Lin. JttV. 198 U LIUMIOIII, V SO&GtO 31. OUfiUSfO 19Z9. Izhaja vsak dan popoMne, ir»z«n5l neddje fei pgazDflte. — faserati do 30 potit aDta 2.-^ do 100 vrst Din 2.50, večji inserari petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej, »Slovenski Narod« vefca letno Y Jogostarijl 141— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3123, 3123, 3124, 3I2S in 3126. atastrofa ameriškega parnika Sinoči se je potopil ameriški parnik „San Juan" - Razen dveh otrok so utonili vsi potniki in posadka - Pri reševanju se je v temi ponesrečil še drugi parnik Cleveland, 31. avgusta. Včeraj se je pripetila pri Pigeon Pointu parniška katastrofa, pri kateri je izgubilo življenje nad 100 ljudi. Parnik »T. C. Dodd«, last Standard Oil Companv, je trčil z obrežnim parnikom »San Juan«. Obe ladji sta se pričeli naglo potapljati. Na parniku »San Juan« je bilo okrog 100 potnikov. Parnik, ki je bil zelo zastarele konstrukcije, se je dobesedno prelomil na dvoje in potopil tako naglo, da se niso mogli rešiti niti posadka, niti potniki. Rešilni čoln petrolejske-ga parnika je rešil samo dva otroka. V par minutah so razvaline razbitega parnika izginile pod vodno gladino, ki so jo pokrivale samo deske in ostanki razbitih čolnov potopljene ladje. Ker se je nesreča pripetila ponoči, tudi drugi parniki, ki so prihiteli na pomoč, niso mogli pričeti uspešne rešilne akcije, ker je vladala trda tema in je manjkalo primernih žarometov. Detroit, 31. avgusta. O katastrofi pri Pigeon Pointu se izveio še naslednje podrobnosti: Potopljeni parnik San Juan je bil star že 63 let, ter je bfl, kakor pravijo v mornariških krogih, ne- porabna stara škatlja. Tri leta je bil že izven prometa. Sedaj pa je neka družba priredila izlet in je bil parnik adaptiran samo za to vožnjo. Pozneje bi ga bili definitivno demantirali Pri trčeniu se je parnik prelomil na dvoje. Na krovu so se odigravali obupni prizori. Zaradi teme potniki in posadka sprva niso niti vedeli, kaj se je zgodilo. Šele ko je začela voda Pluskati preko krova, so spoznali nevarnost in s parnika je odmevalo v temno noč obupno kričanje žensk in otrok, ki so kmalu za tem izginili s- parnikom vred v hladni grob. Na klice »Dodda« so prihitele na pomoč obrežne ladje, vendar pa ni bilo niti misliti na rešitev. Parnik »San Juan« se je potopi! tako naglo, da posadk., niti ni mogla odklopiti rešilnih čolnov. Pri iskanju ponesrečencev se je pripetila še druga nesreča. Obrežni parnik »Munami« se ?e zaletel v petrolejski parnik »Dodd« ter se poškodoval tako, da se je začel potapljati. Od 50 mož broječe posadke se je rešilo samo 30 mož. Tudi parnik »Dodd« je težje poškodovan in je moral kreniti v najbližjo luko. Od posadke »San Juan« se ni rešil nihče. Tudi kapitan parnika je našel smrt v valovih. Bilanca „Zeppelinovega" poleta Na potu okrog sveta je prevali! „Zeppelin" 27.737 km dolgo progo v 21 dneh, 7 urah 30 minutah - Bil je skupno 350 ur v zraku - Motorji so fukcijonirali brezhibno — Xewyork, 31. avgusta. Posadka »Zepelina«, ki je tako uspešno končal svoj polet okrog sveta, je povsod, kjer se pokaže, predmet posebne pozornosti. Posebne časti izkazujejo dr. Ecke* nerju, ki je gost ameriške vlade. Povo= dom avdijence po pristanku v Lake^ hurstu, mu je predsednik Zedinjenih držav Hoover izrazil svoje priznanje za dosežene uspehe ter mu iskreno če* stital Listi se še vedno bavijo s »Zeppeli* novim« poletom in podrobno opisujejo posamezne etape in epizode . poleta Prav zanimiva je bila bilanca tega prs vega poleta, ki je pokazal tudi praktič? ne uspehe. Na vožnji preko Amerike je »Zeppelin« preletel države Kalifor* nijo, Arizono. Novo Mehiko, Teksas, OklahoiTitO Cansas. Missouri* Illinois, Jowa. Ohio, Pensilvanijo, Newyork in Newjersey. Celotna proga preko Amerike je znašala 4737 km, ki jih je prevalil zračni orjak v 51 urah 13 minutah. Ves svetovni polet od Lakehursia preko Friedrichshafna. Tokia nazaj v Lakehurst je trajal na skupno 27.737 kilometrov dolgi progi točno 21 dni in 7 in pol ure, vštevši vse pristanke in odmore. Polet okoli sveta je bil razdeljen na naslednje etape: Lakehurst-Friedrichs^ hafen, 5247 km, za kar je potreboval »Zeppelin« 54 ur 40 minut. Druga eta-pa je obsegala progo Friedrichshafen* Kasimugaura (Tokio) v izmeri 8100 km, za kar je potreboval zrakoplov 101 uro 49 minut. Najdaljša je bila tretja -eta-pa KasimugaurasLos Angeles. Proga je merila 9653 km ter jo je prevalil v 179 urah 54 minutah. Zadnja etapa od Los Angelesa do Lakehursta meri 4737 km in jo je prevalil v 51 urah 13 minutah. Od svojega poleta iz Friedrichshaf-na do končnega pristanka v Lakehur-stu je bil zrakoplov »Zeppelin« skupno 350 ur v zraku, to je 50 odstotkov vsega trajanja poleta v zraku, kar znači večjo izkoriščanost kakor pri vsakem parniku. Motorji so ves čas poleta funkcijonirali brezhibno in na vsem poletu ni bilo niti najmanjšega defekta. Čaščenje v Newyorku — Newyork, 31. avgusta. Dr. Ecke-nerja in moštvo zrakoplova »Zeppeli-nai« je včeraj sprejel newyorški župan. Goste so peljali v slavnostnem sprevodu do mestne hiše ter so bili ves čas med potjo izredno živahno pozdravljani od občinstva. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je že pripravljen za start k poletu v Friedrichshafen. Na poletu preko Atlantskega oceana bo imel s seboj 12 potnikov, od katerih se jih je 9 udeležilo poleta okoli sveta. Priprave za sprejem v Frie-drichshafnu — Friedrichshafen, 31. avgusta. Ob povratku zrakoplova »Zeppelina« s svetovnega poleta, ki bo presegel vse dosedanje svečanosti povodom »Zeppelino-vih« prekooceanskih poletov. Že sedaj, ko je »Zeppelin« še v Ameriki, so v Friedrichshafnu in okolici zasedeni vsi hoteli in oddane vse razpoložljive sobe. Od vseh strani, ne samo iz Nemčije, nego tudj iz drugih držav orihaiaii številni občudovalci »zračnih mornarjev«, da se udeleže sprejema. Sprejema se bodo udeležili zastopniki nemške vlade in kakor se zatrjuje v poučenih krogih, bo prišel k sprejemu tudi pred- Požari, eksplozije m poplave Nevaren požar v Dunajskem Novem mestu. — Eksplozija v ameriškem rudniku. — Poplave v Indiji. Dunajsko Novo mesto, 31. avgusta. V četrtek ponoči se je vnela v Bhimami v velikem okolišu suha trava. Požar je trajal pozno v noč. Vsled požarnega odseva so postali pozorni na ogenj ognjegasci v Badnu ter prihiteli gasit. Ogenj je nastal iz doslej neznanega vzroka na strelišču ter je obstojala za ognjegasce precejšnja nevarnost, ker je povsod ležalo mnogo nerazpooenih izstrelkov, ki bi mogli pri kopanju jarkov za omejitev požara eksplodirati. Gorelo je v krogu na kilometer daleč in so morali ognjegasci omejiti svoje delo pred vsem na to, da obvarujejo hiše v bližini in preprečijo razširjenje ognja. — Pariz, 31. avgusta. Iz Pittsburga v državi Pensilvaniji poročajo, da je v četrtek nastala v nekem tamošnjem premogovniku eksplozija, pri čemer je zasulo več sto ra- darjev. Reševalna dela so se takoj pričela in so v prvih urah izvlekli iz premogovnika 35 trupel. — Casablanca, 31. avgusta. Slovito svetišče Mulaja Ibrahima v Atlasu je popolnoma uničil požar z mnogoštevilnimi svetinjami vredl. — Karači, 31. avgusta. Ponovne poplave Inda povzročajo v ponovno težko prizadeti pokrajini Sind ogromno škodo. Mnogoštevilne vasi v dolini Inda so popolnoma poplavljene. Poginilo je zlasti mnogo živine. Po dosedanjih še nepotrjenih vesteh je postalo žrtev nove katastrofe 300 ljudi. V Attoku je Indus narastel skoro za 20 m, kar se ni zgodilo že 50 let. Iz mnogih krajev poročajo, da je voda raztrgala jezove, porušila mnogo hiš, povzročila plazove m razno drugo škodo. sedn.ik nemške republike maršal Jiin-denburg. Ker računajo, da bo naval občinstva ogromen, so bile že sedaj koncentrirane v Friedrichshafnu Čete, ki bodo pomagale pri vzdrževanju reda pri pristanku zrakoplova in pri sprejemu posadke. Vsa nemška javnost pa obžaluje, da ne bo navzoč pri spreje-miu tudi dr. Eckener, ki je glavni junak dneva, ker bo ostal v Ameriki, da nadaljuje in zaključi pogajanja za ustanovitev nemško - ameriške družbe za zgradbo več zrakoplovov, ki bodo obavljali redni potniški in tovorni promet med Evropo in Ameriko. Nove ponudbe »Zeppelinovi« družbi Glavni uspeh »Zeppelinovega« poleta okrog sveta pa vidijo Nemci v tem, da je »Zeppelin« odprl nova pota in zveze med Nemčijo in Daljnim vzhodom na eni ter Nemčijo in Ameriko ra drugi strani. Zeppelinova družba je zadnje dni prejela več ponudb za otvoritev rednih zračnih prog. Med drugimi predlaga redno zvezo japonska vlada, ki se zavzema za progo Berlin - Tokio in Tokio - Los Angeles, zelo pa se zanima tudi sovjetska vlada, ki je pripravljena prispevati primeren delež za uvedbo redne zračne zveze med Berlinom in Moskvo. Zeppelinova družba namerava za enkrat urediti najprej zvezo z Ameriko, bo pa takoj proučiJa tudi vse ostale ponudbe, ki so po mnenju strokovnjakov vse sprejemljive in izvedljive. Tako se obeta po »Zeppeli-novem* poletu okrog sveta nov razmah in razvoj v celokupnem začnem prometu. Stavbna nesreča t Zagrebu — Zagreb, 31. avgusta. Danes dopoldne je na prilazu barona Filipovića št. 85 došlo pri zgradbi Hermana Polaka sinov do težke nesreče. Porušila se je plast zemlje in zmečkala prsni koš delavcu Blažu Ivanko-viću, ki je ostal na mestu mrtev. Na kraj nesreče je prišla policijsko zdravstvena komisija, da ugotovi njene vzroke. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.8175, Berlin 13.56, Bruselj 7.9156, Budimpešta 9.937, Curih 1005.9, Dunaj 8.0186, London 276.06, Newyork 56.835, Pariz 222.91, Praga 168.71, Trst 297-84. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.19, Newyork 519.72, Pariz 20.335, Milan 27.18. Madrid 76.55, Berlin 123.71, Dunaj 73.20, Beograd 9.128, Praga 15.385, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.65, Sofija 3.76. Danes bo zaključena haaška konferenca Večina državnikov je že odpotovala. — Svečane zaključne seje ne bo* — Odmev sporazuma v Ameriki. — Haag, 31. avgusta. Včerajšnja seja iinančnega odbora, na kateri se je podrobno razpravljalo o besedilu zaključnega protokola, ki se tiče ureditve spornih finančnih vprašanj, se je nadaljevala danes dopoldne. Na včerajšnji seji so zastopane vlade izrekle svojo pripravljenost, da pristanejo na Youngov načrt Predvsem se je podrobno razpravljalo o osnovanju raznih organizacijskih odborov, ki naj pripravijo oživotvo-rjenje Youngovega načrta. V prvi vrsti se je govorilo o osnovanju posebnega odbora za prevedbo Da\vesove organizacije na mednarodno banko, kakor tudi juridičnega odbora za ureditev mnogoštevilnih pravnih vprašanj. Drevi nameravana javna zaključna seje konference se »le bo vršila, zato pa se je opoldne pretvorila seja finančnega odbora v nejavno plenarno sejo. — Koeln, 31. avgusta. V drugi coni je opažati živahno gibanje zasedbenih zavezniških čet. Francozi, Belgijci in Angleži poravnavajo svoje obveznosti do nemških dobaviteljev živil in sena ter spravljajo skupaj vojni materijal. Proti Franciji in (Men-du že odhajajo prvi vlaki z vojnim materijalom. Posebno hite s pripravami za izpraznitev Angleži, ki mislijo dokončati izpraznitev že do konca septembra. Prvi transport angleških čet odide v London 14. septembra. —■ VVashington, 31. avgusta. Amen-ko časopisje obširno razpravlja o sporazumu, doseženem na reparacijski konferenci ter z veseljem ugotavlja, da je storjen s tem odločilen korak k pomiritvi Evrope. Prdčrti-va sodelovanje ameriških strokovnjakov pri izdelavi Youngovega reparacijskega načrta, ki je po mnenju ameriške javnosti še veliko večje važnosti za osiguranje svetovnejf j. posebno pa še evropskega miru, kakor Ke!-loggova pogodba. Dalje napoveduje ameriški tisk, da se bo pričela sedaj doba živahnejšega gospodarskega sodelovanja med Evropo in Ameriko, ki se je uverila, da ima Evropa željo po mirnem napredku. Zaostren položaj v Palestini Arabci prodirajo iz Sirije v Palestino - Angleške oblasti so odredile evakuacijo židovskih naselbin - Novi programi prati Židom — London, 31. avgusta. Situacija se je v sveti deželi nepričakovano zaostrila. Po vesteh, ki jih je prejel kolonijalni urad, so Arabci prekoračili sirsko mejo in prodirajo v velikanskih skupinah proti .Jeruzalemu. Angleške oblasti so poslale proti Arabcem večje število letal, da bi z bombardiranjem ustavila nadaljni pohod. Pri Safedu se je vnela ostra bitka. Arabci so napadli židovsko naselbino, prebivalce večinoma pomorili, hiše pa porušili, oropali in zažgali. Borba je trajala šest ur. Kakor se zatrjuje, pripravljajo Arabci sličen napad na Tiberijo. V Palestino bodo poslana na-daljna ojačanja angleških čet. — Jeruzalem, 31. avgusta. V noči od srede na četrtek in v četrtek ziutraj je bilo v Jafi in Jeruzalemu vse mirno. Zaradi umora neke Židinje so kurdski židje ubili nekega arabskega kmeta. Odkar patrulir* v glavnem mestu vojaštvo, vlada na vide» mir, vendar pa je razpoloženje prebivalstva še vedno zelo napeto. Ameriški generalni konzul je svetoval ameriškim državljanom, naj Palestino iz previdnosti zapuste. Vlaki, ki vozijo v Egipt, so prenapol- njeni. Gospodarsko življenje je popolnoma zastalo. Trgovine in banke so od poldneva dalje vse zaprte. Izhajanje časopisov je Še nadalje prepovedano in jih nadomeščajo le kratki natipkani bulletini judovskega Jto-rodnega sveta. Skupno število ubitih Judov znaša 110 do 150, ranjencev pa je trikrat več. Koliko je bilo ranjenih Arabcev, se ne more presoditi, ker so Arabci svoje ranjence odnesli s seboj. Židovske kolonije Moča, Artuf, Hulda in Kastiniia so bile popolnoma razrušene. Nekatere druge kolonije, med njimi bogati Ekron. ie prebivalstvo po odredbi vlade izpraznilo. Prav tako je vlada ukazala, nai se izpraznijo moderna židovska predmestja Jeruzalema. Prebivalci so se morali skupno s tisoč drugimi Judi, ki so doslej stanovali v arabskih hišah ali okrajih preseliti v judovski del Jeruzalema, kjer so sedai vse hiše prenapolnjene. Končno je dospel v Jeruzalem tudi vrhovni komisar Chancelln*. Vzpostavljena je bila tudi neodvisna prt-iskovalna komisija pravnikov pod predsedstvom nemškega odvetnika Smoire. Macdonald o razorožitvi in haaški konferenci V Ženevi bo napovedal sklicanje splošne razorožitvene konference. — Haaška konferenca ni skalila francosko-angleske-ga prijateljstva. — Sestanek s Poincarejem. — London, 31. avgusta. V London je dospel z letalom ministrski predsednik Macdonald v spremstvu svoje hčerke in grofa Cecila Hehvooda. Predsednik Macdonald je izjavil novinarjem, da se je bavil poslednjih 14 dni z razorožitveriim vprašanjem in da je dosežen glede pomorski oborožitve med Anglijo in Zedinjenimi državami popoln sporazum. O tem sporazumu bo podal natančno poročilo na plenarni seji Društva narodov, na kateri bo že tudi sporočil daitum sklicanja splošne pomorske razorožitvene konference. Macdorald se je tudi zelo pohvalno izrazil o delu angleške delegacije na Otvoritev zadružne razstave Glavna zadružna zveza, ki je centrala zadružnih zvez v Jugoslaviji, praznuje letos 10-letnice svojega obstoja. V proslavo jubileja je sklenil odbor prirediti v Ljubljani za časa >Ljubljane v jesenih zadružni kongres, na katerem so se zbrali vsi zadrugarji Jugoslavije. Danes ob 10. je bila otvorjena zadružna razstava, ki kaže vse doslej izvršeno zadružno delo Jugoslavije in posebno še Slovenije in program za bodoče delo. Razstavo je otvoril prof. Bogdan Remec, ki je povda-ril, da so v Sloveniji štiri zadružne zveze, ki so priredile razstavo, to so Zadružnu zveza v Ljubljani in Celju, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani in Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani. Razstava je prva *e vrste v Sloveniji in začetek bodočih zadružnih razstav in seznanja zlasti udeležence zadružnega kongresa s slovenskim zadružništvom ter kaže važnost in pomen zadružništva