PRIMORSKI DNEVNIK .- Cena 70 lir Leto XXV. Št. 286 (7480) TRST, petek, 12. decembra 1969 SKLEPNA PRIREDITEV V ČAST 50. OBLETNIGE SLOVENSKE UNIVERZE Tito: Slovenska univerza izraz boja Slovencev za enakopravne odnose v skupnosti narodov Tito je tudi polemiziral z Bolgari in poskusom izkrivljanja pomena NOB Podelitev častnih doktoratov Titu, Kardelju in sedmim slov. znanstvenikom (Od našega dopisnika) UUBUANA, 11. — Sklepna in »rati vrhunska prireditev v čast j®: obletnice slovenske univerze je danes dopoldne v slavnostni “korani univerze na Trgu Revoluciji Slavnosti so se udeležili pred-j^hik republike Josip Broz Tito, T"*® sveta federacije Edvard Kar-.predsednik zveznega izvršnega Mitja Ribičič, predsednik slo-"jbske skupščine Sergej Kraigher, "^dsednik izvršnega sveta Sloveni-j® Stane Kavčič in mnogi drugi ‘dni predstavniki slovenskega poii-in kulturnega življenja. Na-so bili tudi vsi predstavniki poljanske univerze in posameznih /jKuttet kakor tudi gostje, ki na jjjbslavi zastopajo jugoslovanske in Jioge tuje univerze. Slovesnost se . sačela s Prešernovo «Zdravico», J Jo je zapel akademski pevski D°r «Tone Tomšiča. Poglavitna točka današnje prosla-je bila podelitev častnih doktor-diplom, ki so jih namenili ®r®dsedniku republike Josipu Bro-Titu, članu sveta federacije Ed-Kardelju ter sedmim vidnim ‘dvenskim znanstvenikom, ki so si "pobili posebne zasluge za uni-**fzo in za razvoj slovenske zna-Novi častni doktorji eloven-*7* univerze so postali tl-le slo-^bski znanstveniki: Srečko Bro-Jovan Hadži, Milko Kos, Alija C® L Feliks Lobč. Franc Stele Ifl Alois Tavčar. . To podelitvi častnih diplom se Nahvalil v daljšem govoru pred-■dnik republike Tito, ki je v dejal, da mu je to priznanje še Maršal Tito dražje, ker visoko ceni po-j/b ljubljanske univerze ne samo „ Slovenijo marveč za vso Jugo-iriviio. Tito Je poudaril dolgotra-? ih vztrajen boj slovenskega „roda za njegovo neodvisnost in H^^hitev lastnega jezika pred ger-j^iizacijo. Slovenska univerza je Po njegovih besedah od vsega žarišče slovenske kulture jKhanosti, hkrati pa je bila tudi J®* boja slovenskega naroda za (popravne odnose v mednarodni d^Phosti. S tem da so Slovenci ls “jii svojo univerzo,, so dosegli ®lt(i *6ek tistega, kar si Je slovenja ljudstvo postavilo kot cilj svo-tj” boja za svobodo in neodvis-j, *• Tito Je nadalje poudaril, da zmagovita osvobodilna vojna ijtoSita vsestranski razvoj uni-jJ*6. ki ima velike zasluge pri It) u socialistične družbe, kot jih ^‘hiela v boju proti tuji okupa-Hj(' Tri tem je Tito pozitivno oce-» vk>go slovenskega izobraženstva j^°Svobodilnem boju. Ta boj Je bil k hJegovih besedah dokaz, kako jjj.detnogoče pokoriti narod, ki Je V, Plavljen z vsemi silami bojevati km3, lastno svobodo in neodvis-«Naša partija — je poudaril tri/ — ni nikoli zavzemala sov-stališč do izobražencev«, drugem delu govora je pred-Tito zlasti obsodil tiste sile Jugoslavije, ki skušajo s j^^Janjem zgodovinskih dejstev j®bjšati delež jugoslovanskih na-1fe°V v boju proti nacizmu in liSf^im zaveznikom. Orisal je po-leta 1941 tn poudaril, da so IjJbgoslovansld narodi od 1941 do ' borili čisto sami sredi Hitler-evropske trdnjave brez sle- K tuje materialne pa tudi i>o-podpore. Boj jugoslovanskih )3|dov je bil v pomoč boju Sov zveze in vseh protihdtlerjev-Trav zato je Tito obsodil i^1]® neke sosedne dežele (mislil tem na Bolgarijo), ki za- Ivjrhje najtežja leta narodnoosvo-“'"Ihegs a pr Vij^e enote osvobodile Jugosla delnega boja v Jugoslaviji, ki SS»‘ prikazati, kot da so njihove ni žalostno«, Je dejal Tito, St- moramo vnovič dokazovati da Štiri leta vodili boj proti na-°m skupaj s Sovjetsko zvezo in ju'°dnimi zavezniki. Zato pa po-zaničevanja NOB jemljemo kot vTad na našo socialistično samo ^5®vno družbo In kot napad na ^Skopravnost jugoslovanskih narc* >-, in narodnosti. Tito je še go ^ o tem, kako je koncepcija splošne ljudske obrambe, ki so jo v Jugoslaviji uresničili v drugi sve-tovni vojni, podlaga in izhodišče sedanje organizacije splošne ljudske obrambe. Ta organizacija je sestavni del samoupravne družbe in pomeni podružabljenje obrambnih možnosti, kjer je v središču vsega človek upravljavec. Jugoslavija ima velik ugled po svetu, je dejal Tito, in dosti prijateljev. Tisti pa, ki jim ni po volji sistem splošne ljudske obrambe, dokazujejo, da jim je na poti samoupravni socialistični sistem in enakopravnost Jugoslovanskih narodov« Na koncu je predsednik Tito poudaril vidno vlogo slovenskega ljudstva za uveljavitev načela o enakopravnosti narodov kakor tudi pomembno vlogo slovenskih komunistov pri naporih, da Je komunistična partija Jugoslavije že pred dru- go vojno zavzela pravilno stališče do nacionalnega vprašanja. Obsodil je vsakršne poskuse unitarizma pa tudi šovinizma in separatizma, rp. koč da Je mnogosocialnost Jugoslavije njena prednost, da ji pomaga da lažje v svetu zagovarja načela o enakopravnosti vseh narodov in demokratičnih odnosov v mednarodnem življenju. Po govoru predsednika Tita, ki so ga navzoči navdušeno pozdravili, so slavnost končali s petjem študentovske himne. DRAGO KOŠMRU Vujiča o političnem položaju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Jugoslavija z razumljivo pozornostjo in zanima- njem preučuje sklepe sestanka držav varšavskega pakta v Moskvi in držav NATO v Bruslju predvsem s stališča, v kakšni meri prispevajo pozitivnemu gibanju v Evropi in ustvarjanju ugodnejšega vzdušja, krepitvi medsebojnega zaupanja, razvoja sodelovanja in premostitvi sedanje razdeljenosti in ustvarjanju trdnejših in varnejših odnosov v Evropi, je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča. «Mi sodimo«, je poudaril Vujiča, «kar smo že večkrat poudarili, da bi konferenca evropskega sodelovanja in varnosti, na kateri bi vse evropske države imele polno možnost in enakopravne ter aktivne u-deležbe mogle igrati koristno vlogo«. Zastopnik državnega tajništva Je izrazil prepričanje, da dozorevajo pogoji za sklicanje te konfe- rence držav, da bo Jugoslavija nadalje vlagala napore za napredek pozitivnega procesa v Evropi. Na vprašanje, kako ocenjuje izjavo predsednika Nixona na zadnji tiskovni konferenci o Vietnamu, je Vujiča odgovoril, da jugoslovanski uradni krogi ne vidijo nekaj posebno novega v izjavi Nixona in spomnil novinarje, na svojo izjavo na tiskovni konferenci z dne 6. novembra, v kateri je poudaril, da svetovna javnost pričakuje od ZDA hitrejši umik njenih čet, kar je bistveni predpogoj za stvarno rešitev vprašanja in za zagotovitev pravic vinetnairnskega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve se je izognil vsa. kemu komentarju obiska zunanjega ministra Bolgarije Baševa, češ da obisk še ni končan. B. B. im »m 1111 ■ ,m, m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii, m ,iiiiiiiiu,i,i, „ii, ■ PO ENOTNEM SKLEPU VSEDRŽAVNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Napovedana solidarnostna stavka delavcev vse industrije s kovinarji Načelni sporazum o novi delovni pogodbi bančnih uslužbencev RIM, 11. — Zvezna tajništva sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so proglasila štiriurno stavko vseh uslužbencev industrije, ki bo 19. decembra v znak solidarnosti z borbo kovinarjev zasebnih podjetij. V skupnem poročilu je rečeno, da so stavko proglasili, da podpro borbo kovinarjev proti trmastemu stališču Confindustrie in proti represalijam, do katerih je prišlo v številnih podjetjih. Stavka bo izvedena dopoldne, 19. decembra in bodo vsedržavna tajništva vseh treh sindikalisti' organizacij do takrat v tesnem stiku, da bodo ugotovila, če bo prišlo do novih dogodkov. Danes popoldne so sprejeli okvirni sporazum za delovno pogodbo uslužbencev bančnih zavodov. Pogajanja so se uspešno končala po 23 urah nepretrganih razgovorov na ministrstvu za delo, pri katerih je posredoval podtajnik ministrstva Toros. Nova delovna pogodba zanima 130 tisoč bančnih uslužbencev. Pogodbe še ni parafirala sindikalna organizacija CGIL, ker mora prej sklicati izvršni odbor, vse sindikal- ne organizacije pa bodo pred dokončnim podpisom sklicale-* bančne uradnike na skupščine, kjer bodo odločali. Nova delovna pogodba predvideva nekatere bistvene izboljšave in tako zniževanje delovnega urnika od 40 tedenskih ur na 38.45 tedenskih ur od 1. julija leta 1970 dalje. Novi delovni urnik bo trajal od 8.30 do 17.15 z enournim presledkom in z obveznim zapiranjem o-kenc pol ure pred zaključkom delovnega urnika. Nova delovna pogodbo predvideva poseben prispevek za opoldansko kosilo in to od 500 lir za mesta z več kot milijon lllllllllllllllflllllllllllllllllllimilllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIllIlllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU Drugi sestanek Gromiko-Allardt Pogajanja med SZ in ZRN o neuporabi sile MOSKVA, 11. — Danes je sovjetski zunanji minister Gromiko vdru-gič v tem tednu sprejel zahodno-nemškega veleposlanika Allardta. Kot je znano sta Gromiko in Allardt v ponedeljek govorila o pogodbi med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo o neuporabi sile. Današnji sestanek je presenetil zahodne politične opazovalce v Moskvi, ki so ga označili za »bliskovito pogajanje«. S pogodbo o neuporabi sile med dvema državama, naj bi se Zahodna Nemčija obvezala, da ne bo uporabila sile za spremenitev meja in obstoječega stanja v srednji Evropi. To bi hkrati tudi pomenilo posredno priznanje »nedotakljivosti« in obstoja Demokratične republike Nemčije. Na o-snovi sporazuma s Sovjetsko zvezo, poudarjajo zahodni opazovalci v Moskvi, bo lahko Bonn pozneje sklenil podobne nenapadalne sporazume z ostalimi vzhodnoevropskimi državami in morda tudi z Vzhodno Nemčijo, čeprav glede slednje obstajajo še vedno resne zapreke. O odnosih Zahodne Nemčije z vzhodnoevropskimi državami je danes govoril tudi predsednik zahod-nonemške republike Heinemann. Na kosilu, ki mu ga je priredilo združenje tujih časnikarjev v Bonnu je izjavil, da mora Zahodna Nemčija »vzpostaviti dobre sosedske odnose z Vzhodom, kot jih je vzpostavila z Zahodom«. Predsednik je dejal, da je »neupravičena zaskrbljenost glede gospodarske moči Zahodne Nemčije in nemške politike ravnovesja med Vzhodom in Zahodom. Res je — je dejal Heinemann — da je Zvezna republika Nemčija postala osnovni činitelj v svetovnem gospodarstvu, toda ne namerava v nobenem primeru izkoristiti tega svojega položaja. Če bi to storila, bi sprožila proti sebi sovražne sile, ki bi jo spravile v pameti«. predsedoval poljski podpredsednik vlade Jarochewicz, prisotni pa so bili podpredsedniki vlad držav članic. V ponedeljek plenum CK KP SZ MOSKVA, 11. - Pc vesteh iz dobro obveščenih krogov se bo sestal plenum CK KP SZ v ponedeljek, 15. decembra in to na predvečer zasedanja vrhovnega sovjeta. Obravnavali bodo proračun in načrt za prihodnje leto ter okvirne smernice petletnega načrta za razdobje 1971-75. Verjetno pa je tudi, da bodo na plenumu določili datum 24. kongresa sovjetske komunistične partije. Statut namreč določa, da se vrši kongres vsake štiri leta in zadnji kongres je bil leta 1966. Poleg tega bodo prihodnje leto velike svečanosti ob stoti obletnici rojstva Lenina in menijo, da bi se kongres lahko vršil marca. prebivalci, na 400 lir za več kot pol milijona prebivalcev in 300 lir za mesta od 100 do 500 tisoč prebivalcev. Tudi glede nadurnega dela sc postopoma uvaja prepoved nadurnega dela, vendar za sedaj z določenimi omejitvami, tako da je možno v letu 1970 opraviti 120 nadur letno, v letu 1971 110 nadur in v letu 1972 100 nadur na leto. Vse plače in mezde se bodo od 1. januarja 1970 zvišale za 5 odstotkov. Draginjska doklada se bo s 1. januarjem povečala za 10.000 lir mesečno, pri čemer jo računajo za petnajst plač, nato se do zviševala po nadaljnjih 1500 lir. S 1. januarjem leta 1971 se za nadaljnjih 10 odstotkov zviša doklada za tveganje. Pogodba tudi predvideva postopoma ukinitev različnih področij. Sindikalne organizacije CISL, UIL in CGIL so danes na tiskovni konferenci obrazložile sindikalno politiko glede gradnje stanovanj in glede stanovanjskega vprašanja na splošno, kot to izhaja iz velike vsedržavne stavke, ki je bila 19. novembra. Na tiskovni konferenci je tajnik CISL Storti ugotovil, da se morajo sindikati nujno zanimati tudi za uresničitev nekaterih globljih reform, saj je njih vloga v odnosu do političnih strank, da spodbujajo politiko, ki bo upoštevala resnične interese delavcev. Pri tem je sindikalist podčrtal, da je v sindikate včlanjena velika večina prebivalcev. Glede stanovanjske politike je zahteval osredotočenje vseh naporov v okviru ministrstva za javna dela, oziroma v okviru morebitnega novega ministrstva za stanovanja, kamor naj preidejo vse pristojnosti javne uprave. V tej zvezi je govoril tudi o načinu finansiranja in o združevanju sedaj razdrobljenih pobud Na izredni skupščini FIARO (i-talijanska federacija deželnih združenj bolnišnic) je 1.100 delegatov upravnih odborov bolnišnic ob prisotnosti ministra za zdravstvo Ri-pamontija ugotovilo, da je finančni položaj bolnišnic nevzdržen. Sedaj bolnišnicam namreč dolgujejo zavarovalne ustanove kar 250 milijard lir. Na tej osnovi bo prišlo do popolne paralizacije bolnišnic, saj ne morejo plačevati niti tekoče izdatke ter izplačati rednih plač osebju. Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za kovinarje zasebnih podjetij se bodo nadaljevala jutri ob 11.30 na ministrstvu za delo. V poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o proračunu, popoldne pa so ponovno pričeli obravnavati finančni zakon glede dežel, proti kateremu izvajajo neo-fašisti in liberalci nekake vrst« obstrukcijo, saj je vpisano izredno visoko število govornikov. V senatu pa so se vrstila dolga zasedanja, ko obravnavajo posamezne člene zakona o statutu delavcev. Vloženih je namreč veliko število popravkov, tako da se razprava odvija zelo počasi, saj ni enotnosti niti med senatorji strank vladne večine, oziroma celo med senatorji raznih strank. Senat je pozno ponoči sprejel zakon o statutu delavcev, za katerega so glasovali senatorji PSI, KD, PSU in PLI, senatorji KPI, PSIUP, MSI in neodvisne levice pa so se glasovanja vzdržali. ZAOSTRITEV VOJAŠKEGA IN DIPLOMATSKEGA POLOŽAJA NA SREDNJEM VZHODU Silovit izraelski letalski napad proti sirskemu ozemlju Dve izraelski m tri sirska letala sestreljena - Tudi Izrael odklanja Rogersov mirovni načrt - Eban v VVashingtonu • V Moskvi se nadaljujejo sovjetsko-egiptovski razgovori SLOVESNOST NA ZNANSTVENEM LICEJU Pogled Franceta Prešerna bo odslej neprenehno spremljal dijake Slovenskega znanstvenega liceja pri njihovi vsakdanji poti skozi vhodno vežo šolskega poslopja. Na tem zavodu, ki nosi tudi ime po našem največjem pesniku, je bilo namreč včeraj slovesno odkritje pesnikovega kipa iz belega nabrežinskega marmorja. Slovesnost, ki se je je udeležilo večje število predstavniko" tržaškega javno - upravnega življenja, sovpada hkrati v okvir proslav 25-letnice obnovitve slovenskih šol na Tržaškem. Žal le, da se na včerajšnji proslavi ni niti z besedico omenilo doprinosa narodnoosvobodilne borbe k vzpostavitvi slovenskih šol. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiNiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DANES ZASEDANJE MINISTRSKEGA ODBORA EVROPSKEGA SVETA Izključitev ali suspenzija Grčije? Stališče zahodnonemške vlade do grških polkovnikov PARIZ, 11. — Danes je prispel v francosko prestolnico italijanski minister za zunanje zadeve Moro, ki bo predsedoval zasedanju ministrskega odbora Evropskega sveta. Z njim je prispel tudi ministrski podtajnik Coppo, ki načeluje italijanski delegaciji. Na italijanskem veleposlaništvu v Parizu se je Moro sestal najprej z britanskim zunanjim ministrom Thompsonom, nakar je sprejel še generalnega tajnika Tončiča in norveškega predstavnika. Z vsemi se je razgovarjal o zasedanju, ki se bo začelo jutri. Glavna točka zasedanja je vpra- šanje izključitve Grčije iz Evropskega sveta. To zahtevo so formalno predložile skandinavske države. Po drugi strani pa je danes bonska vlada sklenila, da bo glede Grčije predlagala suspenzijo in ne izključitev, in sicer »do vzpostavitve demokracije v tej deželi«. Če pa bo prevladovalo stališče o izključitvi, pravi sporočilo bonske vlade, bo Zahodna Nemčija ponovno proučila to vprašanja in se posvetovala z ostalimi članicami sveta. Vladni glasnik je opravičil to stališče, češ da bi bila »izključitev« nekaj dokončnega, »suspenzija« pa začasnega značaja in bi lahko prispevala k normalizaciji notranjih političnih odnosov in vzpostavitvi demokratičnih svoboščin v Grčiji. Ministrski podtajnik Ahlers pa je poudaril, da bo Zahodna Nemčija še naprej vzdrževala dvostranske odnose z Atenami, zlasti na gospodarskem in kulturnem področju. Po njegovem mnenju bi imela vsaka prekinitev teh odnosov hude posledice za grško prebivalstvo, kakor tudi za zahodnonemško industrijo. Pri tem je poudaril, «da ni mogoče enačiti grškega prebivalstva z režimom, ki so mu ga vsilili polkovniki«. Omenjena stališča zahodnonemške vlade do Grčije je ponovil tudi kancler Brandt v svojih izjavah po sestanku izvršnega odbora socialdemokratske stranke. Grški polkovniki pa so. izredno zamerili britanski vladi »zaradi o- Novi častni doktorji ljubljanske univerze MOSKVA, 11. — Danes se je sestal na 44. zasedanju izvršni odbor SEV. ki je obravnaval vprašanja tehničnega, znanstvenega in 1 izjemne veličine te zgodovinske o-gospodarskega sodelovanaja med | sebnosti. Nekaj značilnih stopenj državami članicami. Zasedanju je obeležuje doslej prehojeno pot Ti- (Od našega dopisnika) Objavljamo v izvlečkih osnovne misli iz obrazložitev, s katerimi je znanstveni svet ljubljanske univerze utemeljil svojo odločitev o dodelitvi naslova častnega doktorja predsedniku republike Titu, Edvardu Kardelju in sedmim profesorjem ljubljanske univerze in znanim slovenskim znanstvenikom. O PREDSEDNIKU TITU pravi obrazložitev med drugim: Generacijam, ki doživljajo Titovo tvorno in dejavno navzočnost doma in v svetu zadnja štirideset-letja ni treba obširno pojasnjevati ta delavca, politika, vojskovodje, državnika in misleca, pot ki je hkrati tudi njegova zgodovinska pot delavskega razreda narodov in narodnosti Jugoslavije bogata naprednih sprememb in uspehov. Brž ko se je pojavila Titova dinamična osebnost v jugoslovanskem družbenem prostoru, se je na podlagi njene zamisli in pod njenim vod stvom začela oblikovati tista idejna in akcijska strnjenost naprednih ljudi z delavskim razredom in komunistično partijo, ki je omogočila zmago v osvobodilnem boju in socialistični revoluciji. Že na tej stopnji svojega delovanja Tito uresničuje idejo bratstva in enotnosti. ki po eni strani odseva reali- stično presojo mednacionalnih odnosov, po drugi pa globoko kulturno in humanistično hotenje velikega politika. Ideja bratstva in enotnosti ter ideja o osvoboditvi človeka in dela, ki sta kot osrednja vrednostma nagiba nerazdruž-Ijivo prepleteni v Titovi osebnosti, sta omogočili in omogočata, da so danes narodi in narodnosti Jugoslavije trdno povezani kot družbene in kulturne individualnosti v jugoslovanski socialistični federaciji. Tako kot slehernemu izmed njih je tudi slovenskemu narodu prvič med njegovim zgodovinskim bivanjem o-mogočena polna gospodarska, politična in kulturna rast. EDVARD KARDELJ: Razvoj u- stvarjalne marksistične družbene misli v zadnjih desetletjih pri nas, in ne samo pri nas, je neločljivo povezan z imenom Edvarda Kardelja. Njegovo druibeno-politično de lo štiridesetih let je hkrati nenehno