172. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. julija. XVII. leto. 1884 Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veakrat tiska. Dopisi naj se izvole frank ir a ti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, proBimo, da jo o pravem času ponove*, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 n , četrt leta ,...... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. n P«! leta........ 8 „ — „ n četrt leta........ 4„ — n „ jeden mesec....... I „ 40 „ Upravnistvo ,,8lov. Naroda". 0 notranjskem kandidatu. Listič, ki tolikokrat po uemarnem imenuje ime visoko kranjske vlade, misli sedaj, da bodu ribe lovil v motni vod', ker že peti mesec brazda po slovenskem javnem mnenji. Volitev deželno-zborskega poslanca za občine notranjske stoji pred durmi, in dan te volitve ima pokazati, v koliki meri so staro narodno prepričanje in politično izobraženost naših Notranjcev obrfle strupene sape uradno-novinarskega našega Eola, ki je tega mnenja, da je v njegovem mešičku shranjeno slabo in dobro vreme naše domovine! Slovenski vitez s plačanim uradnim peresom pripravlja se sedaj za žetev. Sejal je osobno mržnjo proti gospodu dru. Valentinu Zamiku, in zraven nam je molil nove politične molitvice. Koliko se je tega tako blagoslovljenega semena prijelo, pokazala bode, kakor rečeno, volitev avgusta meseca! Rodoljubni in izobraženi Notrnnjci, iu taki bodo tudi volilni možje, ti vedo, kaj jim bode storiti tudi pri tej vol'tvi. Ali politični Ljubljanski profesor storil je obljubo, da bode uradno politične nauke širil mej nami! Ta nauk pa uči tako, da Notranjska ne bi smela voliti moža, ki je vlani v deželni naši zbornici pokazal toliko narodne odločnosti ka- kor gospod dr. Zarnik! To je recept, po katerem svoje doneske mešajo od kraja vsi od sedanje vlade zalagani in podpirani listi. Ta recept je merodajeo tudi slovenski večerni prilogi uradne „Laibacherice", navezan je nanj tudi slovensk poslanec, ki se leti uradnega novinarskega pisanja. Volilci neso baš zaradi tega moža postavili v dotiko z vlado, volili so ga morebiti, da bi njih zastopal, ne pa v 1 a d o. Toda za svojo nezadovoljnost utegnejo dobiti od svo;ega (!) zastopnika le grob odgovor, ker, kakor nas vsakdanje izkustvo mej nami uči, urednik uradne priloge ni, da bi moral pisati tudi dostojno ! Tako je, kadar so človeku vezane roke! Iu tako tudi nič čudnega ni, da vezan slovensk poslanec daje Slovencem svete, ki se nam toliko podajo kakor pest na naše oko; da nas uči politične zmernosti in pravico-čntja do druzih narodov, kakor da bi imel Nemce pred soboj! Po svojem, za slovenske razmere zelo zgre*6nim poklici odvrača ta pastir svoje občinstvo od narodno-poiitičnega dela (»narodnega prepira" pravi on), ter na vso moč grdi in pobija slovenskih pravic neupogljive zagovornike (on rajši piše: „opo-nente najboljše vlade, kar jih je dosedaj imela kranjska dežela")! — Delati mora tudi usmiljeno lice, da bi tako „nalovil svoje kmete" ; govoriti jim mora o njih uboštvu in o gospodarskih potrebah. Vse to politično licenierstvo pa nema druzega namena, nego to, da bi se občinstvo odtujilo uarodno-političnim vprašanjem in prepustilo jih nekonstucijonalnim elementom ! To pa je grobokopua taktika za nas Slovence! če to vladno pisanje uttgne dobro biti za avstrijsko-nemško gibanje, pridno ne more biti za nas. Mi nesmo orli in kragulji-Nemci, mi Slovenci smo črvi in črvički! Mi moramo braniti svoje narodno življenje, braniti vsi, iu izbirati si moramo za svoje zastopnike može, ki jih poznamo za D a j o d 1 o e n i š e. Ako pri svojih poslancih ne bodemo gledali na politični pogum, ako prepustimo uvojo narodno politiko temu ali onemu omahljivcu in mehkužu, potem nikdar ne pridemo do uživanja ustavnih naših pravic, brez katerih pa ostanemo večni politični reveži, če se nam tudi na prsih svetijo redovi in zlati križci. Podobni bodemo odlikovanemu vojaku, ki bodi po lesenih bergljah! Čuden narodnjak bi torej bil tisti, ki bi svojemu narodu ne priporočal narodno najbolj odločnega zastopnika v sicer jednakih razmerah. Ali baš zaradi tega, ker je gospod dr. Zamik pogumen in odločen politik, stresne se znani kranjski poslauec-urednik, kadar kdo omenja dr. Zaruikove kandidature za notranjske občine. V veliko začudenje vaacega rodoljuba smeđi on osobo in lastnosti dra. Zamika, z vsakdanjim zmerjanjem v svoji slovensko-uradni prilogi hoče ga politično ubiti, — vse zato ker je izkušeni boritelj še zmirom odločen narodnjak in ker (licemersko dodene poslanec urednik:) No-tranjci potrebujejo gospodarsko-razumnega zastopnika. Ad vocem: gospodarsko razumen ! Ne bodemo preiskavah, kdo več ve o narodnem gospodarstvu jeli to srednježolsk profesor, marveč pravuik-odvetnik, samo to-le naj poudarimo : Mi si ne moremo misliti izobraženega narodnega politika, ki bi v svoje narodno dfclovHnje ne jemal tudi skrbi za gmotno zboljšanje narodnega stanja, kajti na pesek se bi reklo zidati politiko, če bi se jo hotelo širiti v narodu, brez