PROIZVODNJA IN | PRODUKTIVNOST f V APRILU | V mesecu aprilu smo do- t segli zelo visoke proizvod- | ne rezultate. Proizvodnja $ je v vseh Obratih potekala ♦ normalno in v okviru po- ♦ stavljenih planskih zadol- t žitev. Zastoj se je pojavil ♦ le v proizvodnji in prodaji f čašic, ker izdelovalci bate- f rij nimajo uvoznih surovin, t novi litopon in Na-sulfid pa ♦ sta bila v mesecu aprilu £ v remontu. I Letni proizvodni plan | smo v prvih štirih mesecih 1 dosegli s 36,46 %, torej smo t ga tudi presegli, in sicer za J 3,26%, kumulativna vred- | nost proizvodnje prvih šti- I rih mesecev letošnjega le- Z 'ta pa je za 19,31 °% večja l od vrednostno dosežene J proizvodnje v istem raz- J dobju leta 1965. Povprečno X število zaposlenih je bilo i v razdobju januar — april Z letošnjega leta manjše kot X v prvem četrtletju lanske- t ga leta in sicer za 1,71 %, ♦ kar kaže, da je v tem raz- ♦ dobju porasla tudi produk- | tivnost dela, in sicer za J 21,02 o/0. X Tudi izvoz je v bil mese- Z cu aprilu zadovoljiv. Letni t izvozni plan smo v prvih t štirih mesecih dosegli s | 30,48%, medtem ko smo | mesečni izvozni plan pre- z segli in sicer za 7,43 %. Z Vrednostno je znašal izvoz | v mesecu aprilu 548.365 $, | kumulativna vrednost izvo- | za v prvih štirih mesecih t pa 1,867.215 $. Od dosežene Z vrednosti izvoza v prvem Z četrtletju odpade 89,72% | vrednosti na izvoz na kon- t vertibilna področja, 2,58% 1 na klirinška področja in Z 7,70% vrednosti izvoza na Z izvoz na vzhodnoevropska | področja. Leto XIII. št. 5 15. maj 1966 CINK ARNA R GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE novi Člani SAMOUPRAVNIH ORGANOV V SREDO, 20. APRILA SMO IZVOLILI POLOVICO ČLANOV NAŠIH ORGANOV UPRAVLJANJA. PRVI VOLIVCI SO PRIŠLI NA VOLIŠČE ŽE OB 4. URI ZJUTRAJ; TO SO BILI TISTI ČLANI KOLEKTIVA, KI SO TA DAN DELALI V NOČNI IZMENI. DVE, OZIROMA TRI URE POZNEJE SO BILE NA VOLIŠČIH ZNOVA VRSTE. TAKRAT SO SE ZVRSTILI TISTI, KI SO PRIHAJALI NA DELO. OB 19. URI SO BILE VOLITVE ZAKLJUČENE. V delovni enoti metalurgija je volilo 82,2 % volilnih upravičencev. Vsa volišča so dajala res svečan videz, najlepše urejena pa so bila naslednja tri: VI. v prostorih Centra za strokovno izobraževanje (volišče delovne enote kemija II.), X. v prosto- rih strokovne knjižnice in III. volišče v prostorih tehnične evidence predelovalnih obratov, kjer so volili člani delovne skupnosti predelovalnih obratov. Volilna komisija, tvorili so jo: Pavle Kessler, predsednik, Vsi ti novi objekti in tudi vsa rekonstrukcijska dela v starih topilniških obratih bodo zahtevala temeljite tehnološke spre- člana Ivan Veranič, Pavle Žele ter namestnik Jože Kovač, je imela obilo dela, saj je morala ugotoviti izid volitev za vsako posamezno delovno enoto in za centralni delavski svet. Najboljšo udeležbo na volitvah sta dosegli delovna enota predelovalni obrati, kjer je volilo 91,7 % volilnih upravičencev in svet delovne skupnosti investicijskega sektorja, razvojnega inštituta ter glavnega in analitskega laboratorija, kjer je glasovalo 91,1 % volivcev. (Nadaljevanje na 3. strani) membe. Predvsem bo potrebno vložiti precej študija in truda pri naslednjih fazah predelave surovin: (Nadaljevanje na 2. strani) METALURŠKI OBRATI PREO ODLOČILNIMI TEHNOLOŠKIMI SPREMEMBAMI INVESTICIJSKA IN REKONSTRUKCIJSKA DELA V OBRATIH EKSTRAKTIVNE METALURGIJE SO V ZAKLJUČNI FAZI. PO SEDANJIH PREDVIDEVANJIH BO ZAČEL S POSKUSNIM OBRATOVANJEM OBRAT NOVE ŽVEPLENE KISLINE NA OSNOVI PRAŽENJA PIRITA ŽE OB KONCU POLETNIH MESECEV. NOV OBRAT ŽVEPLENE KISLINE Z NOVO IN TEHNOLOŠKO NAJMODERNEJŠO PRAŽARNO CINKOVIH KONCENTRATOV BO ZAČEL OBRATOVATI PROTI KONCU LETA, OKTOBRA ALI V ZAČETKU NOVEMBRA PA BOMO ŽE IMELI MOŽNOST NAŠ SUROVI CINK RAFINIRATI NA NOVIH NAPRAVAH NEW JER-SSEY. ISTOČASNO BOMO MOGLI PRIDOBIVATI ŠE KOVINO KADMIJ TER Z NEKAJ DODATNIMI NAPRAVAMI KOVINO INDIJ, KI SE TUDI NAHAJA V MAJHNIH KOLIČINAH V CINKOVIH KONCENTRATIH. s-tv. ;J Nov obrat žveplene kisline bo pričel obratovati predvidoma ob koncu poletnih meescev. Do ted aj bo izgotovljena piritna linija, pražama cinkovih koncentratov pa bo nared proti koncu leta. Položaj delavca v delovni skupnosti Samovoljno prenehanje dela v gospodarski organizaciji ni častno dejanje delavca POZNAMO VEČ NAČINOV PRENEHANJA DELA DELAVCA V DELOVNI SKUPNOSTI. EDEN OD NAJPRAVILNEJŠIH NAČINOV JE, KO DELAVEC OBVESTI DELOVNO ORGANIZACIJO, DA IZSTOPA, OSTANE PA NA DELU ŠE TOLIKO ČASA, KOLIKOR JE DOLOČENO V STATUTU, LAHKO PA TUDI PROSI DELOVNO SKUPNOST ZA SPORAZUMNI ODHOD. DELAVCU PRENEHA DELO V DELOVNI ORGANIZACIJI, ČE JE IZKLJUČEN IZ DELOVNE SKUPNOSTI, NEODVISNO OD VOLJE DELAVCA IN DELOVNE SKUPNOSTI PA, KADAR JE DELAVEC OD PRISTOJNEGA ORGANA SPOZNAN ZA PRESTAJANJE ZAPORNE KAZNI DALJ KOT TRI MESECE ALI ZA PREPOVED OPRAVLJANJA DELA NA DELOVNEM MESTU, NA KATERO JE RAZPOREJEN. ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH, KI JE BIL V VELJAVI DO 7. APRILA 1965, JE POZNAL TUDI SAMOVOLJNO PRENEHANJE DELA. ČE JE DELAVEC NA NEDVOUMEN NAČIN DAL RAZUMETI, DA NE PRIDE VEČ NA DELO, ALI ČE JE NEOPRAVIČENO IZOSTAL Z DELA SEDEM ZAPOREDNIH DNI, JE LAHKO IZDAL DIREKTOR PODJETJA TAKEMU DELAVCU UGOTOVITVENO ODLOČBO O PRENEHANJU DELA Z DNEM, KO JE ZADNJIKRAT DELAL. Tako zakonsko določilo je povzročilo v delovnih odnosih veliko nereda, gospodarskim organizacijam pa materialno škodo. V našem podjetju je v letu 1964 samovoljno zapustilo delo kar 36% od vseh, ki so prenehali delati v Cinkarni. Prve mesece leta 1965 pa je bilo to stanje Še občutno slabše. Nujno tn prav je, da novi zakon takega prenehanja dela več ne pozna, temveč določa, da je samovoljno prenehanje jiela hujša kršitev delovne dolžnosti, delovna organizacija pa je upravičena, da od takega delavca zahteva povrnitev škode. Zakon, kakor tudi 65. člen našega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih določata, da mora tisti, ki samovoljno neha delati, povrniti škodo, ki je enaka povprečni akontaciji delavčevega osebnega dohodka za čas, ko bi moral ostati na delu. Če je npr. ihesečna akontacija topilničarja 90.000 S-din in ima skupne delovne dobe 6 let, bi po statutu Cinkarne moral delati še dva meseca od dne, ko je samovoljno zapustil gospodarsko organizacijo, zato mora v takem primeru plačati škodo v višini 180.000 S-din. če je tak delavec povzročil s svojim odhodom še večjo materialno škodo, uveljavlja gospodarska organizacija tudi to škodo pred rednim sodiščem. Strožji ukrepi proti samovoljnemu prenehanju dela so pripomogli, da se delavci vse bolj poslužujejo zakonitega načina prenehanja CINKARNAR dela in se izboljšuje red v delovnih odnosih. Ker zakon o delovnih razmerjih določa, da je samovoljno prenehanje dela groba kršitev delovne dolžnosti ln ker vse kršitve obravnavajo le za to imenovane komisije pri svetih delovnih skupnosti, v primeru izključitve pa po predlogu komisije DS podjetja, se je v praksi pokazalo, da je tak postopek dolgotrajen, saj traja večkrat tudi mesec ali dva. V zadnjem času je na račun tega mnogo kritike in strokovnjaki iz delovnega prava predlagajo razne načine, kako bi bil ta postopek enostavnejši in hitrejši. Eden od predlogov je, da bi samovoljno prenehanje dela ugotavljala komisija za kršitev delovnih dolžnosti brez širše disciplinske obravnave, na podlagi ugotovitev dejanskega stanja pa bi izdala ugotovitveno odločbo o samovoljnem prenehanju dela. Ta odločba bi bila dokončna, v kolikor bi prizadeti delavec temu ugovarjal, pa bi izdal dokončni sklep DS delovne enote, Pričakuje se popravek zakona, ki bo primere samovoljnega prenehanja dela uredil v smislu omenjenega predloga. Ne glede, kako bodo pozitivni predpisi urejevali samovoljno prenehanje dela, je tako početje nečastno za delavca in v prihodnje pričakujemo, da bo sleherni član naše delovne skupnosti spoštoval in upošteval red, ki je predpisan v naših normativnih aktih. Metalurški obrati pred odločilnimi tehnološkimi spremembami (Nadaljevanje s 1. strani) — pri uvedbi proizvodnje žveplene kisline na obeh novih napravah; — pri granuliranju cinkovih koncentratov in praženju na novih napravah Overpell; — pri redukciji novega gra- nuliraoega praženca v destilacijskih pečeh; » — pri uvajanju novih večjih ritort v destilacijskih pečeh; ' — pri poskusih uvedbe kondenzacije v tako imenovanih skupnih kondenzatorjih na destilacijskih pečeh; —■ pri uvajanju nove proizvodnje rafiniran j a surovega • cinka na napravah New Jer-ssey; — pri' uvajanju nove proizvodnje kadmija na novih napravah Ne\v Jerssey; — pri dokončanju poskusov in