v Sloveniji. Slovenske zadruge so bile prve, ki so zbirale male kapitale v Ča- reparacijski konferenci v Haagu in izrazil svoje upanje, da bo nastopil sedaj čais sporazumnega dela med evropskimi državami. Odločno pa je odbil domneve nemških listov, ki sklepajo na podlagi dogodkov v Haagu, da bi prišlo do kakih nesporazumov med Francijo in Veliko Britanijo. Angleška vlada bo tudi v bodoče ostala zvesta politiki svojih prednic napram Franciji ter le še poglobila dobre odnosa je s Parizom. Končno je napovedal Macdonald, da se bo sestal na potu v Ženevo, kamor odpotuje drevi, v Parizu z bivšim predsednikom francoske vlade Poincarejem. su, ko je bilo denarja najmanj in dan *s predstavljajo močne gospodarske faktorje, od katerih zavisi ž^ mnogo krajev. Imun tudi najnižjo obrestno mero. Otvorit««lj je posebej pozdravil odlične zastopnik^ <• I nih in vojaških oblasti. Pozdravno brz. i\-ko so zadrugarji poslali kralju Aleksandru, kar so vsi navzoči pozdravili s trikratnim živio. Izmed tujih gostov naj omenimo zastopnika zagrebškega zbora g. Alrkt=;m<1 ra in številne za slovensko zadrugarstvo zainteresirane zastopnike iz gospodarskih krogov iz Hrvatske in Srbije. Zadružna razstava je razdeljena v tri velike oddelke. V prvem razstavlja Zvr-zi spodarskih zadrug v Jugoslaviji. Tu sebno zanimivi razstavljeni predmeti, k:»-kor statistike, brošure in izdelki Konzum-nega društva za Slovenijo v Ljubljani, ki zavaruje svoje člane za starost, brezposelnost in smrt na svoje stroške. Pozom ^-t V6eh so vzbudili tudi kovinski izdelki ,Ty^o-metalije. V drugem oddelku je zanimiva razstava Zveze slovenskih zadrug. Učiteljske tiskarne itd. V tretjem pft razstava Zadružne zveze. Stran 2 •SCOVENSKI NAROD«, dne 31. a virus ta 1929. ^tev 1je nekaj gnilega v deželi Danski.c Ravnatelj Polič se ni razburjal, niti ni razbijal s pestjo po mizi, pač pa je gestiku-liral morda živahneje, kakor je sicer njegova navada, kadar je v pisarni za mizo in sprejema žurnaliste in ne poveljuje 30 gla-vemu orkestru. In vse to upravičeno, kakor bo vsakdo spoznal iz naslednjih vrstic. Marsikdo drugi bi skočil iz kože. Pa k stvnri! Ni slučaj, da mi je g. ravnatelj namesto razgovora dal izrezek iz nekega zagrebškega lista, v katerem je ljubljanskemu 'Referentu za muziko tega lista povedal, kakšna bo nova ljubljanska operna sezona. Da, žalostno je to prav za prav. Toda tega dejstva ni mogoče sprdaviti s sveta s frazo, da v domovini ni nihče pr?rok. Takih, in to so morda najboljši in najvrednejši med nami, ki v domovini ne morejo in ne smejo biti preroki, je že toliko, da je treba problem pogledati z druge strani. Vzroki tega dejstva so tu globlji in usodepolnejsi. Zagrebškemu referentu je ravnatelj dejal: »Razen tega, nas je žal naša (slovenska!) publicistika pustila skoro popolnoma na cedilu tozadevno (glede podpor pri vpri-zoritvah modernih oper!) in zato je moralo moderno muziko v Ljubljani propagirati tuje časopije, predvsem zagrebško, za kar se mu na tem mestu najtopleje zahvaljujem.« V teh kratkih besedah je povedano vse. Povedano je sicer skoro Mask«, za kar mu je g. Polič zelo hvaležen. Po vprizoritvi so naši kritiki napisali svoja mnenja, potem je pa sledil molk. Ob času, ko bi se morali oglasiti naši glasbeni strokovnjaki in povedati podrobno, kaj je dobro, kaj slabo v gigantskem delu modernega slovenskega komponista, je nastal globok molk. Kritiki so dejali, da bi morali šele preštudirati partituro itd. (Ni čuda, da se je g. Polič prijel za glavo.) Ravnatelj Polič mi je priznal, da smo mi kot »nestrokovnjaki« storili svoje, čeprav so tudi nas v tem prekosili zagrebški kolegi Toda kje so ostali strokovnjaki? Zakaj se je zgodilo, da so šele zagrebški strokovnjaki pokazali, kaj so »Črne maske«, kakšna umetnina je to in koliko je delo in trud, ki ga je ljubljanska opera doprinesla z vprizoritvijo tega dela. >Kaj bo ta vrag, saj ga poznamo« je navadno argument, da so domača dela za nič. Prijatelj Kogoj, morda je to tvoja poguba, ker te poznamo, ker te vidimo po ulicah bele Ljubljane, ko korakaš in strmiš predse. Morda bi se ti nekoliko bolje godilo, če bj natančneje obravnavali tvoje >Maske« po vprizoritvi. In bog varuj, če kdo opazi, da se pri nas kateremu dobro godi. Izgubljen je. Po njem je. Ob vsaki priliki, kjer le moremo, kričimo, da smo nadarjeni, sposobni in bog ve kaj še, kadar pa pride čas, da je treba vse te naše vrline doma priznati, umolknemo. Sledi tisti molk, ki si ga vedno predstavljam kot veliko lužo, ki se ne more odtekati in zasmrdi. V kateri vse gnije in trohni in se morejo v njej zarediti samo še ostudne krastače in strupene kače. Toda so še drugi številni vzroki, da je ravnatelj ljubljanske opere ostal »na cedilu« z vsem svojim vzornim prizadevanjem za dvig slovenske opere. Naštevanje in proučevanje teh pa sodi v druge publikacije, Če je njih obravnavanje pri tem stanju, v katerem dandanes živimo, sploh mogoče. Po vsem tem me skoro ni sram priznati, da sem z nekim neprijetnim občutkom prepisal iz izrezka zagrebškega lista sledeče podatke v novi operni sezoni v Ljubljani. >Operni repertoir se bo v bodoči sezoni skušal držati dosedanjih svojih smernic, to je, upošteval bo po možnosti poleg klasičnega in romantičnega tudi moderni repertoar. Pri tem se bo pa moralo ravnateljstvo v bodočnosti zaviti nekoliko na desno v tem pogledu. |T- Za to so bili merodajni razni vzroki ia ne v zaduji vrsti dejstvo, da je bilo od novih del, ki so prišla v poštev za naš oder, samo eno vredno vprizoritve. Naša opera je v pretekli sezoni imela na repertoarju za naše razmere toliko res moderne muzike (nič manj kakor šest takih del je bilo vpri-zorjenih), da bo zadostovala še za sledečo sezono in še posebno zato, ker sprejema naša publika tako muziko le s težavo in odporom. Razen tega nas je žal naša publicistika pustila tozadevno skoro popolnoma na cedilu in zato je moralo moderno muziko v Ljubljani propagirati tuje časopisje, predvsem zagrebSko, za kar se mu na tem mestu najtopleje zahvaljujem. Moderna tendenca bo pa izražena tudi r novem repertoarju in predvsem zopet z jomafim delom, z Matija BrarnflSarjevo mu-okallčno farso >PohufganJe v dolini Sont-florjairski« (po Cankarju), Safranek-Kovice-va dojmujoča oper* »Hasanagfaieac, ki jo ie avtcr na novo priredil za LJubljano, spoli raefce literature je Ml izbran Borodinov >Knez Igor«. Iz čeSke literature bo vendarle vpii-zorjen VVoinbci-trjev >Šr*ododudak<, ki je žel pa evropskih odrih velike uspehe Iz nemške literature pride po kratkem odma ru na vrsto zopet mojster iz Bavreutba z »V'alV.'ro«. Kct orugo Strsussovo del > ho vprizorjen >Ro«enkavaIirc. Ta dela bo zaključavala Lortzmgova ljubka opera >«"\ir in tesar«. Poleg Verdija, katerega dve za nas novi operi v vVerflovi predelavi »Er i>.ani« i a >Moe urode« bosta vprizorjen i, bo zastopan Še italijanski klasik Bellini s krasno opero »Normo«, ki jo je posebno cenil Wagner. Kot reprize pridejo v poštev na iovo naštudirani vsemu klubujoči Foersterjev »Gorenjski slavčck«, Puccinijeva >La Bo-heme«, Krenekov >Jonny svira«, Kogojeve »Črne maske« itd Od operet bo vprizorjena predvsem Le-harjeva »Eva« in Zellerjev »Ptičar«. Ravnateljstvo si pa pridržuje morebitno epopol-nitev repertoarja z uspešnimi opernimi in operetnimi novostmi. Samoobsebi razumljivo je, da bomo gojili še naprej Mozarta in upamo, da bo mogoče njegov cikel srečnejše uresničiti, ker je umetniško osobje poleg državne ^arde umetnikov, ki so ostali Ljubljani zvesti, mnogo pridobilo z angažmajem umetnikov kakor Križaja, Vičarja itd. —nek. Repertoar Narodnega gledališča v novi sezoni Za sezono 1929/30 je določila upra/va Narodnega gledališta v Ljubi jami sledeč repertoar: A. DRAMA. Dramski repertoar bodoče sezone sloni predvsem na nekaterih delih svetovne literature, ki po veliki večini še niso bila vpriaorjena na našem odru in obsegajo starejšo, kakor tudi povojno draimsiko produikcijo. Od teh del, ki nad dado dramski sezoni smer ter ie raža jo njeno stremljenje, omewjaimo>: Dostojevski: Bratje Kairamafzovi. Gogofcj: Revizor. Gribojedov: Gorje od uma. Balzac: Mercadet. Shakespeare: Kakor vam drago, event. VihaT StTimlbea-g: Nevesta s krono. Goethe: Fajust. Schrller: Don Carios. Ravnal: Grob neznanega vojaka. Galsworthy: Beg ali pa Pravica. Suton Vame: Skrivnostna ladja. Egge: Brodolom. Franck: Odkod krivda sfi pa »Karel in Ana«. Sherwood: Konec. Benaveoite: Lftiibezen-sovraštvo (La maiqiie- rida). Dickens: Cvrčeđc 2a pečjo. Ibsen: Strahovi. KosOTOtov: Iluzija lauibezm ter po eno delo Iva Vojnovića in Knuta rlamsuna. Iz starejše slovenske literature se bode vpri-zofil: Linhart: Veseli dan ali. Matiček se žena. Svoje najnovejše prispevke pa so dali upravi na razpolago odnosno jih oblaubili pisatelji: Al-breeht Fran, Albreht Ivan, GolaT Cvetko, Nova-čan Anton, Preg^Jij Ivan, Vladimir Levstik, ki dramatizira svoj roman »Gadje sneodo«, daije srbska pisatelja Velmar JankoviČ z dramo »Brez ljubezni« ter Mita Dimitrijevic s komedijo »14»-bimec svoje žene«. V repertoarju pa bo zastopan vsaj po eden hrvatski, srbski in bolgarski avtor. V mislih knaimo: Begov&c: Pustolovec pred vrati. Nusic: Pot okoij sveta. Kostov: Gol jem amov. Za veseli del repertoarja bodo skrbeli: Lamiger: Spreobrnjenje Janeza Pigkurja. Bar jat rajski: Karijera Nabiockega. Pagnol: Velika Abeceda. Pierre Chaine: Naš gospod žijpoik. Nestroy: Pritličje in prvo nadstropje. Iz mladinske literature se bodo viprizorile: Spitzer: Pogunmi Tonček. Bur ggr ai: Nosa »ček. Poleg naznačenega repertoarja se bode ponovilo tudi katero delo iz repertoarja zadnjih sezon. Posebnih sprememb v dramskem ansamblu nd bilo. Drami }e ostal skoro neokrnjen ves njen ansambel, katerega resno » umetniško stremljenje je splošno priznano. B. OPERA. Slovenska opera si je izbrala za novo sezono sledeča dela. Iz jojtsoslovenske literature: BravnicaT: Pohujšanje v dolina šentflorjamski. Kogoj: Grme maske. Foerster: Gorenjski slavcek. Safranek-Kav&č: Hasanaginica. Iz slovanske frteraitnire: Weinber!ger: Svarada dradak. Borodin: Knez Igor. Iz nemške Kteratmre: vVaigner: Vafflcira. Strarass: Kavalir z rožo. Lopzkig: Car ki tesar. Krenek: Jonav svira. Iz italijanske Ktera.rurc: Beli/mi: Norma. Verdi: Moč usode. Verdi: Emanu Paccini: La Bofaeme. Poleg teh se bodo vp riza rja Je reprize najza-ninrjvečših in najboljših del, ki so bSa os repertoarju poslednjih sezon in ki vodijo stalni repertoar vseh pomembnejših opernih odrov. Naši operi je po večini ostal ohranjen ves odlični lanski operni ansambel. Opera je do bila novega režiserja v osebi Borisa Krirveckega. Mesto na dopust odišlega Banovca bo nastopaj v lirsko-ienoTskih partijah tenorist zagrebške opere gospod Viča t Bodo, na novo pa je vstopil v naš ansambel odlični basist gospod Josip Križaj. Zbor in orkester pa sta deloma povečana. C OPERETA. Na novo se bodo naštudirale operete: Lehar: Eva. Straruss: Beneška noč (v novi KorngokJovi rmuzikaini predelav*). ZeUer: Ptičar. Inscenacija }e poverjena prof. Ivanu Vavpo-tiou m Vaclavu Skružnvju starejšemu-, ki se je vrnil iz Prage v Ljubljano. Žalostna slika bede Moja žena je šla naročit na Ahacljevo cesto poleg velike mestne hiše v skladišče k M. H., trgovki s kurivom nekaj premoga. Ko je pa prišla domov je bila vsa iz sebe. Pripovedovala mi je, da ima dotična trgovka skladišče in stanovanje vse skupaj I Nesrečna žena je vdova, mož ji je že davno umrL Že deseto leto ima 3 otroke, vsi hodijo - V solo, namesto stanovanja imajo pa šupo, v kateri hirajo Letos sploh ne bo mogla pošiljati otrok v šolo, ker se nimajo kje učiti. Leže pa kar na vozu v skladišču. Nesrečna mati prosi že drugo leto za stanovanje. Mestni magistrat ji obeta stanovanje, pa ga ne dobi in tako je reva vsa obupana. Ni čuda, če si taki nesrečneži končajo življenje. Sirota je sama pripovedovala, da je pripravljena na najhujše. Naj primiti vnejši socijalni čut zahteva, da se mestni magistrat usmili nesrečne družine in ji nakaže v eni mestnih hiš skromno stanovanje, katero bo gotovo pošteno in rednoplačevala. Ce pa ostanejo ubogi otro-Čiči še brez matere, bo moral magistrat skrbeti za nje. I. L. Panika med ptičarji Glave stikajo in šepetajo od Gmajne in Trnovega pa doli do Zelene jame. Njih kralj Marenkov Fronc je shujšal do kosti in Ljubljana je v skrbeh, kdo ji bo zribal zelje na drobno in fino kakor rezance na Brezjah, će bo po njem. Skrbi ga, kaj bo s ptiči, če jih ne bo smel več loviti, da, raznesla se je v pti-čarskem kraljestvu celo strašna vest, da bo prepovedano gojiti drobne prijatelje v kletkah. Prav vsi ptički naj bodo prepovedani, ki žive na prostem. Vse bodo morali izpustiti pod Tivoli in v Mestni log in utihnilo bo njih petje po stanovanjih. Kdo bo pti-čarjem krajšal čas, kdo bo pojedel mrav-ljinčna jajčka, črve in druge delikatese, ki so jih ptičarji velike zaloge pripravili svojim ljubljencem. Ali morebiti neusmiljeni gospodje, ki pripravljajo hudi paragraf?! Gotovo ne mislijo, da bi že gajbic privajeni ptički ne mogli več živeti pod milim nebom in bi morali poginiti lakote, vajeni skrbne postrežbe svojih rednikov. Gadov vendar ne more vsakdo rediti za pečjo, da bi ti prijazni črvi potem telovadili po balkonih in skakali z njih na Kongresni trg, kakor so se zabavali minulo soboto. Ogorčeni hodijo ptičarji od oblastnika do oblastnika in dokazujejo mogoČnikom, kako nedolžna je njih zabava. Kakor v nebesih je malim pevcem pri njih, še mnogo, mnogo lepše kakor v Zco. Nazadnje naj pa brezsrčni gospode pomislijo, da tudi Zoo polnijo naši ptičarji z rajredkejšimi in najlepšimi ptiči. Kdo bo lovil ptiče za razstave in muzeje, če umrje Fronc žalosti?! V srce se nam smilijo nedolžno preganjani prijatelji malih pevcev in zato upamo, da se jih varuhi prirode usmilijo, saj je njih zabava res nedolžna in nikomur škodljiva. Priskoči naj jim na pomoč tudi Društvo za varstvo ptičarjev in pa Lovsko društvo, ki ima namen živali — varovati-- V drvarnici Družina mestnega delavca Goloba se je morala umakniti sodom dalmatinskega vina. Stanovanje sicer ni bilo bogve kaj, le nUka sobica za kuhinjo in spalnico, ki je v njo prišla v vas skozi okno tudi kaka nagajiva balinska krogla — ali stanovanje je bilo vendarle, balinanje je bilo pa končno še zabavno. Dobrodušen zeljar je izvalil kadi iz skladišča, da je spravil Golobove pod streho. Ali prišla je zeljarska sezona, vir trnovskega in krakovskega blagostanja. Pa so Golobovi znosili svoje stvari v sosedovo drvarnico. V Razpotni ulici za Bergantom stoji ta visoka in obširna drvarnica iz slokih letev, da je dosti zračna in se drva lepo suše na prepihu. Visoka je, da stoje v njej pokoncu žrdi, bruna in deske. Polna je lepo na dolžino za štedilnik razžaganih bukovih drv, Kakor mora biti s kurivom založena dobra trnovska hiša. In suha so polena, da kar sama gore. Ja, vse je odvisno od dobre, zračne drvarnice. Golobovih je šestero: on in ona in štiri punce. Pa Golobovi niso drva, da bi jim koristil prepih. Ona, ki si je s pranjem služila kruh, je morala v posteljo. Nič ne pomagajo stare vreče in plahte, s katerimi so obili letve skoraj do stropa. Drvarnica je drvarnica in ni lepe drvarnice brez sape. Sredi med skladovnicami drv stoji štedilnik. Dimnik je speljan kar proti strehi, Pa je prekratek, da bi segel ven. O, pazijo, pa še kako pazijo, da ne odleti utrinek iz Štedilnika. Takoj bi jima vse zgorelo in tudi ponosne, gostoljubne drvarnice bi ne bilo več. še vse v okolici bi pogorelo, da bi morali še hišni gospodarji v kleti in skladišča. Nič se ni treba bati, saj tudi otroci pazijo na ogenj, ker je mati bolna v postelji. Oče leta okrog in prosi ter opominja na obljube. Pa kolne, saj bi tudi drugi na njegovem mestu. Stanovanja pa nikoder in zima se oglaša v mrzlih nočeh. Kdo bo kupoval drva, da bo zgrel vetrovno