•rv -v

•i 1
edinost
Izhaja dnevno vsaki Torek Srede četrtek in
Petek.
unity
Issued Daily
every Tuesday Wednesday Thursday
and Friday.
GLASILO SLIIVKNktKBGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 87.
CHICAGO, ILL., TOREK, 3. JUNIJA — TUESDAY, JUNE, 3. 1924.
Katoliški shod v Sheboyganu.
SHODA SE BO UDELEŽILO VEČ GL. URADNIKOV K. S. K. J. IN DRUGIH fROMINENTNIH SLOVENCEV. — SHOD PRIREDE DRUŠTVA K. S. K. JEDNOTE VRED S KATOLIŠKIMI ROJAKI NASELBINE.
LETO (Vol.) X.
Mi katoliški Slovenci v A- nah vlada novo življenje, meriki smo bili leta in leta Danes se mi katoliški lajiki mirni, tihi in skromni. Nismo zavedamo svojih dolžnosti in se zavedali svojih dolžnosti, smo nad vse navdušeni za ka-kot bi se katoliški narod mo- toliške shode^ Borimo se za ral ^avedati. Vsaka slovenska resnico in pravico! Naš slo-naselbina je za sebe. Prave venski narod, ki je bil že to-skupnosti pa ni bilo nobene, likrat zapeljan razočaran in Na široko odprto je bilo po- goljufan od našega verskega lje našemu sovražniku in ta- sovražnika, . z veseljem po-kozvani voditelji so versko in zdravlja danes nastop naših moralno pokvarili naš mili kat. lajikov. slovenski narod. — Naši du- Pokažimo toraj javno, da hovniki se niso na svojo roko se ne sramujemo svojih dob-zadostno postavili v bran te-| rih poštenih katoliških mater mu proti verskemu navalu. I- in zato se združimo v močno meli so. kot pionirji in usta- bojno armado:
Morilca miljonarjevega sina izpovedala, da sta izvršila zločin.
DETEKTIVI SO NADALJEVALI NEPRESTANO 36. UR Z IZPRAŠEVANJEM MORILCEV, NAKAR STA SE UDALA. — DRŽAVNI PRAVDNIK PRAVI, DA BO-STA OBEŠENA
novitelji slovenskih župnij težko nalogo. Finančno vprašanje župnij je težilo vsakega duhovnika, zato je vsaki gledal na to, da je imel mir v
"Vse za vero dom in narod."
Katoliški shod v Sheboyganu prirejuje društvo sv. Cirila in Metoda štev. 144 K. S.
svoji naselbini. Kadarkoli pa K. J. in društvo "Kraljica je kateri izmed naših duhov-| Majnika" štev. 157 K. S. K. nikov povzdignil svoj glas, J. Prosimo pa tudi vse zaved-proti preteči nevarnosti naše-j ne katoličane, farane sv. Ciri-
ga katoliškega naroda, ni dobil zadostne opore pri katoliških lajikih. Še več, večinoma so njegov nastop grajali, in na ta način je izgubil dob-
la in Metoda pridružite se nam. Stojimo rama ob rami in delajmo roka v roki in sijajen vspeh bo zagotovljen.
Poleg glavnega predsedni-
ro voljo v versko obrambo ka K. S. K. J. imamo več dru-svojega naroda, tudi najbolj gih dobrih govornikov na pro-navdušen pastir svojih ovac.1 gramu, kar Vam bo objavlje-— Med tem pa je sovražnik no pozneje. Vabimo pa že se-
sejal seme in danes vidimo sad njihove propagande t. j. verska propalost in nemoral-nost našega preje trdno katoliškega naroda. Oči se odpirajo slovenskim lajikom po
daj katoliške Slovence iz bližnjih in daljnih naselbin na ta katoliški shod. Izkazali Vam bomo bratsko ljubezen in našo gostoljubnost.
Toraj pridite na
vseh naselbinah danes in se shod v Sheboygan,
zavedajo svojega stališča.
Mi vemo, da ta protiverska gonja preti našemu družinskemu življenju in naši mladini.
Z zadnjo konvencijo K. S. K. J. v Clevelandu, O. je nam katoliškem Slovencem zasijalo splnce boljše bodočnosti. Mi Sheboygancani smelo trdimo, da smo storili in agitirali vse v svoji moči, da je bil izvoljen za glavnega predsednika K. S. K. J. Mr. Anton Grdina. Mi smo se dobro zavedali : that he is the man of the hour. Danes je o tem prepričana cela slovenska Amerika^ Mr. Anton Grdina, podjeten trgovec, dober družinski oče, glavni predsednik K.
K. J. — katoliški lajik stoji danes kot vodja na čelu močne katoliške armade. — Mr. Anton Grdina, z Vami smo vsi. Mi Vas poznamo. Mi vemo, da vse to delate iz ljubezni do svojega slovenskega naroda. — Vaša povelja!: Mi katoličani zahtevamo svoje pravice! Mi-hočemo čuvati in braniti nase družine, našo mladino in naš najdražji zaklad, sv. vero. — Vse to nam je sveto. — Vašemu klicu napram verskemu sovražniku: "Da tukaj, a ne dalje," bomo pogumno sledili vsi katoliški Slovenci. S prirejanjem katoliških shodov ste zapeli slovenskemu narodu veselo "A-lelujo." Danes naš slovenski katoliški narod slovesno vstaja in mogočno nastopa, za svoja sveta načela. Mi vsi smo Ponosni na takega voditelja slovenskega naroda — lajika. Po vseh slovenskih naselbi-
katoliški Wis. 3. najlepšo
avgusta 1924. — v slovensko naselbino.
Vas srčno pozdravlja pripravljalni odbor ' Peter Noviek,Mary Prisland, Rev. J. Cherne.
-o-
Banditi iz Mandžurije.
Harbin, Mandžurija. — V temu kraju so posebne vrste banditi, katere domačini imenujejo "Hunhutze" ali pa rdeče bratce.
Oni se pojavljajo na spomlad, ko je gorkejše in največ plenijo ob 900 milj dolgi progi vzhodno kitajske železnice, med naselniki ruskih železniških uslužbencev, ali pa med premožnimi kmeti.
Od njihovega posla jih drži proč le mrzlo vreme. Skrivajo se pa nikoli po gozdih, kakor navadni roparji, ampak se prosto gibljejo v mestu, ali kjer se jim ljubi. Po zimi navadno beračijo, se pa tudi živijo z nagrabljenim plenom.
Ako pa pride kateri od njih v roke postave, se mu slabo godi, ker kazen je zelo huda.
Da se pa ta golazen ne iztrebi, je kriva malomarna oblast.
o-
SMRTNA KOSA.
Iz North Chicage se poroča, da je tamkaj te dni preminul dobropoznani rojak Mr. Math Ogrin gl. nadzornik dr. sv. Družine. Pokojni je bil velik prijatelj tudi naših listov in je tudi za iste veliko storil. Vsem naročnikom ga priporočamo, da se ga spominjajo v molitvah! Pokojniku pa R. L P.!
Chicago. — Nathan Leopold filozof in Richard Loeb visokošolec, sinova milijonarjev židovskega pokoljenja, sta po en dan in eno noč trajajočemu izpraševanju priznala zločin. — Zločin zahteva smrtno kazen; kaj se bo pa zgodilo z morilcoma, bo pokazala bližnja bodočnost.
—	Umorjeni deček je bil mrtev pet minut po temu, ko je bil ugrabljen. — Morilca sta ga ugrabila, da bi izsilila od očeta žrtve $10,000, kateri denat sta nameravala porabiti v pustolovske namene, po prejemu denarja bi pa dečka takoj izpustila. Umorjeni de-j ček je enega od morilcev spoznal in poklical po imenu; na-' kar jima pa ni drugega pre-j ostajalo, kakor, da sta se dečka iznebila, da bi jih ne izdalj
—	Pripoznala sta, da sta ga parkrat po glavi udarila z die-' torn in zadušila. Slekla sta ga v avto, obleko pa požgala Na sled so prišli po najdenih očalah od enega morilcev, katere so našli v bližini trupla.
Žrtev, kakor morilca, so vsi židovskega pokoljenja, bogatih starišev, ki so navajeni razsipavati denar. Ko pa le kateremu od takih razvajen-cev poide denar, se pa poslu-žijo najnizkotnejšega čina, da zadoste svojim zahtevam. Preiskava se še nadaljuje, o poteku bomo še poročali.
-o-
Japonska v protestu zahteva, da Amerika izpremeni na-selnisko postavo.
Washington. — Japonsk "svečani protest" proti izključitvi Japoncev po novi nasel-niški postavi, je izročil državnemu oddelku poslanik Japonske v Washingtonu Hanihara,-kjer je bil sprejet, ne da bi kedo kaj pripomnil.