uvedbi proizvodnje kovine indija; — pri preureditvi starih dosedanjih pražilnih reaktorjev v obratu PIK za praženje piritov. Na novih napravah za proizvodnjo žveplene kisline bo del Preden retorte vstavijo v topilniške peči, jih morajo v temperskl peči segreti na določeno temperaturo. Na sliki — vlaganje retort v tempersko peč. proizvodnje potekal na osnovi praženja piritov. Pri tem bomo imeli probleme ob uvajanju tega novega postopka, predvsem pa bo potrebno reševati možnosti koristne uporabe piritnih ogorkov, ki jih bo dnevno okoli 100 t. S tem v zvezi smo že v stikih z bližnjimi železarnami in drugimi podjetji. Drugi del proizvodnje kisline bo potekal na osnovi predelave cinkovih koncentratov. Po novem načinu bomo najprej surove koncentrate granulirali in kot take pražili V pražilnem reaktorju v vrtinčastem sloju. Poskusi v Belgiji so bili narejeni s koncentrati iz Trepče. Dejstvo pa je, da mi uporabljlamo koncentrate iz različnih rudnikov in da koncentratov iz Trepče že drugo leto skoro ne bomo več dobivali (nov obrat elektrolize cinka v Trepči). Sledi, da bomo pri granulaciji in praženju na novih napravah morali reševati poleg uvajanja novih naprav tudi še tehnološke probleme uporabe različnih vrst koncentratov. >> Pražene granule-iz novih naprav bodo že predstavljale surovino za destilacijske peči, ki pa bo imela predvsem druge fizikalne lastnosti kot dosedanji aglomerat. Potrebno bo potek redukcijske destilacije v topilniških pečeh prirediti tem novim pogojem. Ker bodo imele pražene gra-nule do 20 % nižjo nasipno težo kot dosedanji aglomerat bo potrebno na destilacijskih pečeh temu ustrezno povečati konstni retortni prostor, da ostanejo kapacitete destilacijskih peči vsaj iste. Naš cilj pa je kapacitete peči povečati. Potrebno bo zato uvesti nove oblikp večjih retort, kar je povezano z vrsto problemov same izdelave in iz-držljivosti retort ter ne nazadnje tudi s stopnjo izkoristka predelave v takšnih retortah. Poskusi so že v teku. (Nadaljevanje na 4< strani) NOVI ČLANI SAMOUPRAVNIH OROANOV (Nadaljevanje s 1. strani) Izmed vseh vpisanih volilnih upravičencev — članov našega kolektiva pa se je volitev udeležilo 84,8 % volivcev. V posameznih delovnih enotah oziroma skupnostih je izid volitev naslednji: V delovni enoti metalurgija je od vseh upravičencev volilo 82,2%; odsotnost je opravičilo 13,3%; svoje odsotnosti ni o-pravičilo 4,5 % volivcev. Novo izvoljeni člani delavskega sveta te enote so: Gregor Blazi-nšek iz pražarne, Marino Botušič zi topilnice, Avgust Der-žek iz keramike, Jože Farčnik iz žveplene kisline, Franc Fri-šek iz aglomeracije, Franc Jonke iz topilnice, Viktor Knez s PIK-a, Aleksander Kostanjšek iz keramike, Alojz Kok iz topilnice, Edi Rep s PIK-a in Husni-ja Samardič iz aglomeracije. Za svojega predsednika je ta delavski svet izbral Avgusta Deržka iz keramike, za njegovega namestnika pa tovariša Viktorja Skaleta iz topilnice. V delovni enoti predelovalni obrati je od vseh upravičencev volilo 91,7 %. Svojo odsotnost je opravičilo 8,3 %. Neopravičenega izostanka v tej enoti ni bilo. Ta enota je najboljša in je glede udeležbe na volitvah na prvem mestu. Kolektiv te enote zasluži javno pohvalo. Novo izvoljeni člani delavskega sveta 'te enote so: Zvonko Arh, Vinko Persolja, Stevo še-šič, Marjan Templak, Stanko Verdev, Karel Vrzdovnik, Lado Zimšek vsi iz valjarne ter Anica Jošt iz čašic. Za svojega predsednika je ta delavski svet ponovno izvolil tovariša Ivana Krkala, prvega valjača, za njegovega namestnika pa tovariša Karla Sribarja. V delovni enoti anorganska kemija je od vseh upravičencev volilo 86,7 %, svojo odsotnost je opravičilo 11,8%, neupravičeno se volitev ni udeležilo 1,5 % volivcev.* Novoizvoljeni člani delavskega sveta te enote so: Rastislav Catar, inž. v kemiji I., Leopold Grubenšek, novi litopon, Vida Kaker iz kemije III. Mozirje, Viktor Korenjak iz kemije I., Andrej Kreps iz kemije I., Stanko Kristan iz kemije I., Stanko Mak, novi litopon, Peter Plankar, kemija I., Stanko Stakne, Mozirje in Jože Vidic, superfos- fat. Za svojega predsednika je delavski svet izvolil tovariša Mirka Mežnarja za njegovega namestnika pa tovariša Rasti-slava Catra. V delovni enoti organska kemija je izmed upravičencev volilo 89,3%. Opravičeno je bilo odsotnih 9,5 %, svoje odsotnosti ni opravičilo 1,2 %. Volilni rezultati te enote so dokaj Prva seja delavskega sveta delovne enote predelovalni obrati po volitvah. ugodni, pač pa je precej velik odstotek neveljavnih glasovnic saj znaša celih 16 % (Povprečje celotnega podjetja pa je 4 %). Novoizvoljeni člani delavskega sveta te enote so: Dragutin. Cvrtila, Mirko Gaber, Majda Jelen, Ljudmila Mohorko, Vinto Motoh, Franc Posinek in Janko Rebov. Za svojega predsednika je ta delavski svet izvolil tovarišico Kristino Ažman dipl. inž. kemije, za namestnika pa tovariša Karla Esih. V delovni enoti vzdrževalni obrati je od vseh upravičencev volilo 83 %, odsotnost je opravičilo 13,7 %, odsotnosti ni opravičilo 3,3 %. Novoizvoljeni člani delavskega sveta te enote so: Branko Golavšek, Emil Jelen, Drago Josipovič vsi iz elektro-delavnice, Milan Krušič, Milan Kristan, Ivan Lončar, Jože Ocvirk, Zdenko Puncer, Alojz Štimec iz mehanične delavnice, Andrej Jesenek in Avgust Lesjak iz mizarske delavnice in Fric Leskovšek iz priprave dela. la. Za svojega predsednika je ta delavski svet izvolil znova Rada Nedoha iz priprave dela, za njegovega namestnika pa Vlada Zajca. (Nadaljevanje na 5. strani) 17T\TT TIVTIZ' IZ’NOVEfRAFINACIJE - OSNOVA L llMl 1^-111IV ZA NOVE PROIZVODE Na prvi seji CDS je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta tovariš Janko Rebov, tehnik iz OOB. Na sliki — dotedanji predsednik CDS Aljoz Potočnik čestita tovarišu Rebovu. VSEM BRALCEM JE VERJETNO ZNANO, DA BO V JESENI STEKLA PROIZVODNJA V NOVEM OBRATU RAFINACIJE IN DA BOMO DOBILI NOVE PROIZVODE: FINI CINK IN KADMIJ. CINKARNA SE JE ODLOČILA ZA INVESTICIJO RAFINACIJE CINKA IZ DVEH RAZLOGOV: PRIDOBIVALA BO DRAGO KOVINO KADMIJ, KI SE JE DOSLEJ IZGUBLJAL ALI PRODAJAL KOT CINK IN DOBILA BO VELIKE KOLIČINE FINEGA CINKA IZREDNE CISTOTE 99,995%, KI BO SLUŽIL KOT SOLIDNA OSNOVA ZA USVAJANJE NOVIH PROIZVODOV. RAZVOJ CIN-KARNISKE METALURGIJE CINKA BO SE BOLJ NAGLO KRENILA V SMER CIM VEČJE FINALIZACIJE CINKA, SAJ NE BO VEC PROBLEMOV Z NABAVO KVALITETNEGA ELEKTROLITSKEGA CINKA, KI PREDELOVALNIM OBRATOM PREDSTAVLJA DANES DRAGOCENO SUROVINO. Poglejmo kakšne razvojne možnosti nam nudita nova proizvoda, zlasti še fini cink. Kadmij, primemo očiščen bo mogoče z lahkoto prodati domačim in inozemskim kupcem, enako bi lahko potrdili tudi za fini cink. Seveda Cinkarna nima velikega interesa, da bi prodajala fini cink, pač pa je interes v nadaljnji predelavi v polizdelke in končne izdelke. Starejši cinkamarji se bodo spomnili, da smo že imeli proizvodnjo finega cinka, ki smo jo v zadnjih letih opustili. Fini cink, ki smo ga pridobili ts ponovno destilacijo v pečeh v obratu fi-; nega cinka ni bil takšna kvalitete, da bi ga lahko uporabljali za najbolj zahtevne- izdelke in zlitine.vZato pa bo fini cink iz raflnacije New Jerssey, ki je v~ svetu zelo znan pod imenom »overcor« cink, najčistejši med najčistejšimi vrstami cinka, saj po svoji čistoti in kvaliteti prekaša celo elektrolitskega. Kot takšen pa je idealna surovina za izdelavo cele vrste cin-kovih zlitin in izdelkov, ki morajo biti izdelani iz tako čiste surovine. Del naše proizvodnje je že danes orientiran na fini cink najvišje kvalitete. Proizvodnje ctnkovlh čašic za baterije, proizvodnje clnkove žice za meta-liziranje in poskusne proizvodnje mikrocInkovih plošč za klišeje si sploh ne moremo zamisliti brez takega cinka, šele ko bomo imeli na razpolago dovolj domačega finega cinka, bo lahko proizvodnja teh izdelkov tekla bolj sproščeno in bo kvalitetnejša. Poleg omenjenih proizvodov, od katerih proizvodnja cinkovih čašic in clnkove žice že normalno poteka, mikroclnk pa je še v poskusni proizvodnji, se bo treba v, najkrajšem času i lotiti še usvajanja cinkovih zlitin za tlačni liv, poznanih pod imenom »Zamak« zlitine. Jsiš •2 G CJ O G M č?! G 42 0) > osiš •s > 2 g -S 2 " c ih-* s.s Sz 1 100 101,38 2 90 91,24 3 80 81,10 4 70 70,96 5 60 60,83 6 50 50,96 7 40 40,55 8 30 30,42 Uživalcem invalidnine, ki kot delovni invalidi' I., II. ali III. kategorije invalidnosti pridobiM pravico do invalidske pokojnine in uživalcem . invalidnine, ki so kot delovni invalidi II. ali UL kategorije invalidnosti dobili pravico do poklicne rehabilitacije, oziroma do zaposlitve