rešitve gospodarsko propadajočem! Priča temu je delovanje vseh naših narodnih zastopnikov v večji ali manjši meri, ne izimši gospoda dra. Zamika. Toliko torej odgovora k razlogom, ki jih moremo za resne smatrati v agitaciji proti odstopi vsemu poslancu notranjskemu. Vsak rodoljub mora gluh biti za tudi-nurodno agitacijo, s katero bo ves čas alovensko-uradni listič omuhava okolo notranjskih volilcev. Dokler se bode slovenska naša narodnost pod raznimi vladami prenašala „z dežja pod kap", tako dolgo moramo veseli biti, da imamo tacih mož, kakor je g. dr. Zamik, kateri je tudi druge težnje svojih volilnih krajev v deželnem zboru vedno udano in možko zastopal. Kaj de se bode vse izrazilo, ako se starega poslanca počasti z novim zaupanjem, to notranjski volaci sami dobro vedo; saj se je izza zadnjega deželnega zbora pa do tega časa mnogo-kaj zgodilo, kar imm je v temo luč prineslo, kar nas budi, da nam sovražnik ljulike ne zaseje mej mlada in šibka stebelca slovenske naše narodnosti ! Politični razgled. Notranje ponosuim grebenom centralni nemški odbor sta že izdala vol Ina oklica. Agitacija je povsod od stranij liberalcev brezobzirna, in podpirajo jo razni uradniki. Volilni boj bode jako oster. Pražka .Politik" hudo napadi Starčevima, ker bo se njegovi pristaši predrznih odgovarjati somišljenike, naj ne gredo v Prago, ker so se nedavno bratili Cehi z Magjari, najhujšimi sovražniki naroda hrvatskega. Pri tej priliki ta staročeski list v nebo povzdiguje hrvatsko .narodno" stranko. Pa tudi drugi Pražki listi se jeze zaradi tega na hrvatsko opozicijo. Vse drugače, kakor Pražki l.sti pa sodi o tem bratenji z Magjari v Olomuci izhajajoč „Obzor". Ta list piše: „ V poročilu Prazkih l1 sto v o ovacijah za iz Pešte do-ili gledališki vlak čitamo, da so se ne le iz Ogerske došli Slovani, temveč tudi Magjari posebno slavili. Mi spoštujemo in cenimo vsacega poštenega moža, naj bode katere koli narodnosti; pa po skušnjah iz prošlosti in sedanjosti je teško najti kak povod simpatijam mej Čehi in Magjari. Teško je goiiti simpatije z narodom, ki je v svojej divjosti presegal celo Mongole, ki je prelival kri naših očetov, r.-zdejal velikomoravsko državo in razrušil naš Belgrnd, tako da danes zaman iščemo kraja, kjer je stal. T—ko je sprijazniti se z narodom, katerega glavno dejanje in prizadevanje le na to meri, da bi uničil naše brate Slovake, katere 80 odtrgali od slovanske matere in od slovanske šole, da jih oropuio njih jezika, njih narodne zavesti in narodne kulture. Vnin tako priljubljeni kralj Matija Korviu, ki se je izobraževal v Pragi, tam nabral Bvoje skušnje in visoko znanje, je ravno tako škodoval češkemu narodu, pospeševal je napade na ČeBko in podvrgel velik del Moravske, a jako m .lo je storil za sporazum ljenje mej Čehi in Magjari. Večkrat so vodje našega naroda pogajali se za spravo z Magjari, pa vselej zastonj. Tudi bi hrabrim sinovom ogerakega kraljestva n.kakor ne prišlo na misel, nas na ogerskej zemlji v češčini pozdraviti. Nam ne more bti ravnodušna osoda Slovakov. Mi jim hočemo dati moralično podporo v nj h bojib za njih narodno eksistenco. Tega pa ne moremo, če z njih glavnim sovražnikom simpatizujemo. Mi ne bi imeli nič proti slavnemu vzprejemu magjarskih miroljubnih gostov, ki so prišli v Prago občudovat tempelj umetnosti, katerega je z lastnimi silami postavil zatirani narod, in radovat se lepe prirode in umetnosti lepe moravske in češke domovine. Pa tak obisk ni dovolj povoda, smatrati za deputacijo oger-skega naroda in skazovati njim simpatije, katerih ne moremo občutiti, dokler so ne odpovedo magjarova-nju in zatiranju naših po krvi sorodnih bratov Slovakov na slovanskem Ogerskem." V sobotnej seji se je moravikl deželni zbor posvetoval o deželnem budgetu. Pri tej priliki bo se češki poslanci pritoževali, da se pri oddaji uraduih mest prezira slovenski živelj. Pri obravnavi o poročiiu odseka za pretresovanje Chlumeckega predloga je grof Belcredi ostro očital liberalcem da so za upeljavo prostega delenja zemljišč in z olajšanim n.ip: uvijanjem dolgovzakrivili propad kmetijstva. Chluineekv mu je sicer odgovarjal, pa ui mogel pobiti njegovih opravičenih trditev. Nekateri češki poslanci so ad pri tej priliki pritoževali proti žga-njepivstvu, na kar je odgovoril namestnik, da je vlada že izdala nek ukaz, ki bode omejeval piavico točarenja žganja. V nanje države. srbska vlada je poklicala več rezervistov pod orožje; to je neki v zvezi 2 novo davčno reformo. Novim cenitvam bi se utegnile staviti velike zapreke, in vlada hočo biti na vse pripravljena. O sedanjem stanji Mrh«iko>l»olgar!!