drvarnico. Če je štedilnik ves razbeljen, pa je še mraz. Mati je bolna, oče kolne, otroci pa zmrzujejo. Naj zmrznejo, saj je revščine itak preveč! Izprehod po letošnji pokrajinski razstavi Letošnja pokrajinska razstava je po svoji pestrosti in zanimivosti prekosila vse dosedanje« Bela Ljubljana je najlepša ieseni, ko solnce že ne pripeka več tako močno In ko začne vse zelenje, ki je nien največji kras, že rumeneti in se nad mesto razpne jesenska melanholija. Ta čas ie gotovo najpripravnejši za razstave in silčne prireditve. Po oddihu in poletni vročini si sleherni zaželi razvedrila in pouka. Slovencem se nudi v tem času še prav poseben užitek z vsakoletno sejmsko razstave »Ljubljana v jeseni«, ki jo poseti vsako leto na tisoče in tisoče domačinov in tujcev. Velesejmska razstava ie bila danes otvorjena brez običajnih slavnosti. Ob 9. so se pred ravnateljstvom veselejma zbrali odlični gostje, ki jih je sprejel predsednik velesejma industrijalec g. B o n a Č in ravnatelj dr. Dular. Nato se je vršil skupen obhod po razstavi. Tako pestra In bogata ter zanimiva še ni bila »Ljubljana v jeseni«. Znižuje kar 10 razKčnrh razstav in bo zanimala si ene*-, nega obiskovalca. V kraljestvu živali V velikem »Ic paviljonu na desni je na letošnji razstavi pravcato kraljestvo živah. Društvo Zoo je priredilo tu rastavo, ki je obenem velikopotezna propagandna ideja ustanovitve zoološkega vrta v Ljubljani. Društvo se ni strašilo dela m druda, da pokaže obiskovalcem kolikor mogoče popolno sliko živalstva Slovenije. Tu so razstavljeni številni akvariii. v katerih so vse v slovenskih vodah živeče ribe, v 150 kletkah so vse naše ptice pevke, v 30 velikih kletkah ujede, v 6 terarijah domači plazilci, kače in guščarji. v posebnih akvarijih dvoživke, kakor žabe, salamandri, v 25 pločevinastin kletkah manjše živali, glodavci, kune, v 5 železnih zverinjakih večji sesavcih, kakor lisice, iazbeci, volkovi, vidre itd. Poseben prostor je ograjen za srne, gamze in mlade medvede. Ta razstava j6 nedvomno ena najzanimivejših in bo neka ka živa šola naši mladini, kajti videla bo živo favno Slovenije, katero je spoznavala med letom samo na papirju. Domača industrija in obrt Iz kraljestva živali stopiš v sledeči paviljon H, ki nudi popolno sliko nekaterih našla obrti. Razen tega je tudi razstavilo nekaj tvrdk šivalne stroje, kožuhovino, klobu-carske izdelke. Dve radio tvrdki sta razstavili najmodernejše radioaparate, itd. Svoje izdelke je razstvaila zadruga kro-parskih žebljarjev, slamnikarji iz Mengša, sitarska in žimarska zadruga iz StraŽiŠča, tržiški čevljarji, čipkarice in Čevljarji I* Žirov. V raju cvetKc Kraljestvo cvetljic je pa paviljon G. Kakor bi prišel v nafavo, med najlepše cvetljice, v parke in nasade. Tisoč barvnih nijans ti razveseljuje oko. Vse ie okusno urejeno in kaže, da je naše vrtnarstvo na visoki stopnji, da se naši umetni vrtnarji kosajo tudi z inozemskimi. Vrtnarji Šimenc, Ferant in Herzmansky so naredili iz paviljona »G< raj cvetlic in zelenja. V istem paviljonu je še kmetijski od-del z mlekarskimi, vinskim in sejmom za med. Tu se kar cedi medu, smetane in smetane in jogurta. Kakor bi bil v Indiji Koromandiji. Originalni napisi vabijo na mleko, smetano itd. Mleko ie najbolj zdrava hrana, kar jo nudi mati narava. Družini, ki vedno mleko piie, zadovoljnost z obraza sije, ali »Mleko smetana maslo sir, za deco je najboljši pir«. Grdo se bodo gledali gotovo obiskovalci sosednih koj za brezalkoholne pijače in vina. Najboljša domača vina bodo marsikaterega speljala od ko.ie za brezalkoholne piiače. Med najimpozantnejšimi znamenji časa V paviljonu »F« sc stroji vseh vrst in avtomobili, vse skupaj najimpozantnejše in najveličastnejše: kar je produciral Človek 20. stoletja. Pletilnih strojev je največ. So prava čuda moderne tehnike. Vsi so v obratu. In končno avtomobili znamke »Adler«, pred katerimi človek nehote obstoji in strmi. Elegantne linije in precizna notranja izdelava. Pritisneš na gumb, pa je oljen ves avtomobil. Stane pa tak avto nad 100 tisoč Din. Marsikdo se bo čudil tej vsoti, toda Še bolj se bo čudil, če povemo, da jili je bilo prodanih samo te znamke v Sloveniji letos že 21. Razstavljene tehtnice in štedilniki morajo zaradi lepote v izdelavi in moderne konstrukcije zanimati vse, ne samo trj;o\\:e in kuharice. V bajnem umetniškem paviljonu V tem je pa »beneška noč«, mi je rekei prijatelj, ko smo se napotili v paviljon »E«. Paviljon ima popolnoma zaprta okna, da ni v njem dnevne svetlobe, temveč ga razsvetljujejo neštete električne žarnice v najmodernejših luksuznih lestencih. To je pa-viljon umetnosti. Umetnega pohištva, lestencev in umetnin naših slikarjev in kiparjev. Okoli 30 raznih tvrdk in mizarjev je razstavilo svoje pohištvo deloma po načrtih naših arhitektov Omahna, Osolina itd. Izdelki naših mizarskih mojstrov kažejo, kako visoko je ta obrt pri nas razvita. Vse je po kakovosti in solidnosti prvovrstno. Razstavljene so kuhinje, spalne in jedilne oprave, od najpreprostejše do najbogatejše izdelave. Razstavo krasijo originali Ivana in Bruna Vavpotiča, Vesela, Zupančeve, Toneta Kralja, Maleša, Piščančeve, Smrekarja, Justina, kipi Napotnika in slike pokojnega mojstra Franketa. V velikih kojah ob koncu paviljona so pa nešteti »Čilimi«, ki jih prodajajo zagoreli Bosanci. Tako izgledajo turški haremi. Nad 200 kanarčkov žvrgoli Na velikem razstavnem prostoru izven paviljonov je nešteto zanimivosti, ki bodo obiskovalcem v zabavo in pouk. Društvo za varstvo ptic pevk je razstavilo nad 300 kanarčkov - mladičev kot posebno jesensko razstavo kanarčkov. Nad 200 nnenih kljunč-kov žvrgoli v tej koji in tekmuje med seboj, kdo bo pri letošnji jesenski oceni dobil prvo nagrado, lavorjev venec. Razen kanarčkov bodo zanimali vsi razstavljeni pripomočki za njih gojitev, kakor parilnice, pre-letovalnice za mladiče, gnezda, obročki za nožice, krmilnica in valilnica. Ljubitelji ptičev te koje ne bodo prezrli. Halo, halo, radio! Velike trom pete radio-Bara in radio Ljubljane in drugih radio tvrdk tro-bentajo neprestano in opozarjajo obiskovalce nase. Naj precizne jŠi aparati in Pripomočki za radio - amaterje so razstavljeni. Skoro vsi so domači iidelek. DomaČa radio-industrij a napreduje in že konkurira z inozemsko. In Se tisoč drugih zanimivosti je tu. Za materijalistično navdahnjene bo najzanimivejši zopet paviljon tvrdke Slamič, ki bo to pot kot specijaliteto nudil pečenice. Mali prater bo zbiral išče mladih in starih. Vrtiljaki, tobogan, auto-drom, hipodrom, liliptitanci ki zamorci bodo za smeh in veselje mladim in starim. Zvečer bo žarel prater v morju luči, ob katerih se bodo gostjo krepčali z vinom in jestvinami. Splošno plesišče, dostopno vsakomur, bo letošnja novost. Vse komedije pod loncem so zbrane na zabavišču. KOLEDAR Danes: Sobota, 31. avgusta 1929, katoličani: Rajkc, pravoslavni: 18. avgusta, Jovan II. Jutri: Nedelja, 1. septembra 1929, katoličani: EgidrL pravoslavni: 19. avgusta, Andrija. DANAŠNJE PRIREDITVE Opera: Cigan baron. Kine Matiea: Pleča dilrr (Anna May Wong). Kino Ideal: Vralja kontesa (Dinna Gralla). Akademija riSkega Sokola. PRIREDITVE V NEDELJO Drama: Utopljenca. Kino Matica: PiecadiHj (Anna May Wong). Kino Ideal: Vraijn kontesa (Dinna Gralla). Sokolska slarnost t Mostah pri Ljubljani. Sport: Lahkoatletski dvomateh Ljahlja-na-Zagreb, pokalne nogometne tekme Her-raes-Sloran in Ilirija-Sroboda. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Trnkoczv, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. Repertoar Narod- gledališča v Ljubljani Sobota 31. atvsusta: Coisaa Baron opereta. Operno skdaižoe. Ljudska predstava pri m-ž. cenah. NedeHa, 1. sepiteinbra: UtopiVienca, komedua. Dramsko ?iedaiiSce. Izven. Ponedeljek, 2.: zaprto. Torek, 3.: Catrmea* op^ra. Gostoj« tenorist Ga-raivia. Lanski D abonma. Sreda, 4.: Tbeodor če Comp- komedija. Dramsko grtedaJ&če. Ljudska predstaiva cenah. Četrtek, 5.: £nnsenij Omiesin, opera. Operno gJedaifiče. Lanski A abonma. Petek, 6.: zaprto. Opozarjamo na nocojšoio operetno predstavo v ljubljanski operi. Kot ljudska predstava prj znižanih cenah se pok znamenito Sitraias&o-vo delo Crjan baron v običaonj zasedbi, pod taiktarko kapelnika Stritofa in v režiji gospoda Povhta. Opereta Cuzan baron je eno najpo-rnerribnej&n de! starejše operetne literature, ki se odlakuče po izredno lepih melodijah ter mo-sočnčh ansaanbelskih nastopih. Začetek ob pol 20. ori. Tenorsko partijo Štefana Baroikata poje operni tenor g. Mar-čec. Nesrroyevo veseloigro Utopljenca vprk&ori ljubljanska drama v nedeljo, dne 1. septembra zvečer ob 8. v dramskem gledališču. Pri predstavi sodeluje operni orkester, ki spremna pesmi, katere pojo gospa Medvedova in ga. Ra-karjeva ter gg. Levar in Kralj. Veseloigra Je eno najboljših de.! nesmrtnega NestrovJa, ki Je napisal celo vrsto oderskih del veselega značaja. Za predstavo večajo običajne dramske cene. 8 M* •StTOVENSKT NAROD«, dne 31. avgusta 1929. Str so 3 Pred prastaro 120 letnice ustanovitve Ilirije Napoteonofa iraflMnlca ingosiafQ8 - Spomenik oživljeni Iliriji bo \ Vegove ulice in ofarhce - Velike slavnosti ob obletnici osnovanja N; $h bodo udeležili tnal gostje iz Francije - Regulacija ije, ki se Ljubljana se resno pripravlja na prosla*-vo Napoleonove Ilirije. Doe 14. oktobra namreč poteče 120 let kar Je Narx>leonna Dunaju od avstrijskega cesarstv^ odtočfl Goriško in Tržrčem ob ustju Soče, Trst z okolico, Kranjsko z njenim primorjem, oe-ljaško okrožje na Koroškem m vse desno od Save ležeče dežele od točke, kjer priteče ta reka iz Kranjske, do bosanske meje namreč 6 vojaških okrajev tedanje hrvatske pokrajine, Reko in Hrvatsko primorje, Istro, Kastav ter vse otoke, ki so spadali k omenjenim pokrajinam, torej sploh vse dežele kateregakoli imena desno od Save, ki je postala meja med Avstrijo in Francijo. Te jugoslovenske pokrajine je Napoleon združil in imenoval Provinces IDvrienes — Ilirske province, ki jih pogosto zarnenjirje-mo s poznejšo avstrijsko tvorbo kraljestva Ilirije. Napoleon je prvi po Ljudevitu Posavskem združil Slovence, Hrvate in Srbe v celoto, ki je bila prevažnega pomena za nada 1 j ni razvoj Jugoslovanov. Dobifi so takoj velike pravice v šolstvu v materinskem jeziku, obenem pa tudi dobro upravo ter izvrstne ceste. Zlasti je svobodomiselni in tolerantni francoski režim ugodno vplivaj na našo književnost in Valentin Vodnik je proslavil francosko vladavino s svojo po-veličujočo »Ilirijo oživljeno«. V desetletjih narodnih boiev ie bil spomin na to svetlo dobo Slovencem vedno svet, saj je bila Napoleonova Ilirija prava predhodnica današnje Jugoslavije. Ker nismo mogli praznovati 100-Ietnice Ilirije v stari Avstriji, zato bomo zamujeno nadomestili v oktobru ob 120-letnici. Da bi bila proslava čim dostojnejša, se je osnoval poseben odbor, ki ga tvorijo po dva zastopnika mestne občine, francoskega instituta in Glasbene Matice. Ta odbor pripravlja vse prireditve in bo vodil tudi proslavo samo. Mestno občino zastopata v tem odboru župan dr. Dinko Puc in mestni arhivar Vladimir Fabjančič, od francoskega instituta sta v odboru predsednik pesnik Oton Zupančič in prof. dr. Janko Pretnar, Glasbeno Matico pa zastopata njen predsednik dr. Ravnikar in tajnik, upravnik nat gledališča Mahkota. Tako veliki župan, kakor komisar ljubljanske oblastne samouprave sta obljubila vsestransko podporo odboru, ki je v njega pritegnjenih več strokovnjakov za prireditev spominske razstave. Predsedstvo odbora je prevzel sam mestni župan dr. Puc, za tajnika Je bil pa določen g. Mahkota. Pri pripravah za proslavo sodeluje tudi direktor mestnega gradbenega urada inž. Matko Prelovšek, ki vodi vsa dela za postavitev spomenika Napoleonovi Iliriji. Prvotno so mislili v ta namen porabiti staro piramido, ki stoji ob Gruberjeve©* prekopu in o kateri smo nedavno objavili daljši članek. Ta misel pa se je opustila, ker ie prevladalo povsem Dravilno mnenje, da ne gre porabljati spomenike, ki imajo svoj pomen in namen, za povsem druge svrhe. Prvi načrt so pač diktirale slabe mestne finance, končno pa je bilo le sklenjeno, da postavi Ljubljana po načrtih mojstra prof. Josipa Plečn'ka nov dostojen spomenik Iliriji oživljeni Da bo spomenik imel v resnici impozantno okolico, se je mestna občina odločila regulirati Vegovo ulico in sedanji Valvasorjev trg tako, da bo izpreemnjen ves niini del mesta po Plečnikovih načrtih, ki je že sijajno preuredil Senajakobski trg ft. Zoisovo cesto, ki se steka v Vegovo ulico z veličasnim Kongresnim trgom na kraju-Ko se bo odprla mogočna perspektiva Vegove ulice s spomenikom Ilirije, bodo šele spoznali svoj veliki greh zabavljači, ki so s svojim nepremišljenim, malomeščanskim in s t rokovnjaško popolnoma neutemeljenim kričanjem preprečili regulacijo in pomlaje-nje Zvezde po Plečnikovem načrtu. Preverjeni smo, da so iz objavljenih načrtov nezadovoljneži spoznali, kaj so zagrešili proti svojemu velikemu in požrtvovalnemu sodobniku svetovnega slovesa in kaj proti sodobnosti in lepoti Ljubljane, da bo mestna občina brez pomislekov jeseni ta načrt tudi izvedla in podrla Človeškemu življenja nevarne trhle kostanje ter jih nadomestila z mladim drevjem. Ni zgolj slučaj, da bo spomenik Ilirije stal na ustju Valvasorjevega trga sredi Vegove ulice, kjer v njo prehaja Rimska cesta. V križevniškem samostanu je bila namreč v času Ilirije nastanjena francoska intendantura za Kranjsko, ki se c njej sicer manj govori kakor o generalnem guvernerju, ki je pa z njo imelo ljubljansko prebivalstvo in županstvo mnogo več opravkov in stikov, ker je bila intendantura tako rekoč središče francoske uprave za Ljubljano io bližnjo Kranjsko. Ker se bo po spomeniku Napcleoncve Ilirije prekrstil Valvasorjev trg v Ilirski trg oziroma Trg Ilirije oživljene ,se bo moral Valvasor seliti že tretjič. Križ božji, saj se mož, ki že čez 200 let počiva v grobu, ne bo razburjal, čeprav ga bodo gotovo zopet drezali učeni profesorji, še bolj sigurno pa poklicni zabavljači in cvičkarski kriti-kastri. Slavni in mirni naš iojak bo zadovoljen, da končno pride do svojega trga tam pred muzejem, kjer že nekaj desetletij s prepričevalno gesto dokazuje, kako je tudi ta trg potreben regulacije in njegovega imena. Upamo, da se bodo v doslednem Času tudi njega usmilili, saj ga je nekoč že izpred nekdanjega liceja pregnal Valentin Vodnik pred križevniško komendo. V OSfafam pa bi bilo zeio umestno, da bi se razni trgi sploh pričeli imenovati po svojih spomenikih, kakor je običajno drugod in kar je smiselno tudi zato, ker je za vsakdanje življenje praktično zaradi lažje orijentacije, Ljubljančani smo bili doslej nekoliko preveč originalni pri imenovanju trgov in ulic. Vodnika smo imeli nekoč na Valvasorjevem trgu; r.o, ta greh je bil popravljen. Sedaj imamo Valvasorja na Muzejskem trgu, in njegov trg je na drugem koncu mesta. Prešeren stoji na Marijinem trgu, odkoder se ozira nekako prezirljivo v svojo ulico, ki se zdi pac nekoliko preozka za obzorje njegovega slavnega imena. In Trubar stoji ob BIeireisovi cesti, dočim je njegova ulica tam pri šentjakobskem mostu. Sicer pa tudi onim, ki se izrekajo proti prenaglemu preimenovanju raznih trgov in ulic, ne sme biti žal, ako dobi Valvasorjev trg novo ime. Zakaj, sedanji Valvasorjev trg se ni vedno tako imenoval, pač pa Nemški trg, ki mu bo v sedanjih časih prav lepo pristojalo ime Ilirije oživljene. Regulacija Vegove ulice ie že v delu. Prenovljena in preurejena bo od Kongresnega trga do Zoisove ceste. Da bo ravna, so morali' cestišče znižati za tri Četrt metra, vendar pa zato ne bo treba stopnic v hiše, kakor ljudje domnevajo ob razdrti cesti, ker bo cesta nižja sanic toliko, da bodo »pri paniu* — po novem »hotel Paine« — cela okna kleti nad pločnikom, dočim so sedaj deloma pod zemljo. Ob 9.50 m širokem cestišču bodo od Kongresnega trga do Zoisove ceste na obeh straneh robniki, ki bod'; na nekaterih krajih dosegali do 12 m širine. Od soteske do uvoza v Recherjevo hišo s prekrasno razčlenjeno monumentalno fasado bo zasajena vrsta dreves in prav tako tudi ob vsem srednjeveškem zidu, ki le za sile zapira pogled na gmajno, kjer je stal knežji dvorec, do novega Ilirskega trga. Ali zasade samo košate platane s širokimi kronami, ali pa gosposke, visoko v nebo kipeče kanadske topole, ki že tako bujno uspevajo na krajih Zoisove ceste, še ni določeno. Točno na osi Vegove ulice, približno kjer jo križata Rimska cesta in sedanji Valvasorjev trg, se bo dvigal vitek spomenik Iliriji «jbov»o '»TO Sad: 04HTD'« SOmNOni . - »Sv-t Mvetcn /■sc*«.v»'ce> ! 