Cena 50 cent. (JRKDfOftTVO OS UPRAVA: UUBUAMA, ZASTOPSTVO ma oglase m KratjevlDS UNIONE PTJBBLJOTA fTALIANA & C—C—OMAMA E9CLUSIVA flfltam: UM10MS te pubbltrtta 61 psopenienza italiana ed HAI1ANA & A_ MLU1M) Accaniti combattimenti sul fronte tunisino Con indcmab'le spirito di decisione i repartS delTAsse ct?Trtendon3 al nemico ogni guadagno di terreno — 27 veli- voli avversari distrutti DAN VOJSKE IN IMPERIJA Mogočne proslave po vsej Italiji — Vel. Kralj in Cesar je osebno izročil odlikovanja za vojaško hrabrost II Uuartiere Generale delle Forze Armate eomunica in data di 9 maggio il segmente bo'lettino n. 1079: Accaniti combattimenti sono tuttora in corso r.el settore settentrionale del fronte tunisino: con indomabile spirito di decisione i reparti de'l Asse contenđono al nemico ogni guadauno di terreno. Sul fronte meridionale attaccbi lccali »ono stati respintj dalle nostre truppe. Merita 1'onore della cjtazinne per il suo va-loroso eomportamento il 1° gruppo del ter-z© regg. artiglieria > Pistoia«. In duelli aerei la caccia germanica ab-batteva sclte apparecchi. Grosse formazio-ni di quadrim>tori, fortemente seortate, hannc ieri brrnbardato Porto Empedocle e Pantelleria. Azioni di bombardamento hanno avuto i u opro anehe nella zona del Campidan i in Sardegna: lievi danni. Ri- »jaka in v svetišču pati Lih fašistov na Kapitolskem griču. Ob S. je poveljnik arma onega zbora kot zastopnik šefa giarvnega stana položil na oltar Domovine velik lovorjev venec. Ni Beneškem trgu je bil postrojen polk. na stop-pnišča pa so se razvrstili oficirji posadke. Nato je poveljnik armadnega zbora opravil obred na Calpidogliu. Navsočni so bili vsi vojaški zastopniki. Spominsko slavje jc bilo najbolj svečano ob izročitvi odlikovanj za vojaško hrabrost v vojašnici princ Piemontski, ko je bil navzoč tudi Vel. Kralj in Cesar. Vladar je prispel ob 9. uri. Sprejet je bil s predpisanimi zvoki tromb, Kiaijevim maršem ter Giovi-nezzo. Na dvorišču vojašnice je bila postrojena pehotna divizija, setoječa iz enega polka grenadir* je v. polka pehi-te in topniškega polka z zastavami. Kralja in Cesarja, ki ga je spremljal prvi djutatnt, so sprejeli kvadru m vir maršal De Bono, tajnik Stranke, maršal Italije Bastico, šef glavnega stana, podtajnik i vojaških rosorov in mnogi drugi rimski odličniki. čete so prezentirle orožje in takoj nato je zadonel pozdrav Kralju in Cesarju. Vladar je pregledal postroji te v, se v pozdravu ustavil pred zastavami ter nato zavzel mesto na častni tribuni, kjer so stražili kirasirji. Za tribuno so bile družine padlih in zastopništva bojevniških organizacij s prapori. Neki general je nato izvršil obred poziva junakov. Vladar je nato odlikoval s srebrno k"lajno: podpolkovnika Pirottija Alberta, kapitana De Brni Alta in poročnika Nuccija Marija. Z bronasto kolajno so bili odlikovani: podpolkovnik Tantino Pietro. katpitan Ron-colini Osvaldo, kapitan Trobu Emesto, topniški poročnik Siracusano Cesare. podporočnik Ca rdel lini Arturo.. p^viporoenik Zonfrilli Alessandro. podporoči.ik Ferella FTanco, podporočnik Nicolini Giovannif podporočnik Lintas Angelo, marescialo Bragnoli Giusep-pe. višji narednik Degregori Aldo. korporal Marcellini Egisto in topničar Ciani Mario. Vladar je izročil končno tudi križe za vojaško hrabrost. Po izročitvi odlikovanj je zopet odmeval pozdrav Kralju in Cesarju in zastopniki •-»blasti so se mu poklonili. GocJba je zajgraJa Kraljevi marš in Giovnezzo, nakar je VT dar zapustil w>^?^nico. na trgu S . Croee pa mu je ljudstvo goreče vzklikajo. Poslanica Vojski Rim. 8. maja s. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu je poslal vojsJri naslednji pozdrav: »Ponosna na svoje tradicije in svesta si svojih dolžnosti praznuje vojska, najčistejši izraz italijanskega naroda v orožja, svoj dan slave, pripravljena potrditi s svojim ognjem in s svojo žrtvijo zvestobo neumrljivi usodi Domovine. Pozdrav Kralj«, pozdrav Dueeju!« Vladar na proslavi v palači Firenze Odkritje spomenika vojvodi D'Aosta — K varnim vir maršal De Bcito e stavi Vojske in trajnosti Imperija Pred Vel. Kralja in Cesarja so stepali svojci tistih, ki so se žrtvovali za Domovi-nino .in sprejemali znake hrabrosti, grbe slave z imeni družin, ki naj bodo zgled bodočim generacijam. Za vsakogar je imel Vladar ganljive besede in je z vidnim zadovoljstvom sprejel izraze neukrotljivega ponosa svojcev padlih junakov. Preživele je pohvali] in se zanimal za t oje. katerih so sc udeležili te rse razgovor jal zlesti z ranjenci in pohabljenci. Med čitanjem obrazložitev za, odlikovanja po smrti so ropotali bobni in so se slišale strojnice. Odlikovanju, za vuJdflLo hrabrost so sprejeli svojci odlikovancev z zlato kolajno: podpolkovnika Laura Achillaa.. kapitana Faschettija Maria, kapitana Rossa Giusep-pa. poročnika. Alessancirija Alda, poročnika Ambrosia Vincenza. pcxrlporočnika Riccija Maria, podporočnika Raite Ceaara Giorgia, podporočnika Fumi del Conti L»uigi Alberta, podporočnika Nicolatija Filippa, koi-porala Dinicole Antoniofelice. S srebrnimi kolajnami so bili po smrti odlikovani; poJpolkovn.k Di Beiio Clorin-Jo, kapitan SLmeni Emesto, kapitan Accatis Vittorio in poročnik Petrini Arnaldo. VAŽNI SKLEPI VLADE Duce je predsedoval v soboto seji ministrskega sveta Rim, 8. maja s. Davi ob 10. se je pod predsedstvom Duceja sestal ministrski svet. Kot tajnik je posloval državni podtajnik pri predsedstvu ministrskega sveta. Duce je obvestil ministrski svet. da se pripravlja ukrep glede ureditve finančnih vprašanj za državne nameščence v vojni dobi. Na prihodnji seji bodo že v razpravi zadevni predlogi, ki bodo upoštevali pogoje v državnem proračunu. Ukreni bodo veljali od 1. julija t. L in bodo šli v breme proračuna za L 1943-44. Ministrski svet je nato odobril naslednje ukrepe, razen onih iz rednega poslovanja : Predsedništvo: Na predlog Duceja in predsednika vlade zakonski osnutek o tistanovitvi posebnih kolegijev za proučitev pritožb glede priznanja pokojninskih pravic zaradi invalidnosti ali smrti državljanov kot žrtev vojne. Ta zakonski osnutek ima namen, pospešiti postopek glede pritožb v korist onih državljanov, ki so bili pohabljeni, kakor tudi preostalih po onih. ki so umrli zaradi letalskih napadov, in sicer na ta način. d"a bodo ustanovljeni posebni kolegiji v prizadetih mestih samih, kjer bodo Lahko izvršene čim hitreje vse potrebne ugotovitve in priznana prizadetim pravica do pokojnin. Zunanje zadeve: Na Dredlog Duceja in zunanjega ministra so bili odobreni nekateri ukrepi različnega značaja. \a predlo? Duee.ia kot ministra za notranje zadeve: Osnutek ukrepa z novimi določbami za ureditev poslovanja v vojni v pristojnosti notranjega ministrstva. K tem ukrepom bodo v zvezi s sovražnimi letalskimi napadi na južne pokrajine izdana posebna navodila, ki bodo bolj prilagodila službo organov notranjega ministrstva trenutnemu vojnemu stanju, pri čemer je predvideno, da bo v teh krajih priznano svojstvo bojevnika vsem. ki bodo pri teh poslih zaposleni in bodo uživali tudi vse ugodnosti takega osebaj. Razen tega je bil odobren zakonski osnutek o ureditvi gospodarskega položaja zdravstvenih pomočnic, ki so v službi javnih ustanov S tem ukrepom bo zboljšano stanje te zaslužne kategorije uslužbencev, ki so bili sedaj občutno na slabšem in manj v skladu z važnimi posli, ki jih mora to osebja opravljati. Na predlog ministra za italijansko Afriko: Zakonski osnutek, s katerim so bile prirejene in izpopolnjene določbe za čas vojne ga. značaja. liki. ki so na delu v italijanski Af- jzredne uprave ustanov gospodarske- t uvnih ukrepov, Na predlog ministra za pravosodje: Osnutek ukrepa, ki se nanaša na vzdrževanje pravice v krajih, ki so ogroženi od vojnih dogodkov. Da bi se zagotovilo nemoteno poslovanje sodišč, kjer bi lahko sovražnik izvršil letalske akcije, je dobil minister za pravosodje možnost, premestiti začasno sodne urade s sedanjih sedežev v primerih, kadar bi bilo njihovo poslovanje zaradi vojnih dogodkov hudo ovirano. S to premestitvijo in drugimi s tem zveze mirni ukrepi je lahko združena do določenih rokov tudi začasna ustavitev ali zakasnitev sodnega poslovanja. V zvezi s temi določbami lahko minister začasno ustavi razne v zakonu določene roke. ne glede na stanje spisov in listin, in sicer v skladu s prejšnjimi pooblastili iz 1. 1925., kjer so bile izdane določbe za primer uničenja spisov in listin v kakor koli prizadetih krajih. Zakonski osnutek s spremembami v ureditvi sodne službe, kolikor se nanaša na izpite državnih tožiteljev v zvezi s sedanjo vojno dobo, kakor tudi glede ugodnosti za sodne pripmv-nike, ki so služili Domovini v orožju. Ta osnutek določa med drugim tudi to, da bodo izpiti za državne toži tel je razpisani po potrebi tudi v krajih izven sedeža višjih sodišč, predvsem v primerih, če so kraji z višjimi sodišči izpostavljeni sovražnim letalskim napadom. V teh primerih minister za pravosodje ne more odrediti, da bi se izpiti opravljali neposredno pri mini. Btrstvn, temveč v raznih drugih krajih, da bi se na ta način preprečilo izredno veliko zbiranje oseb v Rimu v isti časovni dobi. V zvezi s temi ukrepi za preureditev sodne službe je dobi! minister za pravosodje tudi možnost, da skliče izredne izpitne seje za državne toži tel je _ določene saano za priprav-ni k e-bojevnike, de se tako omogoči opravljanje izpitov v dobi, kadar bodo ti oproščeni vojaške službe, da se jim tako omogoči čim hitrejši prestop v poklicno delo. Finance: Na predlog ministra za finance zakonski osnutek glede podelitve čina divizijskih in brigadnih generalov iz pomožne in rezervne službe Kr. finančne straže, nadalje zakonski osnutek slede sprememb v sedanji ureditvi za gojitev tobaka in zakonski osnutek z enotnim besedilom zakonodajnih določb glada izrednih davkov na večje dohodke in dragih a-dministra- Momarica: Na predlog Duceja kot ministra za mornarico zakonski osnutek glede i>ii.i;i.:.- ve ć ' i a i. t j. oaiia&lia« v mornarici. Narodna vzgoja: Na predlog ministra za narodno vzgojo zakonski osnutek z določbami za postopno preuvrstitev šol v skladu s šolsko listino Po tem ukrepu bodo vse sedanje šole spremenjene v nove vrste šole. razen srednje šole. ki je bila ustanovljena z zakonom z dne 1. julija 1940 v duhu smernic »Šolske listine«, ki vsebuje navodila za vpis gojencev in uvedbo novih šolskih načrtov samo v prvih razredih vseh šol. ki bodo tako spremenjene, z veljavnostjo od pričetka prihodnjega šolskega leta Šolsko razmerje gojencev v razredih, v katerih prihodnje leto ne bodo uvedeni načrti, ostane nespremenjeno. Po tem ukrepu bo imel minister za narodno vzgojo vse potrebne možnosti, da lahko delovanje šol prilagodi trenutnim potrebam. Zakonski osnutek, ki ureja izvršitev zakona z dne 1. junija 1939 glede zaščite predmetov umetniškega in zgodovinskega pomena. S tem ukrepom bo v celoti izvršen prej omenjeni zakon, da se tako pospeši dovTšitev zaščite mogočnega umetniškega in zgodovinskega premoženja naroda. V istem zakonskem osnutku je določena tud: ustanovitev narodnega tehničnega in industrijskega muzeja s sedežem v Milanu Nadaljevanje na Z. strani Uspešne japonske operacije na Kitajskem Tokio, 7. maja. s. Japonski glavni stan objavlja: Japonske sile. ki operirajo na področju med šansijem In Hupejem, so očistile ozemlje ostankov čangkajškove 24. armadne skupine in so 6. maja pričele obkoljevalne operacije okrog glavnega stana 18. armadne skupine kitajskih komunistov in okrog armadne skupine generala Jupacšenga, ki šteje 13.000 mož. Japonske sile, ki operirajo na področju med šansijem in Hopejem. nadaljujejo očiščevalne operacije proti kitajsko-ko-munistični armadi na tem področju. Med 29. aprilom in 3. majem je padlo 2.300 nasprotnikov. Japonci so zajeli 2.500 mež in zaplenili mnogo orožja, med drugim 11 topov. 