......... G. kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/. državno srečke Is I. 1854 Državne srečke iz I. 1864 Ogerska zlata renta 4°/„ . • Ogerska papirna renta 5*/» . Dunava reg. sred k e 5°/, . . Zemlj. obč. avatr. 4d 931 6 59 f>7-70 250 gld. 100 . 100 gld. 134 gld. 180 102 100 120 115 185 20 151 221 danes 90 75 90 75 109-65 101 10 1010 — 27625 117*30 9 31 f) 59 57 70 — kr. 50 , 90 , 25 25 . 50 MM trflovsk pomočnik: v sprejme »e v prodajalni««* ■ mešanim blagom. Ustop 1. ali 15. oktobra. — Kje, pove upravniltvo „Slov. Naroda«. i775—1) Ključarskega učenca bode kmalu vsprejel Janez Novak, ključavničar v Gradci, INoutliorjjn.amo lil. (768—2) Šolski zavod »Glasbene Matice". Prečast. občinstvu se b tem prijavi, da se bo pouk na glasbenem zavodu za prihodnje Šolsko leto pričel JgkW dne 21. septembra 1991. leta in da se učenci vsprejemajo 18. in 19. t. m. od 4. do 6. ure popoludne ter 20. t. mi. od 10. do 12. ure zjntraj v društvenih prostorih Gospodske ulice, Knežev dvorec v II. nadstropji. Vsprejemajo se samo učenci, katerih stariSi ali varuhi so upisani kot udje .Glasbene Matice". Pri oglašanji se napove natančen rodopis ter pisca udnina letnih 2 gld , če se to že prej ni zgodilo, potem 1 gld. Šolnine in mesečno 1 gld. 50 kr. učnine v naprej. PouCevalo se bo v solo-petji, na klavirji, zborno petje, glasbena teorija, na goslih in Se posebej orkestralno na godalih in na trobilih. Učitelji so: Vodja g. Gerbič, gospa Gerbičeva in gospics Elsner, gg. Hoffmeister, Moser, Stiaral in slučajno po potrebi se kako pomožno učiteljstvo. Vaje v zbornem petji, glasbeni teoriji in orkestru so brezplatne ter se posebno poudarja, da orkestralne vaje so pod prijaznim pokroviteljstvom c. kr. naučnega mioisterstva in imajo smer, vzgojiti dovoljno Število glasbenikov za osnovo gledališke in za even-tuelno osnovo mestne godbe, zborno petje pa ima mej mladino Siriti ljubezen in zanimanje za narodno pesem. V Ljubljani, dne 14. septembra 1891. (764-2) Odbor »Glasbene Matice". Gospodičina iz dobre rodbine, izurjena v Šivanji, pri kubi in sploh v vseh hilnih opravilih, Želi v kako špecerijsko prodajalnico, naj si bode v mestu ali na deželi, v službo vstopiti. — Ponudbe pod črkama A. B. vsprejema iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskoga Naroda*. (748_4) Posebni brzovlak v Prago iz Tr^tu. oziroma L jubljune in Zagreba v ponedeljek, 21. septembra 1891. Voine cene Is Ljubljane t|a In nasaj x I. rasre«! gld. !i6.6O, II. rsir. Kiti. 28.SO, III. rsir. gld. 15.80. Povratna vožnja kakor kdo hoče do 20. oktobra t. I. b petkratnim izstopom. Vozne karte in jako obširni program slavnostij, prirejenih povodom cesarskega poieta v Pragi, dobivajo se do nedelje 30. t. m. pri JOSIPU IMlLIN-u, potovalna pisarna v LJubljani. Ilu-strovan plan Praske razstave dobi se k vožnji karti brezplačno. (771—2) St. 7717. Naznanilo. (778) Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišči v Ljubljani se je pri firmi M. PIRC trgovina z mešanim blagom v Kranj i v registru za posamezne firme izbris Metoda Pirca kot prokurista in upis istega Metoda Pirca, trgovca v Kranji, kot lastnika te firme zvršil. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani dne 12. septembra 1891. Pri _ J Karolu TiII-u f v Ljubljani, v Spitalskih uticah it. 10. J VSO (456—3) jj šolske potrebščina f || za pisanje, risanje iu slikanje, za jj j! vse šole po naroČilu gg. profesorjev. jj "Velika izbora ji risalnih skladnikov, risal itd. ^=^=T=l=T=l=T^T=l=T=l=T=l^^ St. 7554. Razglas. (770—2) Deželni odbor kranjski odda o sv« Mihaelu t. I. v liisi št. U v Florijanskili ulicah pritlično z dvema di-titfiiiia prostorom;!, kurilno Kamro in skladiščeni na dvorišči v najem. Pojasnila sc dobe v deželni pomoćni pisarni, deželni dvorec. Naznanilo. Ker sc je zopet kužna bolezen na gobcih in parkljib pokazala, /JOffr/ff/O #e c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji &iViM8tiii vrmf n/ v iiHU/i gori t> f#otte~ €fe#/e#.a 21. seišteiritoru t. kakor tudi vse ) Knjigarna Jg. pl. Kleinmayr &Fed. Bamberg Kongresni trg it.2 Ljubljana Kongresni trg it. 2 priporoča svoju popolno zalogo \svU v tukajšnjih in v vnanjih zavodih, zlasti c. kr. veliki gimnaziji iu c. kr. nižji gimnaziji, c. kr. veliki realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišči tukaj, privatnih šolah ter ljudBkih in me-fičanBkih šolah uvedenih v najnovejših Izdajali, broširanih in v trajnih Šolskih vezih, po iMu|iiixJili ceiiuli. — Priporočamo tudi Dijaški koledar za leto 1891/92. Cena SO kr., po poŠti Sti kr. (765—3) i.IPi riiri iaSBfi ■ ni Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'.