na ustreznem delovnem mestu, se poznejša poslabšanja telesne okvare ne glede na to ali je telesna okvara posledica bolezni, poškodbe izven dela, nesreče pri delu aii poklicne bolezni. Vsako povečanje stopnje telesne okvare, daje pravico do večjega zneska invalidnine. Zavarovanec, ki si je namenoma povzročil telesno okvaro, da bi na ta način pridobil pravico do invalidnine, te pravice ne more pridobiti. dafUsufte V NAŠ LIST Delo organov upravljanja (Nadaljevanje z 8. strani) Na drugi izredni seji je CDS potrdil predlog upravnega odbora, da naše podjetje kot soustanovitelj pristopi k Splošni gospodarski banki SRS v Ljubljani, Komunalni banki v Celju in Jugoslovanski banki za zunanjo trgovino. Kot soustanovitelj mora podjetje vplačati določene dele-žc. Na naslednji redni seji je CDS sprejel družbeni plan podjetja za letošnje leto ter določil stopnjo investicijskega vzdrževanja za BOLNIŠKI STALEZ Iz podatkov je razvidno, da (Nadaljevanje z 8. strani) Ce ponovimo, da je na 100 zaposlenih utrpelo »A« nezgodo v teku leta 34 ljudi, »B« nezgodo pa 20 'ljudi, pomeni to skupno 54 poškodovanih na 100 zaposlenih v teku enega leta. Tu leži jedrov problema: v masovnosti poškodb. v povprečju niti »A« niti »B« nezgode niso zelo težke, povprečna doba zdravljenja^ je dokaj kratka. Dejstvo, da se med letom od 100 zaposlenih poškoduje na ta ali oni način 54 delavcev — četudi bolniški stalež-ni povsod potreben — je pa zaskrbljujoče. Primerjava staježrdii in ne staležnih »A« nezgod: Staležne nezgode Nestaležne nezgode Ureznine, raztrganine Udarnine Opekline Zlomi Zvini Poškodbe oči Profesionalne okvare (zgodnje oblike) Pretres možgan Ostalo 26,50 primerov 25,20 primerov 23,50 primerov 6,90 primero^ 6,30 primerov 5,50 primerov 3,70 primerov 1,30 primerov 1,08 primerov 30.00 primerov 22,60 primerov 28.00 primerov 0,30 primerov 0,60 primerov 13,70 primerov 2,10 primerov — (primerov 2,10 primerov 1966. leto. Sklenil je tudi, da naše podjetje s svojim stanovanjskim fondom pristopi k podjetju za Upravljanje s stanovanjskim skladom, ustanovljenim pri občinski skupščini Celje. Na tej seji je tudi sklenil regresirati vozačem tisti del stroškov, ki jih je doslej regresirala železnica. Enajsta redna seja je bila posvečena pomembnim aktom našega podjetja; potrjena sta bila nov pravilnik o medsebojnih razmerjih in spremembe statuta podjetja. Nadalje je bil sprejet predlog izvršnega odbora sindikalne podružnice o izplačilu nadomestila za obrazce K-15. Na svoji dvanajsti redni seji je CDS obravnaval poslovno poročilo podjetja za leto 1965 in potrdil zaključni račun podjetja za preteklo leto. V nadaljevanju te seje je odobril dodatni kredit nekaterim graditeljem stanovanjskih hiš v Selcah. Na tej seji je tudi odobril nakup poslovnih prostorov v Beogrhdu. Na naslednji seji je CDS razpisal volitve za polovico novih članov CDS in delavskih svetov delovnih enot in skupnosti. Določil je volilne enote in razporedil kateri oddelki oziroma obrati spadajo v posamezne volilne enote. Na tej seji se je tudi seznanil z investicijsko dejavnostjo Cinkarne in z uveljavitvijo našega podjetja na zunanjih tržiščih. UPRAVNI ODB6R Upravni odbor je v svoji mandatni dobi imel 17 sej. Kot izvršni organ centralnega delavskega sveta je uresničeval vse sklepe, ki jih je sprejel CDS. Pripravljal je razne osnutke pravilnikov, na primer: pravilnik in načrt zavarovanja podjetja, pripravil je začasne sklepe, s katerim se je urejevalo delovno razmerje v podjetju. Pripravil je spremembo in uskladil statut podjetja z novimi zakonskimi določbami in predpisi. Pripravil je nov pravilnik o medsebojnih razmerjih. S pomočjo inventurnih komisij je izvršil inventuro. Z ustreznimi službami v podjetju je pripravil zaključni račun podjetja. Poleg navedenih pravilnikov in raznih drugih aktov, ki jih je pripravljal za centralni delavski svet, je na svojih s*ejah obravnaval in reševal še razne probleme, ki so se pojavljali v podjetju. Pozorno je spremljal investicijsko izgradnjo v podjetju, kakor tudi razne izboljšave v podjetju. Na podlagi pravilnika o nagrajevanju racionalizacij je nagradil več uspelih racionalizacij, ki so jih predlagali in uresničili naši delavci in katerih efekt se je že pokazal v večji produkciji naših proizvodov. Poleg tega je UO odobril več službenih potovanj, predvsem delavcem komercialne službe in tehničnega sektorja, ki delajo na novih investicijskih objektih. Nadalje je upravni odbor obravnaval in reševal še nešteto prošenj in pritožb, ki so jih pošiljale razne ustanove, šole, organizacije itd. največ zaradi finančnih podpor. D. Murovič NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI V MESECU MARCU JE BILO 20 POŠKODB PRI DELU S 412 IZGUBLJENIMI DNEVI IN 3 POŠKODBE NA POTI S 123 IZGUBLJENIMI DNEVI. SKUPAJ 23 POŠKODB S 53S IZGUBLJENIMI DNEVI. Pri delu so se poškodovali V novi pražarni in žvepleni kislini: Sava STOJADINOVIC si je pri prestavljanju transporterja poškodoval desno nogo nad prsti, ker mu je transporter zdrsnil z roke na nogo. V topilnici: Ciril LAUBIČ ni upošteval navodil za delo s saržimim strojem, zaradi tega si je z njim poškodoval nogo nad peto. Način, na kateri je ponesrečenec poizkušal premestiti stroj, je iz varnostnih razlogov nedopusten in prepovedan. Djuro BLAŽAN se je pri hitri hoji po industrijskem tiru spotaknil >na pragu med tirnicami. Pri padcu si je razbil čelo nad desnim očesom. Radomir KUKIČ je pri odstranjevanju predležev nagnil enega nase, pri tem se je opekel po zapestju leve roke. Ivan MLAKAR se je spodbil ob prag industrijskega tira. Poškodoval si je koleno. Jože GLOJNARIČ se je težje poškodoval, ko je po končanem vlečenju cinka iz predležev nastavil na predleže alonže ter jih postopoma prižigal. Iz zgornje etaže peči je eno alonžo vrglo na tla blizu ponesrečenca. Pri padcu le-te je prišlo do eksplozije cinkovega prahu v alon-ži. Ponesrečenca, ki je slučajno stal v neposredni bližini je plamen oplazil. Dobil je opekline po obrazu in po rokah. Po nesreči je opravljal do kcnca izmene še razna dela, ki niso bila v neposredni bližini peči. Drugi dan je moral v bolnišnico. Glavni vzrok nesreče je bila eksplozija plina in zraka v alon-ži, ki ji je sledila ponovna eksplozija cinkovega prahu, ko je alonža padla na tla. Ponesrečenec, ki je imel pri tem delu dosti izkušenj, je bil v tem trenutku verjetno precej presenečen in se zaradi tega ni pravočasno umaknil. Ilija MARTIČ je dobil pri neprevidnem nakladanju cinkovega prahu nekaj prahu v oči. Slavo VORŠNIK je dobil pri nakladanju bobnov s cinkovim prahom prst desne roke med bobne. Franc BRATINA si je pred letom poškodoval prst na desni roki kljub poškodbi pa je še nadalje delal. Po enem letu mu je .začel poškodovani prst zatekati ter ga je moral dati operirati. V valjarni: Martin VIDOVIČ je naravnal mehanizem za pritisk valjev na blok progi pri čemer mu je stisnilo prst na desni roki. V anorganski kemiji: Rasin OMANOVIČ je pri odvozu ogorkov v kotlarno zadel z roko ob viseč voziček pri tem si je poškodoval roko. Franc DOBROTINŠEK si je poškodoval prst na desni roki, ko je čistil dozirni krožnik pri mlinu za barit. Stjepanu GALIČU je spodrsnilo na stopnicah v obratu natrijevega hidrosulfiia, pri tem si je lažje poškodoval nogo. Ludviku MATUŠU je spodrsnilo na spolzki železni plošči, ko je transportiral superfosfat do železniškega vagona. Viktor PENIČ sj? je opekel s kislino po nogi, ko je odpiral ventil na kislinovodu. Ker si je takoj nogo opral z vodo, je pre-* prečil hujšo opeklino. V mehanični delavnici: Vlado KVEDER je varil nož za drobljenje. Pri obračanju no- ža mu je le-ta padel na nogo. Bogomir ORTER se je težje poškodoval. Po nalogu delovodje tovariša Staneta Komaričkija sta šla dva tovariša, Orter in Perger popravljat strešne žlebove in odtočne cevi na strehi mehanične delavnice. Poiskala sta približno 6 metrov dolgo lestev ter jo postavila na betonsko ploščo nad vhodnimi vrati mehanične delavnice z namenom, da jo naslonita ob zid pod streho. Lestev pa je bila okoli 10 cm daljša tako, da je streha preprečevala, da bi jo prislonila ob zid. Zaradi tega sta lestev premestila in začasno naslonila na Streho skladišča tako, da jo je več kot polovico štrlelo čez to streho. Odločila sta se, da lestev skrajšata in jo potem naslonita na zid pod streho. Tovariš Perger je šel poiskat žago, med tem časom pa ga je ponesrečenec čakal na betonski plošči. Medtem je ponesrečenec stopil brez potrebe na nezavarovano les tev, ki je začela drseti v trenutku, ko se je po njej