150 strojnic in 3.000 r>u£k. Japonci ao »»gn*^ 160 padlih. Rim. 9. maja. s. Ob navzočnosti Ni. Vel. Kralja in Cesarja je kvadromvh; Revolucije Emilio de Bono davi poveličeval na sedeža društva »Dante Alighieri« duhovne n borbene vrednote nesmrtne Domovine. Ob tej priliki je bil odkrit marmornat kip vojvode (TAostC nepr e maganegs m večnega čuvarja hnpei V palači l-Venze so sprejeli Vladarja skup- ; no z maršalom Italije de Bonom tajnik Stranke Scorzu. maršal Bastico. -ef davnega stana general Ambrosio. zastopniki Senata. Zbornice fašije v in korporacij, Kr. akademije Italije, ministri in dr/avni podtajnik;, prvi svetnik japonskega veleposlaništva, zastopniki ostalih držav trojnega pakta, zastopniki državnih oblasti, guverner, prefekt, zvezni tajnik, predsednik društva »Dante Alighieri« in predsednik fašističnega zavoda za Italijansko Afriko. Mojster ceremoniala marki Daieta je naznanil prihod Veličanstva, nakar je Vladar vstopil v zbcrovalno dvorano ki so jo napolnila zastopstva vseh narodov v vojni teT Vladarja sprejela z dolg:mi gorečimi ovacijam.. Takoj jt tajnik Strank«, odredil pozdrav Kralju in Cesarju, kateremu je sledila nova pokionitve-na manifestacija. Nato ie govoril kvadrumvir de Bono. Ob pričetka je omenil, da vsakdo od nas danes globoko čuti dolžnost, dati vse, kar prispeva k dosefifi zmage. Odlični govornik je omenil etape ozemeljske osvojitve Imperija. Osvojitev je bila dosežena z žrtvijo našega nareda in ta osvojitev bo zopet naša. Nad ozemeljsko 06VO* jitvijo ie duhovna osvojitev in te nam nobena okoliščina nikoli ne more iztrgati: osvojitev človeške omike, svetla osvojitev za bodočnost na^ih ljudi, osvojitev naroda junakov za njegovo usodo, ki ne more zaiti. Na proslavi je bilo posebno pcmemb.io od-krtje kipa vojvode D'Aosta. Kvadrumvir de Bono je odkritju, ki je bilo izvršeno med prv m delom njegovega govora, dal ves poudarek, ki ga zasluži, ko so dvignili tro-bojnico s kipa, ki je dragoceno delo k'par-ja Silibertija. Moško lice vojvode se je prikazalo in Vladar se je v ganjeni poklonitvl dvign'1 s svojega sedeža z vsemi navzočimi. Vzvišena oseba vojvode predstavlja zgt>- I prelili, prelivajo in bodo prelili <»vojo kri za Domovino in katerim gre naše ve\"-r*o priznanje. Navdahnjeni gever kvadrumvira je Ml sprejet z izredno toplim odobravanjem Zopet je tajnik Stranke odredi] pozdrav Kralju in Cesarju in vsi navzoči so Vladarju ponovno izražali svojo zvestobo. Nato je I vladar odšel iz dvorane. Pred odhodom se je ustavil pred kipom vojvode D'Aoste. — Preden je zapustil palafto SO se Vel. Kralj« in Cesarju zastopnik j oblasti ponovno poklonili. Žrtve Oboroženih sil v treh letih vojne Rim, P maja s. V treh letih vojne so bile žrtve Italije naslednje: Zapadna fronta: padlih 935, rnnrcmh 3551. Balkan: padlih 22.728. ranjenih 29 826. Afrika: padlih 15.362, ranjenih 23.688. Rusija: padlih 6674, ranjenih 26.303. Metropolitansko ozemlje: padlih 494. ranjenih 468 Skupno: padlih 16.193. ranjenih 113.736. Za hrabrost so btla podeljena od pričetka vojne do 30. aprila 1943-XXI naslednja odlikovanja: zlata kolajna: v spomin 167. živim 15; srebrna kolajna: v spomin 1180, živim 2292; bronasta kolajna: v spomin 1601, živim 5904; vojni križec: v spomin 834. živim 13.7M. Poklonitev ministra za ljudsko kulturo in predstavnikov tiska dovno pričetka naSegn Imperija, zgodovino, ki vedro Čaka na nadaljevanje, je rekel de Bono. Ducejev ^Vrnili se bomo!« je sam na sebi prisega vseh Italijanov, ki vedo, da morajo in hočejo zopet nazaj in: vrnili se bomo! — Omenjajoč, da se na današnji dan razen trajnosti Imperija, proslavlja tudi slava Vojske, je kvadrumvir poveličeval kreposti italijanskega naroda v njih najčistejšem in odkritem izrazu orožja. Italijanska vojska je vedno bla in bo vedno kovačnica junakov, zgled hrabrosti, predanosti in discipl;ne. Po zmagovito zaključeni vojni — je rekel maršal Italije de Bono I — se bo ta* vojska vrnila in bo poplačana ; za opravljeno dolžnost. Kakor vemo, ne >"o I n česar zahtevrJa in bo naprej prva in največja priča tega. kar so Italjani naredili z Italijo ter bo sđjrava sila, na Katero se bomo lahke zanesljivo oprli in nadaljevali svojo marljivo in slavno pot zopetne osvojitve. Zato so nam prorok vsi tisti, ki 30 Rim, 9. maja. s. Davi se je minister /a ljudsko kulturo poklonil v vojnem ministrstvu >po minu padlih junakov. Sprejel ga je podtajnik vojnega ministrstva general Sorice. >\rnwttr za ljudsko kulturo jc položil lovorjev \enec na svetišče. Navzoči so bili generalni dire-kturr ministrstva za ljudsko kulturo, direktorji run skih listov in agencije Štefani ter >cfi sssdss rimskega dopisništva. Nato je minister oh spremstvu generalnih direktorjev m Aistopm kov tiska odšel v ministrstvo za italijansko Afriko, kjer se je zbran pomudil prod spominsko ploščo padlih za Imperij. Odlikovani Rim, 8. maja. s. Seznam z dvema zlatima kolajnama odlikovanih polkov navaja: 1. polk Granatieri di Sardegna; 5. in 6. pehotni polk (Aoata): 9. in 10. pehotni polk (Regina); 151. in 152. (Sassari); polk Genova Cavalleria; 3. bersaljerski; Kr. Zbor kolonialnih čet Eritrea. S tremi zlatimi kolajnami je btla počaščena zastava topniškega orožja, čegar čini so tesno zvezani s širno zgodovinsko panoramo najvišjih borb, ki so skupaj z junaštvom bojevnikov posvetili njegovo moč- op na vzhodni fronti Velike sovražnikov« izgube ob Kubami — Uspešni —Wd protinapadi na srednjem odseku Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske ie objavilo danes naslednje poročilo: Ob kubanskem mostišču je sovražnik nadaljeval svoje napade. V obrambnih bojih so nase čete sovjetskim četam ponovno prizadele velike krvave izgube in uničile številne oklopne vozove. V krajevnih bojih severno od Lisičanska in južno od Orla je bil sovražnik v protinapadih vržen nazaj kljub trdovratnemu odporu. Letalstvo je z močnimi silami podpiralo boje na kubanskem področju ter nadaljevalo podnevi in ponoči obstreljevanje sovražnega železniškega prometa. Včeraj je bilo ob 6 lastnih izgubah uničenih 72 sovjetskih letaL Na Črnem ir.orju so potopile lahke nemške obli ožene si Je v močno zavarovanih fconvnjjh 4 manjše erete s skupno 1800 tonami, t^f^tne en«'te k»job močni sovražni obrambi niso titn-eie nobenih izgub niti poškodb. V Tunisu so nemške-italijanske čete *ndi včeraj nudile sovražniku, ki je napadal z vseli strani z mnogo močnejšimi silami, junaški odpor. Na prostoru južno od Bizerte drži več bojnih skupin svoje postojanke v Tglortnuu izpolnjevanju dolžnosti do zad- Po bodla poajtčasfa barija* so se naše v Tunisu se boreče čete skladno r danimi povelji umaknile na postojanke jm-žnovzhodno od me**ta. Močni sovražniSSJSjf napadi na nove postojanke in na južni odsek tuniške fronte so se izjalovili ob odločnem odporu nemško-italijanskih branil, cev. Uničeni so bili številni oklopni vodov! in sovražniku prizadete občutne izgube. Pri ščitenju tuniškega obalnega ozemlja so sestrelili nemški ln italijanski lovci ter protiletalsko topništvo 27 sovražnih letal. Izgubljeni so bili 3 lastni lovci. Nemška bojna letala so odvrgla v jutranji li urah 8. maja bombe težkega kalibra na cilje v jugovzhodni Angliji. Nadaljnji uspehi nemških pOdUMM'UlC Iz Hitlerjevega glavnega stana. 8. maja. Vrhovno pove'jništvo vojske je objavrlo danes naslednje izredno poročilo: Bitka s konvojem, o kateri je bilo objavljeno posebno poročilo 5. maja, ie bila zaključena. V trdovratnem zasledovanju razkropljenega konvoja, so naše pod mor-nic-e v hudih borbah ter v meglj in viharjih potopile š> nadp^^h 13 ladij s skupno 74.000 br. rec\ t<^^n| in eno korveto. Dve nadaljnji ladji sta bili torpediraj^. Stran »SLOVENSKI N A R O b«, poned^-k. 10. maia 1943-XXI Ste v. T 05 Proslava dneva Vojske in Imperija Veličastne svečanosti v Ljubljani ob navzočnosti ministra Eksc. Dina Perrone Compagni Ljubljana, 9. maja. V sobcto opoldne je prispel v Ljubljano državni minister Dino rerrone Compagni. Stranka ga je določila, da proslavi v Ljubljani Dan vojske in imperija. Na kolodvoru sc ga sprejeli in po7dra\ili zastopniki vseh ljubljanskih ci\ilnih in vojaških oblasti z Visokim komisarjem na čelu. Častno službo sta imela oddelek pehote z godbo in zastavo ter oddelek Črnih srajc v orožju s praporom. Popoldne je Eksc. Perrone posetil v družbi z Zveznim tajnikom in drugimi odličniki ra* njene in bolne vojake v vojaški bo'nici. Z vsemi se je prisrčno razgovanal in jim razdelil darove. Nato je minister Perrone obiskal Dem Fasijev in se poklonil pred spomenikom žrtvam, pred katerega je položil lovorjev venec. Po poklonitvi si je ogledal Dom fasijev in ae zanimal za delo. Okoli 5. ure je Eksc. Perrone posetil v vladni palači Visokega komisarja in kasneje na di\iz;jskem poveljstvu Eksc. Gambaro. Po kratkem sprehodu po mestu je prisostvoval dobrodelnemu koncertu, prirejenemu pod okriljem Duhovne pomoći vojaku, ki je bil v Fil« harmomčni dvorani. Zanimiv spored je izva«-jala odlična p;amstka Roksana Orlandini Bor-taijeva. ki ie bila deležna zelo lepega uspeha. Ljubljana je dostojno proslavila današnji praznik. Vse mesto je bilo v slavnostnem Važni sklepi vlade (Nadaljevanje s 1. strani) Javna dela: Na predlog ministra za lavna dela zakonski osnutek, ki vsebuje nekatere podrobnejše določbe k zakonu o posvetovalnih organih za javna dela, predvsem £lede sestave vrhovnega sveta za javna dela Nadaljnji zakonski osnutek vsebuje določbe, da morajo fašistični zavodi za liudske hiše pridržati del stanovanj za poškodovance in invalide iz vojn po letih 1915—1918. Ta ukrep je v skladu z nedavnimi željami Združenja vojnih poškodovancev in invalidov. S tem ukrepom je fašistična vlada znova dokazala svoje priznanje onim. ki so si pridobili narodne zasluge v zadnjih vojnah in ki so zaradi do- prinešenih žrtev najbolj potrebni tigod-nosti. da se bodo z njihovo pomočjo zopet usposobili za delo. Korporacije: Na predlog: ministra za korporacije zakonski osnutek, ki daje zakonsko moč prepovedi da bi bili Zid je člani zakonito priznanih sindikalnih organizacij. Zakonski osnutek, ki ureja geofizična raziskovanja, za katerih odobritev bo \sclej pristojno ministrstvo za korporacije in jih bodo tudi nadzirali pristojni tehnični organi tega ministrstva. Ukrep stremi za tem .da bodo ta dela čim bolj na znanstveni podlagi in bodo raziskovalci lahko opravljali svoja dela na podlagi zanesljivih podatkov. I^judska kultura: Zakonski osnutek, ki vsebuje nove določbe glede dotoka in poletnega bivanja v vseh krajih Kraljevine. S tem u 1 repom je načelno urejeno, kdo in s kakšnimi omejitvami bo lahko v letošnji sezoni obiskal zdravilišča zaradi zdrav!jenja Vsi ostali, ki bi se hetel*^zaradi odmara za nekaj časa odstraniti iz s'vojega vsakdanjega bivališča, bodo morali imeti posebna pooblastila. To gibanje iz kraja v kraj bo urejeno tako- da ne bo povzro* čalo težav prebivalstvu iz krajev, ki so prizadet: po letalskih