prizadevanje, da bi z vnanjimi pojavi družbene stvarnosti odkril bistvo dogajanja, tisto novo, kar tvori posebnost tega dogajanja v danih pogojih prostora in časa, odpirajoč človeku nove možnosti za njegovo ustvarjalno, osvobodilno dejanje. Takšna prizadevanja pa tudi ooeležujejo s’ehemo znanstveno snovanje v družbenih vedah. Iz njegove analize najodločilnejših raz dobij v zgodovini slovenskega na (Nadaljevanje na 2. strani) stre in sektaške kampanje, ki jo laburistična vlada vodi proti Grčiji«. Tako označuje stališče britanske vlade do grškega režima tedenski biltem «News from Greece«, ki ga izdaja grška ambasada v Londonu. Grški uradni krogi, je rečeno v biltenu, so bili izredno presenečeni zaradi »škandaloznega« ravnanja angleških časopisov, ki so objavili zaupno poročilo komisije za človečanske pravice Evropskega sveta o položaju v Grčiji. Kot je znano, je komisija ugotovila, da grška policija muči v zaporih nasprotnike vojaškega režima. Kot poročajo iz Londona, so nekateri študentje položili peklenski stroj v vežo grške ambasade v Londonu. Funkcionarji ambasade so našli peklenski stroj in ga vrgli na cesto, kjer pa na srečo di eksplodiral. Policija išče krivce. V Atenah pa je polkovniška vlada sporočila, da so danes spustili na svobodo 21 političnih jetnikov, ki so bili zaprti od leta 1967, in sicer od dneva državnega udara, »ker so predstavljali nevarnost za motenje javnega reda«. Po vesteh a tenskega režima je sedaj v zaporih še okrog 1800 političnih jetnikov. V pričakovanju sklepa Evropskega sveta o položaju Grčije, je senat ZDA na pobudo republikanskega senatorja Chariesa Goodella odložil odobritev Imenovanja novega severnoameriškega veleposlanika v Atenah. Senator Goodell se je ob tej priložnost, okoristil pravilnika senata, ki mu Je omogočil, da Je lahko začasno preprečil Imenovanje visokega funkcionarja. Ob tej priložnosti Je senator izjavil, da upa, «da bo odložitev imenovanja veleposlanika predstavljala nov dokaz naše obsodbe sedanje grške kandidature tn opogumila odgovorne ljudi v Grčiji, da se odločno zavzemajo za bolj demokratično tn humano politiko«. DAMASK, 11. — Vojaški In diplomatski položaj na Srednjem vzhodu se je danes nenadno zaostril in dosegel mogoče najvišjo stopnjo napetosti po zaključku šestdnevne vojne junija 1967. Na vojaškem področju beležimo danes silovit izraelski letalski napad na Sirijo ter številne incidente na črtah premirja, na diplomatskem področju pa izraelski odklon ameriškega mirovnega načrta, ki ga je obrazložil včeraj državni sekretar Ro-gers. Prav tako je vlada v Tel Avi-vu zavrnila resolucijo o palestinskih beguncih, ki jo je odobril varnostni svet OZN. Do letalskega napada proti Siriji je prišlo zjutraj ob 10.30 tpo našem času). Poročila obeh strani o napadu so si kot običajno nasprotujoča, Sirski glasnik je izjavil, da je sirsko letalstvo in protiletalsko topništvo, ki je nemudoma stopilo v akcijo, v bistvu preprečilo eiijč napadalcev. Isti glasnik je potrdil, da so bila tri sirska letala sestreljena ter da sta bili sestreljeni tudi dve izraelski letali tipa »mirage«. Glasnik v Tel Avivu pa je izjavil, da so se vsa izraelska letala nepoškodovano vrnila na svoja oporišča. Cilji današnjega napada niso povsem jasni. Po poročilih očividcev, ki jih objavljajo zahodne agencije, se zdi da je bil glavni objekt sirsko vojaško letališče Mizzeh, pet kilometrov od Damaska, ki je tudi glavna baza sirskih «Migov». Po drugi strani je radio Beirut objavil vest, da je bilo napadeno letališče v Damasku, ki je bilo zaradi tega zaprto za promet, sirski uradni predstavnik pa je to vest zanikal. Za sedaj ni še vesta o posledicah napada, vendar se zdi da so bile sirske izgube precejšnje. Izraelsko letalstvo je danes napadlo tudi egiptovske vojaške položaje na severnem in osrednjem predelu Sueškega prekopa. Napad je trajal skoraj dve uri in pol. E-giptovski vojaški glasnik je izjavil, da je bilo eno izraelsko letalo tipa «Skyhawk» sestreljeno, kar pa so v Tel Avivu demantirali. Do silovitega topniškega dvoboja je prišlo danes popoldne med joadanski-mi in izraelskimi oboroženimi silami na področju Golanskih višav. Kot smo na začetku omenili, je Izrael danes zavrnil predloge za mir na Srednjem vzhodu, ki jih je orisal včeraj ameriški državni sekretar William Rogers. Izraelska vlada je objavila sporočilo, v katerem zavrača na »arabsko agresijo, ki jo podpira SZ«, krivdo za napetost na tem področju. V izjavi je tudi rečeno, da bodo «zunanji vplivi in pritiski« samo poslabšali perspektive miru. Izraelska vlada kirtiiira končno tisti del Rogerso-vega govora, v katerem se zahteva umik izraelska!, čet z zasedenih ozemelj. Včeraj zvečer pa je glasnik izraelskega zunanjega ministrstva izjavil, da bo Izrael ignoriral resolucijo OZN o arabskih beguncih. Glasnik je trdil, da je ta dokument del dolge vrste resolucij, ki jih podpira samo manjšina, sestavljena iz arabskih in komunističnih držav ter filoarabskih muslimanskih dežel. Izraelski zunanji minister Aba Eban je odpotoval danes v ZDA, kjer se bo sestal s šefom državnega departmaja Rogersom, obrambni minister Moše Dajan pa je odpotoval v London, kjer bo gost neke židovske organizacije. V Moskvi se medtem nadaljujejo egiptovsko-sovjetski razgovori o srednji-vzhodna krizi. Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je danes sprejel svojega egiptovskega kolego Riada. Agencija Tass poroča, da sta ministra obravnavala nekatere mednarodne probleme ter predvsem položaj na Srednjem vzhodu. Med razgovorom, ki je potekal v vzdušju prijateljstva in prisrčnosti — je še rečeno v poročilu — sta ministra proučila tudi probleme razvoja odnosov med Z AR in SZ. 46. seja pariških pogajanj za Vietnam PARIZ, 11.-- V Parizu Je bila danes 46. seja šttristranskih razgovorov za Vietnam Po odhodu Cabot Lodgea je ameriško delegacijo vodil Philip Habib Odsoten Je bil tudi načelnik predstavništva Severnega Vietnama Xuan Thuy: njegov namestnik Ha Van Lau Je onravlčtl odsotnost s trditvijo, da so ZDA s tem. da niso imenovale Lodgevega naslednika, »znižale raven pariške konference« Predstavnica začasne revolucionarne vlade Ngujen Thl Binh Je ponovila zahtevo, naj se ameriške enote umaknejo iz Vietnama v roka šestih mesecev, zahtevo pa Je Habib odvrnil, češ da je »neresna«. MOSKVA, 11. — Po vesteh iz kitajskih virov so se pred dnevi končala sovjetsko - kitajska pogajanja o obnovitvi trgovinske pogodbe, ki so se pričela pred nekaj meseci. V pogodbi je predviden zelo nizek obseg trgovinske izmenjave in to menda celo nižji, kot je lil lani, ko so že zabeležili svojevrstni »rekord« zaradi nizkega obsega trgovine med SZ ia i Kitajsko. NOVI ČASTNI DOKTORJI LJUBLJANSKE UNIVERZE (Nadaljevanje s 1. strani) roda, pranri dalje obrazložitev, so se rodili teoretični zaključki, Iti so bili velikega pomena za osvobodilno dejanje slovenskih ljudskih množic v letih 1941 do 1945 potrjujoč njegov progresivni zgodovinski smisel in cilj. Vsestransko proučujoč marksistično teoretično dediščino je Edvard Kardelj odkrival in odkriva družbene korenine njegovih deformacij v teoriji in praksi stalinizma. Vso svojo pozornost je posvetil demokratičnemu, progresivnemu, humanističnemu razreševanju protislovij socialističnega razvoja, njegovim realnim možnostim v stvarnosti sodobnega sveta in posebej naše domovine upoštevajoč pri tem zgodovinske izkušnje delavskega gibanja, njegove uspehe in neuspehe. Edvard Kardelj se v svojem iskanju in snovanju nenehno zavzema za svobodo znanstvenega dela v najglobljem smislu teh besed. Tesno povezana z znanostjo postaja politika sama v vse večji meri znanost o mogočem, progre »ivno uresničljivem. SREČKO BRODAR: Epohalno odkritje prve slovenske paleolitske postaje Potočke Zijalke ne pomeni le začetka znanstvenega udejstvovanja profesorja dr. Srečka Brodarja, temveč je po krapinskem odkritju ponoven viden nastop jugoslovanske znanosti na svetovnem prizorišču. Brodarjevo raziskovalno delo pa se ni ustavi'o pri njegovem prvem odkritju. Že med obema vo nama je odkril še vrsto novih paleolitskih postaj s še starejšimi kulturnimi horizonti in s tem ovrgel takratno zmotno nazararoje v svetu, da naše ozemlje v ple-istocenu sploh ni bilo naseljeno. Po drugi vojni je Srečko Brodar takoj začel z raziskovanjem na osvobojenem Krasu, ki je v kratkem času po njegovi zaslugi on-*»al iz popolnoma neraziskanega področja najpomembnejša paleolitska provinca v Sloveniji in v Jugoslaviji. Nič manj pa ni pomembno Brodarjevo pedagoško in znanstveno organizacijsko delovanje. JOVAN HADŽI: Izredno pomemben je bil kot predavatelj in vzgojitelj, saj je bila deležna njegovega pouka večina današnjih srednješolskih biologov v Sloveniji -kakor tudi mnogo naših priznanih znanstvenikov, pravi med drugim obrazložitev in poudarja, da ima profesor Hadži s svojo velikopotezno reformo živalskega sistema veliko zaslugo za razvoj zoologije, o čemer pričajo razne diskusije, razprave in knjige uglednih biologov in zoologov v svetu. Pomen profesorja Hadžija za slovensko univerzo je zlasti v tem, da je utemeljitelj študija biologije na ljubljanski univerzi, vzgojitelj mnogih generacij slovenskih biologov in da je z izredno plodnim znanstvenim delom dal študiju biologije velik ugled doma in v svetu. MILKO KOS: Kot najboljši strokovnjak za pomožne zgodovinske vede, kar smo jih Slovenci dosle i imeli, je raziskal freisivške spomenike, opisal vse v Sloveniji, nada-njene srednjeveške rokopise, nadaljeval delo svojega očeta pri gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku, izdal več knjig Ur objavil vrsto drugih virov za srednjeveško slovensko zgodovino. S svojim življenjskim delom na historični topografiji in kolonizacij- ski zgodovini slovenskih pokrajin jo ustvaril jasno sliko o tem, kako se je v stoletjih premikala slovenska narodnostna meja, kako je napredovala v srednjem veku naseljenost slovenskega ozem ja in velikost naselbin na njem. Kot že desetletja najbolj ugledna osebnost mrd slovenskimi zgodovinarji, je bil Milko Kos enajst let predsednik muzejskega društva za Slovenijo, danes pa je edini častni član zgodovinskega društva za Slovenijo. ALIJA KOŠIR: Kot akademski učitelj je vzgoji petdeset generacij slovenskih zdravnikov in jih navajal k natančnosti in točnosti v življenju in v delu. To pa so lastno sti, ki jih ima profesor sam v veliki meri. Prof. dr. Košir je nestor profesorjev medicinske fakultete v Ljubljani, loi jo je pomagal graditi od prvih začetkov do letos, ko se je iz zdravstvenih razlogov zahvalil za vse funkcije na fakulteta. Kot prvi Slovenec se je profesor Košir leta 1930 pričel ukvarjati z eksperimentalno onkologijo in ji do danes posveča večino svojima znanstvenega delovanja. FELIKS LOBE: Na elektrotehničnem oddelku v Ljubljani je posveti! vso pozornost ustanovitvi in ureditvi povsem samostojnega študija strojništva spričo obsežnosti stroke in tradicije v slovenskem delu Jugoslavije. Na tej poti je ustanovil zavod za strojništvo in si v takratnih ča6ih dobesedno priboril prostor zanj t?r v njem uredili tehnološki in kalorični laboratorij. Uresničitev še obsežnejše zasnove za hidro in aerodinamični laboratorij je preprečila druga svetovna vojna. Laboratoriji zavoda za strojništvo so bili najtrdnejša osnova za neokr njen študij na nazadnje povsem osamosvojeni fakulteti za strojništvo univerze, ko je profesor Lobe tudi preudarno predlagal vrsto sodelavcev za znanstveno in raziskovalno delo. FRANCE STELE: je eden izmed utemeljiteljev ljubljansko umetnostnozgodovinske šole. Ko je leta 1938 nasledil Izidorja Cankarja na stolici za umetnostno zgodovino, je imel za seboj že nad 25 lot plodnega znanstvenega dela in raziskovanja na področju slovenske umetnostne zgodovine. Kot vodja spomeniškega urada v Ljubljani je z vso prizadevnosti in znanstveno temeljitostjo oral ledino na tem področju, odkrival in ohranjeval naše spomenike ter objavil svoje izvlečke v številnih razpravah v strokovnih in drugih publikacijah. V svojini univerzitetnem obdobju je objavi mnoge razprave, s katerimi je dokazal poseben samorastniški tip gotske arhitekture na Gorenjskem in v Posočju. ALOIS TAVČAR: Akademik A- lois Tavčar je v svoji petdesetletni znansbveno-raziskovailni dejavnosti obdelal nešteto problemov s področja genetike in žlahtnjenja rastlin. Raziskoval je na najvažnejših kmetijskih rastlinah, kako delujejo določene materialne osnove za koristne lastnosti in kako se spreminjajo pod vplivom zunanjih faktorjev. Ustvarjalno delo akademika Tavčarja je prišlo do izraza tudi pri setekcijn ozimnega dvovrstnega pivovarn iškega ječmena. Po drugi svetovni vojni se je akademik Tavčar posebno zavzemal za povečanje pridelkov koruze, za ustvarjanje med sortnih hibridov ter za zbiranje in ohranjevanje domačih vrst koruze, ka so dragocen material za žlahtnjen je. V svoji dolgoletni znanstveno-raziskovalni aktivnosti je publiciral najmanj 80 znanstvenih del, ki vsa temeljijo na eksperimentalnem delu in štiri univerzitetne učbenike. Dobil je mnogo priznanj domačih in tujih akademij znanosti in drugih inštitucij. Drago Košmrlj | Južno korejsko letalo moralo pristati v Wonsanu SEUL, 11. — Danes sta //zračna gusarja« prisilila južnokorejako letalo, da Je spremenilo smer leta in pristalo na vzhodni obali Severne Kareje. Letalo Je bilo last Južnokorejske letalske družbe «KAL» in je prevažalo 51 oseb lz Can Nunga v Seul. To je prva preusmeritev leta, po tisti, ki so jo izvršili leta 1958, ko so preusmerili let letala «DC 3», ki Je prevažalo 18 potnikov. Zdi se, da sta se «zračna gusar, ja« predstavila kot južnokorejska častnika in deset minut po vzletu prisilila pilota, da preusmeri let. Letalo Je nato pristalo v Wonsanu, ki leži približno 24 kilometrov od demilitariziranega ozemlja. V tem pristanišču so Korejci nekaj časa obdržali ameriško ladjo «Pueblo», ki so Jo ujeli leta 1968. Južnokorejski predsednik Chung Hee Park je sklical nujno vladno sejo, da bi se posvetovali o incidentu z letalom. Oblasti v Seulu so po uradnih vesteh tudi prosile za sestanek vojaško komisijo za premirje v Panmunjonu. V Washingtonu so dogodek obžalovali, vendar so povedali, da se v to zadevo ne bodo vmešaavli. Včeraj je posadka «ApolIa 12» zaključila karanteno, NASA pa že pripravlja načrt za polet «Apolla 13». Na sliki vidimo lunarni modul «lntrepid» med pristajanjem na Lunini površini, ki ga je Gordon slikal z vesoljske ladje «Yankee Clipper« ............II....umi.................................................mn..im............................................. NOVE POLICIJSKE RAZISKAVE V LOS ANGELESU Je Mansonova «družina» zakrivila deset umorov? Obtoženci naj bi bili krivi tudi umora dveh scientistov in delavca z «rancha» LOS ANGELES, 11. - Policija v Lo« Angelesu je začela raziskovati »ranch«, v katerem je nekaj časa prebivala «Mansonova družina«. Policijski agenti so v zvezi s tem ukrepom izjavili, da iščejo dokazov za umor v vili Polansky in za umor zakoncev Labianca, medtem ko je losangelska radijska postaja sporočila, da policija išče truplo delavca z «rancha», ki je izginil avgusta letos. Delavec naj bi bil star 40 let, njegovo ime pa naj bi bilo Daniel Shay ali po drugih virih Don Shea. Pravijo, da so moškega ubili z nožem, medtem ko se je pogovarjal z Manso-nom in mu potem odrezali glavo. Policijski agenti so potrdili vest, da so v »ranchu« uvedli preiskavo, vendar niso povedali drugih podrobnosti. Po poročilih neke radijske postaje v Los Angelesu, naj bi policija v »ranchu« kopala jarke, slikala posestvo z letala in se poslužila potapljačev, ki naj bi preiskali tri vodnjake v »ran-chu». Potrdili so tudi vest, da preverjajo možnost, da bi bila z drugimi umori povezana tudi umora dveh sektistov. Dne 5. novembra so namreč v neki uličici v Los Angelesu našli trupli 15-letnega Jamesa Sharpa in 19-letne Doreen Gaui. Oba so neznanci večkrat zabodli z nožem, medtem ko sta šla na neko zborovanje svoje cerkve. Razen podobnosti v načinu u-mora, so bile med zadnjima umorjenima osebama in «Mansonovo družino« tudi filozofske podobnosti. Mlada človeka sta namreč pripadala sekti »Church of Scientologv«. Kot je znano, so Mansona in štiri njegove pajdaše prejšnji ponedeljek obtožili sedmih umorov. Včeraj je sodišče izreklo obtožbo trem dekletom: Lindi Kasabian, Susan Denise Atkins in Leslie Sankston, katere pravo ime je Leslie Van Houghten ali Houten. Predvčerajšnjim so prepeljali iz zapora v In-dipendenceu v Los Angeles tudi Charlesa Mansona, ki mu bodo danes izrekli obtožbo. Za Atkinsovo so določili ponovno zasliševanje 16. decembra, za drugi dve obtoženi ženski pa 22. decembra. LONDON, 11. — Tudi John Lennon in njegova spremljevalka Yoko Ono sta proti smrtni kazni v Veliki Britaniji. Da bi ta svoj protest izrazila, bosta snemala film o Jamesu Hanrattyju, ki so ga leta 1962 obesili, zaradi zločina na avto cesti «A 6», kljub temu, da so o njegovi krivdi dvomili. PO USPEŠNEM ZAKLJUČKU DRUGE ODPRAVE Vesoljci odprave «Apollo 13» bodo pristali na Luni 17. marca Raketo bodo prepeljali na vzletišče prihodnji ponedeljek Conrad in njegova tovariša so zapustili karantensko postajo HOUSTON, 11. — Vesoljska ame- krožila okoli našega naravnega sa-riška ustanova NASA je sklenila, telita. Krater »Fra Mauro« meri da bodo trije kozmonavti odprave »Apollo 13» James Lovell, Thomas Mattingly in Fred Haise pristali na Luni 17. marca prihodnjega leta. Strokovnjaki so izbrali za kraj pristanka tretje ameriške odprave na Luno neko področje v kraterju »Fra Mauro«. Od treh kozmonavtov, ki se bodo udeležili odprave, je samo James Lovell vesoljski veteran. Njegova tovariša pa se bosta šele prvič spoprijela z vesoljskim poletom. Lovella bo spremljal na pohodu po Lunini površini koz.monavt Fred Haise, Thomas Mattingly pa bo ostal na matični ladji, ki bo v premeru okoli 80 km ter se nahaja na področju Luninega ravnika. Na tem področju se raztezajo obširne kamnite puščave, ki so sestavni del velikega »Oceana dežja«. Geologi pričakujejo, da bodo raziskovanja tega področja v obilni meri pomagala pri reševanju številnih zagonetk, ki jih je do sedaj naš naravni satelit postavil raziskovalcem obeh odprav na Luno. Jutri bo v vesoljskem središču v Houstonu tiskovna konferenca na kateri bodo Conrad in njegova dva tovariša neposredno poročala NilliiiiiliiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini PO OBJAVI »BELE KNJIGE« Angleški sindikati so napovedati bitko proti vladni politiki mezd Protislovja med sprostitvijo zasebne pobude in nadzorstvom nad poviški prejemkov delavcev Patty Pravo, ki jo vidimo na sliki, bo v kratkem snemala film, v katerem pa ne bo pela LONDON, 11. — Angleška vlada Je danes napovedala v novi čebeli knjigi« novo politiko dohodkov. Teze, ki Jih vlada zastopa v knjigi, bodo verjetno povzročile hude spore v angleški družbi Ob nezadovoljstvu delavskega razreda in tudi angleških delodajalcev. Bela knjiga nosi naslov: »Proizvodnost, cene ln dohodki po 1. 