}licga konflikta izvedela je „Pol. Corr." iz Sofije, da so Rusi|a, Avstrija iu Nemčija prišle do prepričanja, da je Bolgarija po krivici zasela Bregovo, ker dotični kraj po mnenji velevlastij pripada Srbiji. Da ae pa odstrani povod prepirom mej obema sosednima državama, priporočajo, da srbska vlada za j neko odškodnino odstopi Bolgariji ta kraj, ali pa ' zamenja za kak kraj, katerega ima Bolgarija na srbskej strani reke Timoka. Na v Bolgariji živeče emigrante pa mora vlada paziti, da ne bode vzne-mirjevali sosedne države, in njim ne sme pustiti naseliti se v obmejnih mestih, mej katere pa ne spada glavno mesto dežele, Sofija. V Varšavi so bili zuadi poslednjega nameravanega nupada na ruikega carja zaprli 100 ni hilistov, pa so jih že izpustili 46. Mej poslednjimi je tudi državni pravnik Čečerio. — Kakor se poroča v nGazeto Krakovsko" iz Varšave, pride tja car v avgustu, a ne bode ostal dolgo, temveč podal se bode takoj v Skieruiewice, kjer ostane dlje časa. Udeležil se bode vojaških manevrov in lova po To-maszowskih, Ravvaskih, in Piliskih gozdih. V vasi Bialobrzeg bodo postavili začasni leseni lovski grad. Danes ima egiptovska konferenca sejo* ki pa bode najbrž zadnja. Potrdila bode pro-vizorični budget za Egipet, kakor ga je sestavila finančna komisija. Dopisi. ■z rulja 26. julija. [Izv. dop ] Čudno se vam bode zdelo, da Vara pišem o zadevi, katera nema navidezno za nas Istrane nikake važnosti. A le navidezno, kakor hočemo pozneje dokazati. Bliža se volitev deželnega poslanca mesto od-Btopivšega dra. Zamika. Koga voliti? To je sedaj pereče vprašanje, za katero se zanima ves slovenski svet Zadeva ni samo lokalnega, le Notranjske tika -jočoga se pomena, temveč vseslovenske, principijelne važnosti. Mi si torej usojamo Notranjcem, ne kake svete dajali, ker k temu nemamo nikake pravice, a svojo misel izraziti, katera misel pa je, — vsaj tako upamo — misel vseh zavednih in razsodnih slovenskih mož. Zgodovine odstopa dra. Zamika, oziroma uzro-kov tega odstopa nečemo ponavljati, vsaj so itak še vsem v živem spominu. So li bili ti uzroki tehtni dovolj ali ne, da je gosp. poslanec storil ta skrajni korak, tudi nečemo preiskavati, ker bilo bi danes brez smotra. Jedno pa je neovrgljivo gotovo: g. dr. Zarnik je s svojim činom dokazal, da mu je prepričanje nad vse in da od tega svojega prepričanja ne odstopi za las in da se ne oklepa krčevito svojega mandata, ko je treba odločno protestovati proti pogubonosnej politiki. Odstop dr. Zamika je bil le slovesen protest in nič druzega. In da je slovenski svet razumel tega poslanca, nam je dokaz razburjenje, katero se j^ polastilo vseh krogov proti de-želno-zborski večini. Dr. Zarnik je svečano mani-festoval svojo, tudi mej nami Slovenci redko nesebičnost, posebno, ako premislimo, kako nemilost na Turjaškem trgu in koliko napadov od strani naših parlamentarnih začetnikov si je s tem na glavo nakopal. Dr. X■ mik ravnal je kot mož, kakor cel mož! Čitali smo že razne argumente proti zopetnej volitvi dr. Zamika, a dosedanji so bili vsi ničevi. 1. „Poslauea iz svoje srede!" Ta klic nam doni iz predal „Slovenčevib". Ali gospoda, kako ste vender nedosledni! Izraej mnogih vzgledov naj vam navedem najočividnejšega. More li biti poslanec okraju po njem zastopauemu, bolj tuj, kakor je Bicer vse čusti iu spoštovanja vredni grof Hohenvvart okraju Kranjskemu? In kdo bolj goreče priporoča Hohen-"vvarta kakor vi? 2. „Dr. Zarnik ne pozna potreb Notranjske!" In to vam še le danes v glavo pade, po tolikih in po konci štrleča gora sv. Magdalene, čez katero bb tam-le po iztočnem rebru navzgor vije v strmih ključih vozna cesta v Logatec in na Vrhniko. Tu spredaj, na ]u>.nej plati mesta nagromaden je gol, krni-čast, proti jugozahodu navzgor rastoči hrib Tičoica, v katerega naročji je glavno ležišče živega srebra. Tam-le gori nad tem hribom, dalje proti večeru Be dvigajo kopičasti, s temnim smrečnim lesovjem ob-Benčeni vrhovi. In tu zadaj, na zapadnem pobočji Kalvarije se naslanjajo grebeuaste, z redkim guel-čjem obrastene Kobalove planine. Mej goro sv. Magdalene in Tičnico, od iztoka sem doli proti zahodu teče mej zelenim, s topoljem obrobljenim obrežjem svetla Idrija ; tu doli na ostro vogljatem nje okljuku, kjer se zasuče na zapad, razteza se s podolgastem okviru Idrijsko pokopališče s cerkvijo sv. Križa; nižje tam doli, tik Idrijčine struge, ob hribovem podanku je zakajena tovarna za cinober z visoko gori v hrib napeljanim dimnikom. In tu ob Tičuici razvrsteni so rudniški rovi z mogočnimi Bvojimi stroji, na katerih se prevažu ruda iz zemeljskih globin; okrog hriba je napeljan vodovod, vijoč se v Širnem loku sem doli i/, uozda. Ob vodovodu „na raknh" teče gladka peska pot, Idrijčanom najpriljubljenejše sprehajališče . . . Dolgo sera stal gori na vrhunci Kalvarije, umaknen hcemerski človeški družbi in posvetni nečim ernost i. Bil je veder vspomladeu dan, nasmihajoČ se po dolgotrajnem deževji ozeleneli, po solnčui svetlobi koprneči zemlji. Blažen nedeljski mir se je razlijal po vsej selski idili; le zdaj pa zdaj priplaval je kak lahen odmev parostrojnih udarcev sem gori iz doline. Svetle škodljast« strehe mestnih hiš lesketale so se v zlatem solnčnem svitu iu po mehkem vonji-veni vzduhu vel je laskajoči dih hladilne gozdne sape . . . Dospevši nazaj doli v mesto, pohodil in ogledal sem si najpoglavitnejše znamenitosti Idrijske in sicer: stari rudniški