Ob zaključku, je Hanihara pripomnil, da mu je naročeno od njegove vlade, naj opomni vlado Združenih držav, da Japonska upa, da bo ta protest v Ameriki sprejet z isto odkritosrčnostjo in prijateljstvom, kakor je bil oddan od japonske vlade.
o
Strah bankirjev pred polo mom Nemčije.
Berolin. — Nemčija, kakor imenujejo politiki, se bo zadušila, ako ne pogoltne Da wesovega načrta. — Medna rodni bankirji grozijo Nemčiji z gladom in popolnim propadom, ako ne sprejme načrta. New Yorski in londonski bankirji so nestrpni ter silijo Nemčijo, na vse pretege, naj sestavi vlado, ki bo sprejela načrt in se podvrgla vsem drugim obligacijam.
Anglija je podaljšala kredit Nemčiji za pol biljona dolarjev, potem se ni čuditi ner-voznosti bankirjev. — Polom Nemčije ima lahko posledico, da se zunanji bankirji obrišejo pod nosom — za posojene milijončke. —
RAZNE VESTI.
Iz Jugoslavye.
V BEOGRAJSKIH ZAPORIH JIH PRETEPAJO. — TRIF-KOVIČEV MANDAT VRNJEN. — DR. KOROŠEC V AVDIJENCI PRI KRALJU. DRUGE RAZNE VESTL
-o-
—	Washington. — Senat je odobril željo Coolidgea in mornariškega oddelka za po-' večanje naše mornarice.
—	Rim. — V italijanski zbornici je prišlo med fašisti in demokrati do pretepa, kjer je bil eden od demokratov u-darjen po glavi, da se je onesvestil.
—	Atlanta. — Po zadnjemu poročilu posnemamo, da je vihar, kateri je divjal v noči 27. maja po več državah, najhujše pa v državi Mississippi, zahteval 46 žrtev, 200« ranjenih in en milijon materi-| jalne škode.
—	Atoka, Okla. — Štiri
, ' i
ženske so bile mrtve, več pa-ranjenih, posledica hudega viharja, ki je razsajal nad Stringtownom, deset milj od1 Atoka.
—	Zunanji minister čeho-slovakije Beneš in italijanski, ministrski predsednik Mussolini sta podpisala obojestransko pogodbo zveze, kar bo posledica, boljših prijateljskih odnošajev male antante z Italijo.
—	New York. — V New York je priplul parnik Zaca-pa po dvajsetdnevni vožnji Tž Caribbean, katerega potniki in moštvo je zadržano na o-, toku, ker so se na parniku pojavile koze. Potniki, kakor tudi moštvu so cepili koze.
—	Atlanta, Ga. — Coca Cola komp. je tožena radi ne-' plačanih čezmernih davkov in 50 odstotkov kazni v skup-l nem znesku šest milijonov o-semsto tri in trideset tisoč devet sto in šestdeset dolarjev 62 centov.
—	Ottawa, Ont. — Lansko leto so amerikanski magnati ki so obiskovali Canado, tam potrošili skupno $122,400.-000.
—	Indianapolis. — Beve-ridge bivši senator iz Indiane zanikuje vest, da bi bil on odbran, da nominira Coolidgea za prezidenta na cleve-landski konvenciji.
—	Chicago. — Ogenj v klavnici Morris komp. na 43 in Loomis cesti, je napravil škode $20?000. Trinajst gasilcev se je onesvestilo, več jih je pa bilo prepeljanih v bolnico.
—	Bloomington, 111. — H B. Campbell, star 74 let se je zastrupil, prej pa še vse od redil glede svojega pogreba.
Beograd.— Ni še pozablje-! je izteklo po kleti okrog 80
na tragična smrt mlade ne ! litrov mošta, dolžne Ljubice Ljubičiceve, ki je izgubila svoje mlado življenje radi krutega postopanja beograjske policije, že se Čujejo glasovi o novi krutosti.
10. maja dopoldne je bilo čuti pred upravo beograjskega mesta glasno stokanje, ki je prihajalo z dvorišča, kjer se nahajajo policijski zapori. Ljudje, ki so prihajali mimo, so se vstavljali in razpravljali o vzrokih tega nenavadnega stokanja jetnikov. Po preteku pol ure je stokanje prenehalo. O tajnosti, ki se je odigrala za policijskimi zidovi, pa ni bilo mogoče doznati ničesar. Policijski uradniki so molčali kot grob.
Škandalozna odredba.
Belgrajska vlada je izdala naredbo, da se morajo odpustiti iz službe v vseh podjetjih vsi oni, ki niso naši državljani. Ne rečemo nič ako se tirajo iz službe zagrizeni Nemci, a da se Slovenci, ki so ob plebiscitu delovali na Koroškem za našo državo izganjajo in se jim jemlje kruh, to je škandal!
-o-
Opekarne v Mariboru — stoje.
Opekarne v Mariboru in Račah so prenapolnjene vseh vrst opeke. Lastniki razglašajo, da so znižali cene opeki za 20 odstotkov. Delavce odpuščajo.
-o-
Pozneje se je pa izvedelo, da so orožniki pretepali ne-j kega aretiranega dečka, da Vstopnice za k sodni razpravi, je to postopanje privedlo do Osješko sodišče je dalo za upora ostalih jetnikov, ki so razpravo proti roparskemu bili očividci tega nevsmiljene-s poglavarju Jovu Stanisavlje-ga ravnanja. Nastal je prav- viČu — Čarugi tiskati 2400 cati jetniški upor, katerega je pa seveda policija takoj zadušila.
Beograjsko časopisje posveča tej aferi mnogo pozornosti, zahtevajo, da se krivci takoj odslove iz službe.
-o-
Trifkovičev mandat vrnjen.
Belgrad. — Krona je včeraj poverila g. Marku Trifko-viču mandat za sestavo koncentracijske vlade. Ce izvzamemo težke formalne pogre-ške, zakrivljene po Pašiču, se mora priznati, da je krona s tem korakom še vedno ostala dosledna svoji želji, da se mora v parlamentu delati. G. Marko Trifkovič je mandat sprejel in že s samim tem de-mentiral vse dosedanje izjave bloka korupcije in nasilja, da parlament ni sposoben za delovanje in da ga je treba razpustiti.
-o-
vstopnic, ki jih bo polagoma izdajalo.
-o-
Samoumor uradnika.
Na železniški progi pri Ste-njevcu v Zagrebu so našli razkosano truplo, v katerem so spoznali uradnika Fr. Rauch-berja, ki je bil v službi pri neki tvrdki na Ilici.
Dr.
pri
NOY PODLISTEK
bomo pričeli objavljati v prihodnji številki našega lista na drugi strani: "O vojni proti Italiji/* Razpravo je napisal bivši avstrijski feldmaršal Boroevič, kateri je branil slovensko zemljo pred Italijani nad štiri leta. Razprava je zelo zanimiva in pokazuje italijanske "junake" v pravi luči.
Korošec v avdienci Kralju.
Belgrad. — Te dni je bil sprejet v avdienci pri kralju g. dr. Korošec, ki je ostal pri kralju dve ure. Kakor običajno, tudi sedaj g. dr. Anton Korošec o svoji avdienci ni dajal nobenih obvestil.
-o-
O, blažena svoboda.
V	prostrani občini Selca nad Škofjo Loko vnanje vasi že nad en teden ne dobe pošte. Poštni sel je baje tako dobro plačan, da ne zasluži za hrano in za čevlje, kje je pa še potem obleka. Za to je nehal nosit pošto.
-o-
Tatvine in ulomi.
V	Ud j i vasi pri Trebelnem je bilo vlomljeno pri posestniku Martinu Pucelj. Tat. je ukradel iz omare 82£LDin. — Na Lazah se je splazil neznan vlomilec skozi okno v stanovanje Franceta Buganta in je pokradel nekaj obleke in perila. — V Doslavčah pri Radovljici je bila ukradena posestniku Jožefu Prešernu iz hleva vreča in dve kokoši. Tat je tudi odprl pipo v sodu, da
Tobak bo zopet dražji.
Uprava državnih monopolov v Beogradu je z odlokom z dne 3. maja 1924. povišala ceno klobasam za žvečenje in cigaram brazilkam.
-o-
Oficielni obisk — Masarika.
Na ministrskem sestanku je dr. M. Ninčič obvestil vlado, da se med našo in čehoslova-ško vlado vrše razgovori glede oficielnega obiska predsednika Masaryka v naši državi. Dan obiska še ni določen.
DENARNE POŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne ni s pošto in zanesljivimi bankami v starem krajn in naše pošiljatve Mi dostavljene prejemniku na dom al na zadnjo pošto točno in brez vsak»> ga dobitka.