vzpenjal. Z namenom, da se reši, je ponesrečenec odskočil na salonitno streho poleg mehanične delavnice, streho je predrl in iz višine 4 metrov padel na betonska tla. Pri padcu si je poškodoval roko. Glavni vzrok nezgode je, da se ponesrečenec, ki je kvalificiran klepar ne bi smel po lestvi vzpenjati, če je bila naslonjena na streho skladišča samo začasno in ni bila stabilna. Poleg tega mu je bil sodelavec do deljen v glavnem zato, da bi mu pri delu držal lestev, da bi ne prišlo do drsenja. V gradbenem oddelku: Ivan IVŠEK je mešal malto. Pri mešanju mu je le-ta brizgnila v oko. Ponesrečenec je moral drugi dan v bolnišnico. V transportnem oddelku: Anton CERNEJŠEK je zadel s palcem leve roke v vrata vagona, ko ga je pred razklada-danjem hotel odpreti. Ivan OBREZ je zadel s palcem desne roke ob opažno desko, ko je iz železniškega vagona razkladal fosfate. Na poti so se poškodovali Dimiter STANOJEVSKI si je pri padcu s kolesom poškodoval levo roko. Franca TRAMŠKA je mopedist zbil s ceste. Tramšek si je poškodoval desno roko in nogo. Martina COKANA je tovorni avtomobil zbil s ceste, pri tem si je tovariš Cokan zvil nogo. R. Malinovsky SVINČEVI PIGMENTI Svinčeve pigmente delimo v dve skupini: v bazične antikorozijske pigmente za osnovne premaze in v svinčeve za zaščitne premaze. V prvo skupino spadajo: svinčeni minij, kalcijev plumbat, bazični svinčev sulfat, bazični svinčev kro-mat in svinčev prah. Druga skupina ima samo enega pomembnejšega predstavnika — svinčev karbonat. Nekaj besed o kalcijevem plumbatu. Medtem ko svinčeni minij uporabljajo kot pigment že 2000 let, je prvič omenjen kalcijev plumbat kot pigment za premaze šele 1950 leta. Od takrat se je njegova uporaba toliko razširila, da ga imajo danes v proizvodnem programu skoraj vsi proizvajalci mini-ja v Evropi. Tudi pri jugoslovanskih proizvajalcih premaznih sredstev vlada interes za ta pigment. Premazno sredstvo na bazi kalcijevega plnmba-ta pa ima v svojih standardih tudi že jugoslovanska železnica. Kalcijev plumbat je kemično zelo sličen miniju: 2 CaO . PbOt (kalcijev plum- Strokovne zanimivosti bat), oziroma 2 PbO . PbO-(svinčeni minij). Njegovo hitro razširitev pogojujejo z ene strani velik prihranek svinca z druge strani pa njegova edinstvena lastnost, da dobro prime na galvanizirano (pocinkano) železo. To razlagajo z dejstvom, da je edino vodni ekstrakt barve na bazi kalcijevega plumbata alkalen. Ima pH okrog 8. Kalcijev plumbat ima najboljše zaščitno delovanje, če se uporablja za vezivo laneno olje. Vendar daje tudi v sintetičnem medili dobre antikorozijske rezultate. Nekateri sestavi so predpisani v angleških standardih BSS 3698 in BSS 3699. Kljub slabemu vremenu v soboto 16. aprila so izletniki vendarle bili optimisti. Njihovo pričakovanje se je uresničilo, saj je bilo v nedeljo lepo vreme in so se na izletu zelo prijetno imeli. Na sliki skupina izletnikov urejuje prostor okrog cin-kamiškega doma v Logarski dolini. Interna kontrola v podjetju f POGOSTO SLIŠIMO O INTERNI KONTROLI MATERIALNEGA IN FINANČNEGA POSLOVANJA V PODJETJU. V NASLEDNJEM SESTAVKU BOMO SKUŠALI SEZNANITI BRALCE S POMENOM IN CILJI TAKE KONTROLE. MOŽNOSTI SO NASLEDNJE: A) ORGANIZACIJA POSEBNE SKUPINE KONTROLORJEV, KI DELAJO ZA POSAMEZNE EKONOMSKE ENOTE OZIROMA ZA PODJETJE. B) ORGANIZACIJA POSLOVANJA BREZ POVEČANJA STROŠKOV POSLOVANJA ALI VSAJ BREZ BISTVENEGA POVEČANJA TEH STROŠKOV. Pri nas v podjetju imamo oddelek likvidaturo, ki je v sestavu finančnega sektorja ter tekoče kontrolira vse sprejete račune, obračune in obremenilni-ce s strani naših dobaviteljev, nadalje potne stroške, blagajniške priloge, transportno dokumentacijo, prevoze itd. Važen je moment pravilnega sestavljanja poslovne dokumentacije in njeno pravočasno do- ki ovira poslovno operativo. V celoti gledano je torej delo finančnega in komercialnega sektorja tisto, ki ima še posebno dolžnost kontrole. Delo finančnega sektorja torej ni opredeljeno samo na registriranje poslovnih dogodkov,' temveč je treba tudi kontrolirati njihovo pravilnost, osnovnost. Tako ima knjigovodstvo niz obveznosti in odgovornosti. DANES TEŽIMO NAMREČ K SPLOŠNEMU ZNIŽANJU STROŠKOV, ZATO TEMBOLJ POSTAVLJAMO VPRAŠANJE, CE SE KONTROLA MATERIALNEGA IN FINANČNEGA POSLOVANJA V PODJETJU LAHKO USTVARI TUDI BREZ POVEČANJA ŠTEVILA USLUŽBENCEV. PREVLADUJE PREPRIČANJ^, DA JE PRI VESTNEM IN STROKOVNEM DELU TO MOŽNO, IN SICER NA NASLEDNJI NAČIN: Kdo je dolžan opraviti kontrolo v podjetju? Kontrolo pravilnosti dela je v podjetju dolžan izvrševati vsak delavec in uslužbenec, ki je v podjetju zaposlen. Naši dolžnosti zadovoljimo, če pravilno, urejeno in točno opravljamo delo, ki nam je zaupano in da nas ta zavest spremlja tudi kadar kontroliramo in spremljamo delo naših sodelavcev. Vsaka ekonomska enota ima odrejeno delo. Ce bomo vsi skrbeli za to, da'pravilno izvršimo svojo nalogo, bomo tudi zadostili nalogi v zvezi s kontrolo poslovanja. Posle podjetja vodi glavni direktor, posle organizacijskih enot znotraj podjetja pa vodijo osebe, ki so za to postavljene in zadolžene. Tako so slednji dolžni kot vodje teh enot skrbeti za pravilno in pravočasno izvršitev zaupanih nalog, istočasno pa da opravljajo kontrolo pravilnosti dela. Po predpisih smo dolžni preko knjigovodstva ustvarjati družbeno kontrolo našega poslovanja ter omogočiti periodično ugotavljanje rezultatov tega poslovanja, Tako je dolžnost knjigovodstva, da evidentira stanje in gibanje sredstev, s katerimi razpolagamo, njihovih Izvorov, da urejeno vodi poslovne knjige, skratka celotno finančno in materialno plat vseh dogajanj v podjetju tako glede redne proizvodnje, poizkusne proizvodnje, investicijske izgradnje, družbenega standarda itd. Zakonodajalec je s predpisi odredil dokumentacijo, na podlagi katere naj v knjigovodstvu opravljajo knjiženja vseh nastalih poslovnih primerov. Poslovne spremembe se knjižijo na osnovi dokumentacije, ki se sestavlja v trenutku njihovega nastanka. Dokumentacija mora vsebovati vse podatke, s katerimi je dokumentirani posel točno in pravilno izvršen. Poslovna dokumentacija se ustvarja in črpa iz dokazov z delovnih mest, oziroma mest, kjer so se poslovne spremembe izvršile in služi nato knjiženju. Pred knjiženjem se mora dokumentacija pregledati zaradi ugotovitve njene pravilnosti, zakonitosti in točnosti. Razkladanje naprav za nov valjarniški dvojček. stavi jan je finančnemu sektorju na knjiženje. Pogosto se nered-nosti v pravočasnosti opravičujejo s preobremenjenostjo z drugim delom, kar pa ni točno. Temu je iskati izvor v mnenju nekaterih, ki mislijo, da je evidenca in dokumentacija tista, ki ovira poslovno operativo. Interna kontrola se torej v podjetju lahko ustvari brez bistvenega povečanja uslužbencev, če se evidenca in dokumentacija prilagodi potrebam te kontrole in s tem, da se ugotovijo ter določijo odgovornosti za posamezne vrste dela. Kontrola znotraj poslovnih enot Materialno poslovanje je naj-občutljivešji del poslovanja, 'kjer pride pogosto do raznih nepravilnosti. Zato zahteva ta vrsta poslovanja močnejšo kontrolo in sicer od nabave materiala im blaga pa do porabe materiala oziroma do prodaje gotovih izdelkov ter odvečnega materiala' in odpadkov. Najboljša kontrola materialnega poslovanja je ustvarjena, če se vse spremembe, ki se nanašajo na blago in material, verodostojno dokumentirajo. Seveda pa ta kontrola ne bo efektna, ce se omejimo samo na kontrolo pravilnosti dokumentacije. Učinkovita kontrola je tista, ki kontrolira poleg pravilnosti dokumentacije še, ali je to dokumentirano delo bilo sploh potrebno izvršiti (npr. nabava materiala, ki se kasneje ne more koristno uporabiti za proizvodnjo ali popravilo ipd.), dalje če je to delo bilo izvršeno na tak način, kot je prikazano v dokumentaciji. To zlasti velja za porabo materiala. Kontrola nabave irsako posamezno tržišče (Danska, ZDA, ZR Nemčija itd.) je a proizvedeno pločevino prekontrolirati in ugotoviti, ali ustreza predpisanim uzancam. Osnovni pogoj za to kontrolo je, da se nabava blaga in materiala opravlja v mejah potreb podjetja. Potrebe našega podjetja se ugotovijo z gospodarskim načrtom, ki mora biti vsklajen z možnostmi prodaje, oziroma potrebami porabe. Z gospodarskim načrtorr) — finančnim planom podjetja morajo biti ugotovljene tudi minimalne in maksimalne zaloge, s katerimi mora podjetje razpolagati; vsaj za glavne surovine. Plan nabave in potrebnih zait je po možnosti potrebno deta neje razdelati: po količinah, 5 vrstah, po vrednosti blaga t materiala in tudi po mesecih, katerih