napadih in so cb javi jeni v posebnem seznamu notranjega ministrstva. Vsakdo kdor se namerava med 15. iunijem in 30 septembrom t I. odstraniti v občino, kjer m v ev:denci zaradi prehrane in bo hotel ostati tamkaj nad 5 dni. bo moral predložiti kakor lani 20 dni pred odhodom občinskemu uradu z živilskimi nakaznicami poseben obrazec, ki ga bo prejel od tega urada. Od živilske nakaznice vsakogar, ki bo predložil tako izjavo, bo urad odvzel ustrezne bone za dobo odsotnosti in izdal prosilcu namestu nje posebno živilsko nakaznico, ki bo imela tudi veljavo za primer odhoda v zdravilišča, ki bodo posebej objavljena v seznamu tega ministrstva v sporazumu z ministrstvom za poljedelstvo in gozdove. Po-oblastilo se bo dobilo samo tedaj, če bo prošnji za odstranitev iz kraja stalnega bivališča priloženo tudi nekolkovano zdravniško spričevalo, odobreno od uradnega občinskega zdravnika o potrebi zdravljenja. Skupno z bolnikom bo po zdravniški odredbi Šel lahko z njim tudi spremljevalec. Pooblastila bodo brez nadaljnjega izdana nad 15 let starim otrokom,, ki bi jih roditelj želel imeti med zdravljenjem pri sebi. Vsa ta navodila veljajo za one. ki se bodo nastanili v hotelih, penzijonih in drugih gostiščih zdravilišča, s pripombo, da ne bodo mogli ostati tamkaj preko 15 dni. ne vštevši dneva prihoda in odhoda. V drugih krajih, ki ne bodo označeni v omenjenem seznamu, bodo gostje v hotelih penzijonaS in gostiščih lahko ostali največ 30 dni. KdcT bi odšel v lastno a?i najeto h'-o. ne bo omejen glede trajanja bivanja. Prav tako te omejitve ne veljajo za noseče ženske z otroki pod 15 let. Načelo je. da bodo tujci v zdraviliščih lahko ostali 15 dni. V drugih krajih pa 30 dni. pri čemer pa je dodeljeno prebiti v dveh krajih največ 30 dni, v nezdra-viliških krajih onim. ki se odpovedo po prejetem pooblastilu bivanju v zdravilišču Ukren omenja nadalje tudi nekatere primere, za katere ni treba predlagati omenjene izjave, in si* cer med drugim za bivanje v mestih z več kot 100.000 prbivalci. razen na področje Lida. mesta Rima ter mest Benetk in Livoma. Nadalje ni treba predlagati izjav pripadnikom Oborožene Sile. ki uživajo svoj dopust, kakor tudi ne onim. ki So se izselili iz krajev, prizadetih po letalskih napadih, v kolikor so izpolnili vse fcrmalnosti veljavne za njihovo bivanje drugod. Da ne bo v tujsko-prometnih in zdraviliških krajih prevelikega navala, bo minister za ljudsko kulturo sporazumno z notranjim ministrstvom določil največje število tujcev za posamezne hotele, penzijene in gostišča v vseh tekih krajih, ki so običajno najbolj obiskani. Vsekakor bodo ljudje iz bombardiranih krajev tudi v tem primeru dobili potrebna stanovanja. Vse te določbe, ki jih nalaga strogost vojnega časa. naj dajo razumeti, da je poletno bi» vanje v zdraviliščih in klimatičnih krajih v tem času utemeljeno samo iz zdravstvenih razlogov ali zaradi okrevanja. Kdcj bo kršil te določbe, bo kaznovan z globo od 1000 do 3000 lir ter vrnjen v domačo občino lastniki stanovanja pa 2 zaporom od 2 do 6 mesecev in z globo od od 2000 do 10.000 lir poleg zatvoritve obrata. Seja ministrskega sveta se je končala ob 13. Prihodnjič se bo ministrski svet 9estal dne 19. junija. vseh tistih, ki stoje daleč od svojih domov na sovražni zemlji ter se bore za Italijo kot nasledniki onih, ki so dali svoja življenja za Domovino. Eksc. Perrone in Zvezni tajnik sta poljubila prapor in ga izročila zastavonoši. Eksc. Perrone je nagovoril gospo Vanninijevo. katere sin je padel na tej zemlji, in poveličeval njeno veliko žrtev. Zatem je izročil Eksc. Perrone skvadristične izkaznice vsem fašistom, ki sodelujejo pod poveljstvom tov. Cungtja in Petronija pri straženju ljubljanske mestne meje. Svečanost je bila s tem končana. Visoki gostje so odšli pred poslopje, kjer je bil mimohod častnih čet s standartami. Drugi obiski razpoloženju. Na poslopjih so vihrale v pomladnem vetru državne zastave z liktorski-mi znaki, v izložbenih oknih pa so bile nameščene Kraljeve in Ducejeve slike. Posebno pozornost so zbujale praznično okrašene palače na Cesti 3. maja. Na vojaškem pakopališču Davi ob 8. so prispeli na vojaško pokopališče pri Sv. Križu visoki gostje. Eksc. Dino Perrone Compagni, ki so ga spremljali Eksc. Visoki komisar. Zvezni tajnik Orlandini, general Ruggero, ki je z?, stopal poveljnika Armijskega zbora. Eksc. Pilctti, general Maggiore Pemi, general Fava. mestni župan Rupnik, pokrajinska zaupnica Ženskih fasijev De Vecchijeva in drugi odlič-niki, je odšel pred spomenik umrlim italijanskim vojakom Prisotni sta bili tudi materi padlih juna-ših borcev Vćnninija in Zappule. Ob poti med grobovi vojakov so stale fašistične žene s šopki krvavordečih nagljev, pred obeliskom pa je bila postavljena častna četa alpskih lovcev z zastavo artiljerije in godbo. Ob obelisku sta bili tudi častni straži Kr. karabin jer jev in zastopnikov Borbenih fasijev. Ko so prispeli visok* gostje pred sp me-nik, so se z molkom in rimskim pozdravom poklonili padlim vojakom, ki so dali svoja življenja za Domovino. Z?, tem so p< ložili na vznožje spomenika vence Eksc. Dino P. r-rone. Visoki komisar Eksc. Grazioli -n Zvezni tajnik Oriando Orlandini. Po položitvi vencev pred oltar, ki je bil nameščen ob vznožju obeliska, je imel vojaški duhovnik mašo zadušnico, med katero so fašistične žene polagale cvetke na grobove vojakov Po maši so obšli cdličniki vojaške grobove, nato se pa poklonili še pred kostnico slovenskih fantov spominu Slovencev, padlih v prejšnji vojni. Ko je bila ta pietetna svečanost končana, so se najvišji predstavniki odpeljali s pokopališča pri Sv. Kiažu zopet nazaj v mesto in se ustavili na cesti Soške divizije. Otvoritev vcješlicga £:ssc*J3 Prispeli so ob 9. dopoldne pred novozgrajena poslopja, vojaškega naseka Eksc. Perrone, Eksc. Visoki komisar G.a^ioli. Zvezni tajnik in ostali oJličniki. Poslopja te vojaške naselbine ob cesti SoSke divizije, ki je dolga 54 m in je veljala skoro pokinig milijon lir, so bila zgrajena po načrtih, ki jih je izvršil dr. ing. Carra. V teli stavb-h so prostrane spalnice, obednica in trgovina, v kateri dobe vojaki raj;- ~ :?ne_;c : t-o šči-ne. V eni teh stavb je tudi prostrana kinematografska dvore »na, ki irra "CO sedežev. Nad vhodnimi vrati ro napis: ne Mussoli-nijeve besede: »Kdor omahuje v borbi, pade.« Na dvorišču pri vhodu v vojaško naselje je bila postavljena častna četa lotalcev, ki je strumno pozdravila d* šle geste, Vojaslu duhovnik je blagoslovil pes'op je, r.al ar j,1 Eksc. Perrone otvoril vojaško naselje. Zatem so si cdličniki ogledali novozgrajene stavbo. Eksc. Dino Perrone si je z največji n zanimanjem ogledoval stavbe, pj kater h j^ visokega gosta vodil Z.-c^ni tajnik. V vsjsfnici Princa Fissiumt^Isega Gostje so se dalje časa zadržali v vojaškem naselju, nato pa so odšli v vojašnico Princa Piemontskcga. Ob vhodu v vojašnico je goste pozdravila častna četa, nakar so se podali odličniki na prostrano dvorišče vojašnice, na katerem so bile razvrščene č te alpskih lovcev, Činih srajc in protikomunistične milice. Poslopje vojašnice je bilo okrašeno z državni- ' pisali že prejšnji ponedeljek. Skupro z Zatem so se odpeljali odličniki na sedež Ljubljanskega fašija. kjer je tajnik tov. Cungi predstavil svoje sodelavce, in na sedež GUFa, kjer so jih sprejeli s pesmijo vseučiliščniki pod orožjem. Odtod so se odpeljal: odličniki v poslopje Delavske zbornice, kjer so .bile delovne tekme. Eksc. Perrone je čestital nagrajenim in si je ogledal delo, ki so ga opravile tekmovalke. Nato so odšli gostje v šelenburgovo ulico v Združenje industrijcev in obrtnikov, kjer so bile prav tako delovne tekme iz frizerske stroke. Tudi tu so se gostje z zanimanjem ogledali delo naših obrtnikov, nakar so odšli mimo razvrščenih oddelkov Crnih srajc in GILLa. kjer je bilo zbranih 1500 članov, vzdolž Ulice 3. maja. Spremljal je visoke dostojanstvenike in generale pri tem pregledu mladinskih organizacij italijanske Stoveniij rndpoveljnik Cossani. Dostojanstveniki so izrazili svoje zadovoljstvo in pohvalo. Obiskali so nato sedež GILLa. kjer so se kratko pomudili. Zatem so odšli v operno gledališče, kjer je imel Ekscc. Perrone Compagni govor. V opernem gledalište Odtod je Eksc. Dino Perroni Compagni po stranki določeni govornik, odšel v operno gledališče, kjer je proslavil dan Vojski in Imperija s plemenitim govorom, v katerem je poudarjal odlike italijanskega rodu ki ae je znašel tudi v trenutku trdt borbe. Izrazil je spoštovanje junaštvu hrabrih borcev, ki se borijo na afriškem ozemlju, prepojenem s plemenito krvjo bratov, ki žilavo branijo pred sovražnikom zemljo, ki je nesporno naša po nedvomnem zgodovinskem pravu. Proslava ki je bila večkrat prekinjena z aplavz', se je zaključila z zanosno manifestacijo zvestobe, dečim jem v roki, se je zaključil dan, posvečen glaaom zapela h'-mno »Giovinezo*. Otvoritev doma GILL-a pri Dev. Mariji v Polju Popoldne po kosilu skvadristov, ki so mu prisostvovali predstavniki oblastev in hie-rarhov. so odši minister Perrone. Visoki komisar. Zvezni tajnik in drugi že navedeni predstavniki v Dev. Mariji v Polje k otvoritvi doma G. I. L. Visoki gostje, k: sta jih sprejela okrajni komisar in nadzornik zone senjor Ludvik Maffei. so si ogledali majhno naselbino ter =e podali na športno igrišče doma, kjer so bili zbrani dečki, k-; so ob njihovem prihodu doipo-trajno vzklikali Kralju in Duceju. Po obisku na novem sedežu se je pričela kinematografska predstava, potem ko so se predstavniki oblasti zadržali nekaj časa med mladino in materami, ki so se med tem zbrali v večji dvorani. Ko so hierarhi zapuščaM dom G. I. L., so bili ponovno deležni pozdrava z vzklikom Kralju in Duceiu. Po vrnitvi v Ljubljano so prisostvovali odličniki na sedežu Dcpolavora vojske zboru vojakov, na katere je naslovil Ekrc. Perrone besede ognjevite vere in priznanja, na kar je razdelil 800 poklonjenih nakazil. Po ofictelnem delu proslave je bila kinematografsko-varletejska predstava za vojake. S to manifestacijo kratke in vedre zabave, namenjene vojakem, ki so še pred nekaj urami bili na krajih svtih posadk in na ne zmerom udobnih straznih mestih in ki so se potem, ko je zastor padel, vračali nazaj, da zamenjajo tovariše, ki so ostali na svojih mestih z orožjem v roki, se je zaljučil lan. posvečen Vcjski in Imperiju. NEDELJSKI SPORT Mara je premagal Tobačno tovarno šzle pa prcMesnatictti enajstmetrovki, ko je Tobačna tovarni a nadaljevala igro samo z 9 igralci r- Ljubljana, 10. maja. četrto kelo nogometnega prvenstva v prvem razred« prineslo prve točke M; cu, ki si je obenem z boljšim količnikom zgoditkov pomaga] v tablici na drugo mesto. To je dr slej pripaoaio Hermesu, ; ki ima prav tako dve tečki. slabši pa ! kolfčrrk. Proti verifikaciji včerajšnjega tzifa bo Tobačna tovarna verjetno vložila I protest. Ker pa dve mimo v njegovo uspešnost, bo stasie v tafeeli po četrtem kolu bržkone dokončno ncclcdnje: I iubljana 2 2 0 0 9:4 4 Mars 2 1 0 1 7:6 2 Hermes 2 1 0 1 3:5 2 Tobačna tovarna 2 0 0 2 2:6 0 V drugem razredu je Kcrotan z izdat in zmago nad 2abjakom prevzel v tabeli vodstvo. Mladika, Ki ima emko števila t 6k% se mu je mcrala zaradi slabšega količnika umakniti na drugo mesto. Ob tej priložnosti popravljamo n^iše poročilo v petkovi številki glede protesta SK Viča preti verificiranju tekme Mladika—Vič. Razlog ni