145. številk«!
Ljubljana, y torek 27. junija 1905
XXXVIII. leto.
?*haja rsak dan zvečer, izimSl nedelj« in praznika, ta* velja po poill preje man mm avatro-ograka dežela s« vse lete M K, aa pel leta IS K, aa četrt lata 6 K 50 h, aa "en nteaee s K so k. Za LJubljano a polivanjem na dom aa rta ii K. i« pol leta IS K, aa četrt leta 6 K, aa en naeaea t K. Kdor hodi aam ponj, plača aa vae lata si K, aa pol leta 11 K, aa detrt leta 6 K 60 h, aa en mesee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor anaSa poštnina. — 5 s naročbe brez istodobne vpoSUJatve naročnine ae ne oaiia. — Za oznanila aa plačuje od peterostopne petit-vrate pa lt h, če aa aa eananile tlaka enkrat, po 10 h, če ae dvakrat in po 8 h, če aa tiska trikrat ali večkrat. — Dopis! <aj 'se izvole firankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo ja v Knaflovih ulicah It 6, in aieer aredniltva v L nadstropja, apravniitve pa v pritličja. — Upravnictvu naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija,
oznanila, t j. administrativne stvari.
II
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
„Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Najnovejša enciklika rimskega papeža.
Več kot trideset let je bila v veljavi papaška zapoved »Non expedit«, s katero je bilo italijanskim katoličanom ukazano, da se ne smejo ude* iežiti političnega življenja v Italiji. Kralja italijanskega sta papež Pij IX. in Leon XIII. proglašala za roparja> preklinjala sta zedinjeno Italijo in ishtevals, da se obnovi nekdanja papeška država in da se papeštvu vrne Rim. Na eni strani je cerkev na vse mogoče načine delala na to, da razbije Italijo, na drugi strani pa je katoličane italijanske silila v pa-llvpi odpor proti lastni domovini.
Toda nade, ki jih je gojila rim-ska kurija, se niso izpolnile, nasprotno pa je postajal položaj rimske cerkve n& leta do leta slabši in odkar je na* stdl v Franciji boj proti rimskemu klerikalizmu, vlada v Vatikanu strah, da se začne bližati zadnja ura.
Vatikan išče zaslombe, ker ve, d* brez zaslombe, brez politične moči ne more eksistirati. Io obrnil je zategadelj svoje poglede na Italijo in se zsčei približavati »roparju«.
To približevanje bo najprej naznanjale dolge razprave v vatikanskih listih o tistih milijonih, ki jih je Italija garantirala papežu kot vsakoletno dotaoijo, če prizna pravni cbstoj nove Italije. Pri klerikalcih se pač vse začne in neha pri denarju in okrog denarja se vse suče.
In zd&j je papež storil nov korak, da se približa Italiji in da se ž njo sporazume. Izdal je encikliko, a katero preklicuje in razveljavlja ukaz obeh svojih prednikov »Non expedit«, ukaz, da se italijanski katoličani ne smejo udeleževati političnega življenja. Kar je cerkev za Pija IX. in Leona XIII. proglašala za velik greh, to preglasa Pij X. za koristno in zaslužno delo.
Papežev preklic stare prepovedi pač še ne pomeni, da je cerkev formalno pripeznala pravni obstoj Italije
in se odpovedala Rimu in nekdanji papeški državi, ali saj se tuđi do današnjega dne ni odpovedala Avignonu in dragim nekdanjim svojim teritorijem, in vendar dejanjsko pripoznava njih pripadnost k raznim državam. S tem preklicem pa se je cerkev znatno približala Italiji in hoče po tom udeležbe v političnem življenju dobiti kar mogoče veliko oblast v državi.
Cerkev misli, da se ustanovi v Italiji taka katoliška stranka, kakor je centrum v Nemčiji in morda misli tudi na to, da dobe v italijanskem parlamentu njeni pristaši kdaj večino in da potem »vse preosnujejo v Kristusu«. Na vsak način pride v Italiji do hudih bojev ne med državo in med cerkvijo, pač pa med cerkvijo in med nacionalci, liberalci, socialisti in republikanci. Ti so nevarni sovražniki cerkve, nevarnejši kaker kralj in njegova vlada in gotovo je vztrajno in uspešno delovanje teh strank proti klerikalizmu znatno pomagalo, da se je papež odločil za storjeni korak.
Ce hoče cerkev v Italiji doseči v političnem oziru uspehov, potem se more to le zgoditi, ako klerikalna stranka v narodnem oziru ne bo zaostajala asa drugimi italijanskimi strankami. Italijani so vseskoz šovinisti in so v narodnih stvareh do skrajnosti občutljivi. Cerkev Bi more pridobiti politično moč samo, če bo v narodnih stvareh ravno taka, kakor so druge stranke.
Ob sebi se umeje, da bo to znatno vplivalo na vso cerkveno politiko. Ves svet spoznava, da zadobi cerkvena politika sedaj odločno italijansko naroden značaj in v tem tiči važnost papeževe enciklike za n-južne Slovane.
Že zdaj je cerkev na Primorskem in v Dalmaciji stala vedno na strani Italijanov, ne morda zaradi primorskih in dalmatinskih iredentovcev, marveč zaradi Italijanov v Italiji. Njim se cerkev rti upala zameriti, njim se je laskala in prilizovala, da si je ohra-
nila dobrohotno javno mnenje, nekaj vpliva in veljave. Sedaj ko bo cerkev ▼ političnem življenju konkurirala i najbolj šovinist čnimi strankami, je povsem naravno, da bo na Primorskem in v Dalmaciji še v večji meri kaker doslej podpirala Slovencem in Hrvatom sovražne težnje, saj se mora še bolj kot kdaj bati vsake zamere. S tem moramo Slovenci računati koj, da nas ne zadene preveliko presenečenje. _
Državni zbor.
Na Dunaju, 26. junija.
Da je zbornica že potrebna počitnic, pokazalo se je zopet v današnji seji, ki je postala pred izerpanim dnevnim redom nesklepčna. — Razprava o proračunskem provizorija je dospela do izvolitve glavnih govornikov ter je skoraj gotovo, da bo v sredo provizorij sprejet, v petek pa ga odobri gosposka zbornica.
Poslanci Dobernig, Hinterhu-ber itd. so v svoji interpelaciji zaradi razmerja z Ogrsko stavili sledeča vprašanja: „1. Ali noče vlada takoj naznaniti poslanski zbornici vse tiste odredbe, ki jih pripravlja za gospodarsko in politično ločitev od Ogrske? 2. Ali je utemeljena vest v javnih časopisih, da kvote ne bol. julija določila krona, terauč bo tekla avtomatično dalje v sedanjem razmerju ob tihem pritrjevanju avstrijske vlade? 3. Ali je vlada pripravljena za slučaj, da predstojeće vprašanje zanika, nujno svetovati kroni, da določi kvoto 1. julija v razmerju 50:50?
Posl. Daszynski je utemeljeval svoj nujni predlog, naj bi vlada človeško postopala s političnimi ruskimi beguni ter jim nudila zaščito, kakršno dajejo begunom vse civilizovane države. Posebno je apeloval na poljske poslance, naj se pri sedanji borbi na Ruskem ne stavijo na stran ljudskih krvnikov, temuč naj  se  enoglasno iz-
reko za njegov predlog. — Minister notranjih zadev grof B y 1 a n d t -R h e i d t je izjavil, da je vlada postopala obzirno in paritetično, da ni nikoli izganjala begunov nazaj čez mejo. Enako bo vlada postopala tudi v zanaprej. — Pri glasovanju s e je vsa zbornica vzdignila za nujni predlog, le krščanski socialisti  so obsedeli.
Pri drugem branju proračunskega provizorija je govoril prvi posl. K 1 o f a č, ki je trdil, da so z izjavo ministrskega predsednika o vseučilišču zadovoljni le Nemci, ne pa tudi Čehi. Izjavil je, da nobeden Čeh ne veruje, da postane kdaj zakon Gautscheva obljuba o češkem uradnem jeziku in o vseučilišču v Brnu. Ta obljuba je bila le za poslance, ki hočejo na vsak način biti zadovoljni.
Posl. grof Dzieduszvcki seje zavzemal za gradnjo vodnih cest med Donavo, Odro in Vislo.
Nato se je debata zaključila ter se izvolila za glavna govornika M e n-g e r in dr. H e r o 1 d.
Minister C ali je odgovarjal na nekatere interpelacije: posl. S c h o n e-r e r je predlagal protest zoper rabo § 14 pri proračunskem provizoriju. Pri glasovanju se je izkazalo, da je navzočih le 70 poslancev, vsled česar je zbornica nesklepčna.
Prihodnja seja bo jutri.
Vojna na Daljnem Vitokn.
Linevičeva poročila.
General Linevič je poslal 23. t. m. to-le poročilo:
Japonci se 19 t. m. stopili na Mandarinski cesti v energično ofenzivo.
Ob 6. uri popoldne so prodrli do vasi Gvinši in prisilili naše predstraže, da bo se umaknile. Tudi naši oddelki pri šihuzi so se pred japonsko močjo umaknili po Mandarinski cesti do Liaoja. Sovražnik se je ustavil približno pet kilometrov južno od te vasi. Zvečer se je boj I
končal. Da bi sovražnika zopet potisnili proti jugu, so stopili naši za prodiranje določeni voji 20. t. m. v ofenzivo. Japonci so se umaknili in naši sprednji voji so na večer 20. t. m. osvojili vas Menhuagu in gorski prelaz zapadno od te vasi. 21. t. m. smo nadaljevali ofenzivo. Sov« ražnik se je, od nas zasledovan, polagoma umaknil na svoje pozicije pri Tsaopinoavu.
Ker je naša akcija popolnoma dosegla svoj namen, bo se naši voji ponoči zopet vrnili na svoje pozicije.
