Posamezna stev. Din Štev. 44 Upravolštvo „Oomovine" v Ljubljani, Knaflova ulloa d Uredništvo »Domovine", Knaflova ollca 5/11. telefon 3122 «e 3128 Izhaja vsak četrtek Naročnina u tatem»t»o četrtletno • Din. polletno IS Oln, celoletno St Um, a lemitro ruen Jmerlkei Četrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno (8 OH. Inerlka letno > dolat - Rafnp ooStn« hranilnice, podrožnlee t LlnbllanU SI 10.111. Naš strašni greh Na ugotovitve v našem članku »Ob uzakonitvi novega zadružnega zakona«, da je »Trgovski list« pisal proti zadružništvu bodisi iz površnega poznanja novega zadružnega zakona ali pa je celo hote sebi v prid zavil resnico, kar ne moremo dobiti v tem listu resnega odgovora. Namesto da bi nam stvarno objasnil in z dokazi podprl svoje trditve o nebodisigatreba, nabavljalnem in kon-zumnem zadružništvu, pa se je kar na lepem izmislil užaljen za svoje čitatelje, ki seveda ne čitajo glasila malega človeka »Domovine«, da smo mi napadli nesoamet člankarja »Trgovskega lista«. List trdi celo: „Samo to nespamet da preganja »Domovina." Kdor je čital oba naša članka, pač lahko ugotovi, da nismo mi nikoli pisali o kakšni nespameti člankarja omenjenega lista Čemu neki nam torej podtikuje »Trg. list« takšno iz trte zvito trditev? Vsekakor pač zato, ker ne more ovreči naših stvarn:b ugotovitev, poskuša z lažnimi trditvam* hujs?7a-ti zoper naš list. Samo ne vemo kni pravzaprav misli ta list v končnem odstavku svojega zadnjega članka, ki ga zakliučuie takole: »Če misli »Domovina«, da so ji takšni napadi na trgovstvo v korist, naj le še naprej napada trgovce. Trgovci pa bodo tudi znali rHmerno reagirati na te n°ppde O tem naj »Domovina« prav nič ne dvomi.« Kako bodo obračunali trgovci z »Domovino«, si kar ne moremo prav misliti. Kali ne mislijo več prodajati svojega blaga na-ročnikom »Domovine« in s tem zmanjtfffll število naših naročnikov Morda želijo sjSf ljati gonjo zoper naš list na politično polje? Toda povemo odkrito, da iz te moke ne bo kaj prida kruha. Gospodarska vprašanja takšnega pomena, kakršno je vprav nabav-ljalno in konzumno zadružništvo za našega malega človeka, ter vnovčevalno zadružništvo za našega kmeta, so tako visoko nad vsakokratno dnevno politiko, da bi storil naravnost zločin nad našim skupnim gospodarstvom tisti, ki bi rušil te temelje. Vsem je dobro znano, da zahteva naše trgovstvo v prvi vrsti in brez izjeme, da se odpravijo vsi privilegiji nabavljalnih zadrug in konzu-mov. Nasprotno pa čutimo vsi, ki živimo bedno življenje malega človeka, vedno bolj potrebo po ustanovitvi takšnih zadrug. Mislimo, da še ni tako strašen greh, če se skuša slabejši boriti proti močnejšemu. Borili smo se doslej vedno z odkritim in poštenim orožjem, zato odločno odklanjamo grožnje in vsa neresna podtikavanja »Trgovskega lista«, ki ga obenem pozivamo, da nai stvarno odeovori na oba naša stvarna članka, če hoče res dobro vsemu našemu gospodarstvu in ni le zagovornik majhne, toda denarno močne manjšine našega gospodarstva. Največja sadjarska prireditev v naši banovini Slovesno je bila preteklo soboto otvorjena v Unionu I. banovinska sadna razstava, združena s sadnim sejmom. Je to naša doslej največja sadna razstava, ki obsega vse unionske prostore in razen tega še dvorano Zadružne gospodarske banke. Prav je, da se je ta razstava organizirala v Mariboru, središču našega sadjarstva in sadnega izvozništva Na drugi strani pa ima Maribor že svoje lepe in svetle tradicije v organiziranju sličnih razstav in sejmov. Ze pred šestimi leti je znani sadjarski strokovnjak šolski upraviteli K^a-mer pri Sv. Petru niže Maribora prvič organiziral sadno razstavo v amerikanskih zabojih, in sicer za področje šentpeterskega sadjarstva. Ta zamisel ni ostala osamljena, ampak se je vse bolj uresničevala in spopolnje-vala, dokler niso naši obmejni kmetovalci uredili svojega tradicionalnega sadnega sejma, ki je lani ter predlanskim odlično uspel in ki je zelo pripomogel k temu, da je Maribor s svojimi stalnimi sejmi zaslovel no v^ej državi in onkraj državnih meja. Po tako pripravljenem vztrajnem delu naših obmejnih kmetovalcev se je odločilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo s sedežem v Ljubljani, da z izdatno banovinsko in državno podporo (lanski sadni sejem ni dobil niti banovinske, niti državne podpore!), priredi I. banovinski sadni sejem z razstavo, pri kateri sodelujejo sadjarji iz vse naše banovine in tudi iz drugih delov naše države. K slovesni otvoritvi so prispeli številni od-ličniki z banom dr. Natlačenom kot pokroviteljem razstave. Prisrčne otvoritvene besede je spregovoril v imenu Sadjarskega in vrtnar- skega društva v Ljubljani upokojeni sadjarski inšpektor Martin Humek, ki je poudarjal pomen sadnih razstav ter prizadevanja Sadjarskega društva za dvig in napredek našega sadjarstva. Hkrati pa se je zahvalil pripravljalnemu odboru z ravnateljem Priolom na čelu, ki je organiziral tako lepo razstavo, ki je doslej največja v naši državi. Zatem je ban dr. M. Natlačen s primernim nagovorom proglasil razstavo za otvorjeno, nakar je sledil ogled sadnega sejma in sadne razstave. Vso prireditev je okusno razporedil arh. Černigoj, podjetje inž. Slajmer & Jelene pa je solidno izdelalo ogrodje. Blaga je na sejmu za okoli 4 vagone in je največ sadja iz mariborskega okrožja, ki tvori tudi v kvaliteti razred zase. V mali unionski dvorani je okusno prirejena pokuševalnica brezalkohol- nih pijač, ki se lahko meri z vsako slično prireditvijo v inozemstvu. Tudi industrija je prav častno zastopana v veliki unionski dvorani. Poseben poudarek razstavi daje razstava strojev za pridelovanje brezalkoholnih pijač. Društvo za varstvo živali, ki ga poznamo že od razstav na Mariborskem tednu, je razvrstilo svojo delno razstavo glede naravnega pobijanja sadnih škodljivcev napram industriji kemičnih sredstev, ki v okusno urejeni obliki prikazuje koristi škropljenja. V dvorani Zadružne gospodarske banke je banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru razstavila sadni izbor za dravsko banovino ter sortimente in izbor najprikladnejših ?ort za sladosok, sušenje in kompote. Na vrtu Zadružne gospodarske banke pa so dreves-ničarji uredili razstavo sadnih dreves. I. banovinska sadjarska razstava in sadni sejem traja do 1 novembra t. 1. Ob zaključku je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva med drugim zlasti tole: Naloga naše produkcije je standardizacija in tipizacija pridelka. V ta namen so potrebni sledeči ukrepi: rajoniranje sadjarstva ter določitev krajevnega sadnega izbora za posamezni pridelovalni okoliš v vsej državi. Znižanje številnih sadnih sort na nekatere maloštevilne, ki morajo biti neoporečne kakovosti ter imeti primerno tržno vrednost. Pri tem ne kaže pretiravati, da ne bo trpela rodovitnost zaradi pomanjkljive oploditve cvetja. Omejitev števila drevesnic v onih banovinah, kjer jih je preveč in sicer na podlagi predhodne objektivne strokovne kontrole. Spričo nevarnosti, ki preti celotni naši produkciji od kaparja San Jose, bo treba izdati čimprej poseben zakon o zatiranju tega šodljivca. Zakon naj vsebuje določbe o vsakoletnem obveznem zimskem škropljenju sadnega naraščaja v drevesnicah z drevesnim karbolinejem odnosno kalifornijsko brozgo. Uvedba načrtanega gospodarstva in rajoniranja drevesnic v okviru banovin ja v interesu sadjarskih producentov in dreves-ničarjev. Določiti je treba minimalne in maksimalne cene za prvo kakovost drevesni-čarskih proizvodov, ki morajo biti v skladu s proizvodnimi stroški v dotični pokrajini. Obenem je treba določiti in izdati norme za prvo kakovost drevesničarskih proizvodov. Krošnjarjenie s sadnim drevjem in podlagami je treba za vsako ceno zatreti. Takoj prvi dan je vladalo za sadno razstavo veliko zanimanje. Vse popoldne so si ljudje v velikih skupinah ogledovali krasno urejene razstavne prostore in slikovito razporejenost razstavnega sadja in drugih predmetov v zvezi s sadjarstvom. Tudi je bilo na razstavi že več zastopnikov tujih tvrdk, ki so že kupili večjo množino pridelkov. Sušeno sadje namestu žganega Za slovenske razmere je posebno značilno, da se začno vsako jesen silno množiti poboji. Ko obsojamo divjaštvo, ki se vzvrtinči na deželi za časa žganjekuhe in novega mošta, ne pomislimo, da pokvarjenost in divjaštvo ne izvirata iz same človeške narave, temveč, da imata globlje vzroke. Lahko bi rekli celo, da je pobojev na deželi mnogo bolj kriva splošna revščina kakor pokvarjenost ljudi sama na sebi. Čim bolj smotrno bodo kmetje pridobivali in pripravljali dobrine za porabo, tem več smotrnosti bo tudi v porabi, tem manj bo pijančevanja in bede, ki je glavni vzrok vsega zla. Ob tej priliki hočemo samo dokazati, da je zloglasne podivjanosti pri nas kriva v veliki meri nesmotrnost v pridelovanju, predelovanju in razpečava-nju kmetijskih pridelkov. Dovolj značilno je že, da je največ pobojev in da je največja beda v podeželskih krajih, kjer kuhajo največ žganja. Tisti kraji so navadno najbolj zaostali. To je vprav presenetljivo očitno in nihče ne more tajiti, da je globlja zveza med zaostalostjo, bedo, poboji in žganjekuho. Kjer je žganjekuha zelo v navadi, navadno tudi ni na visoki stopnji sadjarstvo, čeprav je samo po sebi razumljivo, da žganje kuhajo iz sadja in tro-jpin predvsem v krajih, kjer pač pridelujejo precej sadja. V krajih, kjer je sadjarstvo ma višini, kjer pridelujejo predvsem žlahtno sadje, kuhajo žganja manj, ker pač prodajajo žlahtno sadje in delajo iz slabšega sadjevec. Slabo sadje, kislo in dobro, pogosto celo necepljenih dreves, pač ni skoraj za nobeno drugo rabo kakor za žganje. Skoraj vse žganje, ki ga po kmetih skuhajo iz sadja, gre za dom, kolikor ga ne popijejo že med žganjekuho, ko ga pijejo še toplega. Od tega žganja nimajo nobene gospodarske koristi, ker ga ne prodajo. To je v resnici samo zelo dvomljiv nadomestek za kruh. Zjutraj pijo 'žganje, ki jim nadomešča zajtrk in omamna toplota, ki se razlije po telesu po zaužitem žganju, jih preslepi, da pozabijo na glad. Zato ima pač tudi globlji pomen, da v krajih, !kjer kuhajo mnogo žganja, ža nje tudi najbolj jetika. Pred pol stoletjem so pri nas na deželi sušili mnogo sadja v tako zvanih frjačah. Teh sušilnic je še nekaj najti po hribih, a večina jih je že opuščenih in razpadlih. Zanimivo bi bilo vzporediti opuščanje sušenja sadja z rastočo žganjekuho in primerjati, kako so se množili od desetletja do desetletja poboji. Lahko bi zasledili zelo jasne sledove propadanja med našim narodom, čeprav nočemo trditi, da je edini vzrok telesnega in duševnega propadanja ljudstva pri nas krivo Samo žganje. Hočemo samo naglasiti, kako značilno je, da so še pred desetletji na kmetih sušili mnogo sadja in vživali manj žganja ter" da je bilo tedaj manj pobojev in ljudje so bili bolj zdravi. Zdi se, da se je začelo propadanje v večjem obsegu po vojni. Prejšnje čase so na kmetih uživali mnogo suhega sadja. Reči je treba, da suho sadje, zlasti če je pravilno posušeno, mnogo lažje in bolje nadomešča kruh kakor žganje, saj ima veliko hranilno vrednost. Kjer sedaj že suše sadje, ga suše največ v krušnih pečeh. Domačega suhega sadja, kakršno bi smelo priti na trg in v trgovine, sploh ni naprodaj. Revnejši meščani sploh ne poznajo suhega sadja kot živila, saj je pri nas prava de-likatesa: prodajajo ga v delikatesnih trgovinah, seveda po visokih cenah, ker je — kalifornijsko. Kalifornijsko suho sadje slovi ipo vsem svetu, vendar pa to še ni razlog, da bi ga morali uvažati. Pravilno, naše domače sušeno sadje, v naših sušilnicah, la- hko tudi doseže odlike dragega uvoženega sadja. Veseli nas, da so se tudi naši sadjarji končno zganili; lani in letos je bilo pri nas se-zidanih v sadjarskih okoliših 70 večjih sušilnic, ki služijo ne le sušenju sadja, temveč tudi sočivja, gob in celo koruze. Prevladuje sistem dr. Stojkoviča, posnetek kalifornijskih sušilnic. Dosedanji uspehi so lepi, čeprav se bodo kmetje šele sčasom navadili pravilnega sušenja. Da se sadje dobro posuši, ga je tudi treba pravilno pripraviti za sušenje, olupiti in narezati v krhle. Razen Stojkovičevih sušilnic je zbudil veliko pozornost tudi domači Wetz-Podgor-škov sistem sušilnic. W.-Podgorškova sušilnica suši izredno hitro in dobro. Sadjarji so z (novimi sušilnicami zelo zadovoljni. Večja sušilnica, ki lahko prevzame od 200 do 400 kg sadja hkratu, ni niti draga v primeri z velikimi koristmi, ki jih nudi vsemu okolišu stavbni stroški znašajo 7000 do 9000 din. Kakor rečeno, sušilnice lahko služijo tudi za konzerviranje sočivja in gob, kar je posebno pomembno in se bodo odslej lahko tudi na deželi pozimi hranili z zelenjavo in sočivjem. Sušilnice pa ne bodo koristile samo kmetom, saj sadjarji ne bodo sušili sadja le za domačo porabo; prodajali ga bodo in suho sadje bo postalo na trgu izredno pomembno blago. Naj opozorimo samo na to, da je v inozemstvu veliko povpraševanje po dobrem suhem sadju. Toda za izvoz pride predvsem v poštev večja količina suhega sadja, po vagonih, zato zdaj naši sadjarji še ne morejo nuditi blaga izvoznikom. Cim bo dovolj s -hega sadja, bo treba še organizirati prodajo. Koristi posušenega sadja so posredne in neposredne; ne gre samo za neposredne gospodarske koristi. Ni samo domislica, da sušenje sadja omejuje žganjekuho, temveč je tudi dokazano. To se je pokazalo, čim so začele obratovati prve sušilnice. Ze zaradi tega bi bila potrebna propaganda za sušenje sadja in bilo bi treba podpirati zidanje velikih skupnih sušilnic. Z zidanjem sušilnic in skladišč za sadje raste tudi čedalje večje zanimanje za sadjarstvo med kmeti. Sadjarstvo je razmeroma mlada kmetijska panoga in kmetje so se šele zadnja jeta" začeli zavedati njegovega velikega pomena. Dobri sadjarji se zdaj tudi že zavedajo, da se jim pri pridelovanju sadja ni treba bati nadprodukcije. O nadprodukciji v sadjarstvu lahko govorijo le ljudje, ki imajo pri tem skrite namene, ali pa nevedneži. Možnosti porabe sadja je nešteto in kakor kaže začetek velikopoteznega sušenja, vseh doslej še nismo niti poznali. Sadje, ki je med živili menda najbolj zdravo, bi moralo postati naš vsakdanji kruh. Kakor v lendavskem in ljutomerskem sre-zu ter na Dravskem polju se je tudi v so-boškem srezu pojavila bolezen malarija (tre-šlika). Malarijo prenašajo samice komarjev ki jih je tudi v tamkajšnjih krajih zelo veliko. Zato je dolžnost vsega prebivalstva, da ta mrčes z vsemi silami uničuje. Velika nevarnost obstoja, da se drugo leto malarija še bolj razširi in tako zadene naše prebivalstvo težka bolezen, ki zelo oslabi človeško telo. Zato se mora vsakclo zavedati, da je v borbi proti malariji najbolj uspešno sredstvo uničevanje komarjev, ki se zelo hitro množijo posebno v močvirnatih krajih, kjer je dosti stoječih mlak in nereguliranih tekočih vod. Dokazano je, da se iz ene same samice izleže v šestih rodovih v enem samem poletju do 64 milijonov komarjev Smo pred zimsko dobo, ko je prilika za uničevanje komarjev najbolj ugodna. Pokončati je treba samice, ki iščejo zavetja za prezimovanje po špranjah in razpokah v stenah stanovanj, v kleteh, hlevih, betonskih gnojniških jamah, skednjih in drugih prostorih. Pokončati jih moramo, predno se za-ležejo v topla skrivališča. One samice, ki ostanejo preko zime žive, polagajo na spomlad v najbližnji okolici v mlake in stoječe vode svoja jajčeca. Najbolj preprost in vendar uspešen način je pobijanje komarjev po stenah s cunjami ali muhalniki, kakor se pobijajo tudi muhe. Za temeljito uničevanje pa se uporabljajo kemična sredstva, ki sežejo tudi v vprašanje, kamor se s cunjami ne more, n. primer 2 do 3 odstotna raztopina aphidona, raztopina maznega mila s tobačnim izvlečkom. Komarje uničujemo z brizganjem teh raztopin. 27 MIRKO BRODNIK: LJUBEZEN NE UMRE »Ne,« je odvrnil starec, »kaj takega ne. Ni-pem mogel verjeti, ko sem slišal. Čudna so pota božje previdnosti...« »Da, čudna. In ne da se pomagati in jih prekrižati...« je dodala botra. »Kaj boste zdaj, Andrej?« »Še sam ne vem. Vojaščine še nisem opravil in potem ...« »Ali boste obnovili grunt in postavili novo hišo? Saj vam je botra povedala, kaj je nameravala.« »Da, povedala mi je. Toda nisem še vsega premislil. Preveč žalostnih spominov imam na dom. Zato se mi je domačija že skoraj zasovražila ...« »Da, bolje je, da pustite vse. In vsaj v dolgove ne boste zabredli. Vse je tako zadolženo, da skoraj ni vredno kupovati. Ne maram ves odvračati od doma, to odkrito vam rečem to. Razumeti me morate. Če bi bil jaz namestu kvas, bi prav tako storil.« , »Ubogal vas bom, gospod župnik.« Župnik se je že pripravil za odhod, i »Ali pojdemo?« »Da, bolje je, da bo vse čim prej končano. Še nekaj, gospod župnik. Ker se takoj po pogrebu vrnem na svoj novi dom, bi najrajši takoj poravnal račun za pogreb...« »Pustite to,« je odvrnil župnik in mu položil roko na ramo. »Udarec, ki vas je zadel, je že tako dovolj hud. Nič vam ne bom računal.« »Ne, gospod župnik ...« »Pač, pustite to. Ni vredno besed. Nihče Jie sme misliti, da smo duhovniki za to, da bomo iz človeških nesreč kovali denar...« »Potem pa hvala, gospod župnik,« je tiho rekel Andrej in solza se mu je utrnila. Na pokopališču se je bila med tem nabrala velika množica ljudi. Ze ves dan so hodili v mrtvašnico gledat malo krsto, ki ni bila večja kakor otroška. Tako malo je ostalo za starim Podbregarjem. Ko je Andrej zagledal to krsto, ga je streslo. Pokleknil je, pomolil in orosil vejico z blagoslovljeno vodo. Potem so krsto odnesli v cerkev. Ljudje so pričakovali, da bodo videli med pogrebci tudi Kačarjevo Marijo. Razočarani so bili, ko se ni hotela od nikoder pokazati. »Glejte, tako malo se meni za očeta svojega moža. In Podbregarica sama tudi... Saj so pravili, da ga ni prav nič marala. Sicer pa ni nič čudnega, posebno zaradi vedenja v zadnjem času. Jaz bi mu bila ušla,« je rekla neka ženska. In tako dalje. Vaški jeziki so imeli spet hvaležno hrano. Ko bi bili vedeli, da Marija in Podbregarica o pogrebu sploh ničesar ne vesta... Župnik je hitro bral svoje molitve, toda Andreju se je zdelo, da traja vse že celo večnost. Da bi se le čim prej končalo! In res se je kmalu. Niti pol ,ure ni minilo, ko je začul besede: »Sprejmi zemlja, kar je tvojega...« ' Zamolklo so začele padati grude na malo krsto... Kakor otopel je stal med pogrebci. Bled je bil kakor zid. Botra se je v črnini stiskala k njemu in ga preplašeno gledala. In kmalu je nad jamo zrasel griček sveže, vlažne prsti, ki so ga zakrile rože. Resen, brez besed se je Andrej vrnil z botro domov. Med potjo sta dosti govorila o tem, kaj bi zdaj naredila. »Ko boš opravil svojo vojaščino, ostani kar v hiši. Saj veš, da si mi drag. Tudi Marije ne bi mogla pogrešati in malega. Obeh sem se tako navadila, da ine bi strpela, če bi bila hiša iznenada spet prazna.« »Hudo je to, botra,« je odvrnil Andrej. »Zaradi Marijine matere ne morem tega storiti. Ne smete biti hudi name, toda res ne gre.« »Razumem te. Kaj pa če bi se tudi ona preselila k meni? Mislila sem že na to. V Za-bukovju je toliko žalostnih spominov za vas vse, pri meni pa tega ni. Pa bi se dalo vse tako lepo napraviti. Kačarica naj proda hišo. Jaz bom dala nekaj denarja, pa bomo dvignili naš nov dom, da bo najlepši daleč naokoli. Ali ne bi bilo to res lepo?« »Morda imate prav botra, toda tega ne moreva takoj odločiti. Govoriti morava še s Kačarico in tudi z Marijo. Morda pa mater ali hčer le vleče nazaj, kjer sta doma. Izkušnja, ki sem jo doživel jaz, je bila tako huda, da mi je vzela vse veselje do domače j vasi. Vprašanje je. pa, ali je pri Mariii in njeni materi tudi tako.« »Misliš, da ni?