bil. kr.kor smo po besedilu službane cbjave sklepali, nastop kaznovanega igrača, temveč nekaj drugega. Po obvestilu iz debro obveščenega vira protest Viča nima izgledov, da bi bil upoštevan. Ostalo bo pri str.nju. ki smo ga za- mi zastavami. Tu sta se pridružla visokim gostom še Eksc. Pilotti. predsednik apela-cijskega sodišča, ter comm. dr. David. Visoki gostje so nato pregledali razvrščene čete vojakov. General Maggiore Perm je pozval odlikovane vojake, ki so se razvrstili pred Eksc. Perronijem, ki jim je čestital k njihovemu uspehu v boroi za Domovino. Enega izmed teh vojakov je objel in ga poljubil. Zatem je Eksc. Perrone izročil generalu Perniju velik zavoj cgaret kot dar Podpornega urada Zveznega poveljništva vojakom. Na seđežu Dapzavara Iz vojašnice so visoki g^eje ocisu v uopo-lavoro Oboroženih sil na iauoru. Prostrana dvorana je bila svečano oKrasena z državnimi zastavami m nktorskimi znaki, nad odrom pa sta bili sliki Kralja in Duceja. V dvorani so bile razvrščene čete alpskih lovcev z godbo, ćete crnih srajc in četa predstavnikov Borbenega tašija. Ob četi Crnih srajc so stali zastavonoše, ki so nosili prapore Borbenih fasijev iz Ljubljane, Črnomlja, Kočevja, Trebnja, Logatca in pomožnega središča v Novem mestu. Visuki gostje 30 se podali na okrašeni oder, kjer so se jim pridružili tudi Poveljnik XI. armijskega zbora Eksc. Gambara, nadalje hrvatski konzul in zastopstvo nemškega konzulata. Ob strani najvišjih predstavnikov sta stali častni četi Borbenega fašija in crnih srajc. Zvezni podtajnik Capurso je pozdravil Eksc. Perronija,, ki je nato odredil pozdrav Kralju Cesarju in Duceju. Zatem je počastil spomin padlih fašistov Arielle Rea, Žita, Sanguiuija in ostalih, ki so na tej zemlji dali svoja življenja za Italijo. Vojaški duhovnik je blagoslovil prapor Zveze borbenih fasijev, ki ga je Eksc. Perrone izročil Zveznemu tajniku. Eksc Perrone je zatem nagovoril navzoče in jih opozoril na najvišjo žrtev, ki jo mora dati vsakdo za Domovino. Spomnil se je vseh tistih, ki so junaško padli v borbi, in je izrazil občudovanje vsem, ki častno zastopajo svojo domovino v junaški borbi proti sovražnikom. Naglasil je, da italijanski narod stalno spremlja in vedno misli na svoje sinove, ki se bore daleč od svojih domov v imenu Rima, ker so Italijani od Boga poslani, da širijo v svetu civilizacijo. Nagovor Eksc. Perroneja so prisotni sprejeli z velikim navdušenjem. Zatem se je Zvezni tajnik zahvalil Eksc. Perroneju za prapor, ki ga je poklonil Zvezi borbenih faš:jev. Prisegel je. da bo ta prapor simbol njihove borbe, s katero morajo nadaljevati začeto kristalno čisto borbo včera^snj m tako: Kcrotan M'act ka Vič Žab-'ak izidem bo tabela izgledala 2 2 0 0 11:2 4 2 2 0 0 6:2 4 2 0 0 2 3:9 0 2 0 0 2 1:8 0 Prihrdnjo nedeljo 16. maja bosta v petem kolu odigrani tekmi: Mladika—Koro. t^n in Hermcs—Mars, obe na igišču Hermesa. Nagajivo vreme Včerajšnjemu popoldanskemu sportdu vren-.e ni bilo posebno naklonjeno. Na 'gro je predvsem vplival veter. deloma luni dež. Hermescvo igrišče bi bUo že nujno potrebno kose Trava je ponekod tako visoka, da je žego komai videti iz nje. V zvezi z dežjem je že včeraj ponekod otež-kcčala igro dalci so zamudili zelo lepe priložnosti, kar se jim je kasneje bridko maščevalo. V drugi pelovici drugega polčasa so ce Korotanci terensko vedno bolj uveljavljali. Igralo se je že precej časa samo v 2rb-jakovi polovici igršča, ko so Korotanci izbili iz svoje premoči prvi dobiček. V 28. minuti je žoga prišla z desnega k^Pa pred Žabjakrva vrata, kjer jo je levo krilo brez obotavljanja porinilo v mrežo. Oclslej so se Korotanu kar ponujale prilike za zgoditke. Obilno žetev je opravil šele okoli 35. minute. Najprej je desna zveza zvišala na 3:1. Humar na 4:1. nato pa desno krilo na 5:1. Vse to se je zgodilo v nepolnih štirih minutah. Korotan je kasneje še naprej gospodaril na igrišču in vztrajno napadal. V 41. mir.i:ti jo Humar zaključ 1 rezultat, ko je s samostojnim prodorem zadnjič potresa! 2abjj-kevo mrežo. Mars - Trbačna tovarna 4:2 (2:1) Glavna, prvorazredna prvenstvena tekma med Maršem in Tobačno tovarno nas jo razočarala iz več razlogov. Piičak« vali smo tipično prvenstveno berbo brez posebnih igralsko tehničnih fines, namesto tega px je bila tekma neredko do^ečasna in brez bo;benosti. Upali smo. da bo pii nekaterih lgialcih kenčno le zmagal smi?el za f£ir igro, d«-živeli pa smo nasprotno zelo neokusne izp.de, ki mkaker ne morejo biti v korist sportu. Da se je tekma pokvarila, je mnogo kripomogel tudi so:lnik. Priznati mu sicer mOramo da se je s pomočjo stranskih sodnikov zelo trudil, da bi že v kali zatrl vsak poskus nedovoljene grobe igre. imel pa je pri tem nesrečno oko. Iv:liko bi rekli za nekaj primerov, da je videl napake, ki jih ni bilo, ni pa videl surovosti, ki so bile. Druga enajstmetrovka proti Tobačni tovarni, ko je bilo stanje 2:2, je bila zelo problem stično prisojena. Z nami vred so se vsi gledalci, ki so videli dogodek tik pred seboj, nemalo začudili, ko je sodnik namesto kota prisodil kazenski strel. Zakaj? Ni bi'o niti namerne, niti nenamerne roke! Drugačnega prestopka pa še celo ne. Denarne nagrade železničarjem Poveljnik armadnega zbora Eksc. Gam-bara je razdelil železničarjem in njih družinam denarne nagrade v dokaz simpatije in hvaležnosti do tistih, ki ob vojakih Italije stalno sodelujejo v borbi proti upornikom v svrho pritrdila najvišjega Ideala pravice. ljane žoge Oblak ni mogel uhrv.nlti. Po mnogih lepih akcijah in tudi dolgočasnem bivanju brez smisla je M rs poviSal v 36 minuti, ko je obramba Tobačne tovarne zrušila Dobrleta v kazenskem prostoru. glRtni-čev strel z 11 m Oblak niti ni skuša1 braniti. V enem iz priložnostnih prodorov so je potem v 42. minuti nasmej la sreča tudi Tobačni tovarni. Po obotavljajooatn p»* nju pred vrati je žogo dobil Janu.*, ki Je poslal z 20 metrov v Marsovo mrežo pravo bombo. V drugem polčrsu je Tobačna tovarna ž> v 2. minuti izenačila. Zgoditek je vratar Magister, ki mu jo logi rok. Nagode jo je prisebno obrnil v desni kot vrat. Do 19. minute so bile moči precej izenačene. Obe strani so imelo ortake izglede za dosego vodilnega 9gOČ tka. Ko p sodnik prisodil že omenjeno dvomljivo drugo enajstmetrovko proLi Manu, se ft 1 niča zmage nagnila na Marsovo stran ženski strel je sigurno pnetvortl v zgoditak zopet Slamič. Zadnji zgoditek je bil moj« strov'ina, pri kateri so sodelovali Fajoni Dobri e t in k«»t strelec Zijic. Vse ostalo ni bil > več zanimivo. Gledalci so odhajali z igi IM i že pred koncem. Sodil je Pušenjak ■ Ko-som in MakUUJClU kot stranskima sodnikoma. Prijateljske tekme Razen prvenstvenih so bile odig:vne na Hermesu tudi tri prijateljske tekme. DopOJ dne je rezerva Hrrmesa premagala rv Viča z 2:1, pri čemer Je vredno rijiolntltl še, da je Vič ob koncu prvoga poli m v>-dil 0:1. V tekmi prvih moštev so kompletr.i Hermežani zmagali nad kombinirano mn j storico Viča 8:1 (2:1). Med obema pe.poldinskima prvenstvenima tekmama jo bi'a pnj.it.'1. -...i dObrodekM tekma med moštvoma sodnikov in klubskih odbornikov, ki jo je sodil gospod r IgriAca SK Ljubljane Cepar. Po rnznih 7a l; < i.| zabavnih prizorih pa tudi re. r.ih poskusih se je končala neodtoteo II l?0 Pri sodnikih je oba zgoditka 1- aetll pri odbornikih pa Kovičič. Trlcstina je že na varnem Včerajšnja k\ ilifikacijska tokma Triestino in Venezio v FirenoaOi se je kun-čala z zmago Triestino 2:0 (2:01. Oba zgoditka je dosegel Cergoli v 2"». in B&. i In . prvega polčasa. Po tej odločitvi je TlieaUn i že na varnem, tudi če izgubi dni^o tel > z B nijem, ki bo prihodnjo nedeljo v deni. će zmaga tu.ii proti Priju, b -^a morala Bari in Venezia igrati ponovna o ilo-čilno tekmo med seboj. V diviziji B je Napoli premaga! Piomo-nese 3:1, Pešcara Sieno 2:0_ II ter N«-\.uo 1:0, Alessramdria Padovo 1:0, M"d<-na Spazio 3:2 in Brescia Anconitano •!:<>. Tokma med Pro Patrio in Fanfullo jo flltgln B odločena 0:0. V t" t»eli vo.n MojVr.t z 41 točkami, sledijo ji Napoli s 40, B rese a ;.7, Pisa 36. Pro P>t«ia 35 itd. Prijateljska tekma mo.J Ambrosiano in Juventusom v Milanu je prines! i /.. domačemu moStvu z rezultatom 3:2. Tekma med moštvom Kr. moinai uv in Rom > v R -mu pa se je konoala 2:1 v korist prvega možtva. Soinikova oiločitev je na pretemperament-Se b:li kaker na dogodke na igrišču pa i ne igralce Tobačne tovarne delovala kakor je nagajivo vreme vplivalo na gledalce. Nepri'eten je bil zlasti veter, ki je neusmiljeno pihal okoli ušes. Nestalnega, vetrovnega vremena so se mnogi ustrašil: in se raje odpovedali obisku. V času g'avno tekme je bilo navzoč.h le okoli 700 do 800 gledalcev. Korotan - Žabfak 6:1 (1:1) Drugorazredno prvenstveno tekmo med Korotanom in 2abjakom je zelo ležerno sodil sodnik Kes. Moštvi mu s» svojo disciplinirano in fair igro nista delali težav. Korotan je zmagal predvsem z boljšo kondicijo. Med tem ko sta bili moštvi v prvem polčasu skoraj v vseh lastnost :h enakovredni, je v drugem polčasu žabja, ku kmalu pošla sapa. Noge Sentjakobča-nov so bile vedno bolj okorne. Takrat je Korotan silovito pritisnil in v štirih m:-nutah dokončno odločil igro v svoj prid. O igri obeh moštev je treba ugotoviti, da sta bila zanjo značilna v prvi vrsti elan in borbenost. V prvem polčasu je bila borba zelo ogorčena na obeh stranen, vendar vedno v dovoljenih mejah. Sicer pa je bilo videti zelo malo kombinacijske igre. Tekma je bila zelo raztrgana, kpr so igralci obeh moštev prepogosto oddajali žogo na slepo srečo. V vodstvo je kmalu po otvoritvi prišel 2abjak. Kakor že ob številnih drugih priložnostih, se je tudi zanj uveljavil včeraj mani pregovor, da prvi dobiček ne gre v mošnjiček. Korotanci pa v prvem polcast* kljub raznim možnostim niso dosegli vec* kakor izenačenje. V prvih 20. minutah drugesra polčasa je žabjak še vedno >dihal«. Njegovi napa- voda na ogenj. Dva sta celo zapustila igrišče — kar tudi ni bilo spoitno in niti moštvu v korist — ter tekma kasneje ni bila več zanimiva. Obžalujemo tudi. da sodnik ni videl namernega grobega favla. ki £a je takoj po četrtem zgoditku zagrešil eden izmed branilcev Tobcčnt tovarne nnci Zajicem, ko ta sploh ni imel žog:?. Surovost, ki bi bila zasluzila najestrejšo kazen: Mars je včeraj nastopil z naslednjimi igralci: Magister — Dušn Piskar, Perko — Drobež, Slamič, Pišek — Ivo Piskar. Fajon. Zajic, 2igon in Dobrlet. Najrx>lj?a formacija je bila napadalna vrst3, kjer so vsi igralci pokazali od črea do časa nekaj prav lepih potez. Zajic se je izk!zal za izvrstnega vodjo napada, dober dan pa sta imela včeraj Dobrlet in 2ogon. V ozadju sta prišla do izraza predvsem Slrmič in Dušan Piskar. Za Tobačno tovarno so igrali: Oblak — Kisel, Nagode II — Roth. Janus, Skerjanc — Bezlaj. Nagode I, Marn. Milanovič, Ko-stsnjšek. Najboljši mož je bil zopet JanuS, ki se ni izkazal samo v polju, temveč tudi kot izvrsten strelec. Njegov zgoditek je bil odličen. Moštvo včeraj ni dalo vsega iz sebe, bilo pa je dolgo Marsu zelo nevaren nasprotnik, zlasti ker ta ni mogel po zaslugi cžje obrambe izkoristiti v prvem polčasu prednosti vetra. Kasneje sta Kisel in Roth zagrešila veliko napako, ko sta zapustila igrišče. Igra se ni bila Izgubljena, pot za protest pa je itak še vedno odprta. Nepremišljene odločitve so škodljive. V prvem polčasu je padel prvi zgoditek v 9. minuti. Marsovci so podpiranj po vetru že večkrat resno ogrozili Oblekova vrata, odločitev pa je dozorela šele, ko je žoga prišla na nogo žigonu. Ostre polviaoko stre- K O I. E I) A R D^ne*: Ponedeljek. 