grad z njegovimi tremi stolpi, novo, z modernimi ugodnostmi zidano rudniško šolo z napisom v blaženi, Slovence izveličevalni nemščini; lepo, ondu na trgu stoječo hišo podobarja Tavčarja z raznimi, na pročelji razpostavljenimi podobami; potem visoko in prostorno župno cerkvo sv.Birbare, vz'^rajeno ondu na sredi trga v italijanskem slogu z tolikih letih. Kaj so znabiti Ljubljančani ločeni s kitajskim zidom od Notranjcev? Zakaj pa gospodje, visokočislani v uredništvu „Slovenčevem", zastopajo okraje, v katerih ne bivajo in tudi leto in dan tja ne prihajajo. Do sedaj se vender ni še živa duša nad tem spodtikala. Tretji in naglavni greh! Dr. Zi-rnik je radi-kalec! No, nekdaj je bila pri nas to največja čednost, če se kdo braneč narodno pravo ni umaknil za las. Danes je drugače. Danes hočemo bit' vsi prefrigani diplomati, ki jemljemo ozir na svoje koristi, ki vedno vprašamo: Kdo da več?, ki se oziramo na vse, samo na svoj ubogi narod ne. In kaj ste gospoda dosegli s svojo spravljivostjo? Pod ministerstvom Giskro-Herbstom smo ob-državali mnogo taborov, pri katerih je bilo nagro-madenega na tisoče ljudstva. Danes se zabranjuje nedolžno veselico še bolj nedolžnega društva; in to na ves narod sramoteč način. Slovenske srednje šole? Saj jih ni in še to malo, kar se je zgodilo visi na jednej niti. Par jezikovnih naredb? Te pa imajo to slabo stran, da nikomur v glavo ne pade, da bi jih zvrševal. Za te pridobitve, jako dvomljive vrednosti, naj bi mi, kakor nas tako lepo uče najnovejši osrečeva-telji mroda, opustili svojo narodno zavest in gorečo ljubezen do milega materinega jezika, ta paladium v borbi z našimi narodnimi sovragi. To je torej situvacija. Bode principijelni protivnik Zamikov voljen, potem bode tudi saukcijoni-rana ona nemožka, zavednega naroda nevredna politika. In Notranjci naj bi to storili?! Ne in stokrat ne, zatajiti bi morali svoje slavne tradicije. Če se pa bo vender zgodilo, potem bodete videli, kako bo svet to tolmačil, čitali bodete lahko v vseh židovskih listih od „N. Fr. Pr." doli do „Laib. Wochenblattau. Torej Notranjci glejte kaj delate! Tudi to naj vas ne moti, da vam od neke strani ponujajo gospoda Obrezo. Zarmka hočpjo vreči na vsak način, ker pa vedo, da je g. Obreza povsod in to po pravici, visoko čislana osoba, si mislijo, da bode s tem gospodom najložje šlo. Torej manever in nič druzega. Z Dunaja 24. julija. [Izv. dop.] (Cenitev za davke.) Finančni minister razposlal je do vseh finančnih deželnih ravnateljstev, oziroma do davkov-skik nadzorstev povelje, da jim je nad vsemi izpre-> menbami v gospodarskih in pridobitnih razmerah, ki imajo za pridobarino in dohodarino poseben pomen, pazljiv nadzor imeti, in vse vestno v poštev jemati pri davkovni cenitvi, kar le koli tacegu zvedo. Če se gospodarske razmere obdavkovanega bistveno obrnejo na bolje ali Be s posebno poizvedbo dožene, da so ugodniše, nego-li jih je obda\kovanec bil ozna-cajil, to je brez odloga po primeri višo cenitev izreči. Minister je dal to povelje, ker je nekoliko ob-davkovancev naravnost njemu poročalo, da se tu pa tam smešno nizki dohodki in zaslužki napovedujejo in b tem na kvaro drugih obdavkovancev sramotno nizki davki umerijo. Dva slučaja v dveh znamenitih kopališčih avstrijskih sta posebno interesantna. V „fasijBki poli" je bilo povedano, da prostori dajo dohodku na leto štirideset goldinarjev, a poznejše pozvedbe so pokazale, da isti prostori lastniku svojemu prinašajo ua leto najmanj tisoč goldinarjev. Še bolj nesramen je bil drugi Blučaj, ko je hišni poBestnik v jeduem najbolj slovečih in bogatih zdra- visokim zvonikom, s peterimi iz priBtnega in poua-rejenega marmorja izdelanimi altarji in z jako lepimi orgijami; nadalje nekoliko višje, blizu grada stoječo kapelo sv. Jcneza in nekdaj v gotskih obliki h zidano cerkev sv. Trojice doli ob vznožji Kalvarije; razen tega raznovrstne v mestu se nahajajoče rudniške tovarne in zaloge, katerih pa tu ne bodem opisoval posebej . . . V tem se je oglasil poludanski zvon, klicaje proBte rudarje na delo in v gostih tolpah bo se gnetli k uhodu v jamo sv. Antonija, iz katere so prihajali na dan pretečeno noč delajoči rudokopi: vsakteremu izmej njih se je videlo na obrazu, da z radostjo pozdravlja oživljajočo luč zlatega solDca. .. Popoludne sem pohodil Dolenjo Idrijo. Cesta tja doli vije se ob osojnem podanku Kobalove planine po levem obrežji bistro navzdol šumeče Idrije. Ondu ob mostu, preko katerega se cesta razdeli gori na Govejek, štrli po konci velikanska pečina, ostanek onega skalovja, ki se je leta 1525. vsled silnega potresa bilo zrušilo s Kobalove planine doli v sotesko, ter zajezilo Idrijci odtok, d* je narasla vilnih krajev svojim sobam privoščil po trideset novcev Da dan, v resnici pa jih je oddajal za pet do deset goldinarjev za dan. Takemu sleparstvu „en gros" hoče torej fioančnega ministra omenjeni ukaz korenine izpodrezati v pospeh pravične primere davkov. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. (Konec.) Podžupan Petričič poroča o prošnji Ljub ljanskib prostovoljnih gasilcev za nakup 300 metrov normalnih cevij na mestne stroške in priporoča da se ta prošnja usliši, čemur zbor pritrdi. Podžupau Petričič poroča v imenu finančnega odseka o mestnega računarstva nasvetu, naj se odpišejo zaostala povračila predujmov za Dcnkelna, Šulkovica itd. znašajoča 100 gld. 96 kr.; zbor pritrdi. Podžupan Petričič poroča v imenu finančnega odseka o gospoda Karola Sirnika ponudbi glede nakupa mestne hiše št. 19 „pred Prulami11. Poročevalec nssvetuje, ker ponuja g. Sir ni k le 500 g!., hiša pa donaša 117 gld. na leto, naj se ponudba g. Sirnika ne vsprejrae. Mestni odbornik dr. Derč naBvetuje, naj se g. Sirniku ne odgovori, da se ta mestna hiša sploh ne proda, ampak reče naj se, daje ponujana kupnina prenizka. Ker je tudi mestni magistrat zato, da se hiša proda, a za boljšo ceuo, naj se g. Sirniku tudi tako pove. Mestni odbornik NiČman pravi, daje prodaja hiše le v interesu olepšanja mesta. Pri glasovanji vsprejine se predlog finančnega odseka z dostavkom g. dr. D?rča. Podžupau Petričič poroča o izidu škon t rovanja vseh blagajnic in fondov, katere upravlja mestna občina. Škontrovanje bilo je 4. t. m. in poročevalec predlaga, naj se povoljno poročilo o škontro-vanji vzame na znanje, ob jednem pa finančno ravnatelj-Btvo naprosi, da kupi za državne davčne novce bla gajnico po novi sistemi. Predlog se jednoglasno odobri. V imenu stavbenskega odseka poroča gospod Murni k o gg. bratov Koslerjev prošnji, da bi se premenili pogoji, zadevajoči odvajanje vode iz njihove pivovarne v Šiški in nasvetuje, da se vsota za porabo mestnih kanalov zniža od 200 gld. na 50 gld.; da se globa, ko bi se izpustila v kanale nede,- inficirana voda, zniža od 500 gld. na 200 gl. in da smejo bratje Koslerji, ko bi mestni zbor to dovoljenje preklical še pol leta po preklicu odvajati vodo po mestn.h kanalih. Kar se pa tiče prošnje, gg. Koslerjev, da bi se v pogodbi spremenila ali izpustila določba, da se sme odpeljavati le dezinficirana voda, nasvetuje poročevalec, da mestni zbor tej točki ne pritrdi. Mestni odbornik dr. vitez Bleiweis opomni, da je slišal, da se rabljena voda v Koslerjevej tovarni nič ne dezinficira, na travnike pri Šiški spušča in dela strašansk smrad, o čemer se pribivalci Šiške po vsej pravici pritožujejo. Silno potrebno je tedaj da se rabljena voda desinficira in to jako natančno, sicer bode napeljana v kanal okužila mesto in tudi Ljubljanico, da bodo še te ribe poginilo, kar jih je v Ljubljanici, nasvetuje tedaj, naj ostane globa 500 gld. in naj se ne poniža na 200 gld. Župan Grasselli opomni, da so kolikor je njemu znano, bratje Koslerji kupili poseben stroj za desinficiranje vode. Pri glasovanji se ne vaprejme predlog dr. viteza B1 e i w e: s - a, pač pa vsi predlogi stavbenega odseka. Odbornik Hribar utemeljuje svoj samostalni predlog glede reorganizacije magistratnih uradov. Predlagatelj pravi, da je o reorganizaciji magistratnih uradov mestni zbor zadnjokrat sklepal dne 4. novembra 1873 1. A takrat reorganizovalo se je le deloma. Sklenilo se je namreč, ustanoviti mesto magistratnega tajnika, mestnega blagajnika, inženirja in vodje pisarne; poleg tega pa se je sklenilo, da imajo na dalje magistratni uradniki pravico do v svojedobno pokoj nino uštevnih petletnic. Popolna reorganizacija magistratnih uradov, združena s povišanjem uradniških plač, zvršila se je pa že leta 1869 in sicer na podlagi sklepov mestnega zbora z dne 19. junija istega leta. Preteklo je tedaj od one dobe že več ko petnajst let. V tem času spremenile so se poslovne razmere pri mestnem magistratu v mara:čem in sicer tako, da bi glede marsikaterih uradnih agend bilo potreba novih organizacijskih določeb. A tudi v drugem oziru izpremenile bo se v primeri z letom 1869 okoliščine prav izdatno. Cena živeža, je sedaj že veliko večja; stanarina pa se je od takrat podvojila. Iz tega sledi, da sedanje, z ozirom na okoliščine 1869 1. sistemizovane plače uradniške neso v nikakej pravej razmeri k današnjim okoliščinam. Mestni zbor bode tedaj moral ta nedostatek odpraviti in kakor je lansko leto Btoril glede dohodkov mestnih ljudskih učiteljev, bode moral skrbeli tudi za to, da omogoči mestnim uradnikom živeti svojemu stanu primerno. Visoki deželni zbor kranjski določil je plače deželnim uradnikom dne 12. januarja 1874. leta; vendar pa je že v svojej seji dne 15. oktobra 1878. leta zopet naročil deželnemu odboru, naj izdela in v prihodnjem zasedanji predloži nov reorganizacij s ki načrt deželnih uradov. In deželni odbor je v svojem poročilu leta 1879 (tedaj že pet let pozneje) poudarjal, da je treba deželnim uradnikom plače povišati, češ, da je letoa plača 700 gld. najmanja plača,; ki je potrebna uradniku, da se spodobno preživi. Ako je tedaj deželni odbor in z njim tudi deželni zbor, uvaževaje tekom petih let izpremenjene okoliščine glede draginje živeža in stanovanj, spoznal za potrebno regulovati plače deželnih uradnikom razmeram piimeroo; dolžnost