Naie cene za pošiljke v dinarjih lirah se bile včeraj sledeča:
Skupno a poštnino: 500 — Din.........$ 6.90
1.000 — Din.........$ 13.45
2,500 — Din.........$ 33.5*
5,000 — Din.....;... $ 66.5©
10,000 — Din.........$132.00
100 — Lir. ................$ 5.20
200 — Lir. ..............$10.05
500 -- Lir. ................$24.25
1,000 — Lir............$47.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čast okra menja .dostikrat docela nepri< no, je absolutne nemogoče dol cen« vnaprej. Zato se pošiljatre wm kažejo po cenah onega dne, kt sprejmem e denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI DI V JUGOSLAVIJO IN PO POSTI KAKOR TUDI JAVNO.
Vse pošiljatve naslovite TONSKO BANKO
ZAKRAJSEK*
AVE*. NSW YORK
• • .. • - - .. .. . •
•EDINOST"
EDINOST
(UNITY)
Ishaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published by: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street, Chicago. __Telephone: Canal 0098._
_Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...........
Za Zedinjene države za pol leta ............
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto	. .
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2 50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year..............$2 do
For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 _"_For Chicago, Canada and Europe per hali year $2.50
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second clas matter October nth 1919. at Poet Office at Chicago. 111., under the act of March ^rd rSyq. _
Neizogibna pot do vojne.
Japonska se je te dni na novo razburila. Razburil jo je podpis prezidenta Coolidga, kateri je potrdil iz-ključevalno postavo in je s tem postala postava. Tega koraka, ki ga je storila Amerika te dni proti japonskemu priseljevanju ne bodo Japonci z lepa pozabili.
Japonski državniki sicer vedo, da Amerikanci ne morejo drugače postopati, ako hočejo zavarovati blagostanje lastnega delovnega ljudstva. Je pač edina pot; a na drugi strani pa smatrajo Japonci to za narodno ponižanje, ki ga ne bodo pozabili kar tako; ta sentiment bo šel iz roda v rod, prav tako, kakor gre antagonizem med francoskim in nemškim rodom, ki vsebuje neko naravno kal vednega neodpravljivega sovraštva.
Japonska se ni to pot radi tega vprašanja prvikrat razburila. Vsaki pot se Japonska bolj razburi. Sedaj se zanaša, da bo to vprašanje rešila zveza narodov. Kar pa ne bo, ker Amerika ni članica zveze narodov in si kot taka vsaj doslej še ni dovolila diktirati od kakega mednarodnega političnega aparata. Kaj bo pa nato storila Japonska? Sprevidela bo, da mora sama skrbeti za svojo bodočnost in isti delati pot. V militarizmu bo iskala zavetja, ker mislila bo, da edino lastna pest jo lahko reši drugi ne. To bo pa dovedlo do konflikta prej ali slej.
Ako bi Japonska geografično mejila z Ameriko, kakor Francija z Nemčijo, bi bile že davno v laseh pri prejšnih sporih.
Poročila so zadnje dni omenjala, da japonski diplomati vodijo tajna pogajanja z Mehiko glede kolo-niziranja v Mehiki. Kaj pomeni to? Ali ne morda, da hočejo postati geografično blizu Amerike. Ako odpre Mehika vrata Japoncem bo v petnajstih letih najmanj par milijonov Japonskih delavcev v Mehiki. Japonski narod se silno množi in na svoji grudi nima več prostora za svoje ljudi. Vse to da mnogo misliti vsakemu, ki na te okoliščine pogleda.
Kratko, Amerika Japoncev ne mara. Amerika ima vzroke, da jim ne dovoli vstopa v svojo deželo. Japonci pa se vsled tega čutijo silno užaljene. To je v pravem pomenu spor in sicer tak, ki ga lepa beseda ne bo poravnala, Kak najmanjši drugi slučaj zna povzročiti konflikt, zaradi katerega bo prijela Japonska za orožje, tak slučaj bo služil samo za pretvezo ali izgovor, za vojno. V resnici pa bodo peli kanoni glede tega, ker so Japoncem ameriška vrata zaprta.
Kdo bo podlegel v tej vojni je težko prerokovati. Kajti znanost in tehnični razvoj daje narodom sleherni dan modernejše novo orožje. V bodočih vojnah ne bodo štele mnogo-številne armade, štelo bo le to, kdor bo imel v rokah hujše orožje proti svojemu sovražniku. V tem oziru pa Amerikanci niso za Japonci, kakor tudi ne v bogastvu in v nobenem drugem oziru. Zato se^tudi Amerikanci ne menijo mnogo za Japonske grožnje.
Sheboyg-an, Wis. I
Rojak in rojakinja Mr. in Mrs. Anton Starič, sta dobila postavno ločitev zakona. Sodni«k, ki je vodil razpravo je re!?el, da je po njegovem mnenju veliko resnico v izjavah obeh strank. Razprava,, ki se je vršila v zadevi Mr. in Mrs. Starič, je dokaz, kam privede nesporazumno življenje v družini.
Mrs. Starič je izpovedala pred sodnikom, da jo je njen soprog vlačil za lase. Dočim je Mr. Starič izjavil da je žena vrgla proti njemu veliki kuhinski nož. Ko je sednik prašal Mrs, Augusta Starič, ako je ona vrgla nož proti so-! progu je ta izjavila: da ona ni nikdar vrgla nobene stvari proti njemu, stala je pri-mizi njena roka je padla na nožr ki je ležal na mizi in ga dvignila kviško. Ko je spoznala, da ima v roki nož se je prestrašila in ga takoj položila na mizo, kjer je bila vstrahu da bi ga ranila.
Po izjavi Mrs. Augusta Starič, so potekle prve tri leta zakona v najlepšim slogu med zakoncema. Leta 1913. pa se jo pričel družinski nesporazum takrat je njen soprog njo j zlasal za lase in jo zaklenil ven iz hiše za 3 ure. Od tega časa naprej dosedaj pa je Starič vedno bolj zanemarjal dom in družino. Se vedno vračal pozno v noč domov in nazadnje je bil tako daleč, da je hotel že prodati ženskino obleko in piano, ki jo je bil kupil za njegove hčerke. Vse je to prignalo Mrs. Augusta Starič tako daleč, da je vložila tožbo za razporoko, katero je predkratkim dobila.
A. B.
Sv. Jurij v So. Chicago.
Dan*24. maja je bil za mladi zakonski par t. j. ža Mr. W. Kompare in njegovo soprogo Mary rojeno Vujčič vesel družinski dan. Darežljiva mama štorklja ju je obiskala in jima je zapustila kot dragocen dar lepo, krepko deklico, ki bo krščena na ime Jacqueline, Mary.
Matija Klobučar na 1081,8 Calahun Ave. in njegova žena Frančiška rojena Požeg sta tudi prejela od matere štorklje čvrstega dečka po i-menu Edward. Mr. Marko Kralj in njegova soproga sta bila pa za botra.
Na 95. Str. E. 3450 se je, mama štorklja tudi ustavila in je Mr. Maksu Marolt in Antoniji rojeni Okoren zapu stila za trajen spomin brhko deklico po imenu Olga. Kumo-vala sta Mr. John Zupančič in njegova žena Neža.
Sedaj bom pa še poročal kaj se je pred kratkim časom dogodilo razstresenemu človeku. Izidor je prepozno vstal. Ves zaspan hoče obleči suknjo. Sili in sili v njo. Pa ne gre in ne gre. Nejevoljen bolj pozorno pogleda zakaj da ne i-de. In kaj zapazi? Imel je v rokah namesto suknje pa hlače. — Drugo jutro Izidor zgodaj vstane. Ker hoče zalivati j vrt, vzame iz bassementa cev; za vodo. V rokah drži cev. Ker voda takoj ne priteče, nastavi cev na uho in prisluška-va. V tem hipu priteče z vso močjo voda po cevi in narav-j nost Izidorju v uho. Ko bi ga ti videl, kakq je strahoma od-, skočil, popustil cev in zavpil. — Zopet je Izidor sedel za mi-1 zo in pisal pesmi ter zraven kadil cigareto. Zamišljen v' svoje pisanje nevede z roko odstavi cigareto od ust in piše dalje. Ko mu zmanjka črnila v peresu Izidor v svoji razstresenosti namoči pero v prižgano cigareto. Hipoma se sedaj zave svojega dejanja in se prične glasno smejati, da tudi navzoče spravi v živahen smeh.
Za danes bodi dovolj, ker za danes ne vem več novic poročati kot samo to, da se tudi pri nas vrabci kregajo kdo bo preje priletel na streho.
Pozdravljeni bravci!
Poročevalec.
Pittsburg, Pa.