10. m ijr:: A:.t> U A .\ A S N J |i t' K I K E D I I I E Kino Matica ■ II 11 m. Kino Slog« ■ fcfep | dna ' Kino Union; Sed< m Kino Most«*: Vesela prikaz n n F Kaz«dnva dol s'IKar/a ifiđO Derta ■ V Obeisnelov: galeriji. Spominska r:/-!»\a umetnin Imum Vavpotiča v Jakopičevem paviljonu. Koncert pta»tttn C;h!:i Yhlux«*a ob 10. v veliki filharmonični dVOnuL D K z u KN K L■MARNI Dane«: Mr. Sušnik. M u n trg B; Dea-Klan:'šček Dia. Gest* Aricle Roa 4, in Bohinec ded., CeGta 29. cktobra 31. Sps&aja Štajerska — Hitler kr-tn; boter IS. Otrflta. I konca Cakš v Šmarju pri Jelian sta prejela te dni iz Hitlerjeve pisalue < bvestilo, da je prevzel Hitler botrovanje pri krs'u 12. otroka. V hctrski listini izraza Hitler željo, da bi se otrok, ki mu je bila zanj irzočeno tudi lepo krstno darilo, krepko razvijal. Zakonca črakS imata žo 10 sinov in 2 hčerk*. — Odlikovanje. Sin malega posostn.ka Alojz Smeh iz Toro'e pri ROgmikJ slatin] je bil odlikovan za hrabrost na bojišču I železrvm križcem 2. stopnje in s sret r-_ nim enakem za ranjeno^. — Prvi Oplotnjčar odlikovan z železnim kr'žcem. Strelec Rudolf Sturm iz krajevne skupine Oplotnica je bil za hrabro.-t n vzhodnem boJUKti odlikovan z železnim križcem 2. stopnje. Javil se je prostovoljno k vojakom, — Xo\a grobova, V Maribora sta umrla bivši mlinar Aloiz Grain r. Ftar PO } t in bivši .splavar Franc Omar. star 63 let. — Zanimiva raz* tava v ( !ui. Celjska knjižnica je priredila zanmivo majnlSko razstavo, na kateia je prikazan razvoj mesta od rimskih čaaov do današnjih dni. Razstava obsega fotografije, risbe, akvarele in mestne načrte. — Zalruge, črtane iz zadružnega rr»g*»tra. Iz zadružnega registra so bile črtane naslednic zadruge: Stavbna zadruga :*Sokol-ski domr v št. Juriju pri Celju z. o. z., Stavbna zadruga * Slomškov dome v Petrov. čah z. o. z., StavteO zadiuga i Zadružni dom-, z . o. z. v St. Pavlu pri PrcboMu, stavbna zadruga *Slovenski dom«, z. o. z. v Slovenjgradcu, Sokolska stavna zadruga, z. o. z. v Brrslovčah in Splošno gradbena gospodarska produktivna zadruga : Naprej« v likvidaciji, z. o. z. v Celju. — Smrtna nesreča. V Brest ju rojem tn tam bivajoči železniški delavec Prane Sterbal, star 55 let, je padel tako nesrečno s kolesa, da se je smrtno ponesrečil. Ste v. 105 .< t OVFNSKJ N \ROD« poord '10 ■ S1 r s n 3 P« Izročilu Florijanove nedelje Flarijanava nedelja kot gasilski praznik — Florijan rad zaliva LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Ljubljana, 10. maja. Tretjina »najlepšega« meseca je že mi-nla, upamo pa vsaj, da smo tudi dobili tretjino majniškega dežja; dovolj ga je bilo za dva maja. Deževalo je tudi dovolj po izročilu Florijanove nedelje, ki mora biti mokra Toda deževalo ie prav tako dovolj, kakor da smo se pr pravijali na jurjevanje na Gradu. Zato bi nam zdaj lahko prizanesli ledeni možje in tudi Zofka bi naj ne uveljavljala svojih pravic. Florijnnova nedelja je v Ljubljani že od njega dni deževna. B.lo je sicer nekaj izjem, toda prav dež je dajal tej nedelji njen značaj. Fiorijanovo nedeljo so vselej praznovali gasilci kot svoj praznik. Počastili so svojega patrona, oblekli svoje kroje, ter se ponosno postavili z vrstami kolajn. Samozavestno so manifestirali pripadnost k veliki gasilski družini. Gas lei so niso nikdar ba!i ognja, pa tudi vode ne, tako da jih dež na Fiorijanovo nedeljo ni motil. Vselej so praznovali svoj praznik enr.ko slovesno, najsi je nebo prispevalo sijaj sonca ali curke hladne vode iz nebesne brizga Ine. Ljubljanski gasilci so praznovali svoj praznik vsako leto v florijanski cerkvi. c l.v.ca. ki je bila sicer zaprta, je bila na Fiorijanovo nedeljo odprta na stežaj, ko so prikorakali zaslužni gasilci skupno j: maši v lepem sprevodu izpred Mestnega doma. Seveda na sama udeležba pri maši rti bila ves spored praznovanja. Na Fiorijanovo nedeljo so se gasilci izkazali še z drugimi nastopi in vajami Tedaj so se tudi spominjali tovarišev, ki so morali že odlomiti za "vselej ^a-ilno orodje ter odšli v okrilje svojega patrona. Na Fiorijanovo nedeljo smo včasih v Ljubiiani tudi jurjevali. V nedeljo po godu viteza Jurija navadno še ni bilo jurje-vanja na Gradu, ker je bilo aprilsko vreme preveč nestalno in hladno, zato so pro-ščenje prestavili na prvo ali drugo maj-niško nedelio. Dežju se je pa bilo težko izogniti, toda. ker je že spadal v spored i. n več nikogar posebno motil. Jurjevanje pod dežniki je imelo svoj čar in če je vsa i m.alo oosijalo sonce, je bil to tem večii dogodek. Ko ce spominjamo gasilskih praznovanj, če tudi kaj povemo o florijanski je res okras stare Ljubljane. Sentj l. I skega okraja si brez te cerkvice >raj ne moremo misliti. Florijanska cer-ca spada v okvir vijugastih tesnih ulic Sic Tz tega še veje duh prejšnjih stoletij. Zgodovina florijanske cerkve je precej dobro znana, zato naj omenimo glavne podatke. Florijana kot zaščitnika slovenskih domov zelo častijo v vseh naših vaseh, vendar v primeri s tem mu niso posvetili posebno mnogo cerkev. Da je pa gasilski patron dobil v Ljubljani svetišče, ni le naključje. Ljubljančani so zidali cerkev sv. Florijanu na čast zaradi velikega požara 17. septembra 1660. Tedaj je pogorelo na Starem trgu 15 hiš. Prebivalci so se zaobljubili, da bodo postavili kapelo sv. Florjanu, ki ie bil v tistih časih razen sv. Jurija patron mesta. Obljub pa niso vedno tako hitro uresničevali, kar vemo tudi iz drugih primerov. Cerkve bi najbrž še ne zidali tako kmalu, ko b; jih zopet ne prestrašil velik požar in 1. 1671, ko so prejeli dovoljenje od škofa, so se resno lotili priprav. Stavbišče bi naj preskrbe! magistrat, k! je v resnici to storil že istega leta. ko je županoval Marija Pischkon. Cerkev so začeli zidati 1. 1672. pred 270 leti Stavbna dela so se začela aprila, 7. julija je pa bila iz stolnice proces.ja na stavbišče, kier ie škof Rabatta noložil temeljn! kamen. Največ zaslug za zidanje gre ma-sri-tratu. a tudi deželni stanovi so precej prispevali, 200 gld. Za zidanje s*o zbirali darove med meščani. Magistrat je dal gradivo, opeko. Zidanje je pa kljub vsemu zelo počasi napredovale Znano je, da je cerkev dobila šele pozneje zvonik, ki ga je dal priziaati sam n^ svoje stroške 1. 1680 župan Gabrijel Eder. Ko je 1. 1774 v šentjakobskem okraju besnel velik požar, je pogorela tudi florijanska cerkev in v ognju so se stalili zvonovi. Tedaj je pogorelo 140 hiš. To je bil najbrž največji ljubljanski požar. Na ta požar spominja zvon s spominskim napisom, vlit 1. 1773. Ob požaru so se meščani zaobljubili, da bo na Gradu zvonilo vsak večer k molitvi (poleti oo 9.. pozimi ob 8.). da bodo obiska'i v pi o-cesiji vsako leto 4. maja florijansko cerkev in da h*>do imeli vsako leto 29. junija v šen-klavški cerkvi pobožnost. Florijanska cerkvica nas torej spominja na hude dni, ki jih je Ljubljana prestajal* v starih časih, na dobe velikih požarov, ko je bilo v mestu še mnogo lesenih hiš in ko je bila nevarnost požarov v tesnem, obzidanem mestu posebno velika; če je že izbruhnil r*-»žarf ga je bilo zelo težko omejiti in človek je bil nebogljen spričo divjega elementa, pa se je obračal na nebeške pri-prošnjike. KINO SLOGA Visoka pesem ljubezni v prelepem filmu Nepopolna ljubezen V glavnih vlogah: \Villy Fritsoh, Gisela Uhlen, Ida vViLst in Liane Haid Predstave ob 14.. 15.50, 17.40 in 19.30; v nedeljo pa še ob 10.30 KINO UNION Telefon 22-21 Za smeh in kratek čas! Priljubljeni dunajski komiki v italijanskem filmu Sedem let sreče V glavnih vlogah: Vivi Gioi, Elli Pano, Hans Moser, Theo Lingen, Wolf Albach Rettv in drugi Predstave: ob delavnikih: ob 15.30. 17.30 in 19.30 ob nedeljah: ob 10.30. 15.30, 17 30 in 19.30 uri JEVNE VESTI — Na polja ^iave jo pp.del na ruskem bojišču suličar Peter Lazzari iz Malagnina pri Crcmoni. Bil je organiziran v fašijskih organizacijah. — Počastitev padlih milanskih vseuči-liščnikov. v svetišču sv. Boštjana v Mila-nu .ie bila maša zadušnica za milanske vseuč [iščnake, padle na različnih bojiščih. Navzočo i so bili Zvezni tajnik, župan in d rug i oblastveni predstavniki. Vojaške časti so izkazali alpinski, mornariški ter pe- . Prisostvovale so tej ginlji-vi spominski počastitvi številne matere padlih, pa tudi milanski vojni invalidi. Rektor Gemelli je poveličeval spomin 300 padlih slušateljev milanskega vseučilišča, med katerimi je 12 imejiteljev zlate in 170 imej.teljev srebrne svetinje. — Korporacijski minister sprejel predsednika federacij kreditne in zavarovalne stroge. Korporacijski minister Cianetti je sprejel predsednika nac. federacij ter dirigente med pokrajinskih zvez denarniške in zavarovalne stroke, ki je poročal mi-• ru o delavnosti federacij ter najvažnejših vprašanjih sedanjega Časa. — slikarska razstava bivšega italijanskega novinarja. Te dn; je bila otvor jena v umetnostni galeriji »Antiquaria« v pa- : Massimo aile Collone v Rimu osebna razstava slikarja M na Maccnrija. Razstav-Ijene umetnine pričajo o tehnični spretno-stj ter izrazni svobodi odličnega toskanske-' • umetnika, ki ie bil svojčas novinar in ime je vezano na književno ter umetnostno zgodovino našega časa. m LJUBLJANE —Ij Ali Se je izlilo? Deževja v zadnjih smo se zelo hitro naveličali in že dclga . i želimo, dn b; postalo zopet prije-tno Zaradi neprestanega deževja so tudi zasta'.a nekatera delo na vrtovih in I h Unamo. da nam bo poslej nebo 1 . alo prijaznejše lice. Ponoči smo najbrž d( b li zadnjo večjo merico dežja. Liti je elo močneje menda zaracti tega. ker so se zr.čcie : "; mrzle in tople zračne pla-s i ter so io sever uveljavljal nad jugom. Včerai je ing pihal izredno močno, a se je zdaj menda za nekaj časa poslovil. Pri-m je ogromne, težke oblake, ki so s? izlivali član za dnem in posebno močno v pretekli noči. Včeraj ?e še ni posebno rb!od:;0 ter še ni kazalo na izboljšanje, . prav ie zračni tlak popoldne začel po-ča naraščati. Maks malna temperatura je 17.2°. Po nočnem dežju je pa po-stalo preec; hladno in minimalna temperatura je znašala davi 6.4°. Davi je Se rc >ilo, a oblaki so bili že visoko in kmalu se je izza ?v:r.