/ ske narodne podporne jednote LKfD*-TOAR XXIL Chicago, DI., četrteH, 6. junija (June 6), 1929. 1 i>»ih>i>n |in T«arty STEV.—NlIMBEK 132 ^-rs Sfrfl « al saeaAsl rele ef paslsfa pc evM «ee iS m Mil« Uit. A«t ef 4M. t. Ittl aatherlsaž «a J «M 14. Itll. * Vpisnik enaindvajsete konvenčne seje ENAINDVAJSETA SEJA * dne 24. meje popoldne. Predsednik otvori sejo ob eni popoldne. Brat Terčelj predlaga, da se še pred čitanjem zapisnika nadaljujejo volitve. Predsednik odloči, da zbornica preide takoj na nominacijo za glavnega tajnika. Pred tem brat Olip v kratkem nagovoru v imenu združitvenega odbora podari odboru za plače škatli^smotk v priznanje za njih delo; Za kandidate za glavnega tajnika so nominirani bratje Vider, Turk, Gradišek, Siskovich in Novak. Nominacijo sprejmeta brata Vider in Turk; na kar se vrtijo volitve. Ko poverilni odbor pobere tfasove, je čitan zapisnik devetnajste seje. Se pred prečitanjem ae poverilni odbor vrne in naznani, da je brat Vider izvoljen za glavnega tajnika s 134 glaeovi proti 95. Brat Vider se zahvali za izvolitev. Pravi, da se zaveda odgovornosti, in če bi bil ie boljši, da bi ne mogel izvršiti vsega dela brez pomoči članstva. V avojem govoru izjavi: "Delal bom nepristransko za načela SNPJ." Sledijo volitve za bolniškega tajnika. Nominirana sta brata Novak in Gradišek. Med štetjem glasov se nadaljuje čitan je zapisnika, ki je sprejet s popravkom. Po seštet ju glaeov ee pokaže, da je brat Novak dobil 184, brat Gradiftek pa 95 glasov. Brat Novak ja proglašen izvoljenim. Nadaljujejb se volitve za namestnika bolnlftkega tajnika. Nominirana sta brata Junko in Gradišek, ki oba nominacijo sprejmeta.. Pri glasovanju dobi Gradišek 137 glasov, brat JiAlib pa 89. ___......... _ • Delegat od it. 39 vprašuje glede preostalega sklada za Re-publičansko združenje, na kar brat Zaje odgovori, da nadzorni odbor prlobča račune v listu. V krajšem govoru delegat od št. 39 pove svojo željo, da bi kaj ukrenili s tem denarjem. Pobiral se ni zato, da bi ga jednota držala kot kakšen mrtev fond. Njegova sugestija se glasi, naj bi denar razdelili med najrevnejše družine. Ker je bil denar prispeven od povsod, naj bi se pri raz-gova sugestija se glasi, naj bi denar razdelili med najrevnejfte nejše, kot bi pač videli potrebo možje, ki bi jih v to svrho določili. Brat Cainkar pojasni, da sta za sklad Republičanskega združenja določena dva zastopnika, namreč SNPJ in JSZ, ki imata v odboru vsak po tri zastopnike, ki jim je oskrba poverjena. Delegat od št. 168 pravi, da je bila radi tega enkrat ie velika rabuka in če hočemo, da očitanja prenehajo, se mora denar obrniti v kako svrho, Večina je aa to, da hi ga razdelUi med reveže. Pip. namen, toda da bi ga tam porabili, ni več prilike. Obratno delegat od št. 284 misli, & bi de- nar razdeljevali na tak način, da bi ga ne dobili tisti, ki so naj- hodnjem letu In porazdelitve IIAIahaLA h . .si K IIMIml VttSVI z 10- dastrijskoga polja Rokovtšarji v Kanadi saatavka-1L Sednijska prepoved odložena. — Tacomakl delavci priskočili na pomoč rajonskim atavkarjem. — Agitacija sa Mooneyja in drugo. Wlnnlpeg. Kan. — Stara mezda rokovičarskih delavoev je bila $26 na teden. Weatern Glove kompanija je uvedla delo od kosa in delavci so zaslužili le od $17 do $19 na teden. Delavci so na to zastavkali. Chleago, IU. — Zvezno sodišče je odložilo zaslišanje o sodnlj-ski prepovedi, sa katero je zaprosila tvrdka Stone-Field, ki plačuje svoje delavce zelo slabo in ki ao zastavkali uradi slabega zaslužka. Taeema, Waah. — Tukajšnja delavaka centrala je odposlala denarno pomoč rajonskim stav-karjem, ki so končali atavko. St. Louis, Mo. — Organizacija železniških brzojavnih uslužbencev je ustanovilsi svojo posredovalnico za delo na št. 8678 W. Pine Blvd.. St. Louis. San Francisco. Cal. — V Kaliforniji prične letošnje poletje zopet velika agitacija za oprostitev Mooneyja in Billingsa is ječe. Po Kaliforniji bo govoril senator Tfto*. Schall iz Minneso-te. Senator pride takoj v Kalifornijo, ko napočijo počitnice za kongres. , razdelitveni načrt Tujerodet izključeni is base'kongresnih mandatov. J^STL . . . , i7-VTt'. J ^mrnkkglm d. €. - Predlo- lede ljudskega štetja v pri bolj potrebni Dali psj bi ga v sklad za izredne podpore. Delegat od št. 87 je, proti temu, da bi ga razdelili med posameznike, lahko pa bi ga izročili za take ustanove kot Izobraževalna akcija ali dom za slepce v domovini. Delegat od št. 18 pravi, da je §oc. stranka že dala precej ven, zlasti v zadnji etavki v vzhodnem Ohiju, kjer so dobili $800 in tako so dobili tudi potrebni v Penni. Delegat od št. 48 je za to, da denar ostane tam, kjer je. Cc je rabuka, misli delegat od št. 84, je tem, kjer niso nič dali. Denar naj ostane v skladu, kjer je. Delegat od it. 4 je zato, da bi se denar predvsem potrošil v podporo stavkarjem, ki so potrebni, ijosebno pa stavkarjem v tekstilnih tovarnah, ki so pod okriljem nove unije. Del. od št. 48 predlaga konec debate/kar je sprejeto. Brat Britz odgovarja, da taka delitev ni mogoča, kajti sedaj tudi Atrajkov ni takih kot lani. On podpira mnenje delegata od At. 43. Daiagat od št. 9 je mnenja, da se lahko zgodi, ko bo tudi ljudem v Jugoslaviji mogoče kaj pomagati, čeprav je bila sedaj ovržena resolucija proti diktaturi. Brat Garden od št. 5 meni, da bi ne ustregli nasprotnikom, ps naj bi dali fond kamorkoli. Mo-jroče se bo Še lahko obrnil v pomoč stavkarjem, ali pa v pomoč Slovencem v domovini proti fašiatom, kar je naša dolžnost, da jim pomagamo do izboljšanja kulturnega in političnega položaja. Nikakor pa ne bi bilo prav, da bi napravili sklep, ki bi deflnitivno določal, kako je treba porabiti vsoto. Brat Vidmar pravi, da je nicer tudi on prispeval stetak, a se za sklad ne zanima toliko. Pošali se s tem, naj se pa blok vzdržuje a tem skladom do prihodnjega julija. Brat Terčelj meni, naj ostane sklad» kjer je; prišla bo že kakšna izredna potreba tudi za prebivalce v Ameriki, na primer