4 r .__• • -le . ' r Na 2.30 m širokem kvadratičnem in 50 cm visokem podstavku z izbočenim robom kipi 14 m v višino rumenkastobel steber iz livarskega marmorja. Na vogalih podstavka varujejo srednji steber štirje po 40 cm močni in 1.80 m visoki štirioglati stebriči. Med njimi leži na 7 cm visoki blazinici kocka s stranico 1 m, ki je na njo naloženih 16 enako širokih, a le tri četrt m visokih mramornih kvadrov, ki jih na vrhu krasi kovan grb nove, svobodne Slovenije: polumesec stare Ilirije s tremi celjskimi zvezdami. Ob stiku 4. in 5. kvadra je na eni strani na stebru nameščena 55 cm visoka bronasta glava Ilirije, na drugi strani pa glava Napoleona. Od petega kvadra navzdol do spodnje kocke bomo čitali na vseh štirih straneh v slovenskem in francoskem jeziku napis, ki ga je sestavil pesnik Oton Zupančič. S tem resnično monumentalnim spomenikom bodo Ljubljančani vendar zadovoljni in tudi preskromen in prenizek jim ne bo, saj dosega višino dvonadstropne hiše. Za mesto Ljubljano sicer regulacija ceste in spomenik pomenita pri reduciranem proračunu težko žrtev, vendar pa prav zato zasluži od vseh strani največje priznanje, da se v resnici zaveda velikanskega pomena Napoleonove Ilirije in prijateljstva mogočne Francoske. Da bo pa pogled na spomenik od vseh strani impozanten in harmoničen, čeprav bo že enako veičasten v smeri proti arhitektonsko dovršeni križevniški cerkvi ali Re-cherjev! palači, proti Zvezdi ali proti Trgovski cesti, je mestna občina na tej strani poskrbela še za primerno, arhitektonsko plemenito razčlenjeno ozadje. Kjer je namreč sedaj pred križevniškim vrtom skromna ograja, zgradi mestna občina v loku okrog vogala monumentalen z nasadi prekinjen 3 m visok zid z arhitravom. Daljši del zidu se bo naslanjal na sedanji zid ob cerkvi in bo na kraju imel čez 1 m globoko poLkrožno vdolbino, da bo pred njo prostora za lepo drevo, nato slede na nizkem podstavku pred živo mejo in ornamentalno striženimi drevesci štirje 1 m visoki stebriči okrog vogala do druge zidane vdolbeni z drevesom. V vsej dolžini bo na pločniku stalo še deset 1 m visokih in 40 cm močnih okroglih odnašačev.. Da bo najnovejše delo mojstra Plečnika v čast Ljubljane in da bo vse delo do 12. oktobra, ko se prično svečanosti, tudi gotovo, je sigurno. Nj. Vel. kralj Aleksander je prevzel protektorat nad vso proslavo. Ta dan dopoldne bo namreč v Narodnem domu otvorjena spominska razstava, kjer bo zbrano vse, kar se nam je ohranilo važnega in zanimivega iz te velike dobe našega naroda. Popoldne in zvečer bodo v dramskem in opernem gledališču slavnostne predstave. Dne 13. oktobra ob 11. dopolne bo z velikimi svečanostmi odkrit spomenik Iliriji oživljeni. K odkritju so povabljeni zastopniki oblasti in vseh kulturnih organizacij ne slede na razliko mišljenj. Udeležili se ga bodo tudi predstavniki Francije iz Beograda in Ljubljane, ter je francoski poslanik Dard že zagotovil svojo udeležbo. Zastopana pa bodo tudi nekatera francoska mesta. Dne 13. oktobra zvečer bo združil goste in domačine Napoleonov večer v veliki dvorani >Uniona<:, 14. oktobra bo pa prirejen izlet gostov na Bled. Kot nadaljna proslava Napoleonove Ilirije je zamišljeno potovanje Glasbene Matice na turnejo po Franciji meseca novembra, kjer bo koncertirala po vseh večjih mestih, da zanese med bratski francoski narod slovensko pesem in oživi tudi tamkaj 6pomin na Ilirijo, ki je bila tudi za Francijo važen zgodovinski dogodek. V6a proslava je zamišljena kot splošno slovenska. Članom in poverjenikom Vodnikove družbe Vsi člani zamudniki naj se takoj prijavijo pri svojih poverjenikih, oz. direktno v pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani po dopisnici ali pa naj kupijo pri najbližji pošti položnico. Članarina znaša 20 Din, s poštnino za knjige 27 Din. Prosi se za natančen naslov. Vsi poverjeniki naj skušajo dvigniti število Članstva. Oni gg. poverjeniki, ki. so že vposlali nabiralne pole nai javijo nove člane po dopisnici, nakar jih vodstvena pisarna vpiše sama v pole. Vsi direktni člani iz leta 192S, ki še niso plačali članarine za 1. 1929.. naj takoj vpošljejo znesek 27 Din (članarina in poštnina) po položnici, ki so jo prejeli z lanskimi knjigami. Posebno pa opozorite vse one, ki se nameravajo prijaviti, nai to store sigurno do 15. septembra. Ako se prijavijo pozne« je, ni sigurno, da dobe vse letošnje publikacije Vodnikove družbe. — Pratike se tiska samo toliko, kolikor je članov. Zato je v interesu vsakega, ki hoče dobiti letošnje knjige Vodnikove družbe, da se vpiše takoj v Vodnikovo družbo. Vodnikova družba v Ljubljani izda letos za svnje člane za letno članarino 20 Din naslednje knjige: Pratiko z zanimivim, pestrim čtivom ter z bogatimi ilustracijami. Savinškova povest: Dirka življenja. Roman sega v naše malo mesto, kjer se razvija športno življenje in ves oni mo» derni svet, v katerem hlasta današn)* družba po sreči, a jo tako redko doseža. To je dirka za srečo in rekordi, borba src m idealov, resnična slika življenja, ki nas danes obdaja. Dr. Lahovo poučno kniigo: V borbi za Jugoslavijo. Dočim je bila prva knjiga i> pregled glavnih dogodkov iz naših borb od časa prebujenja, bo podajala druga knjiga naš narodni boj v svetovni vojni, od vojne napovedi do koroškega plebiscita, ko se je potegnila zadnja meja naše nove države. Knjiga bo bogato ilustrirana in bo podajala vse one dogodke, ki so odločilne vplivali na naše osvoboienie. Kozakovo povest: Blatni grad. Ta knjiga bo gotovo med najzanimivejšimi knjigami letošnjega leta. Povest »Blatni grad« smemo imenovati visoko pesem na našo domačo grudo, na naša polja, travnike, gozdove, na naše kmetije in kmetsko pre- bivalstvo. Prepletena z močno erotiko, sc vrši v litijskem srezu ter obdeluje prec»-vo;ni medvojni in povojni čas. Brata Kellner - v Ljubljani na velesejmu O teh dveh bratih Čehih ie prodrl glas že tudi v Slovenijo. Saj ni čuda, ko izvajata drzne zračne ukr> bacije, katerim se divijo vsi gledalci. Obiskovalci lanskoletne kulturne razstave v Brnu so imeli priliko dnevno videti nad razstaviščem aeroplan v ostrem letu, na krilih pa je izvajal stojo eden bratov Kellner. Brata Kellner pa i/v i-jata drzne akrobatske vaje ludi na 42 m visokem jamboru in sta tako sigurna, da ne rabita nobenega pa Ml in nikake varnostne mreže v slučaju padca. — V zadnjem času sta nastopila pri Masarvkovi Letecki ligi in moravskem aeroklubu, ki iu imenuje kralja zraka. — Oba sta na potu na razstavo v Baicelono. Ustavila sta se v Ljubljani in bosta dnevno zvečer na vinskem oddelku velesejma izvajala svoje drzne akrobacije, najbrže med 8. in 9. uro. Ob nedeljah pa tudi popoldne. — Vsakemu obiskovalcu velesejma je dostop do te atrakcije brezplačen. Rožna dolina pri Ljubljani Ljubljančani zelo radi obiskuiejo našo idilično predmestno naselbino, ki se odlikuje po redu in snagi. Nedvomno je Rožna dolina najlepše naše predmestje. Lične hiše sredi zelenja in cvetja, široke, deloma že z drevjem zasajene ceste po ameriškem načinu, suhi, snažno nasipani hodniki z betonskimi robovi, dobre gostilne s senčnimi vrtovi. Cesta v Rožno dolino z dvojnim hodnikom in kostanjevim drevoredom nudi Ljubljančanom naiprijetnejši izprehod. Z novimi stavbami ob tej cesti je Rožna dolina že popolnoma strnjena z mestom. Za vzorno urejeno Rožno dolino ima glavne zasluge ondotno Olepševalno društvo, ki deluje z veliko požrtvovalnostjo že .skoraj 25 let. Skrbeti ima društvo za vse ceste, ki merijo blizu 6 km. Za napravo* nodnikov z betonskimi robovi je izdalo društvo nad 50.000 Din (nad 500 m po 30 Din). Društvo pa čakaio še osromni stroški, ako naj povzdigne naselbino na tako višino, da bo delala čast naši presto-lici, kadar si jo priklopi. V svrho kritja stroškov za vse potrebne proiekte priredi Olepševalno diuštvo prihodnti mesec I. javno tombolo. Ker dela društvo požrtvovalno in nesebično za vse prebivalce in neposredno tudi za Ljubljano, sme odbor pričakovati da ne bo nihče odklonil prosilcev za prispevke, ozir. prodaialcev tablic. Tudi dobrosrčnim Ljubljančanom se toplo priporočamo. Memento V tihorni, dušo stiskajoči dvorani . . . Dvajset, trideset postelj . . . Na eni teh leži žrtev. . . Dih težak, tu pa tam stok... Mnogi poznajo mladeniča, mnogi tu v Ljubljani, ki so priromali od tam. Kajti dvorana je v Trstu, v bolnišnici Regina Elena. Tisti mladenič je v Trstu m ob zglavja njegove postelje stoji Smrt in v prsih mladega telesa rohni jetika, strašna, neizprosna, bliskovita. Kakor da bi dajal slovo polovici svojega življenja, se poslavljam od tebe, dragi Jo-ško. Ti ne boš bral teh vrstic. Brali jih mnogi, ki jih bodo razumeli. Vse si dal za to, kar smo mnogi sanjali. Tudi Tebi je bila pokazana obljubljena dežela. Toda v njo nisi prišel. Slediš Tončetu Turku, Tvojemu najboljšemu prijatelju. — Moram molčati, o tem, kar bi rad razkričal. — Tudi jaz sem iz Trsta in — v Trstu. Kdor Te je poznal, bo vedel, zakaj si umrl in to Ti bodi v zadoščenje . .. V najlejših letih... Štiriindvajset. Na »bulettinu« stoji jasno: »Giov. Blokar — tub, abscessus polm. — »sputo sangvigus piše \anje od 11. do 14. septembra od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne. KViru pouk prične v ponedeljek, 16. septembra. Ravnateljst /i — Državn- konzervatorij t Ljubljani ima poleg nižje, srednje in visoke šol-* za so;ot etje, klavir, violino ter vse orkestralna mstrumente še pedagoški oddelek j pa op'rno šolo. Podrobnosti so nabite * \«t: T-'iskpja k« nservatorija in pa po letakin. Vpisovanje se vrši 11. in 12. septembri, sprejemni "zriti pa se vrše 13. in 14. seot dopoldne ob 10. uri in popoldne ob o uri Kt-dni pouk p;Čne 16. sept. RavnatHjst-m — Drž. meščanska šola na Jesenicah. Vpisovanje bo 12. in 13. sept. od 8. do 12., šolska maša pa 16. sept. ob 8. Redni pouk se prične 17. sept. — Drž. strokovna šo|a za puškarstvo v Kranju razglaša, da se vrši končno vpisovanje učencev v nedeljo dne 1. sept. t. 1. od 9. do 12.. dne 2. in 3. sept. t. 1. pa oba dneva od S.—12. in popoldne od 14.—17. ure v ravnateljski pisarni zavoda, ki se nahaja v hiši g. Rohrmana, nasproti polnega urada. Redni pouk se prične dne 9. septembra t. I. ob 8. uri Vsa nadaljna podrobna pojasnila dobijo interesenti ob gori navedenih dnevih pri raznatelistvu zavoda. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! »5EOVENSK! NAROD«, dne 31. avgusta 1929. Ste v 198 Dnevne vesti. U V spomin na lOCHetmoo smrti slavttiesa slavist* Josefa Đobrosskcga se bo vriD od M do 13. oktobra t Pragi kongres slovanskih filologov, kateremu bo predsedoval vse« učili ški profesor dr. Aiurko. — Himen. GospodRma Darinka K o Šuto v a, učJteijtea prJ 9v. Križa pri Trstu, in dr. Angel Kralj, zdravnik v splošni bolnici v Ljubljani, se poročita jntrl l. septembra na Brezjah. Novopoiočeocema želimo obUo sreče! — Natečaj za kirurga in lekarnarja. Ministrstvo politike in narodnega zdravja raz« pisuje natečaj za Sela Mrursričnega oddelka in lekarnarja bolnice v Užfcn. Prošnje je treba poslati mrnistrstvu do 26. septembra, t — Vojvodinski zadružniki v Sloveniji. Iz Novega Sada je odpotovalo v Ljubljano okoli 30 zadružnikov, članov zveze srbskih zemljoTadniških zadrug, na zadružni kongres, ki se bo vršil jutri v Ljubljani. Vojvodinski zadružniki porabilo to priliko, da si ogledajo Slovenijo in se seznanijo z delovanjem naših kmetijskih zadrug. Privatni detektivski zavod Rimska cesta 9 — K članku o novih modernih vozovih za smeti. V četrtek smo priobčili članek o novih modernih vozovih za ljubljanske smeti, ki jih izdeluje tvrdka Kunstler in Rebek. Omeniti je treba, da je izdelal načrte za voz strojni tehnik in konstrukter Albin Kunstler, ki je tudi nadzoroval izdelavo prvega voza. Voz ima napis »Original Kunstler sistem«. Tehnik Kunstler ima tudi lastno kolarsko delavnico za vozove, avtokaroserje, zložljive lestve itd. Delavnica je priključena kovaški delavnici Jožefa Kunstlerja na Lepi poti tako. da tvorita obe zaenkrat še skormno domače podjetje za izdelovanje vozov itd., ki se bo pa sčasoma gotovo razširilo. _ Gospodarski stroji in orodje je razstavljeno v posebni skupini na letošnji jesenski razstavi. Zastopani so izdelki naše države, Avstrije, Cehoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta pretežno jasno in toplo vreme. Tudi včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 33, v Zagrebu, Beogradu in Skoplju 29, v Sarajevu 28, v Ljubljani 27.5, v Mariboru 24.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.7 mm, temperatura ie znašala 14.5 stopinj. — Gogoljev »Revizor« v slavonski vasi. V Virovitici na Hrvatskem so te dni prijeli podjetnega pustolovca, ki v marsičem spominja na Gogoljevega »Revizorja c. Gre za strojarja Ivana Hočiča, ki je kot »inspektor ministrstva notranjih del za pregled strelovodov« potoval po Slavoniji, vodil oblasti, policijo in seljake za nos ter služil lepe denarce Hočič je imel listine, s katerimi se je res izkazal kot inspektor ministrstva notranjih del. Potoval je po selih, se povsod javil orožnikom ali policiji in zahteval spremstvo občinskega stražnika ali orožnika. V njihovem spremstvu je obiskoval obrtnike, župne urade, mlinarje itd. in povsod zahteval, da mu puste pregledati strelovod. Ker strelovodi običajno niso bili »v redu-: jih je temeljito pregledal ali >m> pvavUc in zaračunal za vsak pregled 250 Din. >Poslov£ic je na ta način od 5. do 27. avgusta in morda bi Še nadaljeval svoj^ pu-stol\ščine, da mu niso pošteno stopili na p/bte V Virovitici so ga namreč prij?li in ugotovili, da je ogoljufal nebroj seljakov in da je v t«-:ni času zaslužil ogromne v*jle. To je razvidno tudi iz dejstva, da je hotel kupiti potniški avtobus, ki vozi med Osijekom in okolico. Pogajal se je že z lastnikom, se-daj pa so mu oblasti prekrižale račune. Peticija je dognala, da je pustil v Osijeku pri nekem tipografu izgotoviti dva žiga z napisom »Ministrstvo notranjih del<, si sam izstavil potrebne listine in jih opremil z žigi. Na ta način je lahko sleparil lahkoverne seljake. ' sekakor pa je Čudno, da so mu šli celo občinski uradi, policija in Orožniki na lim Policija je ugotovila, da je v U en !td-mh obi; zil vsa sela med Belim Brdcm in Pakrattoin in povsod pregledoval s: rt Ig vode. Ker je teh sel izredno veliko, bo seveda preiskava trajala delj časa. »Inšpektor ministrstva riot.anjih dek je moral zaenkrat v zapir Advokat dr. Ivo Šestan je otvoril svojo advokatsko pisarno v Mariboru, Aleksandrova c. 35 _ Žena ubijalka. Pred sarajevskim sodiščem se je te dni zagovarjala 301etna se-ljakinja Hajrija Jaupar, obtožena uboja svoje sosede Andje Raguz. Zločin je bil izvršen lani v avgustu. Hajrija in Andja sta se prepirali, beseda je dala besedo in končno je Hajrija vsa divja pograbila sekiro in udarila prepirljivo sosedo štrikrat po glavi. Andja je obležala mrtva, Hajrija je pa morala v zapor. Med preiskavo in pri zasliševanju se je zagovarjala, da je ravnala v si-lobranu, češ, da jo je Andja prva napadla in ji grozila, da jo ubije. Sodišče je zaslišalo več prič, ki so izpovedale, da je obtoženka nekoliko slaboumna. Slično je izpovedal tu- di njen mož Raeim, ki je pripovedoval, da je doma žena po eele ure nepremično ležala, topo zrla v strop in ni spregovorila oe-sedice. Obiskal je že več hodi. da bi jo ozdravili. Eden mu je dal recept, češ, naj ga pomoči v blagoslovljeno vodo, pa bo njegova žena čez osem dni ozdravela, čez osem dni je pa žena Se bolj blaznela. Na podlagi obtožbe je zahteval državni pravd-nik smrtno kazen za obtoženko, češ, da je izvršila dejanje popolnoma premišljeno in iz osvete. Sodišče pa ni bilo istega mnenja in je obtoženko samo radi uboja obsodilo na osem mesecev ječe. — Uboji. Pred banjaluškim sodiščem se je zagovarjal te dni derviš Nastupović iz Bosanske Gradiške, ki je letos v maju med prepirom, nastalim radi borih 4 dinarjev, ubil prijatelja Alijo Zuniča. S sekiro ga je udaril večkrat po glavi, tako da je bil siromak takoj mrtev. Sodišče ga je obsodilo na štiri leta težke ječe. — Radi uboja je sedel na obtožni klopi v Banjaluki tudi IGletni Mile Davidovič, ki je s sekiro ubil evujo mačeho. Mačeha je baje res popolnoma mačehovsko ravnala ž njim. Ni mu dajala jesti, ni ga pustila doma spati in opravljati je moral najtežja dela. Dne 30. junija jo je srečal v gozdu pri nabiranju dračja. Zgrabila ga je jeza in udaril jo je s sekiro po glavi. Obsojen je bil na dve leti težke ječe. — Samomor starca. V Varaždinu ce je te dni obesil 741etni veletrgovec Gustav Leitner. Vzrok je bila neozdravljiva očesna bolezen. Pokojni je bil v Varaždinu splošno znan in priljubljen. Gospe, gospodične, jutri si oglejte Vaš novi plašč pri A. Pavlin Ljubljana, Kongresni trg št. 5 — Gramofonisti! Izredno posrečena Šlagerja »Poljubljam roko madam< in »Ra-mena« v slovenskem jeziku sta bila v 2 dneh popolnoma razprodana. Nova pošiljka je na poti. Čitajte tudi današnji oglas »Gramofon« A. Rasberger! 