1969«. Javnosti Jo Je uradno posredovala Barbara Castle, ki je minister za zaposlitev ln produktivnost. Kar najbolj moti delavske predstavnike, ki delujejo v okviru sindikalne organizacije TUC (Trade Union) Je dejstvo, da je vlada napovedala za prihodnja leta precejšnje omejitve glede mezdnih poviškov. Ti poviški se bodo lahko glbell od 2.5 do 4.5 odst. Res pa Je. da vladni dokument dopušča določene izjeme v korist slabše plačanih delavskih slojev. Na drogi strani pa le treba poudariti. da 1e angleška vlada sklenila na pritisk združeni a angleških indostrPcev (Confederatlon of toritlsh mdu®bry). da se odpravi sistem, ki Je vel lal do sede l in po katerem so morala podietla predhodno prijaviti vladnim oblastem morebitne poviške cen. Vlada se Je omejila le na prepoved pretiranih poviškov stanovanjskih nalemntn občinskih davkov. Iz navedenega 1e razvidno, da se angleška vlada boji na eni strani inflacije ter zato skuša blokirati delavske mezde, na drugi strani pa upa, da bo prišla iz sedanje zagate s tem, da bo nudila zasebni industriji večje ugodnosti za razvijanje angleškega gospodarstva. Jasno Je, da bo mogoče doseči te cdlje le z drugačno porazdeli tvl.io narodnega dohodka, kar PiTOenl konkretno večje dohodke za imovlte slo'e In ometltev dohodkov delavskega razreda. Zato je razumlilvo. da bo ta politika laburistične vlade naletela na hud odpor angleških sindikatov In delavskega razreda. O novi »beli knj.lgl« bo razprav-1 iala prihodnji torek angleška zbornica. toda še prej se bo Barbara Castle sestala s predstavniki delavcev in delodajalcev, da bi se sporaaumela o najvažnejših spornih vprašanjih. Pdleg teca je tre-ga omeniti še. da angleška vlada opozarla, da bo s prihodnjim 31. decembrom potekel rok obveznega vladnega nadzorstva nad razdelje-van lem dividend. Tudi ta Ukrep kaže očitno na premik vladne politike v korist delodajalcev. Sindikalna organizacija »Trade Union« napoveduje ostro bitko proti vladnim naklepom, ker meni, da so omejitve glede možnih poviškov delavskih mezd krivične, ker ne upoštevajo na eni strani močnega porasta cen, na dirugl strani pa zahtevkov številnih kategorij, ki so utrpele hudo škodo zaradi zapore mezd. Generalni svet TUC je že v celoti zavrnil vladno »belo knjigo«. Med drugim obtožujejo vlado, da je preveč oprezna pri ocenjevanju stvarnih proizvodnih zmogljivosti angleškega gospodarstva. Smrt Jana Masaryka: samomor ali slabost PRAGA, 11. — Visoki član državnega pravdništva ČSSR Karel Pe-šta, ki je bil pred časom zadolžen, da vodi preiskavo v zvezi z govoricami o okoliščinah, v katerih je prišlo do smrti češkoslovaškega zunanjega ministra Jana Masaryka, dne 10. marca 1948, je objavil rezultate dela ekipe strokovnjakov iz katerih izhaja, da Masaryk ni bil ubit. Strokovnjaki dopuščajo možnost, da je naredil samomor ali pa da je padel z okna svoje sobe za- radi nenadne slabosti. Na osnovi pričevanj so namreč ugotovili, da je Masaryk trpel zaradi nespečnosti in imel navado cele noči presedati na oknu s cigareto v ustih. V tem položaju bi utegnil biti v trenutku, ko ga je zajela nenadna slabost in je zaradi te izgubil ravnotežje in strmoglavil na pločnik. Na okencu so policijsti, ki so tedaj prihiteli na kraj nesreče, našli cigaretni ogorek... Seveda pa rezultati preiskave dopuščajo tudi drugo možnost, in sicer samomor zaradi obupa ali strahu. Izključujejo pa verzijo, ki so jo nekateri časnikarji zagovarjali lanske pomladi, da bi Masaryka vrgli skozi okno člani češkoslovaške varnostne službe ali sovjetski agenti. Tedaj se je o tem na Zahodu, kjer je divjala kampanja v stilu «hladne vojne«, mnogo govorilo. LOS ANGELES, 11. - Žena Deana Martina Jean Bigger je predložila sodišču ločitveno tožbo. Dvojica se je poročila leta 1949 in ima tri otroke. Zdi se, da je do ločitve prišlo, ker je Dean Martin povedal ženi, da ljubi neko drugo žensko. tisku o vtisih in rezultatih svojega potovanja. Toda v tem trenutku je zanimanje tiska in javnosti že osredotočeno na prihodnji podvig. Strokovnjaki NASA pravijo, da so izbrali za pristanek tretjega »pajka« relativno ravno površino Lune kakih 200 km jugovzhodno od oporišča, ki sta ga prejšnji mesec dosegla v «Oceanu viharjev« Conrad in Bean. Strokovnjaki so izbrali za pristanek to področje po natančnem pregledu slik, ki jih je posnelo moštvo »Apolla 13» in u-poštevajoč možnost velike natančnosti pri pristanku, ki jo je dokazal pajek «Intrepid». Takoj potem, ko je bil sprejet ta sklep, so ukazali tehnikom, naj prepeljejo 110 metrsko raketo na vzletišče. To delo bodo opravili v ponedeljek. Domnevajo, da bodo trije kozmonavti prisostvovali prevozu ogromnega stroja, ki jih bo ponesel v vesolje. Pomorski kapitan Lovell je prvi človek, ki je sodeloval kar pri štirih vesoljskih podvigih. V decembru lani je bil član posadke »Apolla 8», ki je prva potovala okoli Lune. Medtem sporočajo, da so Conrad, Bean in Gordon zapustili karantensko postajo po skoraj enem mesecu. Vsi so bili zelo zadovoljni, da so lahko spet zadihali «zrak, ki ga ni ustvaril človek« in končno ugledali sončno luč. Conrad je ljudem, ki so jih čakali pred karantensko postajo, izjavil med drugim, da je prepričan, da so on in njegova tovariša opravili zelo plodno delo. V množici tristo ljudi, ki so bili prisotni, je bila tudi Bea-nova žena. Mož jo je objel, ter ji izročil zavojček in ji rekel: »Hvala ti, ker si prišla.« Conradova in Gordonova žena pa sta čakali moža na svojem domu. Dr. Charles Berry je izjavil, da bodo zdravniki še nadalje nadzorovali kozmonavte, tako kot so delali z Armstrongom, Collinsom in Aldrinom. Do sedaj niso ugotovili nobene motnje na njihovih organih. Triie kozmonavti se bodo sedaj vrnili domov, kjer bodo ostali več časa. KRVAVI OBRAČUN MED PRIPADNIKI MAFIJE V PALERMU Nadaljuje se preiskava o gangsterskem spopadu Pri spopadu je bil verjetno ubit tudi eden od napadalcev - Policija išče bivšega lastnika podjetja Moncada PALERMO, 11. — Policijski organi nadaljujejo preiskavo o strahotnem dogodku, ki Je včeraj razburil vso italijansko javnost, t. j. o krvavem obračunu med dvema skupinama mafijcev v Drevoredu Lazio v poslopju gradbenega podjetja Moncada. Kot smo že poročali, so pri spopadu med sicilijanskimi mafijci iz-gublle življenje štiri osebe. Domnevajo pa, da je pri streljanju Izgubil življenje tudi neki napadalec, za katerega pa se ne ve, kako se piše, ker njegovega trupla še niso našli Palermska kvestura je do seda ugotovila, da so se napadalci pri peljali pred vhod v gradbeno pod jetje Moncada z dvema avtomobiloma znamke «giulia». Izkočili so iz vozil, katerih desna vrata so pustili priprta. Napadalcev je bilo šest in so bili oblečeni v uniforme italijanske policije. Z brzostrelkami v rokah so stekli po nepokritem prehodu do dvorišča, kjer je poslopje podjetja. Začeli so streljati takoj ter so z rafali razbili celotno stekleno pročelje. Naklep pa se jim ni posrečil popolnoma, saj so naleteli na takojšen odgovor napadenih, ki so verjetno pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do podobnega podviga. Eden izmed ubitih, in sicer Michele Cavataia Je takoj odgovoril na ogenj s svojo brzostrelko, kar je verjetno preprečilo, da bi napadalci dosegli svoj namen, to je, da bi ubili lastnika gradbenega podjetja Filippa Moncado. Ta se je rešil z malenkostnimi praskami. Težje je bil ranjen njegov brat Filippo, star 19 let. Pri spopadu je izgubil življenje Cavataia, ki je streljal na napadalce z brzostrelko in s pištolo kalibra 7.65. Najbolj tragična je morda usoda Giovannija Doneja in Salvatoreja Bevilacque, ki sta bila oba uslužbenca pri podjetju in ki verjetno nista imela o-pravka s temačnim ozadjem tega gangsterskega spopada. Druračen je verletno položaj četrte žrtve Tumi-nella. Domnevajo, da Je tudi med napadalci ena smrtna žrtev. Očividci so videli, kako so napadalci odvlekli s seboj nekega tovariša, ki ni kazal nobenega znaka r življenja. Medtem ko so prvi trije skočili v belo prepleskan avto znamke «giu-lla«, sta ostala dva spravila dozdevno mrtvega tovariša v prtljažnik drugega avtomobila. Ta avto je po-licija našla pozneje v bližini Palerma. Zelo malo Je verjetno, da bi vozilo nudilo preiskovalcem kako možnost za uspešnejšo raziskavo, ker je v trenutku najdbe gorelo. V prtljažniku niso našli nobenega trupla. Omeniti je še treba, da je bil eden izmed napadalcev verjetno ranlen v roko. ker je puščal za seboj krvavo sled. Policiji se do sedaj še ni posrečilo, da bi vsaj približno ugotovila istovetnost napadalcev. Filippa Moncado zaslišujejo že dalj časa na kvesturi, toda do sedaj se še ni zvedelo, kaj je 25-letni lastnik gradbenega podjetja povedal policistom. Zanimivo je tudi, da je izginil brez sledu njegov oče, ki je bil zelo znan v palermskih krogih gradbenikov, ki pa se zadnje čase ni več ukvarjal z gradbeno dejavnostjo. Pozneje se je zvedelo, da je pravni lastnik podjetja Filippo Moncada podal policistom zelo nejasne izjave. Med drugim je rekel, da so ga napadalci srečali pred u-radom. Po prvem rafalu lz brzostrelke se je vrgel na tla ln se splazil v bližnje stranišče. Po napadu, ki Je trajal od treh do štirih minut, je tekel v urad, kjer je našel mlajšega brata, ga spravil v svoj avto in odpeljal do bolnišnice «Viila Sofla«. Vand*® pa je ustavil na poti nekega o* gega avtomobilista, kateremu ^ izročil brata In se potem v®*, urad, kjer so ga policisti prepoznali. Zakaj nd Filippo do bolnišnice, je še vedino Policijski organi niso PovS^J zadovoljni s temi izjavam® smatrajo tudi FiMppovega očeta nekakšnega »ubežnika«. Dah*6 na pristanek javnega tožilstva P* gledali ln preiskali stanovanj« glnuilega Roberta Monoade, « so zaplenili več dokumentov. Jugoslovanska ladja nasedla pri Reki REKA, 11. — Motoma ^udja letairka« plovne družbe tJadraM!1^ je včeraj med snežnim me*«* zaradi burje zadela ob čeri ua, ku Mis-ina, ko je plula iz B®86 ^ Dubrovnik. Ko je ladja nasedla^ čeri zarezale v bok odprtino,, katero je začela voda pronica« ■ kotlom. Klicem na pomoč F "L* odgovoril vlačilec iz Splita iu peljal 35 potnikov s «Pro'*tai dobila pristanek, da se fd-^ranžma skupnega poljedel-:a zaključi do konca te- se je tako dokončno uve- subvencioni ran j a proizvajajočih ga uveljavljajo v ^načelom C°v main'j sr- !®*kem primeru bo poljedeljskem predstavljal največ-*°6o v pogajanjih z Brita-ia ne samo zaradi različnih !j a?rarne politike, temveč ^di višine proračunskih Po nekaterih računih bi Se sprejme sedanja raven \ bnijedelskih proizvodov v bomenilo dodatno obremeni britanske plačilne bilance I r°K 800 milijonov funtov, očitno, ne bi mogla nobena britanska vlada, i| ostalim prednostim, J,b vstop v EGS nudil Brl-zlastd še njeni Industriji. taaeva vprašanje okrepitve iw^*> pa je sestanek v Haa-ba podprl že nekatere J* Pobude bodisi napovedal ^I0atere druge. Govor je o v ^orn sodelovanju v obilic Obujanja raziskovalnih del ^tanja industrijskih panog ».‘0vi skupnih programov in ltv> Dotrebnih finančnih ,i ■ • ■ potrebnih Za te namene, o reformi (tJ*1 fondov in usklajevanja ^ Politike dežel-članic, o “k evr(>Pskega vseučilišča i^bnovitvi skupnih naporov 1 W)Vanjib ter uporabi atom-l* w!''e v gospodarske name-iJ|Pctanoč.jo do pred nedavnim Popolnoma pozabljenega V ' jS).r Je znatno važnejši za u-V,Je gospodarske unije de-EGS sklep, da se bo Po etapah izdelal načrt a. “-tr tai^^nem sodelovanju ter u-V1 gospodarske politike de-\!C’ tia bi se tako dosegla t ter zagotovila gospodaril I skupnega tržišča Skle-\ie celo bilo, da se razišče ' Ustanovitve evropskega ;a fonda, ki bi nastal kot s'kupno usklajene mone-Pj*spodarske politike de-'tl ' de bi se to doseglo, bi W Poseben flfc1 .***, zahodnoevropski ki bi skupaj z 'K..™0*1™ predstavljal mo-' ih>ft’il'c svetovnega gospodaric svetovnega monetarnega -o je bilo soglasje tudi J*1 členu znanega triptiha V j®*hreč o njegovi razširit-; o0v0ročilu sicer ni bil dolo-'°Pč.ni datum začetka po-l ,* Britanijo, Dansko, Nor-ijfb Irsko, ki so zaprosile tern, vendar obstaja mne-bi se pogajanja utegnila 115 jesen prihodnje leto, V v \ bilo sklenjeno, naj bi še-^ Uskladila svoja gledišča do ^ Prihodnjega leta. Skupaj0 pogajala tudi o poseb- * .razumih, ' ^ostalimi' ki bi Jih skle-]( "“taiimi deželami EFTA, W*rtani sta Avstrija in švi-zainteresirani na takih ^Jih. Jtij? Prišlo do razširitve, pa 1 Id Je odvisno od o- (T6'’ ki kandidirajo v član-(i) sicer od njihovih ocen iS' el* bodo pogoji, ki se bo šesterica dogovorila, spre-budi zanje. Dobri pozna-a menijo, da bi V. . spričo razvlečenosti po-b-L11 procesa ratifikacije o Afp. novih članic, utegnila bl-VJ®ta v EGS v najboljšem v kidaj konec leta 1072 ali v teku 1973, po nekaterih pa celo šele kdaj v začetku leta 1974. Dasiravno so opazovalci in komentatorji sestanka šesterice v Haagu bolj zaposleni s sklepi pretežno gospodarske narave, ki so bili sprejeti na njem, pa se nikakor ne sme prezreti tudi oni del zaključnega poročila, ki govori o ponovni afirmaciji zaupanja udeležencev v politične cilje EGS, ki pripravljajo pot združeni Evropi. Sicer pa je samo po sebi razumljivo, da napredek pri ustvarjanju in izpopolnjevanju gospodarske unije ni mogoč brez ustreznega zbližanja med deželami skupnega tržišča in krepitve njihovih skupnih inštitucij. Ena izmed 82 postaj moskovske podzemeljske železnice, za katero je znano, da jo je Stalin dal graditi v vsem razkošju, hkrati pa brez veliko okusa. Sedanji moskovski župan bi rad, da bi olimpijske igre leta 1976 bile v Moskvi. Ob sobotnem jubilejnem koncertu Glasbene matice Razgovor z dirigentom Borisom Švaro Boris Švara, ki bo jutri zvečer v Kulturnem domu dirigiral Ha-čaturjanov klavirski koncert, je že sedem let stalni dirigent mariborske Opere in kot tak nadaljuje staro tradicijo Švarov th, id so vsi glasbeniki. Njegov oče Vlado je naš priznani zborovodja, stric Da- nilo pa eden vodilnih slovenskih dirigentov ljubljanske Opere in najboljši slovenski pedagog za dirigentetvo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Boris se je rodiJ v Trstu leta 1933. Glasbene študije je začel na šoli Glasbene matice. Nadaljeval jih je na srednji glasbeni šoli in na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral na oddelku za klavir in na oddelku za dirigiranje, izpopolnjeval pa na Akademiji «Chigianib v Sieni pri slovitem dirigentu Sergiu Celebi-dacheju in Hermanu Scherokenu simfonično, pri Brunu Rigacciju pa operno smer. cAeeademia Chigiana* mu je podelila tri častne diplome, kar je za to slovito glasbeno ustanovo redek primer. Njegov bežen prihod v rodni Trst med eno in drugo poklicno obveznostjo, smo izkoristili za razgovor in naše prvo vprašanje se je seveda nujno nanašalo na jubilejno leto tržaške Glasbene matice. NEKAJ PODATKOV, KI JIH ANALIZIRA REVIJA «MLADA AFRIKA» Tudi črna celina postaja iz dneva v dan bolj važna Največ koristi od nafte ima za sedaj Libija - Alžirija se tudi razvija - Tunizija bi mogla storiti več, pa nekako ne gre • • - * •••••••• •v.v.v.wXX( .•x-:*:*x*y^bj<»ffGoriarn v.:.r^0erd, oEcho BENGHA2IJ ^ekili Adjedabia. noj==g=si§ STobFoukis .v!\phadames vf ;.v. vijXv'j ~ • t »M * * I * * Tedjern fjfm "Chououeref. Edri0Bra§k' ** Oubarj, Tessaoua' sZeltei Oum elAbid Sebha .Oum el Araneb , I B Y 'A N m?\ AFRIOUE Pttrot* < Olioduc Route principale km 400 OV • • • JjaroboubV-Iv )|olou \\ JSerir"> II Dlsirt oasis "^1 Libija je preprežena z naftovodi Tudi črna celina postaja zanimiva. Zanjo se potegujeta zahodni in socialistični svet, ki se tu tudi spopadata, pa čeprav ne v enaki obliki kot na azijski celini. Od tod tudi razni državni udari, ki jih v Afriki v zadnjih letih ni bilo malo. Razlogov za to je več, predvsem gre za uveljavitev tega ali onega vpliva na tem ali onem področju, na drugi strani pa gre za prirodna bogastva posameznih področij, za prirodna bogastva, ki jih na afriški celini ni malo, se celo v Saharski puščavi ne Glede tega prihajata trenutno še najbolj v poštev podzemeljski bogastvi — nafta oziroma petrolej in podze meijski plin. Zadnja številka afriške revije «Miaua Afrika«, ki izhaja v 'iu nisu, ki pa obravnava probleme vse Afrike, nam posreduje nekaj zanimivih podatkov o Afriki in njenem bogastvu v nafti in podzemeljskem plinu. Ta afriška re vija, ki je sicer odločno levo u-smerjena, ki pa vendarle teži za sožitjem vseh afriških držav in narouov ne giede na njihovo druž buno ureditev, piše, da je danes na afriški celini 12 000 km naftovodov in plinovodov, kar po naše ni malo, kar pa je za revijo «Mlada Afrika* «nmogo premalo*. In to . tembolj — kakor nadaljuje revija — ker so ti naftovodi in plinovodi v pretežni večini v rokah tistih, ki vodijo črpanje in predelavo surovin*, to se pravi v rokah tuj cev, in «ker ne vodijo k potroš niku, pač pa v pretežni meri v izvoz*. «Mlada Afrika* nadalje piše takole: «V Afriki še ni, razen na ozkem pasu Južne Afrike, industrijskega izkoriščanja plinovodov •za distribucijo energije na industrijskih in urbaniziranih področjih. Alžirija, ki razpolaga z veli klimi prirodnimi bogastvi plina odlične kakovosti, skuša v bližnji bodočnosti razviti izkoriščanje pli na tudi za svoje gospodinjstvo in ga vključiti v nacionalno tržišče kot ceneni vir energije. Toda to pot bi morale ubrati tudi druge dežele in bi plinovodi ne smeli ostati le sredstvo za prevoz ali prenos plina na velike razdalje za izvoz, pač pa bi morali plinovodi služiti za prenos energije do lastnih, domačih potrošnikov, zasebnikov ali industrije.