je tembolj mestnega zbora, da uvaži izpreraembe petnajstih let. Ljubljanski mestni uradniki so mnogo slabeje plačani, nego uraduiki vsacega druxega deželnega mesta. Primer-jevaje plačo mestnih uradnikov raznih mest, uvaže vaje razmere teh mest v primeri z našim mestom, ne bode tedaj mestnemu zboru težavno ukreniti pravo. Pač dobro vem, da nam denarne razmere naše ne dovoljujejo jednako drugim v srečuejsih okoliščinah nahnjajočim se mestom storiti za mestno uradništvo toliko, kolikor bi želeli mi vsi; vendar se nam pa tu ne bode postavljati izključno na stališče finančno v prospeb prihrankov za mestno bla-gajnico, temveč merodajno nam bode moralo biti tudi, da s tem, če skrbimo za ugodnejše materijalno Btanje mestnih uradnikov, budimo v njih veselje do dela in izpodbujamo njihovo marljivost. Jaz predlagam: Mestni zbor naj sklene: 1. Gospod žup:'n se naprosi, da sestavi status mestnega uradništva ter ga s svojimi nasveti in opombami glede reorganizacije predloži združenima odsekoma personalnemu in finančnemu. 2. Imenovanima odsekoma se naroča, naj vse-kako še tekom leta 1884. stavita plenumu mestnega zbora svoje nasvete glede reorganizacije magistratnih uradov. Predloga se jednoglasno brez razgovora vsprej-meta, isto tako samostalni predlog g. mestnega odbornika J. H r i b a r j a, naj se ponovi prošnja do c. k. priv. južni železnici vodstva zavoljo uvedenja tour in retour listkov v Ljubljano, na progah iz Zagrebu, Celja, Trsta in Reke. Potem se javna seja sklene in prične tajna. Domače stvari. — (Naj višjega sodišča nedoslednost.) Moravsko-šlezijsko nadsodišče uničilo je odlok za eks. dražbo, ker je bil oklic in odlok pisan le v Češ-čini. Na pritožbo izvršiteljevo na najvišje sodišče, pa je to spoznalo, da se sme odlok na Moravskom izdati samo v češkem jeziku ter da zategadelj odloka ne treba uničiti, ako je pisan samo v češčini in da je to stvar upnika, da si da dotični odlok preložiti. — Pri nas pa odbija isto sodišče pritožbe samo radi tega, ker so pisane v slovenščini. — (V državni železniški svet) sta predlagale c. ki. trgovinskemu ministerstvu Kranjska in Goriška trgovinska in obrtniška zbornice, vodjo kranjske industrij al ne družbe Karola Luckmann-a, za namestnika pa tovarnarja viteza Eugena Ritter-Zahony-ja. — (Iz Ptuja) se nam 27. t. m. piše: Volilni oklic štajerskih „hammer-ambosov" ali „deutsch-liberalcev", ki ga je objavila te dni Graška tetka, nosi tudi podpis nekega Fr. Sarnitza iz Ptuja. Povprašal sem, kdo bi ta mož bil in akopram naše mesto ni Bog vedi kako veliko, teško sem poizvedel, kdo je to, in poizvedel sem, da je ta Fr. Sarnitz sluga tukajšnje spodnje gimnazije. Ne vem še danes, če bodo tega slugo tudi mej kandidate postavili. Pravijo, da grški doktor take ljudij „rabi". — (Katoliško-konservativni časopis), ki ga sedaj snujejo na Koroškem in kateri obeta braniti življenje slovenskih trpinov v tej kronovini, utegne kmalu začeti izhajati, ker je dotični odbor dobil že mnogo podpore. Tacega lista bi posebno potrebovali sedaj pred volitvami v koroški deželni zbor. — (Srebrno svatbo) praznoval je včeraj podpredsednik Ljublj. veteranskega društva c. kr. rudniški uradnik g. A. Šafenrat. Veterani so mu na vrtu gostilnice „pri Hrvatu" priredili lepo veselico in napivalo se je njegovemu vspešnemu delovanju na korist veteranskemu društvu, posebno iskreno po predsedniku g. Mihaliču. — (Streljanje 8 topiči)seje včeraj v Štefanovi Vasi jako slabo obneslo. Praznovali so blagoslovljenje sv. Jakoba. Smodnik je bil spravljen v loncu, nekaj pa se ga je raztreslo po tleh. Ravno je opomnil jeden fantov, da je treba paziti na smodnik, kar zažge na tleh raztreseni smodnik drugi fant, in unel se jo i smodnik v louci in Šinkovcev Tone bil je jako hudo poškodovan na obrazu. Še jeden fant je močno, trije pa lahko poškodovaui. — (V spanji okraden) je bil včeraj po noči zidar Jaka Kandušar, ko je na cesti na Kon- V širno jezero in poplavila mesto in vse rudniške jame. Cerkev v Dolenji Idriji (pri Fari) posvečena Marijinemu vzpenju (v nebovzetju), dviga se na jasnem, poluotoku j"iinakem griču, na katerega vedejo kamenite stopnjice. Tu ob cerkvi je diven razgled po zavetni, z visokimi hribi obdaui dolini, po katerej se vije bistro tekoča Idrija, zasukajo se na večerni strani cerkve proti jugu. Okrog cerkve doli po tesnem obrežji so razpostavljene raznovrstne, lično obeljene hiše, mej katerimi se razteza bela cesta tja doli v romantiško Cerkljansko dolino . . . Na večer istega dne predstavljali so slovenski diletautje v rudniškem gledališči saloigro „Lumpacij Vagabund". Gledališče je bilo natlačeno v pravem pomenu besede in igralo se je z veliko živahnostjo in preciznostjo. Po predstavi je bila veselica, kjer je čila Idrijska mladina rajala do rane zore. Posebno pozornost je vzbudil češki ples „Beseda", Bestavljen po motivih starih narodnih pesnij čeških, katerega so Idrijčane naučili pri rudarstvu nameščeni Čehi. Odkar so se odstranili prejšnji uedostatki pri rudniški