P«štnina plačana v gotovini tshaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašakih dostavlje- na750Din, i& inozemstvo20Din Račun ori poštnem čekovnem zavodu Št. 10.666. JVova &obn Cena 1 Dln Redakdja in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo lc po možnosti. Štev. 10. Celje, ponedeljek 30. januarja 1933. Leto XV. 40. redni letni občni zbor Savinjske podružnice SPD Fr. Tiller — častni načeluik Savinjska, podružniea. Slovenskega planiiiskega diuštva v Celju je ime- la v četrtek zvečer svoj 40. redni let- ni občni zbor v restavraciji v Narod- nein donivi. Podružnični mičelnik s. ap. s. g. Tiller je ob otvoritvi občnega /.bora pozdravil številne udeleženee, zlasti zastopnika osrodnjega odbora SPD g. Vilharja iz Ljubljane, nadzornika SPD s. ap. s. g. dr. Senjorja iz Mari- bora tcr zastopnika m.estne občine celjske in Olepševalncga društva magistratnega direkiorja g. šubica. Načelnik je v svojem poročilu ome- nil, da bo letos 20. avgusta 40 let, cdkar je bila ustanovljena Savinjska podi'Liznica SPD, ki obstoji že ravno tako dolgo kakor osrednje .Iruštvo. Ustanovitel.1 podružnice je pokojni velezaslužni Fran Kocbek, bivži nad- učitelj v Gornjeai gradu, ki je nače- loval podružnici 34 let. Načelnik g. Tiller, ki jcrprevzel vodstvo podruz- niee I. 1927., je podal historijat Sa- vinjs'ke pdtlružniee od njene ustano- vitve do danes. Pouružnica je imela od ustanovitve do prevrata težek boj 7. Nemškim planinskim društvom, ki si je lastilo Savinjske plaiiin« kot svojo last. Delo, ki ga je izvršila Sa- vinjska podružnica v 40 letih, je ogromno. Nastala je oela vista pla- ninskih koč, novih poti in markacij. V. začetku 1. 19-27. sc je podražnica preselila iz Gornjega grada v Celje. Lani je bila dograjena uajvečja po- stojanka podruzni.ee, impozantni Planinski dom v Logarski doJini. Savinjska podružnica lahko zre ob 40-letniei s ponosom na dosežene ve- liike uspehe, ki so kronali izrednp požrtvovalnost in idealizein narodno zavednih planinskih deJavcov v pod- ružniea,, J^avinjska podružnica je po- stala važen kulturni činitelj za tuj- ski promet v Savinjski in Logarski dolini ter v Savinjskih planinah. \a- loga novega. odbora bo, da izpopolni to delo. Tajnik g.. di1. Milko lirašovee je v svojern porocilu orisal- razvoj Savinj- ske podružnice in slovenskega pla- ninstva v zadnjih 40 letih. Savinjska podružnica je lani otvorila svojo no- vo niatično stavbo, Planinski doni v Logar.ski dolini in s tem uresničila svoj dolgoletni sen. Podružnioa je kupila od ljubljanskc škouje ves sklep Logarske doline s pianino Okrešljem v izineri okrog 450 ha ter lično preuredila pastirsko kočo po- leg Frischaufovega dorna na Okreš- lju v prijazno turistično bivališče. Poinanjkanje sredstev ovira nujno potrebno prezidavo in razširitev Frischaufovega donia. Obisk podružničnih koč stalno ra- ste in je bil lani naslednji ( v okle- pajih obisk l. 1931.):. Celjska koča 2130 obiskovalcev (1892), Mozirska koča (ki jo upravlja niozirski odsek) 578 (548), Frischaufov dom 2250 (2034), Kocbekov dom 1245 (1023), skupaj 6203 (5497). Piskernikovo za- vetišče v Logarski dolini je obiskalo 1254, 1. 1931. pa 2311 oseb. Izpadek znaša torej 1057 obiskovalcev. Ker pa niso všteti obiskovalci sosednje- ga novega Planinskega doma, glede katerih se ne vodi evidenoa, ki jih je pa bilo lani gotovo nad 2.000, je gotovo, da tudi obisk podružničnih. postojank v Logaiski dolini razve- seljivo raste. Podružnica je lani zo- pet znlžala cene v kočali. Številp Clanpy, Savinjske podruž- nice, je lani naraslo od 484 nai 486- P,9driiŽ,nica je tudi lani priredila svoj planin^Hi sejein, ki je izvrstno ns^el. Me.(J lai>s(kinü dobrotniki podri;^- 1119a je tre^" orafinjji zlas^ti ip>«^tr)o občino celjsko, bansko upravo in osrednji odbor SPD v Ljubljani, dr- žavnega tožilca g. dr. J. Požarja v (lelju, tujsko-prometno zvezo v Ma- i'iboru in Savinjsko posojilnico v Žalcu. Mnogi, ki bi tutli lahko dali poflružnici podporo, pa so preslišali zadevne prošnje. Lani ni bilo v pod- ročju podružnice nesreč, kar je v ve- liki meri zasluga vzornih potnili na- prav, ki se vsako leto izpopoinjujejo. Savinjska podružnica je z osrednjim odborom in sosednjimi podmžnica- ini v iskrenih prijateljskih odnoša- Jih. V imenu ziinskosportnega odseka podružnice je poročal gosp. Branko Diehl, da sc je vršila 22. t. m. klub- ska smučarska te'krna pri Celjski koči. Predvidena. je tudi slalom tek- ma pri Celjski koči in o Veliki noči smučarska tekma v Savinjsikih pia- ninali. Odsck bo priredil več planin- skih predavanj. Za mozirski odsek je poročal po- družnični načelnik g. Tiller. Ta od- sek upravlja samostojno obe koči na Mozirski pJanini; njegov dolg na ko- čah je narasel na okrog 72.000 Din. Savinjska podružnica iiamei-ava pre- vzeti tudi ti dve koči v svojo oskrbo. Poročilo blagajnika g. Vrtovra iz- kazuje 557.378.90 Din dohodkov, ri54.715.90 Din izdatkov, 2.(103.90 Din prebitka. investicije so znašale 240.000 Din. Celokupni stroški za gradnjo in opi'emo novega Planinskega iToma v Logarski dolini so znasali 52f.!.U9{),30 Din. Savinjska podružnica, i.ma 216.331.52 Din dolga. Na predlog \m\- gledovalca raeunov g. Zeniljiča je bil odboru podeljen absolutoi'ij. . Sledila je volitev novega odbora za tri leta. Dosedanji izredno za.služ- ni načelnik g. Tiller je izjavil, da ni- kakor ne more več prevzoti težkega in odgövornega mesta podrtfžnične- ga načelnika. Podnačelnik g. dr. K«a- lan je nato v prisrčnem nagovoru označil dobo prvega podružničnega načelnika pokojnega g. Franca Koc- beka kot delo ustanovitve, Tillerjevo delo pa kot delo obnovitve, organi- zatorične ureditve in novega ustvar- janja podružnice. Pod vodstvom 11a- čelnika g. Tillerja, ki je posvetil podružnici vse svoje niisli in vso svoje delo, je dosogla podružnica ne- pričakovane nioi-alne in niaterijelne usj)ehe in silno pomnožila svoje pre- inoženjc. V tem času sta bila zgrajc- na Tillerjeva koča in Planinski dom v Logarski dolini, Kocbekov dom na Korošici, depandansa pri Friscbauf- ovein domu na/ Okrešlju. Zgrajene so bile nove poti in popravljeuo sta- re, uvedena je bila ugoilna avtomo- bilska in avtobusna zveza v Logar- sko dolino in kupljena je bila plani- na Oikrešelj. Na predlog g. dr. Kala- na, je obcni zbor z burnim odobra- vanjem izvolil dosedanjega načelni- ka g. Tillerja v zahvalo za njegove izredne zasluge za podružnico in na- sc planinstvo za častncga načeinika podružnice. V novi odbor so bili izvoljeni na- slednji gg.: načelnik dr. Milko Ilra- šovec, podnačelnik dr. Ernest Kalan, tajnik Branko Zemljič, blngajnik Fi- lip Vrtovec, odbori)j.ki prof. Brodar, Jeglič, Kopinšek, Zdravko Kovač, dr. Raisp, Saksida in prof. Staute. Pre- gledovalca raeunov sta gg. dr. Požar in prof. Napotnik. Za zaupnike so bili določeni: za Žalec g. Viktor Pi- lih, za Mozirje župan g. Matija Go- ričar, za Ljubno g. Anton Tevž, za Luče g. Cvito Kosmač, za Solčavo g. Jožo Klemenžek in za Vransko župan g. Lavrič. Delegat osrednjega odbora SPD g. Vijhar iz Ljubljane je pozdravil pbč- •ni zbor ter porqč,a,i p lanskem delu osrednjega odbora in raznih aktuaj- , nil), zadevah planipstva. Nadzornik ! SPD g. dr. §ei]jor iz Maribora jö L^- Okoliški obcinski svet Potreba remedure v vrstah občinskih odbornikov V petek 27. t. m. od 1830 do 1945 se je vršila v občinski posvetovalnici na Bregu seja celjskega okoliškega občinskega sveta. Po odobritvi zapisnika zadnje seje z dne 2. decembra 1932. je župan pre- čital naslednjo resolucijo proti separa- tističnim punktacijam, ki je bila po- slana predsedniku vlade dr. Milanu Srškiču: »Občina Celje — okolica ogorčeno protestira proti ponovnim nakanam, da se razruši skupnost naroda in države. Nam Slovencem je edino v moČni, nedeljivi Jugoslaviji zajamčen naš obstoj«. Obč. odb. Plankar je v imenu de- lavske delegacije, ki jo tvorijo člani bivše socialistične stranke, prečital iz- javo, da se delavska delegacija ne mara »vmešavati v spore med meščan- skimi strankami« glede notranje ure- ditve države, ker ima glede tega svoje posebno stališče, in se bo vzdržala glasovanja 0 resoluciji. Tudi pristaši bivše Slovenske ljudske stranke obč. odb. Glinšek, Pišek, Strenčan, Dorn in Slander so izjavili, da se bodo vzdr- žali glasovanja