kakšna katastrofa, ko bo treba pomagati, In tedaj ne bo mogel nihče očitati. Poverilni odbor poroča o izidu volitev. Nominacijo za bla-«ajniško mesto spre j me U brsta Vogri^h iri Medveshek, za kate-rs se takoj vršijo volitve. m "T Nadaljuje se razprava glede Republičanskega združfcnja. Delegat od št. 181 pove mnenje svojega društva, naj bi se preostane^ Kepubličanakega združenja likvidiral, tako da se ne bo vedno 00-navljalo zabavljanje, a kar je dolga v starem kraju, naj prev.zame socialistična stranka. Govorita še brata Godina in Aleeh. Slednji pravi, da jednote ne veže glede sklada nobena legalna odgovornost In da je nesmiselno razpravljati o tem, da bi se rešili sklada. Delegat Barbič od št. 58 pravi, če ste vsi darovali sa ttvar, jaz sem pa idejo sprožil. Denar je bil namenjen za Jugo-nlavijo in za to naj bo uporabljen. Lahko se bo pripetila kakšna nesreča, pa na j se tedaj uporabi. Podobnega mnenja sta deleft ta od št. 147 in 190 Ur brat Zaje. Brat Kotar od št 518 predlaga, ker je mnenje večine, da denar ostane tu, naj bi se del izdal za h pomen Ur Cankarju. Odbor, ki ima stvar na skrbi, naj kaj stori v to svrho, kajti Cankar jf med Slovenci delal za dušo Jugoslavije ki to aaaluži. Brst Podboj podpira KoUrJev predlog. Pred sedniku ee zdi misel dobra, da bi Jo odbor upošteval. Govorita še delegata od dr. Št 89 in 48. Brat Pečnlk končno stavi predlog, naj hI ee ves denar spravil v en fond ia da bi nobena stranka ne imela pravice vleči od njega, obresti. Ze predlog, da denar Republican »kega združenja ostane, kjer je, sta oddana 102 glasova, sa Pašnikov predlog pa 15 glasov. Po glaaovanju sestra Močnik od št 187 vpraša, koliko pravzaprav tega denarja. Predsednik pojasni, da je $10,000 vlečnega v starem kraju, kakšnih $12400 pa je še v Ameriki. Poverilni odbor poreče o izidu volitev. Brat Vogrich > pr* |>l 126 elasov, brat Medveshek pa 106 glasove. Brat Vogrich. ki kongresnih mandatov na temelju štetja, ki je bila sprejeta v senatu, je bila raztrgana na kose v torek v poslanski zbornici. Mnogi antcndmentl so predlogo popolnoms predrugačlll. Zbor nica je sprejela dodatek Tink hama iz Massachusettaa, ki določa, da zamorci v južnih državah, ki so oropani volilne pravice, ne smejo biti všteti med prebivalstvo, ki služi za bazo pred stavništvu v kongresu. To zna-či, da južne države izgube mnogo kongresnlkov in to bo udarec kuklukaarje ln suhaške fa natike. ■ Kuklukaarjl so pa brž vrnili z drugim amendmentom, da tu-jerodci, ki še niso državljani, tudi ne smejo biti šteti kot baza za predstavništvo; ta dodatek, ki je bil v senatu zavržen, je bil v nižji zbornici sprejet s 165 glasovi proti 124. To pomeni, da samo New York izgubi štiri mandate v kongresu; prav tako bodo prizadete vse druge države na vzhodu In srednjem zapadu, ki imajo veliko Inozemsko prebivalstvo v industrijskih mestih. _ Shafer Iz Wisconsina Je predlagal, da števci vprašajo vsako-gsr, če J• za lahka piva In vina ali proti, kar bi bil nekak referendum, toda suhači so hitro porazili U predlog. Vezav Mjaje lave. Neepel. 5. Jun. — Ognjenik Vezuv je postal silno aktiven zadnje dni. Ogromen tok lavf lije is žrela In se vali skozi MPe-klensko dolino" proti odkope-nim Pompejem ter spotoms unl tuje gozdove in vinograde. Prebivalci dveh vasi, Barre In Ter zlgno, so pobegnili na varno In odpeljali vee Imetje, kar so mogli. M**'l kmeti v vznožju Ve-zuve je zavladala velika panika. Od pomik proti «presnemu ropu Izključen la) cerkve. ElisabeUiton, Twn.—Krščanstvo, kakršno se ilvaja v praksi v Elizabethtonu, Ceni višje Človeške roparje kot organizirane delavce. John Penis, prostovoljni organizator Ameriške delavske federacije in član unije tesarskih delavcev, Je bil Izključen iz župnije presbiterljana^e cerkve, ker ni hotel umakniti tiralice prati C. W. Measowsu,' semljiščnemu trgovcu, članu fare presblteri-janske oerkve, ki je skušal ugrabiti z drugimi človeškimi roparji Penlxa v noči, ko sta bila u grabljena orgatfzatorja Mc-Grady in Hoffma Penix je bil voditelj stavkar jev v rajonakl tovirni. Skozi trideset let je bil ¿oreč agitator sa presbiterijanskb cerkev, študent biblije, ki je pomagal u-atanoviti veliko oerkva v gor- skih vaseh. Nikdar ni skrivaj} penijo. Železniške družbe, ki eo svojega prepričanja, da je treba izročiti sodišču Updi. ki ho hoteli ugrabiti delavce, ki se bore za pravico. Njega so skoraj potegnili is hiše v noči, v kateri sta bila McGrady in Hoffman ugrabljena, da »a ni prišla na pomoč njegova stara sestra, ki je obstrelila enega Človeških roparjev. Ta človeški ropar « skriva v nekam aanatoriju. John Penix skuša njegovo iz k IJ učenje Iz cerkve smstrati za šalo. Vseeno ga ps ts izključi lav reše v «aroe. Visok gorjanec srednje ataroitl oftnufejuje strokovno delavsko organizacijo in krščanstva i mirno besedo, ki včasi obudi veliko smeha. Delavci ga ljubijo ih spoštujejo Krukarski poHtlČurJl ki so vo-dili ugrabeže, ga seveda sovražijo zaradi njegovega vpliva na ljudatvo v okolici Ellzabethtona. Izključenje tega krščansksga misijonarja Is presbiterljanske cerkve je posledica histerije, ki Je naetala med tukajšnjimi biz-niamani, ker se bliža dan, ko morajo biti človeški roparji sojeni. Ta histerija se pa še povečava ker ao voditelji unije ostali t mestu, da Izvedejo organiziranje rajonskih delavcev j» proglašen izvoljenim, se t krotkem govoru sahvaM sa CIMJsaefc Maeeoltttl podaril stal trna Safnja. Drač. Albanija. 