Dragi gosp. urednik: — Prosim malo prostora v nam priljubljenem listu "Edinost/' Delavske razmere so srednje,
kakor menda po vseh naselbinah. Na društvenemu polju smo pa bolj živahni, ker društev imamo dovolj, kateri kar tekmujejo med seboj. Do sedaj so bile veselice in banketi na dnevnemu redu, sedaj ko bo vroče bo pa vse polno piknikov. Za mesec junij imamo že dva na programu in sicer: Dr. "Marije Device" št 33 bo imelo piknik prvo nedeljo v mesecu juniju, drugi piknik pa bo' 2-9. junija, katerega priredi dr. "Marije sedem Žalosti." Cenjene rojake in rojakinje vljudno vabimo, da se teh piknikov v velikem številu udeleže. — V nedeljo 8. junija pa bo prvo sv. obhajilo šolskih otrok, pri tej slovesnosti bo imelo tudi društvo Najsvetejšega Imena skupno spoved v sobcJto 7. junija popoldan in zvečer, v nedeljo zjutraj' 8. junija pa skupno sv. obhajilo. Popoldne bo pa shod in sprejem novih članov, pri tej priliki se tudi vstanovi, "Mladinski oddelek."' — MTa-leniči! ki še niste vpisani, pridite za gotovo na shod,, ne sramujte se, ampak bodite po-! nosni, ako pripadate k taki organizaciji, kakor je naša, ki šteje pet in sedemdeset tisoč članov. Toraj pomislite, —' kakšna armada je to, pet in sedemdeset tisoč Članov. Ne smelo bi biti katoličana, ki bi ne bil pri tej organizaciji. — Pretečeni mesec je naš Pre-vzvišeni škof razpisal kampanjo za tri mil ione dolarjev, za šole. Po osmih dneh je bila kampanja končana, nabralo se je ogromno svoto sedem milijonov dolarjev. Naša slovenska fara je nabrala $8,000 seveda ni to veliko k tako veliki svoti, a vendar je dovolj za našo malo župnijo. — Pittsburg se je pokazal, da ni eden ta zadnjih za katoliško stvar. Naša škofija šteje nad en milijon prebivalcev, med njimi je sedem sto tisoč katoličanov. Šteje nad tri sto osemdeset župnij in nad tri sto šol. — Tega ne more nihče oporekati. "Kedo je naprednjak?" Tukaj so številke, ki govore kedo je naprednjak. Sedaj pa na dan jezični naprednjaki. pokažite mi eno šolo, ali kaj drugega ste storili za narod Niti ena beznice nimate, ka-1 tere imenujete narodne domove, da bi jih ne pomagali postaviti katoliški delavci, čez katere tako zabavljate in la-žete.
Rojaki sedaj pa premislite, kedo ima prav? Kje se narod izobrazuje?. V rdečkarskih beznicah ali pa v naših katoliških šolah.
Pozdrav vsem rojakom ši-rom Amerike.
John Golobic.
— Ko pridobi« novega naročnika na katoliški list, po-ložii s tem kamen na obri beni zid svoje vere.
Dr. W. M. MacGovem.
Preoblečen v prepovedani Tibet.
Umazani list Glas Smrdo-be, ki ima patent za laganje in potvarjanje vesti, že nič ne ve kdaj se zlaže. Čveka, kakor klepetulja. Te dni jo je moral celo Proletarček posvariti, da zavija in da je uma-zanka G. S. do kraja posuro-vela. — Skubček postaviš se. Zlasti kadar pisariš komu 0-sebna pisma, kot si ka nekomu še ne dolgo. Zahvaliti se imaš prejemniku, ker to pismo bi te spravilo v obednico ričeta za precej časa. Kaj takega so zmožni samo taki u-mazanci, ki spadajo v tisto kategorijo ljudi, ki se zbirajo okrog umazane Glas Smrdo-bef
* * *
Skubček patentirani obrek-ljivec in Iažnjivec je pisal v G. Smrdobe in v privatnem pismu, da je Rev. Zakrajšek trdil, da je sedanji lastnik A. S. g. Winkler socialist, kar je pa navadna laž! Rev. Zakrajšek ni tega nikdar trdil. To je le poročal poročevalec iz Jo-lieta, ne pa Rev. Zakrajšek, ki nima z listom ne z joliet-skim poročevalcem ničesar o-praviti. Torej Skubček je Iažnjivec !
* ♦ *
Newyorška kleveta Trček je baje sedela v dvorani, ko ga je govornik pošteno izmi-Prijatelj mi poroča, da niu je šinjala kri v glavo, kakor električni tok v oglaševalne električne luči. Bil je v veliko večji vidni zadregi, kakor celo tedaj ko so ga nekoč iz dvorane postavili na sveži zrak, ker mu je notranji zrak
preveč razburil živce.
* * *
Tetka Prosveta, katero duši kronični kašelj, sirota vedno kašlja in naš list "priporoča." Sama na to jo je treba opozoriti, da se je tetka preveč prevzela. Za Slovence že ne da mnogo. Mednarodna je in v zadnjič je skoraj prav dala ošabnemu nemškemu u-redniku, da je Slovane okre-gaj. Povedala sicer ni naravnost, ampak kdor je hotel je razumel. Je pač taka, kakor tista Metka, ki je šla za en mesec v Ljubljano služit, pa je prišla domov, in bila je cela Nemka. Nemško je slišala, pa še clo po nemšk je jedla. — Tristo medvedov, pa naj kdo reče, da Slovenci nismo napredni!?
Družabniki.
—	Ali je res, da je pravnik M. — kompanjon svojega
očeta ?
—	Da; oče vodi knjigo prejemkov, gospod sin pa knjigo izdatkov.
(Konec.)
Vihar. Mac Govern nadaljuje: Drugo jutro, po obisku pri Dalai-lami, je izbruhnil vihar. Sčasoma je toliko ljudi zve delo za mojo navzočnost v Lhazi, da se ni dala več prikriti. Poročilo je prišlo tudi do menihov; in ko sem se zbudil, sem videl pod oknom množico ljudi, še kar naprej naraščajočo. Popoldne je postal položaj opasen. Nekaj bolj pogumnih junakov je začelo tuliti in rjuti, in vpili so, naj se pokažem. Drug so se pa drli: "Dol s tujci!" Zmeraj bolj glasno je postajalo vpitje, zmeraj-bolj gra zeči so bili izrazi sovraštva. Krepelci in kamni so začel frčati po zraku.
Zmeraj glasneje so vpili, zmeraj bolj sovražni so po stajali glasovi. Slednjič je grmela k meni gor cela pesem
sovraštva, vedno več krepel-cev in kamnov je frčalo po zraku. K sreči sem stanoval v drugem nadstropju, torej precej visoko. Pa je vseeno priletelo par kamnov gor, in u-bili so okno iz stekla, ki je v Tibetu tako dragoceno. Ker pa množica ni imela pušk, ni mogla ničesar opraviti. Kaj pa, če bi vdrla v hišo ? Kakor vse hiše v Lhazi, je bila tudi moja hiša zgrajena okoli notranjega dvorišča. V pritličju so bili samo hlevi in obokani prostori, edina pot v hišo je šla skozi velika lesena vrata; dal sem jih zapreti in od znotraj podpreti. Množica fe tolkla po njih in se je zaganjala vanje, a veliki tramovi so dobro držali. Kje drugje bi bili hišo morebiti zažgali, a v Tibetu so vse hiše zgrajene iz kamna ali pa iz opeke, posušene na solncu in se jih ogenj ne prime. Da pa ne bi
kdo drug iz hiše vrat odprl, sem postavil dva moja kulija za stražo tja. Razburljivo je bilo in vendar le mikavno, kol sem poslušal, kako so prijazni Tibetanci zunaj razgrajali in hoteli videti mojo kri; povedati moram, da so se Si-kimezi dosti bolj bali kakor pa jaz. Tedaj mi je.prišlo na misel, kaj, ko bi si ogledal obleganje moje trdnjave od, zunaj. Prav hitro sem se speti prelevil v kulija, sem šel iz j hiše skozi majhna skrivna vratca na zadnji strani in sem se pomešal med drhal. Da ne bi vzbudil pozornosti, sem včasih tudi jaz divje in besnoj zakriknil in zarjovel, in da bi bilo še bolj lepo in resnično, sem pobral tudi jaz par kamnov in sem jih vrgel gor na trdnjavo. Pa sem zelo slabo meril in sem ubil stekleno o-kno v prvem nadstropju. Pol ure sem vpil in metal, potem sem se pa naveličaj in sem šel nazaj v hišo. Pozneje sem zvedel, da je imel Tsarong pripravljeno vojaštvo in da bi mi bil prišel na pomoč, če bi bila množica hišo zares naskočila. Ko se je začelo mra-
čiti in so postali oblegovalci
/
lačni, so se polagoma razšli. V naslednjih dneh se je včasih zbrala še kakšna majhna gruča pod mojim oknom, in slišal sem neljubeznive opazke, a resno mi ni nihče več grozil. Medtem so bili pa tudi zvedeli, da me vlada ščiti. Ker so pa menihi še vedno ščuvali proti meni, smo postavili za vse slučaje stražo k vratom; in ker me je vlada rotila, naj ostanem za časa meniškega gospodstva doma, sem bil od 27. februarja do 13 marca nekakšen državni ujetnik v prepovedanem mestu. To ujetništvo je bilo pa prav prijetno. Prvič sem od svoje bolezni popolnoma o-| kreval in sem se odpočil, Tsarong in drugi odlični možje so mi pošiljali živila, potem sem pa sprejemal tudi razne zanimive tibetske dostojanstvenike, častnike, duhovnike trgovce in državne uradnike. Prihajali so me obiskat, veliko sem govoril z njimi o sedanjem življenju in o razmerah v Tibetu in veliko sem zvedel od njih.