V soboto je poslal Linevič tole brzojavko:
Pri armadah ni nobene spremembe. 22 t. m. so Japonci poskusili naše predstraže potisniti iz doline reke Kaop, a so bili odbiti.
V okrožju Hajlungčenga smo odposlali večji oddelek proti Nanhanou; ta voj je porazil japonske predstraže ter prodrl proti jugu. Neki drugi oddelek je prodrl do Ufanga, a se je morai pred japonsko premočjo umakniti. 21. t m. so Japonci pri Šinjaoci in Tu-angu stopili v ofenzivo, a so bili odbiti. Istega dne so Japonci v Koreji zasedli Susteng.
V nedeljo pa je došla z bojišča ta-le uradna brzojavka:
22. t. m. je sovražnik zopet stopil pri H a j 1 u n g č e n u v ofenzivo proti našim vojem pri Šinjaoci. Japonski naval je bil silno energičen.
Ker se je neki sovražni koloni posrečilo, obiti naše desno krilo, bo se naši voji umaknili, ne da bi jih sovražnik zasledoval.
Japonsko poročilo.
Iz Tokija se poroča:
Sovražnik, ki je bil postiran na gričih pri Nanšanhenou, se je pripravljal k ofenzivi.
Naši voji so ga 22. t. m. napadli in ga pregnali.
Nekaj sovražnih vojev pa je vztrajalo v trdovratnem odporu. Vendar pa se je nam končno posrečilo vzeti tudi te pozicije.
Qu a g lijeve freske.
(Konec.)
Tako slaven mojster jb bil Qua-glio za časa svojega življenja in tako so sodili o njem njegovi vrstniki. Pripomniti bi bilo ti sodbi le Se, da je Quaglio stal v vsem na višini tedanje dobe, da je neoporečno dosleden v stilu, da mu je bila lastna velika, drzna poteza in da ga je vodil plemenit čut. Quaglio je obvladoval formo suvereno v figuraliki in; V sceni, prednašanje njegovo je sigurno io dostojanstveno - mirno. Koncepcija (zlasti na svedu ladje) je orjaška. Poleg veeh vrlin, ki jih imajo Quaglijeva dela v obče, pa je hotel fcesrečen slučaj, da bo zlasti t ljubljanski stolici nekateri deli posebno briljantni, izmed najboljših stvaritev njegovega Čopiča (n. pr. freske na stenah preebiterija).
Resnica je, da je restavriranje Quaglijevih fresk potrebno ter da je škoda odlaiati tudi eu dan. Strop t
ladji je po potresu silno poškodovan ter kaže razpoko pri razpoki, ravno tako so tudi stenske slike v presbi-teriju v jako slabem stanju. Vprašanje pa je, kako naj se restavriranje izvrši, kajti od tega je odvisno ali ostanejo freske ali izginejo. In kakor kažejo znamenja, bodo izginile in sicer v tistem trenutku, ko se jih dotakne nevešča roka, ki je sedaj odločena v to.
Umetniško delo, zlasti umotvor take višine kot so Quaglijeve freske, restavrirati ni tako lahko. Govorilo se je sicer, da se bodo freske samo umile, kakor So se že večkrat, aa časa Languaa in zadnjikrat pred dvemi desetletji, toda to je Čisto nepotrebno in bres pomena, ker freske kriče po pravcati restavraciji in poleg tega je tudi znesek, ki je odločen za" poprave tako velik, namreč 70000 K, da je v njem gotovo računjeno resnično restavriranje, najsi tudi stane zlato in mogoče poprave pri altarjih znatne svote. Fak-tum pa je, da je treba pri izberi umetnika, ki naj restavrira, silne previdnosti. Prvič je treba, da je dotič-nik, če je original resničen umotvor,
tudi resničen umetnik; treba je, da pojmuje vrednost original a, da ve, s a k a j je dotična slika umotvor. Drugič mora biti re* stavrateur sposoben v m i s 1 i t i se popolnomavintencijestva-r i t e 1 j a ter spoznati brezdvomno njegove cilje. Tretjič pa mora imeti restavrateur ročnost in tehniko toliko v oblasti, da more brez ovire Blediti originalu. Voditi ga mora v i-sok umetnički smisel ter mora imeti razvit čut aa aplikacijo, katere bo »možni le el* stični umetniški duhovi. Vse to bo lastnosti, ki jih mora imeti vešč restavrateur, ker sicer se mu mora delo ponesrečiti in mora pokvariti in uničiti original.
In v ljubljanski stolni eerkvi? Ko smo čuli, komu se je restavriranje Q nagli je vi h umotvorov poverilo, nismo mogli verjeti ter smo smatrali vse skupaj le sa slabo ialo, ki ni na mestu pri tako resnih stvareh. Toda čimdalje smo povpraševali, tem več zagotovil amo dobili, da je vendarle istina. V dokaz, da nam je edinole sa stvar in ne aa osebo, ne imenujemo sa danes onega,
ki je odločen, da prevzame to nalogo in zagotovimo ga, da proti njegovi osebi sicer nimamo čisto ničesar. Ker pišemo sine ira et studio, tudi nečemo preiskovati na tem mestu, kdo je zakrivil, da se je restavriranje ljubljanske stolne cerkve oddalo na tak način. Najboljše je postaviti paralelo med Q nagli jem in sedanjem restavrateurjem. Kdo je bil (Jaaglio in kakšen umetnik je bil, flmo omenili zgorej, in radi tega vprašamo, če je upati, če je sploh mogoče — razen če se zgodi očiten čudež — da bi slikar, ki je dozdaj slikal križeve pote za kmetske podružnice po običajnih šablonah, morda kakšno bandero in kak portret, približno mogel biti v stanu, povzpeti se h Quaglijevi umetnosti? Ali je mogoče, da bi mož, ki je sicer lahko najpoštenejši državljan in najboljši kristjan, če je eelo življenje stremil sa tem, da se kolikor mogoče prilagodi najslabšemu okusu občinstva, kateremu pravi Horae profanom vul-gus. da bi tak mož začel kar čez nol samostojno in strogo umetniiko pojmovati, dasi se je morda pospel čez horisont navadnega sobnega sli-
karja? In predestinirani restavrateur se je dozdaj gibal v mejah obrti in rokodelstva, ne pa na polju čiste, originalne umetnosti, nima niti aka-demiČne umetniške izobrazbe, nego je samouk ter gotovo ne more imeti splošno zadostnega obzorja. Vprašamo njega samega, ali si v resnici upa začeti tako delo in ali ne misli morda,1 da bi utegnil efekt njemu samemu škodovati.
Pri vsi svoji ponižnosti in krot-kosti moramo pa zatevati od c. kr. e e n t r a l n e ko m i s i j e naDu-naju odločnega odgovora na vprašanje, česojivsetestvari znane in če bo, ali je že ve-doma privolila vrestavri« r a n j e Q u a g l i j e v i h fresk pri omenjenih okolnostih in njo in ostale odločilne faktorje opozarjamo na posledice, dvomeč, če smo res v srednji Evropi, v državi, ki se je etoprav v sadnjih časih začela sa} navidez zanimati nekoliko za umetnost in pa če res že kaže gregorijanski koledar leto 1905. po Kristovom rojstvu? Spectator.
Neki drugi ruski oddelek, ki je bil poBtiran na severu, smo napadli s fronte. Istočasno pa so drugi nači voji izstopili Rusom pot ter jim povzročili znatne izgube. V splošni zmedi je sovražnik razobesil sastave »Rdečega križa«, vendar pa naši voji niso prenehali streljati.
Rusi so se v neredu umaknili proti severu. Njih voj je štel približno 3000 mož. Sovražnik je pustil na bojišču 50 mrtvecev. Njegove izgube znašajo več nego 200 mož.
Naše izgube so neznatne.
Ruska armada in poraz v Korejskem zalivu.
Dopisnik  »Daily Telegrapha« v
Moju poroča;
Govoril sem z ruskimi častniki, ki so bili nedavno tega ujeti od japonskih predstraž v Mandžuriji.
Pripovedovali so, da je Linevič 4 t. m. izdal tole dnevno povelje:
»Baltiško brodovje je zadela v Japonskem morju pogibelj. Večina Častnikov in pomorščakov je bilo ubitih, ali pa so potonili.« — Vso armado je objela največja tuga injel ji je upadati pogum.
6. t. m. pa je izdal Linevič dnevni ukaz, ki se je glasil prilično tako-le:
»Pogibelj baltiškega brodovja je obžalovanja vredna katastrofa, vendar pa zbog tega naša armada še ne sme obupati. Sedaj je prišel čas velike bitke. Hladnokrvno naj vsakdo zre smrti v obraz in naj opusti vsako misel na kapitulacijo. Naš smoter naj bo samo popolna zmaga; s katero bomo lahko uteiili duše naših pomorščakov.«
Odločilna bitka se je že pričela?
Iz Londona 8e brzojavlja: Ameriški listi so baje dobili od svojih dopisnikov na bojišču poročila, da se je velika odločilna bitka v Mandžuriji že pričela in da so Japonci že osvojili več važnih ruskih pozicij.
Iz severne Koreje,
»Daily Telegraph« poroča: Japonski  sprednji voji se nahajajo 25 milj severno od K j on g s-
i o n g a.
Rusi pa so koncentrirani pri K vaj ne ju, na levtm bregu reke Tumen. Ruska armada, ki šteje 15.000 mož, gradi ob reki močne utrdbe.
Sodi se, da se misli na tem mestu postaviti energično v bran japonskemu navalu na Vladivustok.
V bližini trdnjave vlada živahno delovanje. Vlaki, obloženi s Btrelji-vom in živili, dohajajo vsak dan. Po reki A m ur se nepreslano dovaža provijant. Vsa živila iz amurskega okrožja se spravljajo v trdnjave.'