6. Jan. — Al baniki kralj Zogu je prejel od Muasollaija zlat prestol, ki bt «tal v novi kraljevi palači v Dre-ču. MueeoUnl Je sporočil Žogajo, da je t ron darilo italijanskega kralja. Dalavaka vlada v iagH|i Imena novih ministrov bode ns znaajena danes ali jutri. London, 5. jun. — Ramssy Mac Dona I d je danes konferiral s kraljem, ki mu Je poveril sest vo nove vlade. Obenem se Je vršila v tandonu sejs Izvrše-valnega odbora delavske stran ke, na kateri so nedovmno razpravljali glede osobja v novi vladi. Vlada bo vsekakor organizi rana že danes ali najkasnsje Ju tri In takoj nato bodo oflclelno naznanjena imena novih mini strov. V delavskih krogih ugi bajo, da bo Arthur Henderson minister zunanjih zadev, 8now-den finančni minister, Thomas dobi kolonije, Cljrne* domače zadeve In Kenw«>rthy vojni ml nister. V kabinet morda pride tudi ena ženska, prva v zgodovl ni Anglije. « Daiavoi aa progi Peni* st imajo organizirati To je epohalna novica In izredno važna aa delavce. Washington. D.C. — Petdeset tisoč delavcev, ki delajo v delavnicah Penneytvanske železnice, se zdaj lahko organizirajo. To je važna novica za delavce, ki jo je objavil glavni stan Mednarodnega društva strojnikov po dolgotrajnem molku ln pripravljanju sa organiziranje teh delavcev. Glavni stan za organiziranje teh delavcev se nahaja v Altoonl v hotelu William Pennu. V Washlngtonu je bilo že davaej znano, da se nahajajo organlaa-torji na dslu, da se organizirajo delavci v delavnicah te železnice, toda novice o tem delu so bile zadržane, ker se je bilo bati, da kompanljskl uradniki naato-pljo proti organiziranju delavcev v delavnicah železnic«. Na tej železnici se je ustanovila kompanijska unija, s nI tako učinkovala, kot so pričakafva-II višji železniški uradniki. Končno jf glas, da Je železniška družba nasprotna ln sovražna delavcem, postal breme za kom- priznale delavsko organizadjo, so pobrale najboljše delavce. To je bil eden vsrokov, zakaj je trmoglavi Atterbur y odnehal. DrugI vzrok Je bil, da so pokojniki in malopridneži, ki so btll najeti, da iztrebijo organi^aaijo na tej Šeleznloi, zelo dragocena reč. Bili sox dobri pretepaši tn provokatorji, kot dalavei pa niso bili vredni ¿škavega oreha. ' Kampanja zi utonlzlra* I* ^^^ % 4 # • - ■ > fr t ft Organizacija Igralcev aahteva priznanje od magnetov govorečih filmov, - New York. — Actors' Equity Association, organizacija dramskih Igralcev, ki zadnje šas« v vedno večjem Številu igrajo v govorečih filmih, Je 5. junija predložila lastnikom filmskih ateljejev zahtevo za prlšnanje unije ln zaprto delavnico. Organizacija zahteva, da laatnikl podpišejo pogodbo, na temelju katere bodo najemali samo Član«* za vloge v govorečih filmih. N AZIRANJK jezuita o dkl niCakhki morali. il Dolžnost delničarja delavske namere ▼ p«vjv»ju. J Waahlngton, D. C. — Jezuit Lewis VVstt, profesor morslm-filozofije, piše v knjigi "topita llz«m in morala," da Je moralna dolžnost vsakega delničarja vas-ke bizniške korporaelje pdknsti delavske razmere v podjetju On misli, da bo odbor ravna teljev odgovoril na kritiko rasnih delničarjev, ako Je Mk tak tika ravnateljstva ta, da Ja Imelo podjetje isredno velika doblč-ks, e obenem ao v podjetju. Izredno alab« delavaks rUtašn RAJONSKI STAV KAIJI RAZI) IEJ0Z1AG0 Oni občutijo, da prihaja zarja novega dneva. Elizabeth ton, N. J. — (F. P.) —Tukajšnji atavkarji so pričeli razumsti zmago, ki so jo Izvoje-vali. Oni vidijo prihajati zarjo novega dneva v tej državi za tekstilne delavce. Navzlic silnemu prizadevanju komunistov in Človeških ropar» jev, da strmoglavijo sporasum. se delavci vračajo na delo ln se registrirajo po novem sistemu za ssposljenje, ki Je prišel kot posledica stavke. Pred stavko Je kompanija najela bankrotirane polltičarje ln lokalne biznisma-ne, da nadzorujejo najemanje delavcev. To Je bil tudi velik vzrok za drugo stavko. Tako ravnanje j« povzročilo korumpl-rane razmere. Crawford Alexander, pvadaednik lokalne banke, In obteien, da Je član kraška, ki Je ugrabil MoGradyja In Hoffmana, je eden Izmed onih, ki Je imel svoje prste v teh poslih. Nekaj naravnega Je bilo, da tem ljudem nI bilo všeč, kec je ta sporazum določal, da le on i člani odbora, ki soJzurJenl delavci, nimajo nobenih avez z lokalno politiko in farnim graf-torn, TI Imajo pravico do najemanja in odalovljenja delavoev. V pondeljek se je preoej človeških grabežev mešalo v skupini, kjer Je bil poetavljen začasni stan sa registriranje delavcev. Komaj so Jih delavci u-gledali, so aa vrnili naga* v Ia» Washington, D, C. — Mesto poslalo ponudbo bernakeJJ.-De J« bUakonfuzija f*J¡¡¡ñ jfcwéljj še večja, sta prišla na posorišče ifüB?T «e^traU pri še komunistična voditelje fred Besi In Vera Buach Is Gastoni-Je (n sts pričela trositi vesti, da so bili rajonski delavci prodani In isdanl. Mestni evet j« bil v strahu, ko je Izvedel, da ao komunisti v mestu. V svojem strahu Je po slal po organizatorja MoOrady-Ja, Ta Je p* rekel, naj nikar na delajo IZ komunistov mučenlkov, Svojim poslušalcem je povedal, da so tudi nJega nazivall pred nekaj dnevi z rdsčkarjem. Kelly, lxxipredsednik organizacija tekstilnih delavcev, Je prigovarjal šerifu, naj nikar ne aretira Baa-ls. Neki štfajkar Je udaril enega izmed komunistov, s katerim Je argumentiral. Nato so obiskovalci Izginili Iz mesta. Óikoikl ioiozootovb-nl lalaval zmagali Ihihlll so $1.1 dnevne Htavka je končana Hows 11 Je med sevjeti «a Kitajska. Peking. 6. Jun. — Tukajšnja vest se glaai, da y kitajska straža na ma rulžu rak 740. and foralg» gssstrtss IM» Hi jver. ZZZZZZ"MBMEER OfTHE FEDERATED PREÜ8 IM Datum v aUapsju, n. prTíHsy 31-19») pelsf Tahagn imana na natlovu pomeni, da vam ja s tam diu«vom potekla narofnina. Ponovita Jo pravo¿«»no, da sc vam na uetavi Hat. __7 M SEMINTJE. En teden je bila eksekutiva Ameriške delavske federacije v zasedanju. Pred njo je stopil tudi l0ngresnik James iz Michigan a, predsednik zborničnega pdseka za vojaéke zadeve! da zagovarja program vojnega departments za konskribiranje. Eksekutiva je dal« Jzjavo, da je bil predsednik William Green inštruiran, cla nasprotuje vsakemu programu za konskripdjo, ako ta program določa konskribiranje delavcev v industriji. * Nadaljne poizvedbe so odkrile, da je eksekutiva ugovarjala vsakemu zakonu za konskribiranje, kf bi postal pravomočen tudi takrat, kadar ni vojne ali v mirnem času. Ampak eksekutiva ni protestirala proti temu, da se v mirnem času sprejme zakon za konskripcijo, akoravpo te