485-n — Spalni fotelji, kanapeii in patent otomane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo pri Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2. Glej današnji oglas! 15-a — Posezlja v Šmarletskih Toplicah od 1 do 30. sept. Penzija 40 Din dnevno (trikrat na dan dobra hrana, stan in kopanje). Uprava Šmarj. Toplic. — Sejmske legitimacije za znižano vožnjo v Ljubljano Zagreb, Osiiek, Prago, Dunaj in Graz se dobe pri »Putniku«, Ljubljana, Dunajska cesta 1 489-n — Za jesen in zimo nudi modno blago za obleke, suknje, plašče itd. tvfdka Novak Kongresni trg 15 največjo izbero in po priznano najnižjih cenah. 487-n □□□□□LUULOJUUULIUDCODL^ Dr. Ivan Pintar strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo ne ordinira od 1.— 7. septembra. GDDDDDDDDEJDDDODDDIIODrJDDrJDOrj — Pisarna Podpornega društva slepih v Ljubljani se je preselila v Ključavničarsko ulico št. 3. II. nadstropje. Vhod Mestni trg 22 ali Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte zlasti sedaj najbednejše slepe. 6-L Iz I inbliane —lj Mestni magistrat opozarja vse invalide, invalidske vdove in sirote na invalidski zakon z dne 4. julija 1929, ki je izšel v >Uiadnem listu< kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, letnik XI. št. 81. — Zlasti se op'zarja na §§ 102, 103 in 104 invalidskega zakona, ki so nabiti v prepisu na občinski desk* na mestnem magistratu. —lj Kuhanje na plinu. Dosedanja predavanja o uporabi plina v gospodinjstvu so pokazala, da je velik interes za uporabo plina med našimi gospodinjami. Zato se ponovi predavanje gdč. Arnbeck iz Nemčije še v torek dne 3. septembra točno ob 8. uri zvečer v jedilnici Mladike, in sicer najbrže zadnjič letos. Vstop je prost in popolnoma neobvezen. Plinarna daje vse aparate o a mesečna odplačila in je s tem dana možnost vsem, da si nabavijo plinske aparate po sprejemljivih pogojih. —lj Samaritanski tečaj Rdečega križa. Vsi udeležniki samaritanskega tečaja Rdečega križa v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, naj se sigurno udeleže sestanka v torek dne 3. tm. ob Pol 8. uri zvečer radi dogovora glede ekskurzij in zaključka tečaja. —lj Policijska ura na letošnji pokrajinski razstavi. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil podaljšanje policijske ure do 1. zjutraj za V6e restavracije, gostilne, kavarne in okrepčevalnice v ograjenem prostoru sejmišča za čas letošnje pokrajinske razstave. Opozarjamo naše občinstvo, da se bo nudila na veseličnem prostoru razstave vsakemu najlepša zabava. Mali prater bo bogato zaseden z najrazličnejšimi atrakei-jmi. ZOBOZDRAVNIK "\" dr Stanko Tavčar specijalist za zobozdravniStvo in ustne bolezni ordinira od 8.—10. in od 3.—7. ure LJUBLJANA, SPODNJA SISKA, Frankopanska ulica 23 (nasproti ----»Slograda«)---- Ime ki slišite, j* II Vas ie novo! Maoufak tura Kepmcauni Josip Plankar, Ljubljao Selcnburgov« nI. 4 Toda zapomnite ga ker Vas more obvarovati izgube pri nakupu' —1] Československa Obec v Lublani. — školni vvbor češke Inovaci školv v Lublani dovoluje si zvati k učasti za zapi-do vvučovani, jenž konan bude dne 3. zari od 3. do 5. hodinv spoledni v mistnostl školv (Mladika). — Speava školv budo pfiližeti ke vhodnemu rozdeleni vvučova-cich nodin podle časovvch ožnosti žactv* tak, aby navšteva školv byla pokud možno ožnena vsem. Konsulat Republikv Cesko-slovenske upozornuje pfislušniky českč na. rodnosti na jejich narodni pov-innost a učast na zapise českč doplnovaci školv vrele doporučuje. 4S6-n Primarij dr Ješe NE ORDINIRA DO 18. SEPTEMBRA —lj Dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15, ima telefon 3284 490-n —1 Danes velika vrtna veselica v Mo-stala v gostilni pri Silovcu prej Mohnič. Začetek ob 6 zvečer. Vstop, prost. 491-n —1J Občni zbor moške in ženske Ciril Metodove podružnice v Šiški se vrši 2. septembra (v ponedeljek) ob 8. uri zvečer v gostilni Reininghaus, Frankopanska ulica. Vljudno vabljeni vsi, posebno pa še zavedne dame. 492-n Specijalist za otroške bolezni dr. V. Staciil zopet ordinira od 11. do 12. in od 3. do 5. Namen zooloških vrtov Človek je v življenju v neprestani zvezi z ostalimi živimi bitji. Večkrat je celo odvisen od njih. Ali kako malo ljudi je dandanes, ki bi se zanimali za stvarstvo, posebno pa za živalstvo. Mnogo imamo ljudi, ki živali smatrajo samo za nadležna in škodljiva bitja in jih zaradi tega sovražijo ter preganjajo, kjer jih le morejo. Drugi zopet pripisujejo živalim in sicer od največjega sesalca do majhne mravlje čudne, nenaravne sile ter se jih ogibajo kjerkoli se jih morejo. Današnja mladina n. pr. ne loči in ne pozna najpriprostejših prebivalcev prirode. Kaj rado se dogodi, da zasmehujejo tiste, ki posvetijo svoj, večkrat težko priborjeni prosti čas opazovanju in študiju prirodnih bitij. V tej dobi so uvideli v vsem kulturnem svetu, da je treba človeka vendar le na en ali drug način bližati z lepoto prirode in s čudesi stvarstva in da je potrebno, da človek spozna vsaj bitja, ki se nahajajo večkrat v njegovi neposredni bližini. KOLINSKA CIKORIJA je zato tako dobra, kor se izdeluje iz najboljših surovin na že davno preizkušen način. Razmišljevali so, kako to doseči. Najlepše seveda bi bilo opazovanje v prosti prirodi. Kdor pa je to poskušal zunaj, je gotovo uvidel, da je to zelo težavno. Lahko hodiš še tako previdno, pa boš kljub temu le redko tako srečen, da prej opaziš divjo žival kakor ona tebe. Ko pa te je opazila, je že prekasno. Takoj odskoči ali pa se ti prikrije in ves tvoj trud je zaman. Odločili so se pomnožiti in zboljšati obstoječe živalske vrtove, kjer jih pa še ni bilo, postaviti nove. To je bil tudi povod, da so se odločili v Ljubljani prijatelji prirode in pričeli v težkih razmerah snovati tak vrt Da jim je to uspevalo, smo imeli pnuko videti že na lanskem jesenske ji ljubljanskem velesejmu, ko je društvo Zoo priredilo lepo razstavo. Slabši časi so bili pozimi zaradi prezimovanja živali. Letos upamo, da bo tudi prezimovanje naših živali udobnejše. Ljubljanski občinski svet je namreč že odločil poseben prostor, kjer bodo v kratkem pričeli graditi potrebna poslopja za shranjevanje in prezimovanje naših gojencev. Prihodnje leto bo Ljubljana že imela lep zoološki vrt, kjer bomo imeli priliko videti večino naših živali. Ker ie vzdrževanje obsežnih' živalskih vrtov zvezano z visokimi stroški, ki bi se mogli v naših ne posebno ugodnih gospodarskih razmerah le težko kriti zato se bomo v Ljubljani zado-Ijill z živalmi in sicer vsakovrstnimi, od sesalcev, ptic, rib do anftbij, ki žive pri nas ali prihajajo med selitvami skozi naše kraje. Pred ureditvijo omenjenega vrta pa bo društvo »Zoo« priredilo veliko razstavo na letošnjem jesenskem velesejma od 31. avgusta do 9. septembra. Društvo hoče ponovno pokazati svoj resen namen in dosežen uspeh ter se priporoča v gmotno te moralno podporo, da Čim prej in v popolnejši obliki izpolni zadano si nalogo. Zdravnik dr Jemec se je preselil s Tržaške ceste 8 — vis-s-vis na Napoleonov trg ft. 1 (križišče Tržaške, Ble+weisove in Rimske ceste). Telef. 3404. Pohlep po zemlji jih fe pognal v zločin Senzacionalna afera na Madžarskem. — Kmetice so zastrupljale svoje može, da bi podedovale posestva. Tiszakiirt in Nagvrev. .. Dve mali, od Boga in sveta zapuščeni vasici, brez civilizacije in kulture, ležeči v samoti scolnoškega okraja. Težko sta dostop* ni, kajti ceste in pota so slaba. V obe gnezdi je zadnje čase prodrla civiliza--cija. Civilizacija je orožnik s perjanico, s puško na ramah in nasajenim bajo= netom. Madžarski orožniki so, ki že več tednov preiskujejo senzacijonalno zločinsko afero, ki zavzema vedno več* ji obseg. Vedno več orožnikov se pojavlja v selih, kajti število odkritih zločinov narašča od dne do dne. 34 kmetic iz obeh vasi je obtoženih za* vratnih zločinov zastrupljenja in sode* lovanja pri umorih. Prepeljali so jih v zapore državnega pravdništva v SzoL noku, kjer jih zaslišujejo. Večina pris zadetih je zločin priznala, druge, ki še taje, bodo morale pod težo dokazov z resnico na dan. V borbi za zemljo Ozadje strašnih zločinov je brez* mejni pohlep seljakov po zemlji. Mad* žarski kmet ima samo eno strast: On hoče imeti svet, veliko sveta, ki ga ob-deluje sam, ki pripada samo njemu. Borba za zemljo je pa na Madžarskem, kjer imajo veleposestniki še vedno glavno besedo in kjer so ogromne po* krajine last privilegiranh slojev, raznih magnatov in grofov, kakor Metterni* chov, Windischgratzov, Esterhazvjev in drugih, zelo težka. Cela »kmetijaa ob* sega 32 oralov, >pol kmetije« 16 ora* lov. Kdor je gospodar najmanj pol kmetije, je spoštovan, ugleden in upo* števan. Zato ni čuda, da se seljaki bore za svet. Borba je kruta in neusmiljena. Brat ne pozna brata, žena ne moža, sin ne očeta. Za svet in polje se pravdajo, za svet se pobijajo, za svet more. Nenadna smrt Tako je bilo tudi v Tiszakurtu in Nagvrevu. Že pred leti so oblasti pre* jele anonimne ovadbe, v katerih so pi* sci opozarjali na nagle in nenavadne slučaje smrti. Po obeh selih in tudi v okolici so šušljali, da je več popolnoma zdravih moških nenadoma obolelo in umrlo, ne da bi zapustili oporoko. Ve* činoma so bili možje, ki so se prepirali s svojimi ženami, kot lastnicami polja in kmetij. Če ni oporoke, je po ogr? skem zakonu žena zakoniti dedič. Na ta način je mnogo žensk čez noč obo* gatelo, postale so veleposestnice. Steklenica s strupom v krstah Orožniki se spočetka za te govorici, niso zmenili, kajti mrtvaške listine so bile vedno v redu in mrliški ogled ali zdravnik je kot vzrok smrti ponavadi navedel kake organične bolezni. Mislih so tudi, da gre za anonimne ovadbe kot posledico zavisti in zlobe sosedov ali pa zavrnjenih snubačev. Toda nekega dne je prispela ovadba, da je babi; ca Marija Faszekas zakrivila smrt vseh nenadno umrlih mož. Anonimni dopis= nik je podrobno navedel, da je babica prodajala ženskam, ki so prihajale k nji arzenik. Orožniki še vedno niso verjeli. To* da odkopana trupla so bila zadosten dokaz. V nekaterih je bilo toliko stru« pa, da bi se zastrupilo z njim 100 ljudi. V krstah so našli ob vznožju celo ste* kleničico s strupom, ki so jih položile vzorne ženice možem v grob. Orožniki so aretirali več osumljenk, ki so takoj priznale zločin. Ko so hoteli orožniki aretirati tudi babico Fazekasovo, ki je bila inicijatorka zločinov, so prišli pre* pozno. Fazekasova si je sodila sama. Našli so jo obešeno na vTatih. Do sedaj so orožniki aretirali 24 žensk, ki so sodelovale pri zavratnih umorih. Večinoma so to zgarane, šibke ženice, siromašno oblečene in duševno omejene. Na dolgi verigi po dve in dve skupaj so jih odvedli v zapor. Polje, za katero so se pulile in pehale, so ta* koj prevzeli drugi. Po en ali dva orala so zapustile že« niče. »Najbogatejša« je zapustila šest oralov in malo hišico. Bila je to vdova Paula Lrpka, ki ima na vesti sedem človeških življenj. Zavoljo polja je za* trupila svojega očeta, svojega moža. dva sina in enega strica. Vse imetje je bilo poslej njena last. Sedem drugih morilk je cinično priznalo, da so svoje može zastrupile z arzenikom, katerega so jim primešale med jed. Brez vsakih globljih čustev, brez usmiljenja žive madžarski seljaki topo in zabfto tja v en dan. Ljubezni ne po= znajo, harmonije v zakonu ni. Oče so* vraži sina, mati oba, brat brata, sestra vse skupaj. In vse zavoljo polja. Mad« žarski kmet je lačen zemlje njegova strast in pohlep po zemlji je brezmejna in kadar se v njem oglasijo zlobni instinkti, ga ni strah moriti, ne ubijati, ne zastrupljevati. Vse ženice, ki sede zdaj v zaporih, bodo morale radi brez* mejnega pohlepa po zemlji na vešala. S tem bo sicer pravici zadoščeno, toda pohlep po zemlji, ki je seljaku v krvi, ki mu je prirojen, bo ostal. Ogromen napredek naše prestolnice V zadnjih desetih letih se je število hiš v Beograda podvojilo, v 100 letih pa je postalo 26 krat večje. Ko so v Beogradu spomladi pošteli prebivalce, so začeli šteti tudi hiše in našli, da se je Beograd po prevratu razvil z gigantskim razmahom. V pičlih 10 letih se je število hiš podvojilo, v 100 letih je pa mesto postalo 26krat večje, kakor je bilo. Statistični urad poroča, da je v Beogradu sedaj 20.047 hiš. Prirastek proti letu 1921. je v resnici velik in presega še celo prirastek prebivalstva. L. 1921, ko so popisovali zadnjikrat prebivalstvo, je bilo v Beogradu šele 7465 hiš. V tem popisu sicer še ni bilo predmestij, temveč samo pravi Beograd, vendar pa takrat predmestja še niso imela čez 1000 hiš. Zanimivo je, kako je Beograd rastel v teku zadnjega stoletja. Brez turških hiš je bilo v Beogradu L 1834 samo 769 hiš, 12 let pozneje se je pa ta številka zvišala na 1714, računajoč tudi turške hiše. L. 1854 je število hiš prekoračilo že 2000, 1859 jih je bilo samo 95 več, pač pa je Beograd narastel do L 1867 na £478 hiš. L. 1864. je število padlo na 3372 hiš, ker so porušili mnogo turških kolib. Se 1. 1890 je imel Beograd samo 6033 hiš, 1. 1895, ko so jela rasti večja poslopja le 5317, L 1900 pa 5692 hiš. Zelo je število poskočilo do 1. 1906, ko so našteli skoraj 8000 hiš, 1. 1910 pa zopet le 7000 hiš. Te velike razlike v mestu, ki se je tudi v tej dobi zelo razvijalo, nam na eni strani dokazujejo, da so Beograd v tem času regulirali in podrli ogromno število majhnih hiš, kjer so potem zrasla velika evropska poslopja. L. 1906 prihaja to delo do vrhunca, zato ima mesto v vsem le 5700 hiš, torej skoro-2000 manj kakor 1. 1905. Poleg te konstatacije pa moramo omeniti, da gotovo tudi štetje hiš ni bilo prav natančno. Ce torej računamo, da v 30.000 hišah stanuje v Beogradu 226.000 prebivalcev, je pod vsako streho nekaj nad 11 stanovalcev. Čeprav ta številka ni visoka, vendar ne zadovoljuje, ker moramo računati, da je mnogo hiš zlasti na periferiji še lesenih, zgrajenih iz blata in napol podrtih ter da v njih stanuje po več revnih družin, ki nimajo nika-kih higijenskih zahtev. Inženjerji so ugotovili, da je v Beogradu le 12542 hiš iz trdega materijala, ostale so pa vse iz slabega materijala, med njimi celo 837 popolnoma lesenih koč. Skupno število gospodinjstev v Beogradu je 54.569. To pomeni, da povprečno žive v Beogradu v enem gospodinjstvu po štiri osebe. Gospodinjstev s samo eno osebo, torej samostojnih samcev, je bilo 5640, z dvema osebama 11.885, s tremi Člani 11.104, 8 štirimi člani 9305, s petimi člani 6894, s šestimi člani 4246, s sedmimi člani 2461, z of-mimi člani 1237, z devetimi člani 599, z de- setimi člani 348 in z več kakor 10 člani, kakor hoteli, vojašnice in internati 850. Po vsem tem so gospodinjstva v Beogradu prav majhna, ker jih ima čez 40% le po dvoje do troje Članov, Ta številka je znatno nižja, kakor v Ljubljani, kjer smo v tem mnogo na boljšem, saj so večja gospodinjstva mnogo bolj ekonomična in zdrava, kakor pa s tako malo družinskimi člani. — Sekcija ZNS (službeno). Delegirajo se k tekmam dne L sept. na igrišču Primorja ob 15.30 Slovan : Hermes g. Betetto, ob 17.15 Ilirija : Svoboda z. Šettaa. n* igrišču Ilirije ob 17. uri Ilirija rez : Grafika t Mahkovec, v Celju Atletiki :? t. DerŽaj. — Službene objave LtiP-a. Dovoljuje se prijateljska tekma SK Sava : TKD Atena dne 1 sept. v Sevnici. Sledeče igralke se pozivajo, da se zglase v svrho treninga v ponedeljek 2. sept. točno ob 18. na igrišču Ilirije: Privšek, Černe. Brodar, Kaiser, (vse TKD Atena) ter kompletna prva družina SK Ilirije. ČJanice TKD Atene morajo prinesti s seboj kompletno opremo. Udeležba na treningu je strogo obvezna. Proti vsem, ki bd brez tehtnega razloga izostalo, se bo postopalo kar najstrožje. — Tehnični referent. — SK Ilirija (Hazeoska sekcija). Prvi trening igralk, ki so bile na turneji, se vrši v ponedeljek 2. sept. ob 18. K treninga je prinesti vso opremo, katero so imele po edine igralke na turneji. Udeležba na treningu je stiogo obvezna tudi za vse ostalo igralke. Danes ob 17.30 trening vseh igralk, ki niso bile na turneji. Treninga se mora udeležiti tudi Petričeva. — Načelnik sek-cije. _ V gostilni. V Kostflfii je gost naprosil nekega drugega, naj mu poda košaro s kruhom. — Recite to natakarju, rrru je od-vroa. — Oprostrte, je dejal prvi, zmotil sem se. — Ali ste me morda imel: za natakarja? — Ne, za eentlemana. Skrbna mati. 2ena je poklicala po telefonu svojega moža v pisarni in mu pričela govorit i z razburjenim glasom. — Pazi na naše otroke, skrbi zanje, kakor veš m znaš... — Kaj pa nameravaš? jc vprašal presenečeni soprog. — Orem k frizerju. •SCO V E N S K I N A R O D«, dn« 31. avgusta 1929. S. ' Elegantna dama na potovanju Najlepše se znajo oblačiti Francozinje Zanimiv članek pariškega aranžerja modelov o eleganci žen v nekaterih kulturnih državah Znani pa-riski aranžer modelov, kapitan Molyneux je napisal zanimiv članek o eleganci žen v nekaterih kulturnih državah. Tujec, ki pride prvič v Pariz, piše Molyneux, opazi takoj, da se znajo Parižanke lepo in okusno oblačiti. Tudi najsiromašnejša Parižanka ne zanemarja svoje zunanjosti. Francozinje se oblačijo med vsemi ženskami najelegantnejse. Nihče ne more tajiti, da so Francozinje najlepše oblečene ženske sveta. Res je, da leži smisel za eleganco že v krvi, toda to še ne zadostuje, kajti moda se neprestano iz-preminia in če bi se oblačila ženska naše dobe tako, kakor so se oblačile naše prababice, bi Še daleč ne bila elegantna. Francozinje so podedovale po svojih materah misel za eleganco, katerega neprestano izpopolnjujejo tako, da so znane r>o vsem svetu kot najelegant-nejše. Obleka igra važno vlogo v življenju Francozinje, ki hoče biti mikavna m ljubljena. Ljubezen je v Franciji razvita tako, kakor v nobeni drugi državi. Če hoče ženska opozoriti nase moškega, mora biti lepo oblečena, 'kajti s tem je njen cilj do polovice že dosežen. Neizkušena dekleta, ki še ne poznajo ljubezni, se oblačijo navadno manj elegantno in okusno, nego žene, ki so že globoko pogledale v čašo ljubezni. Tipična Američanka hoče tudi ugajati moškim in zato s« oblači še z večjo častihiepnostio nego Francozinja. Toda Američani so mlad narod in Američanka se ne zna dobro oblačiti, dokler ne pride v Pariz. Čim pa pride v Pariz, ^se prepriča- da kričeče barve in okraski še ne pomenijo, da je dama elegantno oblečena. V Parizu se Američanke kmalu seznanijo z eleganco, ko Lev NikolajeviČ Tolstoj Otroško srce Deklica in deček sta se peljala iz ene vasi v drugo. Deklica je bila stara pet, deček pa šest let. Bila sta bratranec in sestrična. Njuni materi sta bili sestri. Materi sta ostali nekje na obisku, a otročiča sta po* slali s pestunjo domov. Ko so se peljali skozi vas, se je zlomilo kolo. Kočij až je izjavil, da bo treba kočijo popraviti in da popravilo ne bo trajalo dolgo. — Kot nalašč, — je menila pestu* nja. — Saj se že itak dolgo vozimo, otročiča sta lačna, dam jima ta čas mle? ka in kruha. Bila je jesen, bilo je dokaj hladno in pršilo je. Pestunja je odšla z otro* čičema v bližnjo kmetsko hišo. Bila je bajta z zakajeno izbo, kjer so kurili brez dimnika. V takih bajtah odpro pozimi vrata in dim se vali iz nje, ka* kor pač more, dokler se peč ne segreje. Taka je bila torej ta izba. Stara, zane* marjena in zakajena. V enem kotu je visela sveta podoba, pod njo je stala miza in klop, na drugi strani pa velika peč. Otročiča sta najprej opazila svoje sovrstnike: boso deklico v umazani srajci in skoro nagega dečka z napih* njenim trebuhom. Tretji otrok, enolet* na deklica je ležala na klopi in se na vso moč drla. Gospodinja je božala otročiča, čim je pa vstopila pestunja, ga je pustila samega na klopi in po* grnila gostom mizo. Pestunja je prine* sla iz kočije košaro z blestečo ključav* nico. Domači otroci so občudovali kiju* se pa vrnejo v Ameriko, je konec njihovega okusa. Ko sem si ogledal vse-kar so ustvarili amerrSki diktatorji mode, s«m prišel do zaključka, da je vse prizadevanje ameriških modnih salonov in Američank po nečem posebnem in senzacionalnem zaman. V Ameriki ne znajo narediti elegantne obleke. Zato mislim, da Amerika v modi nikoli ne bo igrala vodilne vloge. Prvenstvo v modi obdrži Francija. V Angliji je stvar čisto drugačna. Angležinja se ne zaveda v zadostni meri važnosti lepe obleke :in večinoma ne razume tendence nove mode. To je čudno, kajti znano je, da so Angleži najlepše oblečeni moški na svetu. Angležinja pa ni koketna, a to ie neobhodno potrebno za žensko, ka hoče biti elegantno oblečena. Tudi nemške in skandinavske žene se ne znajo elegantno oblačiti. Pečajo se večinoma s sportom aili z intelektualnim delom tako, da za modo nimajo časa. Poleg tega so hladnega temperamenta in zunanjost ne igra pri njih posebno važne vloge. S tem pa nočem reči, da se nemške ion skandinavske žene ne znajo lepo oblačiti. Hotel sem samo naglasiti, da ima življenjska izkušnja velik vpliv na eleganco v oblačenju in da je smisel za eleganco bolj razvit pri latinskih rasah, nego pri Germanih. Kar se tiče žensk srednje Evrope, je treba priznati, da imajo dober okus, da jim pa manjka smisel za originalnost. Tu bi utegnil kdo trditi, da je vse odvisno od spretnosti pariških modnih salonov. Njihovi lastniki so dovolj dolgo usmerjali svetovno modo, da imajo dobro razvit okus in da takoj vidijo, kaj dami pristoja. Časi so se pa iz-premenili in zdaj pariška modni saloni čavnico, katere se kar niso mogli na« gledati. — Stopita bliže, otroka, gotovo sta že lačna, — je zaklicala pestunja. Toda otročiča se nista ganila. Dekli? ca, Sonja, je nepremično gledala napol nage domače oroke. Zdaj se je zagle* dala v enega, zdaj v drugega. Še svoj živ dan ni videla tako umazanih otrok, skoro nagih, niti tako umazanih srajc. Deček, Petja, se je tudi oziTal zdaj na enega, zdaj na drugega domačega otro? ka in ni vedel ali bi se smejal ali čudil. Sonja se je najbolj zanimala za otro* čiča na klopi, ki je neprestano tulil. — Zakaj pa kričiš? — je vprašala slednjič. — Jesti hoče, — je odgovorila za otroka mati. — Zakaj ji pa ne daste? — Saj bi ji dala, pa nimam kaj. — Pojdita no, otroka — je godrnja* la pestunja in rezala kruh. — Kaj zi* jata, zdai ni čas za to. Evo vama mle* ka in belega kruha. Naje j ta se, ta čas bo pa kočija popravljena. Otročiča sta ubogala in stopila k mizi. Pestunja je nalila obema v škode« lico toplega mleka in odrezala vsakemu kos belega kruha. Sonja pa ni hotela jesti. Z ročico je odrinila skodelico od sebe. Petja se je ozrl na njo in takoj je sledil njenemu zgledu. — Kaj je res? — se je obrnila So* nja k pestunji in pokazala z drobno ročico na gospodinjo. — Kaj? — je vprašala pestunja, ki sploh ni slišala, kaj sta govorila otro* čiča z gospodinjo. — Da nima mleka za otročiča? — je dejala Sonja. Na sveži zrak mora Majdica", pravi gospa Mica. Ponosna je, da vsi občudujejo njeno lepo in dobro negovano Majdico, v snežnobelem in duhtečem perilu. Ravno zato rabi ona za pranje samo Schichf oy RADION nimajo več takega vpliva na novo modo, kakoršnega so imeli pred 10 leti. Osem ali deset vodilnih modnih salonov nima monopola na okus in spretnost. Ženske se skušajo tudi v modi osamosvojiti in vedno težje jim je diktirati to ali ono modno novotarijo. Predno napravim nov model, moram dobro premisliti, kakšna barva, blago in kroj pristoja tej ali oni odje-malki. Nisem nasprotnik sporta, pač pa sem iz vidika elegance proti pretiravanju v telesni kulturi. Moderni moški so podobni svojim prednikom v tem, da se ne navdušujejo za mišica -ste ženske. Prednost dajejo ženski, ki se zanima za sport, toda ne tako, da bi zanemarjala svojo zunanjost. Mnogo težje je obleči mišičasto žensko, kakor tako, ki se peča s sportom samo za zabavo. Vsak narod ima gotove posebnosti, ki diktirajo modo njegovim ženskam. V mnogih državah je eleganca še vedno privilegij višjih slojev, kajti ljudje so prepričani, da pomeni elegantna obleka razmetavanje denarja. V Franciji pa to ne drži. Francozinja ve, jeako se je treba oblačiti, ve pa tudi, kako je treba štediti. Z instinktom-ki ga je podedovala po svojih prednikih, se zna tudi najsiromašnejša Parižanka okusno obleči Ena mojih uslužbenk si je naročila nedavno tako razkošno obleko, da sem jo takoj prevzel od nje kot model. Bila je tako popolna, da se ni dalo na nji nič izpremeniti. zdaj je ta preprosta uslužbenka moja araniženlca in morda ni daleč čas, ko postane lastnica velikega modnega salona. Jesen se že oglaša Solnoe še večino pripeka in človek nerad nusri, da se blŽa jesen, toda modni saloni morajo že zdaj računati % novo sezono. Elegantne dame že razmišljajo, kaj jim prinese jesenska sezona lepega šn novega. Prinese jim mnogo in nič, kakor je pač vedno. Na prvi pogled nič, za vešče oko pa mnogo novih detajlov. Jeseni bo v modi takozvani kroj princese. Doslej se je pojavljal le redko na elegantnih popoldanskih aH večernih oblekah, jeseni ga bomo pa videli tudi na promenadMi, popoldanskih in večermiih Vlekah in celo na dopoldanskih plaščih, ki so tako dolgo branili svojo klasično ravno linijo. Praktični plašč je prva misel dame po povratku s počitnic. Zato vlada sedaj za dopoldanske plašče največje zanimanje. Jesenska sezona pripravlja dopoldanske plašče iz tweeda, začetkom jeseni celo samo brez podlloge. Plašč lahko tvori tudi ansambl s krilom iz tweeda, kar pa ni praktično. H krilu se nosi bluza »iz belega krepde-šina. Popoldanski plašči za poznejšo jesensko sezono bodo večinoma zadaj podaljšani in bogato okrašeni s krz- nom, posebno z lisico. Moderna bo tudi kombinacija dveh kožuhovin na enem Dlašču. Isto velja za kožubovina-ste plašče, ki bodo imeli različne ovratnike in manšete. Za večerne prireditve v jesenski sezoni pripravlja moda zelo razkošne obleke, na katerih bo mnogo zlatih in srebrnih okraskov. Krilo sega zadaj do tal, elegantnejŠe obleke imajo celo vlečke. Kroj je nepravilen, zadaj prehaja često v malo pelerino. Tudi glede barv se je moda v glavnem že odločila. Tudi jeseni bo v modi beige barva, vendar pa ne tako, kakor je bila poleti. Poleg bedge bo moderna rjava, žolta in zelena barva. Kakor vsako jesen, tako bo potrebna elegantni dami tudi letos Črna obleka, brez katere si jesenske sezone ne moremo misliti. Druga praktična obleka za jesensko sezono je temnomodra. V splošnem kaze jesenska moda tendenco k ženski liniji in ženski mikavnosti. 0 Franars de Miomandre je napisal zanimivo knjigo o modi, iz katere posnemamo r V modi Človeka najbolj veseli to, da nima časa, da bi obžaloval svoj sklep. Obleka še ni ponošena in že misli dama na drugo, modernejšo, čim jo dobi, je stara pozabljena. Zelo zanimivo je zasledovati modne novotarije. Ne zadostuje vedeti, kaj se nosi, treba je tudi vedeti, kaj nam pristoja, kako se prilagodimo ulici ali salonu itd. Kdor hoče biti lepo oblečen, se mora neprestano zanimati za modo. Krojač mojega prijatelja trdi, da bi moral sedeti vsak eleganten moški dnevno najmanj pol ure pri svojem krojaču, da bi se posvetoval o modi, sicer izgu-bi kontakt z njo. Kako naj si razlagamo, da se obračajo z redkimi izjemami na moške iste ženske, ki tako zaničujejo moške nazore glede mode? Ženske res mislijo, da se oblačijo sebi na ljubo. V resnici se pa oblačijo lepo zato, da bi se medsebojno občudovale. Največje zadoščenje in radost, ki jo občuti ženska, ko obleče nov plašč ali obleko, je v tem, da je prekosila svojo rivalinjo, ki se ji pa kmalu revanžara in potroši za novo obleko vse svoje prihranke, samo da ima prijetno zavest, da je v tekmi zmagala. — Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, shujšanju. bledici, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih — urejuje naravna »Franz-Josef« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-JoseN-ovo vodo celo nainežnejši otroci laako preneso. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah rn spo. cerijskih trgovinah. 1-L Stavbno gibani V Strossmayerjevi ulici si zida stavb-nik Tornago dvonadstropno hdšo. Držala se bo njegove hiše (štev. 12) na Poljanski cesti. Sedaj je v delu pritlično zidovje. V spodnjih lokalfn bodo trgovine, stanovanja v prvem in drugem nadstropju pa dobe stranke. Poslopje bo letos v grobem dozidano in pokrito, prihodnje leto za maj pa porabno. Na oglu Miklošičeve ceste in Pražakove ulice so začeli ta teden kopati svet za betonski temelj trinadstropne velike hiše, ki bo last sester Tcaiažič (Plivelič). S tr> reprezentančno stavbo se zazida velika v*., zel na oglu omenjene ceste in ulice. Pri količkaj ugodnem vremenu bo zgradba Jeseni v grobem veČi del dograjena in spravljena pod streho. Ostala zidarska dela ter mizarsko, pečarsko, vodnoinstalacijsko, kleparsko in slikarsko delo se izvrši pri-honje leto. Zidarska dela ima v rokah stavbnik Angelo BatteHno. Na Dunajski cesti maaaio delavci s krampi in lopatami in odvažajo prst, da se napravi temeljno zidovje za dvonadstropno hdšo višjega železniškega nadzornika Viktorja Klarmana.. Material za betonski zid se bo dovažal, ker v tleh ni gramoza in peska. Pod to streho bo šest večjih stanovanj, pritlični prostori se pa porabijo v trgovske lokale. Grobo zidarsko ter tesarsko in krovsko delo ima biti dokončano Še pred rimo. Vsa druga dela se izvršijo spomladi. Zidanje vodi stavbno podjetje O. Tonnies. V Rožni dolini bo letos še nekaj novih hiš pod streho. Tako je v delu visokoprl-tLična hiša pekovskega molstra Rakarja. V pritličju bo parna pekama in prodajal-nica, v prvem nadstropju pa stanovanja. Hiša bo v grobem v kratkem sezidana in spravljena pod streho. Zidarska dela je prevzel stavbnik L. Poljanec. — Knšar si je napravil obrtno delavnico, ki bo svetla in suha. Poslopje je povečem narejeno, okna in vrata so vzidana, slikarsko in drugo delo se pa izvrši prfaodnH teden. — Jožef Cankar bo vzdignil pritlično svojo hišo v enonadstropno poslopje. Zidarska dela izvršuje stavbnik Bojemir Ertl, stresle Pa sestavlja tesarski mojster Ivan Seliškar z Dobrove.. Na Selu je napravil Oražem v visoko-pritlični svoji hiši (štev. 63) podstrešno stanovanje. Sicer bo pa tudi njuna zunanjost obnovljena. — Prof. dr. V. Peterlin si dela krog svoje vile na Oroharjevi cesti betonsko ograjo. — Na Ofcncah si gradi mesarski mojster Žorž tik svoje hdše mesnico. Dobro znamenje. — Ne vem, kaj je moji ženi, Čisto se je izpremenila, je nekdo pripovedoval. — Bodite veseli, je pristavil drogi. — Kdo ve, toda kaj nam mar to... Da bosta le vidva sita. — Jaz nočem jesti, — je izjavila So* nja odločno. — Jaz tudi ne, — se je oglasil Petja. — Daj mleka nji, — je zašepetala Sonja in pokazala z ročico na otročiča na klopi. —Pustita te Neumnosti in jej ta, — je zagodrnjala pestunja. — Jejta, sicer se mleko ohladi. — Nočem jesti, nočem! — je vzkliknila Sonja. — Tudi doma ne bom jedla, če ji ne daš mleka. — Pijta in jejta najprej vidva, osta* nek pa dam otročiču, — je prigovor* jala pestunja trdovratnima otrokoma. — Ne bom jedla, dokler ne daš mleka siroti tam na klopi. Za vse na svetu se ne dotaknem jedi. — Jaz tudi ne, — se je oglasil Petja. — Kakšne neumnosti vama roje po glavi! — je godrnjala pestunja. — Ka* ko se moreta primerjati s kmetskimi otroci? Enim je bog dal, drugim pa ne. Vajinima papanoma je bog dal. Mar je mogoče meriti vse ljudi po enem kopitu? — Zakaj pa bog ni dal vsem? — je vprašala Sonja zamišljeno. — Ni naša stvar soditi o božji volji, — je odgovorila pestunja. Vendar je pa nalila skodelico mleka m ga dala kmetici, češ naj nakrmi lačnega otro« čiča. Ubogo otroče je hlastno pilo in takoj se je pomirilo. Sonja in Petja se pa nista dala tako lahko pomiriti So* nja še vedno ni hotela piti, ne jesti. Bog je dal, praviš... Božja volja ... je ponavljala pestunja besede. — Zakaj pa je božja volja taka? Zakaj? Zakaj ie bog tako krivičen m hudoben? Ni* koli več ne bom molila, če je tak. — Ta je pa lepa, je godrnjala pe* stunja in zmajala z glavo. — Le čakaj, papanu povem, kaj si rekla. — Le povej mu, — se je odrezala Sonja. Trdno sem sklenila, da ne bom nikoli več molila. Saj ni treba moliti, če je bog tako krivičen. In sploh bi tega ne smelo biti. — Česa bi ne smelo biti? — je vpra* šala pestunja začudeno. — Da bi eni imeli mnogo, drugi pa nič. — Morda pa dela to namenoma, — se je oglasil Petja. — Ne, dela zato, ker je hudoben. Hudoben je, hudoben! Nočem jesti, ne piti! Bog je hudoben! Nič več ga ni* mam rada. Kar se je začul z zapećka hripav glas: — Otroka, draga otročiča, plemeni* ta sta, govorita pa grdo. — In govoreči je zakašljal tako močno, da ni mogel nadaljevati. Otroka sta se ozrla na peč in zagledala sta sivo glavo, sklonjeno nad njima. Starec je nekaj časa kašljal, potem je pa nadaljeval: — Bog ni hudoben, draga otroka. Bog je dober. On ljubi vse ljudi enako. On ni kriv, da jedo nekateri vse živ* ljenje potice, drugi pa še črnega kruha nimajo. To so zakrivili ljudje, in sicer zato, ker so nanj pozabili. Pozabili so na boga in zakrivili, da žive eni v iz* obilju, drugi pa v bedi in pomanjkanju. Ce bi ljudje živeli tako, kakor veleva bog, bi imeli vsi vsega dovolj. — Toda kaj storiti, da bi se vsem dobro godilo, da bi živeli vsi v izobi* lju? — je vprašala Sonja. — Kaj storiti? — je ponovil starec se je na zapećku. — Treba se je ravnati po božji zapovedi. A bog je zapovedal, da morajo oiti vsi ljudje enaki, da si mo* rajo pravično deliti delo in jelo. — Kako, kako? — je vprašal Petja. — Bog je zapovedal, da mora biti delo in jelo pravično razdeljeno. — Delo in jelo pravično razdeljeno, — je ponavljal Petja starčeve besede. — Ko dorastem in bom velik, storim tako. — Tudi jaz storim tako, oglasila Sonja. — Jaz sem rekel prej nego ti, je branil Petja svoje prvenstvo. — Ko bom velik, poskrbim, da ne bo na sve* tu nobenega siromaka. — Čuj ta, dovolj je teh neumnosti, — je zagodrnjala pestunja. — Popij ta mleko, da se odpeljemo domov. Kočija bo vsak čas popravljena. — Nočeva, nočeva! — sta kričala Sonja in Petja v en glas. — Ko dora* stem, poskrbim, da se bo vsem ljudem dobro godilo. — Vajin sklep je plemenit, —je de» jal starec za pečjo. — Jaz tega ne bom dočakal. Prestar sem. Bog vama po m a* gaj. — Naj se zgodi karkoli, midva sto* riva to, — je zatrjevala Sonja. — Da, storiva, — je pritrdil Petja. — Dobro, draga otroka, zdaj vaju imam od srca rad. Samo da ne poza* bita na svojo obljubo. — Ne bova pozabila — sta zakli* cala Sonja in Petja v en glas. —No torej, no torej, potem je pa vse v redu. Ta čas je vstopil kočija! in povedal, da je kolo popravljeno in da lahko nadaljujejo pot Stran 6 •SCOVENSKI NAROD*, dne 31. avgusta 1929. §:ev. 198 V Uffinih palačah v Berlinu ta Hehn in Lilian Harwey sporočata Spomladi namerava Ufa snimati v of Ljubljana, 31. avgusta. Pretekle dni se je mudil so t rudnik našega lista v Nemški Avstriji, Nemčiji in Franciji. Ogledal si je vse večje filmske zavode in ki-nogledališča na Dunaju, v Berlinu in Parizu. O svojih vtisih nam podaja naslednje informacije: Namen mojega potovanja Je bil predvsem, da se poučim o sodobni kinematografski produkciji in umetnosti v Srednji Evropi. Na Dunaju sem obiskal vse večje filmske zavode v Neubaugasse v VII. okraju ,ki je znan kot dunajsko filmsko središče, Poleg inozemskih tvrdk, ki imajo v Neubaugasse svoje podružnice, se nahaja tam tudi okoli 40—50 večjih in manjših filmskih zavodov. Iz produkcije je razvidno, da se avstrijska filmska industrija naslanja na Nemčijo in da ljubi domačnostne filme. Obiskal sem tudi več kinematografov, ki niso dosti večji od naših v Jugoslaviji: po 500 do 1000 sedežev imajo. Igrajo večinoma reprize in prve letošnje Ufine filme. Glede zvočnega filma nimajo v Avstriji še ničesar pokazati. Vrše se še poskusi. Tbeaier ara Zoo«, >Universum Palast« itd. Angažirane imamo režiserje in igralce svetovne kapacitete kar je v ostalem razvidno iz našega kataloga za sezono 1929-30. Ufa nadi v tej sezoni nad 100 filmov, izdelanih deloma kot nemi, deloma kot zvočni filmi. Filmsko središče v Berlinu je Frie-drichsstrasse. Domači in tuji filmski zavodi imajo tam svoje palače. Kar me je presenetilo, je bilo to, da imajo v Berlinu nebroj kmo-^gledališč. Cena vstopnicam se suče od 1 do 2.50 nemških mark (15 do 35 Din), kar Je za naše razmere zelo drago. Najbolj me je zanimala Ufa kot največje filmsko podjetje. Odpeljal sem se v Koch-strasse, kjer stoje tri mogočne šestnadstop-ne palače — sedež Ufa-filma. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Direktor oddelka za inozemski tisk g. Albert A. Sander me je nad vse ljubeznjivo sprejel in je bil takoj pripravljen, da mi ra^kaže palače, seznam z igralskim osobjem ter mi postreže z vsemi potrebnimi informacijami. — Ufa ima največje berlinske kinematografe v svoji upravi, mi je razlagal. Naša kinogledališča za premijere imajo do 2500 sedežev. Omeniti so: »Gloria Palast«, »Ufa Jannlngsov film po manuskriptu Carla Zuckemaverja; »Belega nudiča« po Tolstega noveli »Hadži Murat« v režiji Aleksandra \Vo!f-koffa z Ivanom Možuhinom, Lil Dagover, Bettv Amann in Fritzem Alberti jem: »Melodijo srca« v režiji Hanr.sa Schwar-za z Dito Pario in VVillvjem Fritschem; »Sicilijanske noči« zopet z Dito Parlo; »Sužnje strasti« v režiji Turjanskega z Brigito Mehu; »Tihotapsko nevesto z Mallorce« v režiji Behrendta z Jennv Jugo, Enricom Benfer-jem, Cliffordom Mac Laglencm. Raimcn-dom van Rielom in Jutto Jol; »Veleizdajstvo« v režiji Ivana Meverja z Gerdo Maurus in Gustavom Frohlichom: »Beg pred 'jubeznijo* v režiji Behrendta z Jennv Tugo. Enricom Benferjera itd.: »Adleu Mascotte« (Montparnaški model) v režiji Thiela z Lilian flanvev. Marietto Millner in Igom Simom: »Če poklanjaš svoje «rce< zopet z Lilian Harwey; »Stambolski kaznjenec« z Bettv Amann in Heinrichorn Georgejem; »Zveza treb« v režiji Behrendta z Jennv Jugo; »Sestra Marija« v režiji Forgacfa z Irlis Arlan in VVernerjem Pittschauerjem; »Usodo« v režiji Franca Ostena s Seeto Deevi, Himansu Rai; »Ovratno verižico« v režiji Ravela in Lekaina z Diano Karenne; »Skrivnost pekla« v režiji Reavesa Ea-sona z Hoot Gibson in Anny Christv; »Letečega hudiča« v režiji Arthurja Ros-sona z Hoot Gibson in Ruth Elden; »Arizonski šerif« v režiji Easona z Hoot Gibson in Dorothv Gulliver; »Coyboy — čikaški kralj« zopet z Hoot Gibson; »Manolescu« v režiji Turjanskega z Ivanom Možuhinom, Brigito Helm, Dito Parlo in Georgejem. — Slišal sem, da ste zopet angažirali Janningsa.« — Da! Njegov Rasputin, ki ga pričnemo snimati, čim se vrne s počitnic v Karlovih Varih, bo nedvomno senzacija tudi kar je poverila vodstvo umobolnic pro* fesorju Wigertu, se je položaj teh ne> srečnežev znatno zboljšal. \Vigert leči umobolne po novih metodah. L^mobol* ni se izprehajajo vsak dan na svežem zraku, igrajo tenis, poslušajo radio in koncerte, skratka, dostopno jim je vse, kar potrebuje kulturen človek. Največ* jo pozornost pa posveča prof. Wigert individualnemu lečenju umobolnih. Kot ravnatelj največjega švedskega zavoda za umobolne je izjavil, da kolektivno le* čenje umobolnih njihovo stanje samo poslabša. Stare metode, ki se odlikuje* jo po brutalnosti in krutosti, je treba nadomestiti z individualnim negova-njem poedincev, polnim sočutja. 1 j:j» bežni in usmiljenja z nesrečneži, ki morajo prenašati strašne posledice kru* te usode. V vsakem duševno bolnem moramo videti pokvarjeno uro, ki jo mora urar skrbno pregledati in popraviti, če se sploh da, pravi prof. \Vigert. Lažji pri* meri duševne bolezni se leČijo v pri« jetni okolici, navadno v razkošnih vi* lah sredi bujnega zelenia in cvetja. Težje primere je pa treba strogo ločiti od lažjih. Da prežene duševno bol* nim težke, strašne misli, ki jim nepre* stano roje po glavi, jim nudi lahko, osvežujoče delo z najrazličnejšimi kret* njami in izpremembami, ki so jim pri* jetne. Poleg tega jih zabava s svetlob* nimi slikami, godbo, petjem, tenisom, čitanjem, radijem, telovadbo, solčnimi in zračnimi kopelmi itd. Lahko se iz* prehajajo po velikih parkih okrog za; voda in noben umobolni ne sme čutiti, da je zaprt ali da ga kdo opazuje. Ne* kaj čisto novega so ženske strežnice, ki poslujejo v umobolnicah z mnogo večjim uspehom, nego moški. V državnem zavodu za umobolne v St. Larsu je iziečil prof. Wigert 70 r' bolnikov tako, da so porabni za vsako delo. Nad 40 % umobolnih so mogli brez skrbi izpustiti iz zavoda. Na Šved* skem je tudi več društv, ki skrbe za umobolne. Prof. Wigert je ustanovil za izlečenje umobolnih posebno pisarno, ki jo vzdržuje država in ki preskrbi umobolnim službo, čim jih izpuste iz zavoda. 13 najcenejše! August JSlanche: 123 SVa valovih strasti d/ioman »Za štiri sokie bonbonov!« so radostno ponavljali dečki. »Živela republika!« »Tise, da mi ne pretrgate bobenč-ka!... Najprej delajte, potem pa kričite!« »Ali jaiz bi rad. dobil sabljo,« je pripomni] eden izmed dečkov. »Jaz pa znam ravnati s karabinko,« je trdil drugi. »To bi bila zabava, ako bi dobili te sleme, okrašene z žimo! je pristavil tretji. »Kdor zbije s konja gardista, dobi sabljo,« je obetal Alfonz. »Kdor zbije dva, dobi karabimko..., kdor pa tri, dobi sabljo in karabinko, povrh pa še šlem, golobradci!« »Dobro, dobro«, je kričala dečad in ploskala. »Tedaj ste vsi junaki in pravi demokrati?« je spraševal mojster. »Smo, smo,« so klicali dvanajstletni demokratje med navdušenjem. Med tem ko je Alfonz že vnaprej razdaial orožje ponosnih mestnih gardistov, je bilo še bolj živo v kavarni »Danemark«, ležeči v isti ulici, nekoliko bližje trgu Palais Royal. To jutro ie bilo mnogo ljudstva v kavarni »Danemark«, toda bili so po večini ljudjo v drfaafffflf btazafo s j»- Lepa ograja okoli blagajne je bila pomaknjena na sredo dvorane in je služila za tribuno govornikom, nastopajočim drug za drugim, kajti bojevati se in ne govoričiti, je za Francoza nekaj nemogočega. Neki govornik je pravkar zapustil govornico med splošnim odobravanjem in hruščem, ki je deloma zagluševalo grmenje topov s trga Palais Royal. »Možje iz ljudstva, umaknite se gospodu Ledruju Rollmu,« je zaklicalo več glasov. »Živel Ledni Rollm,« je zadonelo med zborovalci. »2ivel Louis Blanc! Živel Lagrange!« Bluze so se gnetle vedno bolj skupaj, da napravijo prostor možu zalitega telesa in ponosnega obličja, možu, ki sano ga že videli nekoč ob koncu leta 1847. na trgu de la Concorde ob otvoritvi poslanske zbornice. Spremljalo ga ie več mož, katerih obleka se ni razlikovala od delavskih bluz. Med njimi je bil gospod Albert, s katerim se je Čitatelj že seznanil v pričujoči povesti. Tudi Louis Blanc, pisatelj duhovite »Zgodovine desetih ley, mož nizke postave, toda prijetnega, lepega, skoro ženskega obraza, je bil tu. Ob njem je stal Lagrange, znani demokrat z orlovskim nosom in z dolgimi lasmi, padajočimi mu na rame kakor levja griva. Ledni Rollm rn vsi, ki so ž njim prihajali, so imeli v rokah biljardne palice, kajti prihajali so od biljarda, ki je bš v prvem nadstropju in je spadal h Kadar se ljudstvo v Parizu bojuje na ulicah, igrajo njegovi voditelji biljard v bližini barikade, ki je napadena, ali blizu glavne straže, ki ima biti napadena. Mojstrsko znajo vihteti biljardne palice, vendar zavisi vse od onih krogel zunaj, da-li se igra dobi ali zgubi. Več rok ga je dvignilo in Ladru Rollm se je kmalu popel na govorniški oder. »Narode f« je začel z glasom, ki je že opetovano zamajal prestol in ki odtehta dolgo besedičenje, kadar se je treba hitro odloČiti. »Narod, katerega suvereniteta, obširna kakor zemlja, pozna samo eno višavo in to je nebo; narod, katerega očetje so prelivali kri in zmagovali za zlato svobodo, narod mučenikov, kaj vidiš v tem trenutku? Preko grmad padlih bojevnikov, skozi plamene gorečih trdnjav, vidiš ugašajočo krono, padajoči prestol! Naprej, naprej! Poteptaj v prah krono, pogazi presto11 Toda požuri se kakor blisk, kakor misel, kajti približuje se ti boginja, ki ti podaja roko. Oprimi se te roke, kajti če boš le za hip okleval, bo zate za vedno izgubljena. Pogum in vztrajnost junaški narod! Saj poznaš svojo boginjo. Francijo! To je svoboda, to je republika! Vive la republique! — Vive la republkme! — je zadonelo po dvorani. Nešteta zrcala v kavarni so razmnoževala v neskončnost število zbo-rovalcev in zdelo se je, da razmnožujejo tudi navdušeno pritrjevanje go-vornJfea. Kar je znova zagrmel top na Place du Palais-Royal in znova je očistil ulico pred seboj. Armand Cambon je planil v dvorano. — Kdo gre z menoj, da zaplenimo roDove? — je vprašal zborovalce. — Kdo čuti v sebi dovoli poguma navaliti na proklete topove, ki kose ljudstvo kakor žito na polju? Kdo gre z menoj? — Mi! Mi! — so kričali vsi in vihteli orožje. _ Dobro! — je vzkliknil Armand. — Pripravite se torej, kajti zapisani bomo smrti. Kroglo v cev, smodnika v naboj in roko na meč. naša pot vodi v smrt! Kavarna se ie v hipu zpremenila v arzena! Delavci so basali puške in se pripravili na odločilno borbo. — Ste pripravljeni? — je vprašal Armand svoje sobojevnike, ko ie bil presedal svojo puško in pštolo. _ Smo. — so odgovorili delavci v en srlas — Naprei torej. Čez topove ali pod r;e! _ je vzkliknil. — Zmaga ali smrt! — je zaklical Ledru Rollin; — svoboda ali Častna smrt! Armand rn niegovi bojevniki so planili smrt: raproti. Ledru Ro!!in in njegovi prijatelji so odšli k bi!;ardu. LIX. Boj na Place du Palais-RoyaI. Ogromen top na Race du Palais- Roya! ie bruhal neprestano zdaj kro-zdaj nasekan svinec. Armand in njegovi, smrti zapisani tovariši So poskakovali v krvi in preskakovali trupla. Petdeset mož je sledilo Armandu. Ko je pa prispel naš junak prvi do topa. je imel za seboj komaj deset tovarišev. Štirideset jih je obležalo na bojišču. Nihče se ni umaknil, vsi so umrli junaške smrti. — Vive la republique! — je vzkliknil Armand. ko je zadel prvega topni-čarja v prsa. Ustrelil je drugič in drugi topničar se je zgrudil mrtev pred top. — Vive la republique! — je vzkliknil znova in pobil s kopitom še dva topničarja. — Vive la republique! — so zaklicali Armandovi tovariši in pobili Še ostale topničarje. Top je utihnil še predno so bili top-ničarji Dobiti. Ulica ie bila zdaj prosta. Nalik hudourniku, drvečemu po strni h pečinah, je drvelo ljudstvo po ulici na trg. Za Armanda in njegove tovariše je bi! že skrajni Čas, kajti mestna garda na konj'h in rezerva topniškega oddelka sta se že bližali. Blesteče čelade gardistov so se lesketale v d mu smodnika in konjska kopita so šklepetala po tlaku. V prvih vrstah ogorčenega ljudstva ie bil tudi orjaški Alphonse. Pred njim se ie gnetlo dvanajst njegovih učencev , ki so se presneto malo zmenili za povelja. Stev. 1°8 Za jesen in zimo? «SPOVENSKI NAROD«, dne 31. avgasta 1909. Stran 7 angleško in češko blago za obleke, suknje, plašče i. t. d. kupite PRI spec. trgovina = sukna ^OTAK-n LtllBLJA^fA, Kongresni trg 15 najbolje in najceneje. Prepričajte »e! Oglejte si veliko izbiro! DvoHoicsa aalboU&b »vctovoib znamk v relikt tabiri MtVo poceni. Najnovejši node-li otroških vozičkov, od preprostega do oajfl-neJŠega, ki igračo! vozički v »a-k>zl Več tnamk liv«ha* strojev najnovejših modelov, del te pnevmatika CetriH franko Prodaja na obroke. «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles io otroških vozičkov, Ljubljana, Kartovsk- c. 4 Vsako jabolk in hrušk za prešanje aH že napravljen jabolčni ali hruškov sok knpi tvornica AR K O Obenem se iščejo dobavitelji, tudi se stavijo na razpolago potrebne cisterne. Obsežne ponudbe z navedbo cene franko vagon na Vladimir Arko, Zagreb, poštanski pretinac 41. 