Iz severne Koreje pa pošiljajo Rusi v Vladivoatok veliko množino svinj, pšenice in ječmena.
Položaj na Ogrskem.
Budimpešta. 26. junija. So-o i a 1 i s t i so imeli velik shod ter izrekli, da je protiustavno, da Fejervarvjevo ministrstvo vk ljub nezaupnioi še ostane na krmilu, kakor tudi to, da krona ni sprejela demisije. (Da bi bilo kaj takega protiustavno, se samo govori, zapisano pa ni v nobenem zakonu). — Podžupan budape-štanskega komiteta je sklical vse podžupana na dogovor, kako se naj organizuje pasivni odpor proti vladi po celi deželi. (Podžupani so najvišji avtonomni uradniki v deželi, ker veliki župani so že vladni uradniki)
Revizija nagodbe z Ogrsko.
Dunaj, 26. junija. Leti 1907. poteče lOletna nagodba med Avstrijo in Ogrsko. Skoraj povsem izključeno je, da bi avstrijski državni zbor podaljšal zopet nagodbo, najsi se razmere na Ogrskem razvijejo že kakor si bodi. Pač pa sklene avstrijski državni zbor v jesenskem zasedanju, da izvolite obe avstrijski in obe ogrski zbornici posebni deputaciji, ki se začnete pogajati zaradi revizije nagodbe.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 26. junija. A v -str o- ogrski poslanik je izročil turški vladi noto, ki so jo podpisali vsi poslaniki interesovanih velesil, in v kateri se zahteva odgovor na noto o macedonskih finančnih reformah. — V sko p e 1 j s k e m v i i a j e t u vkljub energičnemu posredovanju avstro* cgrskih orožniških častnikov še ni miru. V pretečenih mesecih se je izvršilo 70 umorov.
Krvavi izgredi v Lodžu.
Varšava, 26. junija. V Lodžu še vkljub nagli sodbi divja revolucija. Na kolodvoru se gnete 12.000 ljudi, ki se hočejo odpeljati iz nevarnega mesta. — Včeraj je vrgel nekdo bombo v kozaški hlev; bomba se je razpočila ter ubila štiri kozake, 16 pa jih hudo ranila. R-tztrganih je bilo tudi 26 konj. Kmalu nato je na ulici nekdo ustrelil nekega vojaka. StGtnija pešcev je obstopila hišo, v katero se je morilec skril. Vojaki so šestkrat izstrelili v hišo ter ubili štiri moške in dve Ženski. Glasom uradnega poročila je bilo včeraj ponoči ustreljenih 224 oseb. — Uporniki bo u s t r e -lili poveljnika kozak c v , generala Marmutzova, ko se je peljal v kočiji  domov. — Na-
dalje so naskočili uporniki po i t no poslopje t8r poropali denar in druge vrednostne poiiljatve. — Vseh žrtev je bilo doaedaj 343 Ž i d o v in 218 kristjanov.
Francija za vojsko.
Pariš, 26. junija. Vojni minister Berteaux je govoril včeraj pri neki patrijotični alavnosti v Ver-aaillesu. Grajal je postopanje tistib, ki a ozirom na aedanje razmere (napetost saradi Maroka) sejejo strah in nezaupnoat. Minister je izjavil, d a se Franciji ni treba ničesar bati, ker si jev 35 letih miru priskrbela iiboren materijal. Vse vojne za -loge so popolne, afranoo-aki častniki se lahko kosajo s častniki vsegasveta.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. junija.
— Klerikalci in vseučilišče. Doživeli smo nekaj nečuvenoga. »Slovenec« je v zadevi slovenskega vseučilišča priobčil tako infamen članek, da bi kaj t&kega ne pričakovali niti od teh ljudi. Temu članku posvetimo poseben odgovor. Za danes naj zabeležimo !e eno. »Slov« pravi, da je župan Hribar nasvetoval vladi, naj se na slovenskem vseučilišču nekateri predmeti predavajo v nemškem jeziku. Nasproti temu konstatiramo, da je kransjki dež. zbor soglasno sklenil, naj se nekateri predmeti na bodočem vseučilišču predavajo v nemškem jeziku in da je v se uči-1 i i k i odsek ljubljanskega obč. sveta vedno deloval v smislu tega soglasnega sklepa dež. zbora. Tudi spomenica, ki jo je župan Hribar sestavil po naročilu vseučili-škega odseka, je sestavljena tako, da seglaša s sklepom dež. zbora. Ta spomenica se je predložila ministrskemu predsedniku Gautschu in naučnomu ministra Hartlu, prepis pa so dobili tudi vsi slov. državni poslanci, prav vsi, brez izjeme. Iz »Slovenčevegs« pisarjenja izhaja torej: 1) da klerikalci niti ne vedo, kaj je sklenil deželni zbor in 2) da noben klerikalec niti p r e č i t a 1 n i s p o m e n i o e župana Hribarja. Ali more vzpričo temu kdo misliti, da klerikalci kaj delajo za slovensko vseučilišče, ko ne poznajo niti najvažnejših stvari, ki se tičejo vseučilišča?
— „Štajerc" poje slavo ljubljanskemu Škofu I »Slovenec« taji, da je škof Anton Bona-ventura v Mengšu izrazil svojo nevoljo radi dogodkov v Domžalah in da bi bil naglašal, da s..- imajo Dom-žalčanje za vse, kar imajo, zahvaljevati strogo katoliškim Tirolcem, kakor so poročali nemški listi. Nam
niso snane podrobnosti, kako ae je ta dogodek doigral, prepričani pa smo, da nemiki listi škofove izjave gotovo niso is trte izvili, ampak da je na eeli stvari kolikor toliko resnice. Ako ni škof dotičnih besed govoril javno, jih je pač isrekel napram nemškemu tovarnarju Ladstatterju, ki ga je na čelu nemških otrok sprejel v Šulvereinski šoli; morda je škof Ladstatterju selo obljubil, da bo dogodke v Domžalah obsodil tudi s prižnioe. Pa bodi že kakorkoli, to je gotovo in o tem se ne more dvomiti, da je škof Tone obsodil DomŽalčane, ki niso mirno trpeli, da jih v njihovih narodnih čuvstvih žalijo s predrznim izzivanjem priseljeni Nemci. To nam potrjuje v svoji zadnji številki tudi »Stajerc«, ki piše: ». . . milostivi škof je na odločen način izrazil svojo nevoljo nad izgredi slovenskega prebivalstva. Vernike je opominjal, da se imajo strogo katoliškim Tirolcem zahvaliti za vse, kar imajo« Nato dostavlja »Štajerc« ta le hvalospev škofu Antonu: »Slava milostivomu škofu, slava pra vic o ljubu ! Ni se zmenil,1, ali bo njegova pridiga prvakom všeč ali ne, pravica mujebilo vodilo, mir j e pr i d i go va 1, Kristusov mir« — Tako 8b navdu šuje »Stajerc« za škofi, tako mu poje slavo tisti list, ki sicer napada in blati n a n a j p o diej ši n ač i n v s a k e go, tudi najpošte-nejšega Slovenca! Mora imeti že dovolj vzrokov za to! Sicer pa stvar ni tako čudna, kakor se zdi na prvi hip. »Štsjerc« mora hvaliti čkefa, ako ne zaradi drugega, pa zbog tega, ker je njegov zvest naročnik in podpira s tem njegova stremljenja gmotno in moralno! Že lani smo razkrili, da je slovenski škof Anton Bonaven-tura naročen na »Štajerca« ter opetovano pozvali »Slovenor«, n j ovržo, ako more, to našo trditev. »Slovenec« je na vse naše pozive molčal kakor riba ter s tem priznal, da so naša razkritja resnična. In da ni bil v tem oziru mogoč noben dvom, je »Stajerc« sam javno izpovedal, da smatra za posebno čast, da lahko šteje med svoje naročnike tudi ljubljanskega škofa. Ako se torej uvažuje to »ljubavno razmerje« med škofom Tonetom in »Štaje?cem«, potem 89 pač ni čuditi, da kliče Ornigovo glasilo škofu: ho-sana! Mi pa vprsžamo, ali je še kak pošten Slovenec v vsi Sloveniji, ki bi bil naročen na ptujsko ounjo, kakor Ijubijsnski škof? Prepričani sme, da ni niti enega! »Slovenec« jo že opetovano proglasil »StajerSeve« naročnike za žganjarje in največjo propa lice; radovedni smo, ako Šteje med propalice tudi svojega vrhovnega
gospodarja in pokrovitelja — njegovo prevzvišenost Škofa ljubljanskega An. tona Binaventuro Jegliča.
— Sv. Radnje Telo in kle« rikalci. »Slovenec" je postal s >v jim zabavljanji  na napredne trgovce sila nepreviden.  Klerikalna „Ljudska posojilnica" ima tam v Mengša pivovarno Julija Stareta — seveda na račun svojih vlagateljev — in želeti bi bilo, da bi se bil lansko leto resnicoljubni iD pobožni „Slovenec" vsaj polovico tako zanimal za praznovanje sv. Rešnjega Telesa v tej sedaj skoz in skoz nem. čursko klerikalni pivovarni, kakor se j« letos za nekatere  ljubljanske trgovce Lani na ta dan — dasi ni bilo neob hoduo potrebno — se je v pivovarn kuhalo in delalo od zjutraj pa do pol dne in ubogi delavci ne samo, da niso mogli k procesiji sv. Rešnjega TeleBa marveč jim je bilo sploh nemogoče §i k maši iti. Čudno je le, da se pobožn klerikalci v Mengšu niti za to zmenil niso, dočim se je zavedno napredni ljudstvo nad takim brezbožnim poČetjen od strani klerikalne uprave do skrajnost zgražalo. Ne bilo bi prenapačno, ako bi malo poizve, kako se je ta praznik v ist pivovarni letos praznoval. Resnicoljubu „Slovenec" bo gotovo tako prijazen i: nam dal pojasnilo za lansko in letošnja praznovanje sv. Rešnjega Telesa v pj. vovarni v Mengšu!