upravi in se uredile plače in razmere rudarjev ter dospeli na krmilo rudnijskega poveljuištva nepristranski, pravični možje, utihnile so mej rudokopi vse pritožbe in začelo so je razvijati narodno življenje Da pa Idrijčanom ne manjka več ali manj važnih in tu in tam neutemeljenih strankarskih prepirov, o tem se ne bode čudil, kdor pozna prvotne njih izvore, povode in nakane . . . V obče pa, kakor sem se prepričal na svojem troletnem potovanji, ni mesta, trga in vasi, kjer bi ne imeli ljubega domačega razpora, brez katerega menda sploh nobeden Slovenec živeti ne more, trii ka-li? Drugo jutro obiskal sem z gospodom Trevnom važnejše poštuje rudniških delalnic, prijazni, senčnati nasad nNa zemlji" s raznovrstnimi pripravami za razveseljevanje, kakor na p. kegljiščem streliščem gugaluicami itd. Koneeno sva pohodila prekrasno šetalište „ua rakah", po katerem sva v senci mladega bukovja dospela v zatišje romantičnega gozd*, na samotno obrežje »Divjega jezeru", lzvra- jočega v tajnostneoi, brezdanjem tomunu, ob vznožji strme navpično po konci štrleče skale. Diven, nepopisno krasen prizor gozdne idile razgrinja se gori v zračnem, na vrhunci svobodne pečine postavljenega šatora, kjer bi se človek uglobil v blažene sanje čarobnih gozdnih bajk . . . Ko sva se vrnila po onstranskem obrežji, ob bistri, izmej hribov šumeči Zali, preko tako imenovanega „elastićnega mosta", poslovil sem se od vrlega narodnjaka ter se napotil po hribu navzgor k sv. Magdaleni, od koder sem se ozrl še jeden-krat doli na Idrijo. Potem me je cesta peljala ven na proste planinske vrhunce, raz katere se odpira razgled po vsej širni notranjski pokrajini, ter me zavedla na Za-v rate c in od ondot po raznih pouikvah na jasni holmec slavnih naših Rov t. Ko sem se ondu prepričal, da klasičui naši Ilovtarji, kakor za časa Preširua „ . . . . po stari šegi šo dr.....u krenil sem po dolini, mej košatimi mecesni proti — Vrhniki, kamer sem dospel v večernem mraku. grešnem trgu obležal. Neznani tatovi so mu slekli suknjo, čevlje, vzeli mu dve ruti in moinjiček s 3 gold. denarja. — (Dne 15. avgusta.) prirede slovenski dijaki iz GoriSke, Kranjske, Prekmorskega in Štajerske pod vodstvom abiturjentov skupno veselico v Sevnici v sobanah g. Ibelja. Zastopani so vsi slovenski zavodi omenjenih dežel. Program: A. Beseda. 1. Dijaška (Zaje.) 2. Slavnostni govor. 3. Hrvaticam (zbor z bariton solo. Zaje.) 4. Tičiea (četverospev. Majer). 5. Petelinčkova ženitev (šaljivi zbor. Hajdrih). 6. Otok (samospev za tenor. M. Hu-bad). 7. Nočna rosa. (Sochor.) 8. Lahko noč (čve-terospev. Hajdrih). 9. Jutro. (Dr. Ipavic). 10. Naša zvezda (zbor z bariton-solo. Hudovernik). B. Ples. Ustopnina 50 kr. Polovica dohodkov je namenjena „Narodnomu domu1, polovica „Miru". — Drugi slovenski časopisi naj blagovolijo to ponatisniti. Odbor. — (Poštno-hranilne karte.) Trgovinski naš minister izdal je to-le naredbo : „Mi materijalna naredba z 19. dne" junija t. 1., govoreč o razveljav-Ijenji poštnih odznamk, izdaoih 1867. leta, ne velja tudi za poštno-hranilne karte, ki imajo odznamke utisnene po 5 novcev. Za tega deij smejo le-te poštnohranilne karte, dokler jih bode kaj, v rabi ostati poleg tistih, ki nosijo pisemske odznamke po 5 novcev iz leta 1883. Čas pa, kedaj se imajo poštnohranilne karte starejše emisije izobčiti, naznani se še posebe." Telegrami „Slovenskomu Narodu": Maribor 28. julija. Volilni shod v Rušah sijajno vršil, kandidatura Radaj-Goedelnova navdušeno vsprejeta. Celje 28. julija. G. dr. Dominkuš odpovedal se je kandidaturi za naš volilni okraj, za katerega je bil pri volilnem shodu enoglasno postavljen. Vsled tega bo 30. t. m. v Žavci pri gosp. Hausenbihlerji posvetovanje volilcev, da postavijo kandidata mesto g. dr. Domin-kuša. Drugi kandidat za Celjski okraj je gosp. Miha Vošnjak, predsednik zveze slovenskih posojilnic ter je kandidaturo prevzel. Carigrad 27. julija. Blagajnika ruskega poslaništva Vulčcva, vračajočega se od Oto-manske banke, kjer je potegnil 1700 funtov šterlingov, je včeraj ob 1. uri popohidne neznan lopov s palico po glavi udaril, vsled tega udarca omamljenemu pa vzel omenjeni znesek. Zlodejca neso dobili. Vulčev lahko ranjen. Poziv. Častim Be javiti slovenskemu narodu in vsem ljubiteljem slovenske glasbe, da kanim za mesec dnij objelodaniti drugo knjigo svojih glasbotvorov. Da pako zamorem primjereno množiuo naklude ustanoviti, prosim vsacega, koji se namerava pred-platiti ali predbrojiti (prednaročiti) na ovo izdanje, da mi nemudoma javiti izvoli. Cena drugej knjigi bode na 1 for. 50 n. znižena. Nndajoč se, da bode moje poduzetje dovoljno podporo v slovenskem narodu našlo, beliežim se z odličnim poštovanjem F. S Vllliar, V Karlovcu (Hrvatska) konci julija 1884. Javne dražbe. 29. julija: 1. eka. držb. poB. Fran Zidarja iz Mačjega dola, 1790 gld.. v Trebnjem. 1. eks. držb. pos. Janeza Dorniša iz Puke, 1975 gfd., na Vrhniki. 