Vsak dan so šli sprevodi mimo mojega stanovanja, gledal sem jih z okna dol. Tako
se mi je nudila prilika posebne vrste, da sem študiral svete verske obrede in običaje ti-betskega budizma. Posebno zanimiva je bila velika procesija z bakljami, 3. marca; Da-lai-lama sam jo je vodil. Ob navzočnosti vseh dostojanstvenikov se je premikal v luninem svitu obhod po cestah Lhaze, uradniki v srednjeveških opravah. Za Dalai-lamo in njegovim dvorjanstvom je korakal oddelek tibetskih vojakov, izvežbanih od Tsaron-ga, z modernimi puškami, a v starih angleških uniformah. V luči neštetih bakelj in v mesečnem svitu vršeči se sprevod je bil zelo svečan in neizbrisen mi je spomin nanj; a ravno v najbolj svečanem trenutku je vojaška godba zaigrala koračnico, kakor je bolj neprimerne ni mogla, staro angleško pivsko pesem, s prav nepobožno vsebino.
Prišel je dan, ko sta meni-ha-župana. odložila svojo službo in jo oddala zopet posvetnim mestnim oblastim. Se isti večer so odšli skoraj vsi menihi iz mesta, in zdelo se mi je čudno prazno. Mislim da Lhaza navadno nima več
ljudi kakor 20.000, novoletni prazniki pa privabijo petkrat večje število. Od tedaj naprej se mse lahko sprehajal po mestu, kolikor sem se hotel, sem delal krajepisne in druge zapiske, kakor se mi je ljubilo; sploh bil sem čisto sam svoj gospod!
- Nazaj v Indijo!
Sčasoma sem se pa le na-študiral in nagledal in hotel sem nazaj v Indijo. Ne vem zakaj, a kar tako me niso pustili ven, in šele čez teden dni mi je dalo ministrstv pdovo-ljenje za odhod in so mi izročili potne liste. Dovolili so mi tudi, da sem med potjo lahko uporabljal službena pradni-ška počivališča, ki so bolj u-dobna kakor navadna; dali so mi tovorno in jezdno živino in celo oboroženo spremstvo, če bi med potjo menihi ali pa drugi prijatelji me vendarle napadli. A vse je šlo gladko. Potovali smo v Gjan-gtze in potem po stari poti v Yatung in skozi Sikkin nazaj v Indijo. 17. aprila sem bil spet v angloindijskem Dar-džilingu.
Potovanje v Tibet je končano.


—-
V NEDELJO POPOLDNE
KOLEDAR. Prihod Sv.
TEDENSKI
Binkošti. -Duha.
g Nedelja — Binkoštna.
9	Pondeljek — Primož in Felicijan, muc.
10	Torek — Marjeta, kraljica.
11	Sreda — Kvaterna, Bar-, naba, apost.
12	Četrtek — Janez Fak., Spoz.
13	Petek — Kvaterna. Anton Paduan, sp.
14	Sobota — Kvaterna. Bazilij škof.
-o-
VII.
ČETRTA TEMELJNA RESNICA: Da se je Bog Sin, druga božje oseba, učlovečil, da bi nas
s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. •
Četrta temeljna resnica katoliške vere se glasi: Da se je Bog Sin, druga božja oseba,1 učlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešiUin večno zveličal. O tej resnici vam Tiočem danes govoriti.
Bog je človeka že ob stvar-jenju odlikoval in ga povzdignil nad vse druge stvari tu-Ttaj na zemlji s tem, da mu je dal neumrljivo dušo z umom in svobodno voljo. Neumrljiva, umna in svobodna duša je po svoji naravi podobno Bogu, ki je večen in ima najpopolnejši um in najboljšo svobodno voljo.
A še više je Bog že ob stvarjenju povzdignil človeka. Namenil mu je ne le naravno srečo tukaj na zemlji, ampak nadnaravno zveličanje v nebesih. "Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali" (1. Tim. 2. 4.) V nadnaravnem zveliča-, nju naj bi človek gledal Boga iz obličja v obličje ter užival blaženost ali srečo, ki jo Bog sam uživa. "Videli ga bomo, kakoršen je" (1. Jan. 3. 2). "Zdaj gledamo kakor v o-gledalu, skrivnostno; potem pa iz obličja v obličje" (1. Kor. 13, 11).
V ta namen je Bog prve sta-riše povzdignil v nadnaravni stan pravičnosti in svetosti. Adam in Eva sta od Boga prejela posvečujočo milost, to je nadnaraven notranji dar, po katerem sta bila pravična inj sveta in tako nadnaravno Bogu podobna; bila sta vsled tega daru otroka božja in sta imela pravico do nadnaravnega zveličanja v nebesih.
Stan prvotne pravičnosti in svetosti je bil v božji volji namenjen vsemu človeštvu. Ako
bi bila Adam in Eva Bogu zvesta ostala, bi bili potomci prejeli posvečujočo milost, v kateri bi bili tako utrjeni, da bi je ne bili nikdar z grehom izgubili; po svetem življenju na zemlji bi bili brez smrti vzeti v nebesa.
Ker sta prva človeka imela svobodno voljo, je hotel Bog, da se sama odločita, ali hočeta biti vredna božje ljubezni. Zato je morala priti preizkušnja. (
Adam in Eva sta se odločila zoper Boga. Zapeljana od hudobne&a'duha sta jedla prepovedani sad drevesa in se s tem hudo pregrešila.
Za grehom je nastopila kazen. Adam in Eva sta posta la nesrečna na duši in na telesu.
Izgubila sta posvečujočo milost božjo in zato nista bila več nadnaravno Bogu podobna ; nehala sta biti otroka božja, izgubila sta pravico do nadnaravnega zveličanja in zaslužila večno pogubljenje Izgubila sta tudi izredni dar telesne neumrljivosti. Le naravne zmožnosti neumrljive duše in umrljivega telesa so jima še ostale.
Greh, katerega sta storila prva človeka, pa ni škodoval samo njima, ampak je s hudimi nasledki vred prešel tudi na nas, ki smo Adamovega rodu. Imenuje se izvirni greh, ker od naših prvih starišev izvira, ali podedovani greh, ker smo ga od njih podedovali.
Po grehu se človeštvo iz lastne moči ni moglo rešiti. Grešnik brez nadnaravne milosti je za nadnaravni namen mrtev. Kakor po telesu mrtev človek sam sebe ne more i oživeti, tako si grešnik ne more dati nadnaravnega življenja. Grešnik sam tudi ne more Bogu zadostiti za storjeno krivico. Žalitev neskončnega božjega veličanstva je zlo, ki ga ne more izravnati nobeno dobro delo človekovo. - j
Bog pa je sklenil odrešiti
nas, in sicer tako, da se'je ra-j zodela njegova dobrotljivost in usmiljenost v odpuščanju, kakor tudi njegova^ svetost in pravičnost v kaznovanju greha.
Bog bi se bil mogel človeškega rodu usmiliti tako, da bi se bil zadovoljil z nepopol-( nim zadoščenjem, ali da bi bil' krivico odpustil brez zadoščenja, s čimer bi bil razodel svojo dobrotljivost in usmiljenost, a hotel nas je odrešiti tako veličastno, da se je razodela obenem njegova svetost in pravičnost.
V ta namen je sklenil poslati na zemljo svojega edino-rojenega Sina, ki je hotel in mogel dati za greh popolno zadoščenje in človeštvu zopet pridobiti nadnaravno življenje in večno zveličanje. "Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina., da se, kdorkoli vanj veruje, ne pdfeubi, temveč ima večno življenje" (Jan. 3, 16.) Jezus Kristus je mogel dati božji pravici popolno zadoščenje zato, ker je bil kot pravi človek zmožen trpljenja in ker je njegovo trpljenje zavoljo veličanstva božje osebe imelo neskončno vrednost.
"Beseda je meso postala in med nami prebivala" (Jan. 1, 14). S temi besedami evangelista sv. Janeza, ki jih vsak dan molimo v angelskem češ-čenju, je izrečeno učlovečenje Sinu božjega. Da bomo te besede vselej molili s premislekom in največjim spoštovanjem, ohranimo v spominu kar sem vam zadnjič razlagal o pomenu skrivnostnega izraza "Beseda božja". To je druga božja oseba v presveti Trojici, pravi Sin božji, od vekomaj rojen iz Boga Očeta K svoji božji naravi, ki jo i-ma od vekomaj od Očeta in skupno z njim in s Svetim Duhom, si je v času pri vzel Človeško naravo iz Marije Device, tako da je pravi Bog in pravi človek skupaj. To je naš Odrešenik Jezus Kristus, -o-
it:-
ZA MESEC JUNIJ.