za resolucijo. Seje se niso udeležili isti skupini pripadajoči obč. odb. Golob, Košič in Žuža. Ugotavljamo, da se resolucija izreka za skupnost naroda in države ter za močno, nedeljivo Jugoslavijo. Omenje- ni občinski odborniki niso hoteli gla- sovati za to izjavo in so se s tem po- stavili v isto vrsto z nasprotniki našega narodnega in državnega edinstva, ki mora biti naš naj- višji in najsvetejši princip. TakI ob- Člnski odborniki ne spadajo v ob- Činski svet In zato pozivamo oblast, da izvaja takoj vse konsekvence. To je tudi zahteva vseh iskreno jugo- slovensko mislečih občanov. Občinski svet je odobril pravilnik 0 pobiranju občinske trošarine, ki tudi določa, da mora piačati vsakdo, ki ne prijavi občini trošarini podvr^enega blaga, kazen v petkratnem iznosu tro§arine. Obrtni odsek. Občinski svet se je iziavil za krajevno potrebo glede go- stiJniSke koncesije Frančiške Malejeve na Sp. Hudinji, zanikal pa je krajevno potrebo glede gostilmških koncesij Marije Kedlove v Gaberju in Arnolda Kincla na Zg. Hudinji. Personalni odsek. V domovinsko zvezo so bili sprejeti naslednji prosilci: Jožef Galuf v Gaberju, Anton Dornik v Gaberju, Franc Kresnik, Jernej Konec v Medlogu, Karl Ograjenšek na Babnem, Miha Lampret v Gaberju, Leopold Pelicon v Gaberju, Ignac Goršek v Zavodni, Franc Šeligo na Ostrožnem, Matevž Kolenc v Zagradu, Franc Ocvirk na Ostrožnem, Franc Deželak v Gaberju, Neža Pečnak na Zvodnem, Avgust Jane na Miklavškem hribu, Ursa Mastnakova v Gaberju, Jakob Krajnc na Polulah, Terezija Travnerjeva v Gaberju, Anton Slemenšek v Medlogu in Franca Po- točnika vdova v Gaberju. Razni predlogl. Banska uprava zahteva znižanje izdatkov v občinskem proračunu za 1. 1933. Da se to doseže, bo občina plačala letos namesto dolo- čene amortizacijske kvote le obresti od posojila za okoliško deško narodno šolo. Ta sklep je odobril tudi krajni šplski odbor. — Drsanje in sankanje na javnih potih in cestah je odslej prepovedano. Kdor se ne bo pokoril prepoyedi, bo kaznovan. — Okpliška občina bo prosila poštno direkcijo v Ljubljani, da bi dala prestaviti brzo- javne drogove, ki stoje na hodnikih stjtaj .Saviqjski ppdružnipi k njeni 40-letnici. V svoje^ni gpypru je r»a- glažal, da mora SPD ostati naeionaJ- no dri^styp, kakor je bilo prod voj- np, da pr^pQm^re^mQ k ozdravljenju se*4apjih, razjmer. za pešce ob Mariborski cesti v Gaberju in ovirajo promet. — Občina ne ba vzdrževala modernizirane banovinske ceste na Bregu, ker stoji na stališču, da so to dolžne po zakonu le mestne ali trške občine. — Občina bo za^asno prepustila gasilnemu društvu v Gaberju prostor poleg gasilnega doma v Gaber- ju za ustanovitev reševalnega oddelka. — V ponedeljek 30. t. m. ob 17.30 se bo vršila na mestnem načelstvu v Celju seja širšega odbora pomožne akcije za Celje in okolico. Na tej seji se bo vršila razprava o vprašanju ukinitve skupne pomožne akcije za mestno in okoliško občino, ker primankuje sred- stev za uspešno nadaljevanje akcije. OkoliSka občina zahteva nadalievanje skupne akcije. Obč. odb. Plankar je predlagal, da bi okoliška občina skusila uvesti poseben davek v korist brez- poselnih. Poglavje o šušraarstvu Celje, 27. januarja. Na vseh obrtniSkih sestankih, zboro- vanjih in skupščinah se čujejo pritpžbe zaradi SuSmarstva in »fuSarstva«. Stro- kovni, gospodarski in dnevni časopisi so 0 tem napolnili že cele kolone. Resno in neresno se je razpravljalo 0 tej rani in škodljivcu gospodarskega življenja s trdnim pričakovanjem, da bo tako javnost kakor tudi občinstvo in oblast pokrenila nekaj izdatnega, da se naraščanje šušmarstva in šužmar- stvo samo zatre v kali. Vsi dosedanji ukrepi so se pokazali kot nezadostni in pomanjkljivi. Treba je raztolrnačiti pojem šušmarstva širši javnosti, in tej je namenjen ta članek. Kaj je šušmarstvo in kdo šušmari? Šušmarstvo in šušmarje imenujemo vsako tako delo in one osebe, ki izvršujejo brez vsake strokovne uspo- sobljenosti in ne da bi bile v posesti zakonito predpisanih pravic in listin, opravila, ki so pridržana le osebam s predpisano usposobljenostjo in dokazili. Tako najdemo šušmarje skoro v vseh strokah. Šušmarji opravljajo neupravi- čeno dela obrtnikov, rokodelcev, go- stilničarjev, trgovcev, advokatov, zdrav- nikov itd. Veliko je število onih, ki posegajo v posle zdravnikov in ži- vinozdravnikov. Koliko je že bilo nesreč, pohabljenj in smrtnih slučajev, ki so jih zakrivili razni mazači pri zdravljenju ljudi in živali. Le ljudska lahkomisel- nost in nagnenje k mazaštvu in vražam sta kriva, da se mazaštvo še ni iz- koreninilo. Koliko je oseb, ki posegajo v dela advokatov in zavajajo lahko- verne ljudi, zlasti z dežele, do tega, da si dajo delati razne pogodbe in druge listine, trpijo pa vsled raznih nedostatkov teh listin često ogromno Škodo. Največkrat najdete te ljudi na kolodvorih z aktovkami pod pazduho čakajoč na kaline. Ne nosijo nobene odgovornosti za svoja dejanja, računi pa, recimo, da je nagrada prostovoljna, po večini prekoračijo znesek računov upravičenih zastopnikov. Najhujše je šušmarstvo v vrstah obrtnikov. Doka- zano je, da pride na vsakega upravi- čenega obrtnika po 10 šušmarjev, v nekaterih strokah celo več. KakSno korist ima občinstvo od teh ljudi? Prav nobene. Njih delo je pomanjkljivo, ker jim manjka strokovne usposoblje- nosti. Za delo, ki ga izvršijo, niso prav nič odgovorni ne privatno, Se manj pa javnopravno, Največkrat de- lajo v režiji na riziko naročnika, ki šele pozneje uvidi, da je bilo delo šuSmarja mnogo dražje kakor pa delo upravičenega ob,rtni|ca. Največjp škado prizadevajo šušmarji državi, občinarn in drugim samoupravnirn, edinicam. ŠuSmar r\e plačuje davkov, ne občln- sKJh in drugiti s^moupravnih doklad, upravičeni obitnik pa \'\h ne more, k^r nima dovolj zaposlitve, ker mu jo odjedajo §u2marji. Z navideznimi nizkimi računj kvariJQ SuSmarH cene obrtn\$kih izdelkov in izpodkopavajo temelje pravega gospodarstva. Neštetim obftnim pompCnikom odjedajo za»lu8«k Stran 2. »Nova Doba« 30. I. 1933. Štev. 10. in pospeSujejo s tern že itak veliko brezposelnost. Banska uprava v Ljubljani je na pismeno predstavko Zbornice za trgo- vinoi obrt in industrijo v Ljubljani 5tev. 23.128 z dne 6. decembra 1932. izdala strogo uredbo St. 6788/1, s ka- tero nalaga vsem podreienim oblastvom najstrožje postopanje proti šušmarjem. V smislu te uredbe so dolžni župani in občinski organi, kakor tudi orožni- štvo in varnostni organi uradno posto- pati proti šušmarjem, ne da bi čakali na eventualne prijave. Vsem tern orga- nom je treba iti na roko in jih opo- zarjati na one osebe, ki neupravičeno izvršujejo obrtna opravila. Okrožni odbori obrtniških združenj so razposlali okrožnice vsem združenjem, da naj postavijo v vseh občinah in za vsako stroko svoje zaupnike, katerih dolžnost je, da delujejo z župani in varnostnimi organi roko v roki. Le če bodo vrSili vsi ti svojo dolžnost, bo mogoče iz- trebiti šušmarje, ki postajajo od dne dne do dne nevarnejši. Občni zbor protituberku- lozne lige v Celju CELJE, 30. čanuarja. V četrtek zvečer se jc vršil v sejni dvorani na mestnem magistratu v Celju redni letni občni zbor krajev- ne protituberkulozne lige. Predsed- nik g. učitelj Bogomir Zdolšek se je iskreno zahvalil vsem, ki so lani podpirali ligo, predvsem gg. dr. Re- berniku in dr. Ividu, Westnovi to- varni, učiteljstvu, ki vodi poverje- ništva na deželi, odvetniški pisarni XV. OBRTNISKI PLES g. dr. Hrašovca ter tajniku in bla- gajnikn za njuno požrtvovalno delo. Iz poročila tajnika g. Viktor femi- govca jo razvidno, da je imela, Kra- jevna protitiiberkulozna liga v Celju lani 669 rednih, 53 podpornih in 15 ustanovnih clanov. Upravni odbor je imel lani šest sej. Liga je prejela 160 dopisov in prošenj, odposlala. pa je 210 dcpisoV, *18O prošenj občinskim uradom za podporo in 520 prošenj industrijskim, obrtnim podjetjem in posameznikom. Odbor je dovolil 20 jetičnim bolnikom podporo za naba- vo živil v znesku 5.450 Din. Liga je paslala osem slabotnih, jotiki podvr- ženih otrok za tri tedne v počitniško kolonijo na Pohorje. V propagandne svrhe je razdelila 200 izvodov brošu- re »O nevarnosti in obrambi jetike«, ki jo je spisal dr. Josip Tičar. S pro- tituberkuloznim dispanzerjem v Zdravstvenem domu je liga deiova- la roko v roki. V dispanzerju so bili brezplačno zdravniško preiskani vsi jetični bolniki, ki jih je pošiljala li- ga. Tarn so prejeli na račun lige sob- ne in žepne pljuvalnike z razkuže- valnim sredstvom. Liga je poSiljala potrebne bolnike tudi na rentgeno- lošiki pregled. Po javnih lokalih je razpečalaj 50 pločevinastih tablie z napisom »Ne pljuvaj na tla« in pro- dala 6.600 kolkov osrednje lige. V protituberkuloznern tednu je liga la- ni od 15. do 17. junija V Mestnem ki- nu na svoje stroške predvajala film »Dva brata«, predaval pa je g. dr. Fischer, zdravnik Zdravstvenega do- ma. Skupno je bilo 9 predstav in si- cer 6 za šolsko deco, 2 za vojaštvo in 1 za odrasle. Obisk je bil zelo zado- voljiv. Liga je ustanovila lani v celj- skem srezu 29, v laškem 4 in gornje- grajskom 3 poverjeništva. Mesta po- verjenikov so povsod prevzeli učite- lji in učiteljice, po katerih nakazuje liga podpore zunanjim jetičnim bol- nikoin. Liga zasluži v polni meri, da bi jo vsa javnost podpirala izdatnej- še nego doslej. Blagajniško poročilo je podal gosp. prof. Gorup. Za podpore tuberkuloz- nim v živilih je izdala liga 0,(553.-40 Din, za protituberkulozno propagan- do 1305 Din, za upravne stroške pa 1917.19 Din. Prejemki1 od prodanih liginih kolkov so znašali 2476 Din, od prodanih tablic 1000 Din, ostali prejemki pa 16.335.50 Din. Liga ima sedaj 40.196.74 Din imovine. Na pred- log pregledovalca ra.Cunov gosp. A. Oražrna je prejel blagajnik absolu- tory s pohvalo. Pri volitvi je bil z maliini spremembami izvoljen do^e- dafiji odbor. Predsednik g. Zdolšek je poročal o načrtu ustanovitve azila za jetične bolnike v Celju. Glede prispevkov za ustanovitev tega azila se je liga obr- nila na društvi hišnih posestnikov in najemnikov, a še ni prejela odgo- vora. Sedaj bodo odborniki livedli osebno agitaeijo od hišnega posest- nika do hišnega* posestnika, da bi prispevali zase, za vsakega 'lajem- | nika in podnajemnika vsaj 1, Din na mesec za azil. ..;. r Krajevna liga bo prosilä <©srednji ligi v Ljubljani in Beogradu, da bi ne pošiljali več kolkov zasebnikoni, marveč samo krajevni ligi. Gosp. dr. Jožetu Bohinjcu, pred.sedniku osred- nje lige v Ljubljani, je bila poslana brzojavka s pozdravom in željo, da bi kinalu okreval. Končno je bila iz- 1'ažena še želja, da bi druga društva ne prirejala svojih občnih zborov isti dan kakoi- krajevna protituberku- lozna liga, DOMACE VESTI d Kotorski Skof proti pastirskemu Ustu. Pastirski list jugoslovenskega katoliSkega episkopata proti Snkolstvu je podpisal tudi barski nadškof, srbski primas dr. Nikola DobreČič, ki se je pozneje, ko so čitali pastirski list v cerkvah, mudil v Rimu. NadSkofov na- mestnik in kancelar barske nadškofije don Ivan Kotnik pa je obvestil nadško- fa dr. Dobrečiča, da senestrinja spa- stirskim pismom, in je odredil, naj se pastirski list ne čita v cerkvah na po- dročju barske nadSkofije. Ta odločni korak je izzval odobravanje vsega pre- bivalstva. V imenu kotorskega škofa msgr. Ucceliniia je podpisal pastirski list kanontk don A. Milosevic. Sedaj je sivolasi škof msgr. Uccelini izjavil dopisniku beograjske »Politike«: »Ni- koli v življenju se nisem obotavlial povedati, kar čutim in mislim, pa se tega tudi danes ne branim. Za vero ni šlo, zato pastirskega pisma nisem podpisal, pa se tudi prečitalo v naši škofiji. Tudi sam sem clan iugosloven- skega Sokola. Bil sem to in ostanem. Ne vidim v tem greha. Če me bo So- kol pozval, da blagoslovim njegovo delo, ga born blagoslovil zaradi Boga. O delovanju Sokolstva v moji škofiji 1. II. 1933 ni mogoče izreči očitkov, ki so bili osnova pastirskega pisma, in verujem, da jih tudi ne bo.« d »Stari« in »mladi«. »Pred iiekaj dnevi sta se vršila dva zanimiva se- stanka: Na eni strani so se zbrali starešine akademskega druStva »Ja- dran«, na drugi pa Clani katoližkega akademskega starešinstva. Zanimi- vo je, da so na obeh sestan'kih »sta- xesine« razpravljali o tem, kako bi zopet našli stike z mladim narašča- jem. S tem je povedano dovolj ja.sno, da se je mladina od »starih« že rnoč- no odvrnila in da hoče hoditi svoja pota, ki jih jo sama spoznala za pra- va in dobra. Ta odločni pokret mla- dine je vse hvale vreden in zato ga mi, ki gledamo naprej v bodočnost, najiskrenejše pozdravljama.« Do- slovno takole se glasi notica v 4. šte- vilki »Kmetskega lista«, ki ga izdaja v Ljubljani g. Ivan Pipan. V današ- njih časih, v dobi punktacij, nam je nekoliko težko razumljivo sporejanje Jadranaškega' in ,katoliškega' stare- šinstva v odnosu do mladine, ki ima nedvomno vse pravo mladostne kri- tike, ki pa zato še nima pravice, da počenja neodpustne neumnosti v svojo in v škodo naroda. Starešinstvo »Jadrana« ne išče naraščaja, ki bi slepo sledil demagooiji skritih huj- skačev, pač pa želi sodelovanja z mladino, ki je pozitivna in ki zna v življenje prinašati novih misli in no- vega konstruktivnega dela. V življe- nju se ne da ničesar prelomiti, na- ravni razvoj da moč in odločitve v roke tistim, ki verujejo v delo, ne pa v fraze. Organizacija JRKD ne pri- znava politične preteklosti in ne po- zna »mladih« in »starih«, marveč pozna le delavce za dobrobit države in napredek naroda. Slager" izposojevalnica gramofonov od Din 10' gramofonskih plošč „ „ V Istotam „Rekord manufaktura na obroke. C e I j e, Dečkov trg 4 a. d Laško inanifestira za edinstvo države, inočno organizacijo JRKD in za Sokolstvo. Preteklo soboto se je vrSil v Henkejevi dvorani v Laškem pod predsedstvom g. nadzornika Po- točnika mogočno obiskan zbor JRKD, na katerem je poročal župan in banovinski svetnik g. dr. Roš o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih, nanašajočih se na doma- če mestne prilike, na srez in "ia ba- novino. V svojern govoru je ostro ob- sodil na.jnovejše početje slovenskih separatistov in jugoslovenskega ka- toliškega episkopata, ki so dales: pre- koračili meje dopustnosti s svojirn protidržavnim in protinarodnim clo- janjem. Zatem je podal narodni po- slanec g. Ivan Pi"ekoi"šek obšimo po- 'ročilo o delu Ia.rodne skupšsiine v pi-otekloiii ldtu tor je ob koncu svo- jih izvajanj o gospodarskih in poli- tičnih vprašanjih omenil pastirski list jugoslovenskih škofov in zločin- fiko akcijo gotovih slovenskih poli- tikov, ,ki jim ni sveta ne država ne narod. Zbor je navdušeno sprejel predlagane resolucije, ki so bile po- slane na pristojna tnesta. d !Nove narodne sole v dravski banovini. Lani je bilo v dravski ba- novini ustanovljenih šest novih eno- razrednih in dvorazrednih narodnih šo!. Na prošnjo občanov je bilo izvr5enih 14 prešolanj; s tem je bil otrokom y Ljudski posojilnici omogočen obisk bližnje narodne sole in boliši napredek. d Dunajska vremenska napoved za torek 31. t. m.: Ponekod padavi- ne, zlasti v južnih alpskih deželah nadaljno mrzlo vreme ogroženo. V zapadnih severnih Alpah ponekod jug in naraščajoča nevarnost lavin. Celje in okolica c Državna podpora celjskemu sre- zu in mestu Celju za omlljenje brez- poselnosti. Banska uprava dravske banovine je prejela od države 5,783.000 Din za podpiranje siromakov, pobi- janje brezposelnosti in za javna dela. Kredit v znesku 400 000 Din za pod- piranje siromakov, delanezmožnih in dece, ki nima delazmožnih hraniteljev, je dospel že pred tedni in je že ves razdeljen. Vsota nad 1V2 milijona di- narjev, ki je določena za podpiranje brezposelnih industrijskih delavcev proti odslužitvi splošno koristnih del, je razaeljena do polovice, drugo polo- vico, pa bodo pričeli deliti v začetku marca. Za izvrševanje javnih del, ki naj potrebnemu prebivalstvu nudijo možnost zaslužka, je določena vsota štinh milijonov dinarjev. Te vsote so deloma že, deloma pa še bodo raz- deljene po vseh srezih. Celjski srez dobi 20.000 Din za siromake, 125.000 Din za brezposelne 180.000 Din za javna dela. Ti zneski bodo razdeljeni na posamezne občine. Celjska mestna občina dobi posebej 45.000 Din za brezposelne. c Števllo brezposelnih v celjskem srezu. Po najnovejši statistiki je v celjskem srezu 878 brezposelnih 1216 družinskimi člani, skupaj 2094 oseb. V občini Celje-okolica je 461 brezpo- selnih (s 670 družinskimi člani), v mestu Celju 97 (72), v občini Teharju 71 (73), v občini Škofji vasi 65 (101), v občini Petrovčah 43 (z 80 druž. člam) Po drugih občinah imajo po I do 20 brezposelnih. Občine Sv. Jurij ob juž. Pravf pot za dosego Jepih bfilih ZOb Jrakor tudi iatosiasna odstraniteT riz^^^^**** neokusno barvane^a zobneg« ^^"^^^^1^ obložka je sledeC: Iztisnite malo «oličino Chlorodont zobne paste nn subo Chlorndont sobno sčetko (L j. speoijalna očctka z zobeastim rezom), drfjnite svoje zobe od vseb strani, lcakor ;udi bd zporaj na vzdol. Pomočite šele nato ščotk t vodo, ter izplaknite si usta temeljito, fn-^raje s 3hlorodont ustnovodo. Uspch je presenetljiv! Neo- tusna barva zobnega obložka je izRinila in ostan« Tain v ustih prijeten svež občutek. Zahtevajte zrocno Chlorodont zobno pasto. Tuba Din. 8.— ii Din. 13.—. Dobiva se povsod. žel.-okolica, Kalobje, Marija Reka, Go- milsko, Prekopa in Vransko ne izka- zujejo niti enega brezposelnega. c N^kaznice za brezposelne. Mest- no načelstvo v Celju ražglaša: V zad- njem času se je silno razpaslo bera- čenJL! takih oseb, ki nlso potrebne milodarov. Izkoriščevalci dobrodel- nosti zapravljajo mnogökrat težko tlarovane novce za popivanje in po- nočevanje, dočim inarsikdo trpi ta- ko pomanjkanje, da v resh,ici gineva v bedi in stradanju. Med bexaci so tudi taki, ki jim ne diši nobeno de- lo in dosledno odklanjajo vsak za- .služek, ki mu ga slučajno ponudi dobrotnik. Mnogi od teh buračijo po- gosto z namenom, da bi «e obeneiri okoristili s tujo lastnino. 'Zelo števil- ni med berači so celo otroci, ki po- rabijo naberačeni denar navadno le za slaščice. Da se prepreči darovanje denar j a, ki se*ne porabi za najnuj- nojše življenske potrebščine, je po- možna akcija mesta Celjar in okolice za »Pomoč potrebniiii« izdala nakaz- nice po 25 in 50 par inj po 1 Din v blolkih po 10 Din. Te nakaznice vnov- cuje mestna blagajna celjska odn. pisarna pomožne akcije v Kolenče- vi ulici z nakazili za živila, hrano, obleko in obutev. Izločitev beraCev, ki podpor niso potrebni, bö pa mo- goCa le tedaj, če bo prebivalstvo od- • klanjalo denarne podpore in bo raz- deljevalo le nakaznice p6mt>žne ak- fije, s katerimi se bo načelno nu- dila le pomoč v naravi. Na ta na^in homo pomagali v resnici ubogim in odpravili izkoriščevalce. Nakaznice so kupujejo pri mestni blagajni c:clj- ski in v trasikah, lei bodo objavljene. Akcija proti beračenju izkorišče\Til- cev bo uspcla le s sodelovanjem c.e- lokupnega prebivalstva. Zato se celj- sko prebivalstvo vabi in poziva, da se za milodare poslužuje le nakaznic »Pomožne akcije«. priredi Obrtno društvo Celje c Ljudsko vseučilfSče. Drevi ob 8. bo predaval v risalnici rnešČanske sole vseučiliščni profesor g. dr. Ljudomil Hauptmann »o slovenskem kmetu v srednjem veka*. Opozarjamo na to zanimivo in poučno predavanje. c Vijolinlst Miran Vlher igra v sredo 1. februarja ob 20. v mali dvo- rani Celjskega doma velik spored, s katerim je žel v jeseni v inozemsstvu odlične uspehe. V prvem delu sporeda so zastopani predstavniki predklasične in klasične dobe: Corelli in Mozart. Dalje romantiki z Vieuxtempsom in Dvofakom ter Paganini kot nedosegljiv reformator vijolinske tehnike, cigar tri najlepše njegove kaprice je opre- mil Karel Szimanovski, odlični pred- stavnik poljske moderne glasbe, s kla- virskimi stavki tako, da so ostale ori- ginalne kaprice Paganinijeve neokr- njene, postavljene v prekrasen harmo- ničen okvir, ki je sam zase umetnina. Paganini je rešil vse probleme vijolin- ske tehnike, preko katere ni nobene nove možnosti več. Kljub vsemu temu pa korenini vsaka njegova skladba v globokem čustvovanju. Značilna je zlasti kaprica Št. 21, ki naravnost frapira slovansko dušo baš zato, ker je zgra- jena na otožnem spevu, ki spominja na slovanske narodne napeve. Vstopnice za koncert se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. c Predstava v Narodnem doma. V četrtek, na SveČnico 2. februarja ob 16. bodo uprizorili člani mladinske sekcije «Soče» v Celju, dramo v 3 dejanjih «K a j n». Režijo vodi gospod C. Velušček. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini Močnika nasl. na Glavnem trgu, ter na dan pred- stave od 10. do 12. dop. v Narodnem domu pri blagajni. Cene po 3 do 10 Din. . itev. 10. »Nova Doba« 30. T. 1933. Stran 3. c Uradn! Veliki tehniški ples« 1. 