predloge ni spremljala predloga za konfisciranje dohodkov na ogromna premoženja in dedičine. # a a a Naslednji dan je bila eksekutiva povabljena v West Point. Člani so bili povabljeni kot gostje, da vidijo bodoče zapovednike bodoče armade. Dnevniki so v napisih povdarjali in naglašali ta dogodek. ..... četrtek, 6. junija. KOBVEMUE S. 1.1. J. In če so časniški poročevalci zvedavo povpraševali glede te poteze po razlagi in tolmačenju, so tudi izvedeli, kar so hoteli. - v. t i Na pr. pred kratkem se je agitiralo, da zgradbe vojnega departmenta zgrade kontraktorji, ki zaposlijo organizirane delavce. O tem se je govorilo v zborničnem odseku za vojaške zadeve. Kongresnik James je pristal, da se vse ponudbe na zgradbe na West Pointty razpišejo tako, da imajo celo unijski kontraktorji enako priliko poslati svoje ponudbe. Isprememba je bila tudi napravljena v Častniku, ki je zapustil West Point in styzi leta ni hotel priznati kontraktnega sistema. Zato S4 bili člani eksekutive, ki imajo »veze s stavbinsko industrijo, zelo rädovedni in pripravljeni obiskati West Point t Pri vsem tem so tudi prijateljski stiki igrali svojo vlogo. Tu je na pr. Peter Brady, stari tammanistski po-litičar in predsednik Federalizacijske banke, #elo je poznan s F. Trubee Davisonom, pomožnim vojnim tajnikom. Brady je pa zopet prijatelj Matthew Wolla. Ih kaj je na tem, ako se prijatelji simpatično izrečejo za predlogo, ki določa konskripcijo? ♦ • ♦ Generalni štab se je tako daleč zamislil v bodočo vojno, da je izdelal predlogo za "konskribiranje" bogastva, ki pa nI to, kar pove ta beseda, ako se natančno pregleda in preštudira. f Predloga samo določa, da vlada prevzame podjetja in plača zanje odškodnino, ako vlada rabi podjetja v vojnem času za svojo potrebo. Bolj razločno povedano, da predloga je le temelj za militariziranje železnic in tova-ren. To pomeni, da bodo delavci podvrženi vojaški disciplini in bodo prejemali vojaško mezdo. To predlogo je imela eksekutiva v svojih rokah, preden je zaključila svoje zasedanje. <7 „ ° ' j .•'■>'■ «M 2 ; • i Zagovorniki militamiranja delavcev so razlagali in govorili eksekutivi, da se človeška delavna moč lahko kon-skribira, ne more ae pa konskribirati ravnotako privatna lastnina. ' - , - / • . Äli se, da je eksekutiva verjela, kar so ji pripovedovali. Zakaj bi pa prijatelj ne verjel prijatelju? Well, dokler bodo delavci verjeli, da vaa rešitev zanje prihaja od delavskih prijateljev, jim ni pomagati. Kdor ne zaupa v samega sebe, v svojo lastno moč, ne more pričakovati, da se kdo ozira na njegove želje In zahteve. Dolga je pot do sposnanja in razumevanja in najdaljša je pa menda v Ameriki \ *Wmjf* .v ' ^k Delavci se dajo to preveč voditi od obljub in osebnih hipnih pridobitev, zato je teško pričakovati od njih, da te poglobijo v problem«, ki jih njim priporočajo njih paev-doprijatelji kot sanj« vobče koristne. HF ' •« u« (Nadaljevanja s 1. ctmni.) nje. Pravi, da je pač redka čast biti Jednotin odbornik. Glede svcgpga protikandidata priznava, da Je mqgoše ravnotako sposoben kot on in da mu je ¿al, da* Je moral proti njemu kandidirati.' Za namestnika glavnega blagajnika so Imenovani Vetje Zev-nik, Medveshek, Potokar. Sepich. Godina in Tekauts. Sprejme samo brat Medveshek. ki je soglasno potrjen od zbornice. Za kandidate za upravniško mesto so nominirsni bratje Godina, Zevnik, Pesnik. . Nominacijo sprejmeta bra^a Godina in Zevnik, na kar se vršijo volitve. Razglas voytev je podan po petnajst minutnem odmoru. Brat Godina dobi 142 glasov, brat Zevnik pa 87. Brat Godina je proglašen izvoljenim, na kar se zahvali za zaupanje in zajamči, da bo delal po svoji najboljši moči ia tudi na tem, da pride do združitve jugoslovanskih organizacij. Bratje Anton Hrast, Zevnik, Garden in Dermota so imenovani kot kandidatje za namestnika upravitelja, sprejmeta pa brata Hrast in Dermota, za katera se vršijo volitve. Brat Zaje tedaj sproti misel glede zveze jugoslovanskih podpornih organizacij. Pravi, da je združevalni odbor ime! priložnost študirati metode poslovanja, posebno pa razmerje glede bolniških nkladov v organizacijah. Jednota bi lahko podvzela korake, da bi s potrebno taktiko mogoče tudi prisilila druge organizacije, da morajo sodelovati. Sestanek bi lahko organizirali z zastopniki HBZ in se z njimi posvetovali glede izenačenja lestvice in se približali vprašanju zdn4enja. Gotovo je, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi ena narodna skupina in naša organizacija bi lahko veliko storila do skupnosti. Vsekakor je med nami in HBZ več skupnosti kot s K8KJ, kajti tu ni načelnih razlik. Združenje bo prišlo predvsem z moralnim pritiskom in organizacije se bodo združile predvsem tiste, ki imajo enake sis^rae. Brat Oiip priporoča, naj )>i takoj stopili v zvezo s HBZ. Predvsem se je treba združiti z organizacijami, ki so zdfave kot naše. Predlog stavi, naj bi se poverila naloga glavnemu pdboru, da takoj stopi v stik z drugimi za «kupno delo združitve na federativni podlagi. Brat Albert Hrast pripomni, da to ^e vključuje sprejeta resolucija. O združenju govori brat Vidmar, da je sicer potrebno, a vzelo bo tudi deset do petnajst let, vendar naj se delo nadaljuje. Ker smo aprejeli resolucijo, ni treba toliko debate o tem. Brat Vidmar pokaže na tendenco proti združenju pri &s.p.z. in da to tudi vrže nekoliko luči na delo prejšnjega združitvenega odbora. S pogodbo ni bilo drugega kot stroški. Brat Shragal omeni, da se 10. junija začne konvencija H.B.Z. Pravi, kako umestno bi bilo pronajti, ali je glavni odbor kriv ali članstvo, da ni gibanja proti ¿druženju. Sugestira, naj bi po-ob lastili glavni upravni odbor, da pošlje na konvencijo zajednice odbornika, ki bo pronašel, kakšen je sentiment pri zajednici. On je prepričan, da je članstvo, ki je vsaj 90% delavsko, za združenje. Na sugestijo predsednika stavi v tem oziru predlog. Delegat od št. 4 naglaša razlike med organizacijami. Nekatere srbske so pod popolno kontrolo popov, toda pri H.B.Z. bi se lahko tudi prisililo vodstvo, da ugodi splošni želji čjanstva. Potrebna je predvsem propaganda v listih. Konvencija naj da moč glavnemu odboru, da dela za ujedinjenje. Glavni je lisk. Poverllni odbor poroča o izidu glasovanja. Brat Jirast je dobil 117 glasov, brst Dermota pa 111. Brst Hrast je Vofelašen za namestnika upravnika Prosvete. * Sledijo volitve za urednika.