Mesec junij je posvečen če ščenju božjega Srca Jezuso vega. Krasno premišljevanj' za vsaki dan tega meseca je spisal frančiškan P. M. Hole ček, in jih tudi izdal v posebni knjigi, jda se je lahko poslužujejo tudi drugi. Vse one, ki si žele naročiti to knjigo o-pozarjamo, da jo lahko dobe v
Knjigarni Edinost. — Cena samo 60c.
Prisega.
Advokat vpraša svojega klijenta: Ali se zavedate kakšne so posledice krive prise ge?
Klijent: Popolnoma. Pravdo bom dobil.
STARIŠEM V PREVDAREK.
Kakor telesno oko se veseli loči, tako tudi duševno, naše notranje si želi nebeške luči, — resnice. — In katera resnica je bolj tolažljiva, kakor je naša vera v Boga našega Stvarnika Zveličarja in Odre-šenika, kateri nas hoče imeti združene z Njim v nebesih za vedno.
To vero pa more domače življenje otroku, vcepiti že v zgodnji mladosti. Telesno o-ko ljubi čistost in red, duševno pa lepoto, katero nam daje naša vera. — Mi obešamo po naših stenah slike, pri temu pa ne smemo pozabiti na nežni čut naših malih.
Velikokrat vidimo podobe, ki zastrupljajo srca naših o-trok. — Pametni stariši se tega ogibljejo in obešajo po stenah svojih katoliških domov slike sv. Družine, in druge pobožne slike, v otročje sobe pa "Angelj varuhi." — Kakor se more paziti na to, koliko večje važnosti je pa še "branje," kakšnega branja se poslužuje naša odrasla mladina. Brezverske knjige in časopisje je zastrupilo že veliko mladine, katera ječi po ječah, ali pa se zvija pod ognjem — pekoče vesti. — Zato je sveta
NEVARNOST TRAKU-LJE V DEŽELI PRI-PRAVITE VAŠO SVI-
dolžnost starišev, da pomeče-jo na ogenj brezverske knjige in časopisje. — Stariši! Ako ljubite svoje otroke, ako Vam je na srcu dobra bodočnost svojih otrok, tedaj skrbite, da dobijo v roko le koristne knjige in katoliške časopise._
Vsa čast starišem, ki se držijo tega, ker njih odgovor bo lahak.
Pri telefonu.
A: K gospodu pri telefonu: "Prosim, dovolite da tudi jaz uporabim telefon. Že deset minut stojite pri telefonu ne da bi črhnili besede."
B.: "Moja žena govori."
NJINO DOBRO,
Hi
Poročila prihajajo, da je precej ljudi bolj-nih vsled trakulje in glavni vzrok tema je ne pravilno pripravljeno svinjsko meso. Svinjsko meso je mano. da je vse polno te zalege, katera ako se je ne umori s tem, la se dobro prekuha meso, se navadno potem za-redi v želodcu in vas stalno nadleguje. Vse svinjsko meso se mora dobro prekuhati in dobro preiskati ta Klaiivini podobna svitla znamenja.
Veliko mož. žen in otrok trpi in se zdravijo ca razne bolezni med tem ko je njih prava bolezen trm-kulja. Prava znamenja so drobci trakulje v odpadkih. — Podobna znamenja so: omotica ,&J4b tek, zeruba teže, smrdljiv dih. rumena koža. bolečine v
--i — delih telesa hrbtu in ni-
a »fuazvtd 'H*Strebuhu in želodcu, ki jpe včasih vzdig-uje v grrlo. Bolnik nima volja do dela m ne za Življenje, nobene ambicije in je melankoličen. Želodec postane večkrat kisel in hrana noče doli po grlu. Ome-dlevični napad se tu in Um pojavi vsled trakulje. Pripetilo se je celo. da je tra-kulja zlezla v Bapnik in zadavila bolnika. Kexite se tejra parazita p red no vas umori. Naročite st dovolj Laxatan zdravila za 110 48 362 Laxal Bid«.. Box 963 Pittsburgh, Pa., Se danes ker jutri je 2L .Prepozno. Za zavarovanje zavoja poiljite 25c več.	(4-3.-5-2.-5.-30.)
DRUŠTVO SV. VIDA štev. as. K. S. K. J.
Preds. Anton Strniša iooi E. 72 Place.
Pod Preds. Jos. Žulič.
Tajnik, Anthony J. Fortuna 1093 E. 64 St.
Zapisnikar, Jos. Ponikvar.
Blagajnik, John Mele.
Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vi-dervol, Jos. Germ.
Zastavonoša, Joe Baanik.
Vratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd.
Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar in Dr. M. J. Oman.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani.
Assesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55- leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 1. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po Jednotinih pravilah stran 102 do 109.
Grdina in Sinovi
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLE VELA NDU
1053 East 62. Street.
Telefone: RANDOLPH 1881
DR. SV. CIRILA IN METODA Štev. 18. S. D. Z,
V	društvo se sprejmejo člani odi 16. do 55« leta starosti. Zavarujete se lahko za $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
Za Bolniško podporo se lahko zavarujete za $7.00 ali $14.00 na teden-
V	društvo lahko vpišete tudi svoje otroke od i. do 16. leta starosti.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob i. uri popoldne v Knausovi mali dvorani-
Predsednik Anton Strniša 100- E. 72nd Pl.
Podpredsednik, John Terček
Tajnik, John Widervol 1153 E. 61 st St.
Zapisnikar, Frank Merhar.
Blagajnik, Josef Zakrajšek St.
Nadzorniki: Josef Zakrajšek ml., Anton Widervol st., Josef Mateučič,
Zdravnik, Dr. J. M. Seliškar.
Zastavonoša, John Jerman.
Redar, John Peterlin.
SLOVENSKA RESTAVRACIJA.
1385 E. 55th Street,
CLEVELAND, O.
Se priporoča rojakom Sloviti cem za poset. Pri njemu se dobi vedno domača hrana, tudi sobe za prenočišče.
JAZ MARY ŠTALCER
CLEVELAND, O.
sem rabita Wahči-čevo Alpentinkturo za lase, ker so mi strašno odpadaU tako, da bi bila vat zgubila,- ako ne bi rabila Wahčičev« Alpentinkture, od katere so mi laaje takoj prenehali od* padati in dalje krasno in gosti rastU tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase, zakar se g. Wah-čiču lepo zahvalim.
Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za ra-* ne, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, ko-stibol in trganje, kurja očesa, brado-vice itd. Pi&ite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JAKOB WAHCIG
1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR AVENUE
CLEVELAND, OHIO.
SLOVEČI UMETNIŠKI FITQ6RAHST
Nemlce
14» W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE Iti KEI
■VOJ POKLIC VRŠI 2EI 90-LBTNO IZKUŠNJO I
ZASTAYE
IS
Za gospodinje
•
Vsaka dobra gospodinja si čez poletje nabavi zalogo konserviranega sadja in zelenjave, da ima po zimi vedno kaj dati na mizo, ko pridejo obiski. Vsako sadje in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in varčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihrani denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in zelenjava je okusneje in ceneje, nego kupljeno v baksah!
Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuharica, se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig naše gospodinje ne morejo veliko posneti, ker večinoma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako ^
______ ______„_. , „ , _ d je v gospodini- lil
stvu," katero je spisal M. Humek,
PRISTOPAJTE
1
prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinj- ||j stvu," katero je spisal M. Humek, višji sadjarski išj nadzornik v Ljubljani. Knjiga je pisana preprosto, (g
in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo pripo- jjl| ročamo. Knjiga ima tudi 13 barvanih in 42 navadnih fe slik. Cena 75c.
Naroča se v
KNJIGARNI EDINOST 1849 West 22nd Street.
Chicago, 111.
Za splošno kuho priporočamo:
Malo ali Varčno kuharico, cena................$1.00
Veliko ali Slovensko kuharico cena............$4.00



_
# * - k -
NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI
slovenski katoliški podporni organizaciji:
Kranjsko-SIovenski Katoliški Jednoti
ki posluje že 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v
lastnem domu na 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Njeno skupno premoženje znaša
Sl.200.000.00.
Solventnost 100.36%
K. S. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev z 21,300 člani obeh oddelkov.
Od svojega obstanka do 1. febr. t. 1. je K. S. K. J. izplačala že $2,298,835.00 skupne podpore.
Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku $250.00, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000.—: Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniško podporo; pri slednji za $1.00 ali 2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno bolezen. Dalje ima K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta. Sprejema se člane od 1 — 55 leta.