« »Kaj vem. Nekateri ljudje zelo vise na svojem domu in se ne morejo odtrgati od njega. Pri meni je to drugače. Pred letom dni bi bilo morda tudi meni težko, toda Uspešno je tudi žveplanje prostorov, s Čimer se komarji omamijo ter nato pokončajo. Tudi kajenje z borovimi vejicami je v zaprtih prostorih uspešno. Še važnejše je uničevanje komarjevih 11-fcink v vodi. Uspešno sredstvo je petrolizacija stoječih vod in mlak, ki se morajo osušiti. Posebne vrste rib (gambuzi) se dajejo v vode, da uničujejo zarod komarjev. Čez zimo naj vsakdo skrbi, da se ne bo nikjer nabrala stoječa voda. V luže in mlake, v raznih odvrženih posodah, loncih in črepinjah se lahko nabere voda, v katero potem spomladi ležejo samice komarjev svoja jajčeca. Zato je treba take posode in čre-pinje odstraniti, stoječe vode pa osuševati Politični pregled Narodno predstavništvo si je pretekli teden izvolilo do malega staro predsedstvo v skupščini in senatu, nato pa so bile seje odgodene, da pripravijo posamezni odbori potrebno gradivo za novo zasedanje. Združena opozicija se prav pridno giblje in prireja velike shode to in onkraj Drine. Veliko pozornost je vzbudil govor ministrskega predsednika dr Sto-jadinoviča na zborovanju omladine Jugoslo-venske radikalne zajednice. Predsednik vlade je zavzel tako kot šef stranke kakor tudi vlade stališče do nedavno objavljenih zahtev združene opozicije. Odločno je nastopil proti kakoršnim koli namenom spremembe sedanjega ustavnega stanja na način in s sredstvi, ki jih ustava ne dopušča. Naglasi! je, da je JRZ za eno in nedeljivo, nikoli deljivo Jugoslavijo, ter za narodno in državno edinstvo. V Belgiji je podala te dni Van Zeelandova vlada ostavko, do katere je prišlo zaradi sumičenj, da je predsednik vlade Van Zeeland neposredno ali vsaj posredno v zvezi z velikimi poneverbami v belgijski narodni banki Izkazalo se je, da ne more biti govora o Van Zeelandovi krivdi v tej zadevi, vendar pa so zgrabili njegovi nasprotniki to priliko, da bi se oni dokopali na vlado. Malo pa je verjetno, da bi hila 5,e sedai močo*a set^vn vlade izven dosedanjega sporazuma treh strank. Med Avstrijo in Poljsko se snujejo bližnji stiki zaradi podobnosti političnih in kulturnih prizadevanj obeh republik. Pravkar je obiskal Varšavo avstrijski, državni tajnik za zunanje zadeve dr Schmidt, da podpiše kulturni sporazum med obema državama. Odbor za nevmešavanje v Londonu je na zadnjih sejah vendarle prišel tako daleč, da bo morda uspelo doseči umik prostovoljcev pri obeh vojskujočih se strankah v Španiji. Zdi se pa, da so ti sklepi že prepozni, ker se je posrečilo Francovim četam zlomiti odpor vladnih čet na asturskem bojišču. Francove čete so vjele nad 140.000 mož, kakih 30.000 jih je pa uteklo v Francijo, kjer so jih razorožili. Sedaj koraka armada 100.000 mož s tega bojišča pred Madrid, ki se bo težko upiral premočnemu sovražniku. Neko nacionalistično letalo je zažgalo neko francosko ladjo, kar je sicer povzročilo mnogo hruoa in groženj z nasto-opm Francije proti Francu, toda do kakšnih resnih zapletljajev menda ne bo prišlo. Sestanek devetih velesil v Bruslju so odgodili delno zaradi vladne krize v Belgiji, še več pa zaradi odklonitve-nega stališča Amerike in Anglije. Medtem pa besni dalje klanje na Dalinem Vzhodu Kljub naravnost levjemu odporu Kitajcev se je posrečilo japonskim četam predreti pri Šanghaju prvo obrambno črto Kitajcev, ki so se umaknili na drugo, še bolj utrjeno črto. Na ostalih bniiščih se vršijo boji z menjajočo se srečo. Japoncem se je v pokrajini Honanu posrečili rešiti armado 50.000 mož. ki je bila obkoljena od Kitajcev. Zadnje dni se v Mandžuriii vedno bolj širijo upori in se ustaši izrekajo za Kitajsko, kar dela seveda Japoncem, velike skrbi Gospodorstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so dosegli za kg žive teže debeli voli 5 50 do 6 din, poldebeli voli 4.75 do 5 50, plemenski voli 4.40 do 4.75. biki za klanje 3.50 Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV n PROTI ZOBNEMU KAMNU do 5, klavne krave debele 4 do 5.50 din, plemenske krave 3.25 do 4, krave za kloba-sarje 2.50 do 3.50, molzne krave 3.25 do 4, breje krave 3.10 do 3.60, mlada živina 4 do 5.50, teleta 7 do 8 din. V Kranju so bile cen« za kg žive teže: Voli I. vrste 6.50, II. vrst« 5.75, III. vrste 5.25 telice I. vrste 6.50, IL vrste 5.75, III. vrste 4 75, teleta I.' vrste 8, IL vrste 7.50; prašiči špeharji 9, pršutarji 8 din. V Ptuju so se prodajali za kg žive teže: voH 5 do 5.75, biki 4.50 do 5, junci 4 do 4.50, krave 3.50 do 5.50, telice 4 do 5.25, teleta 6 din. Konji komad od 1100 do 2200 din, prašiči komad 60 do 120 din, pršutarji kg žive teže 6 do 6.75, plemenske svinje kg 5.80 do 6.25, debele svinje 7 do 7.50. SVINJE. Na zadnjem mariborskem svinjskem sejmu so se prodajale za kg žive teža svinje stare od 5 do 6 tednov 70 do 100, 7 do 9 tednov 85 do 105, 3 do 4 mesece 130 do 170, 5 do 7 mesecev 220 do 340, 8 do 10 mesecev 350 do 440, 1 leto 620 do 780 Din za komad. Pitane svinje so se prodajale kg žive teže 7.50, 1 kg mrtve teže 9 do 11 Din. zdaj, ko sem že tako dolgo stran in sem med tem videl toliko sveta, sem od te bolezni ozdravljen. Zdaj si želim le še tega, da bi bila vojaščina hitro za mano in da bi potem našel miren kotiček, kjer bi odkril še košček sreče.« Botra mu ni odgovorila. Dobro ga je razumela. Pri sebi pa je sklenila, da bo storila vse. da se bo njen načrt uresničil. Ze drugi dan se je lotila svoje naloge Vprašala je Marijo, kako ona misli. »Meni je vseeno,« je odvrnila mlada žena, ki je zibala otroka. »Kakor bo Andrej hotel, tako naj se zgodi.« »Ali ti je mnogo do Zabukovja?« jo je vprašala botra. »Če hočem biti odkrita — ne. Vaš načrt mi je dosti bolj všeč. Tako bomo vsaj skupaj vsi, ki spadamo skupaj. Kako pa bi bilo. ce bi ostal vsak na svojem? Na tri konce bi bili razdeljeni in letati bi morali drug do drugega. Moja mati na svojem, Podbregari-ca na svojem, vi na svojem, midva pa nikjer.« »Z Andrejem sem govorila,« je povedala botra. »Rekel ml je, naj se zgodi tako kakor bosta hoteli ti in tvoja mati. Ni mi naravnost povedal, kaj misli, toda iz njegovih besed sem čutila, da bi bila tudi njemu takšna rešitev, kakor sem si jo bila jaz zamislila, najljubša.« »Potem je pa prav. Ali ste z mojo materjo Se govorili?« »Se ne. Saj sva se z Andrejem šele včeraj menila.« »Šele včeraj?« 1 '17 »Da, ko sva se vračala od...« V poslednjem trenutku se je botra zave- . dela, da Marija še ničesar ne ve o pogrebu j starega Podbregar j a. Toda Marija je morala nekaj zaslutiti. »Botra, povejte mi po resnici, kaj sta včeraj počela z Andrejem v Zabukovju? Ali je bila dražba?« »Ne.« Ali mi nočete povedati resnice? Saj je šlo za Andreja, ali ne? Kaj mar nisem Andrejeva žena, da prikrivate nekaj pred mano?« »Si, Marija. Toda ...« »Kaj je, botra. Takoj sem vedela, da mi nista povedala resnice, ko sta šla v Zabu-kovje. Kaj je bilo tam?« »Ne smem ti povedati, Marija.« »Zakaj ne?« »Andrej me je prosil.« »Andrej?« »Da. Zaradi njega molčim.« »Botra, rotim vas, nikari me ne puščajte v negotovosti...« »Ali znaš molčati?« »Znam.« »Obljubiti mi moraš, da nihče ne bo zvedel tega, kar ti bom zdajle povedala. Zlasti Andrej in njegova mati ne, dokler ne bo Andrej sam izpregovoril.« »Obljubljam vam, botra.« In potem je botra razkrila Mariji, da je bil včeraj pogreb ostankov rajnega Podbregar-ja, ki so jih še našli na pogorišču. Še enkrat jo je prosila, naj o tem molči. Zlasti stara Podbregarica ne sme tega zvedeti, dokler se njeno zdravje vsaj malo ne popravi Prehudo bi jo zadela še ta novica in udarca najbrž ne bi mimo prenesla, ko je morala že zadnje čase toliko trpeti, da je vsa uničena. Naj sirota misli, da je njen mož zgorel in da ni ničesar ostalo za njim ... »Molčala bom, botra, kakor grob. Razup-mem vaju, zakaj sta to pred Andrejevo map terjo prikrila. Toda zakaj sta molčala pred mano?« Mislila sva, da bo mati slutila, da imava druge namene, kakor pa sva rekla. In če bi ti vedela resnico, bi te morda Podbregarica pregovorila, da bi ji povedala resnico. Ko pa nisi ničesar vedela, se nisi mogla izdati, tudi če bi se bila hotela. Saj nama ne zameriš. Marija? Dober namen sva imela in tudi tem sva hotela prihraniti novo žalost.« Marija je molče stisnila botri roko. »Prav je bilo tako, botra. Hvaležna sem vam in Andreju, še danes bom govorila s svojo materjo, saj mi je sporočila, da prida, upam, da se ne bo upirala, čeprav ji bo gotovo hudo, ker se bo morala ločiti od hišev kjer je prebila toliko lepih dni. Pa se bo ž« potolažila...« In res je Marija opravila svojo nalogo š« isti dan. Kačarica se je izprva branila, ob misli, koliko svojega dela in moči je pustila v posestvu, ki naj bi ga zdaj prepustila drugim. Saj je bil njen dom, vse, za kar je živela. Tudi zaradi hlapca Mihe, ki je že tako dolgo živel pri hiši in ga zdaj na stara leta ni marala poditi stran, se je branila. Edina grenka misel, ki je bila z domom v zvezi, je bila smrt njenega moža, toda to se je zdaj umikalo že v pozabljenje. Toda Marija jo je potolažila. Obljubila je, da bo govorila z Andrejem in njegovo botro, da bo tudi Miha lahko prišel na novi dom.' Saj res nima ve8 Sejmi i. novembra: Kranj, Murska Sobota; I. novembra: Cerknica, Vitanje, Mirna; I. novembra: Pižece, Zagorje ob Savi, Dravograd; Z. novembra: Konjice, Sv. Lenart pri Laškem; t. novembra: Beltinci, Središče; B. novembra: Brežice, Zabukovje, Vel. Lašče, Rečica ob Savinji, Vrhnika, Mengeš, St. Vid pri Stični, Sv. Križ pri Ljutomeru, Sv. Lenart v Slov. goricah, Jesenice na Gorenjskem, Nova Cerkev; J, novembra: Kropa (samo za blago). Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (s pri£teto premijo): l nizozemski goldinar za 24 do 24.10 Din; 1 nemško marko za 17.40 do 17.53 Din; l angleški funt za 214 do 216.50 Din; 1 ameriški dolar za 43 do 43.04 Din; 100 francoskih frankov za 1£5 do 147 Din; 100 češkoslovaških kron za 151 do 152.50 t)in; 100 italijanskih lir za 227 do 230 Din; Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 415 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu v Ljubljani po 8.74, nemški klirinški čeki pa po 13.90 Din. Drobne vesti *= Slaba trgatev v Halozah. Vinogradniki tožijo, da tako slabe trgatve, kakršna je bila letos v Halozah in v Slovenskih goricah, že dolgo niso imeli. Lahko si je zamisliti, kako hudo so zlasti prizadeti Haložani, ki se večji del preživljajo samo od izkupička za vino. Grozdje, ki so ga že pred tedni obrali, je imelo 12 do 14 stopinj sladkorja. Vinogradniki Bo morali mošt sladiti. Pri poznejši trgatvi se Je pokazalo 18 do 21 stopinj. Cene moštu so povprečno po 2 din, jabolčnik pa je po dinarju liter. Staro vino je po 4 do 5 din, le sortirano je po 6 do 8 din. Slednjega pa je malo, a povpraševanje je znatno. Ker je letošnji pridelek padel na polovico pričakovanega, pričakujejo, da bodo cene z novim letom zrasle. = Zganja bo letos bolj malo, ker so povsod ■live slabo obrodile. Tudi v Bosni. Večinoma so šle že sveže slive preko meje v tujino. Vzporedno so se dvignile tudi cene žganju. Povprečno se je podražilo za 25 par pri stopinji alkohola. Ponekod so začeli žgati žganje kar iz vina, ki je letos bolj slabe kakovosti. dosti moči, toda pri delu je priden in marsikje še zaleže za dva. Naposled se je tudi Kačarica vdala in z iatostnim srcem pristala na njen načrt. Botra je zmagala. Vesela je takoj sporočila Andreju svojo zmago. Tako je bilo torej vse dogovorjeno. Zmenili so se, da bo zaenkrat Kačarica še ostala doma, dokler se Andrej ne vrne od vojakov. Potem pa se bo začelo. Hišo bodo povečali in dvignili za eno nadstropje, Kačarjev dom pa bodo prodali. Kupca zanj ne bo težavno dobiti. Drugi dan se je moral Andrej spet vrniti v Srbijo. Njegov dopust je že potekel in ni ga mogel podaljšati. To pot slovo od njega ni bilo tako hudo. Saj ne bo več tako dolgo ostal tam doli. Nekaj mesecev bo hitro minilo v pričakovanju, potem pa pride čas, ko bo lahko za zmerom ostal doma. Za zmerom! Huje pa je bilo Andreju. Zlasti zaradi Otroka, ki se ga je bil že tako