-Brat Lotrich prečita izjavo brata Moleka, da kandidira sa urednika Prosvete ter priporoča, naj bi pa izvolili soglasno. Omeni tudi zmožnosti kandidata, katerega vsak delegat pozna. Brat Somrak nato prečita izjavo brata Ko-bala, ki je tudi kandidat za urednika. Nomlniran je tudi brat Joše Zavertnik, ki pa nominacije ne sprejme. Vršijo se volitve. ^Predsednik stavi vprašanje glede vrhovnega zdravnika, ker je dosedajni odpovedal službi. Brat Shragat predlaga dr. Johna Zavertnika, »a katerega ima brat Vidrich napisano izjavo, da sprejme kandidaturo, ako se odpoveduje dosttttfjrii vrhovni zdravnik. Protikandidata nI in izbornica dr. Zavertnika soglasno proglasi za vrhovnega zdravnika 8.N.PJ. t Brat Zaje naznani, da je treba vrhovnemu zdravniku tudi namestnika, a ker ni kandidata, predlaga, naj bi konvencija stvar prepustila glavnemu odboru. Zbornica se soglasno izreče za pred- Preklic jubilejnega slavja. m UL — Društvo št J51 SNPJ od tu in društvo št. 209 SNPJ, ki sta naznanila, da skupno proslavita 2» letnico SNPJ dne 2. junija, obveščata javnost, da se slavje vsled slabega vremena ni vršilo. V naznanilu smo tudi omenili, da v slučaju slabega vremena se slavje vrši dne 9. junija. Sedaj je pa skupni odbor prišel do zaključka, da se jubilejno slavje odloži za nedoločen čas, iz razloga, ker bodo drugo in tretjo nedeljo druga društva imela svoje prireditve, oziroma slavja v bližnjih naselbinah. Iz podanega razloga smo torej bili prisiljeni odložiti naše slavje na poznejši čas, ki bo pravočasno naznanjen v listu. Prosimo prizadete rojake v okolici, da vzamejo ta preklic na znanje in ga smatrajo uradnim. Odbor. log. Nadaljuje -se diskuzija o združenju. Govori brat Garden, ki dvomi glede tesnega združenja in "edino, kar je v resoluciji zapo-padeno, je federacija organizacij. Treba je federacije, ki ne diktira, aluži pa za razmotrivanje skupnih problemov. Treba je tudi sbllžanja med članatvom samim, med katerim naj bf se od časa do časa vršile konference, da bi se pogovorili o problemih. Delegat od št. 477 naglaša, kako važno vprašanje je združenje. Toda delegati ne pričakujemo, da bi združenje prišlo od zgoraj, priti mora iz članstva. Naloga združitvenega odbora mpra biti pisati propagando za to. Ce članstvo zahteva, se morajo tudi odbori podati. Od odborov samih se ne nadejajmo preveč, saj ravno tisti, ki so ponekod vpili, da'so sa združenje, so biti najbolj proti. Proeveti očita, da ni nič pisala za združenje, a urednike da bo treba v bodoče prisiliti, da bttdo tako pisali. • ;1 Brst Novak se Čudi predbacfvahju funkcljonarjem. Sam je šel Še skozi tri združitve, a zadnja leta je bil v tem pogledu manj aktiven. Glavni odbor je izvršil svojo dolžnost, toda Imel je nasprotnike. Kjer glavni odbori ne nasprotujejo, se to izvrši. Združenja s H.B.Z. ni treba pričakovati prihodnjih par let; razlike so, ki Jih je treba stvarno izravnati. Združitev je odvisna od zastopstva, ki se pogaja, predvsem pa Je treba kooperacije Članov. Povsrilni odbor poroča Izid volitev za glavnega urednika. Bsat Molek je dobil 129, brat Kobal 99 glasov. Brat Molek je proglašen izvoljenim. Sledi nominacija za predsedniško mesto gospodarskega odbora. Nominirani so bratje Aleah, Potokar, Somrak. Olip, Sto-nirh, Peplch, Sitter. Nominacijo sprejmejo bratje Aleah, Potokar, Somrak In Storikh, na kar se vrši jrlssovanje. Nadaljuje se razprava glede združenja. JDelegat od št. 667 govori o ekonomskih zakonih, ki silijo v združenje. Taki zakoni morajo prinesti združenje tudi pri podpornih organizacijah. Delegat od Št; 80 Izvaja, da Je članatvo vodno pripravljeno za to, konvencija pa naj kaj stori, da se sačne delo združit v. Delegat Rimsc od št. 518 omenja rasne ishode, da delegacija H.B.Z. izve naše lelj*. Naj se pošlje na njih konvencijo naš sastopnik, naj se pooblastijo v to delegati, ki so naši člani. aH pa naj se obvesti konvencijo pismeno. DeWgat freshe od Št. 118 govori po skušnjah is poslovanja a H.B.Z. Raslike so med organisscUama. toda ne prevelike. Glavno pa je. da 'se vsaj zdi. da je 90% članstva sa sftruttnjr. Razmere so take. da ne more priti kmalu do sdruše-»j a in ni prav vreči vso krivdo na vodatvo. Predvsem je potrebno sa proUkcijo organtsacij. da se sistematizirajo problemi In zlasti da se dobi popolnejša skupna kontrola nad simiUanti. Ns njegovo primero, kako se Je dogodilo, da je stmulant od jednoU prišel k ssjejJnicl. brat Junko pripomni, da se godi tudi obrstno. Brat Somrak izjavlja, da Je vprašanje združenja čedalje težje. aMrilM||B je prišla a stavksmi. isprtjem ia nevoščUlvostjo. Svoje delovanje na Um polju omeni v svesi s "Glasom Svobode." Zdrulenjc največ od visi od članstva samega in do tega laključka • - (DaUs aa S. strank) (vsa Jtfcjafc: «M Poročilo Ia zahvala. Barberton, O__V skfak za pogorelce v starem kraju v vasi Dolenje pri Jelšanah v Istri so darovali sledeči rojaki: Anton Cekada $5; po $3; Josip Ujčič, Mike Skerlj ; po $2: Rev. A. L. Bambach, John Ujčič (Center st.), John Debevc in John Spetich. Po $1: Jernej Penko, Andrej Likon, Lujta Može, Josip Ujčič, Louis Novak, John Stopar, Anton Stopar, John Tidei, John Garbor, John Jankovich, Frank. Likovich, Fr. Spetich, Anton Grodisher, (Ho-pacon ave.) , John Ujčič, Geo. So-noff, Rudolf Gainer, Mrs. Genie Troha, Josip Ujčič, Frank Ujčič, Anton Ujčič, Frank Gorjup Po 50c: Anton Dolh, Josip Jevc, John Meglič, Lovrenc Frank, Rudolf Knavs, Ignac Knavs, Matevž deležnik, Frank Cič, John Smrdel, Josip Hiti, Josip Biščak, Frank Dol*s, Marto Podnar, Geo. Lavtar, Josip Vo vo predsednico, in želim, da bi izvolile tako, ki bo vsem po volji, tudi tistim, ki niso člani SNPJ. Ivana Zobitz. Seja društva št 221. Terra Haute, lad. — Nazna njam članstvu društva št. 221 SNPJ, da se prihodnja seja vrši v nedeljo 9. junija. Rešiti ima mo selo važne zadeve ter ugotoviti vse potrebno za proslavo 25 letnice "SNPJ. Udeležite se te seje vsi. Iskren pozdrav 1 John J. Stergar, tajnik. Bree*y HUU Kan«.