Rojake (nje) so uljudno prošeni, da naj dobri katol. stvari na ljubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za novo društvo zadostuje 8 članov(ic). Geslo K. S. K. Jednote je: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD!" Glede vstanovitve novih društev in glede drugih pojasnil se obrnite pismenim potom na glavnega tajnika:
Josip Zalar, 1004 N. Chicago Str., Joliet, Illinois.
__
DR. SV. MARIJE MAGDALENE, štev. 162, K. S. K. J.
CLEVELAND, OHIO. x
Predsednica, Helena Mally
'277 Norwood Rd.
Podpredsednica, Johanna Pelan.
Tajnica, Josephine Menart
1105 E. 6$. St.
Zapisnikarica, Rose Hrovat. Blagajničarka, Frances De-
be vec 60'2 Glass Ave.
Zdravnika, Dr. J. Seliškar in dr. M. Oman.
Seja se vrši vsaki prvi pondeljek v mesecu v stari šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsakega 18. in 19. v mesecu od 7. do 8. ure zvečer na domu.
bandera, regaliie in zlate za» ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje
EMIL BACHMAR, 2107 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL.
TONY DIME
1738 W. 22nd Street.
Se priporoča Slovencem pri nakupu oblek po miri, delo unijsko " jako zmerne cene blago prvovrstno.
SLOV. KAT. PEVSKO . DRUŠTVO "LIRA"
Pred. Anton Grdina
1053 E. 62nd St. Podppreds. in pevovodja, Peli ter Sinovršnik
^	6218 St. Clair.
Tajnica: Rose Horvat
6711 Edna Ave. Kolektarca: Mary Hrastar.
5901 Prosser Ave. Seja se vrši vsaki prvi četrtek v mesecu v pevski sobi Vida.
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — pr«Mf — les — in vse kar spada v prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu 1
Phone Roosevelt: 8221
J.K0SMACH
z804 W. aand St. Chicago, DL
Rojakom se priporočam ari nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELil TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Naibbiiše delo, najnižje oene. Prevzamem barvanje hiš suneta znotraj. t?o kladam stenakf oaoir.
e
SLOVENEC ŽELI
dobiti stanovanje z dvema ali tremi sobami. Ako kateri izmed čitateljev ve za tako stanovanje naj blagovoli sporočiti našemu upravništvu.
EDINOST 1849 W. 22nd Str., Chicago. Phone: Canal 0089.
(5-28., 29.)
__j________
_
_
tWOST*
ZVONARJEVA HČI.
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
23. Brez vezi.
Beli dan je obsijal strašno sliko razdejanja. Brez vezi je divjal ogenj. Na praznih oknih se je sikaje vzpenjal kvišku; kakor žareča žrela so zijala proti gozdnemu, od ognja razsušenemu robu. Iz napolpodrtih vratnih odprtin se je valil črn gost dim, očrnele stene so molele kvišku, kakor v neki grozi, tramovje se je sesipalo na kupe in gorelo
naprej v globini. Vmes pa so rešeni — zunaj vpili in jokali . . .
Razbeljen zrak in dušeč dim sta prepodila ubežnike in one, ki so prihiteli iz sosednjih občin dobrosrčno od daleč na pomoč. Brizgalnice so ropotale in stale med begajo-čimi in zapovedujočimi možaki. Ob malem potoku so zajemali v visokih posodah vodo, iz roke v roko jih podajali do brizgalnic, ki so dvigale vodo visoko v zrak in jo spuščale v razbeljeno žerjavico. Sikajoč sta kipela dim in sopara zopet kvišku. Nasproti razdivjani ognjeni sili je komaj pričakovati vspešne pomoči. Kmalu so omagale utrujene roke vrlih gasilcev; vsaka pomoč je zastonj. V skupinah so stali, pogovarjali se in mahali z rokami in svetovali zdaj to zdaj ono. Med njimi so se mešali rešeni, napeto poslušali in se brezupno zopet umikali ter do smrti utrujeni polegli po razsušeni travi.
Poleg Rozike je stal podobar Luka in pripovedoval razburjeno :
"Naš stari gospod mestni župnik leži ob robu in še živi; z nekaterimi ranjenci smo ga rešili. Onesveščenega smo prinesli iz cerkve. Najsvetejše je pritiskal na prsi Zvesti duhovnik je hotel v cerkvi umreti, žive duše ni bilo pri njem. Marsikaterega bi bili iz Visokih cerkvenih zidov rešili, pa se nikdo izmed njiknnftja zatekel. Sam sem se z nekaterimi drugimi rešil na naš vrt." ■ . % f Le napol je slišala Rozika njegovo pripovedovanje.
"Ali o mojem bratu niste ničesar slišali?" ga je vprašala z brezupnim pogledom nanj, "in Ana?"
Težko je zmajal podobar z glavo;	~
"Vse je zastonj; ta dva sta bila prva atftva. Ves prostor je samo dim in plamen. Vaša hiša se je zadnja sesula na dvorišče, ni mogoče priti tja."
"Moj mrtvi oče, moj ubogi brat," je zaplakala uboga žena. — "Vsi trije leže v livarni — pokopani, stari oče
čano njihovo imetje, njih vest — se ni vzdramila. Nekaj se jih je bilo zbralo skupaj.
Sepetaje je pričel nekdo:
"Zvonarne bi ne bili smeli trpeti v mestu. Od tam se je razširil požar, ti so vzrok!"
"Njim moramo pripisovati vso nesrečo, ki nas je zadela. Sedaj čutimo, koliko jim je koristil ukradeni denar," je pristavil drugi. —
Kup je naraščal in njihova jeza je grozila še preostalim Zvonarjevim. Naenkrat pa so vsi utihnili. Začul se je med njimi glas, kakor iz groba; starček bled in visoko vzravnan, oblečen v talar je resno izpregovoril, kakor sodnik :
"Tehtnica pravice se je zraVnala. Vi ste morilci svojih bratov; vi ste požigalci. S svojim groznim obrekovanjem ste umorili starega Rudnika. Dušna bolečina sinov nadlve-dolžno umorjenim očetom in njihovim omadeževanim imenom je zatemnila pogled in odrevenela roke pri nevarnem vlivanju. Zvon se je razpočil — požar je nastal. Sami ste? se ugonobili s svojo vero v največjo hudobijo. Gorje vam/ še sedaj zaslepljenim pod pritiskom božje roke Prosite Boga, da odvzame od nas ta greh, zlo obrekovanje'in umor. Moliti in žalovati hočem z vami."
Vsi so slišali ta glas, tudi Zvonarjevi. Segel jim je v ' dno duše- Žene so vzdihovale, otroci so se stiskali prepla-' šeno v njihova krila in jokali. Možje pa so upogntfi glave1 in si niso upali godrnjati. Plašno so šli narazen.	'
Noč se je nagibala k njim —- a pogorelci niso zapustili opustošene domačije. Po vrsti so počenili ob jarku in u-pirali svoje poglede v razdejane, kadeče se razvaline. Molitev in preklinjevanje se je mešalo med seboj v nočnem mraku. Usmiljeni vaščanje so jim prinesli gorke odeje, jedi in pijače.
Prav dobro so umevali vse te, ki bodo presedeli še marsikateri dan, preden se bodo osrčili in delali načrte v zmesamh možganih za nova bivališča. Kdo pač se lahko loči od kraja svoje mladosti, od hiše svojega domovja, od mladostnih prostorov, od lastne hišice in od grobov svojih mrtvih? Tu je ležalo vse; otročja leta, mladost, oče in mož otrok — uničeno vse v eni sami noči.
2 i vi so bili na slabejšem od mrtvih. Srečni oni, ki je njih utrujena trupla vrglo spanje tja na trdo zemljo, sanjah so o krogu domačih pri mizi, — zbujali pa so se z o-bupnimi vzkliki.
Nesrečni, kateri misli so brezupno begale stoinstokrat v tej zmedi! — Sedeli so, stokali in ječali, kakor otroci; vpili po kruhu in postelji. Zidali so si z zmešanimi besedami svoje hiše, podrte stene svojih cerkva, pogreznjene prostore svoje radosti. V duhu so sedali za obžgane mize in
umS/i 'Z?!1 "r rfztoVenih krožnikih. Pa so nenadno umolknili, sklonili glavo k tlom, njihova srca so se stresala,
hrbet se jim je krivil v obupu, suha usta so se jim odpirala in zgrozeno jim je strmelo oko v razvaline. Ljubezni polne, tolažilne besede njihovih sorodnikov, polne usmiljenja,
SO so ftHhiioln i-.J _____• i	n	...	* » '
Prekmurski oddelek.
Urejuje Frank Horwath.
NAŠ ODDELEK.