navadil, da se mu je zdelo, da brez njega ne bo mogel biti. Kako ga je pritiskal k sebi, ko se je poslavljal od njega in kako se je otrok privi-al k njemu, kakor bi bil čutil očetovsko bo-ečino. Ko je sedel Andrej v vlaku in se vozil po Širnih ravninah Slavonije, se mu je zdelo, da je sam, neskončno sam. In če ne bi vedel, da ta pot ne bo več za dolgo, da se bo lahko kmalu vrnil, bi bil obupal. Vendar je pa to žganje za okroglo 10 odstotkov cenejše kakor slivovka. ~ Cikorijine korenine so letos izredno veliko pridelali kmetje v okolici Bjelovarja, Križevcev, Cozme, Kutine in Pakraca. V primeri z drugimi pridelki lahko štejemo pridelek te korenine med najboljši. Tudi za pridelovalce pomeni ta pridelek svoje. Tovarne pokupijo takoj vse količine korenin in jih takoj plačajo. " 100 dinarski bankovci ostanejo v prometu. Narodna banka je zvedela z več strani, da nekateri odklanjajo bankovce po 100 din z napisom »Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« in z datumom 30. novembra 1920, češ, da je ta bankovec zastarel. Narodna banka obvešča občinstvo, da tega bankovca ne bo vzela iz prometa in da imajo ti s to taki, prav tako kakor stotaki % napisom »Narodna banka kraljevine Jugoslavije« in z datumom 1. decembra 1929 še zmerom popolno zakonito plačilno vrednost. Obenem obvešča Narodna banka javnost, da je v prometu razen navedenih bankovcev po 100 din tudi še predvojni bankovec Privilegirane narodne banke kraljevine Srbije po 100 din z datumom od 5. januarja 1905 in da je samo ta stotak sklenjeno vzeti iz prometa, skrajni rok za njegovo zamenjavo pri Narodni banki je pa 22. julij 1938. = Novi 100 dinarski bankovci. Narodna banka bo dala 1. novembra v promet pove stodinarske bankovce, ki se razlikujejo od dosedanjih samo po vodnem tisku. Pri dosedanjih v letu 1931. izdanih, se vidi v vodnem tisku slika kneza Miloša, dočim bo sedaj v vodnem tisku slika blagopokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja. = Omejitev hrneljskih nasadov v Češkoslovaški. Kmetijskemu ministrstvu je bil predložen načrt zaradi omejitve hmeljskih nasadov, o katerem bodo v kratkem razpravljali na posebni konferenci. Načrt uredbe predvideva posebne ozire nasproti onim hmeljarjem, ki so že od leta 1932 zmanjšali nasade, kakor tudi nasproti manjšim in srednjim hmeljarjem. Upošteva tudi razmerje med površino hmeljskih nasadov posameznega hmeljarja in njegovo celotno orno površino, nadalje premoženjske razmere in zakupne pogodbe. V načrtu je končno predvidena neka odškodnina hmeljarjem za opuščene nasade. Najnižje odkupne cene oljnatih plodov. Minister trgovine in industrije je odredil naslednje najnižje cene za oljnate plodove: ZA NOV DOM Andrej se je ob pravem času vrnil k svoji četi. Njegov poveljnik, ki je bil z njim tako dober in mu je že večkrat pomagal, je moral iz listov zvedeti, kakšna usoda je doletela starega Podbregarja, Andrejevega očeta. Vsaj namignil je na to v pogovoru z njim. Zaradi tega je tudi Andreju prizanašal s težjimi deli in mu dajal prostega časa, kolikor je bilo mogoče. Andrej je ta prosti čas izrabil. Lotil se je spet knjig, ki jih je bil prej za nekaj časa pustil, ko je imel dovolj drugih skrbi. Zdaj je imel sicer že dom in mu ni bilo več treba gledati s skrbjo v negotovo bodočnost, vendar pa se je še zmerom učil. Saj čas, ki ga človek za učenje porabi, ni vržen stran. Zlasti če bi ga človek sicer porabil za bog ve kakšne neumnosti. Hitro so tekli meseci, čeprav se je zdelo Andreju, da se pomikajo dalje počasi kakor polž. Kmalu je prišel čas, ko je lahko že štel dneve, ki ga še ločijo od konca vojaščine. Domov je pridno pisal. Zvedel je, da ima Kačarica že kupca za svoj in Marijin dom. Neki Američan je. Dolga leta je bil onkraj morja, zdaj pa se je vrnil domov in bi rad prebil na lastni zemlji starost. Znesek, ki ga ponujal, je velik, večji kakor pa se je Andrej upal misliti v najdrznejših sanjah. Zvedel je tudi, da je bila pred kratkim dražba ostankov njegovega starega doma. Ker hiše ni bilo več, je šlo posestvo seveda za majhno ceno. Ljudi je odbijala od kupčije tudi misel na strašni konec, ki ga je bil doživel zadnji lastnik posestva. Vendar pa repica 250, zeljna repica 260, seme od sončnic 160, beli mak 300, sezam 350, bučne koščice 220 in laneno seme 300 din za 100 kg. DOPISI NOVO MESTO. (Lukežev letni sejem.) Pripeljanih je bilo 2180 glav prašičev, 732 glav govedi in 29 konj. Kupčija za krave ia vole (vprežno živino) je bila sicer zelo živahna, v ceni pa nespremenjena. Najvefl kupčij je bilo sklenjenih obče na čez, le malo rej enih volov na živo težo. Cena je bila povprečno od 3 din dalje, največ 5.75 diet Pri prašičih je cena nazadovala, ker primanjkuje krme, predvsem močnih krmil (koruze). Cena pri mladičih od 50 do 120 din za 8 tednov starosti za komad. Pršutniki od 5 do 6 din, rejeni špeharji največ-7 din za kg žive teže. METLIKA. (Sadjarska razstava.) Sadjarska podružnica v Metliki je priredila prejšnjo nedeljo v prostorih ljudske šole lepo sadjarsko razstavo. Poudarjamo, da to ni bila samo sadna razstava, temveč razstava vsega, kar je v zvezi s sdjarstvom. Stene dvorane so bile okrašene s slikami sadnih vrst ter raznimi lepo izdelanimi lepaki. Na veliki mizi sredi dvorane je bila razstavljena literatura o sadjarstvu, modeli raznih vrst cepljenja, umetna gnojila, vse moderno sadjarsko orodje med drugim tudi 2 škropilnici tukajšnje podružnice. Ker je letos v našem okolišu sadje le slabo obrodilo, ni bilo razstavljenega toliko sadja, kakor bi prireditelji želeli, vendar je razstava pokazala, da Bela Krajina v tem pogledu lepo napreduje ter prideluje lepe sorte sadja, posebno jabolk. Na dolgih mizah okrog dvorane je bilo razstavljenega mnogo sadja, največ seveda jabolk iz vsega okoliša, vmes seveda tudi hruške, grozdje, suhe slive in orehi. Tudi plemenit kostanj, pravi maroni je dokazoval, da ni bil zaman trud. ki so ga v tem pogledu doprinesli pospeševatelji naprednega sadjarstva. Razstavo je posetilo mnogo obiskovalcev, ki so se zelo pohvalno Izražali o njej. Za ureditev so se posebno trudili p Ambrož in Stare od sreskega načel-stva v Čmomliu. nadalie člani tnV podružnice gg. Trfek. Šuklje, Bračika in Papič. Vso pohvalo zasluži tudi metliško učiteljstvo, ki je v nemali meri pripomoglo, da je dosegla r-37t:tf>vq let> uspeh je bil izkupiček tolikšen, da so bili plačani vsi dolgovi in da je še nekaj ostalo. Tako se je torej doma razvijalo vse tako, kakor si je Andrej le mogel želeti. Tudi njegova mati se je že nekoliko potolažila. Zvedela je že o pogrebu svojega moža. Takrat so jo oblile solze, potem pa je stisnila ustnice. Drugi dan je šla na njegov grob. Pozno zvečer se je šele vrnila na novi dom, toda tako mirna, da sta se Marija in botra kar čudili. Tudi Ivanček je rasel v pravega korenjaka. Zdaj, ko je že malo hodil, je bilo treba neprestano paziti nanj Nikoli ga niso smeli popustiti izpred oči, tako živ je bil. Ko je Andrej to bral, mu je postalo toolo pri srcu. To je njegova bodoča sreča, sreča, ki jo j« tako dolgo klical in tako hrepenel po njej..» Vsak dan je hodil izpraševat, ali je zanj kaj pošte. Ce je prišla, je bil vesel, drugače pa se mu je zdel ves dan pust in prazen. In z vsakim dnevom, ko je šla njegova vojaščina h kraju, je bilo huje. Minila je zima. Mrzla je bila in dolga. Prišla je že nova pomlad, vsa mlada in lepa. Ozeleneli so že griči okoli vojašnice. Andrej je vedel. Ko bodo čisto ozeleneli, pojde odtod in nikoli več se ne bo vrnil. Nikoli več! Za novo hišo si je sam napravil načrte. Prostore bo razdelil tako, da bo lahko vsak na svojem. In premišljeval je, ali bi dokupil še kos gozda, na tisti strani, ki gre proti Zabukovju. Tam, kjer se je tolikokrat poslavljal od Marije. * ffialie.1 i novosti * Olajšava za naše sezonske delavce v Nemčiji. Zveza delavcev v Murski Soboti je bila obveščena, da je nemška vlada našim sezonskim delavcem v Nemčiji dovolila pošiljati odslej svoje prihranke domov v večjem iznosu. Doslej so smeli sezonski delavci pošiljati svojim družinam le po 10 mark na mesec. Ta znesek je bil sedaj povišan na 40 mark. Tudi za vse pretekle' mesece v tem letu, kolikor so jih prebili v Nemčiji, bodo smeli poslati svojim družinam Se po 30 mark. Sezonskih delavcev je v Nemčiji okrog 3.500 in bo smel vsak izmed njih naknadno poslati svojcem po 1000 do 3.500 din. * Obljuba kmetijskega ministra. Na živino-zdravniškem kongresu v Novem Sadu je govoril tudi kmetijski minister Stankovič. Med drugim je izjavil, da bo v novem državnem Eroračunu poskrbel za potrebne kredite, da odo lahko v prihodnjem proračunskem letu zasedena vsa živinozdravniška mesta v državi. Povečal bo tudi postavke za tvarne izdatke, s čimer bo omogočeno, da bodo državni živinozdravniki šli lahko mnogo več med ljudstvo, kakor so mogli doslej. * Kontrolna služba na vseh cestah v Sloveniji. Uprava policije v Ljubljani opozarja odslej vso javnost, da ie uvedla cestno kontrolno službo po vseh cestah dravske banovine iz razloga, da se že enkrat upostavi red na naših cestah sploh in pa da se taso vsaj delno preprečijo vedno bolj in bolj množeče se prometne nesreče. Cestne kontrolne patrulje že poslujejo na motornih kolesih ter imajo nalog, da vsak tudi najmanjši zapaženi prekršek cestnega reda prijavijo v strogo kaznovanje. Zato naj vsi vozniki z motornimi ali vprežnimi vozili kakor tudi kolesarji in pešci začno resno upoštevati in se točno pridrževati predpisov cestnega reda, predvsem naj pa vozijo tako, da bo promet na cestah neoviran in varen. * Novo postajališče. Preteklo nedeljo je bila ob prihodu prvega popoldanskega kamniškega potniškega vlaka izročena prometu nova železniška postaja v Grobi j ah. * Slovenec izumil leteče kolo. Iz Sarajeva poročajo, da je izumil rudar Ivan Zaje iz Slovenije leteče kolo. Kolo ima krila kakor letalo in tudi propeler, samo da ne žene propelerja motor, temveč kolo samo. Leteče ko- lo tehta 50 kg. Zaje pravi, da s svojim kolesom še ni letal, pač pa upa, da se mu bo to kmalu posrečilo. ' * Gozd grofa Attemsa je prodajal. Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal 25-letni delavec Maks Kapelari iz Makol, ki je ponudil Ivanu Sautnerju v Slov. Bistrici v prodajo 7 oralov svojega gozda. Ko si je Sautner hotel gozd ogledati, ga je Kapelari peljal v gozd grofa Attemsa ter mu ga pokazal kot svojega. Skoro bi bilo že prišlo do kupčije, ko pa je zahteval Kapelari 5000 din kot aro, je Sautner le nekoliko podrobneje razgledal gozd ter je našel na nekaterih posekanih drevesih Attemsov žig. 3 kupčijo ni bilo nič, pač pa je bil prodajalec tujega gozda ovaden ter je dobil sedaj pred sodiščem 20 dni zapora. * Žrtev podivjanosti. Delavec Blaž Zupančič iz Koprivnice je postal žrtev grdega div-jaštva nepoznanih zlikovcev. Zupančič se je vračal ponoči domov, pa je srečal tri nepoznane mlajše fante, ki so bili vinjeni. Začeli so ga zmerjati in ker sc za njihova izzivanja ni zmenil, so ga napadli., ga obdelali z noži in palicami tako, da so mu prebili lobanjo ter štrli prsni koš. Potem so ga tako poškodovanega zvezali in ga vrgli v klet posestnika Filipa Kolarja. Tu je nesrečneža naslednjega jutra našel lastnik kleti že nezavestnega. Naložili so ga na voz ter ga prepeljali v bolnišnico. * Mladeniči rekruti, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve, skrajšanega roka službe, čimprejšnjega vstopa v kader, ediožitve službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Pojasnila daje za malenkostno plačilo Per Franc, kapetan v pokoju, koncesionira-na pisarna, Ljubljana, Maistrova ulica št. 14. Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 dinarjev. * S sekiro mu je presekal stegno desne noge. V St. Janžu na Vinski gori se je vnel prepir med 52-letnim posestnikom Javortii-kom Blažem iin nekim drugim moškim. Prepir je dovedel do dejanskega spopada, v katerem je omenjeni moški udaril s sekiro Ja-vornika in mu presekal stegno desne noge. Javornika so prepeljali v celjsko bolnišnico. * Neprevidna otroška igra. 14 letni posestnikov sin iz Kicarja je nekje iztaknil flober-tovko, s katero je hotel zastrašiti svojega tovariša, 12 letnega posestnikovega sina Amu-ša Antona. Flobertovka pa se je nenadoma sprožila in krogla je zadela Arauša v prsi ter ga nevarno ranila. Bil je prepeljan v bolnico^ kjer je bil takoj operiran. * Iskra iz peči zanetila posteljo in hišo. Tffl pod Pohorjem blizu Wutejeve domačije Je imel v Radvanju malo hišico delavec Frane Gregorin. Ker sta mož in žena odšla po opravkih, so ostali otroci sami. Iz zakurjene pefil je nenadno preskočila iskra na posteljo tat je začela tleti, in kmalu je bila v ognju, a prestrašeni otroci so zbežali na prosto. Med tem je plamen zajel vso opravo in hišica Je bila takoj nato v ognju. Požar je uničil skromno domačijo, še predno so mogli sosedje na pomoč. Škoda znaša nad 10.000 din. * Poškodbe pri mlatilnici se zadnji čas vrstijo. 18 letni dninar Ivan Koše iz Polenšaka je bil zaposlen pri parnem mlatilnem stroju. Pri naglem delu je prišel z levico v stroj, ki mu jo je razmesaril. In drugi dan so za njim pripeljali v bolnišnico 28 letnega viničarja Antona švajgla iz Placerja. Tudi ta je zašel z levico predaleč v stroj in mu je zmečkalo prste. * Rokomavhi odnesli dva soda mošta. V vinsko klet trgovca Ivana Andrašiča iz Maribora, ki ima svoje posestvo v Smolinclh! v Slov. gor., so vdrli neznani rokomavhi ln odnesli dva soda vinskega mošta. Trgovec trpi radi tega din 2000 škode. Aretirali so dva delavca, ki sta bila za čas trgatve zaposlena pri Andrašiču. I 6 Artnur Conan Doy e. Maščevalci iz Indije Pozneje pa je obveljalo naziranje, da prehitra smrt onemogoči grešniku, da bi spoznal velikost svojega zločina. Zato se je odredilo, da se prepušča maščevanje najbližjim učencem umorjenih svetnikov. Ti učenci lahko po mili volji podaljšajo ali skrajšajo rok in kazen ali takoj izvrše ali pa ob kakšni bodoči obletnici zločina. Zakaj se mora kazen izvršiti ta dan, vam ni treba vedeti. Zadostuje, da ste morilec Gu-laba Šaha, trikrat blagoslovljenega, in da sem az najstarejši izmed njegovih treh učencev, nam je naročeno maščevanje. To je zakon, se prav tako ne da izpremeniti, kakor vam lae bo mogoče uiti. Prej ali slej pridemo k Vam in bomo terjali od vas življenje kot zadoščenje za življenje, ki ste ga uničili. Enaka usoda bo zadela bednega vojaka Ru-fusa Smitha. Čeprav je ta manj kriv kakor vi, vendar zasluži isto kazen, ker je svojo grešno roko položil na Budovega izvoljenca. Ce se vam bo rok podaljšal, se bo to zgodilo le zato, da boste imeli dovolj časa za kesa-nje in za spoznavanje vse teže vaše kazni. Da He boste nikdar pozabili, kakšna usoda vas taka, vas bo naš zvon — naš zvon strahov, ki je ena izmed naših mističnih skrivnosti — stalno opominjal in spominjal, kaj se je in kaj se bo zgodilo. Podnevi in ponoči ga boste poslušali. Mene ne boste več videli, prekleti, do dneva, ko pridemo po vas. V strahu in grozi boste živeli in neprestano pričakovali kazni, kar je hujše kakor smrt samal Z grozečim gibom roke se je neznanec obrnil in šel iz šotora v temo. V tistem trenutku, ko je tujec izginil, sem se zbudil iz otopelosti. Skočil sem s postelje, planil proti vhodu v šotor in začel gledati v temo. Stražni vojak, naslonjen na puško, je stal nedaleč proč od šotora. »Ti, pes,« sem- zaklical po hindostansko, »zakaj si dopustil, da me je tujec nadlegoval?« Mož je osupel strmel vame. »Ali je kdo motil sahiba?« je vprašal. »Prav tale trenutek!« sem vzkliknil. »Ti si ga moral vendar videti, ko je šel iz šotora!« »Sahib se moti!« je odgovoril vojak spoštljivo, a odločno. »Stal sem tu že celo uro, a nisem nikogar videl.« Vznemirjen sem razmišljal, ali ni vsa zgodba morda plod domišljije, razbolele se zaradi razburljivega boja. Tedaj pa me je presenetil'nov čudež. Nad mojo glavo je zdajci zazvenel oster glas, podoben žvenku, ki nastane, če trknež ob prazen vinski kozarec, samo močnejši je bil. Pogledal sem okoli sebe, a nisem ničesar opazil. Skrbno sem preiskal vso notranjost šotora, a nisem mogel odkril vzroka čudnega glasu. Ker sem bil preveč utrujen, sem naposled opustil reševanje uganke, se vrgel na posteljo in kmalu močno zaspal. Ko sem se drugo jutro zbudil, sem že hotel vso zgodbo pripisati domišljiji; toda komaj sem bil vstal, je spet zazvenel skrivnostni glas prav tako razločno in ostro kakor ponoči. Odkod je prišel ta glas in kaj ga je povzročilo, presega mojo pamet Ali so grožnje neznanca vendarle resne in je to svarilni zvon, o katerem je govoril? To vendar ni mogoča, A nastop tujca je bil nepopisno učinkovit. Opisal sem vso to zgodbo, kolikor sem mogd natančno, a bojim se, da vendarle nisem česa pozabil. Kako se bo to končalo? Chamberlai-nu in Elliotu nisem ničesar povedal. Pravita mi, da sem bled kakor strah. Zvečer. Govoril sem s topničarjem Rufn-som Smithom, ki je bil starca udaril s puškinim kopitom. Tudi ta je doživel podobno in enako slišal zvonec. Kaj pomeni vse to!. To je blaznol 10. oktobra (štiri dni pozneje). Bog nam bodi milosten!« Ta jedrnati stavek zaključuje dnevnik. Zdi se mi pa, da ta stavek bolj kakor ves ostali dnevnik govori o uničenih živcih in zlomljeni duševni sili. Dnevniku je bil priključen kratek pripisek, ki ga je general Heatherstone napisal očitno šele pred kratkim. »Od onega dneva do danes,« se je začel pripisek, »nisem mogel pobegniti tistemu gro»-nemu zvoncu. Cas mi ni prinesel olajšave^ ker se zvonca nisem mogel navaditi. Nasprotno, z leti sem zmerom bolj izgubljal odporno silo in moji živci so čedalje bolj pešali. Uničen sem na duši in telesu. Živim v nekakem večnem strahu in čakam na osovraženi zvon. Bojim se govoriti z ljudmi, da bi jim ne izdal svojega bednega stanja. Moje edino upanje je grob. Bog ve, da bi rad umrl, a ven- * Žrtev predrznega Šoferja. 62 letni posestnik Ivan Petek iz Cvetkovcev se je vračal s polja domov z vozom, polnim pridelkov. Bila Je že tema, ko mu je po cesti nenadno privozil nasproti neki avto. Potisnil je Petkov voz v cestni jarek, pri čemer si je Petek zlomil desno nogo. Pa se je šofer še razburil, planil nad Petka in ga je neusmiljeno pre-Jtnlatil po vsem životu. Nato je brezskrbni šofer oddirjal z avtom dalje in ga zasleduje orožništvo. Petek je kričal na ves glas na pomoč, da so prihiteli vaščani in ga zapeljali V bolnišnico. * Knjige Vodnikove družbe so najprimernejši in najcenejši književni dar, ker Vam za borih 20 dinarjev nudijo obilo duhovnega užitka in sodobne izobrazbe. Čitatelji »Domovine«, ne odlašajte s pristopom v krog Vodnikovcev. * Krave mu je prodal. Trgovec Plavšak iz Kostrivnice je prijavil orožnikom, da je pretekli teden izročil nekemu posestniku v Rad-vanju v rejo dve kravi v vrednosti 1500 dinarjev. Ko pa se je danes zglasil pri omenjenem posestniku, je zvedel, da krav ni več, ker jih je posestnik medtem že prodal. Ker mu pa denarja za prodane krave ni hotel izročiti, je zadevo prijavil oblastvom. * Avtomobilska nezgoda. Na Hajdini pri Ptuju se je na križišču državne in banovin-•ke ceste v bližini gostilne Graher pripetila oni dan huda avtomobilska nesreča. Iz Maribora proti Ptuju se je peljala v svojem avtomobilu gospa Laura Schiedbachova, ki Je avtomobil tudi sama šofirala, v nasprotni smeri pa je privozil osebni avtomobil last veleindustrijalca Westna iz Celja. Ker je tu velik ovinek, se je avtomobil g. Westna z vso silo zaletel v osebni avtomobil go^pe Schiedbachove, v katerem so bili razen nje le dr. Rudolf Gmeiner in njena kulnrica Zofija Krasser. Sunek je bil take močan, da Je avtomobil zaneslo v obcestni jarek, vse potnike pa je vrglo iz avtomobila, da so obležali težko poškodovani izvzemši dr. Gmeinerja, ki je odnesel le lažje poškodbe. Gospa Schiedbachova in kuharica Krasser-leva sta dobili nevarne poškodbe na giavi ln so jih takoj prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico v Maribor. Na obeh straneh je škode na avtomobilih nad <10 000 din. Kdo je zakrivil nesrečo, bo dognalo sodišče. * Sodba zaradi znanega velikopoteznega tihotapstva preprog. Finančno ministrstvo je potrdilo sodbo beograiske finančne Hirekciie dar sem vsakikrat, kadar se bliža peti oktober, napol blazen od strahu le zaradi tega, ker ne vem, kakšno strahotno usodo mi pripravljajo. Štirideset let je minilo, odkar sem bil umoril Gulaba Šaha, in štiridesetkrat je šla vsa groza smrti preko mene, ne da bi bil deležen odrešilke smrti. Ne vem, v kaki obliki me bo doletela usoda. Zatekel sem se v to samotno pokrajino in se obdal z ograjo, ker me nagon v mojih slabih trenutkih sili, naj kaj storim v obrambo samega sebe, vendar prav dobro vem, da je vse brez koristi. Indijski maščevalci morajo zdaj kmalu priti, ker sem ostarel in jih lahko narava prehiti, če se ne bodo podvizali. Sam sebi sem dolžen spoštovanje za to, ker se nisem usmrtil z modro kislino ali pa se vdal uživanju opija. Noben mož na svetu ne sme zapustiti svojega mesta, dokler ga ne pokličejo pristojna oblastva. Vendar pa sem se izpostavljal raznim nevarnostim. V siški in sipojski vojni sem storil vse, kar sem lahko napravil, da bi se srečal s smrtjo. Toda ni se me usmilila, med tem ko si je izbrala marsikaterega mladeniča za katerega je bilo življenie še polno cvetja. Deležen sem bil mnogih odlikovanj, ki so izgubila zame vsako mikavnost. Božja previdnost mi je dala zvesto, dobro ženo, ki sem ji bil pred poroko pripovedoval o svoji grozni usodi, a je v svoji plemenitosti pristala na to, da bo nosila z menoj mojo usodo Polovico bremena je vzela z mojih ram, dobra duša. Njeno življenje je od tega bremena uničeno. Moja otroka sta mi tudi bila v tolažbo. Mordaunt ve vse, odnosno skoro vse. Gabrieli smo prikrivali, čeprav nismo mogli preprečiti, da ne bi mogla videti, da nekaj ni v redu. Želel bi, da se to poročilo v zadevi Aleksandra Bodija in njegove družbe. Ivan Nečajev, dr. Aleksander Bodi ln njegova soproga Lidija morajo plačati vsak po 5,671.375 din kazni poleg rednih dajatev in sodnih stroškov. Pajo Gliick mora plačati 1,399.294 din, Danko Bathory 3,003.807 din in Nikola Miljutin 3000 Din, ker je oviral preiskavo. * Pod vozom. Na Rezani pri Gomilskem je padel pod težko naložen voz 45-letni posestnik Topovšek Vinko. Kolo je šlo čezenj in je dobil težje notranje poškodbe. * Strabovalci Slovenskih goric na varnem. Okoli Sv. Jurija v Slovenskih goricah in Par-tinja so v zadnjem času strahovali kmetsko prebivalstvo drzni vlomilci,- pred katerimi ni bilo nič varno. Sedaj pa se je posrečilo orožnikom, da so izsledili veččlansko tatinsko in vlomilsko tolpo, ki so jo tvorili izključno mladoletniki od 15 do 17 let. Pri zasliševanju se je ugotovilo, da so prodajali ukradeno blago, izkupiček pa zapravili. Priznali so vlome pri posestniku in gostilničarju Ivanu Cafu pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, pri mlinarju in posestniku Frideriku Kranerju v Jurjevskem dolu in Alojziju Knu-pležu v Partinju. Pod težo dokazov in obre-menjevalnih okoliščin so aretirani osumljenci navedene vlome priznali in bo poslednjo besedo izreklo tukajšnje sodišče. * S srno ga je zamenjal. V nekem gozdu pri Sušju v okolici Ribnice na Dolenjskem je prišlo do nesreče, ki je domala zahtevala življenje Jakoba Ambrožiča iz Sušja. Ambro-žič je v gozdu grabil listje, Peter iz Dolenjih Lazov pa je z lovsko puško iskal divjačine tam okrog. Ko je med drevjem zapazil Ambrožiča. ga je v pregoreči lovski vnemi zamenjal za srno in sprožil. Ambrožič je dobil strel v nogo, da so ga morali prepeljati v ljublian«ko bolnišnico. * Velik požar ie nastal nedavnega večera pri posestniku Kotniku v Starem trgu pri Slovenjgradcu. Prav naglo je zajel hišo in gospodarska poslopja. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Slovenjgradca. Starega trga in Podgorja. Vneto so se trudili pozno v noč. a niso mogli kaj prida rešiti. Kakor je bilo ugotovljeno, je požar nastal zaradi tega, ker so se vnele saje v dimniku Na vso nesrečo ie bila na podstrešju poleg dimnika nakopičena slama, ki se je seveda lahko ob prvi iskri vžgala Škoda je velika. * Z drvečega avta ie skočil. Vozlič Tvan posestnik in zidar i* Grlič nad M^dvediim se-lom, je šel proti Šmariu pri Jelšah, kier ie rlolnl nri no^ooa noslonia np on a* pokaže gospodu dr Johnu Easterlingu v Stanvaerju. On je pri neki priložnosti slišal ta mučeniški zvon. Moja zgodba mu bo dokazala, da sem govoril resnico, ko sem mu rekel, da je na svetu še mnogo modrosti, ki še niso našle poti v Anglijo. John Berthier Heatherstone.« Jutro je že bilo, ko sem prebral to čudno zgodbo, ki sta jo moja sestra in Mordaunt Heatherstone napeto poslušala. Skozi okno jmo mogli videti, kako so bledele na nebu zadnje zvezde in se je na vzhodu porajala siva svetloba. Kmet, ki je imel slednega psa, je prebival nekaj milj od nas. Bil je torej čas za odhod. Mordaunt in jaz sva naročila Estheri, naj vso zgodbo na svoj način pove mojemu očetu, natlačila žepe z živili in nastopila žalostno pot. Ko sva šla, je bilo še toliko temno, da nama je bila pot čez močvirje težavna. Postajalo pa je čedalje svetlejše in ko sva dospela do Fullertonove koče, je bil že svetel dan. Kljub rani uri je bil Fullterton že pokoncu in na delu, kajti wigtownski kmetje vstajajo zgodaj. Obrazložila sva mu na kratko svojo namero in pogodili smo se, da nama posodi psa. Razen tega se je ponudil, da pojde tudi sam z nama. V želji, da bi vso zadevo prikril, se je Mordaunt protivil temu predlogu; jaz pa sem ga opozoril, da niti ne slutiva, kaj naju čaka, zaradi česar da bi bilo umestno, če bi naju spremljal močan možak. Razen tega da bi se nama morda upiral tudi pes, 6e bi ne šel z njim njegov gospodar. Moje dokazovanje je zmagalo in kmet je lahko šel z nama. našli v bližini Šmarij na cesti brez zavesti. Vozlič je skočil s tovornega avtomobila, ko se je peljal proti Šmarju. Pri padcu si je prebil lobanjo in dobil hude poškodbe po vsem telesu. * Huda prometna nesreča se je zgodila pred postajo Poljčane. Tokšta Janez, vojak, se je peljal na dopust. Moral bi v Grobelnem prestopiti v drug vlak, da bi se peljal v Šmarje, odkoder je bil doma. Tokšta je v zadnjem trenutku zapazil, da se vlak že pomika proti Poljčanam in da je pozabil izstopiti. Da bi mu ne bilo treba hoditi peš s Poljčan, je skočil pred postajo Poljčane z vlaka. Pri skoku pa je tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo. Izstopili so mu tudi mali možgani. * Pretep pri kupčiji. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 36 letnega posestnika Franceta Strežka iz Sapa pri Šmarju na Dolenjskem,, ki se je s posestnikom Jakobom Ka-stelcem pogajal za nakup slame, pa je prišlo do prepira med njima. Kastelic se je tako razburil, da je pograbil gnojne vile in z vso silo udaril Strežka po glavi. Strežek se je pri priči zgrudil v nezavest. Zdravniki so ugotovili, da ima počeno lobanjo. * Smrt pod avtom. Oni dan sta se vračala posestniški sin Ploj Ludvik iz Ljutomerc pri Gornji Radgoni ter delavec Ščavničar Franc iz Gor. Radgone na svojih dvokolesih proti domu Oba sta vozila vštric in po levi strani. V medsebojnem razgovoru sta preslišala signal avtomobila ravnatelja slatinskega zdravilišča, ki se je vračal iz Gor. Radgone. Avto je zavozil tik ob rob ceste, toda nesreč«3 ni mogel preprečiti. Zajel je Ploja in ga potegnil s kolesom vred pod kolesa avtomobila. Težko ponesrečenega in z zlomljeno nogo so Ploja odpremili v bolnišnico, kjer je pa poškodbam podlegel Ščavničar je dobil lažje poškodbe. * V 25 m globok vodnjak skočila. Iz Slovenske Bistrice nam poročajo o žalostnem dogodku ki se je odigral v Brinju pri Slovenski Bistrici. Oskrbnik Vromacherjevega posestva v Brinju je opazil zraven 25 rn globokega vodnjaka, ki leži na hribu, tuje ženske čevlje Pogledal je v vodnjak ter je prestrašen obazil na vodi nekaj temnega. Poklical ie domače in sosede, prinesli so vrvi in eden od njih se je spustil v globino. Dognal ie da ie temen predmet, ki ga je bilo videti 7 vrha. truplo utopljene ženske. Privezal ie truplo na vrv ter so utonlienko «o-te^nili iz vodniaka Spoznali so v njej 40 letno Marijo Pušnik iz Brinja. Pred tremi tedni se ii je omračil um oa ie izvršila c-omni-n-.r- - ckokom v vodniak Med psom in gospodarjem je obstajala nekaka podobnost. Kmet je imel čopaste, rumene lase in kuštravo brado, a pes je pripadal dolgodlakastemu, kuštravemu plemenu in je bil videti kot živo povesno prediva. Med potjo do cloombrskega gradu nama je Fullerton pripovedoval o pretkanosti in ostrem nosu živali. Njegove pasje zgodbe pa niso imele hvaležnih poslušalcev, zakai moje misli so se pečale samo s čudnimi dogodki, ki sta nam jih povedala generalov dnevnik in njegovo zadnje pismo, a Mordaunt je korakal naprej z žarečimi očmi in vročičnimi lici ter ni bil sposoben misliti na kaj drugega kakor na to, kako bi bilo mogoče le še rešiti očeta. Vsakikrat, kadar smo bili na vrhu kakšnega grička, sem ga videl, kako se je plašno oziral okrog v upanju, da se bo morda kje pojavil oče. Toda na vsem razsežnem močvirju ni bilo žive duše. Vse je bilo mrtvo, tiho, zapuščeno. Naš obisk gradu je trajal le kratko časa, kajti vsaka minuta je bila dragocena. Mordaunt je planil v hišo in se je vrnil s staro suknjo svojega očeta. Suknjo je izročil Fullertonu, a ta jo je dal povohati psu. Modra žival je potisnila nos v oblačilo, stekla potem cvileč vzdolž drevoreda, se spet vrnila, ponovno povohala suknjo, nato pa zmagoslavno z vzdignjenim repom zalajala v znamenje, da je našla sled. Kmet je privezal psu dol«e vrvco na ovratnik, da bi nam žival ne pobegnila, potem pa smo šli za sledjo. Pes pred nami je vznemirjen vlekel za seboj svojega spodarja. Pot je držala nekaj sto korakov vzdolž državne ceste. Potem pa smo prišli skozi neb> es Mm * Smrt v vreli vodi. Usodno se je ponesrečil pri Gor. Lendavi 2-letni Silvester Rogač. Oče je odšel iz hiše po opravkih, mati je letala bolna v postelji, mali Silvester pa se je igral poleg služkinje v kuhinji, ki je na štedilniku grela velik lonec vode za perilo. Ko je lonec z vrelo vodo postavila na tla, je nesreča hotela, da je fantku spodrsnilo ter je adel na glavo v vrelo tekočino. Posledice so ile strašne. Dekla ga je vsega do kosti opečenega potegnila iz vode ter je meso z malega nesrečnika kar v kosih odpadalo. Umrl Je čez nekaj minut. * 72 kokoši ukradli. Pred sodiščem se je tagovarjala drzna trojica povsem mladih tatov, ki so vlamljali v kurnike posestnikov v okolici Sardin j a ter jim odnesli nič manj kot 72 kokoši in 2 purana. Najstarejši je dobil 6 mesecev strogega zapora, drugi 4 mesece, tretji pa je bil samo posvarjen. * Slaboumna mladenka zažgala poslopje. V Zgornjih Stočah je nedavno noč trikrat pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Franca Preglja. Dvakrat so ogenj pravočasno zapazili in katastrofo preprečili. Tretjič je hiša zgorela. Škode je 30.000 dinarjev. Orožniki so ugotovili, da. je. zažgala slaboumna hčerka vaškega čevljarja. BLAZNIKOVA »VELIKA PRATIKA« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno Din 5.— za vsak komad. Naročila na tiskar- > no J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10— 12, dobi se tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. * Rdeči petelin. V Starošincih na Dravskem polju je požar uničil gospodarsko poslopje posestnika Matevža Mesarica, ki trpi radi ognja nad 20.000 din škode. Požar je nastal radi pokvarjenega dimnika. * Iskra iz dimnika je v Dragoviču pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah upepelila gospodarsko poslopje posestnika Karla Brumna in znaša škoda okoli 15.000 din. Požar je nastal radi tega, ker je iskra iz dimnika padla na pokvarjeno slamnato streho. * Strahovit padec s stolpa. V Golobincih so trije delavci popravljali stolp pravoslavne cerkve. Naenkrat pa se je vlomil oder in vsi trije so se hitro oprijeli vrvi. Viseli so na njej in vpili, toda kdo jim je mogel tako hitro prispeti v višavo na pomoč, ker tako dolgih lestev ni v vasi. Prizori so bili strahotni. Nesreča je še hotela, da je kladevce padlo zidarju Lazarju Tomiču na glavo in je siromak nezavesten treščil 35 m globoko prehod z grmičjem na močvirje, čez katero smo korakali v ravni črti proti severu. Solnce je stalo zdaj visoko na nebu in vsa pokrajina od modrega, svetlikajočega se morja do škrlatnih gor je bila tako sveža in prijazna, da smo si težko predstavlajli, kako žalostna je bila naša pot. Sled je morala biti zelo razločna, zakaj pes ni niti za trenotek okleval, temveč je čedalje hitreje vlekel svojega gospodarja, spričo česar se nismo utegnili niti pogovarjati. Na nekem mestu, ob majhni reki smo za nekaj minut izgubili sled, toda naš pasji zaveznik jo je s svojim ostrim nosom kmalu spet našel na drugi strani in ji sledil čez močvirje, na katerem ni bilo nobene poti, lajajoč in cvileč od vneme. Če ne bi bili vsi urnih nog in dobrih pljuč, bi ne bili mogli zdržati dolge poti po gruda-stih tleh, kjer nam je zdaj pa zdaj segla praprot do pasu. Kar se je mene tikalo, nisem najmanj slutil, kje bi mogel biti konec našega zasledovanja. Spominjam se, da so bile moje misli polne najčudnejših in razrazličnejših domnev. Ali so budistovski svečeniki morda imeli na obrežju pripravljeno ladjo in so z njo odpeljali oba ujetnika na Vzhod? Smer sledi je to domnevo v začetku potrjevala, kajti držala je v eni črti z gornjim koncem zaliva, a je naposled krenila po kopnem. Morje torej ni bil naš končni smoter. Do desete ure smo bili prehodili skoro dvanajst angleških milj in smo bili toliko izmučeni, da smo morali nekaj minut počivati, saj Je naša pot zadnje milje držala čez wigtown-sko gričevje;. Z gričev, izmed katerih ni nobeden čez tisoč čevljev visok, smo videli na na trda tla. Bil je še življenju, ko so ga spravili v bolnišnico, toda tam je izdihnil. Ostala dva, ki sta bila na vrvi že popolnoma izčrpana, so po dolgem naporu spravili skozi lino na varno. * Z najdenim denarjem kupil kolo. Iz nekega ljubljanskega vzgojevališča je te dni pobegnil 12 letni gojenec, ki se je kasneje vozil okrog s kolesom, za kar so zvedeli njegovi tovariši. Preiskava je dognala, da je dečko že pred dnevi našel nekje na ulici v časopisni papir zavitih 1000 din in si kupil kolo pod roko za 800 din. Ko so dečka prijeli in ga zaslišali, je seve vse priznal, ni pa še znan dotični, ki je denar izgubil. . "* Po nesreči jo je skupila v Zagrebu brezposelna služkinja Helena Šmit iz Celja. Ko je korakala v Zagrebu preko Ozaljske ulice, je izza hrbta pritekel s samokresom v roki neki moški, pred njim je pa tekel neki mlajši fant. Ko je padel strel, se je zgrudila Šmi-tova. zadeta v hrbet. Policija je potem ugotovila, da je streljal delavec Josip Ivko, strel pa je bil namenjen nekemu dijaku. Ivko je bil šele kratek čas poročen. Pri njem je stanoval tudi gimnazijec Andrej. Brez stvarnega vzroka se je Ivka prijelo ljubosumnje. da je doma povzročal stalne prepire in kravale. Včeraj je začel brez vsega tensti ženo in groziti dijaku, da bo obadva ubil. Ko ga je diiak videl besnega, je pobegnil na cesto, vendar je Ivko s samokresom v roki stekel za njim in na cesti tudi sprožil. Strel je pa 7.a pustolovščine. Kmalu se je zače'a steza čedalje bolj ožiti, tako da so morali nočni potniki, kakor so nam kazale stopinje, korakati drug za drugim. • Fullerton je stopal s psom naprej. Mor-daunt za njim, a j;;.' em bil zadnji. Kmet je postajal čedalje nejevoljnejši in je komaj odgovarja1 na vprašanja Zdajci pa je obstal in je odločno rekel, da ne napravi koraka več. »Dalje prihodujič) Popotnikom torba Slovo zaslužnih šolnikov Soteska na Dolenjskem, oktobra. V poletju leta 1903 je dobila naša vas novo šolo enorazrednico. Mesto prvega upravitelja je dobil g. Ivan Žen. Rojen je bil 1879 1. pod očakom Triglavom v Boh. Bistrici kot kmečki sin. Prvo službeno mesto je bila Višnja gora, zatem Stari trg ob Kolpi. Tu je spoznal svojo skrbno življenjsko družico go. Gizelo iz ugledne družine upokojenega nadučitelja g. Iv. Lokarja, ki živi v Ljubljani. G. Žen je prišel prvi v Sotesko, da orje ledino na prosvetnem polju. Ga. Gizela je bila učiteljica ročnih del in je poučevala na treh šolah: Soteski, Poljanah in .Toplicah. Naporna je bila njena služba, vendar jo vestno izvršuje že 26 let. Težko je bilo delo učiteljevanja v Soteski, vendar se je g. Zen z vso vnemo posvetil svojemu stanu. Zasledoval je marljivo vsa vzgojna Btremljenja in se tako vedno izpopolnjeval. Bogata je bila njegova knjižnica. Marljivost in vztrajnost ge. Gizele je bila znana po vsej Dolenjski. Bila je vzor skrbne, dobre in tihe gospodinje Dokazala sta, kaj človek zmore, če se posveti delu z ljubeznijo in dobro voljo. Imela sta malo posestvo, ki sta ga urejevala vzorno in uspešno. V Sote-Ski gori sta si uredila vzoren vinograd in sadovnjak s prijazno dolenjsko zidanico. Gojila sta z veliko ljubeznijo šolski vrt in cvetlice. Z veliko ljubeznijo se je g. Zen posvečal sadjarstvu. Njegovo drevje se košati po okoliških sadovnjakih. Veliko se je pečal tudi s čebelarstvom. Za mnoge zasluge je bil g. Ivan Zen, odlikovan z redom sv. Save. Upravitelj Zen je tu služboval 34 let. Bila sta oba mirne narave, odkritega značaja ter zgled marljivosti in varčnosti. V krogu iskrenih prijateljev sta bila vedno vedra in živahna. Bila sta oba vseskozi odločna na-prednjaka in člana Sokola v Toplicah. Zaradi svoje narodne zavesti sta tekom službovanja v Soteski veliko pretrpela. Po 34 letih službovanja v Soteski in po 39 službenih letih odhaja upravitelj Zen v zasluženi pokoj. Ob njunem odhodu žalujejo za njima mnogi njuni učenci in brezštevilni znanci. Tolaži nas zavest, da ne odhajata daleč in da nas bodo še družila življenjska nota. Prihajala bosta vedno med nas v Sotesko h hčerki in pa v Sotesko goro uživat sadove neumornega dela. Najiskreneje jima želimo še dolgo in srečno bivanje v njunem lepem, lastno zgrajenem domu v Novem mestu. Naj uživata pokoi v miru in zadovoljstvu, v veselje hčerkama, uglednim sorodnikom, mnogim znancem in prijateljem. Za***ešenje naprednemu županu Radeče v oktobru Pred dnevi je bila pri tukajšnjem sreskem sodišču ponovna razprava proti predsedniku Pokojninskega zavoda v Ljubljani, g. dr. Antonu Milavcu. Pred lanskimi občinskimi volitvami je dr. Milavec nastopil na volilnem shodu JRZ v Št. Janžu in hudo napadel dolgoletnega župana g. Ivana Majcna. Ta ga je zaradi tega tožil. Sodišče je priznalo dr. Milavcu za 10 točk obtožbe blagodat amnestije, za ostali dve točki pa ga obsodilo na globo 420 Din in na pričnino 100 Din. Na njegovo pritožbo, v kateri je predlagal 11 novih prič, je višje sodišče odredilo novo razpravo. Tudi ta se je končala s ponovno obsodbo dr. Milavca na 420 Din globe in earadi novih prič na 300 Din pričnine. Tako Je dobil gosp. Majcen polno zadoščenje, :er g dr. Milavec za onih deset očitkov, ki so padli pod amnestijo, seveda ni nastopil dokaza resnice Zopet se je uresničil pregovor, da božji mlini meljejo počasi, toda gotovo, kakor to tako radi ob raznih prilikah poudarjajo gospodje od slovenske JRZ. Morilki šinkovčevi so zvišali kazen Ljubljana, oktobra. Prizivni senat apelacijskega sodišča v Ljubljani je na tajni seji obravnaval kazensko zadevo morilke Katarine Šinkovčeve, posest-nikove žene iz Čabrač in njenega pomagača, bivšega graničarja Ivana Stamenkoviča, ki sta bila 10. septembra 1937 pred velikim kazenskim senatom okrožnega sodišča ljubljanskega obsojena zaradi zločinstva umora vsak na 15 let robije. Oba sta sodbo sprejela, toda državni tožilec dr. Julij Fellaher je prijavil priživ zaradi prenizko odmerjene kazni. Senat je po daljšem posvetovanju zvišal Katarini Šinkovčevi kazen od 15 let robije na dosmrtno robijo. Glede Stamenkoviča pa je senat potrdil sodbo prvega sodišča. Sodišče se je postavilo na stališče, da je bila Katarina Sinkovčeva zasnovateljica umora, da je ona napravila načrt k umoru. Njo zadene hujša kazen, ker je naročila umor svojega lastnega moža. ki je bil dober gospodar, ki je ženi odpustil vsa njena kriva dejanja in skušal z njo mirno živeti v zakonu ter je bil vzoren družinski oče. Kazen za Stamenkoviča 15 let robije pa je primerna, ker je ta odkrito vse priznal in je bil kot slabič orodie obtoženke. Kakor bo vsem še v spominu, je bivši graničar Ivan Stamenkovič, ki je imel ljubavno razmerje s Šinkovčevo. po naročilu omenjene 5. maja ponoči med 21. in 22. uro v mlinu z lopato pobil 42 letnega mlinarja Janeza Šinkovca v Cabračah v Poljanski dolini. Smrtna nesreča železničarja Jesenice, oktobra. Preteklo nedeljo se je smrtno ponesrečil 42-letni železničar Rudolf Jakoš z Zidanega mosta, ki je bil na Jesenicah šele nekaj nekaj mesecev zaposlen kot vodja premikačev. Jokoš je imel v nedeljo službo do 19. V službi se je v neki družbi v pogovoru in kramljanju zamudil, tako da se je šele okrog 21. ure vračal proti domu na Hrušico, kjer je bil pri gostilničarju Mikoliču na hrani. NI železniškem mostu, ki vodi čez potok Jesenico, pa se je pripetila nesreča, ki za^ enkrat še ni popolnoma pojasnjena. Morda se je Jakošu pod nogami- premaknila ali udrla mostnica, da je padel v 'narasli potok ni se je pri padcu do nezavesti pobil ter je v potoku utonil. Možno je tudi, da je v temi zgrešil pot in zaradi slabo zavarovanega mostu padel v vodo. Čudno je, da je bil na eni nogi bos. Iz tega bi se dalo sklepati, da mu je noga obtičala med tračnicami. Videč, da prihaja večerni vlak z Jesenic, si je čevelj naglo sezul, da je lahko nogo potegnil iz objema tračnic. Ker je moral zbrati vse sile, je možno, da je omahnil preko mostu v vodo. Pokojnikovo truplo so našli v vodi, iz katero so molele roke in glava. Truplo se prepeljali v mrtvašnico na Jesenice. Urtoič ukradel 20 jurfev Novo mesto, oktobra. Pobegli jetnik Jože Urbanč je vdrl v vasi Jelše pri Gorici v hišo imovitega posestnika Jožefa Kosovana in odnesel iz nje 20 tisoč Din v gotovini. Vest o njegovem novem vlomu je izzvala po vsej Dolenjski novo razburjenje. Urbanč se je pojavil v Jelšah, svoji rojstni vasi v krškem okraju v pozni večerni uri. Povzpel se je na streho Kosovano-ve hiše in nato skozi dimnik vdrl v veliko krušno peč, razbil na njej lončeno steno ln tako prišel v hišo, ki mu je bila bržkone zelo dobro znana. Ko je iztaknil denar, se je naglo, vendar pa brez posebnega strahu odpravil po vasi in se celo za pol ure ustavil pri nekem dekletu, nakar je izginil v noč. Orožniki so bili davi obveščeni o novem vlomu in so ga pričeli še z večjo vnemo zasledovati. Urbanč je Kosovanu že pred leti ukradel 10 tisočakov. Kakor se je zvedelo, je tudi vlom v šolsko poslopje v Mokronogu njegovo delo. Otroci zanetili požar Sv. Ana v Slov goricah, oktobra. Nedavno dopoldne sta otroka posestnika Žižka Jurija v Zičah v Slovenskih goricah zanetila požar na skednju, ki je nato pogorel do tal. Posestnik Žižek in njegova žena sta zjutraj odšla od doma po opravkih, doma pa sta pustila dva mlajša otroka. Pred odhodom sta jima še naročila, naj ličkata koruzo na skednju Otroka sta ubogala in vse dopoldne pridno ličkala koruzo Med delom pa sta se domislila, da bi bilo dobro, če bi prižgala luč, saj se prižiga tudi zvečer, ko se običajno koruza lička. Res, prinesla sta iz hiše petrolejko, jo prižgala, potem pa obesila na predno gredo pod stropom, prav blizu odprtine, odkoder je molela slama. Slama se je zaradi bližine petrolejke ogrela in nazadnje vnela. Mahoma je bil ves skedenj in z njim vred hlev v ognju. Na vpitje otrok so prihiteli sosedje in se trudili, da so zraven stoječo hišo, ki je krita s slamo, obvarovali pred uničenjem. Hlev s skednjem je zgorel do tal. Škoda je še občutnejša, ker je Žižku zgorela tudi kašča, v kateri je imel shranjen ves letošnji pridelek. Nesrečna smrt otroka Ptuj, oktobra. Marijo Vogrinčevo, skrbno mater treh otrok iz Skorbe, je zadela bridka izguba. Ves dan je bila mati pri delu na polju. Zvečer je v trgovini kupila majhno količino octove kisline, da bi napravila kis in oki-sala solato za večerjo. Steklenico je potem doma postavila na stolček v kuhinji, pa še malo ni mislila pri tem, da se lahko zgodi kaj hudega. Imela je še mnogo opravka v gospodarskem poslopju, svoje otroke pa je pustila v hiši same in to: 17mesečnega Stanislava. 71etnega sina in 121etno hčerko. Stanislav se je plazil okrog in iztaknil usodno steklenico ter takoj začel piti. Mati je prihitela na pomoč, ko je obupno kričal in ga je spravila v ptujsko bolnišnico. Toda zdravniška pomoč je bila zaman, po nekaj urah je otrok izdihnil. Pokopali so ga na pokopališču v Hajdini. Z motornim kolesom v avto Gornja Radgona, oktobra Na križišču ceste Slatina Radenci - Kapela se je pripetila huda nesreča. Gostilničar Ile-Šič Franc iz Šratove pri Slatini Radencih si je sposodil od trgovca s sadjem g. Fekonje motorno kolo in se odpeljal na Kapelo. Na križišču, kjer stoji gasilski dom, se je pa zaletel v tovorni avtomobil, ki prevaža slatino v Varaždin. Udarec je bil silen in motorist je obležal nezavesten na cesti. Zdravnik je odredil prevoz ponesrečenca v bolnišnico v Mursko Soboto. Poleg notranjih poškodb ima g. Ilešič dvakrat zlomljeno levo nogo in hujšo poškodbo na levi rami. Nesreča je tem žaloetnejša, ker doma sprašuje za očetom troje nepreskrbljenih otrok. Dvojni samomor z električnim tokom Ljubljana, oktetom Ko je te -šče); 11.00: Otroška ura; 11.30: Koncert radijskega orkestra; 13 00: Čas, vreme, spored, obvestila; 13.15: B Smetana: Iz moie-ga življenja; 19.00: Čas, vreme, poročila spored; 19.30: Nac. ura; 19.50: H. Raibaud: Nočni sprevod!; 20.10: Spomenik slovanskemu neznanemu veljaku (g. Mirko Ratej); 20.00: Koncert; 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Novakove pesmi poje g. Mirko DoOmiear. Konec Ob 23. uri. Torek, 2. XI.: 12.00: Slavni orkestri igrajo (plošče); 12.45: Vreme, por"iči'a; 13.00: Čas, spored, obvestila; 13.15: Grobovi tulijo... (koncert radijskega orkestra); 14.00: Vreme, borza; 18.00: Koncert na pozavni; 18.40: Železarne: Jesenice, Javornik; 19.00: Čas, vreme, poročila, snored, obvestila; 19.30: Nac. ura; 19.50: E. Grieg: s:maita; 20.15: O Zupančič: Noč na verne duše (dramska slika); 21.00: Komorni trio; 22 00: Čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Tih spomin (koncert radijskega orkestra). Sreda, 3. XI.: 12.00: Dal ime dežele v glasbenih slikah (plošče); 12.45: Vreme, pciroči-la; 13.00: Čas, spored, obvestila; 13.15: Valčki, polke in koračnice (plošče); 14.00: Vreme, borzia; 18.00: Mladinska ura: O sodobni francoski mladini; 18.20: November v naravi; 18.40: Davčne oprostitve in olajšave (g. Vladimir Murko); 19.00: čats, vrane, spored, obvestila; 19.30: Nac. ura; 19.50: Uvod v prencis; 20.00: Pirenos iz opernega gledališča v Ljubljani. Četrtek, 4. XI. : 12.00: V modernem ritmu r(plošče) ; 12.45: Vreme, poročila; 13.00 : Oas, spored, obvestila; 13.15: Vladimir Golob igra na harmoniko; 14.00: Vreme, borza; 18.00: Pester spored (koncert radijskega orkestra); 18.40: Slovenščina za Slovence; 19.00: Čas, vreime, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nac, ura, 19.50: Zabavni kotiček; 20.00: Ob 701e.tmici Petra Jereba; 21.00: Koncert ra-dSijskega orkestra; 22.00: čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Eaperantska odldaja: Gregorčičeva ura. Petek 5. XI.: 11.00: Šolska ura: Denar sveta vladar; 12.00: Iz domačih gredic (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas, spcired, obvestila: 13.15: Opoildanski koncert ra<3tjsikega orkestra; 14.00: Vreme, borza; 18.00: Ženska ura: Mati v družini; 18.20: BalMajke igrajo (plošče); 18.40: Francoščina; 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nac. um; 19.50: Zanimivosti; 20.00: Narodbe pesimi v Prelovčevi priredbi; 21.00; Wudiške orgle (plošče); 21.10: Ron- do; 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; 22.30: Angleške plošče. Sobota, 6. XI.: 12.00: S pSoščo za ploščo — v pisano polje; 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas, spored, obvestila; 13.15: S ploščo za ploščo — v pisano polje; 14.00 Vreme; 18.00: Za dteilopust (igra radijski orkester); 18.40: Sanitarni raziogi za poglobitev železniške proge skezi Ljubljano; 19.00: čas, vreme poročila, spored, obvestila; 19.30: Nac. ura; 19.50: Pregled sporeda; 20.00: O zunanji politiki; 20.30: Pratika za mesec li-stopad ali november; 22.00: Čas, vreme, poročala, spored; 22.15: Lahiko noč (koncert radijskega orkestra). ZAVAROVALNA ZADRUGA MARIBOR CENTRALA: M A KIB O E, Trg Svobode 6 GLAVNO ZASTOPSTVO: Z r ZAGREB, Hatzova ulica 2 SUBOTICA, Manojlovičeva 5 (v lastni palači) '• e : Za slučaj smrti (posrnrtnino), za slučaj doživetja, doto ženski in kapital moški deci ter rento (starostno preskrbo) — pod najugodnejšimi pogoji. Preskruite sebe in svojce z dobrim zavarovanjem pri našem domačem zavodu! Zahtevajte prospekte! Zahtevajte prospekte u! 31. oktober mednarodni dan varčevanja MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA ima novih in oproščenih vlog-Din 164,000.000.—, ki so vsak čas in brez omejitve izplačljivc. Za vse vloge jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Za smeh in kratek čas TOLAŽBA Nevesta: »Dolžnost mi je. ljubi moj Ivan, da ti sporočim žalostno novico, da je moj oče prišel ob vse imetje!« Ženin: »Nikar ne žaluj radi tega, saj si bom lahko poiskal nevesto ki bo imela denar!« TEGA NE Gost: »To je škandal V jedi sem našel fri muhe! Natakar: »Nič se ne razburjaite, gospod1 Teh muh vam ne bomo zaračunali!« ZADREGA Profesor: »Potokar, kdo pa je bila ona dama, s katero ste se sinoči sprehajali po parku?« Dijak: »To — to — to je bila moja sestra!« Profesor: »Tako! Vedno sem mislil, da vi . nimate sestre!« Dijak: »Saj, saj — jo nimam še dolgo!« MOŽA NE POGREŠA Gospod bi se rad prislinil k mladi gospej, katere mož je dosti na potovanju: — Milostljiva, vi se gotovo počutite zelo osamljena, ker je sedaj vaš mož- dosti na potovanju? — No, ne opazim tega preveč! lmam( papigo, ki preklinja kar naprej, ODico. ki se dere ves dan nad menoj in mačka, ki ga vso noč ni domov. Tako res ne opazim mo- 1 ževega izostanka. BO ŽE SAM IZKUSIL Očka in sinko sedita pri skupnem modrovanju: Očka, zakaj pa zmago predstavlja vedno ženska? Po premišljevanju tega kočljivega vprašanja žalostno odvrne očka- — Tega ti zdaj ne morem povedati in razložiti sinko, toda ko boš na velik in oženien, boš to že sam razumel' IZKUŠEN Novoporocenec: »Oče. to je čudno, odkar sem oženjen, tehtam skoro pol kilograma manj kakor preje, ko sem bil še doma!« Oče: »Že mogoče! Najbrž ne nosiš več s seboj ključa vežnih vrat!« •> '♦v Sv. Križ pri Ljutomeru. Obrnite se na Meteorološki institut v Ljubljani — univerza. tlUi! Ollosl TRGOVSKEGA VAJENCA za železnino in špecerijo sprejmem. Oskrba v hiši. Venčeslav Vilar, Ljutomer. MLAD SAMOSTOJEN POSESTNIK želi spoznanja radi ženitve z gospodično do 30 let z nekaj gotovine. Ponudbe s sliko na ogl. odd. »Domovine« pod šifro »Želim spoznati«. PRODAM HIŠO S PEKARNO na prometnem mestu po ugodni ceni. Vprašati Črensovci, štev. 100, Prekmurje. HRANILNE KNJIŽICE prodate ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne Takojšnja gotovina Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ul. 12. Telefon 38-10 PRODAM VEC HIŠ ob cesti in na postajah, kjer se železnica gradi na progi Sent Janž—Sevnica. V hišah obratujejo trgovine, krojaštvo in pekarija. Cena hiši 35.000 do 60 000 Din. — A Andol-šek, posestnik, p. Boštanj. JESEN — ZIMA... OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: »Paket Serija R« z vsebino 14—18 m dobro uporabnih ostankov fla-nelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo in »Paket Serija S« z vsebino 14—18 m flanela za moške pižame, spodnje perilo, touringov in frenžev za moške srajce, vse v najlepših vzorcih in izbrani sestavi za reklamno ceno vsak paket poštnine prosto samo Din 128.—. Dalje špecijalni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia. barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pi-džame, žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno vsak paket poštnine prosto samo Din 150.—. »Paket Serija Z« z vsebino 3—3 20 m dobrega sukna za moško obleko ali damski kostum vsak paket poštnine prosto samo Din 136.—. in »Original Z paket« z vsebino 3 m Ia. sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč za izjemno ceno vsak paket poštnine .prosto samo Din 162.—. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes RAZPOŠILJALNICI KOS-MOS, Maribor, Kralja Petra trg. AL. PLANINŠEK Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Telefon 35-10. Izposluje vse bančne, kreditne posle, nakup in prodajo hranilnih knjižic najugodnejše proti takojšnjemu plačilu. MONTAFONSKE TELICE čistokrvne, močno breje, ima vedno za oddati: oskrbništvo graščine Neukloster. Sv. Peter v Savinjski dolini. P2ULI&A ugodnega nakupa trenškotov, hubertusov, obleke, perila itd. Presker, — Sv. Petra c. 14 sflmo D