1735 IEDNAIODBI1 VELESEJEM V PRAGI od 1. — S. septembra 10 2 9 Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države. Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%, Češkoslovaška 33%, Avstrija 25%. Pojasnila in legitimacije daje: Češkoslovaški konzulat, L i u b 11 a n a Aioma Companv, Ljubljana, Aleksandrova c 2 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo tta detoeio: £3D£|yfl*^aTC Jomaćl ln 'nozemski za domac> ■ ■%a»aTrlW%l kurjavo »n industrijske svrbe. KOVAŠKI PREMOG «* KOKS »vamišta, plaviarslb in plinski. BRIKETE Prometni zavod za premos d. d. i Liublian*. Miklošičeva cesta štev. 15/1. Najpopolnejši STOEVVER šivalni stroji za Sivine, krojač« ta čevljarje ter za vsak dom. Preden al nabavite stroj, ©fflejt« al to teredooat pri tvrdkJ LUD. BARAGA. Ljubljana SeJeabnrtova uDca i/L Brezplačen pouk. ISleooa zaranarja Telefon 5t 2980. 21-L jjboijšim uspehom □ad 23 le* aporaMlaJo Lame in .ipsule sa 3zdravijea)e spolnih otezni (trioer, belo kap-ank). V sakj lekarni peščica Din 25.—. S •>^to ooSlj* lekarna 51 um. Sabo-i ca 20-L Več pleskarskih pomočnikov dobrih, sprejmem takoi. Ivan Stroj an, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 65. 1764 Opremljeno sobo išče boljša zospodLčna, uradnica, po možnosti z oskrbo, pri ugledni rodbini.. Ponudbe z navedbo cene na iiprarvo tasta pod 15. september/1780. 1780 Dve prazni sobi pripravni za pisarno, v L nadstropju, na Bleiweroovi cesti s t. septembrom oddam. — Poizve se BIeiweisova cesta it 18, I. nadstr. levo, med 2.—5. uro popoldne. 1737 Zimnice po 35 Din predelujem. Vsa druga tapetniška dela po najnižjih cenah- Franc SLaviČ, tapetništvo, Cmooska cesta 10, Pred Pxulanw St. 23. Pridem delat tudi na dom. 1772 Pensionat Auer Vlila Imperlale, Merano, Italija. Sijajna lega. Park in tenis. Nadaljevalni tečaji. Moderni jeziki. — Glasba. Umetnost. Ples. Sport. Staadnjska potovanja. Prvovrstne reference. Prospekte poSlde ravnateljica M. Chr. Auer. do 2. sept. Rogaška Slatina. Vitla Dragica II. čolne izposojujem na Ljubljanici. Dobe se za Trnovsko mitnico. 1763 Služkinjo za kuhinjo, veščo nemščine, spređ-mem. — Mesečna plača 300 Din, vsakega pol leta eno obleko m par čevljev. Nastop takoj. Ponudbe na M. ZwiJlinig, Zdenčina pri Zagrebu 1805 L. Mikuš Mestni trg štev. 15 Tvornica dežnikov zaloga izprehajalnih palic Malinovec s najfinejšim sladkorjem vfcuhan. brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr« G. Picooli LJubljana 1 kg 20 Din Pri večjem odjema ceneje. Razpošilja se po poŠti in železnici. L Stjepušin UBEB, Jajasti 57 priporoča najteže tambure, lica, Iktie, partitore I oatala p#- iftfliztali. • Odlikovan n pariškoj fadofbf Cjeaid lraako >mMa1i €>g1asi< Vsaka Iiucrfn M paur. Plača me lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vpraianja brez _____ odeovariamo. Najmanjši o&las Dte Gostilničarji pozor! Poceni prodam 4 cevni radio-apa« rat z vsem pofreboim in salonslcf zvočnik. Radio-aparat ssurejema vise evropske postaje močno in čisto in Je prievrarven. za večje sobe in dvorane. J. Poiut- ndk, Ljubljana, Svabičeva ul. 15/1. (Trnovo). 1810 Išče se kuharica perfektna, samostojna, za večjo h So. Nastop čirnipreje. Ponudbe s spričevahi in navedbo plače na Hinka grofa Khaien-Belasi, Nu-štar. Srniem. 1808 Lepo jesenovanje nudi petnsicHn »Botenbo^«, Lass-ortzhohe pri Gradcu, 555 m nad morjem v mirnem solnčnem kraju s StnTJlcrat obilnimi jedrna na dan. Cena za penzijo 6 šilingov. 1802 Učenko ki je dovršila 3 razrede gimnazije, realke a ki meščanske šole, iščem za tukajšnjo trgovino z mešanim blagom in delikateso. Mora bkd zdrava, krepka ter tz dobre in poštene hiše. Pismene ponudbe pod »Zanesljiva« 1785 na upravo »Slov. Naroda«. 1786 Amerik anec famt, saen, star 45 let. se žeM poročiti s poštenim in krotkim dekletom ali vdovo na domačijo, oziroma s šiviljo — Poruftđbe na upravo »SJov. Naroda« pod šrfro »Srečen in zadovoljen z*-kon*/17ei. 1781 Trgi lovina z mešanim blagom, dobro vpeljana, na križišču cest, se ceno proda. Ponudbe na upravo pod »Ugodno«/1811. 1811 Konjska oprema skoraj nova, naprodaj v Trnovem, Korunova uL 7. 1816 SPALNI FOTELJI I X K A X A ■» K .1 I patent otomane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo pri RIDOLF SEVER, Marijin trg 3 GRttŠKI VELESEMENJ 31. AVGUSTA - 8. SEPTEMBRA 1929 Zdravi človek Nega domače živali Razstava tujskega ptoneta t Telesni sport na Štajerskem NEGOVANJE ZDRAVJA PRI ČLOVEKU IN DOMAČI ŽIVALI VELIK ZABAVNI PARK 33 JAVA" pšenična kava je izvrstna, zelo reolllna in okusna. Hlapec priden in trezem, starejSiih let, za na deželo, ki kna veselje do konj in dela v mlinu, se takoj sprejme. Plača in vsa osknba dobra. Vprašati v uspravi »Slov. Naroda« pod šitenr. 1.794. 1794 Strojepisni pouk med počitnicami se vrši vsak dan od 18. ure daije. Vipisovanje v torek 3. sejrternfora od 18. do 20. ure Učna ura 4 Din. Chrisrtofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 7/1. 1801 Damska črna obleka iz najfinejšega blaga, skoro popolnoma nova, ugodno na prodal. Naslov pove npraiva »Slov. Naroda«. 1779 Kemičarja praktika sprejme takoj staro rudarsko podjetije v Daimacioi za. analizo rude v Splku, Za informacije se je obrniti pismeno na družbo Ja-dransko-Primoreki Ba.uxst d. d. Split, Soinunska 9. 1807 Slive za ž^aniekiuno, vaigooske pošitfke, krtupim. Najnažje ponudbe franko nakladalna postaja A. Roječ, Stična. 1806 EBšni žitni mlin za hribovske kmetije, kaiterega se labko preuredi za konjski pogon, kakor miadiinioo. prodam. Pojasnila daje P. Homan, Skofja Loka. Studenec II. 1804 Zante>vajte jo pri vseh u novcih. Razpok Lajamo jo tudi po posti v zavoj ih po 5 kg aa 70 Dan, če se denar napre-j posije ali pa po povaetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Janra« pšenične k a/ve je kot darilo pride jana lepa skodelica za Lavo. Kdor posije 2 Dm v znamkah, dobi voorec 100 gramov »Jaara« pš en ione kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. P RAZI O* A K.AFEL „JAVA" K. D. BEOGRAD, Lomina ul, Ho Neprijeten duh ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista Čisti zoba tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki )ovzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito od-rtranijo. Poskusite najprej z malo tabo. Ki stane Din. 8*—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), sa gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem aiodro-zelenem omotu z napisom Chlorodont Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta o^l&s kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete bezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog. Oddelek Chloro-iont, Maribor. r7 UMakutatutni paph a (Din ••— ptoda}a uptatfa ,SCot>eni>keqa Tlu\odu, nudimo našim odjemalcem cenen nakup! Razprodaja dežnikov! r i Otroški dežniki.......Din 29-— Damski dežniki.......„ 55-— Damski dežniki, čista svila . . , ISO.— 1 Vsled opustitve tega i predmeta! Trikotaža — Pletenine! Tricot hlače za deklice......Din 18-— Pullover za šolarje od ....... , 45-— Robci za šolarje, tucat....... 30*— Otroške nogavice, posebno znižane cene I Damske trikot hlače, barv.....Din 29-- svilene , 49--Damski pullover iz I a volne ... „ Damska vestica in la volne Din 75*--118-- j Damske pvjame .... Din 115-— Damske glace rokavice . . , 59-— Apaške rute, svil. Din 58*— - 49-— Damske flor nogavice od . . Za gospode Perilo Kravate Klobnki Nogavice — rokavice! Kreditni zavod za trgovino in industrijo 1 LJUBU ANA, Prešernova ulica štev. SO (v lastnem poslopju) ====_ Oliresteranja rloj, nak«p in prodaja raako-rrstaili rrednottnik papirjev, devii in ralut, borzna naroeila, prednjmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter naka-tila ▼ ta- in inozemstvo sate ■ deposita itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana — Telefon it 1040, 2457, 2548 Internrban 2706 2806 87-L 03 stran 5 tSCOVENSKI N A K O D«, dne 31. avgusta 1929. >tev. 198 NAJBOLJŠE TAMBURICE rarkasevega m *remskega sistema izdeluie n -azoošilia ob iamstvr stana hrw. tvornica tamburir Stjepan M. Gilg ,o-, Sisak 610 Kačićeva ulica 174 (Hrvatska) Cenovnih lamouric pošljem na zahtevo *asto n Odlikovan t dvema zlatima kolajnama PP tcronifi £asa t Gotitrolttih btcGovc* i pregledao Gih Gnpiga JC. (D. iVotft £a«f Je otrvoraena v No vera Sadu m ie jmaiiia pričela z delom. Tvornica >Omega* dela z najbolj dovršenimi, naiteantovanitmi specialnimi rotacijskimi stroji za iabrikacUo blokov ter dobav-ija svojim naročnScom naročila v najdovrše uejši izvedbi v vsajkem jezitou hitreje in ceneje nego kiozemsike finme. Trgovci fx>dprite to domače podjetje, ki Je osnovano z velikim strokovnim znzm&eim in kapitalom! Vzorci in ponodbe na zaiitevo v vsakem lenta. Čas ie zlato! Pred nakupom oglejte si vemo Izbiro po najnižji cenL DrobokM raznih modelov. Moto d" vcC fiU SiTiltiilj atrojer Mpna IflUJdbc Otroških traitkor. Športnih »o2ičkor. Igrainlh vozitkor. Trlciklk* SUra. Holenderjr* Ottolkih avtomoMo*. *" Stotfc ca oženje hoj«. Trtdkljo u prevo* btifa. Dele n «s«kovntn» atmfe (s kofesa, PnrrmaHka itd. Ccdlki franka Prodala tudi na obroka. V posebni oddelek M »prejemajo tu oo pravila- „TRIBUNA* F. D. L Tovara* chofcolea I* OJroJfctt todOio* UubUana. karlovska cesta 4. Na drobno Jrez konkuicncc Na debelo e c o o o » (8 a o a c J5 o o s. n Oglejte si specualno in detajlno engros trgovino vrvsrskih lastnih izdelkov Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano io sicer VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Mullergurten), oprti navadne vseh širokoeti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne eevi. štrika za perilo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga, dreta, zidarske io tesarske vrvice, trakovi io vrvice za žal uzi je. Velika zaloga pravih tržaStaib bičevnikov, bi-Čev. gož. Jermenov, morske trave, žive vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odej, nepremoč-Ijitvih voznih plaht juta platna, rnbaric itd-, po najnižji ceni Specijalno montiranje (šplajsanje) vrvi za transmisnae in dvigala se izvrši solidno In točno Prva Kranjska vrvaroa io trgovina s Komen no Ivan N. Adamič Sv. Petra cesta 31 - Tel. 2441 Podružnice: Maribor, Vetrinjska ul.20. tel.454 Celje, Kralja Petra cesta 33— Kamnik, Sutna4 Naročila in popravila se točno in vestno izvršujejo Razstava v lastni hiši 1152 o 5' d e ■B m (D e n« 3 e Knhinjska posoda, emajlirana in aluminijasta Porcelan Steklenina Vse gospodinjske i n gospodarske potrebščine Okovje za vse gospodarske in industrijske panoge Pločevina Vsa železni na Nosilke Cement < o CQ O Q < 1 lan i JfldBiL Želez je in prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnice Kompletne kopalnice in stranišča Najceneje pri B. ŽILIC, Ljubljana Dunajska cesta 11 poleg .jFigovca- Oglejte si razstavo na velesejmii, paviljon „F44 Opal^rapA razmnoževaiec z varstveno znamko «Globu**i kakor tudi pofrebačme dobit* edmofe pri Teiefon 2980 Pazita no varstveno znamko/ Vaa drugo potvorbat MALINOV matični sok, konserviran. MALINO V matični sok, pasteriziran, MALINO V A mezga (Fruchtmark) MALINOVEC z raf. sladkorjem MALINO VA aroma v vseh koncentracijah. MEZGE (marmelade) MALINOVA marmelada (JAM), MARELČNA marmelada svetla (Aprikosen) NEKTAR marmelada iz jabolik in malin JABOLČNA MARMELADA svetla ČEŠPLJEVA MARMELADA (Slive) BRUSNICE SOKI: oranžni (orangeada) limonov (ci tron ada) kopinka bezgov sadni grogi (Pumsche) različni ESENCI, dišave za slaščice in kimiriio. Srečko Potnik m drug, Ljubljana, Metelkova ulica št. 13 Zobni atelje Franjo Radovan nasproti velesejma zopet redno odprt. TI za plašče in kostume ravnokar došle J A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg štev. /0. Krušno Zanesljiv pomoček za nego las Z rabo na novo tenajdene francoske pomade »MISEL« se ostavi izpadanje ta sivinje las, povrnejo se Izgubljeni lasje, odstranijo se vsi pojavi, ki zaradi njih lasje »padajo ki sive. Uspeh je zanesljiv pri 60 do 160 gramih, kakor so so že koma dal} Časa siveli afi izpadal lasje. Cene i dostavitvijo vsakemu naročniku na dom: 60 gr 115 Din, 80 sr. 150 Din, 100 sr 185 Din, 160 sr 290 Din. Vsakemu naročila priložimo garancijo sa popoln aspeb za ta tek. Za slučaj, da bi ne bilo uspeha, vrnemo denar In poravnamo vse stroške. V tuzemstvo pošilja po povzetju Depo ta Jugoslavijo po mada »MIšEL«. Beograd. Vasfna & — V Beogradu prodaja lekarna Delini. Knez Mihajlova 1. in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. M. Zorman Ljubljana. Stari trg32 L. Mikuš LJUBLJANA Mestni tr9 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni n palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Opremljeno sobo išče soliden gospod. Ponudbe pod >Snažma« na upravo »Slov. Naroda«. 1649 /Revolucij« 395 (FORMACIJE DAJE UmVO ZA OBRTNE POTREPŠTINE m U OSIJEKU. Najboljše m najlepše razvedrdlo Vam nudijo le naši najnovejši GRAMOFONI. Kolosalna izbira najnovejših šlager-jev — novih slovenskih posnetkov, na električno posnetih in nadvse precizno izdelanih Vse svetovne pevce kakor rud: kte-sično in moderno srodho slišite samo r*a naših ploščah. Ne kupujte podobno robo drugje, dokler niste videli in slišali naših plošč in gramofonov. Centrala za splošno gramofonijo. 1 Miklošičeva e. 34 Palača PokoinanS^ega zavoda (v neposredni bližini glavnega kolodvora). Telefon 33—83. Tudi največja zehta je hitro gotova, ako se uporablja pravo milo. Nepobitno dejstvo je, da tej zahtevi odgovarja v polni meri pravo terpentinovo milo Gazela ZA STAVBE po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan ln žagac les. — Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stav bo. FRAN ŠUŠTAR •esna industrija n trgovina, parna žaoe L3UBLZJANA Dolenjska cesta 12 134 (jRITZNER. flDLER in KAVSEh •ivaini stro ter -tolesa hi najboljša v materijalu. Lept opreme, ugoen plačilni pogoi« Istoiam svicarsk pletiini stro ..OUBI EO edino or iosip Petelincf Liublian f>* vodu. io-*. P-t--er ■ (>ve<»:- o«»'nen»kj* l*"»- Urefales JoaJp ZammmSĆ. — Za »Narodso tiska««: Fran Jezersek. — Za opravo Io Inseratai dei Usta: Oton ChristoL — Vsi v Ljubljani. 6656^7 77 2865 1758 49