—Dne 27. maja po šesti ari zvečer si je Andrej Lepe j. član društva št 66 SNPJ, radi dolge, mučne in neozdravljive bolezni končal živ Ijenje s strelom v sree. Bil je takoj mrtev. V staram kraju zapušča ženo in dve hčeri, tu v Kaasasu pa enega I «USTNICA UREDNIŠTVA. Društvi ŠV Btl in št 822 SNPJ sta pqplali poziv na sejo prepozno sa uradno glasilo, ki Je Izšlo dne i. junija. Vsled teñ ju priobčamo v dnevniku. * Slovenska narodna niajSini v Avstriji Ljubljanski Usti prinašajo od Slovencev povsefm različna od časa do časa "žalostne konsta- one socijalnih demokratov. So-taeije" o kulturnem zatiranju in cijalna demokracija Avstrije je raznarodovanju slovenske narod- bila prva, ki je na merodajnih ne manjšine v Avstriji, ki je mestih imela skrb za potrebe in predvsem pomembna še na Ko- zahteve Slovencev! Jasno pa tu-roškem, v spodnjem in vzhod- tli^mora biti, da je fašističen nem delu, to je v Rožni dolini in element v Avstriji zopet druga-v okolici Velikovca (Voelker- Če orientiran napram narodnost-markt). Te vesti pa so ne le sa- nim težnjam Slovencev, saj je mo tendenciozne, nego tudi več vendar znano, ds so fašisti v ali manj neresnične in brez pra- tem oziru vse drugo kot tole-ve podlage. V resnici je položaj rantni. čisto drugačen in o kakšnem Politična spredelitev sloven-kulturno - narodnem suženjstvu sko govorečega prebivalstva Ko-in zatiranju ni prav nobenega roške je torej ta le: sledu. Okoli ¿0% Slovencev pripa- Po plebiscitu dne 10. oktobra da avstrijski socijaini demokra-1920, ki Je nesrečno izpadel za ciji in se z njo bori za izboljša-Jugoslavijo, se narodnostni pre- nje svojih gospodarsko-socijal-stiž ni dosti izpremenil. So sem nih pogojev. Približno 30% pri-pa tja slučaji, kjer so se Sloven- pada slovenski gospodarski ci v Avstriji opr^telili kot Nem= stranki (Hospitantje krščanskih ci, toda mi vemo, da taki slučaji sodjalcev), ostali Odstotek pri-niso edinstveni v zgodovini na- pada delno avstrijskim fasi rodnih manjšin. Za narodno asi- stom, koroškemu Landbundu, milacijo je najbolj dovzetna celo avstrijskim komunistom, * inteligenca in to vedo Slovenci li pa so še nadalje ostali poli-prav dobro tudi v Jugoslaviji, tično indiferentni. Spomniti se je treba samo na V slovenskem jeziku izhaja le čase bivše Avstro-Ogrske, ko je en časopis. Ta je "Koroški Slo slovenska inteligenca nemšku- venec." List ima poleg nacional tarila! — Kmet in delavec pa o- no-Šovinističnega tudi izrecnc staneta večinoma zvesta svoje- odkrit katoliško klerikalni zna mu materinskemu jeziku. čaj ter je obenem tudi glasile Na Koroškem veljajo v tem slovenske gospodarske stranke oziru prav isti zakoni in zato se Socijalna demokrscijs na Ko ni čuditi, da vsaj tu, toda samo roškem polaga na slovenske de tu morem najti znake nacional- lavce in kmete izredno velike nega propadanja Slovencev v Av- važnost. Vsled tega si je prido striji. bila med slovensko govoreč«* Da pogledamo socijalno strukr prebivalstvom velik ugled. Pri turo Slovencev na Koroškem, vi- pomcfgla pa je tudi, da se je dimo, da nam daje tole sliko: sprejel za Slovence znani zakor Nad polovico prebivalstva je o kulturni avtonomiji. Zato je revnega kmetskega stanu, le lahko ponosna, da ji slovenske mal odstotek je srednjih kmetov, govoreči delavec in kmet zaupa bogatih pa v splošnem ni. Eno ta v boju za razredne intereae četrtino tvori industrijski pro- delavnega ljudstva. ' letariat, ki prihaja iz kmetov v Kot razredno glaailo se bor mesta in se preživlja po provin- "Kaertner Volksblatt" (Korosk cijalnih industrijskih centrih ljudski list) kot glasilo koroike spodnjega in južnovzhodnega socijalne demokracije tudi u dela toroške, a ostali odstotek Interese slovenskih delsvcev, k tvorijo mali obrtniki in takozva- se v razrednih — in to je naj na "narodno-zavedna" inteligen- važnejših — vprašanjih istove ca, to je par študentov iz Duna- tijo z nemškimi. So prav tako t ja, kaplanov in svobodnih pokli- nakovredni eodrugi in bojevni cev. 4 tovariši, ki imajo važne funkcij« Slovenci kot organlcirsas v gibanju. manjšina v Avstriji ne pomeni- Kot razredna in kulturna i»sti Jo v političnem oziru nič; prav tudja delavstva ps polsga l* tako pa je treba podčrtati, da lavska zbornica za KoroAko * dve tretjini koroških Slovencev Celovcu tudi za naše delavc« ve tudi ne stremi v svojih politič- liko pažnjo. Tajnik Koroške I* nih idealih za dosego takega pri- lavske zbornice, sodr. Newolt v znanja od strani Nemcev. -<- v sporazumu In na predlo? taj Kajti manjšina se je popolnoma nika Ljubljanske Delavske zbor oifredelila po avoji politični zre- niče. sodr. Uratalka in šefa kuj-losti in se priključila onim splo- turno-prosvetnega odseks l*1 šnim strankam, ki streme po svo- zbornice v LJubljani, fttukelja Jih programih in političnih bojih ustanovil za slovenska delavce « sa uresničenje svojih izrazitih, Avstriji prav lepe knjižnice T« bodisi stanovskih odn. razred- ke knjižnice s slovenskimi knjt nih zahtev. gami so doslej ivtanovljenr U Razumljivo je ia čisto samo v Borovljah, 2elesai kaplji in < ob sebi umevno, da ~ r ,u Hreščaka 4letno Jsčo. Po govo- M,n,n* Compsny Js od h spriU, r® ^ kar Js ssčels psdstl csns bskrs, še drugič snlšals plače rudar-jem in drugim dslavosni Drugo Lindbsrgh In asvsols prod maošlcaml. Woods Hole, Mass. — Odkar js jsvnod Izvedela, ds Und bergh ln njsgovs nevesta ulivs-ts medene dnevno ns ladjici« kateri krlšsrlta ssms ob vsho^» ni obali Atlsatlka, so čssnlksr-ski reportsrji invadlrall vss prlstsnlščs prežeč na