Začeo je naš oddelek cve- mo ti krščanski list i tiidi sti arje tu protoletje, pušča oddelek, ar de tou samo listje in cvetje, kak mlado nahasek, kak vsakši sad, š1 drevje. Zato pa mij Prekmur-, roga Bog da, je nahasek nj ci bojmo tak kak mlado drev-| i či mij podpiramo krščanj je, moremo vsi zatou biti i list de nam tudi na hasek di gnojiti tou, ar nam more sad. ševno i nesmimo tak biti da bi prinesti tiidi, kak drejvo ste-' samo telesni hasek meli i ^ ro cveti i tiidi prinesi sad. Po-| jega mislili pokažimo mi zdjj magajmo si vsi vkiip, sakši po jom, da tiidi se brigamo " svojo j moči kak je mogoči ar! ševno zato bojijo prijal Čiga zaj zapiistijmo, te nam našemi listi šteri nas pela je se zabadav cejli trud, ka prej vu diiševnom misli.
se trudimo zanjega. Potpiraj-1	-o--
-o-
NOVICE.
tudi," sta tožila otroka:
Usmiljeni sosedje so Henrika pokrili s platneno	usmiljenja,
ho. Mirno je ležal pod osmojeno lipo.	Src' z. ^"kostjo so napolnjene
In tako je čula pri njem.---n
Srpi pogledi so švigali proti njim, a oni trije niso opazili. Zle besede so veljale njim, a oni jih niso čuli. Njihova srca so se mudila pri dragih mrtvih. Nič jih ni moglo odtrgati od svojih ljubih. Dečkov obraz je ležal na kolenih mrtvega očeta, ni se ganil; njegovo srce je ponavljalo samo ehp; "Moj oče! Moj oče!"	____
Deklica se je teSno tiščala matere. Njuni roki sta bili sklenjeni. Obe brez moči sta iskali opore druga pri drugi — brezmočni.
Rešeni so objokovali svoje domače, svoje imetje, do-movje, ki je bilo uničeno. Njihova ljubezen je umrla, kon-
Firma se začnola 4. maja vu prekmurji, prvi naš slo-| venski piišpek dilij nam vu starom kraji sakrament svete] firme, sprejem .je bio lejpi | sprijmo ga je gosp. okrajni glavar Lipovšek, Janko HOr-| wath ga je pozdravo vu imeni prekmurcof.
Vu Holandiji v ednom kl#-štri so bratje domače kolbase jeli,kolbasi so bilij spokvarje-ni, 2 sta mrla 10 jih pa na smrt betežnij. — Strašno nesreča želejznice. Šentgodhar-, da bliijzi sta dva vlaka vkiip vdarila, brzo vlak je so 60 km na voro, pečij so se razbile,1 vu-ednom nemskom vagoni je bio plini šteri se vujžgao i je ogen vu vdaro zeljeznica je' zgorejla, 30 mrtvi 50 težko' ranjeni vnogo pa poškodiiva-'
ni — Nemelincaj prve di majuša so našli mrtvo tejle 30 let staro, moškoga pola, sodniška komisija sodi da eli je samo mor bio, ali pa ponesreči. — Kolonisti dobrovolcl iz Bosnije so prišli vu Dolnjo Lendavo, da se naselijo na ve* leposestvo hereoga Esterhazy-ja ge se njim da zemla, štero so meli dozdaj domači i mag-yari, zaj se jim krej zame, i ministerstvo je odgovorilo, da naj domači i magyari ido vu Makedonijo ga se njim da zemla kolko včeio. — Toča je pobila prve dni majuša vu prekmurji, medjimurji i Sloveniji, gorice, napravila je pred škode, potem pa letos do naši goričanci menje lagvof mel naljani kak lani.
-O- .
/
_ j x • i / " ~ sreiiKusijo so napolnjene! njihove duše in. kakor z verigami priklenjena njihova srca' na to revščino Solza ni raztopila ledu otrpnjenosti, brez moci sede pred bedo prihodnjih dni.
Skupno potovanje v Jugoslavijo.
Na 2julija odpotuje iz New Yorka večje število Slovencev v domovino in sicer na splošno priljubljenem parniku "francoske linije" Paris. Za te potnike bodo*na parniku preskrbljene posebne ugodnosti. In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uradnik naše tvrdke, ki bo radevolje šel potnikom na roke v vseh ozirih, ter še z niimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj v prihodnjih mesecih, so vabljeni da se pridružijo tej skupini. Za vsa tozavedna pojasnila se obrnite na	_
Slovensko Banko ZAKRAJŠEK & CESARK 70 — Ninth Ave..	New York. N. Y.
DOSTAVEK: — Istotako se obrnite na omenjeno tvrdko v slučaju, da ste namenjeni dobiti, kako osebo iz starega kraja, in vselej, kadar hočete poslati denar v stari kraj, bodisi že v dinarjih ali dolarjih, in gotovo bodete najbolje postreženi.
JOSEPH F.
ACKERMAN
»e priporoča rojakom v Forest City pri nakupu raznih barv in v&rnisev. V zalogi ima vsakovrstni sten-ski papir, katerega prodaja po zelo nizki ^eni. Prevzame barvanje his zunaj in znotraj inNpoklada stenski papir. On ima že več let izskusnje v tem delu in je zelo izučen v tej stroki. On stori najboljše delo po najnižjih cenah. Kadarkoli potrebujete
tako delo se vselej obrnite na njega.
>
MAIN STREET NASPROTI SHOE FACTORY
Forest City, Pa.
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Sc priporočamo pri nakupu razne zeleznine m kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
#
Priporočamo se ca obilen obisk.
BEN J. 1ICHI0LZIR

i
Zadobra pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaš? domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vasi kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W.SZYMANSKI
veletrgovina z različnim pohištvom.
CHICAGO, ILL.
č
t +
t t
t t t
t +
+
t
Vedo kje jih čevelj žuli.
• Ob priliki poseta italijanske kraljevske dvojice na Angleškem dvoru, se je med tam se nahajaj očimi gosti šepetalo o morebitni zaroki princa Walesa z italijansko prince-zinjo Mafaldo. — Da si so oblasti Velike Britanije par] dni pred prihodom italijanske dvojice in princezinje Mafal-de poročali, da nima ta obisk ne političnega in ne kakega drugega pomena — le zgolj prijateljski sestanek.
Obrambni pakt Rumunije, Turške in Poljske.
London. — Zaključena je bila trozveza med Rumunijo, Turčijo in Poljsko. Njih godba se glasi, da postavijo skupno obrambno moč 1,250,-000 mož, ki bi branili za slučaj napfcda kterokoli omenjenih držav. — Rumuniji je tudi za slučaj napada obljubila Anglija svojo pomo^v obliki vojnega materijala, tudi mornariško pomoč v nemu morju.
^MMMMMMMMMMMM AA A***fUIA*K* HA ft* ** F *
GORIŠKA MATICA.
Od Goriške Matice iz Gorice smo sprejeli dopis, v katerem nas prosi sodelovanja pri nabiranju naročnikov za knjige, katere bo Izdala za leto 1925. Goriška Matica je slična Mohorjevi družbi in bo izdala za prihodnje l&to 4 knjige in sicer:
1. VELIKI KOLEDAR z raznimi leposlovnimi in poučnimi
članki.
ZADNJI DNEVI OGLEJA. Zgodovinska velezanimiva povest, spisal Lukovič CarlL
MLADA ZORA. Izbor narodnih pripovednih pesmi Priredil France Bevk.	,
ŽIVOTOPIS SV. FRANČIŠKA KSAVERSKEGA, ki je nesel luč krščanske vere med Kitajce in Japonce.
2-
3.
4.

CENA ZA VSE 4 KNJIGE $1.00.
Mi z veseljem sprejmemo poverjeništvo za to družbo in vsem Slovencem sirom Amerike toplo priporočamo te knjige. Zanimale bodo gotovo v prvi vrsti naše rojake iz zasedenega zemlia, ker se tam tiskajo, zanimale pa bodo tudi vse ostale rojake, ki čutijo z ubogimi zasužnjenimi brati, kateri se nahajajo pod italijanskimjarmom. S tem namreč, da podpiramo in naročamo slovenske knjige iz zasedenega ozemlja, podpiramo slovensko narodno idejo in dejansko pomagamo bojevati boj proti italijanskemu nasilju. Našim bratom iz tužne Primorske bo gotovo v veliko tolažbo zavest, da jih ne pozabimo in jim po moči tudi dejansko pomagamo. Bratje Primorci, naročite si knjige iz domovine. Slovenci, podpirajte zasužnjene brate.
Vsa naročila moramo odposlati na pristojno mesto do 1. julija. Zato prosimo vse one, ki žele naročiti gori imenovane knjige, da to store takoj.
J NaroČila sprejema poverjeništvo "Goriške Matice"
KNJIGARNA EDINOST
1849 W. 22nd STREET,
chicago, ill.
^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^^ * ' »
* + * * * * * +
Anton Zbasnik t
JAVNI NOTAR,
•oba 206 Bakewell Bldg.,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je)
* m
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, jf» pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nixke, delo točno in pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj.