Novoletna poslanica maršala Tita
narodom Jugoslavije:
VSE ZA OBNOVO
„V naši državi imajo vsi državljani enahe pravice in dolžnosti"
OBRAČUN
Koncem leta imajo poslovni ljudje navado, da pregledajo svoje delo; listajo po trgovskih knjigah, primerjajo postavke da vidijo ali so imeli izgubo ali dobiček.
Tudi naš slovenski narod, naše primorsko ljudstvo ima takšne bukve. A v teh bukvah, ki jih je pisal sleherni od nas, so postavke, ki govore o našem velikem majniku, o zmagovitem pohodu, ki nam je prinesel svobodo, a kateri manjka še zadnji okvir. Po odhodu naše slavne jugoslovanske vojske in- po zasedbi od strani zavezniških čet, ki imajo to zemljo v začasni u-pravi, dokler mirovna konferenca ne odloči končnoveljavno naše pripadnosti, je vse naše primorsko ljudstvo v neštetih manifestacijah, bodisi v porušeni kraški vasi, trgu ali velikem mestu dalo izraza svojemu srčnemu izlivu in prikazalo vsemu svetu, da postojanke, ki so bile iztrgane iz krempljev zločinskih naci-fašistov so naše pozitivne pridobitve, ki so bile izvojevane v krvavi borbi.
Množice primorskega ljudstva, gospodarji te zemlje, ki so jo prejele iz delovnih rok naših očetov in dedov si ne morejo zamisliti nobene drugačne odločitve, ki se tiče našega ozemlja. To grudo skrbno varujejo skozi stoletja in jo hočejo tudi neo-madeževano izročiti svojim otrokom. Anainii, aa je ravno to dvajseto stoletje ono, ki bo preobrazilo socialni ustroj držav, ki bo dalo končnoveljavno svoj pečat, da se bodo množice cele Evrope otresle vseh navlak krivičnega družabnega reda, ki ga je do sedaj držal uklenjenega. Naš rod, ki prebiva na tem koščku zemlje, kateri je šel skozi težke borbe političnega in gospodarskega zatiranja, zemlja in ljudstvo, za katero so barantali kot za Kristusovo haljo grabežljivi nemški in italijanski imperialisti, ima vso pravico, da si uredi svoje politično, gospodarsko in kulturno življenje tako, kot bo samo njemu prav. Dve svetovni vojni sta bili velika preizkušnja za naš narod, ki je skozi vse to gorje izluščen in prečiščen stopil pred svetovno javnost, da lahko danes — ne glede na klevete in laži, ki jih trosijo naši nasprotniki — z vedrim licem zre v bližnjo bodočnost.
Trdna zavest in vera bo spremljala naše primorsko ljudstvo v Novo leto. Brez šminke in krinke, jasno kot na dlani, smo se vedno postavljali za naše v težkem boju izvojevane pravice in zato je tudi v nas ta vera tako silna, da so naše postavke v knjigi življenja našega naroda tako pozitivne, kot še nikoli poprej.
Ko bo naš kmet oral prve brazde v letošnjem letu in bo naš delavec skupno z našim razumnikom zastavil vse svoje sile za našo nadaljno izgradnjo in obnovo, bo z budnim očesom znal razlikovati prijatelja od sovražnika, čeravno je naše slovansko srce tako širokogrudno, da tako lahkó odpušča. Prav nič se ne bomo oddaljili od naukov, ki jih je Nazarenec delal pred dvatisoč lefi in vse pridobitve prosvitljene dobe bodo pomagale našemu ljudstvu, da bo v miru in v delu na svoji zemlji podal bratsko roko vsem tistim, ki
Maršal Tito pravi: Leto 1946 bo leto obnove.
Leto 1945 je bilo leto zmage na vojaškem in političnem polju za svobodoljubne in miroljubne Združene narode, pa naj si bodo veliki ali mali. V preteklem letu smo strli vojaško moč nacifaši-stičnih napadalcev in njih pomagačev.
Za našo deželo pa, pravi maršal Tito, za narode Jugoslavije ima leto 1945 še poseben pomen, kajti v tem letu se je izoblikovala nova Jugoslavija.
V minulem letu smo dosegli velike zunanje in notranjepolitične uspehe. Zadobili smo ugled v svetu; Združeni narodi so priznali našo državo. Priznan nam je velik delež, ki smo ga imeli pri uničenju skupnega sovražnika.
Leto 1945 zaznamuje tudi utrditev ljudske oblasti na vsem ozemlju Jugoslavije. Imeli smo volitve v Ustavodajno skupščino; sledila je odprava monarhije in proglasitev republike.
Naša Federativna ljudska republika Jugoslavija je zastopni-
Maršal Tito je imel razgovor s Harrisonom, Reuterjevim dopisnikom v Beogradu, ki se je pravkar vrnil na Angleško ter prinesel s seboj sporočilo maršala Tita britanskemu narodu.
Maršal Tito je podal v svojem intervjuju s Harrisonom sledečo izjavo:
»Angleškemu narodu lahko -sporočite, da niso prazne fraze, kadar pravimo, da si želimo dobrih odnosov z Veliko Britanijo.
Mi si resno želimo dobrih odnosov z Anglijo. Sedaj, ko je Nemčija izginila in ko Francija še vedno trpi na posledicah poraza in zasedbe, je Britanija še vedno največja sila v zapadni Evropi.
Tudi v interesu naše države je, da so naši odnosi z angleškim narodom kar najboljši.
Nam je mnogo do tega, da obnovimo gospodarske stike z Veliko Britanijo. Naravno, da obstojajo vprašanja, ki jih bo treba rešiti, še preden bodo vzpostavljeni redni gospodarski od-nošaji. Mislim, da bo najbolje, če se takoj lotimo reševanja teh vprašanj tako, da ne bodo mogla več zbujati stalnega nezaupanja in ovirati dobrih odnosov med obema deželama.
Bili smo zavezniki v dveh velikih vojnah in zato moramo biti prijatelji. Kadar bodo rešena splošna načelna vprašanja, tudi ne bo težko najti rešitve za vprašanja, kakršna so angleške koncesije v Jugoslaviji. Sedaj je prišel čas, kp lahko začnemo delati skupaj, in po mojem mnenju ni
nam pridejo naproti z odkrito in pošteno besedo.
Tako stopa naše primdrsko ljudstvo v Novo leto; prepričano o pravičnosti svojih zahtev, vedno pripravljeno, da bo čuvalo to zemljo proti vsakomur. Te
ca ljudske demokracije vseh združenih narodov Jugoslavije.
Ne bomo' nikdar pozabili, koliko nas je stala nova Jugoslavija: štiri leta nadčloveške osvobodilne borbe, tekom katere so dali svoja življenja stotisoči najboljših sinov Jugoslavije.
Že v preteklem letu smo beležili velike uspehe na polju obnove. Zato pa naj bo leto 1946 leto zmage na gospodarskem polju.
Obračam se na delovno ljudstvo Jugoslavije, naj se z vnemo loti dela obnove.
Obračam se na kmete, za katere vem, da bodo vzorno nadaljevali sedaj, v miru, svoje koristno dela na polju.
Istotako se obračam na vse ženske organizacije ter vse ostale državne ustanove, za katere vem, da vedo, katere so njih dolžnosti in pravice.
Tudi mladina bo doprinesla svoj velik delež.
Jugoslavija je država delovnega ljudstva mesta in vasi.
Na delo torej za čimprejšnjo obnovo porušene domovine!
nobenih razlogov, ki bi preprečevali naše sodelovanje.
Mi smo že sestavili odbor, ki ima nalogo, da proučuje vprašanja gospodarskih stikov, posebno pa vprašanja medsebojnega plačevanja. Rešitev takih vprašanj bo mnogo pripomogla k odstranitvi nezaupanja».
Maršal Tito je nadalje dejal:
»V zadnjem času so bili naši odnošaji z Anglijo, kakor priznavam, precej napeti, vendar so se sedaj znatno zboljšali.
Do tega je prišlo zlasti po obisku britanskih poslancev v Jugoslaviji, po katerem je angleško časopisje prineslo celo vrsto prijaznih člankov. To dokazuje, da si tudi Velika Britanija želi dobrih odnosov z našo državo. To zboljšanje moramo le pozdraviti. Treba pa je upoštevati, da smo mi zelo oučutljivi, kar se tiče priznavanja naših vojnih naporov.
Drži, da smo potrebni nagle pomoči, če pa jo bomo dobili, je ne bomo prejeli nezasluženo. Za pomoč bi bili hvaležni, vendar nočemo kot berači moledovati za to, kar ne bi zaslužili. Ta pomoč bi nam pomagala, da bi lahko hitreje obnovili našo deželo, ki jo je opustošila vojna. Brez take pomoči bi nam bilo težko to dovršiti. Razume se, da bi morale spletke z gospodarskim pritiskom na nas propasti, ker nam ne manjka odločnosti in drznosti; če bi bilo treba, bi končno vendar sami obnovili svojo deželo.
naše svetle postojanke bodo nam vodilna zvezda tudi za naprej, one nam bodo dale novih moči, da bomo z lahkoto prebrodili vse težkoče ter da bomo polni vere stopali novim časom nasproti.
Ne sedimo s prekrižanimi rokami in čakamo pomoči.
Svojo deželo obnavljamo kakor najbolje vemo in znamo ter si pri tem pomagamo s svojimi lastnimi sredstvi. Človek si mora sam pomagati, če želi zaslužiti pomoč drugih.
Vemo, da je tudi Anglija mnogo pretrpela v tej vojni, toda vaš narod dela, da bo lahko pomagal sebi in drugim.
Upamo na neko pomoč z re-
V sredo, 2. januarja t. 1. okrog 11. ure dopoldne so vojaki in častniki iz XIII. zavezniškega korpusa na modri črti med cono A in B izročili jugoslovanski vojaški misiji tri jugoslovanske zločince in sicer slovenskega kvislinga, generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva in od 2.V.1945., »vrhovnega poveljnika slovenskega domobranstva« — Leona Rupnika, srbskega generala Nedičeve vojske Djura Djokiča ter generala Boška Pekaroviča.
General Rupnik je obtožen, da je v času okupacije, ko je od dne 3.VI.1942. županoval v Ljubljani ter po kapitulaciji Italije, ko je bil šef Pokrajinske uprave v Ljubljani, dalje generalni inšpektor slovenskega domobranstva in koiično vrhovni poveljnik vseh edinic slovenskega domobranstva, zakrivil sledeča dejanja, ki jasno dokazujejo njegovo iz daj st/j m /.ločim-i To ut.,1 slovenskim narodom: moralna pomoč okupatorju, — umori in po-kolji, — sistematičen teror, —■ ubijanje talcev, — mučenje civilistov, — deportiranje državljanov, — interniranje državljanov pod nečloveškimi pogoji, — prisilno delo državljanov v zvezi z vojnimi operacijami sovražnika, — rop, — zaplembe innovine,
Po vseh vaseh in trgih našega goriškega okrožja se razpravlja z največjim zanimanjem o osnutku ustave FLRJ. Vršijo se diskusije o temeljnem zakonu kot zakonu, za katerega je primorsko ljudstvo prispevalo velik delež. Neštete pozdravne resolucije Ustavodajni skupščini FLRJ in ministrstvu za konstituanto pričajo o popolnem soglašanju s predloženim ustavnim osnutkom.
V kobariškem okraju se vrše zborovanja ljudstva, ki potekajo v duhu nedeljivosti Slovenskega Primorja in za priključitev tega ozemlja k FLRJ. Ljudstvo izraža prepričanje, da le taka ustava, ki zagotavlja, da le oblast ljudske delavne večine more nuditi državljanom vse demokratične pravice. »Če se bodo členi ustave tudi dosledno izvajali — pravijo — nimamo druge pripombe kot to, da ustavo toplo pozdravljamo in da bo ustava v kratkem naša, ker smo se zanjo tudi mi vsi borili«. Sestanki se končujejo z pozdravnimi vzkliki novi republiki Jugoslaviji in njenemu voditelju tovarišu Titu.
Na sestankih v Peratih in Av-sih so se posebno pozanimali o agrarni reformi. Člen 19 govori, da zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje. Njih sicer ta člen ne zadene, ker nihče od njih nima 10 ha zemlje, vendar zemljo je
paracijami in zlasti z reparacijami iz Italije, ki je prizadela Jugoslaviji toliko škode.
Težave Italije so nam znane, vendar mora ona priznati odgovornost za škodo, ki jo je prizadejala nam. Samo tedaj, če bo odkrito priznala svojo odgovornost in če bo iskreno poskusila popraviti vse, kar nam je storila, bo moglo priti do vzpostavitve boljših odnosov med našima dvema državama«.
— namerno opustošenje in rušenje zasebne imovine, — namerno bombardiranje nebranjenih mest, — izdajanje navodil za ubijanje ranjencev in vojnih ujetnikov, — zlostavljanje ranjencev in vojnih ujetnikov, — uporaba vojnih ujetnikov pri nedopustnih delih, — namerno bombardiranje bolnic.
Predaji vojnih zločincev so prisostvovali samo jugoslovanski ter zavezniški vojaki in častniki.
Četa jugoslovanskih vojakov se je zadržala mirno in dostojanstveno, čeprav so vsi ti vojaki občutili na svoji koži posledice njihovega zločinskega dela.
Po predaji jih je četa juogslo-vanskih vojakov odpeljala naprej proti Ljubljani.
Po vsem Primorskem se je hitro raznesla vest o izročitvi treh vojnih zločincev. Vse ljud
i-\-'
t-	».»«.*	.>«✓	<
sklepi teheranske konference in njihove potrditve na potsdamski in drugih konferencah ter pričakuje, da bodo zavezniki izročili v bližnji bodočnosti tudi druge vojne zločince, ki jih je zahtevala Jugoslavija in se trenutno še nahajajo v taboriščih ali na svobodi na ozemlju, ki ga kontrolirajo zavezniki.
treba dati tistemu, ki jo obdeluje. Bili so tudi mnenja, da je za kon še preveč širokogruden, kjer govori o delni razlastitvi ogromnih kompleksov cerkvenega zemljišča in njenih ustanov v Sloveniji, zato ker cerkvene u-stanove po večini ne obdelujejo teh zemljišč same. Poleg tega jim daje ljudstvo vsakoletne bi-re v obliki drvi, maščob in drugih poljskih pridelkov. Isto stališče so zastopali v vasi Gaber-je in v Livku. Odobravali so tudi člen, ki govori o ločitvi cerkve od države ter šole od cerkve. Pravijo, da bo cerkev na ta način očiščena vsake politične primesi, kar ji bo samo v korist. Narodno zavedni duhovniki pa so vedno uživali in bodo imeli pri ljudstvu vso oporo in uživali vse spoštovanje.
Predlagali so, da bi se vsled praktičnosti še nadalje vršil vero-nauk v šoli, čeprav kot neobvezen predmet. Nekateri tovariši se niso strinjali s členi 23 in 24 in sicer z načelom enakopravnosti žene z moškim, tako glede plač, volilne pravice in socialnega zavarovanja. Pozneje so u-maknili svoje predloge, ko so jim naprednejši tovariši in žene same pojasnili, veliko vlogo naše žene v osvobodilni borbi ter emancipacijo našega ženstva, za katero se bore že več desetletij.
Tudi v Kanalskem okraju se pridno razpravlja. Ljudstvo se
Pregled svetovnih donodhov
Sporočilo maršala Tita angleškemu narodu
Zavezniki so izročili generala Rupnika, Djokiča ter Pekaroviča jugoslovanskim narodom
Goriško ljudstvo razpravlja o ustavi FLRJ
ki jo smatra za svojo bodočo ustavo
Stran 2
Soški tednik 5. januarja 1946
Štev. 1
0 priiikgiju, monopolu, komediji, bojkotu in diktnfuri...
posebno zanima in odobrava gospodarsko ureditev, ki jo v novi Jugoslaviji daje ustava.
Po nekod so bili o agrarni reformi slabo podučeni. Nekateri reakcionarni elementi — celo iz prižnice — so hoteli pokazati, da se v Jugoslaviji odvzema kmetu zemljo, kar pa ni res, ampak ravno nasprotno. Ko so kmetje z Deskel razpravljali člen o davčnem zakonu so ugotovili, da se jim je dosedaj godila velika krivica, ko so morali davke plačevati po površini zemlje, ne da bi se ozirali na kvaliteto zemlje. Isto je izjavil tudi tovariš iz Usnika. Istotam so izjavili, da imamo Primorci bridke izkušnje še iz časa okupacije po fašistični Italiji, ko je bila cerkev tesno povezana z državo. Italijanski fašizem se je vedno posluževal cerkvenih predstavnikov za raznarodovanje primorskega ljudstva. Najbolj značilen primer nam je škof Margotti, ki se je in se še poslužuje vere za svoje politične namene. Ljudstvo v Kanalu razume, da je le ljudska oblast v stanu ščititi pravice delovnega ljudstva.
* * *
V Brdih je postalo politično življenje močno razgibano odkar se razpravlja o ustavi. V dolnem Cerovem so v treh večerih razpravljali o prvem delu osnutka. Debate so bile stvarne in zelo živahne. Z interesom so poslušali razlago o razlastitvi in poglavje o ločitvi cerkve od drža-
Kakor hitro je leta 1939. izbruhnila vojna, je ljudstvo Julijske krajine začelo borbo za svoje pravice. Organiziralo je u-porno gibanje ob sodelovanju italijanskih antifašistov.
Središče tega gibanja je bil Trst, odkoder se je širilo na tržaško in goriško, videmsko, reško in puljsko pokrajino.
Prve akcije vojaškega značaja so začele že 1940. leta.
23. februarja 1940. je bilo zažgano in uničeno vojno skladišče v Klani, severno od Reke, 25. junija pa je bila prvikrat porušena železnica v nasprotnem severnem delu Julijske krajine pri Trbižu, na progi Beljak-Vi dem.
Izvršena je bila cela vrsta akcij proti tovarnam, industrijskim napravam in komunikacijam.
Po napadu Italije na Jugoslavijo v aprilu 1941, so se po vseh krajih Julijske krajine pričeli ustanavljati odbori.
V septembru 1941. je že delovalo na terenu več manjših partizanskih skupin, ki so povezovale politične organe 'Osvobodilne Fronte in izvrševale sabotažne akcije (rušenje železniških prog Sv. Peter-Reka, Reka-Po-stojna-Trst ter porušenje električnih daljnovodov).
Že v početku so sodelovali s Slovenci in Hrvati prvi italijanski borci iz Trsta.
Dejstvo je, da so se v mejah Italije, ki je bila v vojni, počele formirati oborožene partizanske skupine, je predstavljalo veliko nevarnost in zato je fašistično vodstvo organiziralo koncem leta 1941. pred posebnim sodiščem v Trstu veliko sojenje 60 Slovencev, od katerih so bili nekateri člani oboroženih odredov.
Bili so obtoženi poleg že omenjenega, da so sodelovali pri organiziranju združitve vseh manjšin Julijske krajine v oboroženem odporu, vršili atentate na komunikacije, vojne in industrijske objekte, da je bilo najdenih pet velikih skladišč orožja, municije in eksploziva ter da so obtoženi imeli zveze v Jugoslaviji in tudi v nekaterih drugih tujih državah.
ve. Precej obširno so postavili vprašanje zakona in nezakonskih otrok ter njih pravice. Eden izmed vaščanov je postavil vprašanje o enakopravnosti državljanov. Želel je pojasnila glede državljanov, ki so s svojo borbo doprinesli toliko uspehov in glede onih državljanov, ki niso ničesar napravili v tej narodno o-svobodilni borbi,
V	Višnjeviku so se zbrali vaščani tudi sosednjih vasi ter živo razpravljali o agrarni reformi, o členih 25, 26 in 27. Tovariš iz Amerike je pripomnil, da je tudi tam cerkev ločena od države in da je tako vsem prav.
V	Kojskem so se dalj časa zamudili pri obravnavi gospodarske ureditve države. Povdarjali so, da je edino na podlagi splošnega ekonomskega načrta mogoče, da država uspešno napreduje. Neki tovariš je omenil, da je edino pravilno, da ima država nadzorstvo nad gospodarstvom, ker le na ta način se onemogoči izkoriščanje človeka proti človeku. Odobravalo se je tudi člen 26, da se sklene zakon pred oblastjo. Vsakemu pa je na prosto dano, da po običaju, ki je v kraju lahko opravi verski obred v cerkvi.
Tako se razpravlja po vseh krajih naše dežele. Ljudstvo se živo zanima za ustavo, ono se zaveda velike važnosti, ki jo ima in bo imela ustava za vso našo Primorsko zato jo hoče popolnoma spoznati, ker jo smatra za svojo.
V vodstvu organizacije so oi-!i slovenski intelektualci, študentje, delavci in obrtniki iz Trsta, Gorice, Reke in Pulja, središče pa'je bilo v Trstu.
Organizacija je bila razpredena po vsej Julijski krajini.
Tzvšeno ie bilo več sabotažnih akcij. Organizacija je delovala v letu 1949. v širšem obsegu, svoj izvor pa je imela v od-ooru, ki ga ie dajalo prebivalstvo že od leta 1918.
S to obtožbo in s tem soienjem ie bil dokazan obstoj gibanja oborožene aktivnosti že leta 1940.
» * *
Junaki velikega tržaškega proresa, decembra 1941. so bili pre-nešeni koncem oktobra 1945. iz Italije (Viliorba. Treviso) v Trst in svoje krnic. Dan no obletnici ustrelitve n5. decembra 1941). fo je 16. dicembra 1945. pa ie bilo slovesno odkritje spominske nlošče na Opčinah, na mestu u-strelitve prvoboriteljev Pina Tomažiča. Vika Bobka, Ivana Vadnala, Ivana Ivančiča ter Simona Kosa.
Iz Slovenske Benečije
Uniformirani ozopovci in ka-rabinerji še nadalie ustrahujejo naše zavedne ljudi. Posebno v šentlenarski dolini se kažejo te razmere. Za božične praznike je prišel na dopust tov. Budigoj Marino, oficir jugoslovanske armade. Komaj, da je prestopil domači prag že so bili za njim orožniki in ozopovci. Ker jim tov. Budigoj ni dal zadovoljivega odgovora so odšli in pripeljali zavezniške vojake, ki so ga legitimirali, in ga pustili na miru. Kmalu za tem je bilo slišati streljanje iz brzostrelk. Karabiner-jem pa to ni bilo dovolj. Telefonirali so v Videm polkovniku ter zahtevali, da se jim izroči ta jugoslovanski oficir, češ, da ie Benečan. Zavezniška policiia ie tov. Budigoia še enkrat zaslišala v Čedadu ter ga nato izpustila in prepeljala nazaj na svoj dom.
Nato so pa ozopovci ves čas patruljirali v okolici njegovega doma, iskali še druge namišljene
partizane, nato so vrgli več ročnih bomb ter eksplozije naprtile našim slovenskim partizanom.
* * *
Na božični večer sta se vrnili na svoj dom preganjeni tovarišici Gina in Marija Juretič iz Mašerov. Kmalu nato je bila njih hiša napadena s kamenjem in krepelci. Dekleti sta morali še isto noč se umakniti.
* * «
Dne 28. decembra p. L je Ful-minov iz Matajurja s puško ranil neko tovarišico, ki je na studencu prala perilo. Ranjena tovarišica ni mogla najti prevoznega sredstva, da bi jo odpeljali v bolnico. Stari reakcionar Obala iz Jerenišča in Faletič iz Sovodenj sta ji odklonila avtomobile, zdravnik iz Čedada se je pa izgovarjal, da je predaleč v hrib in odklonil zdravniški obisk.
* * *
Znani naš nasprotnik Hvalica Armando iz Šent Lenarta in bivši fašistični zaupnik Campana Gilindo javno in svobodno vpijeta po vasi »ven z onimi, ki so sodelovali s slovenskimi partizani«. Hvalica celo grozi po vasi z orožjem. Fašist in republikanec Chiuch Gino je danes v službi pomožne policije. Na božični praznik se je izrazil, da lahko ustreli vsakega, ki bi poskusil navezati stike z »onimi« onkraj Soče, češ, da v Benečiji je in bo mesto samo za Italijane.
* « *
Kmetje, ki so z velikimi težavami kupili in zredili prešiča morajo plačati okrog 1000 lir taks za zakol. Poleg tega morajo odstopiti »za ammasso« znatne količine maščobe, a to morajo oddati po lir 180.— za kg., dočim se v Čedadu prodaja slanina na prostem trgu po lir 600.— za kg. Skupni stroški, ki jih 'ima kmet pri zakolu znašajo čez 4000.— lir. Ljudstvo se temu upira.
Resnica o Katinu
Na procesu proti fašističnim zločincem v Leningradu so prišle na dan nove podrobnosti o strašnem zločinu v Katinskem gozdu (pri Smolensku). Iz zaslišanja nacista Duereja so razvidne vse podrobnosti te drame poljskih oficirjev. Kakor je znano je Goebbelsova propaganda dolgo časa varala nepoučeno evropsko javnost o tkzv. »Katinski aferi«. Zdaj je ta zadeva popolnoma razjasnena.
Na leningrajskem procesu je Duere podal nove podrobnosti o tragediji v Katinskem lesu. Iz številnih dokazov je razvidno, da je Duero služil v odredu bataljona »za posebne namene«, ki mu je poveljeval Struefing, kateremu je bil dodeljen zaradi sodne obsodbe. Skupno z drugimi obtoženci je Duere požigal Nasi in streljal sovjetske civiliste. Podobno je opisal brutalne pokolje žena, starcev in otrok. Med umikom nemške vojske je bataljon v katerem je služil, dobil povelje, da požiga vasi in strelja rusko civilno prebivalstvo.
Zaslišanje Duereja je odkrilo podrobnosti glede strašnega zločina, ki so ga zagrešili fašisti v Katinskem gozdu, kjer je bilo postreljeno na tisoče ljudi. Ko ga je državni tožilec vprašal: »Kdo so bili oni, ki so jih tam postrelili?« je Duere odgovoril: »To so bili poljski častniki, Rusi in Židje « Državni tožilec je nato vprašal: »Ali mi lahko poveste približno koliko ljudi, ki so jih postrelili, je tamkaj pokopanih?« Duere je odgovoril: »15 do 20 tisoč«. Duere je nadalje izpričal, da je videl v nemških listih fotografijo tega grobišča z napisom, da so to storili Rusi.
Z vsemi temi epiteti nas je ob-sul »Slovenski Primorec«, odkar smo se drznili napisati nekaj vrstic o svobodi tiska.
Venomer se pritožuje, da ne more več razlikovati, kaj je prav in kaj ne v posebnih razmerah, v katerih se nahaja slovensko časopisje in naše ljudstvo. Vidi pa veliko razliko med svobodo, ki da jo neomejeno uživajo med ljudstvom naši časniki in svobodo, ki da je ni za njegov časnik.
O privilegijih bi rad govoril »Slovenski Primorec«. Zakaj pa ne premotri raje prej, kaj vse je ležeče na ljudeh, ki niso več vseubogljive ovčice.
Od ljudi je namreč odvisno, po katerem časniku segajo. Danes je prišlo naše ljudstvo že tako daleč, da samo razločuje, kateri list je njihov, kateri propagandističen, belogardističen, reakcionaren ali celo naslednik Goriškega lista.
Vsled političnih razmer na Goriškem je zadružništvo v zadnjih 30 letih skoro popolnoma propadlo. Temu pa ni bilo krivo zadružništvo kot tako, temveč fašistično - kapitalistični sistem, ki je načrtno uničeval in zatirat slovensko gospodarstvo na Goriškem in Primorskem sploh in tako hotel raznaroditi in zasuž-niti naše ljudstvo.
Po vojni je bilo treba takoj pristopiti k obnovitvi in reorganizaciji zadružništva v naši deželi, da se s tem čimprej obnovi naše gospodarstvo. Potrebno je bilo, da so se postavili temelji bodoče organizacije zadružništva, zato so se zbrali zadružni delavci in ustanovili Iniciativni Zadružni odbor v Gorici za Goriško Okrožje. Ustanovnega sestanka 12. julija 1945 se je vde-ležilo 84 zadružnikov in drugih predstavnikov našega gospodarstva, kar pomeni, da vlada med našim ljudstvom živo zanimanje za obnovitev zadružništva in gospodarstva ter trdna volja, da se z organiziranim delom zgradi vse, kar je zrušil neprijateljski sistem po letu 1918.
Na sestanku zadružnikov je bil izvoljen Iniciativni zadružni odbor za Goriško okrožje, ki šteje 8 članov v ožjem odboru in 13 delegatov v posameznih okrajih. Takoj po tem sestanku se je pričelo delo na terenu in so se v najkrajšem času ustanovili iniciativni zadružni odbori za okraje:
Tolmin, Kanal, Kobarid, Bovec, Komen, Miren, Kojsko in Gorica.
Iniciativni odbori so imeli in imajo nalogo, da na novo ustanovijo nabavno-prodajne zadruge za posamezne okraje in obnovijo ter poživijo zadruge, ki so še od prej ostale v naši pokrajini. Do sedaj so bile ustanovljene sledeče zadruge v coni »A«:
Okrajna nabavna in prodajna zadruga v Bovcu.
Nabavna in prodajna zadruga za okraj Miren v Biljah.
Nabavna in prodajna zadruga za Zapadna Brda na Dobrovem.
Okrajna nabavna in prodajna zadruga v Kanalu.
Okrajna nabavna in prodajna zadruga v Kobaridu.
Nabavna in prodajna zadruga za Vzhodna Brda v Kojskem.
Okrajna nabavna in prodajna zadruga v Komnu.
Nabavna in prodajna zadruga v Čezsoči.
Nabavna zadruga v Gorici in
Autoprevozna zadruga v Gorici.
Skupno štejejo novo ustanovljene zadruge približno 2500 članov z okrog 1,250.000.— lir vpi-
Pa povrnimo se s svežimi in živimi spomini v prebite težke čase, ko je naš mili narod dobro razločeval ljulko od pšenice. Takrat je prejemalo ljudstvo iz rok upehanih kurirjev dragoceno slovensko tiskano besedo, ki je izhajala v gozdu, v partizanskih tiskarnah. O, tedaj ni bilo glasu od nobenega takega ali sličnega »Slovenskega Primorca«, ki bi zavidal privilegirani položaj partizanskega časnika.
Danes pa, ko je ljudstvo že samo prevzgojeno, bi bilo želeti, da se preneha s srednjeveškim razločevanjem, kot dela to »Slovenski Primorec«, ko govori o »dobrih in slabih ljudeh, — vernih in nevernih, pametnih in nespametnih« itd.
Svoboda tiska je tudi plod krvave in težke borbe (vsaj tu, pri nas, na Primorskem); je torej sad, vreden težkih žrtev, ki smo jih dali v teku domovinske vojne.
sanih deležev in jamstvom okrog 4,000.000.— lir. Ta glavnica in jamstvo danes prav za prav ne predstavljata posebne gospodarske moči, saj bi to komaj zadostovalo za obratno glavnico dveh ali treh zadrug. Toda začetek je tu, čeravno skromen. Prepričani pa smo, da se bodo zadruge z vstrajnim delom in pravilnim razumevanjem zadružnikov kljub vsemu uspešno razvijale. Če vpoštevamo okolnosti, v katerih se naše zadruge ustanavljajo, je tudi ta skromni začetek precejšen uspeh.
Nekatere izmed navedenih zadrug že živahno poslujejo in so prevzele v svojih krajih tudi razdelitev prehrane v svoje roke. Priznati moramo, da se tu in tam naleti v poslovanju zadrug na pomanjkljivosti in težkoče, vendar se temu ni čuditi, saj primanjkuje danes še vedno in povsod strokovnih moči. Toda tudi v tem oziru se bodo razmere kmalu popravile, kajti v naših vrstah raste nov kader zadružnih delavcev, ki se izobražuje na raznih upravno - gospodarskih tečajih, posebno pa v zadružnih tečajih, ki jih je organiziral in izvedel Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo v Ljubljani.
Ravno pred Božičem se je vrnilo 6 mladih tečajnikov iz Ljubljane, kjer so s prav dobrim uspehom dokončali tri mesečni zadružni tečaj. Ti novi zadružni delavci morajo seveda takoj dobiti zaposlitev, da bodo lahko pomagali pri delu za obnovo zadružništva na Goriškem.
Razen novo - ustanovljenih zadrug obstoji v Goriškem okrožju cone »A« še 55 zadrug in sicer 11 kreditnih, 14 potrošnih, 17 mlekarskih, 6 zavarovalnih za govejo živino, 2 proizvajalnih in 5 raznih zadrug. Skoro vse te zadruge delujejo četudi v malem obsegu.
Za uspešen razvoj našega zadružništva je pa brezpogojno potrebno, da se ustanovi za naše zadruge osrednja organizacija, kate/a bi jim mogla dajati pobudo, nasvete in vsakovrstno drugo pomoč ter voditi nadzorstvo nad njimi. Predpriprave za ustanovitev take organizacije so že v teku in upamo, da jo bomo imeli že v prvih mesecih leta 1946.
Da se bodo uresničili in dosegli cilji zadružništva v naši deželi. je potrebno sodelovanje vseh sil naših ljudskih množic, zato pozivamo na delo na zadružnem polju vse, ki jim je blaginja našega naroda pri srcu.
Čitajte in širite „Sošhi tedniii1'
D jeku oboroženega odpora
Krateft pregled dela na zadružnem pnlju
v Goriškem Okrožju
natvfi nauči* jUuj ** vtima^ timi «*<*'*'/**{'"'(*' ****i*i*tmm,»*	WMM j g *f~	ul
Štev. 1
Soški tednik**, 5. januarja 1946
Stran 3
3
I
X
X
X
x
r
i
IZ NAŠIH KRAJEV
Iz Gorice
Slouenslio narodno gledališče za Gorico
priredi v soboto, 5. januarja ob 20. uri zvečer in v nedeljo, 6. januarja ob 15. uri Moličre-jevo komedijo »Namišljeni bolnik«. Vstopnina L. 60,—, L. 40,— in L. 30,—. Vstopnice dobite v predprodaji v Ljudski čitalnici na Travniku.
Iz Mirna
Dve leti je od tega, odkar srno izgubili komandirja IL cere »Gradnikove brigade« tov. Uršič Benjamina (Minci).
Vedno in vedno nam uhajajo naše misli k njemu, ki nam je bil vzor odločnega partizana. Napadal je sovražne avtomobile in tanke; strah in trepet nasilnega okupatorja; vedno v prvih vrstah je bil vsem v vzgled borbenosti in neustrašenosti, dokler ga ni podrla sovražnikova krogla.
Pred očmi je imel vedno domovino, ki jo je nad vse ljubil in za katero je položil tudi svoje mlado življenje. Ob tej drugi obletnici se mi stari, in mladi borci — njegovi tovariši — spominjamo njegove junaške smrti ter se v hvaležnosti klanjamo njegovemu spominu.
Iz Prvačine
Tovarišii Danilu v spomin
Med tovariši, ki so se zavedali našega velikega poslanstva se danes mi vsi iz Prvačne spominjamo odličnega borca za našo svobodo — tovariša Danila. Vedel je, da edino v partizanskih vrstah je njegovo mesto in tako je takoj po razpadu Italije, ko se je vrnil iz onih »specialnih bataljonov« pridružil četam v naši osvobodilni vojski ter se udeležil z uspehom miniranja rudnika v Idriji in napada na skladišče bencina v Postojni. Kjer je le mogel je škodoval sovražniku. Vedno v prvih vrstah, neustrašen in bojevit je bil vzor partizanskega bojevnika. Za njegovo hrabrost je bil povišan v starejšega vodnika in odlikovan z redom hrabrosti. Pri popravljanju strojnice se je smrtno ponesrečil. Tovariš Danilo nam bo ostal vsem v spominu, kot junak med junaki, kot zvesti sin naše slovenske zemlje, katero je srčno ljubil in za katero je žrtvoval svoje mlado življenje.
Iz Kanala
Obletnica smrti tov. Zvezde
Dne 22. p. m. je minilo leto, odkar je padel na Kanalsk :m Vrhu tov. Presen Miha - Zvezda. Pokopan je na Bajnšicah. Padli tovariš je bil eden naibolj-
R. B.
Na goriškem gradu
Na Brda gledam in na kraški svet, v vipavsko stran in tja, kjer Krn vzdiguje svoj vrh v oblake in vseeno čuje sestrice svoje žalostni šepet.
(A. Gradnik).
Kar nekam na križpot cest iz Gor med Vipavce, pa tja v kraš-ke goličave in briške gričke je postavljen hribček in na njem mogočni goriški grad.
Devctstopetinštirideset let že gleda goriški grad, simbol naše slovenske Gorice, na svet pod seboj in na rod, ki se peha in trudi za vsakdanji kruh ter se ozira na ta grati kot na kazalec svoje sive davnine.
Na gradu sedim nad »solkanskimi vrati« v kastelanovi sobi. Starinska ura v kotu dremlje, odbila je že svoje ure sebi in šumeči grajski gospodi. Pa ura je še tu in jaz v dolbini gotskega okna, kjer sanjam — čujem starodavno povest.
ših aktivistov, kar smo jih 'meh na Kanalskem. Precej časa je bil sekretar kanalskega rajona, zadnje čase pa član okrožnega sodišča za severno Primorsko. Pokojni tov. Zvezda je bil nam vsem vzgleden tovariš; neustrašen in borben je prepotoval vse naše hribe in doline, vzpodbujal ljudstvo ter ga prepričaval o naši zmagi. Vsi njegovi sodelavci in borci se v teh dneh z žalostjo a s ponosom spominjajo odličnega zagovornika naših svetlih idealov.
Iz Ročinja
Reakcija na delu
Domači reakcionarji so se dne 30. p. m. ob 8,30 zbrali na svoje redno posvetovanje. Sestalo se je okrog 15 do 20 zagrizenih sovražnikov nove Jugoslavije, ki sistematično rovarijo proti antifašističnim organizacijam v soški dolini. Ko so jih domačini zasačili, je Vuga Ciril eden izmed udeležencev tega neprijavljenega sestanka (iz Ročinja št. 124) nastavil tistemu, ki jih je odkril, samokres. To pomeni, da je reakcija na svojih sestankih oborožena. Pred samim sestankom pa se je župnik iz Ročinja cele štiri ure posvetoval na pevskih vajah, na katerih so bili prisotni tudi udeleženci tega sestanka. Vse kaže, da je s to družbo povezan tudi kaplan Felc Franc iz Kanala.
Iz Bače pri Modreju
Do sedaj so imele električno razsvetljavo samo nekatere hiše naše vasi, medtem ko so bile druge brez nje. Zato so se lastniki teh poslednjih združili in šli skupno na delo, ki je rodilo lepe uspehe, saj je te dni zagorela po vseh hišah električna luč, katera je posebno v teh dolgih zimskih večerih res neprecenljive vrednosti. Kar ni bilo mogoče storiti v petindvajsetih letih fašistične vlade, je bilo sedaj napravljeno v nekaj dnevih v res rekordnem tempu.
Iz Idrije ob Bači
Dne 26. decembra je tukajšnje prosvetno društvo priredilo lepo upeli kulturni miting. Glavna točka na sporedu je bila igra v sedmih dejanjih »Mojca«. Sn >v je vzeta iz partizanskega življenja. Dejanje se vrši na Koroškem za časa narodno - osvobodilne borbe. Vsi igralci, čeprav so mnogi prvič nastopali na o-dru, so zelo dobro podali svoje vloge.	v
Pred pričetkom igre nam je tov. kapetan Dušan v jedrnatih besedah podal splošen pregled politične in gospodarske si ua-
Pričenja se v dobi starih Rimljanov, morda še v prerimski dobi ko so naše gričke kronala gradišča. Redki naseljenci so jih imeli le za bivanje, saj tedaj so mirno žuboreli Sočini valovi, tiho je valovilo žitno polje in v kraških pragozdih, ki so se ogledovali v biserni Adriji, se je mirno pasel neresec in tur.
Nato so prišla preseljevanja, dedje sedanjih rodov, ki jih je vabila rodovitna italska ravan. Prav tu ob goriškem gradu je široka »cesta narodov«. Gorje jim, ki prebivajo ob njej! Prijezdili so vojskovodje severa in so že v 8. stoletju sezidali kamnit stolp, ob njem jarek in plot. Stoletja so tekla in so se že navadili zreti na rod pod seboj, ki se je ustalil po doleh in po goreh; tedaj leta 1001., so fevdni gospodje s severa že bili gospodarji polovice go-riškega gradu in naselbine ob njem »quae slavonica lingua Corizza vocatur« kot se bere v daritveni listini.
cije doma in v svetu. Sledil je šaljivi prizor »Srečolovci«, petje in deklamacije.
Prireditve se je udeležilo mnogoštevilno ljudstvo iz vseh okoliških vasi. Dvorana je bila nabito polna in zasedena do zadnjega kotička. Mnogi zamudneži so morali ostati zunaj, ker liso dobili prostora.
Iz Starega Sela
Tovariš Koren Anton iz Sta-regasela pri Kobaridu je ob priliki prekopa zemeljskih ostankov njegovega brata, ki je padel v Golobarju, daroval okrajnemu podpornemu društvu, v dobrodelne namene L. 2000, za kar se okrajni odbor NOO tovarišu Korenu toplo zahvaljuje.
Iz Srpenice
V nedeljo 25. p. m. smo pokopali v Krnu padlega borca, Mirka Trebše. Pogreb zemeljskih ostankov junaškega borca za svobodo je bil veličasten. Naša vas ne pomni kaj sličnega. Svojci pokojnika in krajevni NOO se zahvaljujejo prebivalcem vasi Krn in Vrsno za pomoč pri izkopu in prenosu, mladini iiz Vršnega, tovarišu Jankotu za ganljive besede ob odprtem grobu, bovškemu pevskemu zboru za petje, mladini od blizu in daleč, za lepe vence in šopke cvetja ter vsem, ki so ljubega Mirka spremljali na zadnji poti.
NASI GROBOVI
Med borci, ki so padli v neena kem spopadu s fašisti, je bil tudi 17 leten Košuta Edvard iz sv. Križa pri Trstu. Vseh šest tovarišev, ki so se udeležili borbe so bili pripeljani na pokopališče v Prvačino, kjer so dobili zadnje počivališče. Dne 24. p. m. so prišli svojci padlega tovariša, ga odkopali ter odpeljali v rojstno vas. Vsa Prvačina je bila v žalnih zastavah, domača godba je igrala žalostinke, pevci so zapeli ganljive pesmi in predno so ga odpeljali se je tov. Greti Saksida poslovila od junaškega sina naše zemlje. Ves ganjen se je oče padlega Edvarda zahvalil vsem dobrim srcem.
Pred tedni smo v Srpenici položili k zadnjem počitku zemeljske ostanke padlega borca za svobodo, tovariša Komac Anto-na-Tineta. Dne 20. junija 1944. je bil smrtno ranjen v akciji na Žagi. Prenešen v partizansko bolnico v Trento je pa izdihnil. Velika množica ljudstva ga je spremljala na tej zadnji poti; ob odprtem grobu se je poslovil od nje-
Ta darilna listina cesarja Otona III. z dne 28. aprila L 1001. je obenem tudi jasno zapisana priča, da so že skoro tisoč let Slovenci naseljeni na ozemlju v o-kolici goriškega gradu. Saj je cesarjev kancler napisal, da se naselbina »imenuje v slovenskem jeziku Gorica«. Ta krstni list si vsak neveren Tomaž lahko ogleda v dunajskem arhivu in le zastrupljeni možgani so mogli zapisati, da smo Slovenci šele z gradnjo bohinjske železnice prišli v naše kraje. Tako je iz hotenega pačenja zgodovinskih dejstev zrastla smrtna mržnja do naše slovenske pravde.
Skoro štiristolet je vihral raz stražni grajski stolp mogočni prapor goriških grofov. Ha, to je bilo vrenja v gradu! Čuješ — rog trobi; poglej na stolp: kres se je vnel. Cez ravan sem prah in topot! Kastelan, brž branilce na guelfovske nazidke, zapahnite vrata, spustite rešetko za
ga tov. Ivan od okrajnega odbora SIAU-a.^
* * *
Zadnje dni novembra t. 1. smo pripeljali v domačo rodno vas Jezerca pri Dreženci zemeljske ostanke tov. Jožeta Skubin-a, žrtev SS-ovcev in domobrancev. V začetku t. L je bil zajet v Vršnem, zaprt v Gorici ter slednjič tik pred svobodo, ustreljen skupno z drugimi 20 tovariši na Lokvah kot talec. Imel je krasen pogreb. Polno vencev in cvetja je bilo položenih na grob, krsta je bila ovita v našo zastavo in borci Narodne obrambe so mu
zapeli ganljive žalostinke.
♦ * *
Dne 25. p. m. so v Čiginju pri Volčah pokopali tov. Jelenčič Venceta in nekega neznanega borca, ki sta padla junaške smrti za našo svobodo. Tovariš Vence je bil partizan od leta 1942. Vsled izredne hrabrosti je bil imenovan za komandanta bataljona, katerega je vodil iz borbe v borbo. Padel je na čelu svoje čete v novembru 1943. v času ofenzive v Slovenski Benečiji. Neznanega borca so nacifašisti ujeli, ga mučili ter slednjič usmrtili v Čiginju. Krste obeh padlih borcev, ki so bile ovite v narodne zastave so nosili domači partizani) v uniformah. Na grob so jima bili položeni lepi venci in šopki cvetja. Velika množica ljudi se je solznih oči poslovila
od junaških borcev.
« « *
Dne 16. p. m. smo pokopali v Ložicah sedem borcev, ki sp žrtvovali svoja življenja za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Veličasten sprevod, do 3000 glava množica, se je pomikal proti pokopališču na Gorenje polje. Žalne zastave so se sklonile na krste, venci in šopki cvetja so pokrili grobove sedmih junakov, ki so se po težki borbi vrnili v domačo zemljo, potem ko so jo v borbi za osvobojenje poškropili z lastno krvjo.
* * *
Dne 14. p. m. je domača zemlja sprejela v svoje varno naročje zemeljske ostanke tov. Jan-kota doma iz Bizjakov pri Srednjem. Bil je edini sin matere, ki tudi danes nadaljuje svoje delo za svobodo in lepšo bodočnost našega primorskega ljudstva, za katero je mladi Janko žrtvoval svoje življenje. Ogromna množica ljudi je spremljala pokojnika na tej zadnji poti ter mu poklonila čez 20 vencev.
* * «
Dne 8. p. m. smo položili k večnemu počitku zemeljske o-stanke tov. Ivana Tinta iz Belega, katerega je ustrelil dne 5. novembra 1943. nemški okupator.
Ob tej priliki se spominjamo z vso hvaležnostjo tov. Garibal-dincev, ki so nam šli bratsko na roko ter tako še enkrat dokazali, da povezanost, ki je bila u-
glavnim vhodom. Škripaj e se dvigne vmes most na veso, na šesterih stolpih se svetlikajo helebarde in partizane. Smrad po smoli se širi, tudi olje brbota v velikih kotlih in žgano apno tolčejo, da je bodo metali skozi line in raz berteske dol napadalcu v oči. Poveljniki so zbrani v prestolni dvorani, arhivar zapira dragocenosti, v kapeli sv. Jerneja odmeva: »Kirie elejson«. Zdaj, prvi poki spingard in kolubrin, žvenket in metež, boj, boj, kot jih je bilo na stotine pod sivimi grajskimi stolpi in so bili in še bodo...
Še sedim v kaštelanovi sobi, somrak zavija poljane tja čez Solkan in proti Skalnici. Od nekod pripeva sladek glas trubadurjeve lutnje, ki pripoveduje o grofici Katarini in nje sedmerih hrtih. Na njen ukaz so vsakogar raztrgali. Hudobna je bila in trdega srca. Pa je prišel od da-
stvarjena v skupni borbi proti nacifašizmu ni bila zaman, ampak da ukoreninjega v bratski slogi bo lahko dala lepe uspehe. Pevski zbor iz Šlorenca je zapel ganljive žalostinke, godba iz Knorc je spremljala našega ljubega in junaškega Ivana ter mu igrala žalne koračnice. Vsem številnim pogrebcem, posebno pa tovarišem in tovarišicam iz Nožnega in okolice se zahvaljujemo za vso pomoč in spremstvo.
* * *
Dne 9. p. m. smo pripeljali v Prvačno zemeljske ostanke treh padlih tovarišev iz naše vasi. Med njimi je bil tudi naš nepozabni Gregorič Franc, 24 let star. Na Bajušicah je 28. decembra 1943. padel v zasedo, kjer so ga Nemci ranili v nogo. Ranjenega so ga neusmiljeno mučili dokler ni nehalo biti to junaško srce.
Veličasten pogreb je pričal kako naše ljudstvo ceni te naše' borce, ki so darovali svoja mlada življenja za našo osvoboditev.
* * *
Neznanih borcev, katerih ne vemo imena, ki so pa neustrašeno izvrševali svoje dolžnosti v času osvobodilne borbe, se spominjamo z ravno isto hvaležnostjo in ponosom, kakor da so bili poznani kot naši naj večji odličniki. Tudi te junake objokuje žalostna mati, tudi teh se spominja in časti hvaležni narod. Tovariš, ki je junaško posegel v akcijo, je bil ujet v Auču v hiši pri Štokelj P^vle. Odpeljali so ga v Gorico, Tolmin in zopet v Kanal, kjer so na gradu pripravili vislice in ga obesili. Predno mu je krvnik ovil viv okrog vratu, je ta neznani tovariš pozdravil našo svobodo, ter vzklikal naši osvobodilni vojski. Šele drugi dan, so ga lahko sneli in pokopali na kanalsko pokopališče, kjer je grob vedno poln cvetja in skrbno čuvan od Kanalske mladine.
* * *
Dne 25. p. m. smo pokopali zemeljske ostanke tov. Pahor Danila in Jelen Borisa na pokopališče y Opatjemselu.
Oba tovariša sta mnogo pretrpela po fašističnih ječah ter slednjič, ko sta bila izpuščena, sta zgrabila za orožje ter vstopila v partizane. V bližini Vojščice sta v boju se spoprijela s sovražnikom ter tam darovala njihova življenja za srečnejšo bodočnost našega naroda.
Imela sta lep pogreb; mladina in častna straža J.A. sta poleg ogromne množice ljudstva spremljala padla junaka na njihovo dokončno domovanje.
Razne organizacije so jima poklonile vence, tov. Pahor in Štrukelj sta se poslovila od njih, domači pevski zbor jima je zapel pa ganljive žalostinke.
leč sel, ki je nosil dragulje svojemu knezu. Katarina se je po-lakomnila zlata. Ko se je tuji oproda poslovil, je grofica poslala hrte za njim in so ga raztrgali. Sama pa je pobrala drage kamene in jih je z zvestim slugo skrila v podzemski celici. Lakomnica je pa našla lakomne-ža; sluga jo je v hrbet zabodel, a joj, ni več našel v zavitem podzemskem blodišču ne votline z dragulji ne izhoda pod milo nebo. Oba z dragulji vred trohnita pod goriškimi grajskimi stolpi. Otroci smo bili in so nam pripovedovali, da še strašijo njih duše vojake na ponočni straži. Še leto pred vojno se je iz strahu dvema zmedlo.
Dvanajsto bije. Pesem umolkne, baklje se pogasijo. Srebrno sije mesec skozi okno.
(Dalje prihodujir )
Stran 4
Soški tednik 5. januarja 1946
Štev. 1
DKOBNE NOVICE
V Brjansku se je končal proces proti nemškim zločincem. Pred sodiščem so se mogli zagovarjati 4 obtoženci in sicer generallajtnant Bernhard, generalmajor nemške vojske Ha-mann ter vojaka Steni in Lem-ler. Bili so obtoženi, da so po-bivali v množicah rusko prebivalstvo ter sežigali hiše in pustošili deželo. Glavni krivci so bili obsojeni na smrt z obešenjem.
*	Katedralo sv. Štefana na Dunaju so začeli obnavljati. Znamenita cerkev ena najlepših gotskih katedral je bila deloma uničena aprila 1945 po požaru, ki je zajel katedralo.
*	V podeželskem bivališču ministrskega predsednika Attlee-ja so se pričeli razgovori z nizozemskimi ministri o Indoneziji.
*	Liberalni časopis »News Chronicle« piše, da je avstrijska vlada objavila, da ne bo zahtevala pokrajine Trentino, da pa bo vsekakor nepopustljiva glede vsaj enega dela južne Tirolske.
*	Nà otoku Malti grozijo delavci s stavko če se jim ne bodo zagotovile višje mezde.
*	V Makedoniji je začelo prav pestro kulturno življenje. Izdajajo se že izvirna dela makedonskih književnikov ter prirejajo umetniške razstave.
*	V Egejski Makedoniji se ni položaj za tamkajšnjo prebivalstvo prav nič spremenil. Grške vlade se večkrat menjajo a grški žendarji kljub temu strahujejo in zapirajo Makedonce.
*	Agencija »France Presse« poroča, da so v Milanu našli Mussolinijevo maršalsko palico, okrašeno z dragulji, obenem z ostalimi predmeti, ki so pripadali duce-jevi vdovi.
*	Iz Turčije poročajo, da je bil prejšnji mesec v pokrajini Van v vzhodni Ahatoliji hud potres. Mesto Van je bilo porušeno. Porušenih in poškodovanih je bilo 2000 hiš, 10.000 ljudi pa je ostalo brez strehe.
*	Milanski časopis »L’Italia del popolo« prinaša članek z naslovom »Italija brez Nueren-berga«, v katerem povdarja potrebo po čiščenju fašističnih e-lementov v Italiji. Pravi, da sodijo pred ljudska sodišča kralj, kraljevski namestnik, Badoljo in drugi. Ljudstvo kar ne more razumeti, da se še prosto sprehajajo po državi senatorji in generali, ki so zakrivili toliko gorja. Posebno po zgornji Italiji se svobodno kretajo različni režimski vojni dobičkarji s svojim« naropanimi milijoni in podpirajo razne monarhistične in fašistične časopise.
Zatiranje borovega prelca
Naši dragoceni borovi nasadi so zaradi vojnih dogajanj že v precejšnji meri uničeni. To uničevanje še vedno ni popolnoma končalo, čeprav so se razmere že deloma vstalile. Poleg tega pa preti tem borovim sestojem druga, mogoče še večja nevarnost od gosenic borovega prelca.
Gnezda teh gosenic so se letos pojavila v izredno velikih množinah, ker v teku zadnjih dveh letih ni bilo prav nič podvzeto v cilju njihovega zatiranja, tako da imamo v nekaterih predelih že velik odstotek borovcev, ki so že popolnoma obrščeni in usahli.
Uničevanje gosenic borovega prelca je po vseh gozdarskih predpisih obvezno za vse lastnike borovih nasadov!
V svrho čim bolj učinkovitega zatiranja gosenic borovega prelen dajemo sledeča navodila:
1)	Nabiranje in uničevanje go-seničnih gnezd mora začeti v mesecu decembru in mora biti završeno najkasneje do kraja meseca februarja prihodnjega leta. Pred in po tej dobi pobiranje ni dovolj učinkovito, ker so tedaj gosenice zaradi še neustaljenega mraza niso še vse zatekle v svoja gnezda.
2)	Nabiranje gnezd borovega prelca se vrši tako, da se odrežejo vse vejice, na katerih se gnezda nahajajo.
3)	Nabrana gnezda se morajo zložiti na kupe na primernem prostoru in sežgati. Pri tem je strogo paziti, da ne pride do gozdnega požara. Lahko se tudi oparijo v vreli vodi ali pa za-kopajo globoko v zemljo.
4)	Gosenice so pokrite s pekočimi dlakami, ki zelo lahko odpadejo in jih veter prenaša tako da pridejo v dotiko z rokami, obrazom in vratom nabiralca, kjer povzročajo neprijetne bolečine, ki so še večje če pridejo dlake v oči ali v želodec.
5)	Zato morajo, nabiralci imeti predvsem zavarovane oči, nc smejo vdihavati prahu, ki iz gnezd prihaja; roke naj imajo namazane z vazelino ali s kako drugo oljnato tekočino.
6)	V slučaju, da opeklina kljub temu nastopi, treba boleče mesto umiti s toplim mlekom ali pa z vodno razstoplino amoni-jaka.
Narodno osvobodilni odbori so dolžni preko svojih organov voditi nadzor tako, da se mrčes v celoti in v odrejenem roku dejansko pobere.
V kolikor poedini lastniki borovih nasadov to ne bi storili do kraja meseca februarja 1946 leta, so odbori dolžni delo obaviti na stroške lastnika nasada.
Za zatiranje gosenic skupnih borovih nasadov, katerih uprava ne zmore dovolj denarnih sredstev, naj se organizirajo posebne dobrovoljne mladinske delovne čete, ki naj delo izvršujejo. pod nadzorstvom strokovnih Organov Narodno osvobodilnih odborov.
Iz Urada za delo
VPIS vseh industrijskih, trgovskih, obrtnih, denarnih in zavarovalnih podjetij in prostih poklicev ter obvezna prijava vseh nastavljencev Uradu za Delo v Gorici
Urad za delo v Gorici sporoča da je ZVU izdala sledeči okrožni ukaz:
Da zamore Urad za delo — posredovalnica za delo — imeti vse podatke zaposlenega osobja, vsa industrijska, trgovska, obrtna, denarna in zavarovalna podjetja kakor tudi prosti poklici so dolžni predložiti Uradu za delo v Gorici oziroma Okrajnim uradom za delo vpisno listino podjetij.
Ta listina mora biti dvignjena pri pristojnem Uradu za delo in sicer:
a)	pri Uradu za delo v Gorici za občine: Gorica, Miren, Renče, Dornberg, Rihemberg, Štanjel, Komen, Temnica, Opatjeselo in Kojsko.
b)	pri Uradu za delo v Kobaridu za občine: Kobarid, Breginj, Bovec in Tolmin in sv. Lucija v kolikor se nanaša na frakcije v Zoni A).
c)	pri Uradu za delo v Kormi-nu za občine: Kormin, Dolenja, Kopriva pri Korminu in Dobrovo.
d)	pri Uradu za delo v Gradiški ob Soči za občine: Gradiška ob Soči, Farra ob Soči, Romans ob Soči, Marjano v Furlaniji in Sa g ra d.
e)	pri Uradu za delo v Kanalu za občine: Salona ob Soči in Kanal ob Soči.
Podatki ki bodo navedeni v omenjeni listini se morajo nana-
šati na datume navedene na listini in k isti bo moral biti priložen imenski seznam vsega osobja zaposlenega dne 31.12.45, z označbo vseh podatkov (ime, priimek, očetovstvo itd.), kraj bivališča, dan sprejema v službo in kvalifikacija in sicer vse to v dveh izvodih.
Vpisne listine tako izpolnjene bodo morale biti izročene pri tozadevnem Uradu za delo tekom 15. januarja 1946.
Te vpisne listine bodo morale biti izpolnjene in izročene tudi od tistih podjetij ali tvrdk ki nimajo uslužbencev.
Proti podjetjim ki ne bodo izpolnile predložene listine ali bodo listine nepopolne, se bo postopalo v smislu člena 10. L -kaza št'. 13 ZVU.
Opozarjamo tvrdke in podjetja da se strogo držijo goriome-njenih navodil in da morebitne spremembe osobja po 1. januarju 1946, bodo morale biti naznanjene Posredovalnici za Delo v smislu obstoječih določil in sicer tekom tri dni od dneva sprejema ali odpustitve osobja.
Popravila od vojne
poškodovanih hiš
Občinski odbor za popravila od vojne poškodovanih hiš objavlja sledeče poročilo, ki ga je prejel od ZVU za goriško občino:
»Vsem lastnikom hiš, ki so izvršili popravila na lastne stroške bo dala ZVU finančno pomoč.
Lastnik naj priloži k prošnji tozadevne račune, v katerih naj bo navedeno, koliko dela je bilo opravljenega in koliko je bilo stroškov; vse to mora biti utemeljeno s pobotnicami ali pogodbami.
Ni treba izpisati kar celih pisem; je dovolj izjava, ki naj vsebuje v kratkem vse.
Tako izjavo je treba poslati na Civilni Genij, ki jo bo poslal naprej na finančni oddelek ZVU, tržaška cona«.
Zamenjava semenskega krompirja za koruzo
Okrožno Kmetijsko Nadzor-ništvo, zaskrbljeno radi težkoC pri nabavi semenskega krompirja, kateri primanjkuje in je zla sti v nižinah neobhodno potreben, je smatralo za umestno predložiti Kmetijskemu uradu ZVU naj bi ta izdal dovoljenje kmetovalcem da zamenjajo koruze za semenski krompir in sicer v sorazmerju eden za dva, da s tem vsaj delno reši to vprašanje.
Da se uredi in olajša taka zamenjava je Kmetijsko Nadzor-ništvb predlagalo tudi naj bi se dalo to nalogo Kmetijski zadrugi-
Zavezniška oblastva so sprejela predlog m izdala potrebno dovoljenje za zamenjavo.
Zatorej so se sporazumno s Kmetijsko zadrugo določila sledeča pravila za izvedbo omenjene zamenjave:	Kmetovalec, ki
namerava na ta način priti do semenskega krompirja pridelanega v gorah mora izročiti Kmetijski zadrugi v Gorici ali njenim podružnicam zunaj, po en stot koruze za 2 stota krompirja. Kmetijska zadruga mu izstavi potrdilo ki mu bo dalo pravico za dvig, v gotovem času, odgovarjajoče količine semenskega krompirja.
Kmetovalci, ki se nameravajo poslužiti te zamenjave naj se nemudoma zglase pri Kmetijski zadrugi, da bo slednja mogla preskrbeti krompir preden pritisne hud mraz.
Opozarja se, da koruza, ki je določena za nabiralnice ne sme biti zamenjana za semenski krompir, zatorej naj kmetovalci zamenjajo le odvišno koruzo.
Predbeležba sadnega drevja
Nanašajoč se na članek ki je izšel pred dnevi v časopisju in ki govori o predbeležbi sadnega drevja pri Kmetijskem nadzor-ništvu se obvešča vse one ki so se predbeležili in še niso položili jamščinc za drevesca naj to storijo čimpreje ker bodo sicer njihove predbeležbe neveljavne.
Razdelitev otrobov
Statistični Gspodarski Poljedelski Urad za Goriško področje javlja da v teh dneh se vrši razdeljevanje otrobov za mlečne krave, za plemenske svinje, plemenske mrjasce in za konje, ki delajo pri mestnih prevoznih tvrdkah. Te otrobe lahko dvignejo samo lastniki živine Goriške občine.
Imenovani lastniki lahko dvignejo nakazilo za otrobe pri Statističnem gospodarskem kmetiš-kem uradu, kateri se nahaja na Korzu Roosevelt št. 5 — drugo nadstropje — od 8,30 do 12,30 in od 15 do 17 potom predložitve glasovnice ugotovitve pri kmetiji za leto 1944-45.
Razdeljevanje za perutnino se bo začelo dne 7 januarja. Lastniki teh živali se bodo morali predstaviti temu Uradu v sledečem redu:
Pondeljek: 7 janaurja — priimki kateri začnejo s črkami od A do C.
Torek: 8 januarja — priimki kateri začnejo s črkami od D do K.
Sredo: 9 januarja — priimki kateri začnejo s črkami od L do P.
Četrtek: 10 januarja — priimki kateri začnejo s črkami od Q do Z.
Petek: 11 januarja in soboto: 12 januarja za ostali.
Urad se toplo priporoča, da se bo točno spoštovalo zgoraj navedeni red.
Družabni izlet na Su. Katerino
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 6. januarja popoldne svoj prvi skupni izlet na Sveto Katerino. Odhod je ob 1.30 popoldne s Kate-rinijevega trga čez Solkan, povratek je čez Kromberg, kjer bo prijeten odpočitek.
Vabljeni so člani in vsi planinski prijatelji.
Prinesite s seboj zdravega smeha in dobre volje.
R A ZG U A S
Od 1. aprila 1946. dalje se bodo prekopavali in uporabljali za nove pokope bodisi navadni grobovi, v katere so bila pokopana trupla umrlih pred 31. decembrom 1935., bodisi zasebni obrobni in zasebni dvajsetletni grobovi, do katerih pravica poteče z 31. decembrom 1946., in to na glavnem mestnem pokopališču ter na pokopališčih v Štandrežu, Ločniku, Solkanu, Kronbergu, Podgori, Pcvmi, Pod-sabotinu, Vrtojbi, Bukovici in Šempetru.
Izkopani ostanki se bodo spravili v skupno kostnico, če ne bodo svojci zaprosili za njihov prenos v zasebne grobove ali grobnice.
Omenjene prošnje bo treba vložiti pri mestnem županstvu do 31. marca 1946. Do istega dne se bo morala plačati pristojbina za novo dovoljenje.
Nagrobna znamenja (kamni, križi, itd.), katerih nc bodo upravičenci odstranili do 31. marca 1946., bodo prešla v last občinske uprave, ki bo z njimi razpolagala po določilih pogrebnega pravilnika.
OBVESTILO
Trg. zb. javlja, da je ZVU dala pooblastilo za delitev šip (stekla).
Prošnje je treba nasloviti na Trgovsko zbornico; imeti morajo vizum pristojnega občinskega tehničnega urada.
Cena blaga za prodajalce je sledeča:
Lir 370,00 za kv. m za navadno steklo.
Lir 590,00 za kv. m. za poldvojno steklo.
Industrijci, obtnihi in bniEtovaici! Razstava izdelkov tvornice Bedeschi v Gorici
Gori naslovljena tvrdka Fratelli Bedeschi s sedežem v Padovi in podružnicami v Rimini in Gorici, svetogorska ul. št. 163 je odprla te dni v Gorici, ul. Carducci št. 11 zanimivo razstavo s prodajo svojih strojev, kjer boste našli vse potrebščine naslednjih panog industrije in kmetijstva: stroje za obdelavo lesa in to najmodernejše z vsemi odgovarjajočimi deli; kmetijske stroje v veliki izbiri; stružnice, grezerje, obliče, svedre in mnogo drugih modernih strojev za mehanične delavnice; popolne naprave za izdelavo opek z vsemi pritiklinami in stroje za vsakovrsten luknjičast materjal ; popolne naprave za raziskovanje, za iskanje plina metana, razne rude in artezijske studence; naprave za omehčavanje, trenje in mešanje pri prvi obdelavi konoplje in lanu.
Naš izvrstno opremljeni obrat ima delavnice, kjer vam bodo vedno na razpolago naši strokovnjaki za vsakršno popravilo vaših strojev.
Vljudno ste vabljeni, da si o-gledate našo razstavo v ulici Carducci št. 11.
POJ/C V EL BE
Tovariš iz Kojskega, ki se je boril meseca maja pri Trstu skupno s CENCIČ Rudolfom iz Robedišč, je vljudno naprošen, naj sporoči edinico pri kateri je služil moj soprog na sledeči naslov:	CENCIČ Ivanka, Staro
selp št. 16, Kobarid.
* * «
Kdor bi kaj vedel o MAKA ROVIČ Jožefu, letnik 1909, ki je bil odveden iz Tolmina v internacijo v Nemčijo, Mathau-sen 89884	26.6.44, naj sporoči
družini Makarovič, Ajba pri Ka nalu 6 (Gorica).
* * *
Kdor bi kaj vedel o FILJI Bernardu, letnik 1927, ki je bil odveden v Nemčijo, Buchenwald, zadnje vesti 14.11.44, naj sporoči družini Filji — Kanal, Filji Idrija (pri Benečiji).
ZAHVALA.
Tov. Ličen Jože se zahvaljuje družini Kozman iz Gorice in tov. Veritu za redno pošiljanje hiane v goriški zapor ter tov. odvetniku Birsa za brezplačni zagovor na procesu.
OGLAS
Učenca ki bi imel veselje, da bi sc naučil voziti avtobus sprejmem
GERBIC ANTON via Duca d’Aosta, 15 - Gorica.
Pevovodski tečaj
Vsi tečajniki, ki so se prijaviii na pevovodski tečaj na goriškem okrožju, naj se javijo 13. januarja ob 10. uri na sedežu S. P. Z.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ — Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo In uprava: GORICA, nLjudski dom" prltilčle — Izdaja lista je odobrena od A. I.S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici - Najemnik: ^Primorski dnevnik”