* Po gostoti mreže so v Afriki tri glavna področja naftovodov in plinovodov. Prvo je Alžirija. V ALŽIRIJI obstajajo štirje naftovodi, od katerih trije že delujejo. Četrti bo moral povezati naftne izvire pri Nesdaru s petrolejskim naftovodom Skukda. Ta naftovod je dolg 742 km. Eden od alžirskih naftovodov pa prečka tudi tunizijsko ozemlje do petrolejskega pristanišča Le Skira. Poleg tunizijskega naftovoda je na ta naftovod povezano tudi naftno področje El Borma. Alžirija ima nadalje še dva pli- novoda, ki oba povezujeta pod ročja plinskih ležišč Hasi Ramel z Arsevom, ki ga izkoriščajo od leta 1961, ter z ležiščem Skid, ki ga bodo začeli izkoriščati prihodnje leto. Drugi plinovod je dolg 575 kin in ima zmogljivost 6 milijard kub.metrov plina na leto. Ko bo plinovod deloval s polno paro in ko ga bodo ponekod okrepili, bo njegova letna zmogljivost dvojna, to se pravi, da bo skozenj šlo na leto 12 milijard kub.metrov plina. Alžirija pa je tudi prva država v Afriki, ki proizvaja doma cevi za naftovode. Državno podjetje ali bolje združenje za jeklo, ki ima svoj sedež v El Hadiariju, je začelo proizvajati brezšivne cevi lani novembra. Do konca prihod njega leta se bo proizvodnja cevi povzpela z letošnjih 300 na 500 km na leto. Prvo tjaročilo je družba že dostavila nekemu podjetju. Preidimo na sosedno LIBIJO, ki je bila te dni ponovno in je še vedno na dnevnem redu zaradi notranjih dogajanj in trenj. Libija, ki je razmeroma mlada država, se sorazmerno zelo naglo razvija. To pa v glavnem na račun svojih velikih petrolejskih bogastev. O tem nas najbolj zgovorno prepričujejo podatki, ki jih moremo zaslediti na gornjem črte-žu, saj vidimo, da je Libija že preprežena z naftovodi in črpal-nimi stolpi. V Libiji imajo 3 naftovode, ki se raztezajo od petrolejskih polj pa vse do sredozemskih pristanišč Tobruka, Ras La-noufa in Es Sidera. Četrti naftovod bo končan v kratkem in bo vodil od oaze Oil pa preko Sa-guta do petrolejskega pristanišča El Sidraha, ki ga na črtežu sicer ne vidimo, ki pa bo pomembna petrolejska luka, ker so vrelci blizu oaze Oil zelo bogati, vrhu tega je tudi proga razmeroma kratka, saj so vrelci oddaljeni od pristanišča komaj nekaj več od 250 kilometrov. S skrajnega severa afriške celine preskočimo v JUŽNO AFRIKO. Tu imajo dva naftovoda. Prvi je nekoliko starejši, drugi je prešel v obratovanje letos. Skupno sta oba naftovoda dolga 1450 km. Tema dvema se bo v prihodnjem letu pridružil še tretji, ki bo dolg 670 km in ki se bo končal v Durbanskem zalivu. Ta naftovod bo dovajal nafto čistilnici, ki bo imela zmogljivost 2 milijona in pol ton nafte na leto, kar je sicer veliko, vendar pa po najnovejših kriterijih za polovico premalo za optimalno rentabilnost sodobne čistilnice nafte. Na tem področju je tudi mreža plinovodov, le da je teh manj, saj vsa mreža meri komaj 350 km in oskrbuje manjše centre. Iz južnih delov Afrike bomo skočili spet na sever — v TUNIZIJO. Tu imamo pravzaprav opravita le z enim močnim naftovodom, ki povezuje ležišče nafte Duleb z La Skiro. ZA SEDAJ SO SE PRIJAVILI ŽE ŠTIRJE TEKMECI Moskovski župan se poteguje za olimpijske igre leta 1976 Že sedaj ima Moskva zelo veliko športnih objektov - Bolj pereče je vprašanje, kako spraviti pod streho tuje obiskovalce Ta naftovod je začel delovati lansko leto. ZAMBIJA je kot področje industrijskih surovin zelo zanimiva, ker ima nafto in bogata ležišča bakrene rude. Pa tudi drugih su rovin je v tej afriški deželi veliko. Ustavimo se pri naftovodu, ki je dolg 1600 km in ki je začel obratovati pred obilnim letom, v avgustu 1968 in je najdaljši naftovod na črni celini. Naftovod je gradila, kot smo ob času poro čali, italijanska petrolejska družba ENI, ki je sodelovala tudi pri gradnji rafinerije v Ndhali. Na kratko še o ZDRUŽENI A-RABSKI REPUBLIKI. Tu se kri žajo interesi več držav, predvsem interesi same ZAR, pa tudi interesi zahodnih petrolejskih družb, ki tekmujejo s sovjetskimi petro-lejci. Ker je Sueški prekop, ki je do šestdnevne junijske vojne iz 1967. leta služil tankerjem kot najkrajša pot s Srednjega vzhoda v evorpske čistilnice, zaprt in ni nikakršnega znaka za skorajšnje odprtje, imajo Egipčani sedaj v načrtu gradnjo velikega naftovoda vzdolž Sueškega prekopa. Sicer pa je v gradnji ali v načrtu več naftovodov. Do 1971. leta bo stekel naftovod Suez-Aleksandrija, hkrati pa že trasirajo naftovod z naftnih področij v notranjosti dežele do pristanišča v Aleksandriji. Doslej smo navedli nekaj glavnih podatkov o bogastvu petroleja in podzemeljskega plina na črni celini. Kakor vidimo, so največja bogastva oakrita trenutno na severu celine. Morda so velika bogastva tudi v centralni Afriki, toda za sedaj se ameriške in druge družbe v glavnem omejujejo na ta področja celine, dočim bodo druge dežele prišle na vrsto šele pozneje. Morda bi bilo celo bolje, da bi drugih bogastev ne odkrili tako zgodaj, saj je znano, da je biafrska tragedija v marsičem posledica tudi bogastev, ki so jih odkrili v tej deželi in ker so se interesi križali, so račun plačali in ga še plačujejo sto tisoči domačinov s svojim življenjem. F=a TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Collins igra na trobento; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.30 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in dedo, 20.50 Oper na glasba; 21.50 Jazz; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Debussy: «Pelleas et Meli-sande* (5. dejanje); 14.45 Tržaški narodni motivi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Operni zbori in baleti; 9.00 Plošče; 9.35 Lahka glasba; 10.00 Strani iz albuma; 10.30 An sambel Canci; 11.00 Platters; 11.15 Nove plošče; 11.45 Znani popevkarji; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Domače kronike; 14.00 Gojenci glasbene šole; 16.00 Kulturna panorama; 16.40 Pevec sledi pevcu; 17.00 Simf. koncert; 19.00 Orkester Flanagan; 19.30 Prenos EL; 22.10 Pisana glasba; 22.35 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.10 Radijska priredba; 10.35 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Zinka Milanov; 12.05 Kontrapunkt; 13.18 Vianello in MOSKVA, decembra. — Olimpijske igre so privlačne. Navdušujejo se zanje množice športnikov, navdušujejo se zanje ljudje, ki smejo kakorkoli upati, da bi jim olimpijske igre služile kot priložnost za uveljavitev svojih načrtov. Eden teh je župan sovjetske prestolnice Vladimir Pro-mislov, ki si zamišlja, kako bi bilo lepo, če bi leta 1976 Imeli olimpijske igre v mestu, ki ga že več let vodi Promislov je že prepričal sovjetski olimpijski odbor, naj u-radno predloži zahtevo, da bi se olimpijske igre 1976 vršile v Moskvi. S tem naj bi se Moskva vključila v tekmovanje s Firencami, Los Angelesom in Montrealom. Torej z enim italijanskim, enim ameriškim in enim kanadskim mestom. O tem bodo na pristojnem mestu odločali v maju prihodnjega leta, ko se bo mednarodni olimpijski odbor sestal v Amsterdamu. Kakor vidimo, se že sedaj, ko se v. Nemčiji pripravljajo šele na prihodnje olimpijske igre, že' tepejo za to, kje bodo naslednje olimpijske igre.*- • > - Moskovski župan Promislov je odkrito povedal, da bi rad spremenil svoje »mračno mesto« v bleščečo prestolnico tn to že v prihodnjem desetletju. V svoji zahtevi sovjetskemu olimpijskemu odboru je med drugim rekel, da bi mogel «z lahkoto najti nadaljnjih 150 milijonov rubljev« za gradnjo vsega tega, kar bt bilo za olimpijske igre v Moskvi potrebno. 150 milijonov rubljev je v naši valuti 105 milijard lir. To pa ni veliko, če pomislimo na zahteve, ki jih imajo olimpijske igre, kakršnim smo bili priča v Tokiu, še prej v Rimu in nazadnje v mehiški prestolnici. Toda moskovski župan ne računa samo s 105 milijardami Ur, pač pa u-pošteva tudi šest milijard rubljev (4000 mihjard Ur), kolikor znašajo proračuni za razvoj Moskve v prihodnjem desetletju, če se desetletje konča leta 1980, bodo do 1976 potrošili najmanj 2000 milijard lir. In to ni malo. Zato je 150 milijonov rubljev ali 105 milijard lir le nekak »navržek«, ki bi mogel priti županu prav za njegove pretenciozne načrte, da bi Moskva dejansko postala še bolj bleščeča kot je. Moskovski župan pa je napovedal za morebitno dodelitev Moskvi te časti tudi novo oUmpijsko četrt, ki pa bi ne bila nekje na periferiji, kot se po navadi gradijo olimpijska naselja, pač pa bi olimpijsko naselje bilo sredi mesta. Promislov že sedaj pripravlja program za nove športne objekte, ki bi mogli služiti o-limpijskim igram in ki se bodo gradili tudi ne glede na to, aU bo Moskvo doletela ta čast. Te športne naprave bodo pač služile moskovskim športnikom, ki jih je v poprečju več kot v' marsikaterem drugem mestu na svetu. Osnova športnega življenja v Moskvi je kompleks, katerega središče je stadion Lužniki. Ta je na ravnici polotoka v zaUvu, ki ga tvori reka Moskva. Jedro športnega kompleksa je stadioni Lenin, ki more sprejeti 100.000 o-' -Obsega pa še igrišča%.1»S tel* ko atletiko, za hokej na ledu in na travi, Poleg tega stadiona je tu še manjši stadion, ki se more kosati po svojem obsegu s tržaškim stadionom, saj more sprejeti do 18.000 ljudi, vendar sluiži le za košarko, odbojko in za manj pomembne nogometne tekme. Tu so tudi objekta za boks, za telovadne nastope itd. Toda Lužniki Se nimajo vsega, kar bi potrebovali, kajti plavalni bazen je še vedno odkrit, pa čeprav i-ma olimpijske dimenzije, poleg njega pa je več manjših bazenov in drugih igrišč, ki pa niso vsa v skladu z zahtevami, ki jih predpisujejo pravilniki olimpijskih 1-ger. Kompleks Lužniki bi ostal jedro za olimpijske igre, toda Moskva razpolaga še z Igrišči Dinama in Lokomotive, to se pravi z dvema nogometnima stadionoma, ki moreta sprejeti vsak po približno 50.000 ljudi, nadalje imata stadiona še naprave za lahko atletiko, posebno opremljeno pa je športno središče Rdeče armade, kjer bi prišle v poštev razne panoge, ki jih predvidevajo o-limpijske igre, med drugim rokoborba, košarka itd. Kar zadeva strelske panoge, ima Moskva odlično opremljena strelišča, ki so le 20 km iz mesta. V neposredni okolici Moskve pa Je še najmanj 60 drugih stadionov in športnih centrov, 22 bazenov, 120 nogometnih igrišč in 230 telovadnic. Tudi če bi vse te telovadnice ne ustrezale zahtevam, tudi če bi vsa igrišča in športni centri ne bili po dimenzijah primerni za mednarodna športna tekmovanja, je teh igrišč v Moskvi toliko, da bi si mogel župan Promislov zares privoščiti olimpijske igre z lahkoto, brez večjih investicij, Z druge strani pa imajo Sovjeti že precej izkušenj tudi glede športne organizacije. Na »šparta-kladah sovjetskih narodov« sodeluje na tisoče ljudi. Pri zadnjih je tekmovalo že 9975 športnikov iz vseh sovjetskih republik in to v 23 športnih disciplinah, gibkost sovjetske organizacije Je v ' tem,' kako spraviti ;pod streho tuje športnike ter tuje občinstvo. Kakor je znano, Moskva nima veliko hotelov, ki bi bili sprejemljivi za zahodnega obiskovalca. Je sredi Moskve nekaj zelo razkošnih hotelov, kd so pa že sedaj prepolni. Prav rako so prepolne restavracije; razni domovi, s katerimi se zadovolji sovjetski človek, pa so za tujega obiskovalca preskromni. To pravijo Moskovčani, ki pa se tolažijo, da bodo tudi temu odpomogli, saj je Promislov sam rekel, da gradi sedaj sedem velikanskih hotelov in da bi mogel do 1976. leta zgraditi nadaljnjih 15 velikih gostinskih objektov. Ne bomo se potegovali ne za tega ne za onega. V maju se bodo sestali in odločali o tem, ali naj bodo olimpijske igre leta 1976 v Moskvi ali kje drugje. Kakor smo videli, bi Moskva znala biti za olimpijske igre dovolj pripravljena in bi se znala sovjetska organizacija obnesti. PETEK, 12. DECEMBRA 1969 Goicheva; 14.45 Natečaji za nove pesmi; 15.30 Nove knjige; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Glasbeni spored; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Gerusalemme liberata; 21.15 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Nove pesmi; 9.05 Zakaj in kako?; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Drama v 30 minutah; 14.10 Juke box; 15.00 Popevke; 15.18 Pianist Y. Nat; 17.35 Otrok v šolski dobi; 18.00 Glasbeni aperitiv; 20.00 Glasba in A. Lupo; 21.15 Novi pevci. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Vivaldi in Telemann; 11.10 Orglar Schneider; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 14.00 Glasba izven programa; 14.15 Portret avtorja: Hačaturjan; 15.10 Frančkov oratorij; 17.10 Angleščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 20.30 Med strukturalizmom in evolucionizmom; 21.00 Neoklasicizem. FILODIFUZI JA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Baletna glasba; 10.20 Trobentač R. Voisin; 12.30 Komična opera; 14.20 Faurejev kvartet št. 1. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13 00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.45 Inform. oddaja; 8.04 Operna matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Ansambel Soss; 9.45 Srbske narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Szeryng igra Kreislerja; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zbor iz Sveč na Koroškem; 13.30 Priporočamo vam...; 14.05 D. Bravničar in J. Lovše; 15.40 Plesni ritmi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Člo vek in zdravje; 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Rad imam glasbo; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Beneški fantje; 20.00 Zbor Roberta Shawa; 20.30 «Top-pops 13»; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Besede in zvoki; 23.05 Li terami nokturno; 23.15 Jazz — club. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Francoščina; 12.30 Poljud na znanost; 13.00 Zgodovina leta la; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Komorna glasba; 19.15 Življenje v Sovjetski zvezi; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV aktualnosti: 22.00 Puškin: a Nevihta*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Novi glasovi; 22.30 Od Kron-stadta dalje. JUG TELEVIZIJA 20.00, 22.55 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Dogodiv šcine Huckleberryja Finna — film; 18.15 Mladinski koncert; 19.00 Svet na zaslonu; 20.35 Knut Ham-son: Glad — film; 22.25 Posnetek radijske oddaje. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte zmanjšati kar najbolj morete tveganja v neki pobudi. V novem okolju se boste dobro znašli. BIK (od 21.4. do 21.5.) Neka sprememba vas bo postavila pred vrsto zapletenih vprašanj. Naučite se poslušati, v tem je velika modrost. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Posli: vaš načrt je potreben še nekaterih popravkov. Zapletli se boste v mučen besedni dvoboj. RAK (od 22.6. do 22.7.) Spričo izredno ugodnih pogojev je vaša poslovna drznost docela upravičena. Ne jemljite tega, kar vam ne pripada. LEV (od 23.7. do 23.8.) Diplomatska poteza, ki bo prišla ravno v pravem času. Odpravite že vendar enkrat svojo nekoristno otožnost. DEVICA (od 24 8. do 22.0.) Podo ba vašega položaja je še vedno do kaj zmedena. Obetajoč izlet. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Oživite spet pobudo, ki ste jo povsem zgrešeno pozabili Obnovljeni odnosi z ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 23.10. -do 22.11.) Spravite v red svoje dokumente in poslovno korespondenco. Popolno soglasje v družini. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Trenutno se še ne lotite nekega dokaj težavnega dela. Neki vaš prijatelj ni kriv tega, česar ga dolžite. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Razgiban in uspešen poslovni dan. Srečne okoliščine vam bodo omogočile poznanstvo, ki si ga že dolgo žolito VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne mislite, da ste nezmotljivi, prisluhnite raje dobremu nasvetu. Izvrstno razumevanje z najmlajšdmi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Končno bo vaše dolgotrajno delo le kronano z uspehom. Zanesite se le na svoje moči, drugim ne zaupajte. — Ustanova, pri kateri ste začeli svoje glasbene študije, praznuje dvojni jubilej. Kakšni spomini vas vežejo nanjo in s kakšnimi občutki se, vsaj za en večer, vračate v okolje, iz katerega ste izšli kot glasbenik? — Predvsem spomini lepe mladosti, ko sem začel najprej v razredu prof. Sancinove in potem prof. Demšarja osvajati klavirske osnove. Za moje občutke vprašujete? Kakšni naj bi bili, če ne občutki zadovoljstva, da lahko prav tej šoli povrnem nekaj tega, kar mi je dala in kar daje s svojim obstojem, predvsem pa seveda s požrtvovalnostjo vseh, ki delajo pri njej, naši slovenski mladini v Italiji. Mislim, da je njen dvojni jubilej jubilej vse slovenska skupnosti. Zato ji kot tržaški Slovenec in kot glasbenik želim vse najboljše tudi za naprej in predvsem za naprej, da bi čimprej rešila vse tiste probleme, ki danes žal še ovirajo njeno nemoteno delo. — Ko ste izpopolnjevali svoje dirigentske študije na sloviti «Acca-demii Chigiani* v Sieni, ste imeli vsaj v enem samem trenutku občutek zadoščenja, da ste kot tržaški Silo venec komu zaupala svoje poreklo in pa to, da ste začeli kot gojenec slovenske ustanove v Trstu? — Moram reči, da so bili moji občutki kot občutki tržaškega Slovenca izključno intimni in seveda prijetni, sicer pa me je ves čas bivanja v Sieni navdajalo z zadoščenjem predvsem to, da sem Slovenec in v širšem smislu Jugoslovan, kajti jugoslovanski glasbeniki, ki jih je na tej svetovno renomirani glasbeni šoli bilo vedno precej, uživajo velik ugled, kar samo potrjuje kvaliteto slovenskih in jugoslovanskih glasbenih ustanov na splošno. Kot zanimivost naj povem, da je na primer odlični slovenski violinski virtuoz Vladimir Škerlak, s katerim sva skupaj obiskovala Ijub- Boris Švara Ijansko akademijo, v Sieni asistent znanega tržaškega violinista in pedagoga Franca Cullija. — Katera dirigentska smer bolj odgovarja vašemu umetniškemu značaju in zakaj: operna ali simfonična? -— Obe smeri sta mi enako pri srcu, kot študent pa sem pravzaprav vedno mislil na simjonično udejstvovanje. Toda saj veste, kako je v življenju! Tako je nanesio, da sem pristal v operi m da sem operno smer vzljubil. Danes menim celo, da če je simfonična smer recimo na višji ravni, je pa operna bolj zahtevna in tudi težja zaradi kompleksnosti elementov, ki jo sestavljajo od orkestra do zbora, solistov, organizacije itd. — H kakšnemu repertoarju težite kot operni dirigent, k romantičnemu italijanskemu ah slovanskemu in kakšen je vaš odnos do slovanskih opernih del? — V mariborski Operi dirigiram običajno italijanski repertoar. Sicer pa sem se uidi v Steni pri dir. Rigacciju izpopolnjeval za Italijansko opero. To pa seveda nikakor ne pomeni, da mi slovanski repertoar ne ustreza ali da slovanskih oper ne dirigiram rad. V Mariboru pač sodijo, da sem kot Tržačan in izšolan v Sieni poklican predvsem za italijanski repertoar. Morda tudi mislijo, da smo mi tržaški Slovenci bližji mediteranski mentaliteti in čustvovanju. Ne rečem, da ni na tem nekaj resnice, prav tako pa je resnica tudi v dejs vu, da ima slovanski repertoar in seveda ob njem slovenski dirigenti takšno tradicijo, da se lahko samo kaj naučim ud njih. Iz slovanskega, oziroma slovenskega opernega repertoarja, sem doslej dirigital .Gorenjskega slavčka*, «čebelico Majo» in Lhotkoo balet «Vrag na vasi* Rad bt omenil še to, da sem v Mariboru dirigiral v prvi jugoslovanski izvedbi Rigaccijevo opero < Profesor King* in sodim, da to delo niti v Italiji ni tako izvajano, kot bi zaradi svoje vrednosti zaslužilo. Kar pa bi si kot operni dirigent res želel, je to, da bi se mi Sonce vzide ob 7.35 in zaton 16.21 — Dolžina dneva 8.45 na vzide ob 10.46 in zatone od Jutri, SOBOTA, 13. decembra LUCIJA V POČASTITEV 25-LETNICE OBNOVLJENEGA SLOVENSKEGA ŠOLSTVA Slovenski znanstveni licej dobil kip Franceta Prešerna Na slovesnosti v avli šolskega poslopja je spregovorila ravnateljica zavoda prof. Abramijeva, šolski skrbnik in dijak Boris Pangerc, pel pa je šolski zbor Včeraj dopoldne je bila v vhodni veži šolskega poslopja državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu skromna a pomembna slovesnost ob odkritju kipa Franceta Prešerna. Kot je znano, je znanstveni in klasični licej dobil na predlog profesorskega zbora ime po našem največjem pesniku. V ta namen so v vežo poslopja postavili pesnikov kip iz belega nabrežinskega marmorja. Včerajšnja proslava, ki so se je udeležili številni predstavniki iz tržaškega javno - upravnega življenja, pa ni bila le poklon pesniku, čigar ime in kip krasita šolo, temveč je hotela biti tudi proslava | 25-letnice obstoja slovenskih šol na Tržaškem, ki so si jih naši ljudje priborih s svojo krvjo med NOB, kar je bilo na tej svečanosti žal zamolčano v vseh treh govorih. Slovesnost je začela ravnateljica zavoda prof. Laura Abrami, ki je najprej pozdravila prisotne predstavnike dežele, prefekture, pokrajine, občine in županstva; šolskega skrbnika, škofovega vikarja; predstavnike jugoslovanskega konzulata v Trstu, mešane komisije, slovenskega javnega življenja, vse šolnike ter druge prijatelje šole. Potem ko je na kratko opisala, zakaj je bilo izbrano ravno ime Franceta Prešerna za zavod ter prikazala pesnikov pomen za narod in njegov dvig, je dejala, »da nam je Prešeren tudi danes, ko so razmere tako čudno podobne njegovim, lahko vodnik in zgled na naši življenjski poti. Ne ustavljamo se samo ob njegovi čisti lirski pesmi in ob epskem pojmovanju človeške zgodovine ter poveličevanju notranjih bojev za ohranitev lastnih idealov; v njem vidimo človeka, ki je prerasel svoj čas, ki je vlil slovenskemu narodu samozavest, njegovo literaturo pa uvrstil v tokove istodobne evropske kulture. Prešeren ni nikoli tožil, da je po številu slovenski narod ma^ien: čutil je njegovo veličino in poslanstvo: narod, ki živi med zahodom in vzhodom, med srednjo Evropo in Balkanom, mora kot antena sprejemati ter u-skladiti vsa duhovna bogastva ter jih posredovati človeštvu, da bodo zavladali časi, o katerih poje sam v svoji «Zdravici*. Prof. Laura Abrami je nato odkrila Prešernov kip, ki ga je izdelal akademski kipar France Gorše, bivši profesor znanstvenega liceja, nakar ga je škofov vikar msgr. Škrlj blagoslovil. Dva dijaka liceja pa sta položila h kipu lovorjev venec. Zavodu je ob njegovem pomembnem prazniku čestital tudi šolski skrbnik prof. Angioletti s krajšim nagovorom. V imenu dijakov je nato spregovoril Boris Pangerc, ki je poudaril, da ni bil slučajno izbran 11. december za to pomembno slovesnost. S tem je hotela šola počastiti tudi spomin na največjega slovenskega pripovednika in dramatika Ivana Cankarja, ki je umrl v Ljubljani na včerajšnji dan pred 51. leti (11. decembra 1918). »Cankar ni bil le glasnik svojega naroda ter njegovih socialnih, nacionalnih in duhovnih teženj,* je zaključil svoj govor Pangerc, »ampak tudi glasnik vseh dobronamernih ljudi na svetu, ki se borijo za svetlejšo bodočnost človeštva. V tem stoji ob strani Francetu Prešernu, ki je preroško napovedal čas, ko bodo veliki in majhni narodi živeli kot dobri sosedje v svobodi, miru in bratstvu.