Jshto. V torek Js Mndberghova Jshts prlpluls semkaj, tods ko Js ls-talec opazil, na bregu veliko množico ljudi ln ¿oln s rsportsrjl, ki js drvel* po vodi proti njsmu, js jshts nsglo obrnila rllso In odkurila. Reporterjl, ki so že Imeli fotografsks kamsre pripravljene, so ss vrnili ns breg i dolgimi nosovi. OpIČJs iz jalov- država kssnsjs IJini® Knoxvlile, Tsnn. — V zskonl-ku drsvs Tsnnsssss js predplss-ns kssen ispors od snega do petih let zs ossbs, ki poskusijo s ssmomorom. POstavs Jo bils mrtvs črks, tods gensrslni prsvdnlk, Blbb Js to dni sagro^ sil, ds Jo oživi, ko sta bila V Knoxvlllu v štirih dneh Isvršsna dvs ssmomora ln trije poskusi. RudarJsm v Montaai snlšsns pravoslsvho cerkev, tfrugogs ss ru držsvnegs pravdniks so govorili sogovorniki obtožencev, ki so dokazovali nedolžnost ob-tožencev ter predlagali, naj Jih sodišče oprosti. Po snournem posvetovanju je sodni dvor obsodil: Avguštins Longs, Vekoslava. Hvaliča ln Vokoslava Markiča na 80 lst, mladoletni obtoženec HfOŠČak pa Js bil obsojsn ns ti let Ječe Delje sta bila šs ostale dvs obsojene eden ns 6 In drugi ns dvs ln pol leti Ječe. Vssm obsojencem so nadalje odvsote dr žavljansks pravice do smrti in bodo po doslušenju svojs kazni koniinirani v konflnecljskih ta-i>oriščl h/Hi^l mM Teko se glasi poročilo procesa Ui obsodba. Fašisem tirjs svojs žrtve. Ni mu dovolj, da mladoletnega Hrsščaks obsodi ns 27-letno ječo, msrveč bo po doslušenju svoje kasni moral Še v konfinacljo na kak Južni zapuščeni in malarlčnf otok. /ssno js, da Je psls tako stroga sodbs Iptegadrlj, ker so bili bbtožend lovencl In komunisti. V svssti so si, da ss svet radi toga dej-stvs (radi očltks komunlsms) ns bo toliko rszburjsl nad tako strogo obsodbo. Mogočs Js tu-41, ds so jim komunizem naprtili baš radi tega, ds Jih tem lož-je strogo obsodijo. Ječe se polne s Slovenci, s komunisti Slovenci in Italijani, s socialisti Slovenci In Itolljsnl, konflskecijska taborišče so pol' na izgnancev, ki stradajo In trpe, vse Italije Js ene sama celica zapora, ena ff%ma JetniŠnir« To nI dober znak sa Mussolinl-jevo moč. To Je znak splošnegs nezsdovoljstvs In splošne gnilo bo, pe nej se Mussolinl As toliko nsvdušuje ze rimsko kulturo Bernard Hfcaw, slavni angleški pisatelj, dramatik, čUn U-bor stranke, nsjbogsteijšl pt«s-tel J ne svetu, Je doepel v Dubrovnik. kjer so sanj resorvlrsll več prostorov v hotelu Imperial V Trnovi pri Gomllskem Je umrla Antonije Kovča * V laškem Je podlegri težki bolesiH m letni Teodor Drolz, nedknjlgovodje v nok. — Na MHnšah jo umrle Josipi n« znlšsnjs y buttskem distriktu Js___ _____ ______ prišlo 1. Junija. PItč4 so bils 9 delno sli popolno slspoto, znižan« 26c dnevno delava«» pod ssmljo In v topilnicah. Sedanja plače Js 16,60. pLOVBNMKA NARODNA MANJ0INA V AVBTRIJI ' N (Nadaljevaejs s I. Ntraal.) če jo. Toda, to skoro nI potreba, ksjtl v šolskem oslru imsjo Slo-venci svobodo. ' Knjlgs dr. V. Pssohingsrjs "Undsskunds von Keernten", Klsgenfurt 1MB, navaja tosa devno tole sUtlstlkot Od osnov nO) šol ns Koroškem Js skoraj 26% onih, kjer ss vrši slsmen-Urni pouk v slovonsks» Jsslku. Vseh šol Je 846, od teh torej 86 (pet in osemdesst) utrakvistič-nih, to Je tekih, kjer ss poučuje najprej v slovensksm Jeziku, pozneje ps v slov. In nsmščlnl. — Kot snano, Js bilo oddanih Ists 1980 ss JufoslsviJo v p nI A 16.279 glasov, «ovsnssv na Koroškem Js po uradni aenitvl okoli 87,000, a število celokupnega prablvatetva s dns 81. dscsmbrs 1928 Js 889.981. Ako prlmerjs-rno U številke s številkami O-ioovnih šol, todsj smo si popolnoma na Jasnem. Končno morem ,M-lrrtetl še nekaj In to Je: V koroških srednjih Soleh ss pou-čuje tudi slovenščino t Ds raeeimlrem: slovenski del Korošcev Je s Um poldUjsm zadovoljen, vsaj ipnogo bolj za-dovoljen, kot so mords Slovenci v ostali dveh državah. Boj, kateremu se Je slovenski element v glavnem pridružil, je borbe pro-letarijate proti buriuaslji. Kis. rlkalisiran šovlnistlčno-naclonal-nl delfr posUje šibkejši In ne-znatnejši, ker je izgubil pravico do obstoja, kajti še pred plebla-cKom Je večina naših delevcev ia kmetov obsodila tako borbo, kakršno še danee vodila dr. Pe-tak In župnik Starec v Imenu slov. gospodarske stranke v Avstriji. Te ugotovitve pe morem po-vdaritl zato, da Jodo naši delavci videli, kako pojmujejo na-cioaalne In resredoe vprašanja rojaki v avstrijski rapubltkl. Od ntkollko časa lem razni časopisi tn rs vi Je priobčujejo oglase, fi katerimi nekstere brezvestne "msll order" tvrd-ke oglašujejo naočnike (očala). Narodno 4rU*tvo za obvarovanje pred slepoto opozarja, da ti oglasi stsvljsjo v nevarnost vk) mnogih tisoč ljudi, ln osnsčuje te tvrdke kot "nevarne goljufe". National fluslness Bureau Je na podlagi tegs Izdsl posebni buletln vsem časopisom Širom Združenih državsh. ds jih posvari. V istotn buletlnu ta orfs-nizacija, ki vodi neprestano borbo proti nečednim poslom In oghuom, osnsčuje kot^šušmar-•keH tskoivane "mali ordsr course" ss očesne veje, ki ogls-Šujsjo od pomoč proti očeNnim slabostim brez zdravniškega pregleda. ■ Poudarjs se, ds ni mofoče predpisati prsvilns očala potom dopisovanja in ds taks očsls bo-lf Nuir»-Ton« iM(i(! "las Is are« priporočan N ura-Ton« mkWMt, ki J« o nalagal. To Ja napravil« raa kar «to rabil, $4.50, sa vas leta pa $9.00. Tednik stana aa Evropo $1.71 poštnino Narolnina lahka tatt mal pošljete an aaabv: Upravništvo "PROSVETA" Si ILÍ^PBÍÍI® OWCI{0| III. Naročite Mladinki Ust, _ - III i. 1UI maaaJ^IL ' mm ■! m nsjDoijsi mesečni* sa Br vemko mladino! Člani in Sanice S. N. P. J, Sedaj lahko dobite AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—ako nam poftljete bres odbitka svata $6J0. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEfiKA I SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGENEZIJE, vredna $1 JO, in PATER MALA VEN- 1 TURA V KABARETU, vredna $1.50, skupaj vrednost $5.00 In dnevnik Presvata aa aaa Ista j za svoto $6.30. Te velja aa Osae &NJPJ. sa vse stara in nove naročnike. Ns Osni pla-čaja $7.50. f&Z/ zavil v stransko ulico. In takrat aem nehal dvomiti, zakaj njegov zločin je dokazsn "8eveda!" je dajal Zoaimov. "Stoj 1 Poslušaj konec! Rasume se, ds so posla» »a vse strani iskat Mikolajs. Duškina so pridržali ln izvršili hiino preiskavo; tudi Mitreja so dali pod ključ. Tudi čolne po preiskali, dokler niso predvčeraj pripeljali !e Mi-kolaja v zapor. Prijeli so gs v neki obcestni fostilnlci, ksmor je bil flrišel. snel s sebe srebrn križec in prosil, naj mu dado zanj leščerbd, ki jo je tudi dobil. Cez neksj minut gre žens V kravji hlev, pogleda skozi ipranjo in vidi, da je na skednju privezsl pss ns tram, napravil isako, stopil aa parobek in si hoče natakniti zsnko ns vrste. Žena je zakričala na ves glss, pritekli so ljudje in gs vprsisli, ksj je hotel storiti. — "Oh," pravi, "ksr odpeljite me, saj priznam vse." — In res so ga odpeljali s potrebnimi formalnostmi, namrsč v zapor. Najprej so ga vprašsli, kdo da je, koliko js_ gUr — dvsindvajset let — Itd. Ns vprašanje, če tedsj, ko sta delala z Mitrejem, nists videls, ds bi šel tointo uro kdo po stopnicsh, je odgovoril, ds js gotovo kdo hodil mimo, toda onadva ga nista sapasila. — "In slišala nista ni-Čessr, nlkakega hrupa ali čeaa takegaf' — "Ničesar posebnegs nisva slišala." — Pa si vedel, ti Mikolaj, ds so rsvnotlsti dan ob tej-Intej url umorili in oropali tointo vdovo in njeno sestro?" — "Tega nisem niti vedel niti sllšsl. Sele tretji dsn nsto mi-je pripovedovsl Atsnszij Psvllč v svoji krčmi." "Kje ps si dobil uhsnsf — "Ns podu sem jih nsšel." — "Zsksj ps drugi dsn* nisi Šel z Mitrejem ns dslo?" — "Ker sem bil pijsn." — "Kje ps si pil T" — "Tulntam." — "Zakaj ps si bežal pred Duškinlmr — "Ker sem se silno prestrašil." — "Cssa si se prestrašil?" — "Da me ne bi obsodili." — "Kako si se^nogel prestrašiti, ako se zavedaš, da si nedolžen?" — Veruj mi, Zoeimov, alr no veruj, ta vprašanja so mu stavili in to doelovno v takšnih izrazih; vem to z gotovostjo, ker sem slišal iz zsnesljlvegs vira. Kaj praviš k temu ti?" "Ko bi teh dokazov ne bilo!" "Jas j>a zdaj ne govorim o dokazih, marveč o tem, kako ume vaj o biatvo atvarl! Hudi-čs vendsr!... Stiskali in gnetli ao ga tako dolgo, da je priznal, da ni našel uhane na podu, nego v "kvartlrju", kjer sta s Mitrejem pleakala. — "Kako to?" — "Takole: z Mitrejem sva barvala ves dan, do osmih zvečer in že svs se pri-previjala, ds odidsvs, ksr vzsme Mitrej čopič, pa mi potegne a barvo po obrssu; a bsrvo mi potegne po obrasli in zbeži, jsz ps sa njim. Za njim sem stekel ln kričal na vse grlo; ko pa pridevs s stopnic v vežo, nsletim v naglici ns hišnika in nekaj gospodov; koliko jih je bilo, tega ae ne spominjam: hišnik me js zsto i ozmerjal in tudi drugi hišnik se je hudovsl, kskor tudi peki gospod z dsmo, ki je stopil ravno takrst v hlAo; hud je bil zsto, ker svs blls a Mitko napoti. Jsz sem prijel Mitko sa laae, vrgel ga na tla In ga začel peetitt; tudi Mitka je zgrabil mena od spodaj za laae ter me začel nabijsti. Tega pa kitava delala Iz jeze, ampak Is same ljubezni, kar za šalo. Nato pa se ml je Mitka Isvll, stekel ns ulico in jsz sa njim; tods nisem gs dohitel in vrnil sem se v stanovanje, ker je bilo treba pobrati orodje. Začel sem pobirati In čakal Mitreja, ako pride naaaj. Tedaj pa sem stopil na moetovžu, v kotu sa vrati na tisto škatlica Ko pogledam, jo vidim ležati v papir zavito na tleh. Odvi-jem jo In vidom. da ima takšne majhne kaveljčke — In ko jih odprem, najdem v škatlici —' uhane" . .. " "Za vrati? Za vrati? Za vrati je ležala r je zdajci kriknil Raskolnikov. gledaje na Razumi h i na b motnim, prestrašenim pogledom, ter počasi sedel na dlvan 4 t, . W •» '-Vivvt' . ''j V '. fl3Lrf. - Sedaj Je priHka, bratje la sestre, da al vsskdo lahko nam« saa all vsI knjig pa sele alski caaL Knjiga ao dabra, poučne la morali U jih Imeti v vssld hlAL AMERIŠKI SLOVENCI—te knjiga obsega 682 strani in mnofo krasnih zgodovinskih slik, je prijasna sa čitanje in ysm daje vsliko pouka o zgodovini Amerika^ ameriških 8k>vencev in naša 8. N. p. Jednote. Knjiga vredna $5.00—ssdaj ...........................................»H»n,fl«IO SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga ss učenje angkUflne la rasnimi dragimi pojasnili, vredna $2.00 sedaj_________50e ZAKON BIOGENEZIJE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj la naravns zakona, vsebuje veliko poafaaga ss vestags človeka, vredaa $1.50— sedaj. .........................................................................I PATER MALA VENTURA V KABARETU—povest is «tvUenjs ameriških frančiškanov la dotlvljaji rojaka, vsebujs precej slik, vredna $1.50— sedaj_______ ZAJEDALO—povsst la stika skritega življsnjs slovsnskfli dalavesv v Ameriki, vredna $1.7» sedal________________________Me JIMMIE HIOOINH sanhntvs bi kršena povsst, spisal dobrosnsal plasteU Upton Stasiatr, poslovsnQ L Molsk, vfsdna $1.00—sedaj___Me Odtrgajte te listek, prfloftlte potrebno svoto v r*—la polUtts ns Vsak čitatelj predela od svo-je mladosti do zrelosti iste faze, ki jih js prsdslsls knjigs tekom stoletij: nsjprej bajke pripovedovane, potem napiaane, nato i Čudovite ln neverjetne zgodbe, potem pesmi in epoei, resna povest in zabaven roman in končno duhovita dela velikih mislecev. PROSVETA, 8697 S. Lawadak Ava^ Chicago, m. & ¿ Mletane vem poiOjsm svete $-kot naroČilo sa sledeče knjige * N «kateri čitatelj i knjig« požirajo, drugI jih uživajo; eni so neisblrčni, drugI labirajo, prvim ds mnogo knjig malo, drugim ens knjigs mnogo. Drugi so boljši od prvih. i a , Prsvi titetelj ne čita samo knjige, ampak tudi samega sebe. Njegova <;uše Je kakor rssonan-čna tla, kjer odmevajo mlall pisatelja in ss družijo a njegovimi v prijetnem razgovoru. To Čltanjf immega'sebe je včasih zanimivejše, važnejše in koristnejše od čitaaja knjig. Cltatalj, ki ob čltanjis knjige ne čita obenem svojih lastnih misli, je le ' poičitateij; čitatelj, ki čita po-