čeno sivega neba začela kaza": sončna obla. —li KoV/ijskj most. Doslej sta bila v &olez!ji, tik ob kopališču dva mostova. Mest med bivšo kopališko gostilno in ko- pališčem je služil tudi voznemu prometu, med tem ko je začasni most na spodnji strani primeren samo za osebni promet. Pred leti so tam že z beton i ral i opornike za železobetonski most, a začasno so premostil! med opornikoma Gradaščico z lesenim mostom. Zgornji most. tudi leseni, so uporabljali za dovoz gradiva na novo kopališče. Nedavno se je pod nekim težkim vozom nalomila mostnica. Bila je nevarnost, da se most udre ob drugi priliki, če bi zopet kdo vozil neprevidno po njem, zato so ga — drugega razloga menda ni bilo — podrli. Tako je zdaj v Koleziji samo en most in ni več prevoza, kar naj vozniki upoštevajo ter naj vozijo po mostu ob koncu Groharjeve ceste. —Ij Slovenski čebelar. Tudi 5.6. številka objavlja bogato vsebino, zanimivo prav tako za nečebelarje: Čebela in ljudska prehrena; Č>ebcla. kmet oval črva koristna pomočnica; Medeno žganje: Rusko čebelarstvo; Važnost Čebel Za prilelovanje deteljneg-a semena; Množina pridelka ajde itd. Sami čebelarji pa bodo s posebnim zanimanjem čitali prispevek: čebelarsko knjigovodstvo; Bohinjska čebelarska bratovščina; O načrtih za nove čebelnjake; o čebelarju Janezu Modicu in drugo. Objavljena je tudi lepa pesem Cvetka Golarja.: čebela na paši. I j— Dirigent Drago šijanec pripravlja XIV. s.mfcnični koncert letošnje sezone z naslednjim sporedom: 1. Mancmelli: B^g zaljubljencev iz Chioggie iz suite »Beneški prizori t; 2. Rahmaninov: Koncert v c-mo-lu za klavir in orkester. Sorstka: pianistka Rossana Bottai - Orlandini; 3. Čajkovski: Sinfonija žt. 6 v h-molu cp. 75 — patetična. To je velik izredno lep spored prihodnj2ga s'mfoničnega koncavta, ki so bo vršil v ponedeljek, dne 17. t. m. ob pol 7. uri sveder v veliki unionski dvorani. Predprcdaja 9Q bo vršila v Knjigarni Glasbene Matice in začela v sredo, dne 12. t. m. zjutraj. Ij— Danes »e zaključijo prijave za umetniško razstavo, posvečeno sportu. Društvo slovenskih likovnih umetnikov in organiza-toričnf odbor za umetniško razstavo, posvečeno sportu opozarjata vse umetnike, da se danes 10. maja zaključijo prijave za sedelovanje na razstavi Prijavnice je mogoče dvigniti v prostorih odbora v Beethovnovi ulici št. 2. Naši umetniki naj te razstave ne prezrejo. Našli bodo v njej velika mcralna in gmotna zadoščenja. Odbor bo razdelil lepe nagrade, razen tega pa se bo živo zavzel pri oblasteh, združenjih, zavodih in razn'h osebah, da bo olajšal prodajo del. Tako bo vsak umetnik prejel pif.-vično odškodnino za svoj plemeniti trud. Ij— Ponovno opozarjamo na nocojšn]: koncert slavnega pianista Carla Vidussa. ki se bo vršil točno ob 19. uri v veliki f:i-harmonični dvorani. Slavni umetnik bo izvajal na svojem koncertu naslednji spored* 1. Beethoven: Sonata op. 10. 2. Ferrari Tre- KINO MATICA Eden najboljših filmov sezone! Ne\v York . . . mesto brez oddiha . . . Šport, jazz, ljubezen! HARLEM V glavnih vlogah: Vivi Gioi, Massimo Girotti, Amedeo Nazzari, Osvaldo Valenti Radi dolžine filma predstave ob 14.30. 16.30 in 19. uri cate: 6 Etudes. 3. Chopin: 12 Etudes op. 10 in 4. Chopin: 12 Etudes op. 25. V'dus-o je velik umetnik klavirske igre, sijajno obvlada telnično in čustveno plat. — Zato obisk toplo priporočamo. Predprcdaja v Knjigarni Glasbene matice. —Ij Večer opernih arij bo v sredo 12 t. m. ob 19.30 v Frančiškanski dvorani Nastopila b-rst^. tenorst Tibor Egressv in Ada Aucispergova. Vstopnice za koncert, na katerem bodo izvajana dela Verdija. Puccinija. DonizctUja, Cilea, VVagnerja In Bizeta (med drugim tudi dueti iz »Butt^* flv« in ?>Boheme«). so že naprodaj pri Sfi-ligoj v Frančiškanski ulici 1. _Ij Za otroke iz mestnega središča oo javno brezplačno obvezno cepljenje z^p- f koze v ponedeljek 10. maa ob 16. uri v mestnem fiz:katu v Mestnem demu. prav tako pa isti dan ob 17. uri tudi v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ubci št 2. K pregledu naj pa starši prineso v Mestnem domu cepljene ctroke spet v M^str.i dom 17. maja ob 16. uri. prav tako pa 17. maja ob 17. uri tudi v mestno zavetišče v Japljevi ul. št. 2. K cepljenju je treba prinesti vse leta 1942. rojene otroke, ki doslej sploh še n:so bili cepljeni, enako pa tudi vse letctšnje leto rojene otroke, ki so stari najmanj 3 mesece. —Ij Za otroke iz južnega dela mesta in z Viča teT Gline bo javno brezplačno obvezno cepljenje z°per koze v torek 11. maja ob 17. uri v ljudski šoli na Grabnu, Zoisova cesta, in isti dan ob 17. uri tudi v ljudski šoli na Viču. K pregledu naj starši otre-ke prneso v ljudsko šolo na Zoisovi cesti 18. maja ob 17. uri in isti ćkan ob 17. uri tudi v ljudsko šolo na Vič. K cepljenju morajo starši prinesti vse otroke, ki še sploh n'so bili cepljeni, in tudi one, pri katerih cepljenje doslej ni bilo uspešno, ne oziraje se na to, ali so starši dobili vabilo k cepljenju ali ne. O opravljenem cepljenju in pregledu dobe starši pismeno potrdilo, ki naj ga dobro shranijo, saj bo to potrdilo treba pokazati pri vpisu otroka v šolo. Vse drugo o cepljenju je na razglasih, Y\ so nalepljeni na vseh oglasnih, deskah, na cerkvenih vratih in drugih prostorih. Ij— Kdor išee službo, naj ne pozabi, da mu bo v vsakem poklicu potrebno znanje knjigovodstva. Brez knjigovodstva ni peki ica, ne obrti, ne trgovine in zlasti ne uradniškega pokl'ca. Zato ne zamudite prilike in se pravočasno naučite knjigovodstva po prof. Sičevi knj:gi, ki se dobi v knjigarni Tskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ul. 3. Ij— Vodstva na Vavpotičevi razstavi. Kljub splošni želji, da bi bila Vavpotiče\ra razstava podaljšana, Nar. galerija prireditve podaljšati ne mere, ker je paviljon oddan drugfm razstavijalcem. Da pa zadostimo vprašanjem po vodstvih, sporočamo, da bosta še dve vodstvi in sicer v torek in v sredo ob petih popoldne; v sredo bo razstava zaključena. —Ij Instrukcije — Novi (Turjaški) trg 5. Priprava za razredne, privatne, nižje in višje tečajne ter završne izpite na srednjih ln meščanskih šolah. Posebna priprava za dijake 3. in 4. razredov srednjih in meščanskih šol se začne 17. maja. Honorar za vso pripravo zelo nizek. Vpisovanje dnevno od 8.—12. in od 14.— -IG.: Novi (Turjaški) trg št. 5-III. Instrukcije. Maksimalni cenik Maksimalni cenik Stev. 9, ki velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno t z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v Kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 dre; testenine iz enotne m<-ke 3 90 lire za kg; enotna pšen'čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka ^20 lire; ril navadni 2 70 dre; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje i olivno) 14.70 lire za liter; surovo ma«i!o 2S 40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3 Kis, Ar/C vanski 6.3S lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter: kondenzirano mleko v doz3h po 880 g 15.90 lire za d<>zo. v dozah po 385 g 7.55 lire Z3 Jožo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8 25 Ure za kg. v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, r^zžagana, franko skladišče trgovca * Ljubljani 33 60 lire za stot, mehk; r->b!anci <žamanje>. približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda ra/.žagana drva 40 lir za stot: enotno mil0, Ki vsebuje 23 -27r> Kisi.ne. 4.10 iire za ke GLEDALIŠČE I> K A M A Ponedeljek. 10. meja: Zaprto. Torek. 11. maja: Zaprto. Sreda. 12. maja. cb 17: V času ob:*kanja. Zaključena predstava za šolsko mladino. Četrtek. 13. maja, ob 17: V času ol»i*ka- nja. Zaključena predstava za šolsko mladino. Petek. 14. maja, ob 15: V ča^u objskanja. Zaključena predstava za šolsko mlad.no D'Anminzijeva pastirska tragedija >J°-rijeva hči« spada med posebno tehtne predstave letešnje sezone. M<>>t^r lepega jezika, pesnik-dramatik je podal v tej tragediji večno obnnvljajočo se borbo človeka: za srečo, ki jo i*ojmuje vsak po svoje. Konflikt dveh — od usode dol. Kinih si — bitij, ki jim branijo neizprosni človeški zakoni, čuvarji reda in morale, da bi se združili, je podan v realističnem odrskem dejanju, ki pa mu narekujejo stihi stilizii anost. Vsekakor je ta upiUO-ritev svojstvena in po svojem slogu nenavadna. Posreduje pa mogočen dojcin velike lepote. L'prizorit- v je BreStral M lan SkrbinSek. Igrali bodo: Jorijevo hči Boltar-Vkmai jeva. A! V! >.cr- binšek. očeta Lazarja — L»evar. mit *r Candio - Marija Vi ra< J >T rc: Ornello« Splendore in Favetto - Levarjeva, Starčeva in Rasbei srerjeva. nevesto Viendo Sancinova. starko — Mablocka, svetn ka P. Kovic. Fema Brattna, iona Peček. dva tanjca - Nakrat in Verdom!«, prvo žalovalko — Pol. Juvan n;i. pr\o pevko - N.nda Stritarjeva. V man ji \\ vlogah sodeluje del ostalega dramskega ansambla. Igra ima t'i dejanja, ki s gajajr: 1. v hiši Lazarji na >!an jo!(>i;r» njegovega sina A lic. ija. 2. v skalnat] votlini na planinah. 3. pred hišo Lai Načrte za kostume je Izdelala Jela Vilfanova. Prevod je delo dr. A loj/a Gradu OPERA Ponedeljek. 10. maja: Zaprto, Tcrek. 11 maja: Zaprt i Sreda. 13. maja. oh lv Madame rmttrrflv. Red Sreda. Četrtek. 13. maja, ob 11 • Prodana nevesta. Izven. Cene od 2S lir navzdol. Petek« 11. maja. ob 18: Ktgsnij Oajegte. Izven. Cene od 28 lir aavzdol. Opera pripravlja Vatturra-v 1 iswsm|i tlo«, ki ga bo dirigiral Anten Neffat In čigar zborovodja bo Rado Simon ti. Kot solisti bodo sodelovali: Hevlulova. I. pr4-Sček. Dolni^ar in Lun 1 FERRARA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je po težki dolg: bolezni v 53. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, brat. bratranec, stric in svak, gospod ANTON HRIBAR mizar v Bizoviku Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalc^ti na pokopališče v Bizoviku. Bizovik, Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, dne 8. maja 1943. Žalujoči: AGNjEZA, soproga; TONE, JOŽE, FRANCI, sinovi; ANTONIJA, FRANČIŠKA, MARIJA, hčere; JANEZ, brat; FRANČIŠKA, sestra — in ostalo sorodstvo Verici Klad v ovi namestD cvetja Dne 15. aprila t. 1. je v Kamniku umrla gospodična Vera Rladva, hčerka pokojnega viš. sodnega svetnika dr. Ivana* Kladve. Verica! Vest o Tvoji smrti nas je silno potrla. Ko smo pred če som slišali o bolezni, ki je razjedala Tvoje mlado življenje, smo gojili tihi up, da jo bodo Tvoja mladost, Tvoj kremenit značaj in Tvoje hrepenenje po boljših in lepših časih le premagali. Usoda je hotele drugače. Sklonila si svojo lepo glavico, kot čista be'a lilija, ki jo prelomi grom in vihar. Ni nam bilo dano. da bi še zadnjič videli Tvoje milo obličje, da bi se poklonili Tvojim zemskim ostankom m da bi Te .asuli s pomladnim cvetjem, vihra sečtemjih burnih dni, ki si se ji umaknila v tihi zadnji dom, nars je to preprečila. V duhu vidimo Tvoj lepi lik, iz daljine se Ti klanjamo, mesto nas pa naj prekrije Tvojo gomilo planinski cvet, ki se ravno sedaj bohoti v prelestnem rezkošju. Snivaj sladek sen pod cvetočo rušo Tvojega planinskega raja. Spomin na Tvoje lepo življenje nas bo tolažil do zopetnega svidenja. Vsem Tvojim najdražjim nc£e islvreno sočutje. Dentifrici vjrem« ipenio*. Brilianu ne, Embrncazione. PUIo It B FermritaiBifiieb* — Fornituif — Spediziooi. Čerema*' eonce*«ionari ic pratdo. Zobna Čistila Hi£ien*k* kin*. brilao '.me. tn*21». kroglic« B. ie]organskac — kakor se pravi — naravna, brez vsakih skokov in neenotnosti. Enakomerno in kolikor toliko v enotnem slogu zrase lahko mesto le s kratko zgodovino, mesto, ki prav za prav nima nobenega sloga. Takšna mesta so začeli ustanavljati po svetu tu v novejšem času — mesta po načrtu. Poznajo jih n. pr. ■v Ameriki in morda še kje. Kraj se je razvil naglo in med po jam enzim i poslopji ni starostne razlike. Neenotna Ljubljana Ljubljana je pa neenotna, ker ni le ene aamo telo; sestavljena je iz .