* Za zaključek kratke slovesnosti, je licejski mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Humberta Mamola zapel Prešernovo »Zdravico*, zatem pa je bila za vse prisotne zakuska v risalnici zavoda. V okviru te proslave bi morala biti sinoči v Kulturnem domu še predstava Cankarjeve drame «Kralj na Betajnovi*, ki pa je bila zaradi obolelosti nastopajočih preložena na 20. december. NA TRGOVINSKI ZBORNICI Zaključeno 2-dnevno zasedanje e tarifah med Italijo ia Nemčijo Izvedenci obiskali dr. Varisca in dr. Franzila "Včeraj so se na trgovinski zbornici zaključili dvodnevni razgovori med italijanskimi in zahodnonem-Skimi strokovnjaki s področja prevozov. Kakor smo poročali v včerajšnji številki, sta imeli odposlanstvi nalogo pripraviti potrebno osnovo za sklenitev dvostranskega sporazuma o medsebojnih tarifah za blagovni promet po cesti med Italijo in ZRN v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Italijansko odposlanstvo je vodil funkcionar z ministrstva za promet dr. Franco, nemškega pa dr. Miinz, medtem ko je zasedanju prisostvoval tudi zastopnik glavnega ravnateljstva za prevoze pri Evropski gospodarski skupnosti dr. Schulz. Tržaško zasedanje je predstavljalo nadaljevanje razgovorov, ki so jih italijanski in zaihodnonemški izvedenci s področja prevozov pričeli oktobra letos v Frankfurtu. Na razgovorih, ki so bili včeraj in predvčerajšnjim na trgovinski zbornici, je predsednik ustanove dr. Caidas-si, ki je ob tej priliki zastopal Italijansko združenje trgovinskih zbornic, poudaril pričakovanje italijanskih poslovnih krogov, da ne bodo gospodarski interesi naše dežele in Predstavniki oblasti med slovesnim odkritjem kipa .............................liimiimiiiiii.■lilllimm,.umnim...n.....mi,....milim.... m skupščinah v velikih tovarnah iri in železarni Kovinarji v državnih podjetjih odobrili novo delovno pogodbo še posebej tržaškega pristanišča v ničemer prizadeti z uvedbo skupne tarife za promet blaga s tovornjaki med Italijo in Zahodno Nemčijo. Člane obeh odposlanstev sta pred odhodom lz Trsta sprejela deželni odbornik za promet Varisco in predsednik Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzil. Odbornik je pozdravil odposlanstvi v imenu predsednika Berzantija ter na kratko orisal deželno politiko v zvezi s prevozi in prometnimi zvezami. Poudaril je vlogo mostu naše dežele ter važnost raznih cest in avto cest, ki povezujejo Nemčijo, Avstrijo in druge srednjeevropske in vzhodnoevropske države preko dežele z Italijo. Omenil je tudi okrepitev ronškega letališča ter železniških zvez in načrte za zgraditev postajališč za tovornjake ob meji. Dr. Franzil je oh tej priložnosti prikazal domačim in tujim izvedencem nekatere specifične probleme s področja kopenskih zvez med našim pristaniščem in srednjeevropskim združenjem. V nedeljo na Opčinah Spominska svečanost V nedeljo, 14. t. m., ob 15.30 bo na strelišču na Opčinah SPOMINSKA SVEČANOST Poldrugi dan stavke v zasebni industriji - Razčlenjene prekinitve dela: kjer delujejo tovarniški sveti - Ves teden stavka v čistilnicah nafte - «Bela» stavka državnih uradnikov Pokrajinske sindikalne organizacije delavcev v čistilnicah nafte so sklenile podaljšati do konca tedna stavko, ki bi predvidoma morala trajati samo tri dni. Pri tem so izkoristile dejstvo, da so se stavke, oklicane na pokrajinski ravni prepletale z drugimi na vsedržavni. Vsekakor pa je stavka v teh podjetjih popolnoma uspela, izvzemši uredništvo, kjer so primeri stavkokazov še vedno prisotni. Na sektorju kovinarjev, v katerega so še vedno uprte oči javnega mnenja, pa se danes zvečer zaključijo skupščine v tovarnah, na katerih morajo delavci odobriti na. čelni sporazum sindikatov z «In-tersindom», id bo tako postal osnova nove delovne pogodbe. Skupščine so potekale včeraj ves dan v- velikih tržaških kompleksih diužbe IRI (ladjedelnica, arzenal, Itaicantieri) in v škedenjski železarni podjetja «Italsider». Skupščine prištevajo že k desetini plača nih delovnih ur, ki jih lahko sindikalne organizacije ali tovarniški odbori izkoristijo v ta namen, in delavcem torej ni bilo treba prekiniti dela s stavkovno akcijo. Povsod so z burno izraženim zadovoljstvom sprejeli svoje sindikalne voditelje, tri pokrajinske tajnike enotnih sindikalnih zvez FIM CISL, FIOM-CGIL in SLM-CCdL in jih pospremili v prostore določene za skupščine. Navadno gre za menze ali večje oddelke. Po krajšem poročilu sindikalnih voditeljev in članov tovarniških svetov, so delavci z dvigom rok potrdili osnovna načela nove delovne pogodbe in dali sindikalnim organizacijam mandat, naj pogodbo tudi podpišejo. Po odobritvi delovne pogodbe pa so na predlog tovarniških svetov dalj časa razpravljali o solidarnosti kovinarjev javnih podjetij s svojimi delovnimi tovariši, katerih boj proti izzivalnim in nepopustljivim stališčem «Confindustrie» še ni bil uspešno zaključen. V prejšnjih dneh so delavci ladjedelnice «Sv Marka« že poslali pismo svojim delovnim tovarišem in jim zagotovili, da bodo — v primeru potrebe — uvedli «samoobdavčevanje» v stavkovni sklad ali pa celo stopiti spet v boj, če bo vsedržavni položaj to terjal. Podobna stališča so potrdili tudi drugi kovinarji, kar je vsekakor važno bodrilo zasebnim kovinarjem v Trstu, ki so zaradi specifičnih značilnosti tržaške industrijske strukture razdrobljeni in razpršeni v malih podjetjih Industrijske cone in drugje. Nadaljujejo se medtem stavkovne akcije zasebnih kovinarjev, ki nastopajo še ostreje. V dvajsetih industrijskih podjetjih so včeraj izvedli celodnevno stavko, v srednjih podjetjih pa so tovarniški sveti ali notranje komisije same odločile na •MaiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiMiiiiMiinimiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiHiiiii «POUCNA SVEČANOST... V zvezi z odkritjem Prešernovega kipa v poslopju slovenskega znanstvenega liceja nam je včeraj poslal dijak tega zavoda naslednje pismo: Spoštovano uredništvo »Primor-skega dnevnika*! Danes, 11. decembra je na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu bila lepa svečanost. Poimenovali smo zavod po dr. Francetu Prešernu in obenem proslavili 25-let-nico obnovljenega delovanja slovenskih šol na Tržaškem. Gospod šolski skrbnik je ob tej priliki med drugim poudaril, da se za šolo v materinščini moramo Slovenci v zamejstvu zahvaliti zavezniški vojaški upravi in italijanski vladi. Res je: Slovenci smo po zmagi nad nacifašizmom nosili v srcu skrito željo, ki si je v svoji vljudni sramežljivosti nismo upali izpovedati. Zavezniška oblast pa je našo željo uganila in nas rešila iz zagate s tem, da nam je lastnoročno predložila šolanje v slovenščini. Hvaležni smo sprejeli ta izraz anglo-ameriške širokosrčnosti. No, vesel sem bil, da mi je gospod šolski skrbnik osvetlil to dobo naše zgodovine, sicer bi jaz vztrajal pri nedopustljivi zmoti, da smo si slovensko šolo priborili z narodnoosvobodilno borbo in zmago nad nacifašizmom. Ker pa ni o čem podobnem na proslavi nihče črhnil in sem opazil, kako so nekateri med povabljenci in med profesorji, ki jih poznam kot bivše borce NOB vneto ploskali prove-ditorjevim besedam, nisem mogel več podvomiti: gospod šolski skrbnik ima prav. Proslava je torej bila prijetna in poučna. Pristavil pa bi le eno opazko: mar ne bi venec, s katerim smo počastili Prešernov kip, bil lepši s trakom s slovenskimi barvami, kot pa s tistimi banalnimi srebrnimi balončki? Ravel Kodrič daljevanje razčlenjenih prekinitev dela (za katero menijo sindikati, da so ostrejša in uspešnejša oblika boja). Pol dneva bodo v teh dvajsetih podjetjih stavkali tudi danes, medtem ko predvideva «šahowiica» prekinitev dela v drugih tovarnah za čas od 3 do 4 ur. Stavkovno gibanje zajema tudi druge manjše kategorije. Tako se bo šele v soboto zaključila stavka osebja RK, do 16. decembra pa traja «bela» stavka uslužbencev državnih uradov (bela pomeni, da u-radniiki sicer prihajajo na delo, dela pa ne opravljajo) medtem ko bo stavka uslužbencev finančne inten-danture trajala za nedoločen čas. Tri redovnice ranjene v trčenju pri Dolini Tri slovenske nune so se sinoči huje ranile pri čelnem trčenju na križišču med Dolino in Bol juncem. Trčila sta avtomobil fiat 850, ki so ga redovnice vozile proti mestu, In fiat 124, v katerem je bil 41-lebnd Daniele Bertocohi iz Doline, št. 39, ki se pri nesreči sploh ni poškodoval V bolnišnici, kamor so ranjenke nemudoma prepeljali, je dežurni zdravnik dal prenesti Julijano Kobal na ortopedski oddelek, kjer se bo zaradi močnega udarca v prsi, glavo in rane na obrazu morala zdraviti od 30 do 40 dni. Tri tedne se bo zdravila Rafaela Saksida, ki je dobila udarec v stegno, čelo In rano v prsni koš, zaradi katere so jo sprejeli na oddelku za pljučno kirurgijo. Laži e rane, zaradi katerih bo o-stala le deset dni v bolnišnici, je dobila voznica avtomobila, sestra Krasna Dragica. Sprejeli so jo na nevrokirurškem oddelku. V svoji mizarski delavnici se je včeraj ponesrečil 34-letni Giuseppe Scarponi iz Ulice Padovan 10. Žagal je daljše kose lesa z električnim strojem in se z desno roko preveč približal kolesju, ki mu je zagrabilo prste. Sodelavec, ki je bil trenutno v trgovini, mu je priskočil na pomoč in ga nemudoma odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo 20 do 25 dni. Možu je stroj zlomil sredinec na desni roki. ob obletnici ustrelitve Vika Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pin-ka Tomažiča in Ivana Vadnala. Spominsko svečnost prirejajo partizansko združenje ANPI, Združenje političnih preganjancev ANP PIA in združenje bivših političnih deportirancev ANED. GLASBENA MATICA - TRST Jubilejna sezona 1969-1970 V SOBOTO, 13. DECEMBRA 1969 OB 21. URI V KULTURNEM DOMU, ULICA PETRONIO 4 JUBILEJNA AKADEMIJA OB 60. OBLETNICI USTANOVITVE IN 25. OBLETNICI OBNOVITVE DELOVANJA GLASBENE MATICE Sodelujejo: ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE SOLISTA: ŽARKO HRVATIC - violina ALEKSANDER VODOPIVEC — klavir MLADINSKI PEVSKI ZBORI iz Devina, Nabrežine, z Opčin in iz Trsta. DIRIGENTA: OSKAR KJUDER BORIS ŠVARA Skladatelji: Bruch, Hačaturjan, Ota, Vodopivec. Prodaja in rezervacija vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779) pred pričetkom koncerta pri od 10.12. dalje ter eno uro blagajni Kulturnega doma. Izplačevanje IB. plače državnim uslužbencem in decembrskih pokojnin Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 1. do 7. decembra t. 1. zabeležil naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlatinka 20. norice 9, oslovski kašelj 1, vnetje pri. ušesne slinavke 14, rdečke 1, srbečica 3 (izven občine), nalezljivo vnetje jeter 6. Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naročnino že sedaj! Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal list zastonj ves me sec december — vsak pa, ki poravna naročnino vnaprej, prejme v dar slovensko knji go ali ploščo s slovenskimi pesmimi Celoletna naročnina, plačana vrtaprej, znaša 9.600 lir, mesečna pa 950 lir. Te dni bodo v pristojnih uradih začeli izplačevati trinajsto plačo u-službencem državnih centralnih in periferičnlh organov. Izplačevanje bo potekalo po običajnem postopku. V teku je tudi izplačevanje vojnih in drugih pokojnin, ki so zapadle 5. in 12. decembra. S tem v zvezi velja sporazum, ki sta ga sklenila poštna uprava in italijanska državna banka. Po tem sporazumu bodo pokojnine izplačane po predstavitvi pokojninske knjižice in novembrskega plačilnega talona. Tisti, ki tega talona nimajo, bodo pokojnino prejeli po podpisu ustreznega potrdila. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Okrogla miza o zadružništvu V dvorani trgovinske zbornice je bila sinoči okrogla miza o temi ((Zadružništvo proti draginji in za reformo prodajne mreže«, ki jo je organiziral zvezni odbor Vsedržavne zveze zadrug in posojilnic. Uvodno poročilo je imel Alvaro Boni-staili, član osrednjega vodstva omenjene zveze, prisotni pa so bili zastopniki sindikatov, zadružnih ustanov, tajnik Kmečke zveze, predstavnik ACLI zastopnica ženskega združenja UDI itd. 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111^^,1,,,|,|,||,M|||||„llllll,,||,m||||||,mm||||t|||||m|||tM|||||||||| ZAKLJUČENA POGAJANJA Z DRUŽBO «SHIPPING MANAGEMENT* Zadovoljstvo tržaških poslovnih krogov spričo naročila za predelavo dveh ladij Tržaški arzenal-Sv. Marko ima zagotovljeno delo za dve leti . Vrednost naročila 22 milijard - Možnost zaslužka tudi za podjetja izven arzenala Dolgotrajna pogajanja med Tržaškim arzenalom - Sv. Markom in montecarlsko družbo »Shipping Management* za predelavo dveh starih ladij v sodobni potniški enoti, so se te dni uspešno zaključila. »Shipping Management*, ki je na pogajanjih zastopala dve ladjarski organizaciji s sedežem v Monro-viji, je poverila tržaškemu obratu nalogo, da predela 22-000-tonski turbinski ladji «Fairland* in »Fair-win» v sodobni potniški enoti. Dela bodo predvidoma trajala dve leti, njihova vrednost pa znaša 36 milijonov dolarjev oziroma okoli 22 milijard lir. Naši bralci se gotovo spominjajo, da smo pred časom na tem mestu poročali o pogajanjih med Tržaškim arzenalom - Sv. Markom in montecarlsko družbo za to naročilo. Kakor smo sedaj naglasili, so bila pogajanja pred meseci zašla v slepo plico, ker je Tržaški arzenal -Sv. Marko po mnenju «Shipping Management* postavil previsoke zahteve za izvedbe naročila. Ko pa so se montecarlski podjetniki obrnili na nekatere tuje graditelje (v Zahodni Nemčiji, Angliji in Nizozemski), so ugotovili, da je bil tržaški obrat pravzaprav najcenejši. Zato so se ponovno povezali z njegovim vodstvom in se znova pričeli pogajati z njim. Pogajanja so se, kakor rečeno, te dni uspešno zaključila in tržaški obrat si je tako lahko zagotovil pomembno naročilo. «Fairland» in «Fairwind», ki sta se pred časom imenovab" «Carin-thia* oziroma «Sylvania», sta razmeroma stari ladji in imata za seboj že nič koliko potovanj iz Evrope v Ameriko pod zastavo znane londonske družbe «Cunard Lines Co.». Sedaj ju bodo v Trstu prenovili, opremili z najsodobnejšimi navigacijskimi napravami in z vsem, kar lahko zagotavlja kar največji komfort potnikov na plovbi prek oceana oziroma med križarjenjem, katerim sta ladji tudi namenjeni. Na njih bo prostora za 2000 potnikov, katerim bodo na razpolago »enorazredne* usluge, in ki bodo nameščeni v luksuznih kabinah. La- dij sta zdaj na Angleškem, toda kmalu — računajo, da morda že prve dni prihodnjega leta — bosta lahko v Trstu. Edina težava, ki jo mora Tržaški arzenal - Sv. Marko premostiti, preden lahko prične z delom, se nanaša na finančno kritje naročila, vendar so baje deželna uprava, kakor tudi ministrstvo za zunanjo trgovino in zakladno ministrstvo že zagotovili, da so pripravljeni priskočiti na pomoč. Tržaške politične stranke so iz- naročilu, ki zagotavlja Tržaškemu arzenalu - Sv. Marku in številnim manjšim podjetjem zaposlitev za dobo dveh let, češ da gre »za pravočasno izvajanje sklepov medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE* glede predelovanja ladij v Trstu. Republikanska stranka pa v neki izjavi povezuje uspeh Tržaškega arzenala - Sv. Marka s prizadevanji stranke v to smer. Na zadnjem zasedanju vodilnega odbora trgovinske zbornice, o razile svoje zadovoljstvo spričo za- katerem poročamo na drugem me- ' stu, pa sta končno vest o novem naročilu pozdravila odbornika dr. gotovitve novega naročila za tržaški obrat. Tako je novoizvoljena pokrajinska direkcija Krščanske demokracije pozdravila vest o novem Florit in zastopnik malih industrij iz tržaške pokrajine dr. Frandoli. iiiiiiBaiiiiiBiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiaii*>iiiiiii*l*aiiiaiiiiliiil|l,,|ia,a,llllllliaiailiailB SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA Prispevki strokovnim šolam in zavodom za njih delovanje Dežela skrbi tudi za šolske zavode za bolničarke, medicinske sestre in otroške negovalke Deiželni odbor, ki se je sestal pod predsedstvom dr. Berzantija. je sprejel vrsto raznih sklepov o deželnih posegih. Med najbolj važnimi je sklep, ki ga je predložil odbornik za prosveto Giust, o porazdelitvi 110 milijonov lir pokrajinskim upravam za izredne prispevke strokovnim zavodom in šolam za kritje poslovnih izdatkov. Pri tem so vštete tudi šole za bolničarje in medicinske sestre. Prispevke za te šole dajejo na podlagi deželnega zakona št. 13 iz julija 1966. Gre za prispevke, ki ne smejo znašati več kot 50 odstotkov oelotnih izdatkov, ki so razvidni iz obračuna prejšnjega leta. Ta prispevek pa sme znašati do 70 odstotkov celotnih izdatkov, ko gre za šole, ki niso državne in ki jih upravljajo ali nadzorujejo javne ustanove ali njihovi konzorciji. Od omenjene vsote dobijo 78 milijonov videmska pokrajinska u-prava, ki bo poskrbela tudi za šole v pordenonski pokrajini, 22 mi- lijonov tržaška pokrajinska uprava in 10 milijonov goriška. Na predlog deželnega odbornika za zdravstvo in higieno odv. Deve-taga so odobrili program razdelitve podpor ustanovam, ki skrbe za zavode za. bolničarke in otroške negovalke, in sicer za povračilo stroškov za vzdrževalnine in za delovne obleke, ki jih nosijo gojenke. V ta namen bo dala dežela 70 milijonov lir, ki jih bodo razdelili takole: 14.341.300 za zavod za bolničarke v bolnišnici v Vidmu (104 gojenke), 15.582.400 lir za zavod v Trstu (113 gojenk), 14.892.800 lir za zavod v Gorici (108 gojenk), 17 milijonov 360.700 lir za zaivod v Pordenonu (90 gojenk), 7.822.800 lir za zaivod za otroške negovalke v otroški bolnišnici Burlo Garofo-lo v Trstu (89 gojenk). Na predlog odbornika za javna dela Masutta je deželni odbor o-dobril sklep o 105.950.000 lirah izdatka za ureditev bregov reke Nadiže v čedadski občini. Tri prijave zaradi izkoriščanja prostitutk Iz tržaškega podzemlja je spet prilezel na dan pereči problem izikoirtščainja prostitucije, s katerim se morajo varnostni organi krajevne kvesture dan za dnem srečevati. Včeraj je leteči oddelek prijavil sodnim oblastem dve osebi, ki sta se dalj časa ukvarjali s tem brezvestnim in podlim poklicem, ena oseba, ki je tudi pripadala tej skupini izkoriščevalcev, pa je bila prijavljena že pred dobrim mesecem. Gre za tri mladeniče, ki so si najprej skrbno izbrali svoje žrtve, nato pa brezskrbno živeli od denarja svojih žrtev. To so 24-let-ni trgovec Glorgio Bandelli ia Ul. Faisiello 7, 22-letnii mehanik Giuiiamo Mandolini iz Ul. Grandi 4 ter Sergio Samtinii, ki je bil ipriijandjan že pred mesecem dni. Izkoriščevalce so zasačili že julija na podlagi izjav nekega policijskega zaupnika. Ta je namreč agentom letečega oddelka povedal, da se v bližini grško - pravoslavne cerkve na Nabrežju 3 Novembre sprehajajo prostitutke, ki dzvablj-aijo kliente v neko bližnje gostišče, nakar se navadno oddaljijo s svojimi običajnimi spremljevalci. Agenti so dalj časa opazovali premike ter končno zasačili In prijavili te spremljevalce. V nedeljo, 14. decembra ob 16. uri JAKA STOKA MOC UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih V foyerju balkona Je odprta grafična razstava skupine ateljeja Avgusta Černigoja. Razstava bo odprta do 15. decembra vsak dan od 10. do 12. ure m od 17. do 19. ure ter ob vseh predstavah in prireditvah v Kulturnem domu. V ponedeljek, 15. decembra ob 20. uri v IZOLI v torek, 16. decembra ob 20. uri v PIRANU v sredo, 17. decembra ob 16. in 20. uri v KOPRU JAKA STOKA MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; rezerviranje na tel. 734265. Kriški ribiči, nabrežinski in repenski kamnarji v TV oddaji «KAMEN IN MORJE« Oddaja, ki Jo je z ekipo TV Ljubljana pripravil dopisnik Igor Gruden, bo na programu TV Ljubljana danes, 12. t m od 19. do 19.50. Ženica umrla zaradi padca Na ortopedskem oddelku ie včeraj ob 14.30 umrla 84-letna Luisa Damonte vd. Righi iz Ulice Torre-bianca 39. V bolnišnico so jo sprejeli v ponedeljek zjutraj zaradi verjetnega zloma leve stegnenice. Poškodovala Se je namreč pri padcu v Ulici Lazzareto, ko jo je močnejši sunek burje podrl na tla. Zaradi starosta se je njeno zdravstveno stan.ie postopoma slabšalo in včeraj popoldne je izdihnila, čeprav so se zdravniki trudili, da bi jo rešili. SPD Trst organizira v nedeljo, 14. t.m. avtobusni izlet v Trbiž ob priliki smučarskega tečaja. Cena: 1.200 lir za člane In 1.400 lir za nečlane. Vpisovanje v Ul Geppa 9, tel. 31-119. Odhod bo ob 6.30 'z Trsta z začetka Ulice Fabio Severo, ob 6.45 s Pro-seka izpred šole, ob 6.50 iz Križa izpred avtobusne postaje, ob 6.55 Iz Nabrežine izpred avtobusne postaje. GledaMšča VERDI V soboto ob 20. url za £»j red 0 . 