je potrebno nabave vršiti. (Nadaljevanje na 14. strani) hHil-mn« 11 KJE BOMO LETOVALI PREDEN POMISLIMO, KJE BI LETOVALI, PO NAVADI NAJPREJ POVPRAŠAMO PO CENAH CELODNEVNE OSKRBE V LETOVIŠČIH, KI NAS ZANIMAJO. KO SMO S TEM SEZNANJENI »POGLEDAMO« V SVOJ ŽEP, MOGOČE VZAMEMO V ROKO SVINČNIK IN UGOTAVLJAMO ... T - - T* * .. dranska magistrala. Druga zanimivost je sladkovodno Vranj-sko jezero, ki ga loči od morja le ozek pas kopnega. Kjerkoli letos povprašamo po cenah celodnevne oskrbe, zvemo, da so te večje kakor v pretekli sezoni. Ce se pri tem še spomnimo, da smo se 31. decembra poslovili od dobre, stare K-15, nas skoraj mine razmišljanje o prijetnem oddihu ob morju ali v planinah. Ali je res tako brezupno? Poglejmo, kakšne so naše možnosti. Centralni delavski svet je po potrditvi zaključnega računa v februarju sklenil, da prejme vsak član kolektiva, ki je bil v preteklem letu enajst mesecev zaposlen v našem podjetju 200 N-din, ko »vzame« najmanj deset dni rednega letnega dopusta; kot nadomestilo za ukinjeno vozno olajšavo (obrazec K-15) pa prejme vsak še 100 ali 150 N-din. (O tem smo poročali v 2. številki »Cinkar-narja«). Vsak član našega kolektiva prejme torej 300 ali 350 N-din! Izvršni odbor sindikalnih podružnic je za letošnjo sezono sklenil pogodbe za letovanje v naslednjih turističnih krajih: v Supetru na Braču, v Tjesnem pri Šibeniku in/v Biogradu na mora; v Piranu in v Logarski dolini pa imamo lastna domova. Supetar na otoku Braču Rezerviranih je dvajset ležišč, in sicer od 1. junija do 31. avgusta, celodnevna oskrba stane 25 N-din za odrastle, oziroma 15,30 N-din za otroke do desetih let. Od stanovanja do plaže je deset minut hoda. Člani našega kolektiva bodo zajtrkovali in večerjali v restavraciji hotela Jadran, kosili pa bodo v sodobni restavraciji, ki se nahaja V neposredni bližini kopališča. Cinkamarji bodo imeli na kopališču tudi svojo kabino, kjer bodo lahko shranjevali svoje stvari. Turistično društvo bo prirejalo izlete na Vidovo goro, nočne vožnje po morju ipd. Od 1. junija do 1. septembra bo v obe smeri vozil trikrat dnevno trajekt, dvakrat pa ladja — iz Splita v Supetar in nazaj. Tjesno pri Šibeniku Tjesno ima zanimivo lego; en del leži na otoku Murterju, del pa na celini — otok je oddaljen od celine le nekaj metrov, z njo ga veže premični most. V počitniškem domu gostinskega podjetja Na-Na je najetih šest ležišč. Dnevni penzion znaša 25 N-din za odrasle in 20-N-din za otroke do osmih let. Počitniški dom leži tik ob morju; ima svoje kopališče s peščeno plažo in borovim nasa- Biograd na moru Počitniška skupnost iz Žalca ima v Biogradu naselje weekend hišic; t# treh izmed njih je od 10. junija do 20. septembra rezerviranih devet ležišč. Celodnevna oskrba znaša 27,20 N-din za odrasle in 13,45'N-din za o- Supeter na otoku Braču dom. Letovišče je odprto od 1. junija do 20. septembra. Tjesno je oddaljeno od Šibenika okoli 22 km; od tod do čudovitih slapov Krke pa je še kakih 18 km — cesta je asfaltirana. Opozorili bi še na dve zanimivosti, in sicer na gradnjo mostu preko kanala Svete Ane, preko katerega bo vodila ja- troke do desetih let. Naselje leži v borovem gozdičku, od kopališča je oddaljeno okoli 300 metrov. Naselje ima svojo kuhinjo, jedilnico in vse potrebne sanitarije. Nedaleč od Biograda sta dve zanimivi letovišči, v Crveni luki moderno naselje in francoski »Čamp meditcran« blizu Pako- štan. Izletniki radi obiskujejo tudi Komatske otoke in otok Pašman. Piran V našem domu v Piranu imamo dvanajst ležišč. Dnevni penzion stane 18 N-din za odrasle, oziroma 9 N-din za otroke do sedmih let. Dom je odprt od 10. junija dalje. Logarska dolina Naš dom v Logarski dolini ima petnajst postelj. Dnevni penzion v Planinskem domu stane 19 N-din za odrasle, oziroma 9,50 N-din za otroke do 10 let. Dom je odprt vso sezono. Tiste, ki se hodo namenili v Supetar, Tjesno, ali Biograd, bo peljal naš avtobus do Splita, in sicer bo odpeljal iz Celja ob 16. in bo v Splitu dragi dan ob 7. Vožnja bo brezplačna. Onim, ki se bodo odločili za Piran ali Logarsko dolino, bodo potni stroški povrnjeni. Turistična taksa je vračunana le pri penzionu v Supetru in Biogradu, Prijave sprejemajo v pisarni družbeno političnih organizacij. Pri prijavi je treba vplačati akontacijo 80 N-din po osebi, sicer rezervacije ne bodo upoštevane. Sedaj poznamo obe plati medalje. Odločiti se je treba, kje bomo letovali, oziroma ali bomo sploh kam šli. Marsikdo bo pomislil, da je bolj koristno ta denar vložiti v kaj dragega. Toda ne smemo pozabiti, da je delovnemu človeku oddih potreben, torej tudi taka »investicija« ni brezkoristna. Pomislimo pravočasno na letni dopust, oziroma oddih in se pri tem spomnimo pregovora: »Zrno do zrna pogača...« Nasveti Spodnje strani likalnika se je oprijela rjava barva. Očistimo ga tako, da ga premažemo z belim voskom; barva bo izginila. Trdo vodo bomo omehčali, če ji dodamo nekoliko jedilne sode (soda bikarbona). Peteršilj za juho lahko narežemo tudi s škarjami. Na ta način ga narežemo lažje, hitreje in drobneje. Belo pleteno jopico osvežimo tako, da jo namočimo v čisto vodo, kateri smo dodali limonin sok (na 1 liter vode sok ene limone). Namakati jo moramo ves dan, nato jo izperemo v čisti vodi in jo osušimo. Jlmsltiz noše KN|I2NICE Almanah hemijske industrije Jugoslavije. Beograd 1965. S. 66. Francuzsko-russklj polltehnlčcsklj slovar’* Moskva 1964. S. 413:62. Furundilč B.: Zbirka tehnlčklh pro-pisa u gradevinarstvu. Beograd 1965. S. 624. Gajšek R.: Tehnika odkrivanja in aktiviranja notranjih rezerv v zvezi s prehodom na skrajšani delovni čas v delovnih organizacijah. Maribor 1965. S. 331.81. , Javorški] B. M., A. A. Detlat: Spra-vočnlk po fizike. 2, Izd. Moskva 1964. S. 53. Krapša A.: Uvod v študij časa In normiranje. Ljubljana 1965. S. 658.54. Kratklj spravočnlk mctalllsta. Moskva 1965. S. 621. Kullar A.: Kontrola kvalitete. Ljubljana 1965. S. 658.562. Leksikon robe. Beograd 1966 .S. 381.82 Pogačnik L.: Vodenje proizvodnje. I. Ljubljana 1965. S. 658.5. Rldanovič M., D. Dašlč, B. Prailč: Borba protlv elementarne stihije. Zagreb 1965- S. 614.8. Slmonyi K.: Teorctlčcskaja elektrotehnika. Moskva 1964. S. 621.3. Spravočnlk metalllsta. I. 2. izd. Moskva 1965. S. 621. Tipizirani čclicl kod potrošača SR Slovenije I SR Hrvatskc. Zagreb 1968. S. 669,1. Vrednost limone še vedno premalo poznamo Sedaj, ko je sezona limon, marsikdo še ne zna pravilno ceniti tega dragocenega sadeža. Izmed vsega sadja in zelenjave vsebuje največ vitamina C (desetkrat več kot jabolko) in sicer v\100 gramih od 50— 100 miligramov. V poznih zimskih in v zgodnjih spomladanskih mesecih imamo v hrani premalo tega vitamina, ker uživamo manj surove zelenjave in sadja in ker so se jesenske količine vitamina C v konzerviranih hranilih tudi bistveno zmanjšale. Že nekoliko svežega limoninega soka pa nam manjkajoči vitamin hitro nadomesti. Najbolj znana posledica nezadostnih količin vitamina C v organizmu je težko obolenje — skorbut. Istega izvora so pogosto tudi spomladanska utrujenost, glavobol, zaspanost, manjša sposobnost za delo, nadalje fazne krvavitve itd. Vitamin C je občutljiv za vročino — nepravilno in dolgo kuhanje živil, ki ga vsebujejo, ga uniči. Uničuje pa ga tudi zrak, ker se hitro veže z zračnim kisikom in razpada. Zato zelenjave ne kuhajmo odkrite, ne puščajmo zrezane ali še celo sesekljane na zraku, uporabljajmo jo čim bolj svežo. Isto velja za sadje. Limona pa ima tudi to lastnost oziroma prednost, da je vitamin C v njej bolj ostojen. Vzrok sicer še ni znanstveno dognan, domnevajo pa, da je limonin plod iz takih sestavin, ki ga ohranjajo. Nekateri otroci zelo neradi in težko uživajo ribje olje. Žlica limoninega soka spravi iz ust maščobo in neprijeten okus, ki je otrokom tako zoprn, v želodčku pa pomaga pri prebavi. Črna kava s precejšnjo količino limoninega soka je izvstno sredstvo za iztreznitev — kadar preveč pogledamo v kozarec. Limono, oziroma njen sok lahko uporabljamo tudi v druge namene. Z njo si lahko hitro osvežimo obraz. Krpico namočimo v mrzel razredčen sok, napol ožeto polagamo na obraz, kot bi ga hoteli, masirati — gube izginejo koža se napne. V žlico svežega mleka kanemo nekaj kapljic limone, mleko se sesiri. S tem namažemo obraz, vrat in roke. Že po nekaj dneh bo ta domača in poceni krema rodila uspehe. Koža se izčisti, postane voljna in brez gub. Namazati pa smemo le kožo, ki smo jo temeljito očistili vse nesnage, ki se je Čez dan nabrala. Pri gospodinjskem delu, zlasti pri umivanju, oziroma pomivanju, zelo trpi koža na rokah. Po delu jih umijmo s toplo vodo, milom in krtačo, nato jih obrišemo in dobro zdrgnimo z limono. Z njo odstranimo neprijeten vonj po jedeh in po pomijah, iz kožnih por pa odstranimo nesnago in jim tako pomagamo, da se spet skrčijo; pri pomivanju so se namreč pore v vroči vodi čezmerno razširile. 'Zadnji vodi pri pranju las primešan limonin sok napravi lase svetle in voljne. Plavi lasje postanejo pa še bolj svetli, če pustimo nanje delovati nezred-čen sok — kislina lase nekoliko razbarva. Ostanke ožetih, obribanih ali olupljenih limon uporabimo v kuhinji kot čistilno sredstvo — vržemo jih v vodo za umivanje; porcelan se lepše sveti s črne posode lažje odstranimo maščobo in saje, preženemo pa tudi neprijeten duh, ki se razširja pri pomivanju posode. Z ostanki limone lahko očistimo vodovdne školjke in pomivalne sklede. Aluminijasta posoda bo kot nova, če jo zdrgnemo z limono. Izgini,le bodo tiste lise, ki se rade nare- dijo na aluminiju pri kuhanju nekaterih jedi. In kako konzerviramo limonin sok? S pomočjo stikalnice za limone ožmemo 16 limon, kar da približno J/s litra soka, precedimo ga skozi platnen prtič, nakar ga pustimo stati 24 ur, da se očisti. Nato ga nalijemo v stekleničke, ki jih zamašimo in zapečatimo ter hranimo v hladnem prostoru. Tako ga lahko hranimo tudi do 2 leti. Drugi način: precejenemu soku dodamo po 24 urah 30 dkg korja in V4 litra dobrega žganja ali ruma. Žlička tega soka da skodelici čaja izvrsten okus, prav tako pa tudi sladicam. Prizor iz Inventure 65 Miloša Mikelna Nekateri uživajo limono na enak način, kakor pomarančo, drugim pa je prekisla in si jo posladkajo. Z vodo razredčen in sladkan sok — limonada prija skoraj vsakomur, tudi težkim bolnikom. Osvežuje organizem in pomirja živce. S toplo limonado zdravimo prehlad, z vodo razredčen sok razkazuje usta in grlo. Grgranje limoninega soka ugodno vpliva pri vnetju mandeljev, pospešuje potenje, preganja katarje in povečuje izločanje urina. Limonin sok ugodno vpliva tudi na bolnike z žolčnimi in ledvičnimi kamni ter pri revmatičnih bolečinah v sklepih, nadalje krepi dlesni, če jih redno z njim masiramo, s tem hkrati utrjujemo tudi zobovje. To naj poskusijo predvsem tisti, ki jim dlesni rade krvavijo in imajo slabo zobovje. Kozarec dobro osladkane in močne limonade pred spanjem je odlično sredstvo proti nespečnosti. iCe dodamo limonin sok kompotu ali čežani, obogatimo kuhano sadje z vitamini, ki smo &o. v sadju s kuhanjem uničili. Prav Jako povečamo količino vitamina C tudi v raznih zele-iijavah in sadnih kašicah, ki jih pripravljamo malim otrokont. Cinkamiško naselje ob Popovičevi ulici je sedaj dobilo čisto novo podobo. Asfaltirana je cesta do vsake hiše, toda na žalost cesta je vedno polna fantalinov iz raznih okoliških naselij pa tudi nekaj deklet ne izostaja ter se vozijo v krogu, kakor na dirkah, kar je nevarno za majhne otroke, da jih ne bi podrli če stopijo na cesto. Ako te dirkače opozoriš, da tukaj ni dovoljeno dirkati, se norčujejo iz opozoril ter se še nalašč vozijo na okrog. Žalostno je to, da nekateri starši zagovarjajo svoje ljubljence, oziroma ljubljenke z izgovori, saj se ne bo nič zgodilo, toda nesreča ne praznuje. Ali še ni zadosti nesreč na cestah? Povsem umestno bi bilo, da bi postavili tablo, ki naj bi opozorila to mladino, oziroma bi ji prepovedala te divje vožnje. Sedaj prihajajo iz okolice tudi drugi otroci ter so ljudje na cesti ogroženi od teh divjih dirka- čev. Dobro in nujno bi bilo, da pristojni nekaj ukrenejo ter, da napravijo red na tej cesti, kar je v interesu starih in mladih, posebno pa še malčkov. Mislim, da opozorilna tabla: »Prepovedano dirkanje« ne bi bila 4>ko velik izdatek. Franc Podrepšek upokojenec Cinkarne Spoštovani urednik! Vsem članom kolektiva čestitam k prazniku dela, 1. maju, obenem pa želim čim več delovnih uspehov, tako da bo kolektiv opravil zadane naloge VIII. kongresa CK ZKJ in gospodarske reforme kar se da bolje, in tako prispeval svoj delež naši socialistični družbi Vaš Anton Pintar V. P. 8674-1 Zemun Spoštovani tovariši, cinkamarji! Ob prazniku dela, prvem maju vam pošiljam najlepše pozdrave in vam želim, da bi vas še vnaprej spremljali uspehi v vašem požrtvovalnem delu. Posebno pa pozdravljam svoje bivše sodelavce v kemičnem skladišču. Prav lep pozdrav pošiljam mojstru Stanislavu Du-šaku. Ob kancu želim celotnemu kolektivu Cinkarne še enkrat obilo uspehov ob prazniku dela. Srečno tovariši cinkamarji Vinko Flis V. P. 7488/6 Kriva Palanka Makedonija jtofuMfie v GINKARNAR O PRVOMAJSKEM IZLETU Kot hčerka cinkarhiške uslužbenke, bi se rada zahvalila vsem, ki so nam omogočili, da smo preživeli prvomajske praznike, na tako lepem in prijetnem izletu ob prekrasnih slapovih na Plitvicah in ob morju. Pohvale pa je vreden tudi šofer avtobusa tovariš Fric Gobec, ki nam je omogočil zelo prijetno invarno vožnjo. Posebno pa se zahvaljujem vodji potovanja tovarišu Djordjetu, ki je skrbel za red in disciplino. Vendar pa se vsi niso mogli udeležiti izleta. Za tiste, ki so ostali doma ali pa so preživeli praznike kje drugje pa bom poskušala z besedami prikazati vse lepote naše domovine, ki smo jih videli. Odhod avtobusa je bil v nedeljo ob 6. uri zjutraj. V jutranjo tišino se je zarezal glas našega vodja tovariša Djordje-ta, ki nam je voščil praznik dela in nam zaželel prijetno vožnjo ter nas v kratkem seznanil s programom vožnje. Nato smo v prijetnem razpoloženju odpotovali. Naša prva postaja je bila v Krapini, od koder smo nadaljevali vožnjo proti Zagrebu in Karlovcu. Okrog poldne smo prispeli na Plitvice. Vreme je bilo lepo, ozračje praznično. Sončni žarki so prodirali skozi steklo, in nas božali po obrazu, le takoj smo slišali šumenje slapov, toda ko smo prišli bliže, smo šele videli vse krasote jezer. Mala valjčna proga služi za valjanje trakov. GOBE - NEIZKORIŠČENO PRIRODNO BOGASTVO Ljubitelje narave pot pogosto privede v osrčje naših gozdov. Morda si zažele mirnega kotička, ali pa so se odpraviti tja, da najdejo med užitnimi gobami nekaj nojih dobrih znank za okusno poslastico. Komur je gobarjenje že prišlo v navado, ga ne bo zlepa opustil, saj mu nudi zares svojevrsten užitek. Žal pa najdemo predvsem gobane ali jurčke le_v določenih obdobjih, toda teh je v naših gozdovih vedno manj. Te namreč prekomerno iztrebljamo zaradi slabega poznavanja ostalih vrst užitnih gob. Tako se marsikdo izmed gobarjev vrača razočaran iz gozda, ker ga je opeharila gobarska sreča, čeprav je potihoma komaj čakal na nevsakdanji priboljšek. Verjetno ga čez nekaj dni gozd zopet zamika ter se znova odpravi vanj z novim vupanjem in pričakovanjem, ali pa se obotavlja, češ kaj bi hodil, saj je škoda časa, pa še razočaranje si prihranim. Prav gotovo ste med svojimi pohodi za zapeljivimi gobami mimogrede opazili premnoge druge vrste, ki vas sicer niso pritegnile vendarle ste premišljevali. »Glej ga zlomka, toliko jih je, le takih ni, ki jih želim najti.« Morda pa vas je vsaj malce zamikalo, (Nadaljevanje na 13. strani) 14JI CINKARNAR V MARCU SO PRIŠLI V PODJETJE: Benedik Leopold, Nikolič Gavro, lili Franc, Plevčak Anton, Rot Ivan, Srbot-njak Vlil, Vodeb Franc, Eler Franc, Ce-renak Franc, Slrovina Pile, Golež Milan, Švab Anton, Dorn Alojz, Kozar Alojz, SvenSek Jože, Dobrajc Franc, Artvlga Vladimir, Rebernak Franc, Koražlja Srečko, Ccp Jože, Kožuh Florjan, Mikolič Jože, Božnlk Franc, Jesih Alojz, K«vačlč Alojz, Onlč Alojz, Zorko Janez, Zver Franc, Mlinar Anton, Favlecoceč Miodrag, Golob Jože, Gorjanc Franc, Ramšak Edvard, Ca ter Ivan, Podcrgajs Blaž, Sabcc Viktor, BosUč Franc, 8tu-klek Daniel, Gorenjak Silvester, Vrečko Po strmem hribu je voda vsa peneča drsela v prepad. Toda to je bilo le prvo jezero, nato pa smo jih videli še celo vrsto, in eno je bilo lepše od drugega. Po ozki cesti ob jezeru, ki je bila na mnogih krajih poplavljena, tako smo si pošteno okopali noge, smo nadaljevali ogled jezer. Videli smo jih mnogo, toda ne vsa, ker nas je čakala še dolga pot in smo morali nadaljevati z vožnjo. Napotili smo se v Bihač. Tam smo v domu ferialcev tudi prespali. Zjutraj pa smo si ogledali znamenitosti zgodovinskega mesta Bihača ki je znano po prvem zasedanju AVNOJ-a med NOB. Nameravali 'smo si ogledati zgradbo v kateri je bilo zasedanje AVNQJ-a in kjer je zdaj muzej, toda žal je bil muzej zaprt. Zato smo se odpravili nazaj na Plitvice, kjer smo se vozili 8 km ob čudovitih jezerih tako da smo si vsa ogledali. Peljali smo se preko Senja in se ustavili v Crikve-nici, Bil je sončen, pravi poletni