— Trgovska in obrtniiksl zbornica v LJubljani in;a J petek, dne 30 junija t. 1, ob vhm 10. uri dopoldne v dvorani mesa nega magistrata redno javno srjo 1 sledečim dnevnim redom: 1. Preji ložitev zapisnika zadnje seje. 2 Nil značila predsedstva. 3. Naenanill tajništva. 4 Volitev 6 zborničnih zil stnpnikov in zsp'sTikarja v vo!;1* komisiji za zbornične dopolnilne v| lltve. 5. Zbornični račun za 1. 190| 6 Izjava o vprašanju, ali je za lokalni potrebo pogrebnih podjetij v Labl ljani že dovolj skrbljeno. 7. P- s J za podelitev koncesije za uaUno.itel zasebnega tečaja, v katerem b M poučevalo v prirezovanju in iz^eiol vanju perila. 8. Prošnja za poisrrl obrtni nadaljevalni šoli v M^nj'ij 9. Nedeljski poč't^k v brivskem cbrtu.
— Imenovanja. Naučni nji nister je premestil profesorja m gimnaziji v Kočevju goap. O t o nI Hesse na III. gimnazijo v Gr&del profesorja na II gimnaziji v Ljulfl ljani g. Ig. Pokorna pa v Ma.boa Suplent na II. gimnaziji v Ljubijm g. Kuno Hočevar je imenoval za pravega učitelja na drž. gimnl ziji v Kočevju; suplent na realki m Giusto Baroni je imenovan J provizoričnega učitelja na tem zavodi
— Promocija. Gosp. Frani Pichler, c kr. avskultant pri del sodišču v Gradcu, je bil dne 23 H m. na graškem vseučilišču proinoiH ran doktorjem prava.
„Ti boš rueui usta zamašil — m pa jaz tebi," je rohnel slavik, ko sel zaletel v barona. Hotel je nameriti M volver ali baron ga je prijel za rokfl Vnel se je ljut boj. Olga je stala M oknu iu kričaje klicala ua pomoč, I se je slišalo v tihi uoči daleč ua okrofl
V tem trenotku je počil streli revolverja. Olgi se je izvil iz pisi upen vzklik, a še je imela toliko m S da se je nagnila iz okna in videla >m vika bežati proti cerkvi s v. Flori jauaa potem videla zaviti doli na Sv. Jaka trg, med tem, ko je baron hitel ua M sprotno stran, da izgine izpred I ljudem, ki jih je bilo privabilo na M Olgino kričanje in strel iz revolver!
Tudi redar je pritekel iz Fl"ri;'j| skih ulic in izpraševal, kaj se je lm dilo, ali ljudje mu niso vedeli drugefl povedati, kakor da so videli na e| stran bežati nekega civilista, na d« stran pa nekega oficirja.
Olga se je skrila za preprogo ■ oknu in je poslušala, kaj so ljudje I povedovali redarju. Tresla se je k« bilka, boječ se, da je njo kdo v.» i govoriti najprej s Slavikom in pote« baronom in da se izve vsa resnic**! nihče je ni bil ne videl, ne slišal. u4 ni vedel povedati, kdo je tako kri m da   je spravil   vso ulico pokoU'iJ kamen se je odvalil Olgi  od srou. 1 je redar končno odšel.       (Dalja i'rl
Roristka.
Povest.
(Dalje.) XV.
Olga je nestrpno Čakala, da ji pride baron Tako povedat, če je presenetil svojo Ženo z lepim kaplanom in kako je stvar iztekla, a čas je bežal in barona ni bilo. Čim dlje je Olga čakala, toliko nemirnejša je postajala. Zdaj je gledala pri okuu, zdaj se vrgla na zofo, a čim je na ulici slišala Korake, je zopet stekla k oknu.
Poznala je barona in je vedela, da pride, če ga ne zadrži kaj posebnega. Ker ga le ni bilo, so jo začele mučiti skrbi, da se mu je kaj zgodilo, ali pa da se njen načrt ni posrečil. To jo je navdalo z jezo, da je srdito begala po svoji sobi in vpila na mater in na sestro, ker si drugače ni znala pomagati.
Misleč, da je baron Tako bogat, ga je hotela vsaj za nekaj časa prikleniti na svojo osebo kar mogoče trdno. Imela je fiksno idejo, da mora za vsako ceno postati bogata. Za denar se vse dobi, je bila njena parola in domišljala si je, da bi se tudi Jaklič uklonil, če bi videl, da ga ljubi in da mu zagotovi brezskrbno življenje.
Zdaj jo je jezila že sama misel, da se je njen načrt ponesrečil. Tako
Irafiniran načrt je bila napravila in pri segla bi bila, da se posreči. Baron je I moral svojo ženo zasačiti z njenim lju I bimcem, a hotela je, naj obenem spozna, da to ni bila prva nezvestoba njegove žene. Zato je z brezimnim pismom tudi Slavika zvabila, da je prišel ob isti uri tja, kjer sta imela baronica in njen ljubimec svoje sestanke. Hotela je, da bi se zgodil velik škandal, tak škandal, da bi baron I svojo ženo zapustil, ker potem bi ga imela Olga popolnoma v rokah. In upala je, da bi ga mogla vzdržati vsaj nekaj časa v takem ljubezenskem deliriju, kakor v zadnjih tednih in da bi se v tem času z baronovim denarjem znatno pomnožili njeni prihranki.
Zopet je čula Olga pred hišo korake in zdelo se ji je, da sliši klicati svoje ime. Planila je k oknu. V medli mesečini, ki je razsvetljevala ulico je zagledala moško postavo in spoznala Slavika.
»Olga!«
V prvem hipu je hotela Olga vpra sati, kaj se je zgodilo pri šivilji, ah še pravočasno ji je prišlo na misel, da se ne sme izdati.
„Kaj hočete?" je osorno vprašala Slavika, ki je bledega, upadlega obraza stal pred hišo.
„Olga — rad bi s teboj govoril. Vrzi mi ključ doli."
„Jaz nimam z Vami ničesar go-I voriti," je zaklicala Olga še osorne je. j „Pojdite  k  svoji  baronici  in pustite
f mene v miru."
I
„Olga — prosim te, poslušaj me! I Meni je danes tako težko, da bi najraje umrl."
..Ali sem jaz kaka tolažnica za ljudi, ki bi najraje umrli? Med nama je vse pri kraju. Vi ste me sami zapustili. Naj Vas tolaži židovska baronica, če hoče. Lahko noč.**
Olga je zaloputnila okno in niti radovedna ni bila, če je Slavik odšel, ali če še stoji pred hišo. Ni se ji smilil in niti vstala bi ne bila, tudi ko bi vedela, da se je mrtev zgrudil pod njenim oknom. Slavikov prihod jo je pa vendar veselil, ker ji je novic vzbudil upanje, da se je njen načrt posrečil.
Naenkrat je planila Olga zopet pokonci in hitela k oknu. Zaslišala je bila roŽljenje sablje in naglo je odprla okno.
„Bela — ali si ti?" je vprašala, dasi je natančno spoznala barona.
„Jaz sem, Olga. Prišel sem ti le povedat, da sem vse to našel, kar si mi pravila in še več. A zdaj ne utegnem. Zamudil sem se, ker sem Čakal na Slavika, a zdaj moram nujno domov."
„Na Slavika si čakal? Kaj pa je ž njim?"
„To ti povem jutri."
„Čuj, Bela, Slavik je bil pred nekaj minutami tu, a jaz sem ga seveda odpodila."
„Kaj praviš," se je Čudil baron, „Slavik je bil tu? Kaj je hotel, kam je šel?"
„Ne vem. Slonela sem na oknu, ko je prišel mimo. Hotel je z menoj govoriti, a jaz sem zaprla okno in ga pustila na cesti."
„In jaz ga iščem že po celem mestu," se je togotil baron in je s sabljo tolkel ob kamniti tlak. ,Ko bi le vedel, kam je šel."
Olga je postala radovedna; zdaj se ji jc zdela vsaka stvar sumljiva, zlasti sumljivo pa to, da baron išče Slavika, ki ga sicer ni mogel videti.
,,Kaj pa imata," je previdno vprašala Olg a, „spj drugače nista ravno prijatelja."
„Usta mu moram zamašiti," je polglasno odgovoril baron. „Skandala ne maram. Saj me razumeš."
Iz sence, ki je ležala ob hišah, se je v tem trenotku prikazal človek, ki je ves ta čas stal stisnjen pri sosednih hišnih vratih, tako da ga baron ni zapazil.
Olga je strahu zakričala, ko je spoznala Slavika, ki se je z revolverjem v roki kakor zver na svoj plen zagnal na barona, da se je ta vsled silovitosti navala opotekel in se komaj ujel, da ni padel.
— Ižanski fajmoiier dr. lauring je bil danes radi Časti-rp-ie na 10 dni zapora a postom obojen. K*zen se je spremenila t de-srno globo 100 K.
— Za Prešernovo slav-
lOSt je cimdalje večje zanimanje. rsakdo se trudi, da bi po svoji moči »j pripomogel k tej  veliki ljudski javnosti. Kakor je razvideti iz raz ih pismenih vprašanj, je tudi oko* c s in   vsa   Kranjska,   k. tajerska in [. roška pri  volji  pripomoči,  da se 0 Prešernova veselica  kar najlepše bnesla. Le s Prinaorja še ni odziva ; i d in 16. julija bo združev&la Ljub i^na Slovenoe iz vseh krajev in iz 3eh dežel; in tudi Srbi  in Hrvati las bočtjo počastiti v velikem šte-llu.   —    Med ljubljanskimi Slovenkami je živahno vrvenje, lobena noče zaostati.   Doslej   so se e večinoma resdelile v različna pa-" one  ter   skrbe   za   to,   da bodo restje ker nejboljše postreženi. Dodvorile so se, da  hočejo tudi same »ripraviti i * veselico razna okusna edila ter so sploh pripravljene, vso toriti, samo da bo velika Prešernova Uvnost uspela v vsakem oziru.
— Lokalna organizacija ugoslovanske socijalno demokratične stranke razpošilja ]a9lednji poziv: Delavci in delavke — pozor! Naš državni zbor zopet »dela«. Povišati hoče duhovništvu tak mastne plače za celih devet milijonov. Ljudstvo pa umira la tete . . . Pridite torej sigurno na javen ljudski shod, ki se vrši aa četrtek, dne 29 junija točno ob 9 uri dopoldne v gostilni »pri levu« (Marija Terezija cesta). Dnevni red: »Povišanje duhovniških plač«. Poročevalec sod rucr E Kristan.
— Na državni železnici poslujejo, kadar je večji promet, pri isakem vlaku posebni pregledniki, takoimenovani »Zug3revizor:i«. Pri iri železnici je prav mnogo izvrstnih višjih sprevodnikov, ki so ne le strokovno vseskoz usposobljeni zs presleinike vlakov, marveč tud; zmožni različnih jezikov. A j?lej čudo: Pregledniki so zdaj sami Nemci, ki
zmožni slovenskega jezika in niso sposobni občevati z občinstvom Kadar imaj) sedanji pregledniki posla z občinstvom, kličejo na pomoč sprevodnike in jih tako dostikrat odtegujejo službi. Ah so sprevodniki nastavljeni za to, da izpolnjujejo svojo službo, al : t da fungirajo kot tolmači preglednikov in pri tem zanemarjajo svojo h-stno službo? Rivnatifl.stvo gotovo ni o tem poučeno, io. z&tj je opozarjamo na ta Ki dustat*rk.
— Poročil se je dne 27. t. m. g j '■ d Josip J ere le, s gosp:co V i n o e n c i j o Debavc, c. kr. po-štarico < Železnikih. Čestitamo!
— Ženska podružnica S¥i Cirila in Metoda v Novem mestu. V nedeljo, dne 2. julija 1905 se bode vršila v prijazni dolinici pri g. Rosinovem mlinu velika ljudska veselica v korist glavne ljubljanske družbe Sv. Cirila in Metoda. S tem vabimo vse p. t. stanove in narodne družbe, vse si. meščanstvo in naše spoštovano prebivalstvo. Z ozirom na plemeniti namen naj noben zaveden narodnjak ne izostane. Spored: Mnogo bo prilike, da se zabava mladina in razvedre odrasli, kakor: Plezanje na mlaj. — SreČolov na lepe dobitke. — Umetalni ogenj. — Kres itd. — S sladčicami in okusnimi jestvinami ter finimi pijačami si bo moč olajšati življenje. Pri vsem tem pa bo svirala godba c. kr. priv. anif. meščanske garde. Gostilno z mrzlimi jedrni in dobro pijačo bo poskrbel prav dobro g. JakŠe. Vstopnina za osebo 20 vin. — Mali otroci prosti. Začetek ob 4. uri popoludne.
— Z Rake. V »Lažiljubu« številki 11. se tukajšnji kaplan Pavle zopet zaletava v tukajšnjega trgovca V.; posebno njegova trafika mu je odveč. Kajne Pavle, V. ima za vas hud tobak? G. Pavle piše v »Lažiljubu« o nekem sklepu svoje družbe, da bodo sedaj vedno vse važne dogodke pismeno poročali trgovcu V, da jih bo potem ta poročal v »Slov. Narod«. Svetujemo Pavletu, naj ta poročila pošilja »Domoljubu«, ker za »Slov. Narod« so poročila o resničnih dogodkih njegove družbe prene-sramna. Pišise, g. Pavle, najprej, kaj Bte delali 11. maja t. 1. skoraj selo popoldne z vašo Marijino hčerko v grmovju v Celinski gmajni, že veste, kod je letovišče račkih razposajenih paglavcev, izmed katerih so enega c. kr. orožniki pred tednom radi po BiUtva aretirali. To pišite, kaj je bilo v tistem grmovju!
— Na Ciril in Metodov predvečer se zažge velik kres pred šolo na Hajdini.
— Idrijske podružnice Ci-Pil-Metodove družbe spe ne vzdramno spanje. 2e več let ni bilo nobene veselice, kakor se tudi ne cuje o kakem občnem zboru, kaj če
o kaki odborovi delavnosti sicer. Skrajni čas je, da se podružnica sopet poživijo, kajti nečastno je sa drugo mesto na Kranjskem, da tako rxalo prispeva narodnega davka.
— Godbeno društvo v Idriji je priredilo v nedeljo veselico pri g. Kajetanu vit. pl. P/emerateinu na Jeličnem Vrhu. Udeležba je bila zelo slaba, čim ur je bilo gotovo največ vzrok dvomljivo vreme, mnogo pa tudi brezbrižnost idrijskega ob činatva. Društvo je izvajalo več selo težkih skladb prav i »borno, in le čudimo se, da lepi uspehi neumorne društvene delavnosti ne vsbude več zanimanja med idrijskim občinstvom za društvene priredbe.
— Predstava v Ptuju. V prostorih ptujske Čitalnice se uprizori vprvič dne 23 julija igra »Deseti brat«. Igra je dobro priučena. Pri-hitite torej iz bližnjih in daljnih krajev poslušat Kerjavlja, kako je presekal samega vraga na dva kosa.
— Naproiani smo objaviti, da trgovec s knjigami, papirjem in galanterijskim blagom Ant. Umek v Brežicah ni te obrti opustil, kakor je pomotoma v uradnem listu brežiškega okr. glavarstva s dne 15 t. m. razglašeno, temveč izvršuje ist) slej kot prej nespremenjeno v enaki meri.
— Na smrt  so obsodili
praški porotniki 22 letnega fotografa Fedderna, ki ja ustrelil ženo svojega hišnega gospodarja, Ano Hofler, ker mu je odpovedala iju bežen. Ustreljena je imela več otrok ter je sploh bila mnogo starejša od svojega ljubimca.
— Novi goriški župan. Včeraj je bil v Gorici deželni poslanec Fr. M a r a n i skoraj soglasno izvoljen za župan*.
— Izsledeni tatovi. Tržaška policija je izsledila tatove, ki so pokradli pri Alojziju Gelčiču v Trstu, o čemur smo včeraj poročali. Tatovi so : 181etni Filip Taučar, 191etni Alojzij Adamič, 24letni Avgust Fakin in 20-letni Jožef Gulič. Po poklicu so vsi peki, prvi trije pa imajo prepovedan povratek v Trst.
— Društvo svobod, slov. akademikov „Sava" na Dunaju ima v sobe tu 1. juiija IV. redni ObČai zbor z cbič?-jt\ica sporedom, in si««r v društvenih prostorih: VIII , Alserstras3e 7. Ztičet^k ob 2. uri po poldne. 16 julija dopoldne, na d-in Prešernove siavnosti, prijateljski sestanek društvenikov in osjih somišljenikov. Podrobnosti ia pravočasno naznanijo.
— V. redni občni zbor ,iVesne" se vrši dne 30 t m. v Richterjevi restavraciji. III, Renn-weg 1. Ztčetek točno ob 7. uri zvečer. Dopisi na društvo »Vesna« naj se pošiljajo od 1 do 15. jul. na našlo?: Atelier A. Šantel, III, Koller-g&sse 20. Od 15. juL do konca sept. na naslov: H .oko Smrekar v Kranju.
— Mednarodna panorama. »Finis coronat opus«.  Ta teden je zadnja razstava pred počitnicami; razstavo pa bi ne mogli lepše raki u č t:, kako? s potovanjem po Gor nji Italiji. Kdor je bil le enkrat med letom v panorami, gotovo ne opusti te prilike, zakaj razstavljeni kraji so res »slike raja«, najlepši kraji sploh, s katerimi se morejo ponašati romanske dtžoie. Saj povedo že do volj simo imena jezer Lago Mag-giore, Lugansko in Lesko jezero z nabrežnimi kolonijami, ki bo vse slične topliskim napravam.
— Konec tisočakov. N- ki bivši imovit posestnik is bleske okolice je dolgo časa živel prav kava-lirsko. Ni mu primanjkovalo ne vina, ne pečenke, ne nežnega spola. Mislil se je enačiti s tujci, ki hodijo na Bled, a to ni dolgo časa trpelo. Vino in punce stanejo denar in tudi temu posestniku so se tisočaki naglo stajali. Ostalo mu je pred par dnevi le če 140 K denarja, katerega je bil sklenil zapraviti v Ljubljani, potem si pa vzeti življenje. Rečeno, storjeno. »Kavalir« se je res pripeljal v Ljubljano in pil ter se zabaval toliko čass, da mu je pošel ves denar. Življenja nit mu pa Se ni potekla. Danes ponoči je kolovratil po Starem trgu z namenom, da se obesi, a tega zaradi prevelike vinjenosti ni bil zmožen storiti, marveč je na ulici mirno v »gospodu zaspal«. Prehudo smrčanje pa je privabilo policijskega stražnika, ki ga je odvedel v boljše prenočišče. Mcž je neki tudi danes trdil, da mu ne preostaja drugega, kakor si vseti življenje, ker kot bivši imovit posestnik pač ne more iti sedaj za hlapca.
— Tatvini. Natakarju Levu Ž<* leznu so bili dne 25. t. m. iz spalne Bobe ukradeni rumeni čižmi, vredni 8 K. — Potniku g. Ivanu Zupanu je bilo včeraj popoldne iz veže hiše it. 19 na Starem trgu ukradeno Dtlr-kopp Diana-kolo, vredno 120 K. Zupan je del, pustivši kolo v veži, ne* koliko v gostilno »Miramar«, a ko se y > povrnil nazaj, je bilo kolo že ukradeno. Kolo ima rumena platišča, prednje kolo je imelo belo, zadnje pa črno pnevmatiko. Tat je ie neanan.
— Konjač ja našel pred psr dnevi sa Bežigradom zastrupljenega psa Bernardinca. Čigav je pes, ni znano, kakor tudi ne, ga j« li zastrupila hudobna roka ali je prišel do strupa le po naključju.
— Prijeli so ireblarja Maksa LeitiDgerja, ki je dne 20. 1 m. pobegnil is Cerkelj.
— Delavsko gibanj«. Včeraj
se |e odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 18 Slovencev, 30 Dalmatince v in 13 Črnogorcev. V Heb je Ho 10 Hrvatov, is Bohinja je prišlo 30 Maoedoncev in 36 Hrvatov. Ii Be ljaka je pa prišlo 25 slovenskih te-sačev.
— Izgubljena reči. Gdč. Gi-aela Fluksova je izgubila slato brožo liki kitice, ki je imela v sredi dva bisera, vredna 20 K.
— Mestna kopel. Od dne 21. maja do dne 20. junija t. 1. se je oddalo v mestni kopeli vsega skupaj 3682 kopeli, in Bicer za moške 2612 (prinih 2000, kadnih 612), za ženske 1070 (prsnih 334, kadnih 736).
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v hotelu »Iliriji« (Kolodvorske ulice), društveni koncert za člane, začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane presta, nečlani plačajo 40 vin.
— Izkaz posredovalnega odseka »Slovenskega trgovskega društva Merkur11. Iščejo se: 1 pomočnik špecerijske stroke za deželo, 6 pomočnikov mešane stroke za deželo, 1 kontoristinja za Ljubljano, 1 kontoristinja za deželo, 4 učenoi za deželo. — Službe iščejo: 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske in železnin ske stroke, 8 pomočnikov mešane stroke, 3 kontoristinje.
— Hrvatske novice. Shod vseh hrvatskih poslancev, ki je bil napovedan na 4 julija v Zagrebu, se je odložil, ker so hrvatski državni posUnci na Dunaju radi zborovanja parlamenta zadržani, da bi tega dne mogli priti v Z-greb Ta sestanek se preloži na d. n 12. ki moToa t. 1. in se povabijo nanj poleg Slovencev tuii poslanci takozvane »Hrv. narodne stranke«. — Spljet-sko »Jedinstvo« prične s 1. julijem t. j. izhajati trikratna teden. List spremeni ludi svoje ime in se bo odslej zvai »Nase Jedinstvo«. Ime si spremeni zbog tega, da bo zopot smel dohajati na Hrvatsko. Staremu »Jedinstvu« je namreč hrvatska vlada odtegnila poštni debit. — Svobod* na Hrvatskem. Kakor poroča »Pokret* je zsgrebška policija za vselej izgnala iz Zagreba urednika »Slobodne Riječi«, Slavka Henča. Is-gnala pa ga ni, ker je morda kaj zagrešil, marveč ker je, kskor se glasi dot'čai policijski »ferman«, »osoba i* javnih obzira pogibeljna.« — Res krasna svoboda vlada na Hrv&Ukern! la potem zabav ljamo absolutistični Rusiji! — Avstrijski Lloyd izgine iz Dalmacije! »Tršćanski Lloyd« poroča, da se je avstrijska vlada odločila, d& ne bo več plačevala LU ydu podpore za njegove parobrodnopoštne proge v Dalmaciji. Avstrijski Lloyd izgine sedaj definitivno ii Dalmacije. Sedaj je čas, da se osnuje veiikapa-robrodna družba za Dalmacijo in Istro* in sicer zgolj s slo vanskim k a p it a i o m! Treba se bo poprijeti prekrasno zasnovanega projekta, ki ga je šesta vil nedavno župan I v & n Hribar in ki ga je takrat onemogočila naša kratkovidnost v na-rodno-gjspodarskem oziru!
Najnovejše  novice. —
Rektorjem dunajskega vseučilišča z i prihodnje Šolsko leto jo imenovan dvorni s?etnik prof. dr. Philipoovich.
— Župnik in župan morilca. V B rra franci pri Palermu so zaprli župana dr. Bonfirrarija in župnika Vasgopoliija, ker sta obdal žena, da sla umorila nekega bogatega posestnika, ali pa sta vsaj morilce najela
— Velika nesreča na morju se je zgodila blizu Kod&nja. Angleški parnik »Anoona« se je zaletel v dansko Šolsko ladjo »Gaorg Sateg«. Z ladjo se je potopilo 22 kadetov.
— Za rektorja Češkega vseučilišča v Pragi je izvoljen kanonik dr. A. V res t al.
* Korespondenčns jajca. V ameriških restavracijah je najti zdaj na lupinah kuhanih jajec z roko pisane pozive sledeče in podobne vsebine: »Slišala sem, da je ta po šiljatev jajec namenjena v New York, v mesto, katero ljubim. Prosim, pišite! Mis X. v Y. (Illinois). Seveda ni vselej država Illinois, iz katere prihajajo taka jajc«, to Če se dobi taka pisava na lupinah, je gotovo, da jo je pisala hči kakega farmerja, ki bi se na ta način rada »oznanila s kakim gospodom v velikem mestu, kamor bi nsd vse rada prišla. Dozdaj je bil tak sačetek dopisovanja prav redek; ker se je pa z zadnjem času prav pogostil, se da sklepati iz
tegs, da so ali ženske veliko bolj podvsetne ali pa je molkih dokaj manj, da se je treba ženski bolj potruditi, le se hoče ono o ž iti.
• Dobra ljudstvo. V tedniku »Dis Hilfe« je čitati nastopni pogovor: A : »Ali ni bila mala prince sinja ljubka?« B : »In tako je bila vesela nsd ljudstvom!« »A.: »Nad dobrim, ljubim, potrpežljivim ljudstvom!« B.: »Nad ljudstvom, ki je v vsem pokorno redarstvu!« A : »Nad ljudstvom, ki plačuje denar ssto, da sme videti svoje princezinje!« B.: »Nad ljudstvom, ki je v evoji brez mejni požrtrovalnosti podobno pravljici!« A : »Nad ljudstvom, zvestim svojemu vladarju v Berolinu!« B: »Nad tem ljudstvom se je radovala, kajti drugega ljudstva ni videla!«
* Nova povest Tolstega. Tolstoj je spisal novo povest, ki kmalu pride na svetlo. Junaki so v tej pripovesti kmet in njegova dva sinova. Edea izmed teh dveh sinov ostane pri očetu in dela na polju, drugi gre pa v mesto, kjer dela v tovarni. Tolstoj primerja oba sina in pride do zaključka, da more samo življenje v prirodi ohraniti čistost srca in vesti, dočim uniči veliko mesto vse, kar je plemenito in vzvišeno. Pravijo, da krase povest nedosegljive pesniške lepote in ljubka vsebina.
Književnost.
— »Slavianskija Izvestija1.
Ravnokar sta izšla 5. in 6. sešitek tega zbornika. Mimo drugih zanimivih člankov prinaša 4. nadaljevanje izvrstne študije dr. Ivana P r i j a t e 1 j a „Slovenci i ih literatura". V tem nadaljevanju razpravlja pisatelj o Prešernu in njegovi dobi. V rubriki „Iz slavjanskih svetov" čitamo Sergeja S tein a prevod krasne Aškerčeve balade „Stranica iz letopisi Jurjeva monastyrja."
— Časopis za zgodovino in narodopisje. 1. in 2. sešitek novega letnika prinašata obsežno in temeljito razpravo dr. Fr. 11 e š i Č a „Iz prvih časova romantike." Dr. Ileš'č je sčudovito marljivostjo zbral velikansko množino gradiva in je kritično prerešetal. V svoji razpravi se bavi največ z jezikoslovcema Ivanom Naratom in Antonom Markom, ali obenem seznanja z možmi, ki so takrat delovali na tem ali onem polju v javnosti. Razen dr. Ileši čeve razprave prinaša „Časopis" se celo vrsto prav zanimivih beležk in ocen različnih publikacij.
izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Prus Rudolf Podgaoki, delovodja v Vevčah, mora imeti zelo privlačno žilico, ker se zanj tepo 18 letna dekleta, dasi je Podgacki že blizu štiridesetih let ter — oženjen. Mlada Pepea Paskoti se je bila tako smrtno zaljubila vanj, da ji brez njega ni bilo živeti. Podgacki je Pepoi ljubezen nekoliko časa vračal, pozneje pa se je z vsem ognjem prve mla-deniške ijubezni oklenil Pepčine sestre Zofze. Lepo Pepco je ljubosumnost noč in dan mučila, ter je neprestano zasledovala nezvestega Prusa in zaljubljeno Zofko. Nedavno tega ju je zalotila na dvorišču hotela »pri Maliču«, kjer je svojo sestro pošteno ozmerjala ter tudi oklofutala. Ker sta zaljubljenca rekla, da se takoj odpeljeta v Vevče, je šla Pepca s svojo mlado prijateljico Zofko Za kotnik, ki je menda tudi vrgla eno oko na Prusa, za njima, da jima preprečita odhod iz Ljubljane. Pred ju-stično palačo so se zopet nekaj spo-rekli, ter e hotela Pepca zopet klofutam svojo sestro. Prus Rudolf, ki je hotel pokazati svojo kavalirstvo, je branil svojo Zofko s tem, da je prevrnil Pepco po tleh. Ta se je naglo pobrala ter šla s solnčnikom nad nehvaležnega Prusa, ki pa je Pepco zopet prevrnil tako, da se jo poško dovala ter je bila nekaj časa v bolnišnici. Da bi se odkrižal nadležne Pepce, ji je Podgaoki pozneje dal 10 K, da bi si šla v Gradec službe iskat. Pepca pa ne gre is Ljubljane, ker upa, da bode tu vendar še dobila kakega bolj zvestega »šocelna«, nego je bil pruski »Mihi«. Prej neznane srčne rane so se Pepoi v bolnišnici popolnoma zacelile, nezvesti Prus pa bo še moral plačati 10 K kasni, ali pa bo en dan zaprt.
»Glih tak iump si, kot moj »de o«, falot, tat, prefiič,« je vpila jeaična gostja Neža Slobnik proti Franoetu Kršmanou na Glincah v ZdeŠarjevi hiši. Ker bi bilo njenemu možičku predolgočasno, ako bi bila Neža dolgo zaprta, je dobila samo tri dni zapora, zato se bo pa morala dva dni postiti.
»Ce žena ni tepena, negre v nebesa.« Tako misli Lovrenc Jaro is Dragomera, ki svojo ženo Mioo vsak teden enkrat ali dvakrat nabije, ako mu ne uide. Pred kakimi štirinajstimi dnevi pa je svojo ženo tako presuval, da ji je vsa čreva pre-
meša). Ker je upanje, da se bode Lovreno poboljšal, ga je sodnik za sedai samo pokaral.
Umazano perilo is Medvod. Znani mesar Josip Jesi h je ovadil svojo žsno Marijo, da mu je potem, ko jo je bil vsled njene proinje vkljub njenemu razmerju do Okorna vsel k seb», pokradla najmanj 420 K denarja, s katerim je bres slovesa odšla v Pulj Obe atranki sta predlagale, da se sasliŠi več prič, radi česar se je razprava preložila.
Telefonska in briojavna poročila.
Ljutomer 27. junija. Dr. Far-kaš je umrl. Pogreb bo v četrtek popoldne.
Dunaj 27. junija. V današnji saji poslanske zbornice je prezident ostro obsodil, da zbornica že trikrat ni bila sklepčna, ker ni bilo dovolj poslancev na-vzočnih. Zagrozil je, da bo dal v enakih slučajih čitati imena poslancev, da se bo vedelo, kdo je navzočen, kdo ne. Zbornica nadaljuje razpravo oproračunskem provizoriju. Govorila sta Men-ger in vsenemec Herold, med čigar govorom je prišlo do burnih prizorov.  Prihodnja seja bo jutri.
Dunaj 27. junija. Danes je bila mnogobrojna deputacija sla š č i č a r j e v pri ministru Caliu, pri katerem je prot stirala, da bi se v slaščičarnah uvedel nedeljski počitek, in pri ministru Koslu, pri katerem je brez uspeha prosila za znižanje davka na sladkor.
Dunaj 27. junija. V domobranskem odseku je Stein vprašal domobranskega ministra Schon-aicha kak vpliv zna imeti ogrska kriza na armado Minister je odgovoril, da nobenega. Zahteva, naj pride vojni minister sam v odsek, je bila odklonjena.
. u naj 27 junija Na zahteva-nje posl. C h o c a so se morale danes v poslanski zbornici prečitati vse došle vlege. Choc je tudi predlagal, naj se otvori debata o ministra Calla odgovoru glede odklanjanja čeških poštnih nakaznic na dunajskih poštah. Predlog ni bil sprejet.
Dunaj 27. junija. Policijski koncipist Fran Grillich je napravil dolga nad 100.000 K in je pobegnil.
O pava 27. junija. Tukajšnji pešpolk št. 1. je slovesno praznoval obletnico bitke pri Trntnovu. Pri tej priliki so Nemci priredili veliko pangermansko demonstracijo. Izžvižgali so vojaško godbo, demonstrirali proti armadi in pri Češki besadi pobili vsa okna.
Budimpešta 27. junija. Zopet se govori o spremembi miuistrstva. V kombinaciji so grof Julij An-drassv, ki bi se začel pogajati s koalicijo, ako bi se ta odpovedala madjarskemu armadnemu jeziku. Govori pa se tudi o S zeli u in posl. C z i raki ju.
Varšava 27. junija. Promet na železnicah Varšava - Beroiin in Varšava - Dunaj je v nevarnosti, ker revolucionarji groze, da bodo proge z dinamitom razdjali. Železnice straži vojaštvo.
Varšava 27. junija. Pred policijsko palačo v Czenstohavi je vrgel snoči nekdo bombo, ki se je razpočila in ranila več mimoidočih ljudi.
Pariz 27. junija. Iz Petro-grada se poroča, da se je položaj vsled zadnjih krvavih izgredov zelo poostril. V ministrskem svetu so nekateri ministri carju svetovali, naj izda konstitucijo, ker se bo sicer revolucijsko gibanje naglo širilo Car je nasvete odklonil. Baje misli več ministrov odstopiti.
Petrograd 27. junija. „Novoe Vremjau naznanja, da odstopi vojni minister Saharov in da postane njegov naslednik general R e d i g e r.
London 27. junija, „Tribuna4* poroča, da je neki bogati Žid nakazal pri neki londonski banki ruskim revolucionarjem 100.000 funtov štrl.
Rogaški ,,Styria vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču Zdavniško
Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži
zdravilni vspehi. zaprtju bolečinam na jetrih.
Se dobi Dovsod!
571 neobhodno potrebna zobna Creme it
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave.
Zahvala.
Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu so darovali:
a) r Ljubljanska kreditna banka* 100 K, .Glavna slovenska hranilnici in posojilnica* 50 K, fužinska tovarna za barve poleg povrnitve vseh stroškov pri ognju (363 K) še 100 K; Stavbno pidjetje Gros-Bachste n na Hrušici 50 kron
V imenu društva se za te izdatne in nepričakovane podpore najtoplejše zahvaljujeva ter prosiva Še nadaljne naklonjenosti. 2048
V Ljubljani, dne 26. junija 1905. Blagajnik: Načelnik:
Fran Barle. Ludovik Štrlcel.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. junija: Alojzija Zitterer, hišna pocestnica, 67 let, krakovski nasip 10, Vitium. cordis.
Dne "20. Antonija Veeerin, nadstražnikova žena, 39 let, Tržaška cesta 9, Paralvsis cordis. — Antonija Učak, vrtnarica, 77 let. Trnovske ulice 2. Ileus. Peritonitis.
Dne 21. junija: Leopoldina BrilH. davčnega kontrolorja vdova, 29 let, Vodnikov trg 2. Tubercul.
Dne 22. junija; Josip Kramar, kavarcar, 61 let, Stari trg 20, Degeneratio intestinalis.
Dne 23. junija: Ivan Matajec učitelj, 32 let, Rečne uUce 8. Cirohosis hepatis. —* bara Marija Pušnik, usmiljenka, 29 let, Radeč-kega cesta 11, jetika.
Dne '24.. junija: Marija Srebotnik, kuharica, 84 let, Radeckega cesta ll,ostarelost.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dan. borze 26. naložbeni p&plrjl.
4 e majeva renta . . . « . 4° 0 srebrna renta
o
junija 1905.
Denar j Blago
4° ~ avetr. kronska renti
4%    „   zlata b
4
i«
4c;
sgrska kronska
„ zlata posojilo dežela Kranjska .
41;,0 o posojilo mesta Spljet
b b Z**«
4'- c • it it
4-/sc - bos.-her«. Žel. pos. 1902 4- , češka dež. banka k. o.
n o ■*»•••
zst pisma gal. d, hip. b. pest.   kom.   k.   e z
4a. i c
10« 0 pr.
41 ,c 0 tast. pisma Iunerst. hr.
jI 5
4°
s
4: c i
ogrske een.
dež. hr.......
z. pis. ogr. hip. ban. obl.  ogr.  lokalnih Železnic d. dr.....
obl. češke ind. banke . prior. Trst-Poreč lok. žel. prior. dol. žel.       .   . . ,    ,    juž. žel. kup. »/i Vi • /, avst. pos. za žel. p. o. .
Srečate.
Srečke od 1. 1860» , .   .   . •
,      .   i9 18«4.....
„    tizske ......
itm. kred. I. emisij* . n       b   H.       . -
B     ogr. hip. banke .
B    srbske a fra. 100'— .
„ turBkt »••••• Basilika srečke ....
Sredi tria „ ....
Inomoška ■    • •
Krakovske
Ljubljanske
A. vet. rud, kriza Ogr.     „ m Rndolfov« Baleburšk« Dnnaisk« kom.
Delni e«.
Južne železniea • ■ • • Državne Železnice . . . j\.vatr.-ogrske bančne delnice
Avstr. kreditno banko . . Ogrsko n c • • Žimostenakt „ . ■ Premogokop v Mostu (Brili) Aipinske montan .... Praške Žel. in dr. dr. . . . Rfena-Mur£iiyl , , . . . TrbovlJ&ke prem. družbe • Avitr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . .
10O-25
100-20 100-30 119*— 100*30 116-10 99-60 10060 100-— 100-75 100-15 10025 10125
1C650 100*50
100-25 100*—
100 — 100-75 99*— 99*60 315 — II 0 80
190 — 293 50 165 50 30550 801-50 868 — 103*— 139 — 24 60 477-— 78*-89'-66 — 65 76 34 7b 64'— 74 — c37 -
85" 660
1644 652 767-246 641 521
2626 542 272-679 168
60
50 75
40
50
11-31 1914 »347 23*96
117*37 9580
152 75 4*84
100-45 100-40 100*50 119*20
100- 50 116-30
101- — 101*60
100- —
101- 75 10055
100- 60 102 25
10750
101- 50
100 50 KO 85
101*-101-75
100'— 317 — 10180
192 — 295-50 167 50 311 50 307-50
275 — 107 — 140* —
25 60 487-— 83 60 97 —
7i —
66 75 35-75 68-77 — P44 —
85 80 661*60
1654-- -653 60 768 75 246 50 645-— 622 40
*636 — 543 —
276 —
581 — 170--
11-35 19*16 2363 2404
117*67 96 —
263-75 6-—
Vaiate. C. kr. cekin ......