1 parterju in ložah ter za balkonih in galerijah prva Pre ji0j. VVagmeeJeve opere »Tristan 1,1 oern* j da«, kt zaključuje prvi del dl* j sezone 1969/70. m l* ! Opera bo -zvajana v izvirnem j ziku pod vodstvom dirigenta J Ja Toffola in v režiji Giancari .1 nottija, scene in kostume P* ' lStt j snoval Luigi Samaritani i" .Lju v I kot so bile na lanskem festi* Spoietu. d(j. Nastopil bodo: tenorist Cia"0' ter (Tristan), sopranistka ca istKJ 1 Ligendza (Izolda), mezzosoP1"3" Sylvia Anderson (Brangania). p jj. j nist Antonio Svorc (Kurvenild^p, si-st Malcolm Smith (kralj).1' , \t pe Botta, Lucio Rolli, Vito ®u Dario Žerjal. ^cti, Orkester in zbor gledalšča /-I_a__. n : „»,i ffll 1 i pP zborovodja Gaetano Riccltelll. ottjt l V nedeljo ob 16. uri trett.U,j II stava Meno-ttijeve opere 0,V(ij»i,ie predstave «Savonarolovo Pre®gt#” in smrt« v izvedb' torinskega j ga gledališča. j; STIT## I n NEMŠKI KULTURNI lNST*‘”J(i« j V Nemškem kulturnem bo v soboto, 13. t.m. ob 11 stopilo gledališče ((Forum-Tbea^jj Berlna z delom Petra , nOcUJ-l «Kaspar», v režiji Giintherja j tt Peter Handke se je rodil prv‘c J « Njegovo delo «Kaspar» j« bik Izvajano lani v Benetkah Eden ,tag< fr 16.C0 « Un a breve _ s< Christopher Jones, Pi-a IJe®^niad'n* I Technicolor. Prepovedano j gj pod 14. letom. ^nCtiI, S Nazionale 16.00 »Angeli bia>> geli neri«. Prepovedano pod 14. letom. to1, Fenice 15.30 «Un Maggio11" |c#' matto«. Dean Jones. Tec mancolor. Neret'r Grattacielo 16.00 «B!tka na 1 g K«" S. Bondarčuk, Y. Brynner. ^ šč na, F. Nero, O Well'rt-sS"1^' Excelsior 15.00 »Certo, <* , anzl . . probabile«. C. S C. Spaak. Technicolor. ” no mladini pod 14. letom-Ritz 15.30 «11 californiano*. Bronson. Eastmancolor. fjgS' Filodrammatlco 16.30 «BrUC'a' fri^ zo brucla«. Monica Streb • ptef goise Prevost. ColorscoP'^^. vedano mladini pod 18-Alabarda 16.30 «Satyricon». "veda" Fellinija. Technicolor. Pf*1^ mladim' pod 18. letom. ,lnverl’„ Aurora 16.30 (dl leone a ’ Peter 0’Toole, Katherine Technicolor. Cristallo 16.00 «11 cornmlssarl“5r. Tecn">& pe«. Ugo Tognazzl. Capitol 16.30 «L’sola deMe g --,. Catherine Diamant, Eva | no Segurini. Prepovedano pod 18. letom 'j I Impero 16.30 «J.ustfme». j b< St H S wer. Technicolor. — Pr™ , mladini pod 18. letom. . I j ^ Vittorio Venelo 15.30 «Rocc® ge"’ fratelli« v..-- ., , . SalVa,0ri- Ml rt Ideale 15,30 »Guster, eroe v Robert Saw, Robert Rv3"’ _l(g J c« Tierney. Cnerama. __ri| s j ndarm'> Abbazla 16.00 «Tre genu--York» T/OUls de Funes lor. ffL Astra 16.30 «Brutt-t dl "^'csla-co Franrhl. Clcclo mgr chnicolor. ki I v< St Darovi in prispevki Namesto cvetja na vrob nila Zuljana daruje druži"8 1000 lir za Dijaško Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dn.e 11. decembra 1969 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 23 oseb. UMIRLI SO: 63-letn.-' Ma-rio Zig-an-te, 68-1-etni Paolo Acquafresoa, 78-iletna Vittoriia elemente vd. Trani, 73- letma Ma-ria Svatic vd. Kacin, 65-letna Paola I.at.inaz vd. Filipoviči:, 87-le.tna Amailtia Svagel vd. Petratie, 74- let-nii Glovanni Belli, 82Jetna Ma- ria Kolerer vd. De Feo, 73-letna GI-sella Perl, 59-1 etn: Gerardo Mlsa- no, 66-letna Ernesta Fabbro vd. Vil-la-rosa, 76-letni Giovann-i Szakacs, 55-letna Giovanna Antollch por. Vi-stotini, 80-iletna Caterln-a Ramanl, 67-letna Glsella Decarlii por. Rossi, 63-letn i Marco Spon za. 59-letnl Lu-oiano Zotti, 72-1 e:ri- Gino de Vesco-vl, 80-letna Rosa Montegan por. Ioz, 824etnii Giuseppe Russi, 74-letn! Wal-t«r Mari, 83-leina Fraocesca Schmidt vd. Lon-go, 474etna Alberta Valenti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commeroiale 26 Dr. Rossetti, Ul. Combl 19. Dr. Si-gnorl, Trg Ospedale 8. Tamaro & Ne-rt, Ul Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) Godina, Trg S. Giacomo 1 Grigo Ion, Trg VlrglFo Giotti 1. Al Due Mori, Trg Unitš 4. Nicoll, Ul. dl Servola 80 (Skedenj). 9. decembra Je nenadoma preminil naš dragi mol ^ ote VIKTOR GEC Pogreb dragega pokojnika bo danes, 12. decembra ot> 1 ^ iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in na pokopa1^ Katlnarl. iistU”1’ Žalostno vest sporočajo žena J”9 sinova Francel in Berto, hčerka snahi, vnuki in drugi sorodni' Servizlo comunale TjF, tel, 38608 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznan.l žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mati KRISTINA ŠKERU vd. PERIC Pogreb drage pokojnice bo danes, petek, 12. t. m- 0 uri iz hiše žalosti Salež 2, na domače pokopališče. ^ Žalujoči: SIN, HČERE, SNA ZETJE in VNUKI Salež, 12. decembra 1969 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno naša draga žena, mama in nona ANGELA STRAJN Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto ob 14-3° žalosti na domače pokopališče v Dolini. ^ Žalujoči: mož, hčerke, zetje >° in drugo sorodstvo Dolina, 12. decembra 1969 / ZADNJE SEJE VODILNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE V torek se bo sestal odbor zbornice ki ugotavlja škodo nedavne poplave Dr. Steinbach o delu ustanove - Odborniki sprejeli variante v regulacijskem načrtu luke Na zadnje«! sestanku vodilnega ®*>ora trgovinske zbornice je gene-ra«i tajnik dr. Staimbach poročal ® dosedanjih pobudah v prid oško-'■dvaneem po neurju iz noči od 25. 26. novembra 'ter v tej zvezi Navedel, da so strokovnjaki doslej “pravilu tudi že večje število teh-[“onih ugotovitev škode. Prihodnji £»rek se bo na zbornici sestal od-“te. ki se izrecno ukvarja s tem vPfašaojem, da razčisti še vrsto tiamjših problemov na tem pod-")čju. Odbornika so nato razpravljali ® vsakoletnih tečajih o organizaciji Ptovozov v Evropski gospodarski “topnosti -na tržaški univerzi ter •»azili potrebo, pritegniti k tem •tosjem več strokovnjakov, raziskovalcev in funkcionarjev raznih ita-Pjanskih ustanov; v ta namen bo "'Kovinska Zbornica zaprosila za po-P)°č Italijansko združenje urgo-hjtokdh zbornic in posamezne vela-1 “Jene ustanove. , Or. Steinbach je nadalje poročal, sta se načelnik zunanjetrgovin-8tog;a oddelka zbornice dr. Mau-^ In tržaški izvedenec s področja carine dr. Buratti, udeležila nejavnega vsedržavnega zasedanja .i ?®legiirani carinski zakonodaji, ki bilo v Genovi v dneh od 7. do ■; novembra. Na zasedanju so med '•togim razpravljali tudi o potrebi P° poenotenju carinske zakonodaje ■Posameznih članicah Evropske gozdarske skupnosti. Odborniki so nato izrekli svoje Jaglas.je v zvezi s tremi variantami. 81, naj se vnesejo v regulacijski [“ort tržaške luke. Gre za zgradi-«v novega naveza in širše plošča-za tovornjake ob pristajiailišču petrolejske ladje v Žaveljskem ®«ivu, za razširitev 'kopnega sveta [tod pomolom «0» in iaiiiivom potoka f*>v©do v Baitavtljah s tem, da Nti z zemljo zasuli ustrezno povr-“»no morja, in za pripravo manjše-I b1“ portiča ob plovnem prekopu v I «du. i. «. »i naj bi tržaška organizacija sodelovala tudi na naslednjih, modnih prireditvah v glavnem mestu jugoslovanske republike. Študijski izlet ESA Ob mednarodni razstavi pohištva, ki 'bo od 20. do 25. januarja k letu v Koelnu, priredi deželna ustanova za rasavoj obrtništva (E SA) študijski izlet za Izdelovalce pohištva iz naše dežele. Odhod bo 22. januarja zvečer, povratek s potovanja pa 25. januarja. Da se o-mogoči udeležba zainteresiranih podjetij, bo krila vse stroške ESA. Vpisovanje in Informacije pri ESA v Vidmu, Viale Venezia št. 100, tel. 54-566. DEŽELNA KONFERENCA 0 IZSEUENSTVU Več industrije in primerni ukrepi za razvoj modernega kmetijstva PO NELJUBEM DOGODKU V BOLNIŠNICI SV. JUSTA katero bi si izbrali za nastop pred svojim občinstvom? — Mogoče *Prodano nevesto». Zelo mi je všeč, pa tudi po vojni —, če se ne motim - v Trstu še ni i Tl bi drugi ukrepi naj nudijo doma zaposlitev 100 tisoč sezonskim in drugim izseljencem bila izvajana, razen pred leti v | Verdiju, kjer pa --— izvedba ni bila kot sem slišal veka, ki bi uravnaval naravo in njene elementarne pojave. Za tako politiko se zavzemajo tudi trije sindikati CGIL, CISL in UIL, ki bodo po vsej verjetnosti tudi jutri preko svojih delegatov govorili v tem smislu na konfe- Razgovor j! dirigentom Borisom Švaro (Nadaljevanje s 3. strani) prakticirajo nemška operna gledališča. — Koliko opernih predstav in koliko koncertnih dirigiranj pa imate za seboj? — Opernih okrog 150, koncertnih _________________ pa blizu 30, vključno s tremi kon- \ gov sobotni nastop za dirigentskim cer« v Steni. Je pa tudi res, da za pultom v našem Kulturnem domu simfonične koncerte v Mariboru ni toliko možnosti, kot bi bilo želeti. — Če bi v Trstu dirigirali opero, , Jutri se začne v Vidmu, ter se takšna, da bi ^0 nadaljevala tudi v nedeljo do-prišel njen slovanski melos do pol- poldne, deželna konferenca o izse-nega izraza. | ljeništvu, na kateri bodo obravna- — Pa še eno vprašanje, ki bi do! vali ta pojav naše dežele, ki je nedavna bilo gotovo neumestno, da-1 zlasti v Furlaniji in Beneški Slo- nes pa že ni več toliko; bi vas ve-, veni ji zavzel zaskrbljujoč obseg, ki . .. „„„„„ „„ _ selilo dirigirati v gledališču Verdi? 1 nujno narekuje primerne ukrepe, ki renči in dali svoje praktične pred - Prav toliko kot v katerem koli. na^ta’0ge' drugem gledališču. Seveda je še raz-1 * Po Je zbrala v ,' j tej zadevi pokrajinska uprava v log več da bi me veselilo, dirigirati Vidmu, je bflo žeJ leta 1965 okrog Prav v Trstu, saj sem Tržačan. To- qq qqo stalnih sezonskih izseljencev da bojim se, da m vaše vprašanje' s tega področja in to vkljub dežel-kljub vsemu vendarle se preuranje- nemu načrtu za splošen gospodar-no ' ski razvoj v obdobju 1966-1970. To Simpatičnemu in skromnemu diri- število se je pozneje še povečalo gentu Borisu Švari, ki pa se lahko in sedai cenijo število takih izse-pohvali z dejstvom, da je danes Ijencev na okrog 100 tisoč, najmlajši stalni operni dirigent v Glavni vzrok za tako množično Jugoslavija, se je mudilo v Ljubija-, izseljevanje je nedvomno pomanj-no na vajo z orkestrom Akademije kanje primernih^ delovnih mest na za glasbo in pianistom Aleksandrom domačem področju, kjer ni mdu-Vodopivcem. Vprašanja, ki sem jih|atrlJe’ k<>t npr. v Beneški Sloveniji, še imel pripravljena zanj, bodo mo-iTu so Se tlsto maI° tovarn ln dru goče prišla na vrsto ob kakšni drugi priložnosti, saj upamo, da nje- tjče pa so ostali samo pri oblju. bah. Po drugi strani pa je vedno večji beg kmečke delovne sile, ker samo odpira vrata pogostejšim obiskom tega mladega in sposobnega dirigenta. isitrijskii coni. Med razpravo o razpečevanju tošte, kii ga poštarji kakor znano ^aj opravljajo emlkrat na dan, [tedtem ko so do nediavnega ob-“*• mesto enkrat dopoldne in dru-& (»poldne, je na sestanku pri-®|a do izraza zelja tržaških postavah krogov, naj bi poštna uprava v •febio omilitev te neugodnosti okre- _ ... ______________ »a službo poštnih predalov v pošt-1 Potreba po takem klubu je bila že "ih uradih izven mestnega središča, dlje časa občutena, saj je obala zaokrožena gospodarska celota in ................................ VESTI Z ONSTRAN MEJE V Kopru odprli obalni klub gospodarstvenikov Gospodarska zbornica Slovenije naj bi na obali ustanovila svojo izpostavo V prostorih podjetja Imterevro. pa v Kopru je bila otvoritev o-balnega kluba gospodarstvenikov. Ur. Steinbach je nadalje poročal ® Poteku 1. deželnega srečanja tr-" vskih agentov in zastopnikov, ki billo v našem mestu 23. novembra os. Na srečanju je prišla do iz-[“Za potreba po tesnejšem sodelo-v“nju med pristojnimi organizadja-5* i® štirih pokrajin Furlanije-Jjj-, r«ke krajine glede vodenja vpisnih fhJig na zbornicah trgovskih agen-“to in zastopnikov. Govornik se je staknil tudi vprašanja napoveda-Uresničitve tovornega postejali-pri Fernetičih ter navedel kokone izkušnje, ki si jih je v tem ““•"iu pridobil med nedavnim ob- podobnih naprav v Rogoredu, [Jtoito-Pioltellu (Gondrand) in Cor-[teezzu (Magazzini Generali Brian- Gdbarniki so se po daljšem poslovanju izrekli za to, da se Jhtejrpe predlog trgovinske zborni-P® iz Livorna, naj bi v Osrednji od- loobmejni podobno. promet, pomorstvo in gih obratov, ki so delovali, zaprli, kar se novih industrijskih obratov Kovinarski delavci v Tržiču glasujejo o novi pogodbi Včeraj so v nekaterih kovinarskih podjetjih v Tržiču glasovali o pogojih vsedržavnega sporazuma za kovinarske delavce, ki so ga pred dnevi podpisala v Rimu. Tako so v podjetju ASGEN, kjer je glasovalo 471 delavcev sporazum odobrili s 424 glasovi. Proti je bilo oddanih 45 glasov in 2 glasovnici sta bili beti. V podjetju Dehrodt-SEM je glaso- ___JM__o _______ ______ ___, ___ vailo 227 delavcev od tega 147 za, je ogromna razlika med njim in 74 proti, 6 belih glasovnic in 20 se V naselju šalara pri Kopru so delom v industriji. Večkrat smo že navajali podatke za občine v Nadi-ški dolini in drugih sosednjih področjih, ki prikazujejo zmanjšanje prebivalstva zaradi izseljevanja tudi do polovice v nekaj desetletjih, ne da bi krajevne in deželna uprava podvzela kakšne učinkovite u-krepe, ki naj bi ta beg omejil z zaposlitvijo teh sezonskih in stalnih delavcev doma, ali vsaj v neposredni biližini doma, vsekakor na domačem področju. Tako so cele vasi v1 hribih skoraj izumrle in prazni domovi propadajo, ali kvečjemu so tam le še starci in nekaj otrok. Zato se bodo morali na jutrišnji konferenci v Vidmu posvetili predvsem proučevanju vseh tistih pobud, ki naj tem delavcem nudi primerno zaposlitev doma, da bo- dog radii i otroški vrtec, ki bo lah- do opuščeni domovi zopet oživeli, ko sprejel 120 šolskih in predšol- zlasti na k . .. predšol- skih otrok. Otvoritev bo v nekaj dneh, ko bodo dobili opremo. Za področje otroškega varstva, ki je bilo na Koprskem zelo pereče, pomeni ta objekt znatno pridobitev. Izvršni odbor Avtomoto zveze gospodarstveniki niso imeli prostora, kjer bi se v nevezanem pogovoru pomenili o tem in onem. O-tvoriitve kluba so se udeležili vsi predsedniki obalnih občinskih skup ščin, predstavniki družbeno političnega življenja ter več zveznih in republiških poslancev tega področja. V pozdravnem nagovoru je ! Jugoslavije je sporočil uradne raz-predsednlk koprske občinske skup- j vrstitve najt*-”"’ ’ ščine Miro Kocjan poudaril, da ko- avtomobilskih prska obala ustvarja zdaj že 220 , tekmovalcev v letu _______ _________ milijard starih dinarjev družbene- i govalci je tudi Koprčan Rajko take pogoje, da bi ga proizvoda, kar je za 50 od sto Krašna, ki je nov jugoslovanski več kot na primer leta 1965. Oba- prvak na avto-rallyju v kategoriji la ima vrsto skupnih problemov in tudi novi klub bo eden Izmed čdniteljev pri obravnavanju obale kot gospodarsko zaokrožene celote. Klub naj bo prostor — je rekel med drugim Miro Kocjan — kjer se bodo vrstili posveti, sestanki, „ — predavanja, vse mogoče organizi- za pristaniško delo vključili | rane oblike dela, pa tudi naključ-l**i zastopnike trgovinskih zbornic! ni pogovori in odkrite konfronta. * obmorskih mest. ! djo mnenj o raznih vprašanjih. I- ,*«*» ^ .