dan, tako da smo se lahko tudi kratek čas kopali. Nekateri smo se s čolnom prijetno in udobno peljali preko morja na bližnji Krk, kjer smo naredili nekaj posnetkov, čas pa je hitro tekel in že smo se odpravili v Reko, kjer smo prenočili. Spanje je bilo res čudovito in sicer v zelo velikih šotorih z več posteljami. Morski zrak pa tudi mala utrujenost sta nam povzročila, da nas je kmalu prevzel spar&c. Drugo jutro smo krenili v Opatijo kjer smo vsak po svoje preživeli sončno dopoldne. Na kosilo smo se vrnili v dom ferialcev na Reko. Bilo je zelo poceni in okusno, tako da je pohvale vredna tudi organizacija ferialcev, ki nas je tako lepo sprejela. Ob prijetnem razpoloženju in slovesu smo se vrnili preko Ljubljane in Postojne v Celje. Tako se je končal naš tridnevni izlet, ki smo ga čudovito preživeli. Polni prijetnih vtisov in novih delovnih moči smo se poslovili. Še enkrat se v' imenu vseh l Rudolf, Kranjc Adolf, Zupanc Franc Belina Viktor, Vidmar Stanislav. UPOKOJEN JE BIL: Leban Viktor. POROČILI SO SE; Cimerman zahvaljujem kolektivu Cinkarne, ki nam je omogočila tako lep izlet. Obenem pa si želimo v prihodnje še mnogo podobnih izletov. Vikica Šinko učenka 8. a razreda IV. osnovne šole mmmnmmm Interna kontrola ________ *ii Marjan, (*QVcdiČ Franjo, Polavder Jtomlh v podjetja (Nadaljevanje z 11. strani) Vse nabave bi se praviloma morale izvršiti na osnovi pismenih pogodb, ki vsebujejo potrebne pogoje. Pri zaključeva- A nju pogodb se je potrebno pri-državati plana. O planiranih vrstah in količinah blaga za nabavo, oziroma o zaključenih pogodbah je potrebno voditi posebno evidenco, ki sočasno služi tudi za evidentiranje izvršitve zaključenih pogodb. Kontrola prevzema blaga in materiala Z občasnimi pregledi stanja in gibanja zalog in stalnega zasledovanja izvršitve plana nabave, oziroma zaključenih pogodb lahko odgovorni vodje — direktorji in šefi ter organi -upravljanja vedno kontrolirajo delo službe, ki je zadolžena za nabavo, tako glede asortimana in količin, kakor tudi glede cen. Tako npr. vsi v podjetju vemo, da lahko prevelike, ali pa neku-rantne zaloge povzročijo izreden porast stroškov (obresti za najete kredite za prekonorma-tivne ali neidoče zaloge, kvar materiala — blaga itd.), prav tako, če se blago nabavlja ob nepravem času itd., kar znižuje naš dohodek in tako znižuje nar šo rentabilnost. Maks, Drcčun Spasoje, Suljkanovlč Bega, Osolnik Rafael, Kukovič Adolf, Kajba Vinko. ODŠLI IZ PODJETJA: Svenšek Stanislav, Kronovšek Stanislav, Kolaroč Franc, Potočnik Anton, Godec Franc, Simon Erika, Škorc Vinko, Vivod Ljudmila, Cerovečki Vlado, vozlič Janez, Verdinek Stanislav, Vodeb Franc, Razgoršek Adam, Jankovski Simon, Prvu-Jovič Mile, Eler Franc, Sveniek Jože, Bevc Heronim, Replna Ludvik, Tratnik Mirko, Zver Franc, Gajšek Edo, DJurič Cedomlr, Zagorc Ivan. IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Fistrič /Id - “ ---- Prevzem blaga in materiala se običajno opravlja na razkla-dalncm mestu, v nekaterih primerih tudi na mestu nakupa. Medtem pa je prevzem blaga vedno potrebno izvršiti v skladiščih, in v ostalih poslovnih enotah, za katerih potrebe je nabava izvršena. Pravilnost prevzema je ugotovljena oziroma zagotvoljona, če je to delo opravljeno komisijsko. Ce toni možno, moramo imeti za to delo določeno eno ali več oseb, katerim je to stalno delo. V tem primeru so osebe, zadolžene za prevzem pošiljke od trenutka prevzemanja pa do nje-OC. predaje na ustrezno mesto. (Nodaljavanj* - prihodnjič) Gobe, neizkoriščeno prirodo bogastvo (Nadaljevanje s 14. strani) da sle kakšno podrobneje opazovali in tuhtali zase. »Ne poznam te, a vendar si tako lepa, toda kaj naj počnem s teboj. Ne, zastrupiti se ne maram«, in že je revica obležala pred vašimi nogami. Ne zavedate pa se tega, da ste s tem storili vsaki krivico, da celo strupenim. Gobe so namreč tiste,-ki nosijo levji delež pri ustvarjanju dragocenega humusa v gozdu, škodljive so le one, ki raslo na> štorih. Pa tudi če je ne poznamo, ali niso navsezadnje gobe okras gozdu. Prav gotovo bi se kdo drug razveselil nad onim primerkom, ki ste ga pravkar pohodili. Končno smo tam kamor nas vodi naslov. Nekatere vrste gob izkoriščamo prekomerno, zaradi tega jim grozi že resna nevarnost iztrebljenja, tega pa se vse premalo zavedamo. Nešteto drugih, prav tako dobrih in okusnih pd zaradi neznanja puščamo klavrno propadati. Naši gozdovi so zelo bogati tega gozdnega sadeža. Gobe so pravzaprav meso iz gozda, ki se nam kar samo ponuja in če se boste le količkaj potrudili in terim lahko izboljšamo bolj puste jedi. Gobe lahko pripravimo na več načinov. Precejšnje število gob lahko vlagamo v kis ali sušimo in so nam tako v dragoceno pomoč v zimskih mesecih. Število ljubiteljev gob sicer iz leta v leto narašča, vendar je po-znavanje gob pri nas še zelo slabo razvito. Predvsem nam je doslej primanjkovala dobra gobarska knjiga. To smo končno le dočakali. Na željo celjskih gobarjev smo spomladi leta 1964 osnovali tudi svoje društvo. Njegov namen je pomagali z nasveti pri spoznavanju raznih vrst gob. Društvo prireja redne štirinajstdnevne sestanke, kamor člani prinašajo nabrane gobe v pregled in določanje. Sestanki so ob ponedeljkih zvečer predvsem zaradi tega, ker je ob nedeljah najlepša prilika za izlete v naravo in tako vam je že naslednji dan omogočeno ugotoviti neznane vrste gob. Tudi za skupne izlete v naravo poskrbi sekcija, saj je tak način spoznavanja tudi najboljši. Ljubiteljem gob smo pripravili že dve razstavi svežih gob z okoli 100 primerki v različnih stopnjah razvoja. Bežen vtis z razstave je premajhen za točne j še določanje posameznih vrst. Nikakor ni priporočljiva prevelika korajža, ta se nam lahko bridko maščuje. Danes vemo, da ni sigurnih znakov, po katerih bi lahko ločili užitne vrste gob od strupenih. Če jih hočemo dodobra spoznati, moramo opazovati njihova rastišča ter bližnjo okolico. Le tako si vse lastnosti ščasoma dodobra zapomnimo, potrebne nasvete pa vam bo rade volje nudila naša mikolo-ška sekcija. Gozd nam nudi še eno nepre-\ cenljivo vrednost, ki jo vse premalo cenimo. Pri obilici dnevnih skrbi in dolžnosti, po zadušljivem zraku predvsem v tovarnah zelo radi pozabljamo, da smo prav vsi pogosto potrebni oddiha in sprostitve v naravi. Posebno zaposlene žene izkoristijo še vsako uro v prostih dneh, da nadoknadijo med tednom zamujeno delo. Otroci najdejo zabavo na ulicah, igriščih ipd. Nič več niso dovolj na- ši, odtujujejo se nam že v mladih letih. Vse premalo nas zbližujejo skupni izleti v naravo, vendar je prav ona tista, ki nam daje potrebnih moči za napore naslednjega dne. Naši živci so preutrujeni od modernega tempa življenja, skrivnosten gozdni mir in čist zhak, pa sta zanje čudovito zdravilo. Kako nujno potrebna čistega zraka so otroška pljuča, tudi otrokovi živci so zrghljani od nenehnega ropota in vrveža mestnih ulic, utruja jih prenatrpan šolski program; sprehod v naravo pa jim bo prijetno poživilo. Vsekakor jih bo gozd še bolj prijetno pritegnil, če se bodo tudi oni ščasoma seznanili s tolikimi zanimivostmi iz življenja nenavadnih gozdnih rastlin — gob. Prav gotovo bo čas prispeval svoje tudi oni bodo razumeli vsestransko korist gozda in njegovih lepot. Premagan bo morebiten odpor, na svoje domove sc bodo vračali sproščeni in dobre volje s toplimi željami, da jih kaj kmalu zopet obiščejo. M. Bertosi KRIŽANKA »OPEKE« se pobliže seznanili z njim, vam bo pogosto od zgodnje pomladi do pozne jeseni prihranjena skrb za marsikateri dnevni obrok. Gobe namreč ustrezajo kalorični vrednosti boljših vrst zelenjave in vsebujejo predvsem beljakovine, ogljikove hidrate — fiziološko važne snovi, pa tudi nekaj vitaminov. Predvsem jih cenimo po njihovem Izrednem okusu, s ka- Besede začnite vpisovati v polje s številko in jih pišite v smeri urinega kazalca! 1. Skupnost, 2. kraj ob Kaspijskem morju, 3. kraj v Sloveniji (C skupina — Hokej 66), 4. vojaška obleka, 5. japonsko mesto, ki je leta 1945 doživelo tragedijo atomske bombe, 6. začetna črka imena, 7. rimski jurist, 8. glavni junak Defoejeve pripovedke, ki je živel na samotnem otoku, 9. ime vojskovodje Bonaparteja, 1Q. priimek pesnika modernista, 11. izvirnik, 12. ptica, 13. danski pisatelj, 14. reka v Ameriki, 15. vseučilišče, 16. oaza, 17. odplačilo dolga, 18. priimek našega največjega pesnika, 19. vojska v napadu, 20. skupno ime za Evropo in Azijo, 21. brzojav, 22. pomaga v bolezni, 23. kraj v bližini Celja, 24. vdor čet, 25. množična delavska organizacija, 26. brušen diamant, 27. vzvišen naslov, 28. prijetno dišeča cvetlica, 29. tretja svetovna sila, 30. ime lz naslova Zupančičeve zgodovinske tragedije, 31. vrsta solate, 32. samokres, 33. ime slovenskega modernista, mladega proletarca, ki je umrl v ljubljanski Cukrar-ni, 34. nagovor. Ob pravilni rešitvi dobite na oštevilčenih poljih naslednje: 1—5 Psevdonim partizanskega pesnika, ki je padel 22. februarja 1944 pri Belih vodah blizu rojstnega kraja. 