20 franki.....- .
10 marko.....• ■
Sovereigna ......
Marke........
Laški bankovci.....
Rnblji ...... c
Dolarji....... .
Žitne cene v Budlmpoiti.
Dne 27. junija 1906.
Tocj —Isi
Plenica aa oktober .   .   .  „ 100 kg, K 1558
Pšenica » april 1906  .  . „ 100 m   m 1604
B oktober .   .   . s 100 „   , 12 66
B Janj   .... B 100
„ maj 1906   .   . B 100
„ oktober .   .   . , 100 Efektiv. Zelo trdno.
Rž
m
Oves
, 1062 . 1106
Meteorologično poročilo
v'uiu* uad moijaiu 306».    Srednji n*anl tlak 756-0 mm
Junij	Čas opazo-vanja	Stanje barometra v mm	Is Ig	Vetrovi
26.	9. EV.	737 8	141	al. jug
27	7. Fj. £ pup.	737 6 736 2	135 622	brezvetr. sr. j z ah.
jasno
jasno del. jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 17 6°. n>rrr«ate: 18 8J. — Padavina 114 m«.
Neb*
t
Tužnira srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical najinega ljubljenega
siiiolta
v nežni starosti 4. let. danes k sebi mej krilatce.
Pogreb se vrši j o tri v sredo, dne 2Š. junija ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na Poljanski cesti 6t. 3 k Sv. Krištofa.
V Ljubljani, 27. junija 1905.
Janko in Minka Pianecki
starSi.
1
Zorica, sestra.
2039
1x111? j en a
prodajalka
želi takoj vstopiti v kako galanterijsko ali špecerijsko trgovino. Izurjena je tudi v šivanju.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Naroda". 2038—1
CM
8
Učenca
iz dobre hiše sprejme takoj
[AREL PUPPIS
trgovec z mešanim blagom v Gorenjem Logatcu.
Nova, dvonadstropna
hi
v Radovljici, z vrtom, se proda ali za več let odda v najem.
Pojasnila  daje lastnik Jožef Rabič v Radovljici.        1983—5
iii
Zgodovinska povest
m  ri*aneofiklh **&a*s«»w
Ji iii orli!"
(ponatis iz „Slov. Naroda")
WT je izšla! ~W
Ta povest je, izhajaj e v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Sclmentnerju v Ljubljani.
IzVb po K I-60, po pošti K I-80.
i ■ ■ ■ M.f
5 kron in več zaslužka na da
Družba pletilnih strojev za domače delavce.
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi.
THOS.  II. WHITTICH Co.
Trst, Via Campanile 156.
1962-3
-» „Š VIC ARIJA". ^
"\7" sredo, dne 28. j-uli^lIjsl
2045-1
VOJAŠKI KONCERT
brez vstopnine.     Začetek ob 128. zvečer. T7" četrtefe, d.rxe 29. ^linijo,
koncert društvene godbe.
Začetek ob 1        pojpoldne.   "Vstop prost. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi j   WT^gJj|D fl
i
Otvoritveno naznanilo.
Usojam si najvljudneje javljati cenj. p. n. občinstvu, da otvorim v četrtek, dne 29. t. m.
v Predilnih ulicah štev. 10 v kleteh
zalogo izvrstnih vin
rdečih, črnih, rumenih in belih.
Vina so iz različnih krajev n. pr. iz dolenjskih, bizeljskih, tirolskih in hrvaških (samoborskih) vinogradov in bom prodajal ta zajamčeno pristna vina po 28, 32, 36, 40, 44, 48, 52, 56 in
60 kr. liter v steklenicah in sodih. Od 5 litrov naprej primerno ceneje.
Na željo pošljem poljubno množino franko na dom.
Obilnega obiska prosim z odličnim spoštovanjem
2041-1
Predllne ulice št. tO, nasproti predilnici.
Globus -
^'Čistilni ekshrakh
Kontoristinja
z lepo pisavo, samostojnega oskrbi j eva-nja slovenske korespondence popolnoma zmožna, se išče za Ljubljano.
Takojšnje ponndbe pod ,,S. 16" upravnistvu „Slov. Naroda". 2046—1
Poslano.
Ker sem izvedel, da kroži o meni in moji soprogi lažnjivo in zlobno obrekovanje, kateremu namen ne more biti drugo, kakor mojim trgovinam, posebno pa mlekarni v St. Petru, škodovati, opozarjam, da bodem proti vsakemu, kdor bode take zlobne laži govoril, po svojem zastopniku sodnijsko postopal.
Postojna, 25. junija 1905.
2010 A. Bole.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko kolikor določa zakon.
išče gospodična, stara 25 let in dobra kuhari^ V službo bi rada stopila k poštenim boljši, ljudem brez otrok, naj raj še h kakemu posame nemu gospodu učitelju, uradniku itd., bodisi d Kranjskem, Štajerskem ali Primorskem in kj( bi vodila gospodinjstvo sama Vajena je tuj trgovine, gostilne iu gospodarstva na posese-tv Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda pod „gospodinjaa. 1088—2
500 sežnjev m
bukovih dri
lepih, suhih, po 60 ctm dolgih
Jo naproda,
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda'
I&če se zmožen
gaterist
Prednost imajo oženjeni in oni, se izkažejo z dobrimi izpričevali o dolg letnem službovanju. *Q3U
Ponudbe je nasloviti:
Tovarna za lesne iziette v Ljnblja
Pisarna: Šelenburgove ulice štev. 6 I. nadstropje.
Jutri, v sredo, dne 28. junija 1905
v hotelu „ILIRIJA
Društvene godbe.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop za člane prost.     -*&wo>     Nečlani 40 vin,
Se priporoča z odličnim spoštovanjem 2047 Fric Novakv hoteli:
Ces. kr. avstrijske   ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izboči Is voznega roda.
Veljaven od dne 1. junija 3 305. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m pohoti ot> vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfestc, Lnomost, Moz-akovo, Ljubno, Čez Selathal v A Solnograd, če*6 Kleiu-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amatettec. — Ob 5. uri zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob 7. uri ajutrp; osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensieste, Ljubno, Daoaj, fes v Solnograd. lnomost,  čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plaen, Marijine   at*e, Heb Francon vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobu vlak ? Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, lnomost, JBrepe« Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo,  samo ob nedelj i praznikih. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlak i Trbiž, Beljak, Pontabclj, Celovec, F ta zensfe&te, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine v*: Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago  (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. na Lipsko.   na Dunaj čez Amstetten. —   Ob 10. uri ponoći  osobni vlak v   Trbiž, Beljak,   F-o zensfeste, lnomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in  II razreda).   - PRCK1 V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE.   Osebni   vlaki.   Ob 7. nri 17 m zjutraj osebni vlak Novo  mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri 5  m pop.   istotako. —   Ob  7.  uri 8 zvečer t Novo  mesto,  Kočevje.   —  PRIHOD V LJUBLJANO juž.  koL  PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri '^3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten,  Monakovo   (Monakovo-Lja direkt. voz 1., II. raz.). lnomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Aussee, Ljubno, C-Beljak Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. nri 10 m dopoldne osobni vlaJ z Dunaja  čez   Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare,   Prago (Praga Line liana direktni   voz   I.   in   U.   razreda), Plzen,   Budejevice, Solnograd, Line,   Stevr, Fr: Ženevo, Curih, Bregen«,   lnomost,   Zeli  ob jezeru.   Lend-Gastein,   Ljubno,   Celovec, bmeho Pontabel. — Ob 4.  tir 29 m popoldne   osebni   vlak z Dunaja, Ljub na, Selzthala,  Bel ai^ Celovca, Monakovega, Inc mosta. Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. nri 06 m zvečer osobni vlal i Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste,   Karlovih   vaiov Heba, Mar. varov, Plzna Bndejevc, Linca, Ljubna, Beljaka   Celovca, Pontabla, čez  Selzthal od   Inomosta   in Solnograda. — Ob • uri 5 m zvečer iz Leeec Bleda   samo ob  nedeljah in praznikih.  —  Ob 10 uri 40 m i osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA fl NOVEGA MESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki; Ob b. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesti I Kočevja, ob S. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novegti mesta, Kočevja iu ob H. uri 3b ■ zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. nr 28 m zjutraj, ob S. nri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. nri 45 m ponc-f samo   ob  nedeljah  in  praznikih  —   PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIK Mešani  vlaki:   Ob 6. uri Aif m   zjutraj,  ob 10. uri  69 m  dopoldne,  ob  9 uri   10  m zveče Ob 9. uri 65 m ponoči  samo ob nedeljah  in praznikih. — Srednjeevropski  čas  »e za 2 xia pred krajevnim Časom v Ljubljani
Milostiva gospa!
Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav im_v
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo?
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a zmanjšuj očimi ae vplačili.
Vsak član ima po pretaka petih let pravico do dividende.
vzajono.na zavarovalna banica v Pragi, Rez. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačane odškodnine in kapltallje: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vnetikoal aloranako • narodno upravo. 5—74 Vaa poJmuu* daj«:
Smeralni ZMtop w Ljubljani, segret pisarne bo ▼ laatnej bančnej hiši
Zavaruje poalopja in premičnine proti požarnim fikodam po najnižjih cenah Skođe cenjuje takoj in najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m obenokoristne namene.
Izdajatelj in odgovornijnrednik: Dr. Ivan Tavčar
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne11.
33
25
1U