^isssa^sfertE*, sz ,em m ‘ndi r“8ovon * “j- nn-rt mvuiaš’ juuucjuu 'Odrivi z naslovom «Moda v sveiu*, ,, te bila od 25. oktobra do 2. no- Vf- • uglednejšimi republiškimi in zveznimi gospodarstveniki. Končno naj omenimo še pobudo kluba, da bi >bra letos v Beogradu Kakor je | u- Krfoenla italijanska ambasada v | stanoviia na obali svojo izpostavo, pogradu, so revije tržaških mo- | To je nujno potrebno predvsem za-in ženskih modelov doživele radi tega, ker ima obala vrsto "huaren uspeh ter je zato želeti, specifičnosti, kot Je na primer ma- slikanice pravljice pripovedke povesti skratka, izredno bogat izbor najlepšega otroškega in mladinskega čtiva, s katerim boste za praznike obdarili vaše male vam nudi zlasti na kmetijskih predelih. V tem smislu bo treba na osnovi izkušenj zadnjih let spremeniti nekatere postavke v deželnem programu. Predvsem bi bilo potrebno, da bi industrija z državno udeležbo posvetila takim področjem, zlasti Beneški Sloveniji, več pažnje in zgradila najboljših jugoslovanskih i [flfH tovarr]9' ki bi bile za Iških in motociklističnih 1 kraje najbolj prikTadnf in bi 1969. Med zrna- lahko nudile domači delovni sili " ‘' ne bilo treba več s trebuhom za kruhom v Švico, Nemčijo, Belgijo in drugam. Vzporedno bo treba takoj pod-vzeti tudi primerne ukrepe za kmetijstvo in za bolj racionalno in moderno poljedelstvo, ki naj dvigne njegov donos ter ga približa industriji. če bodo gorske kmetije s takimi ukrepi ob večji pomoči države in dežele, zopet zaživele, bo to v splošno korist ter bo preprečilo tudi zemeljsko erozijo, ki se skoro vedno dogaja tam, kjer ni več člo- do 1600 kub. centimetrov. Na tretjem mestu lestvice pa je Koprčan Adrijan Remetič, ki je zmagal na dirki Grand Prhe s Tomosovim mopedom. Prispevajte en DIJAŠKO MATKO! jih je vzdržalo. Včeraj 60 začeli razpravljati tem tudi v tržaški ladjedelnici kjer bodo glasovali o novi delovni pogodbi danes ob zaključku vsake delovne izmene. Bivši beneški rudarji na obisku v Idriji Skupina rudarskih upokojencev Iz Beneške Slovenije je bila na Ostra polemika o pošiljanju 9-letnega dečka v umobolnico Zdravniki v umobolnici so dečka takoj poslali domov, ker ni bil bolan - V polemiko sta posegla župnik Sv. Ane in združenje za borbo proti umskim boleznim Te dni kroži po Gorici dolg ci-klostilirani letak, ki ga je izdala posoška podružnica združenja za borbo proti umskim boleznim. Letak so porazdelili pred šolami, pred tovarnami, v javnih lokalih, predvsem pa v novem naselju Sv. Ane ob Tržaški cesti. V letaku obravnavajo podpisniki dogodek, ki je pred nekaj tedni razburil goriško javnost, katerega je obravnaval doslej _ _ ______ edinole tržaški dnevnik v italijan- pobudio’ toufttomo^T prasvetoera i skt™ jeziku na svoji goriški strani, društva «Ivam Trinko» iz Čedada pred dinevi na obisku v Idriji. Tam so goste lepo sprejeli ter jim med drugim rafzkatzailii topllniške naprave pri žtvasrebmem rudiniiku, mestni muzej in druge znamenitosti. Oddaja o goričkem SPO po tržaškem radiu Jutri, v soboto, 13. t. m., olb 19.10 bodo po radiu Trst A oddajali Intervju s predstavniki Slovenskega planinskega društva v Gorici Predsednik in nekateri odborniki društva bodo govorili o njegovem delovanju. medtem ko je ostalo časopisje iz humanitarnih razlogov o njem molčalo. V letaku člani omenjenega združenja napadajo pisanje tega časopisa, način kako je prikazal dogodek in po vsej verjetnosti so letak razširili v tako veliki količini, ker ni hotel omenjeni dnevnik objaviti njihovega pojasnila. Za kaj pravzaprav gre. V bolnišnici sv. Justa v Gorici so na zdravljenju številni otroci, ki so bolani za tuberkulozo ali drugimi boleznimi. Otroke obdržijo v tej bolnišnici več časa, v njej imajo tudi svojo šolo (slovenski otroci se tam vzgajajo izključno v italijanskem jeziku). Po mestu smo slišali glasove, da otroke obdržijo kdaj pa OBČINSKI ODBOR V GORICI 60 milijonov Tir za ureditev pločnikov v številnih ulicah Med temi so tudi ulice v Podgori in Štandrežu - Odobrili so tudi nove davčne sezname Na svoji zadnji soji je občinski fznašali predvidoma 870 tisoč Ur. odbor v Gorici odobril številne u-krepe upravnega značaja, med katerimi so najbolj važni tisti, ki se tičejo popravila in ureditve pločnikov v številnih mestnih ulicah, med katerimi so tudi nekatere v Podgori ln štandrežu. Tako bodo popravili ali napravili pločnike v Ul. Aquiileia (drugi del), Oprtani, della Bona, del Faitl, Gall-lina, Toscplano, Vtrgilio, Velodro-mo, Monitesairato. Osplitale. Čador-na, Concordla, Fonda, Pon te del Torlbrie, Romana, Sartorlo, Tasso, Cuneo fv Podgori) na desni strani; sv. Mihaela v štandrežu (drugi del); poleg tega bodo uredili Trg Ritter in trg pred glavnim pokopališčem. Za vsa ta dela je predviden strošek 60 milijonov Ur. Odbor Je odobril nadalje nakup določene količine okrasnih rastlin za vrtove in namestitev božične zvezde repatice na gorlškem Gradu kot dopolnilo božične poulične razsvetljave; stroški za vse to bodo MIMIIIIIIIIIIIIIIIIU«IUmilllllltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII|IIIIIIIIM1IIIMIIIIIIIIIIIIIII||||||||||llllllllllllllltllllUi||||||tl||||||iM|imf|||ll|||||l||tllllllll|l|||IMIIIII IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN TRST - ULICA Telefon 61-792 SV. FRANČIŠKA 20 Srce mi pravi ENALOTTO Oproščen šofer težke avtocisterne zaradi nesreče na openskem križišču Obtožen navajanja k prostituciji, oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Brunu Franzi, 45-letnemu šoferju i mu ta rekel, da brez avta ne iz Ul. Pagano 23, so naprtili odgo- dobil dekleta, zaradi česar se je ------ — • - ---------------' vrnil na kvesturo, se vsedel v avto in odšel zopet v Ul. Rossini, kjer bi se dokončno «docnenil» z dekletom. Šubija je stopil v avto in kmalu zatem tudi dekle, ki se je močno prestrašilo, ker je tedaj privozil mimo karabinjerski avto. «Policija prihaja* je reklo dekle, «hitro odpeljite.* Dr. Volpe je ubogal, a je dekle in Šubija «zapeljal» na kvesturo, kjer so Srečkovičevo in Turka izpustili, Šubiju pa pošteno izprašali vest. Nemedi Šubija je seveda zanikal, da bi Srečkovičevo, ki je bila že nekaj mesecev njegova ljubica, navajal k prostituciji in mož je verjetno prepričal sodnike, ki so ga oprostili hude in predvsem nečastne obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. # # a vomost za hudo prometno nesrečo maja letos na openskem križišču avto ceste, ki je terjala življenje 76-letnega Giusta Sommarive iz Ul. Montorsino. Zato se je moral Franza včeraj zagovarjati pred sodiščem, kjer so ponovno proučili potek dogodka, ki se je končal s smrtjo priletnega moža. Ta je namreč zavozil z državne ceste 58 na avto cesto 202 istočasno s cisterno, ki jo je upravljal Franza. Oba sta bila ustavljena na črti «Stop» in oba sta skoraj istočasno pognala, ko sta dohila z zeleno semaforsko lučjo znak za prosto pot. Na ovinku, kjer sta težko vozilo in mali oiklo-motor vozila vštric, pa je Somma-riva oplazil s pedalom robnik cestišča in se zvrnil pod kolesa avto-risterne, ki so ga zmečkala. Je bil kriv šofer težkega vozila, ki ni upošteval vseh razmer na cesti, ali je Sommariva vseeno preveč nepremišljeno zavozil vštric avtocisterne, katere se je verjetno ustrašil in se ji hotel umakniti še bolj na desno? Dejstvo je, da so preiskovalni organi obtožili Franzo nenamernega umora, toda sodišče ga je včeraj oprostilo, pa čeprav le z dvomljivo formulo zaradi pomanjkanja dokazov. • • » Sedemintridesetletni Nemedi Šubija iz Tetova je kar prebledel, ko jo slišal, da tožilec zahteva njegovo obsodbo na 4 leta zapora in 300.000 lir globe. Obtožili so ga namreč, da je navajal k prostituciji 18-letno uradnico Marijo Srečikovič z Zaloške ceste v Ljubljani, katero je izkoriščal, ker je od nje zahteval del zasluženega denarja. Nemedija so zajeli skupno z nekim Turkom in Srečkovičevo ob o-bali. Policijski komisar dr. Volpe, ki je že vedel, da se ob obali potika mlada prostitutka, je hotel zadevo razčistiti in se mu je res posrečilo priti v stik s šubijo. Baje naj bi Če človek ne prijavi na obmejnih blokih cigaret, ima precej sib nosti in ga čaka, če seveda prej ne plača še kar mastne globe, zatožna klop kazenskega sodišča. To se je pripetilo 56-letnemu Alessiu Cattu-narju iz Androna S Tecla, ki je bolan in brez dela, zaradi česar si je decembra lani nakupil onkraj meje 40 zavojčkov cigaret, ki jih je hotel počasi pokaditi. Toda na bloku pn Škofijah so ga zasačili s tihotapskim blagom in ker mož ni imel denarja, da bi plačal globo, so ga prijavili sodišču. Ker je Cattunar priznal dejanje, je bila obsodba neizbežna: 5000 lir globe brez vpisa v kazenski list in zaplemka 0,580 kg cigaret, kolikor jih je prinesel iz Jugoslavije. « « * Mario Bartoli iz Ul, delle Ornbrel-le je drago plačal pijanost, zaradi katere je izgubil razsodnost in se upiral ter tudi delil brce dvema organoma javne varnosti. Moža postave sta ga hotela odpeljati na kve sturo, toda mož se ni pustil. Kasneje moral popustiti, a tedaj je bilo že prepozno. Prijavili so ga sodišču pod obtožbo, da se je hotel s silo izogniti aretaciji in seveda pijanosti. Za vse to so ga sodniki obsodili, na njegovo srečo pogojno, na 4 mesece zapora ter na 8000 lir denarne kazni. « • * Sima Susak iz Zabalija in Milan Košanovič iz Zagreba sta oktobra letos najprej ukradla iz avtomobila Adriana Pertota iz Miramarskega drevoreda dva potna lista, od katerih je bil eden neveljaven, in ju izročila znancu, da bi ju vrnil lastniku in dobil zanju nagrado. Znanec jima je dal zatočišče v svoji garaži in istočasno nesel potna lista na policijo. Agenti so tako imeli v rokah oba in so ju predali sodišču, kjer so Košanoviču dokazali krivdo in ga obsodili pogojno na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na 20.000 lir globe, Susaka pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik Corsi, tožilec Brenči, zapisnikar Rubino. Nesreč na delu V tovarni Duke Grandi Marche se je zgodila včeraj popoldne huda nesreča. Ponesrečil se je 38-letni delavec Guerrino Iurincich iz Ulice Raffaele Sanzio št. 13/2, ki je delal pri sekalniku. Vtikal je manjše kose mesa v stroj in jih kar z rokami potiskal, da je delo hitreje tekilo. Pri tem mu je stroj nenadoma stisnil prste. Običajno ropotanje strojev je presekal strašen krik, ki je odjeknil v prostoru ln pritegnil pozornost ostalih delavcev. Z grozo so opazili Iurinclcha, ki le skušal z desno roko ustaviti stroj, medtem ko mu je z leve roke lila kri. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in mu skušali kri za silo ustaviti. Medtem je nekdo že stekel na dvorišče k furgonu, ki je bil last podjetja Vanj so spravili ranienca ln ga z vso naglico odpeljali skozi mesto v splošno bolnišnico. Dežurni zdravnik je ugotovil, da mu je stroj odtrgal konec levega prstanca. Ponesrečenca so nato odpravili na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti približno en mesec. Nadalje so odobrili nakup zemljišča za potrebe na drugem delu področja, ki Je namenjeno za Industrijo. Kar se Uče božične razsvetljave po gor Iških ulicah, bodo v glavnem okrasili z barvanimi žarnicami tiste uillce kot lami, se pravi Korzo ftalia od kavarne Garibaldi do Verdija, Korzo Verdi do pošte, Ul. Garibaldi im Raištel ter Ul. farduccl. Okrasili bodo tudi drevesa, ki pridejo za to v poštev, na istih krajih kot lani. Odbornik Tommašteh 1 Je predlagal Izplačilo bolniških stroškov in dobavo zdravil ter sanitarnih potrebščin revnim občanom. Na današnji seji občinskega sveta bodo predlagali svetovalcem izvolitev člana upravnega odbora v domu onemoglih namesto nekega drugega. ki je odstopil. Odbornik Candussl je predlagal nekaj ukrepov v prid občinskim kopališču v štandrežu ln pri tam j c bile tudi maša, katero sl je že v ponedeljek zjutraj plačal pogojnik sam, ker je prav tisti dam dopolnil 50 let In se pripravljal, da bo ta jubilej proslavil v krogu svoje družine ln znancev, pa mu Je smrt to preprečila. Pokojnik je bil dober mož, gospodar ln oče ter na splošno priljubljen pri vs(eh sosedih. Rad Je čl tal Primorski dnevnik ln bil tudi njegov naročnik. Zapustil Je ženo Lino, sina Ladika in hčer Franko. Znahct %r prijatelji Izrekajo družini sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo. Z gospodarjevim denarjem je pobegnil v tujino V preteklem februarju se je pripetil v Tržiču dokaj nenavaden dogodek. Neke vrste osmlca, ki jo le km ©M‘skl obrat <(Plgh1m» lz Re- S^oTfe^rnik ROVlSJ?a Jriie . , pr0'^ efa pobrali ves Izkupiček zadnlega me- ter °blavo serije dokazov za leto seca, okro7 450 00o Wr ter pobegnll ~x~’ v inozemstvo, V nekem pismu, ki ga je poslal znancem, je obljubil, da bo obrazložil svoje dejanje, kar pa se n! zgodilo. Lastnik osm.lce Je vložil ovadbo proti pcbeotemu upravitelju in takoj je prišlo do razprave pred o-k rožnim sodiščem v Gorici Obtoženca n! bilo na razpravi In državni tožilec La Greca je predlagal zanj eno leto zapora 1n 150.000 lir globe. Sodišče pa mu Je prisodilo štiri mesece zapora ln 60.000 lir globe, pa še pogojno ln brez vpisa v kazenski list. VESTI IZ STANDRE2A Na svoj rojstni dan je umrl v bolnišnici Pretekli panedlejek Je umri v goriški splošni bolnišnici komaj 50-letnl Jožef Markočič 1z Standre-ža. v Ul. Tioino. Mož je bolehal zaradi naduhe, ki ga je napadla tudi v ponedeljek zjutraj. Takoj sc ga odpeljali v bolnišnico, kjer po Je kmalu potem umri. Pokopali so ga v sredo na domačem po- • Prebivalce Bele peči v Kanalski dolini in Paulara v Kamfli sta vče-raj ponoči okrog 2. ure zbudila dva krajša potresna sunka, k1 sta povzročila nekaj strahu, škode ln žrtev pa nič. ............................................. SODIŠČE V GORICI Danes bodo razpravljali o tatvini v zlatarni Šuligoj Osumljeni Perlon odločno zanika vsako krivdo Včeraj dopoldne ni bilo običajnih goju in odnesel za okrog 800 tisoč ?jrtTksietr:jigr,"„x:lir «-> “*■ osebje na sodišču influenca priklenila na posteljo. Zato so vse razprave, ki so bile na programu za včeraj, odložili do prihodnjega tedna. Pred okrožnim sodiščem pa je za danes, četudi tu ne bo bolezen zahtevala kakšnih odložitev, med drugim na programu razprava proti 32-letnemu Brunu Perionu iz Gorice Ul. Brass. Njegov primer je v zvezi s tatvino, ki se je pripetila dne 14. novembra letos okrog 18. ure v zlatarni Darka Šuligoja v Ul. Carducci v Gorici. Kot znano je takrat neki neznanec prišel v trgovino, kjer mu je Darkotova snaha Trma pokazala več kosov zlatega nakita, zlasti zapestnic. Neznanec pa je v ugodnem trenutku pograbil kar se je dalo, odnesel kakih 20 zlatih zapestnic In drugo blago ter jo udrl po Ul. Carducci, ulicah Malta. Ascoli in Brass, kjer se je za njim izgubila sled. Policiia je že dobro uro po tatvini aretirala Periona na njegovem domu, ker ie sumila, da je on kradel pri šuii- no osnovo na podlagi izjav nekaterih prič; čeprav je Perion vedno zanikal svojo krivdo, ni imel primernega alibija in so ga pridržali v zaporu. Danes se bo odločilo, ali bo ostal v zaporu še nadalje, ali pa se bo izmazal iz sodnega pre cepa. Iz tržiške bolnišnice Včeraj zjutraj so sprejeli v tr-flško bolnišnico za 10 dni na zdravljenje 30-letnega Gianfranca Cianci-ja iz Tržiča, Ul. S. Marco 32. Zdravnik mu Je ugotovil poškodbe na obrazu, na čelu ln desnem komolcu, Ciand je dobil te ttoškodbe pri prometni nesreči. OE21JRN1 LEKARNI GORICA Danes ves dan m ponoči je prta lekarna D’UDINE, Trg Frančiška 5, tel. 21-24. TR2IC Danes Je dežurna lekarna v žtču Centrale, Trg della Repubblica, tel 72341. Tr kdaj v bolnišnici tudi potem, ko so že ozdraveli: itak zanje plačujejo dnevno oskrbo razna združenja javnega značaja. Tak je bil baje tudi primer nekega malega otroka slovenskega pokolenja, ki živi v naselju Sv. Ane. Otrok je bil že več časa zdrav, zaradi tega je upravičeno hotel domov. Starši so bili že domenjeni z osebjem bolnišnice, da ga bodo H. novembra peljali domov, na predvečer tega dne pa se je pripetil v bolnišnici neljub dogodek. Otrok je hotel domov in ni hotel prespati v bolnišnici. Zaradi tega je protestiral. Osebje bolnišnice je poklicalo psihiatra, pred časom upokojenega primarja gori-ške umobolnice, ki je odredil, da morajo otroka spraviti v umobolnico. Tako je tudi bilo. Otroka so še isti večer ob 20. uri prepeljali v umobolnico, tam so ga morali na podlagi zakonskih določil sprejeti in deček je noč prespal v umobolnici, med starejšimi bolniki. Naslednjega dne so ga zdravniki umobolnice pregledali, u-gotovili, da ni nikakor umsko bolan, ter ga izročili zaprepaščenim staršem, ki niso ničesar vedeli o prenosu njih otroka iz bolnišnice San Giusto v umobolnico. Ravnatelj umobolnice je o tem neljubem dogodku obvestil sodne oblasti. Združenje za borbo proti umskim boleznim je nekaj dni po» neje poslalo časopisju odprto pismo v katerem je, ne da bi navajalo imena dečka niti zdravnika, kritiziralo postopek, po katerem je moral deček v umobolnico. Časopisje je o stvari poročalo le na kratko, to iz razumljivih humanitarnih razlogov, le italijanski tržaški dnevnik je o stvari mnogo pisal. V članku, v katerem je bilo pismo zgoraj omenjenega združenja močno okrnjeno, je bila celotna zgodba prizadetega dečka, objavljeni so bili njegovo ime, bivališče, imena staršev, objavljena je bila rnln njegova slika. Objava tega članka s sliko in polnim imenom dečka je razburila celo vrsto ljudi, člankar je krivdo za vse skušal zvrniti na združenje in na psihiatrično bolnišnico. S pismom uredništvu se je javil še župnik Sv. Ane don Nadai, ki je ostro napadel vodstvo psihiatrične bolnišnice in združenje, da so hoteli napasti patre in zdravnike v bolnišnici Sv. Justa. Pismo je župnik podpisal v imenu skupnosti svoje župnije. Resnica pa je. da so mnogi ljudje v tej župniji razburjeni, ker niso ničesar vedeli o iniciativi svojega župnika. Njegov nastop lahko tolmačimo samo vzporedno z določenimi napadi na zdravnike goriške umobolnice, ki imajo poleg dejstva, da moderno upravljajo bolnišnico in njene Stanovalce, morda za nekatere cnapako*, da so levičarsko usmerjeni. V letaku združenja najdemo zahtevo določenemu dnevniku, da javno pove, da je sad njegove iniciative objava slike in imena dečka, od župnika Sv. Ane pa združenje zahteva, da se izjasni v imenu katerih ljudi župnije je pismo napisal. Prebivalstvo je o stvari obveščeno le po zaslugi letaka, kajti prizadeti dnevnik ni doslej objavil nikakega pojasnila. Zaradi tega se tudi mi sprašujemo: zakaj je do objave slike in imena prišlo? Zakaj so dečka, meni nič tebi nič, v večernih urah spravili iz bolnišnice Sv. Justa v umobolnico, kjer so strokovnjaki ugotovili, da sploh ni umsko bolan. CORSO. 16.30 — 19.15 — 22: «Bitka na Neretvi«, J. Brynner in S. Ko-ščina; Jugoslovansko italijansko nemška koprodukcija; kinema-skopski film v barvah. VERDI: 17.15 «La battaglia d’In-ghllterra«, V. Gianson ln F. Staf. ford. Angleški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.30 in 22.00: «Sono Sartana 11 vostro becchi-no», J. Garko in K. Kinski. Ital kinemaskop v barvah. Mladina iz-pod 14. let prepovedan. VITTORIA. 17.15-21.30: uFemmine insaziabili)), R. Hoffman ln D Malone; kinemaskopskl film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15-21.30: «11 trionfo della casta Susanna«, T. Tordav C Brook in M Lee; kinemaskop-ski film v barvah. Tržič AZZURRO: 17.30 «Tenderly». V. Lisi. Barvni film. EXCELSIOR 16.00: «La prigioniera«. L. Terzieff. Barvni film. PRINCIPE: 17.30 «Un maggiolino tutto matto«. D. Jones in M. Lee Barvni film I\ovo (ioricn SOČA ( Nova Gorica ) : «Ščegetaj me», ameriški barvni film — ob 18. in 20 DESKLE: ((Bledolični ubi talec# francoski barvni tlim — ob 19.30 RENČE: «Cena enega človeka t španski barvni film — ob 19.30 ' SEMPAS: Prosto KANAL: Prosto SVOBODA ( Šempeter): «Past v Grand Kanjonu#, ameriški barvni film — ob 18. In 20. PRVACINA: «Sedma žrtev#, zapad-no - nemški film — ob 19 30 POTUJOČI KINO - LOKVE: .(Deset božjih zapovedi#, I. del — ob 19.30. SMUČANJE KRITERIJ PRVEGA SNEGA V VAL D ISERU Veleslalom: nepričakovana zmaga italijanskega smučarja Thoenija Ekipno najboljši Francozi - Slab uspeh Avstrijcev VAL DltaHUE, M. — Tudi v moškem veleslalomu se je danes prebil na vrh lestvice osemnafsUet-nik. Doteaij nepričakovano pa je ta podvig uspel iitadiijanstoeimiu tekmovalcu Oustavu Thoemliju. Ta mladi dijak, Iz Trafoia pri Bocnu, Je sicer že lani z nekaterim! svojimi nastopi opozoril nase. V minuli sezoni je namreč zmagal v veleslalomu na prav Isti progi v okviru tekmovanja za «Alpski pokaj«. Kljub temu pa nd prakjtič no nllhče pričakoval, da fco danes osvetlil kar prvo mesto, saj je ster-talo dokajšnje Število znamenitih Imen. Thoenileva zmaga je tako tudi pri moških potrdila to, kar bo strokovnjaki ugotovili že včeraj piri dekletih: mlade sile so že v začetku sezone napovedale, da ne bodo leitos gojile do «starth» ln izkušenih tekmovalcev nobenega spoštovanja. Menjava generacije, ki bo Je napovedali za letos. Je tako prišla do izraza že v samem začetku sezone prt fantih in dekletih. V današnjem veleslalomu so o-praivUii, kot zahtevajo pravila, dva spuste. V prvem je zabeležil najboljši čas Francoz Patrlch Russel (1’27”20), Thoeni pa je zaostal za njim le za boro stotinko sekunde. Ostali tekmeci so imeli oreced slabše čase in je bilo takol videti, da bo treba iskati zmagovalna v drugi vožnji le v enem od obeh prvo-uvrSčenlh smučarjev iz prve vožnje. Drugi spust Je prinesel Italijanskemu tekmovalcu popolno zmagoslavje. Na cilju je namreč prehitel Francoza Russela za sekundo In la stotink (133"17) in si je s tem praktično že zs-j-otoVl zmawo. Bftj mu ostali tekmovalci niso bili več nevarni. Med najbolj znan’ml tekmovalci Je žirija ddsfcva1!|f1clrala tudi Avstrijca Sdhramza. ker .le zgrešil neka vraita. Prva proza današnjega veleslaloma je merila 1 850 metrov in .le imela 72 vraž, druga pa 1.700 metrov in je imela 64 vrat. Obe progi ste imeli višinsko razliko 380 metrov. 