1. eks. držb. pos. Franca Ilabjana iz Sevelj (540 gld., v Loki. 3. eks. držb. pos. Kristijana Khtvzcrja iz Loke, 170 gld., v Loki. Tajci: dne 27. julija. Pri Nlonn : Barth z Dunaja. — pl. Petke iz Trsta. — Fischbach z Dunaja. Pn Mali«! : Mdller z Dunaja. — Gortan iz Trsta. — pl. Piotta iz Reke. — Kaschl z Dunaja. — Dr. Hirseb iz Gorice. Meteorologično poročilo. Tržne cene v IJuhljanl dne* 26. julija t. I. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer 73400 ram. 735 88 mm. 736 8S mm. + 13 0" C 4-18-6'C + iaa i' hI. v/.li. Bi. j Z. Bi. jZ. dež. dež. d.jas. 10-80«um. dežja. 27. julija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738 78 um. 787-22»a. 73624 mm. + 10-6° C + 20 6°C 4- i5*a«o h rez v. hI. jvz. brezv. megla d. jas. d. jas. 0 00 mm. Pšenica, hektoliter . . . I Rež, , . . . j Ječmen „ . . i Oves, „ . . . j Ajda, , . . . I Proso, , . . . Koruza, „ . . . Leča „ . . . Grah „ . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Špeh frišen „ . . n povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ m Koštrunovo „ „ KokoS....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . n mehka, , , „ tfl.i. I kr. 48 53 55 25 53 18 60 Bi M 8(1 60 72 85 8 M S6 66 40 45 1H 96 78 SO 60 ID-u.x}.£uj!3lca. borza dne 28 julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta .... .... Zlata ren ....... . , 103 5°/0 marčna renta........ Akcije narodne banke.......858 Kreditne akcije...... . . London . ..... . Srebro ............ Napoi.. ........... C. kr. cekini . ...... . . Nemške marke ..... 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1364. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6*/,,...... a ni n n m - ,„ . . • • n papirna renta 5°/0..... 5% štajerske zemljišč, od/ez. oblig.. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zeralj. obč. avstr. 4,/, 121 20 108 50 105 75 176 25 19 108 n 50 213 ■ Zahvala. Za mnogobrojne izraze sočnstva ob smrti našega predragega očeta Alojzija Lenček-a, za poklonjene prekrasne vence, za mnogobrojno udeležitev pri pogrebnem sprevodu, piav posebno pa državnemu poslancu g. dru. Vošujak-u za prelepe v slovo ran j Umni na grobu spregovorjeno in vseni v Brce segajoče besede, kakor tudi slav. vodstvu Blanško in Rajhenberške šole izreka najtoplejšo zahvalo (473) l'<»»n;i I .oh&oIc. Zahvala. Za vsestransko sočutje mej boleznijo in ob smrti nepozabljive naše matere, oziroma tašče in babice, gospo TEREZIJE KURALT, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku, zlasti pa dariteljem prelepih vencev in gospodom pevcem zn ganljivo petje izrekamo najtoplejšo in najprisrčnejšo zahvalo. T um pri Semiču, v 25. dan julija 1884. (469) Žalujoči ostali. Srednja temperatura obeh dnij je znašala -4- 14'9° in + 16*5°, za 6-7° in 4"1° pod nornmloin. Heinrich Heine'8 gesammelte Werke, 111-u.strirt© PraoHtausg-a^e, izide v »O snopičih po »O kr. Prvi snopiči leže na ogled. Naročila vsprejema (467—3) J. Giontini v Ljubljani. Štacuna v najem. Zaradi spremenil stanu daje so v £ruouil)i na Dolenjskem stscunn s špecerijskim blagom za več časa v mij«-in. Stacuna je prostorna in na glavnem trgu, na zelo pripravnem prostoru. Odda se fitacuna z vsem blagom vred ali pa le b potrebno štncuiiBko pripravo. Najem-ščina od štacnne in Btanovanja je 300 gld. na leto. Natančneje najemne pogodbe za štacuno z blagom vred ali le s potrebno opravo in koliko so prevede na leto, zve so pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". (457—3) Lep zaslužek zamore si o počitnicah pridobiti vuk ljudski ueitel| n»» kmeti k brez veltcega truda. Vprašanja naj se pošiljajo v zaprtih pismih z nadpisom ..lep »aaluiek" uprav-ništvu tega lista. (472—1) Ovadil©! DF^raiic O-raTolovltz, c. kr. upokojeni dav-kovski uradnik, prosi vsakaterega na svojo pokojninsko polo denar ali denarno vrednost na posodo, potem pa gre k administrativne^ oblasti, da naj to polo nazaj zahteva, kar se tndi takoj zgodi. Jaz svarim zato vsacega posoditi mn denar aH denarno vrednost. V Ljubljani, v 26. dan julija 1884. (471) Viktor IIerxel. z dobrimi šolskimi spričevali, slovenskega in nemškega je« zika zmožnega, takoj vsprejine Jos. Wag"ner, trgovec z mešanim blagom v S m a rji (470—1) pri Jelšaoah na Štajerskem. Podpisani priporočuje svojo dobro gostilno v Sori v katerej toči dobro pivo in dolenjska vina liter po 28, 82 in 40 kr. ter prosekar po 52 kr. Ima tudi dobre in okusne gorke in mrzle jedi za vsako gospodo. I I 'uox*iju -v (MiiMiiliiuii. j Po posti 10 k r. več za poštno mark o. ^ S Zaloga v LJubljani pri gospodu lekarji Jul. W J pl. Trnkoozy-Jl. (489—6) T h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „IE3a.st j&.n.g-lla.". 3400 ton, v 30. dan julija. „Brita.zm.ist", 4200 „ — — —-- Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. V BRAZILIJO — SANT0S itd. Parnik „Te-u.toaa.ia", 3400 ton, odhod v 20. dan avguBta. Pasaža — Vmesni krov »O gld. Potniki naj so obrnejo na 0". TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Tcatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne naj se na 'j .mili »no d* Ani. I*oglayen9 generalni agent. (444—12) Žlkl