6—9 Priimek člana četveric? besednih ustvarjalcev v dobi slovenske moderne. 10—13 Ime francoskega pisatelja. 14—17 Ime grške boginje pesništva. 18—21 Pesniški izraz. 22—25 Priimek odličnega naravoslovca iz dobe razsvetljenstva (S svojo bogato knjižnico je zalagal Linharta, Vodnika, Japlja, Kumerdeja in Kopitarja). 26—28 Priimek najbolj plodovitega slovenskega pisatelja (Primorca) med dvema vojnama. 29—34 Priimek italijanskega komponista. ■# 2a Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. maja do 15. junija 1966: KINO UNION: Od 17. do 19. maja — »ZVEZDA NA LEDU« — sovjetski bavmi film. Od 20. do 24. maja — »POSODI MI SVOJEGA MOŽA« — ameriški barvni Cs film. Od 25. do 26. maja — »DEDEK IN BABICA« — sovjetski film. Od 27. do 3L maja — »SLOVO OD VELIKEGA POGLAVARJA« — jogoslo-vansko-nemški barvni Cs film. Od li do 2. junija — »PLAŽA ZELJA« — ameriški barvni Cs film. Od 3. do 4. junija — »LANI V MA-RIENBADU« — francoski Cs film. Od 5. do 9. junija — »KAKO JE BIL OSVOJEN DIVJI ZAHOD« — ameriški barvni Cs film — I. del. Od 10. do 14. junija — »KAKO JE BIL OSVOJEN DIVJI ZAHOD« — ameriški barvni Cs film — II. deli KINO METROPOL: Od 17. do 18. maja — »VOJAKOV OCE« — sovjetski film. Od 19. do 20. maja »MLADI DR. KIL-DAR« — ameriški film (kinoteka). Od 20. do 23. maja — »NEDELJA V NEW YORKU« — ameriški fiml. Od 24. do 26. maja »SVET SUZIE WONG« — ameriški VV film. Od 27. do 31. maja — »FATA MORGANA« — ameriški film. Od 1. do 3. junija — »LUČ V TEMI« — indijski film. Od 4. do 5. junija »UMOR V TAKSIJU« — poljski film. Od 6. do 8. junija — »IZPRAŠEVANJE VESTI« — angleški VV film. Od 9. do 13. junija — »V SENCI ORLOV« — jugoslovansko Italijanski barvni Cs film. Od 14. do 15. junija »DVAJSET UR« — madžarski Cs film. LETNI KINO: Od 15. do 16. maja — »DOBRI DUH PARIZA« — ameriški barvni W film. Od 17. do 18. maja »ORIENTALKE« — italijanski barvni Cs film. Od 19. do 20. maja — »SEDEM VELIČASTNIH« — ameriški barvni Cs film. Od 21. do 22. maja — »SEVER — SEVEROZAHOD« — ameriški barvni Cs film. Od 23. do 24, maja — »MADAM SANS GENE« — francoski barvni Cs film. Od 25. do 26. maja — »PLAMTEČA ZVEZDA« — ameriški barvni Cs film. Od 27. do 29. maja — »POT V SREDIŠČE ZEMLJE« — ameriški barvni Cs film. Od 30. maja do 1. junija — »ZADNJA JEŽA V SANTA CRUZ« — nemški barvni Cs film. Od 2. do 3. junija — »TRIDESET LET SMEHA« — ameriški film. Od 4. do 5. junija — »NA ŽENO BOM MISLIL SAM« — ameriški barvni Cs film. 6. junija — »KO SO DALTONOVI JAHALI« — ameriški film (kinoteka). 7. junija — »ČRNA KOMANDA« — ameriški film (kinoteka). 8. junija — »ČLOVEK IZ PRERIJE« — ameriški film (kinoteka). 9. juniju — .»POSTNA KOČIJA« --ameriški film (Kinoteka). 10. junija — »RAZBOJNIK IZ BRIM-STONA« — ameriški film (kinoteka). 11. junija — »NA DIVJEM ZAHODU« — ameriški film (kinoteka). Od 12. do 13. junija »JAZ PUSTOLOVEC« — mehiški barvni film. Od 14. do 15. junija — »TRAPER KE-LY« — ameriški barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. url, v letnem kinu pa ob 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinematografskega podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Cinkarna po štirih letih zopet prvak OBČINSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Že v zadnji številki našega glasila smo poročali, da je Občinski sindikalni svet organiziral tekmovanje šahovskih ekip sindikalnih podružnic celjske občine. Naše moštvo je na tem tekmovanju bilo resen kandidat za najvišji naslov, kar je tudi potrdil potek tekmovanja. Naša ekipa je vodila od prvega kola in vodstvo ni izpustila do konca tekmovanja. Res je, da je bilo moštvo Ingrada nevaren tekmec, poleg tega pa je še slučaj hotel, da smo se ravno v zadnjem kolu sestali z našim najnevarnejšim tekmecem. 2. deska — Dečko — 9 tekem — 6,5 točk. 3. deska — ign. Pijpuš — 7 tekem — 7 točk (100 %!). 4. deska — ding. Ružič — 6 tekem — 5,5 točk (brez poraza). Po dve tekmi so igrali: ing. Vrhovec, Jovanovič in Lazič. Prva tri moštva s tega tekmovanja so si priborila pravico igranja na republiškem prvenstvu. JŠ Pred to tekmo je naše moštvo vodilo z dvema in pol točkama prednosti pred Ingradom. V tej odločilni tekmli, za katero so se ingradovci posebej pripravili, saj so svoje vrste okrepili z novim igralcem, 'ki se trenutno še nahaja v Ljubljana, je našim igralcem zadostovala le ena točka za osvojitev prvega mesta ne glede na končni izid dvoboja. Moštvo Ingrada ga je odločilo v svojo korist z rezultatom 2,5 : 1,5 točk (Šnajder — Štredher remi, Dečko — Ojstrež 0:1, ing. Pipuš — Ha-lunski 1:0, Lazič — Studriička 0:1). V tej tekmi ismo pč nepotrebnem zapravili vsaj neodločen izid, saj je naš igralec na drugi deski imel lepe izglede na zmago, z netočno igro pa je vse zapravil. Končni vrstni red vseh sodelujočih ekip: 1. Cinkarna 29,5 točk 2. Ingrad < 28 točk 3. Železarna Štore 23 točk 4. Klima 22 točk 5. EMO 20,5 točk 6. AERO 14 točk 7. Zavod Z. G. 13,5 točk 8. PTT 11 točk 9. Libela 10 točk 10. IFA 9,5 točk Naše moštvo je po štirih letih ponovno osvojilo najvišja naslov. Čeravno smo v tem obdobju dvakrat delili prvo mesto, je pokal vsakokrat pripadel železarjem iz Štor. Naša zmaga je tembolj pomembna, če upoštevamo, da smo le v enii tekmi nastopili kompletni v vseh ostalih pa z rezervnimi igralci. Za naše moštvo so igrali: 1. deska — Šnajder — 8 tekem — 6,5 točk (brez poraza). Vrednost točke april 1966 I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražama in žveplena kislina.............. 2. Aglomeracija . 3. Topilnica V. peč 4. Topilnica I. in II. peč.................... , 5. Topilnica III. in IV. peč..................... 6. Topilnica VI. peč............... 7. Topilnica VIII. peč...................... , , 8. Topilnica IX. peč 9. Thede peči.................... 10. Cinkovo belilo .................•»»» 11. Keramika.....................4 , $ , » y > 12. Skupne službe topilnice ...................... 13. Plinarna in kotlarna.......................... 14. Skupne službe metalurgije ............... II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine.................... 2. Cinkografija . j....................... $ , , 3. Oblikovalnica cinkove pločevine .............. 4. Žlebovi in cevi......................, , , , 5. Cinkova žica.........................* » • » 6. Skupne službe predelovalnih obratov........... III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun............. 2. Na-hidrosufit in metalit ..................... 3. Na-sulfid......................... 4. Litopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat ......... 5. Svinčevi oksidi ......................... » , 6. Superfosfat .j....................... » , $ . 7. Povprečje supersosfata........................ 8. Ultramarin . ...................,.,,,, 9. Modra galica........................... , $ , 10. Modri baker............................ » * , 11. Skupne službe anorganske kemije.............. 12. Kemični obrat III. Mozirje........... • • • . 13. Skupne službe ........................... » , 14. Laboratorij IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe ...................• »»»»»» ♦V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava dela....................., , • t • 2. Strojni oddelek ........................... > 3. Gradbeni oddelek........................... » 4. Merilni oddelek.......................... » « 5. Elektro delavnica........................ * * VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1, Strokovne službe .......................... . 2. Družbena prehrana........................’ > * VIL CELOTNO PODJETJE: .......................... 1.27 0,40 1,25 3,46 1,21 —_ 1,21 — 1,24 — 1,27 — 1,29 — 1.26 — 1,22 — U2 9,90 U7 7,06 1,24 1,24 7,29 1,25 — 1,24 8,30 1,22 28,60 1,22 — 1,30 5,80 1,30 — 1,24 — 1,38 _ 1,32 — 1,25 — 1,25 — 1,35 — 1,30 7,90 1,30 — 1,33 — 1,34 mi 1,33 — 1,25 14,10 1,25 — 1,28 — 1,36 - 1,27 1,27 21,97 U7 431 1,27 6,80 1,27 13,72 1,27 3,53 1,27 — 1,27 4,00 fe'-. K I 1 šahovska ekipa Cinkarne na občinskem prvenstvu Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvoglasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.