1. Glistavo Thoeni (It.) 3’01”10 2. Paitriek Russel (Fr.) 3’02”21 3 Jean-Noell Augert (Fr.) 3’0(2”67 4. Kurt Sahnlder (Svi.) 3'03”26 5. Bill Kidd (ZDA) 3’O0”32 6. Christian Neureuther (Z. Nem.) 3"03"88 7 Wemer Bledner (Av.) 3’06”68 8. Bernard Orcel (Pr.) 3’06”99 9. Henri Brechu (Fr.) 3’06”56 10. Harold Rofner (Av.) 3’06”68 11. Michel Bazon (Fr.) 3’06”70 12. Hans Jorg Schlager (Z. Nem.) 3’06”92 13. Bdmiund Brugman (fivi.) In Sepp Heckelmiller (Z. Nem.) oba 3’06”93 16. Hank Kashhva (ZDA) 3’07"23 ATLETIKA LOS ANGELES, M. — Američan Bill Toomey, tol je zmagal v dekaitlonu na zadnjih oliimpUjsikih Igrah, je danes pričel s poskusom, da zruši svetovni rekord v tej disciplini Rekord pripada zahodnemu Nemcu Kurtu Bemdltou z 8319 točkami, Tcomey pa računa, da bo zbral 8.400. Fo prvih petih disciplinah je Američan, ki je rekorder v ZDA z 8277 točkami, zbral 4448 pik. Dosežki prvega dne so bili naslednji: 100 m — 10”3, Skok v da-ljdno — 7,76 m, met krogle — 14,33, skok v višino — 1,93 m in 400 m • 47”1. • * * BEOGRAD, 11. — Vesti Atletske zveze Jugoslavije in Atletske zveze Slovenije, da bo Drago Zun-ta/r prestopil prihodnje teto k nekemu ljubljanskemu klubu je zainteresirani atlet zanikal. Zuntar je že vrsto let član celjskega a-tletskega kluba Kladivar 4n je na zadnjem evropskem prvenstvu v Atenah osvojili odlično četrto mesto. - t ŠŽŽSSE k SP " >■ 1 ■ BH' -■ ODBOJKARSKO PRVENSTVO MLADINK ZARADI INFLUENCE ENA SAMA TEKMA Bodo srečanje Sokol • Polet odigrali kasneje ? Zimski šport je mogoče gojiti tudi v bližnji tržaški okolici, če imamo seveda sani, kot deček na naši sliki, in vsaj nekaj centimetrov debelo snežno odejo, kot smo jo imeli v preteklih dneh. SOKOL — POLET 2:0 (15:0, 15:0) V prvem kolu drugega dela ženskega mladinskega pokrajinskega prvenstva bi moraJld foditi na sporedu A skupine dve tekmi, žal pa STečanje med Sokolom in Poletom ni bilo odigrano, ker epidemija gripe ne prizanese niitd športni' cam in tako se je Polet predstavil samo s petimi igralkami. Sodniku nd preostalo drugega kot izpolniti zapisnik z 2:0 v korist Sokola. Vsekakor pa bo o tem še razpravljala tekmovalna komisija, ki bo odločila ali bo ostalo pri tem rezultatu ali pa bodo tekmo odigrali kdaj kasneje. BOR — PRIMOREC 2:0 (15:1,15:5) BOR: Hrovatin, Bezeljak, Kalan, Av-agelj, Bole, Artač in Pečar. PRIMOREC: Ferluga, Cuk Adirf-jana in Zmaga, Finessi, Padovan in Busletta. SODNIK: D’Arina. Stranski: Pa-dovanl. Zapisnikar: Tranqullllnd. Začetni udarec je pripadal bo-rovkiam in s tem tudi prva napaka. Igralke Primorca so si tako priborile servise in osvojile prvo točko srečanja. Ko so se Tržačanke ponovno dokopale do žoge Trebemkam ni uspelo zbrati več nobene točke. V drugem nizu pa se je igra nekoliko razživela in tudi ta začetek je pripadal Pri-imorou. Uspelo mu je nanizati prve tri točke. Borovke so si nato pri svojille žogo in Bezeljakova z lepo serijo servisov spravila rezultat v enem mahu na 12:3. Nekoliko kasneje se je stanje toliko spremenilo. da sta osvojili obe šesterici po eno točko. Do kanca niza in tek- MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMIIIIIHIIimil|||||||tiit||||||||||||||||||||M|||||||||ll|||||l|||||,||„|llui„l|l|„l||l|l|ll„ll|l||lll||ll|l|lll|l|lll||lll|||||||mm||||||||||||,|IN Smučarski tečaj SPDT v Trbižu poteka uspešno in zadovoljivo Smučarski začetniški in nadaljevalni tečaj SPDT v Trbižu se je preteklo nedeljo in ponedeljek nadaljeval zelo uspešno, čeprav je gripa priklenila na posteljo 10 prijavljenih tečajnikov, se jih je v zelo sončnem vremenu zbralo na pol metra debeli preprogi pršiča kljub temu skoraj petdeset. Oba učitelja, Kravina in Nikolavčič, sta morala v nedeljo sicer že zgodaj na progo, da sta s teptalcem utrdila smučišče, saj je bila plast no-vozapadlega sinega za vadbo preveč rahla. Po steptani progi pa so se nato tečajniki že od rane ure pod vodstvom obeh vaditeljev, in skrbnim očesom predsednice SP mRmRm Smučarski učitelj uvaja najmlajše tečajnike SPDT v prve skrivnosti smuka DT dr. Sonje Mašera, spuščali v «globino» nadvse pogumno. Strah pred strmino so že vsi izgubili in lažji spusti večini ne povzročajo več nobenih težav. Pogumnejši začetniki že tudi niso več uštamja-li» ampak so se ponosno vozili navkreber z vlečnico. Razveseljivo je zlasti, da so se najbolj navdušili nad smučarijo prav najmlajši, čeprav so bili mnogi iz raznih krajev, so kmalu sklenili nova znanstva in prijateljstva. To je bilo zlasti vidno kasneje, ko so sneli smuči in so se pomerili v raznih «veščinah», kot v pospravljanju hrane (tu so bili skoraj vsi rekorderji), pa tudi kot pevci so krepko uveljavili svojega tekmovalnega duha. Čeprav je bilo v Trbižu oba dneva (kljub soncu) dokaj hladno vreme, pa prijetnega vzdušja le ni moglo nikoli ohladiti. To je pa seveda najpomembnejše, saj so načrti SPDT s temi tečaji usmerjeni mnogo širše, kot zgolj v samo smučarsko dejavnost. Cilji društva so ne le ustvariti tehnično izurjene smučarje, ki bi kasneje kot tekmovalci uspešno zastopali barve svojega društva, ampak tudi izuriti tiste smučarje, ki se tekmovalno ne mislijo udejstvovati. Tem naj bi smučanje pač omogočilo, da bi uživali radosti tega športa v bolj lagodni obliki, poleg tega pa bi jim tudi omogočilo, da bi se podajali v višje gore tudi pozimi in ne le poleti. Potek tečaja samega kaže, da uspeva tudi v tej smeri zelo dobro. Vsi tečajniki so z njim in z okoljem nadvse zadovoljni, in komaj čakajo, da bodo prihodnjo nedeljo zopet stopili na smuči. me pa so Kraševke prišle do petih točk. 'Prikazana igra obeh šesteric ni bila nič posebnega in niti ni bilo mogoče pričakovati kaj več, ker izredno hladna dvorana na starionu «1. maj« trenutno ni primerna ne za treniranje in toliko manj za tekmovanje. V dvorani je zaradi razbitih stekel velik prepih, da o ogrevanju sploh ne govorimo. Torej je skrajni čas, da se nekaj u-krene v najkrajšem času. G. F. Pele kandidat za poslanca? SAG PAUIO, 19. — Brazilsko demokratično gibanje, ki je v državi opozicijska politična stranka, je prosilo nogometaša Edsona Aran-tesa do Nase im en ta, bolj znanega po nadlmku Pele, da bi sprejel -kandidaturo na listi tega gibanja na prihodnjih zveznih volitvah. Pele na to ponudbo še ni odgovoril. Atletski odsek ŠZ Bor vabi vsa dekleta in fante, ki bi se radi udejstvovali v atletiki, da se udeležijo treningov, ki bodo vsako sredo od 19. do 21. in vsako soboto od 15. do 17. ure ter od 17. do 20. ure v dvorani stadiona «1. maj«, pri Sv. Ivanu v Trstu. NA STADIONU <7. MAJ» V TRSTU Jutri dve srečanji Brega proti odbojkarjem iz Pulja Ju/tri, v soboto, prideta v goste bosta torej zelo koristni za vl-tev trenutne forme posame®1® k Bregu dve odbojkarski ekipi iz Pulja. Moška ekipa Brega se bo pomerila s šesterico Uljamika, dekleta pa s puljskim Partizanom. To bo povratno prijateljsko srečanje med odbojkarji obeh krajev, ki so se v preteklosti med seboj že večkrat pomerili. V teh dvobojih so doslej večinoma zmagovali igralci iz Istre, le ob priliki zadnjega turnirja za «dan republike« v Pulju so Brežanke nepričakovano ln z odlično igro odpravile domačinke. Srečanji sodite v okvir pcedprvenstvendh priprav Brega in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiin ATLETIKA ŠTEVILKE OB KONCU SEZONE Amerikanec John Carlos letos najhitrejši na svetu Samo štirje svetovni rekordi - Velik vzpon Sovjetske zveze Za vsako atletsko sezono po o-limpdjskdh Igrah je značilno, da je «uboga». Organizatorji se po vsem svetu trudijo, da bi priredili zanimiva tekmovanja in ((izzivali« najboljše k rekordom, do teh pa pride le redkokdaj. Letošnja sezona n! spremenila tradicije, čeprav je bilo na sporedu evropsko prvenstvo in sta se po nekaj letih srečali tudi Sovjetska zveza in ZDA. Samo v štirih moških panogah so bili doseženi novi svetovni rekordi in od tega samo eden v tekih, en rekord pa je bil izenačen. Premoč ZDA ni bila tako izdatna kot v letu 1968, ko so bili ob konou sezone Američani prvi kar 12 panogah, proti 8 vseh ostalih držav. Letos so Američani prvi samo v 8 panogah, proti 13 drugih dežel. Močno je napredovala SZ, ki je svoje predstavnike uvrstila na prva mesta v 6 panogah, v eni pa si prvo mesto deli. Presenetljivi so vzhodni Nemci. Gladko so najmočnejši v Evropi. Njihova premoč pa pomeni prej doseganje prvih mest kot rekordov. Sprinterji so ostaild letos praznih rak. Na 100 m ste najboljša dva: Ramlrez (Kuba) ln Borzov (SZ), oba z -istim časom 10”. Dejstvo, da je najboljši Američan Carlos dosegel samo 10”1, ne daje jasne slike moči sprinta v ZDA. Letos so v Ameriki tekali največ na 100 jardov in so tudi dosegli svojemu slovesu primerne rezultate. Carlos sam je dosegel 9"1 (9”9 na 100 m), pet drugih tekačev pa Je teklo 9”2. Z Američani se lahko enakovredno kosa le Ramlrez, medtem ko sodimo, da Je Borzov seveda vsi ostali Evropejci še nezrel za pravo konkurenco. Zanimiva je uvrstitev med naj-hl-trejše Hudi na svetu atleta iz A-frike. Predstavnik Ugande Drallu na 100 m dosegel čas 10”1. Neprimerno slabša kot lani je tu-kakovost rezultatov na 200 m. John Carlos je tuidii tu najboljši časom 20”, gladko pred vsemi ostalimi, ki se precej strmo dvigajo od 20"2 navzgor. Olimpijski zmagovalec, Tommie Smith, je letos dosegel samo 20”5, Avstralec Norman pa 20”6. Evropa kot celota Se zaostaja ln se bori s časi od 20”6 do 20”7. Nekoliko na boljšem je le Švicar Clerc, z novim evropskim rekordom 20”3. Lani skoraj neznani Mills je prvi v teku na 400 m z odličnim časom 44”4, pred svetovnim rekor- derjem Evansom 44”5. Ostala konkurenca krepko zaostaja s časi od 45”2 navzgor. Proga 400 m je v resnici ameriška. Med prvimi 20 najdemo samo 5 predstavnikov drugih držav. S tremi atleti pod 46” so zelo dobro zastopani Poljaki. Tek, ki je prav na vrhu močno občutil padec kvalitete, ki pa je bil na splošno dobro zastopan, je proga na 800 m. Iz prvih mest je seveda izginil Doubell, ki bo začel resno nastopati komaj med našo zimo, mednarodno konkurenco pa je zapustil tudi Kenijec Kiprugut. On pa zaradi let. Srednje dober rezultat je bdi letos nekje okrog r45”5 ali 1’45”6. Predstavnik Jamajke Dyce, je velika u-ganka in morda je dejansko najboljši tekač na svetu trenutno Čeh Plaohy. Novi Imeni iz Afrike sta Bon G’46”) in Ouko (1’46”6), oba Kenijca. Z boljših mest je pa izginil Salsi. Primerjava med lanskimi in letošnjimi rezultati: 100 m 1968 9”9 Hines, R. Smith, Greene (vsi ZDA); deseti na svetovni lestvici 10” 1969 9”1 Carlos (na 100 jardov — 9’9” na 100 m); deseti na svetovni lestvici 10”1 200 m 1968 19”7 Carlos (ZDA); deseti 20”2 1969 20” Carlos (ZDA); deseti 20"5 400 m 1968 43”8 Evans (ZDA); deseti46”2 1969 44”4 Mills (ZDA); deseti 45”5 800 m 1968 1’44’3 Doubell (Avstralija); deseti 1’46”5 1969 1’45”2 Dyce (Jamajka); deseti 1’46" lin. TENIS KOLN, 11. — Teniška reprezentanca češkoslovaške je osvojila pokal švedskega kralja Gustava. V finalnem srečanju so Čehi premagali Švedsko z 2:1. Za tretje mesto pa je Velika Britanija odpravila Z. Nemčijo z 3:0. SMUČANJE SESTRIERE, 10. — Sestriere se je odrekel organizaciji velikega mednarodnega smučarskega tekmovanja v smuku ln slalomu, ki bi moralo biti na sporedu v tem kraju v dneh od 19. do 21. t. m. V Sestrieru namreč nd dovolj snega. Na pobudo ŠD Breg in SP® Trst bo 16. t. m. v dvoran1 prosvetnega društva «V. Vodnik« v Dolini imela dr. Sonja Mašera predavanje z naslovom «šport in zdravje«. Na sporedu bodo tudi filmi o rimskih športih. Bor - Scaiola: borovec Uršič je skušal ukaniti nasprotno obran*1”’’ toda «zid» Scaiole je bil tokrat izjemoma na mestu. .......mi,,,,,,,,,,,,,....... mednarodni nogomet Odbor SSI obvešča vse uporabnike stadiona «1. maj« v Trstu, da je v veljavi umik, za katerega so se prizadeta športna društva sporazumela na sestanku, dne 25. novembra t. 1. Dekle bi rado postalo nogometni sodnik REGGIO CALABRIA, 11. _ Cedila Taglieri, 18-1 etna dijakinja klasične gimnazije v Reegio Cala-torii se je prijavila za tečaj nogometnih sodnikov. Ker njene proš. nje niso sprejeli je podjetna Cedim izjavila, da se bo pritožila na «višje forume«, da bi dosegla razveljavljenje te ((diskriminacije spola«. Taglierijevo so namreč zavrnili, z izgovorom, da je vloga nogometnega sodnika dostopna le moškim. BUDIMPEŠTA, 11. — Po izločitvi madžarske reprezentance iz finalnega dela svetovnega prvenstva v Mehiki, so podali ostavko pred- nogometm-e federadje. Poleg je podal ostavko tudi tehnični vo®' ja ekipe Karoiy Sos. To vest je madžarska ja^ sprejela, kot razumljivo posl®®. ((krize«, v katero je zašel m» »ki nogomet. * * * etn® t* sednik in oJrfrfbTSK; Sina™™510 LIMA, 11. — Trener nogod reprezentance Peruja Didi, bo f_ jetno po svetovnem mehiškem P venstvu prestopil k Barcelloni- g ni brazilski as je že imel stike voditelji španskega kluba. • * * MILAN, 11. _ v vseh italiJ*£ skih prvoligaških enajstericah saja gripa. Po Juventusu imata ^ daj preglavice tudi Inter in Pri Interju je zbolel najboljši m ekipe: Sandro Mazzola V vrst* Milana pa je podlegel sezonski lezni GoLin, ki bi moral v ned®'11 disKV* Igralk in tudi celotnih ekip. Obe ekipi Brega bosta letaš n«' stopali skupno z nekaterimi dri' gimi ekipami z našega podro® In Istre tudi na turnirju za k-ail prijateljstva« in bosta tor J verjetno že jutrišnji tekmi P<**” zali, kakšne možnosti Imata šest«" ki v tem tekmovanju. M Prva bo jutri na sporedu m®8* tekma in sicer v dvorani stadi®® «1. maj« v Trstu ob 19. uri. De«!’ ta pa se bodo pomerila ob 20.«^ Obe tekmi bodo odigrali na tri 0 svojene sete. HOKEJ NA LEDU KAUFBEURN, 11. — V P1*®' teljskti mednarodni tekmi je premagana pred 4000 gledalci Ju‘ goslavijo s 7:0 (1:0, 2:0, 4:0). KOŠARKA V povratnem srečanju tekffl®^ nja za pokal evropskih prvakov J grška peterka Panatinaikos prem®' gala beograjsko Crveno zvezdo izidom 83:75. Beograjčani so kljub porazu uvrstili v višje kol« ker so v prvem srečanju prema*4**, Grke s 25 koši naskoka. VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Črna vojska V taborišču mu štiri dni niso dali nobene Jedi, peti dan so mu pa prinesli nekaj čorbe v zamazani črepinji, ki je straži poprej služila za nočno posodo. Matej čuk ni hotel jesti. Tedaj sta ga dva vojaka zgrabila za glavo in jo tako dolgo butala s čeljustma ob železno črepinjo, da se je ta napolnila s krvavo brozgo iz Matejčukovih ust. Pri vsakem udarcu sta ponavljala: t «Na, svinja, žri, svinja!...» Pri tem je Matejčuk zgubil vse zobovje. Drugi ugledni Ukrajinec je bil Kašul, skoraj iste starosti kakor Matejčuk. V Talerhof je prišel kakor tisoč drugih. V taborišču so ga zaprli, ker je v Skladišču, kjer je bil zaposlen, zmanjkala vreča kruha. Dobil je samico, ki jo je moral deliti še z nekom. Toda ta jetnik Je prihodnji dan znorel, njegova blaznost je bila povezana s čudnim spolnim nagonom Hotel je Kašula na vsak način posiliti. Borba med njima je trajala dva dni in dve noči. Kašul je neutrudljivo rjul in kli cal stražo na pomoč. Toda stražarji, vojaki domobranskega polka št. 3, pijani od šmarnice, so imeli z njima svojo zaba- vo. Tretje jutro je v ječi postalo tiho. To je stražarje le spravilo na noge. šli so pogledat in našli norca zadavljenega na tleh, poleg njega pa je Kašul ležal nezavesten. Ker se mu je okrog usten nabirala zelenkasta pena, so ga oddali v Pasteurjev zavod. Mrliča so secirali v taboriščni mrtvašnici, da bi ugotovili, za kakšno boleznijo je pravzaprav umrl. Našli pa dso ničesar takega, le v želodcu je imel nekaj plesnivih, su-•ovih bobovih zrn in ves gornji del slanikove glave z očmi red. Medtem so tudi v skladišču našli izgubljeno vrečo kruha. Posihmal je Kašula napadala božjast. Postal je tako plaš-ijiv, da je že ob navadnem prizanesljivem klicanju svojega imena onemel in dobival znake napada. Pri stotniji je bila ta njegova slabost splošno znana in ko jim je trikrat zaporedoma padel v nezavest, so se navadili, da ga niso več klicali po imenu, četovodja Erdkunig je bdi celo tako obziren, da je pri strojenju voda rekel: ((Infanterist Rainer, pritisnite vašega soseda za dolžino nosu nazaj!« Med Talerhofovoi je bil tudi neki Nemec, infanterist Held, doma iz okolice Lvova. Bil Je skrajno fanatičen nemški nacionalist, Id ni v ničemer zaostajal za Segalom in je prišel med Talerhofovce na nepojasnjen način. Aretiran je bil ravno v trenutku, ko je neko avstrijsko vojaško četo izpred svoje hiše pozdravljal: cHedl čsterreich! Dol Rusija!« Komandant vojaške enote je bil na mah prepričan, da ima pred seboj nevarnega gališkega špajona, ki se le zato spakuje, da bi se Skril. Le malo je manjkalo, da ga niso ustrelili. Nato so ga z drugimi vred internirali v Talerhofu, od koder se mu je posrečilo priti šele po dobrih štirih mesecih, ko se je kot prostovoljec priglasil v armado. Ves čas, ki ga je prebil v taborišču, se je neumorno predstavljal vsakemu stražarju, vsakemu oficirju in vsem neštevUnlm komisijam, ki so prihajale tja, in jim Skušal razložiti krivico, ki se mu godi kot Nemcu in patrio- ££ S ■“ dv“““ : stšj % “ t s -. , , ,. ,ega’ Kar Je vedel o usoda m preteklosti najvidnejših tova*‘ Pri bataljonu so mu sicer postlali na gornjem pogradu, toda šev- Skoraj vsak drugi prebivalec barake ie imet svol rom®n; pravega zaupanja ni užival, dasi ga je Rom izkoriščal za vohun- Amun ni mogel takoj najti besede le strmel vani Ted®1 stvo med Talerhofovoi. Bilo je čudno, da vsa ta kruta usoda SA ntnoA« fAi,o^ ~. ... ni omajala Heldovega patriotizma; slej ko prej je ostal nepoboljšljiv fanatik, ki je strastno preganjal nasprotnike nemštva. Razen TaJerhofovcev je bilo med moštvom prvega voda še več tako imenovanih osumljencev. Na primer infanterist Dom, Nemec, doma nekje iz Gornje Avstrije. Na dan mobilizacije se je napil ter je na kolodvoru v Welsu, ki se je kar tri vojaštva na ves glas zakričal: «Živio Srbija, dol Avstrija!« - v M — »O O I se je njegov tovariš značilno nasmehnil- «Ce bo vojna dolgo trajala, bova tudi midva postala vra vinca m radovedno gledala došle vojake. Preden sta kaj Najprej so ga do nezavesti' pretepli, potem so ga zaprli da Storite ^ V°jake' Preden sta kaj S® le.prap«! ..^hoviu, pijanost, L Ea Ceh» «*• ***** Sevati. Izpovedal je, da je zategadelj tako vpdl, ker je čul pra-viri, da srbofalov ne pošiljajo na fronto, temveč jih puščajo zadaj v etapi, že z drugim vlakom so ga poslali naravnost v Srbijo, od koder se je čez teden dni vrnil lahko ranjen. Ko je ozdravel, je nekdo iztaknil njegov prvotni akt, nakar so ga kot osumljenca poslali k bataljonu št. 100. Na spodnjem pogradu je bil infanterist Popovič, Bosanec, ki je bil jetičen in je neprestano kašljal. Redno vsak drugi! tretji dan se je zglašal k pregledu, toda zdravnik ga je redno odpravljal s praški in z besedama: «Bo že, Ie potrpite!« Ta Popovič je bil rezervni poročnik. Ob atentatu v Sarajevu je drhal vdrla v hišo njegovega očeta, znosila pohištvo na ulico in ga zažgala, njega pa so z očetom vred aretirali in ga dali do nezavesti pretepsti v zaporu. Koža na njegovem hrbtu je bila podobna hrastovi skorji. Nato so ga vtaknila v trdnjavski zapor v Aradu, kjer je preležal dobre štiri mesece. Ker mu niso mogli ničesar dokazali, so mu odvzeli čin in aa no-slali k bataljonu. s p «Vidiš, Amun, midva sva v primeri s temi ljudmi prava Holcman in Barfuss nista bila nove družbe vesela m sW grdo gledala. Naposled je Barfuss naravnost rekel: «Zakaj pa nista šla na spodnji pograd’« «Zakaj pa na spodnjega, če je na gornjem dovolj pr°s£ ra?« ga je zafrknil Janoda nemški, toda z neizogibnim ctr škim naglasom. «Zato, ker je za teke, kot sta vidva, prostor na spodnJein pogradu,« mu Je zaničljivo zabrusil Holcman. Kalivoda ga je mirno zavrnil: «če vaju skomina, pa pojdita vidva dol!« Štajerca, nevajena takega odpora, sta osupnila ln nejev°‘J no umolknila. Ko sta porivala svoje reči na levo, da b* ^ čimbolj oddaljila od neljubih vsiljivcev, je Barfuss Polg no še nekaj zamrmral o češki predrznosti Toda Kalivoda e je takoj ustavil: ((Prosim, jaz sem Dunajčan!« ((Dunajčan iz Prage, kajne?« «Ti pa tiho bodi, Gallcijanec!« se je odrezal Kalivoda. (Nadaljevanje siedll