številnih okrajev in predmestij, ki ima skoraj vsako sv^-jo posebno zgodovino, svoj značaj jn slog. Tudi stara Ljubljana, čeprav jo imeiiuje-mo baročno, žal. ni tako enotna kakor bi želeli. Med stare baročne hiše, dvorce in palače so se vrinila mlajša poslopja, ki jih pogosto ni mogoče tako lahko slogovno opredeliti, še bolj neenotna je Ljubljana na meji starega mesta, kjer starejše hiše prehajajo sunkovito v moderne palače in v >novo stvarnost*. Mirnega prehoda ni skoraj nikjer. Zaradi tega so se pojavljale tu m tam pri regulacijskih delih težave, n. pr. na Marijinem trgu, ki je sam na sebi precej ponesrečen kompromis med stavbnimi slogi in raznima okusi. Številne dobe v razvoju mesta Glede na to, da se je Ljubljana razvijala časovno zelo neenotno, vendar ni tako grda; Ljubljančanom samim je najdražja prav takšna, kakršna je, in na nove pridobitve, čeprav navadno pomen.jo polepšanje. se dolgo ne navadimo. Glavne dobe v stavbnem razvoju mesta bi lahko precej hitro določili, a glavne stopnje so zabrisane po šte-\amih rx)znejših manjših preureditvah, ki s;cer same na sebi niso pomembne. Meje stare Ljoibljane, srednjeveškega mesta z njegovim obzidjem, ne moremo več prepoznati skoraj nikjer, čeprav je nekaj sledov obzidja še ostalo, n pr. v Vegovi ulicj in ob Krekovem trgu. čeprav ta delitev ni povsem točna, vendar bi bila kolikor toliko sado vol ji va: srednjeveška Ljubljana do podiranja obzidja: Ljubljana pred potresom, po potresu do konca prve svetovne vojne in »moderna«!: Ljubi. ana. Vmes bi lahko »vrstili številne male dobe. ko se je stavbna sezona od časa do časa bolj razživela m ko je bilo sezManih več poslopij, ki dajejo mestu še zdaj svoj značaj v posameznih četrtih. Ena takšnih krajših dob je bila tik pred potresom, pred 50 leti, ko je Ljubljana dobila nekatere lepe stavbe, ki jih potres ni razrušil in ki še zdaj krase mesto. Stavbe izpred polstoletja Med značilnimi ljubljanskimi stavbami, ki so bile aeziiiane pred 50 leti. je najbrž najlepše operno gledališče. V trsti dobi je Ljubljana dobila tudi poštno poslopje. Malo pozneje, že po potresu, so zidali deželno bolnišnico. ker je staro bolnišnico na Ajdovščini porušil potres. Med vsemi stavbami, ka so biie sezidane tik pred potresom je najbrž najmanj trpelo operno gledališče. Utrpelo ;e le nekaj neznatnih razrok, ki niso več večje od tistih, ki nastanejo pri mnogih novih posl ^pij zaradi samega posedanja. Iz tega je pač najlepše raz-v ono Itako dobro je bilo zidano operno gledališče. Ob tej priliki je prav. če se dotaknemo mal*- zgo-izvine tega gledališča, ž? zato. ker stavbo prezidavajo. O preuređivah opernega gledališča smo poročali že nekajkrat obšrao.) Ko je Dogorelo staro gledališče Staro deželno gledališče, ki je bilo na kraju se-:anje F:: harmonije, je pc gorelo 1. 1887. Takoj potem je deželni odbor začel razmišljati o - • • "vu d:";; gledališkega poslopja. V r. ., gledališču so užival: lastniki lož 1 pravice; bili so last- niki v p' ' 1 menu besede, tako da so morale I tati prazne tudi, ko se nji- hov* last Ji kj niso udeleževali predstav. Kranjski deželni zbor ki je sklenil 22 oktobra 1S8S zulati gledališče na deželne stroške, je hotel ob tej priliki tudi uredit j zasebno nravno vprr?š">.n; • ln.^*n'kov lož. Zeto je tudi cdbil ponudbo nemškega gledališkega društva, da bi ono zi ialo gledališče za 200.000 gld.. ako bi dežela plačala polovico stroškov in ako bi r.m prepustil odločilni vpLS* pri zidanju in upravi ter zajameil prejšnjim lastnikom lož za 20 let izključno pravico tudi do lož v novem gledališču r>eželni .-bor se je hctcl končno otresti lastnikov lož in naročil je deželnemu odboru, naj izplača dotedanjim lastnem zavarovalne zneske po 300 gld. Razen tega je deželni odbor prejel nalogo, da preskrbj izdelavo načrtov in proračuna za novo gle- i dalisee- stroški bi ne smeli presegati 190 tisoč gld Načrti novega gledališča Izdelavo načrtov so poverili arhitektu Vlad. VValterju iz Celja, deželnemu inž. J. V. Kraškemu in arhitektu A. J. Hrubemu. Načrti so bOi gotovi julija 1889. Po tem načrtu b» b'k> v novem gledališču prostora za 1000 gledalcev. Gledališka dvorana bi imela 4 nadstropja in 60 lož Načrt bi bil najbrž sprejet ko b: stroški za novo stavbo ne bili visoki Proračunska vsota je znašala 240.000 gld.. a. kakor rečeno, ne smela bi presegati 190.000 gld. Prvotni načrt je bil zaradi tega odklonjen in arh. Hrubv in Hraskv sta prejela nalog, naj izdelata drug načrt. Ta načrt je ustrezal. Treba je b*lo najti še stavbišče. Končno so se odločil za nakup Maverjevega dvorca ob tedanji Tržaški cesti, kakor se je imenovala sedanja Cesta Viktorja Emanuela. Okolica je bira se nezazidana. Mesto je prispevalo z nakup 7500 gki.. Kranjska hranilnica je pa odštela 20.000 gld. Stavbna dela K mahi po nakupu so bila razpisana stavbna dela. Glavna, zidarska dela so bila oddana G. Tonniesu v Ljubljani za 67.000 gld. Podjetje se je obvezalo, da bo spravilo stavbo pod streho do 1. novembra 18°0; če bi pa delo ne bilo do tedaj končano, bi moralo podjetje plačati za vsak nadaljnji dan po 50 gld. odškodnine. Kamnoseška dela so pre\zcli Teman Čamernik in Vodnik za 12.000 gld. Tesarska dela so bila oddana za 5000 g!d.. kleparska za 5500. dobava železnih nosilcev za 4600. železne konstrukcije strehe in nadstropja za 20.000. in centralna (zračna) kurjava in ventilacija za 5000 gld. Prejšnji lastnik zemljišča je prepustil stavbišče 23. julija 18°0, take da so stavbni delavci lahko začeli kopati temelje 9 avgusta istega leta. a 13. avgust ase že zidali temelje. Folox!tev temeljnega kamna je bila zelo sloves- i na Udeležil se je je deželni glavar (dr. Poklu-kar) na čelu deželnih odbornikov. Ob tej priliki so vložili v temelje ustanovno hstina. stavbne načrte, novce in še »času primerne spise«. Temeljni kamen je vzidan v portal nem stebru na desni. — Stavbna dela niso dovolj hitro napredovala, čeprav jih ni oviralo slabo vreme in stavba n bila pod streho do 1. novembra 18°0. Deželni zbor je odebri! še kredit za nadaljnja dela in spopolnitve. Značilno je. da je deželni zbor odklonil predlog Ivana Hribarja, naj b; uvedli rudi električno razsvetljavo — tako so bi'i redaj še nezaupljivi do elektrike. Kranjska hranilnica je potem še prispevala 6000 gld. za dekoracije m razpisana so bila še naslednja dela- mizarska (9000 gld.). kiju čavničarska (2500). sobno slikarstvo (300), ste klarska dela (12.000). pleskarska (1600). pečar ska (400). stavbna (konstruktrvna) ključavni carska dela (14.500) gledališči podij (1200). električne signalne naprave (800). vodovod (3000). plinske napeljave (7000). glavni leste nec in lestenec v fo/verju (1200). kandelabr (3300). kiparska in s tuka turska dela. figuralna skupina na slemenu. 4 risaliti. spominska plošča itd. (6000). glavna skupina kipov na portiku in dve podobi (delo kiparja Gangla — 1500) omamen talno in figuralno umetno slikarstvo (8000). glavni zastor (akadem. slikar A. Lieb scher v Pragi — 1500), dekoracije (6000). pohištvo v avditoriju (6000). draperije. oxirsko rjohi^tvo. preproge itd. (8000 gld.). Te številke so precej zanimive za tistega, ki zna malo računati. Gledališče je značilna renesančna stavba, nedvomno eno najlepših ljubljanskih poslopij iz prejšnjega stoletja. Ko so nedavno delali na* črte za prezidavo, odnosno povečanje gledališča so seveda upoštevali stavbni slog, da bi poslopje ne izgubilo svojega značaja in lepote. Posebej krase poslopje kiparska dela. mojstrovine kiparja Gangla. ki je dal med drugim Ljubljani tudi Valvasorjev spomenik — Xa nekatere zanimivosti našega gledališča bomo opozorili še ob prihodnji priliki. Tehtnica za l-lc©9ooo.ooo grama Nov važen uspeh v mikrotehtnte nemški konstrukciji preciznih V nekem velikem nemškem znanstvenem zavodu je stal fizik pn proučevanju površinskih izprememb na motornem batu preo probiernom, kako naj zopet najde njegovo določeno mesto pod elektronskim mikroskopom. Šlo je itak samo za luknjico z odi: mi kom milimetra v premeru in v tej luknjici je bilo treba napraviti markacijo. To težko nalogo je rešil izurjeni mehanik zavoda in je res napravil luknjico s premerom 7/100 mm na doti črnem mestu, šele s tem je bila omogočena zanesljiva preiskava motorja. Kakor v tem primeru se tudi sicer pogosto postavlja v začetku važnih znanstvenih, raz-iskavanj vprašanje, ali se bo sploh posrečilo izdelati aparate, odnosno merilne instrumente, ki bi odgovarjali zahtevam točnosti in preciznosti, potrebne za uspešno delo v takem primeru. Podlago vseh opazovanj v etesaktnem prirodoznanstvu tvori merenje dolžin, časa in teže. Pri učen Jakovih pripomočkih iera torej CGS sistem važno vlogo. To pomeni sistem centimetra, grama in sekunde odnosno njihovi vlomki, kajti za znanstveno delo so centimetri, g raj m in sekunde mnogo preveliki. Moderna tehnika dela s tisočinkami milimetra. To bi pa utegnilo pri zelo preciznih strojih povzročiti nepravilnosti in zato so potrebni še manjši delci milimetra To pa pomeni, da so potrebni pri punciranju industrij-s h aparatov in instrumentov še znatno točnejše razlike, da je treba za mero uporabiti večkrat 1/10.000 mm. Sloveči iz platine in iridia izdelani prameter v toplotno izolirani kleti v Sevresu pri Parizu in njegovih 26 kopij, nam take merilne točnosti ne nudijo. L*e-ti se izpremene že pri manjših temperaturnih kolebanjih. Poleg tega pa eksaktne markacije na teh merilih niso mogoče. Šef oddelka za mere in uteži v fizikalno tehniškem državnem zavodu v Berlinu prof. dr. Kosters je pripomogel znanosti in tehniki iz težkega položaja s tem. da je konstruiral merilo, ki uporablja svetlobne valove za merilno enoto. S pomočjo rdeče kadmijeve luči ali v novejšem času z zeleno kriptonovo lučjo se dajo s to merilno napravo Se točno dognati dolžinske razlike 1/10.000 milimetra. Posebne skrbi tn preglavice je pa delalo znanstveni instrumentalni tehniki že od nekdaj tehtanje drobnih predmetov. Pomislimo samo na to, da, morajo raziskovalci hormonov večkrat delati z neznatnimi sledovi nesretnih snovi, od katerih so morda dobdld iz krvnega seruma samo drobce miligramov. Kako velike težkoče je pa bilo treba premagati, da so te nevidne dedce snovi stehtali. Ramena tehtnice morajo sloneti na konicah. Tudi de so izdelane te konice iz posebnega jekla, le-žaji pa iz draguljev, ostane še vendar toliko drgnjenja, da se izpod 1/10 000 gramov s tesni mikrotehtmeami ne da več zanesljfTO delati. Zato so učenjaki izpopolnili tehtanje s tem, da ao postavili naj-preciznejde tehtnice v steklene posode, iz katerih je zrak izčrpan. S tem odpade zračni odpor, ki je tudi upoštevanja vredna ovira pri preciznem tehtanju. Da bt se izločila vsaka motnja, so uporabili učenjaki še za polaganje najmanjših uteži dvigalca na električni pogon In tako so končno nastale mikrotehtnice, ki lahko z njima stehtamo se milijonski del grama. Take tehtnice so pa seveda silno ofocutljrve tn komplicirane naprave, ki je z njimi! zelo težko delati, ker se zahteva pri tem veKka spretnost, skoraj bt lahko rekli poseben študij, se daleč je pa prekosila tako precizno tehtnico nova po nemškem izdelovalcu tnstiam lentov Bar-tsehu izumljena prožinska tehtnica, ki točno stehta se pet mdljardni del grama. Skrivnost nove tehtnice je v tem, da ne potrebuje nobene koničaste za^dranostL Ramena tehtnice vise prosto na dveh spiralnih prožimah, čajih zaokrožen je odgovarja obenem teža, ki jo je treba dolocltL Če položimo v skodelico predmet, ki ga hočemo stehtati, je treba kazalec iz brušenega stekla tako dolgo sukati, da prideta rameni tehtnici zopet v lego ničle. In potem lahko takoj prečrtamo na skali težo. Izredno precizna konstrukcija te tehnice onemogoča vsakršno motnja Tehtnico lahko brez skrbi prenašamo po laboratoriju sem in tja, ne da bi se bilo treba bati, da bd se pokvarila Razen tega lahko opravimo brez posebnega znanja po kratkem učenju do 200 tehtanj v sekundi in vendar je tehtanje točnejše kakor z vsako drugo makrotehtnlcxx Človek bi mislil, da je tako precizno tehtanje v resnici igračkanje. Toda tako mnenje bd bilo zmotno, že v vsakdanjem Tuniško bojišče: Sovražni tanki in tovo rnl a\tnmohih. ki jih je zadelo in zažgalo ttalljamko letalstvo življenju imamo celo vrsto stvari, ki jfh moremo stehtati samo s tako preciznimi tehtnicami. Tako tehta recimo krilce mušice 3 100.000 gramov; predilno vlakno iz stanične volne tehta 4 milijonmilijontinke i grama, črta svinčnika, je samo napol tako težka kakor vlakno stanične volne. 10 mm dolgo predilno vlakno, torej nekaj vseskozi otipljivega in vidnega pa tehta sa-; mo 6 10.000.000 grama. r>a je pa možnost primerjave najmanjših delcev vlakna s preciznim tehtanjem za predilno kemijo izredno važen pripomoček, ni treba še posebej dokazovati, saj so od tega odvisne mnoge možnosti uporabe, da o pomenu novega instrumenta v kemičnem laboratoriju sploh ne govorimo. Bartschev izum pomeni novo važno pridobitev moderne tehnike, ki jo bodo znali prav oceniti samo znanstveniki pri svojem delu v laboratorijih, kjer bi uspehi brez podobnih tehniških pripomočkov ne bili mogoči. čebele in potres Kako zelo so čebele občutljive za najmanjše izpremembe v zemlji, dokazuje zelo zanimivo opazovanje iz leta 1910. 13. julija tistega leta so opazovali čebelarji v Lancisbergu v Nemčiji na svojih čebelah čuden pojav. Točno ob 9.30 dopoldne so vse čebele zelo razburjene zapustile svoje ulje in letale 8 do 9 minut nad njimi, potem so se pa vrnile in nadaljevale svoje dnevno delo. kakor da se ni nič zgodilo Čebelarji so bili seveda radovedni, kaj tc pomeni in obrnili so se na strokovnjake, toda ti jim prvi hip niso mogli postreči s pojasnilom. Sele pozneje, ko je prišlo rx>roctlo potresomer; nega zavoda iz Munchena, se je zadeva pojasnila. Istega dne so namreč potresrroeri monehen-sfce opazovalnice zabeležili lahen potres, in sicer med 9.30 in 938. Potres je bil tako rahel, da $a ljudje sploh niso čutili. Čebele so ga pa čutile tako močno, da so vse prestrašene zapustile svoje ulje in tako kršile običajen način svojega življenja. Njihova rahločutnost je vredna tem večjega občudovanja, ker so čebele vajene v »vojem vsakdanjem živi jen jo guga nja, saj letajo po zraku, kjer jih večkrat zanaša veter. Mjbrže iz bazifike v Osti ji. pristanišču starega Rima. Kipi anatolskih gosi so stali na gornjem hodniku bazilike. Gre za marmornat rehei. na katerem so urxxlobljene tri gosi z razprostrtimi krili. Bazilika v Ostiji je bita zgrajena leta 152. Preseljevanje Runiunov in Bolgarov Rumunjko poslaništvo v Sofiji jc ai»JHvik» besedilo ruiminsko-boljjarskega protokola o prostovoljni izmenjavi Rumunov proti Bolgarom ▼ obeh državah. Pravico do prostovoljno preselitve v drugo dr/.uc imajo nimunski državljani bolgarskega potekla v Rumuniji. vy vzem« okraje (Soatmsca in Tulca, rtr bolsjar-ski državljani rumunskega porekla v Bolgariji. Prijave za pr&clitcv sprejemajo do 31. maja. OdAkodnino za nepremičnine, ki jih pusti iz sel jen oc v dme,i dr/avi, plača tista država, kamor se je izseljenec preselil. VflC prvimčmne pa lahko vzamejo izseljenci s seboj. V češkem okrajnem mestu Piseku si pripovedujejo ljudje zabavno zgodbo. Okrajna oblast je poslala občinskemu uradu neke po« deželske občine dopis, v katerem mu je sporočila, da dobi dotična občina transformator, da bo pa morala sama poskrbeti za njegovo namestitev. Od občine je prišel odgovor, da bo »gospod transformator« stanoval pri podžupanu kjer imajo na razpolago lepo sobo. hrano bo pa imel pri županu samem, kjer je njegova žena boljša kuharica kakor podžupenova go spa. Budjalc V Kijevu je umri te dni ukrajinski pesnik Jurij Bud jak, eden najpomembnejših pripovednikov Ukrajine. Po boljševiški revoluciji je bil izgnan v Sibirijo, kjer je ostal sedem let Tam si je nakopal bolezen, ki ji je zdaj podlegel. Zanimivo srečanje na morju Eden najbolj slovečih jtižrioameršlcih športnikov, argentinski jadralec Vito Du- j mes je prijadral nedavno v Valparajso. ! Objadral je v čolnu ves svet Na morju je srečal nekoč nemško podmornico. N' posadka ga je preskrbela z živili. Poveljnik mu je pa dal vsa potrebna navod la in nasvete, katero pot naj ubere. EKimes je krenil na pot lani v .iiiniju iz Buenos Airesa. V 74 dneh je srečno prijadral do Kapstadta. v naslednjih 104 dneh jc dosegel in prejadral Indijski ocean od Nove Zelandije do Val para jsa. Čudna pipa Kirgtei, nomadski narod žive* na področju Kaspiškega morja ne poznajo cigaret, cigar ali pip. In vendar so moški in žensfce navdušeni kadilci. Da bi mogli zadostiti svoji kadilski strasti, so si izmislili Kirgizi svojevrstno pipo*:. Poiščejo namreč kraj. kjer je zemlja gosta, precej vlažna in zraku nedostopna. Tam izkopljejo precej veliko luknjo in parijo, da je zemlja okrog trdna, da dim ne more uhajati skozi luknjice. Potem pa na tresejo v luknjo tobaka. Moški in ženske se oborože s precej dol q i mi cevkam; odnosno slam/i-earnri, ki si jih po;ščejo kar na prostem. Končno posedejo okrog tc čudne pipe in začno kaditn. gosi v marmorja Po poročilu prof. Beccatia »o našli sledove prve u podobi je« osti kapitolskib gosi, ki so rešile 9 svoji mgaganjem Rim, da ga sovražnik ni zasedel. Gre za koščke marmornatih kipov, prikazujočih kapitolske gosi. Koščki izvirajo Razmnoževanje muh Pridni statistiki so Ugotovili, koliko potom' cev imajo muhe. Kn ^am nsusj ipar spravi v enem poletju na s\et do 12 milijard p.tomcev. Muhe se začno pariti v uprilu in za potomko skrbe do avgusta. Samica zlc/e 70 do> 100 jajčec m v 24 urah it prilezejo iz njih ličinke. V mnogih primerih pa traja ta proces samo-12 ur. Zato je razumljivo, da -pravi j a en musji par samo v enem poletju na svet fcakn ntfmmno število potomcev. ni.vtsK! TTP Neki ho!ly\vi>voteoa filmekega producenta is pravi: — Sijajno idejo imam. — kak siu» pa — Lindbcrgho\(j življenje bom HlmaL — Imenitno! Kdo h*j pa i^ral LaiUbergha? — Čudili se boste — sam Lindbergh. — kaj >>te znoreli? On nikakor ni pravi tip za to vlogo. [OEORGEK OHNET: | 75 PRODAJALEC STRUPOV ROMAN Ponudil mu je kozarec vode. ki je bil stresel v njo malo sladkorja. Toda Kristijan jo je odločno odklonil. — Ne! Pustite me pri miru! Ne! Ah, zoperno mi je vse, kar se pije, pa naj bo tudi sama voda. Posluša jta, kaj vama moram povedati. Grofica, ki se hoče ta bedak Steingel poročiti z njo, je Etiennet-ta... Da, slavna Etiennetta Dharielova... in ni mi odpustila, da sem jo zapustil.. . Oh, ne smel bi bil dvomiti, da se mi hoče osvetiti.. . ona ima toliko strupa v svoji duši! To je najhudobnejše bitje, kar sem jih kdaj poznal. Nekoč je vpričo mene ubila črnega psička in sicer samo zato, ker je ni hotel ubogati. Zgrabila ga je. . . takole... za koSo na hrbtu in ga vrgla skozi okno ... iz drugega nadstropja ... razbil si je glavo na tlaku.., ubogi črni psiček! Ženska, ki ubije nedolžno bitje samo zato, ker ni razumelo njenega povelja ali ki ni ustreglo njeni vihravosti... Oh, to je nestvor... Zopet je zaihtel in Genevieva se je vsa trda od groze vprašala, ali joče ta nesrečnež nad svojo greš-nostjo ali nad smrtjo ubogega psička Etiennette Dharielove... ali obžaluje svojo podlost ali pa kaže samo svojo sentimentalnost kot posledico pijanosti. Zdravnik je uganil, kaj se godi v njenem srcu, — Zdaj ne odgovarja za svoje besede, — je dejal. — Ne razmišljajte torej o njih. Morda si je pa vse to izmislil. Prav nobenega dokaza nimamo, da sta ona madame Steingelova in Etiennetta Dharielova ena in ista oseba. Sam jo poznam, govoril sem z njo in zelo dvornim, da je to tista ženska, kakor trdi vas mož. To je plemenita dama in po mojem mnenju je iz višjih krogov ... — Oh, oh! — se je zahehetal Kristijan. — Etiennetta Dharielova in plemenita žena! Ne, doktore, vi je ne poznate... to je sloveča komedijantka... In glave je mešala že mnogim moškim, premetenejšim od vas. Morali bi jo poznati Jaz sem jo pa poznal... In vendar me je danes ujela v svoje mreže — verjel sem ji, da je nedolžna___vpričo mene je hlinila sramežljivo žensko... zardevala je, se tresla in kričala ... še trenutek in poklicala bi bila svojo mamo. Oh, kolika nesreča je to! Obraz se mu je zresnil in nadaljeval je z odločnim glasom: — Ali hočete vedeti, kaj si zdaj mislim? No dobro, dajte mi puško, vrnem se v Dammarie in ustrelim jo kakor steklega psa. S tem bi storil samo veliko uslugo temu bedastemu grofu, ki veruje v njo kot v svetnico, ta tepec! Da. Ubiti jo je treba, če hočem imeti mir pred njo! S težavo je vstal, toda svežost, ki je bila v njegovih možganih, dokler se ni ganil, je takoj izginila. Prebledel je, se prijel za glavo in zaječi jal: — Ah, vse se vrti! Zakaj se vse vrti? Zdravnik ga je prijel za ramo in ga previdno od-vedel k divanu. Položil ga je nanj, mu potisnil pod glavo blazinico, ga odel z namiznim prtom in videč, da se je ponnril, je zašepetai: — Zdaj bo zaspal in čez nekaj ur bo zopet vse dobro. A pretreslo ga je pošteno! — In kako žalosten je pogled v bc!očnost! — Morda je to samo naključje... Ne glejte tega bolj črno kakor je treba. Resničnost sama je dokaj žalostna ... V splošnem je to žalostno križanje dogodkov, ki je bila njegova posledica povratek v prejšnje stanje, katerega smo se vsi bali... Nastopila je in to je vse. Poskusimo kovati iz nje dobiček, moralni dobiček ... — Ne pozabite, kaj je nama dejal malo prej Kristijan sam z vso iskrenostjo. To, kar se je zgodilo, se ni zgodilo po golem naključju, to je posledica dejanj, ki jih je vodila škodoželjna volja... Ona, Dharielova, ki jo moj mož dolži, da ga preganja s svojo razuzdanostjo,- je glavni krivec najine nesreče, o tem nikar ne dvomite, in Kristijan je govoril resnico, ko je trdil o nji, da se skriva pod imenom grofice Steingelove v gradu Dammarie... Sicer se pa sama prepričam o tem najpozneje jutri. — Kaj nameravate? — Braniti se hočem. Ta ženska mi hoče ugrabiti moje življenje, uničiti moj mir, ona žene tega ne- srečneža v pogubo, vi me pa še vprašujete, kaj nameravam storiti. No, dobro — Etiennetta ali grofica Steingelova, dama iz boljše družbe ali navadna deklina, postavim se ji iz oči v oči. In videli bomo, ali bo to bitje, ki se o njem trdi, dp. je tako strašno, ugnalo tudi pošteno ženo, pripravljeno braniti to, kar je njeno, pripravljeno braniti svoje moralno dostojanstvo. Morda je ta Dharielova pravi nestvor po svoji hinavščini in škodoželjnosti. V tem primeru bo samo dobro, če se prepričamo o tem. Saj ne moremo biti boja z upom zmage, če ne poznamo moči svojega nasprotnika. Ko se bom sama seznanila z žensko iz gradu Da mm ari e. bom vedela, s kakšnimi sredstvi se je treba boriti proti nji in jamčim vam, da ne bom prav nič okleval a. — Kaj, vi tako mirni in potrpežljivi ... — Jaz! Tako mirna in tako potrpežljiva. Če že mora biti, naj bo. Mar mislite, da nimam srca v prsih in možganov v glavi? Ne bom se tako lahko sprijaznila s svojim porazom, kakor misli ta ženska. Pravico imam braniti se in tej pravici se ne mislim odpovedati. Govorila je tako mirno in samozavestno, da je bil doktor Augagne prepričan, da misli povsem resno. Bil je prepričan, da ta mlada žena ne pozna življenja, da se pa dobro zaveda svojih pravic in da se bo odločila za borbo, če bo treba. Ni tarnala in niti sledu ni bilo o njeni omahljivosti. Njen pogum se je pokazal že pri prvih njenih besedah in to je bila odločitev, ki se ni dala izpremenitL To je bila žena, ki ji je hotel neVdo ugrabiti moža* Onrtte Mfe Zupane!* — 9a Narodno de) lista: Ljnbomir VoUtt — Val v f»ir|>rt