11. 1933 je bila v Ljubljani visoko renomirana, tradicionalna prireditev, ki je vedno zbrala vse inteligenčne kroge v izbrani elitni družbi in prijetnemu razpoloženju. Ko se je v Ljubljani vršil prvi repre- zentančni ples slušateljev Aleksandrove univerze, so veliki tehniški plesi pre- nehali, v letošnji sezoni pa bo njih tradicija na novo oživela s prireditvijo 11. februarja v Celju. c Podporno društvo za revne otroke v Gaberju bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 5. februarja ob 14. v gostilni g. Permozerja v Gaberju. c Sprememba posesti. Hišo, trgo- vino in točilnico ge. Marije Karlov- škove na» Lavi pri Celj'u je kupil g. Drago Naprudnik s Celju. Trgovino in točilnico bo vodila od I. februarja dalje ga. Pavla Naprudnikova, ki bo skrbela za točno in solidno postrežbo ter nudila prvovrstno blago po zelo nizkih cenah. c V 24 urah moSke obleke, dam- ske kostüme in plašče po meri. Spre- jemam samo boljše blago v izdelavo oblek, kar naj bo cenj. strankam v vednost. — Fr. Meško, Celje. Gramofoni radioaparafi in raznovrstna popravila AKTON LEČNIK, Celje, Glauni trg 4 c Ženski zbor CPD ima vajo nocoj namesto v sredo. — Pevovodja. c Občni zbor društva Rdečega krlža v Celju se bo vršil v petek 3. februarja v mestni posvetovalnici ob 20. Vabimo k obilni udeležbi. c Propagandnl produkciji v umet- nem drsanjn, ki sta se vršili v sobo- to zvečer in nedeljo dopoldne na dr- sališču SSK Celja v parku, sta pri- vabili'. v soboto nad 200, v nedeljo pa okrog 500 gledalcev. V soboto so iia- stopili državni prvak gosp. Polo Schwall, juniorska prvakinja grič. Telka Sevorjeva ter gg. Emanuel Thuma in Marjan Avčin iz Ljublja- ne, v nedeljo pa poleg zadnjih treh (razen g. Schwaba) še juniorski pr- vak Gvič i/ Celja. O uspelih produk- cijah bomo poročali podrobno v pri- hodnji številki. c Žetev smrti. V petek 27. t. m. ob 15. je umrla v Celju (AškerCeva uli- ca 4) v starosti 09 let vdova po drž. nadveterinarju v p. ga. Antonija Vollouscheg, roj. Wolf. Istega dne je mini v oeljski bolnici 52-letni brez- poselni zidar brez stalnega bivališča Anton Grabar, doma i/. Roča v Istri. N. p. v m.! c ^luda nesreča smučarja. V ne- deljo 29. t. m. okrog 15. se je 17-let- nemu posestnikovemu sinu Antonu Smercu s Sp. Hudinje pri smučanju v Lofcrovcu zlomila palica in se niu /apičila s tako silo v trebuh, 'la so OBRTNIŠKl PLES izstopila čreva. Šmerca so prepeljali v celjsko bolnico. c Žrtev padca. V nedeljo 29. t m. si je 27-1 etni delavec Jakob Kavšek iz Tremerja pri padcu zlomil nogo. Zdravi se v celjski bolnici. ( Surovinska z»druga čevljarjev v Celju bo imela v nedeljo 5. februarja ob 8. zjutraj članski sestanek v go- stilni Janžek Za kresijo. c Nabava prometnih knjižic. Last- niki biciklov, fijakarskih in polfija- karskih vozil, ki so že prijavili s.voja vozila pri predstojništvu mestne po- licije v Celju, naj si nabavijo pro- metne knjižice pri davčni upravi v Celju, ki bo pričela 1. februarja z iz- dajanjem. Knjižice je treba predlo- žiti predstojništvu mestne policije v izpopolnitev rubrik. Ostali lastniki naštetih vozil pa se opozarjajo, da vložijo zadevne prijave takoj, ker po- točo rok 31. t. ni., in se s tern, izogne- jo kazenskim posledicam. Motorna vozila morajo biti tudi uradno teh- tana, kaikor je bilo že objavljono. c Na Svečnico in v nedeljo prvo- vrstne koline v g-ostilni Kolenc v Za- ^i-adu. c Javnosti v vednost! Pod tern na- slovorn objavlja Obrtno društvo v »Novi Dobi« notico, v kateri dolžijo celjsko podružnico Dmštva jugosl. obrtnikov ne'ke plesne protiag-itaci- ( je. Podpisano društvo javlja, da ne smatra za potrebno, s protinapadi podrobno odgovarjati na objavljeno notico. Izi-aža samo mnenje, da bi Obrtno tlruštvo storilo bolje, ako bi v teh razdrapanih razmerali, v ka- terih živimo, posvetilo svoje sile po- miritvi duhov in konstruktivnemu delu v prospeb obrtništva. Obrtno društvo bi moralo vedeti, da nima letos XV. plesa, ampak šele XIV. Čudno je, da ne ve za število svojih prireditev. — Podiiižnica DJO Colje. — 137. — (Uredništvo »Nove Dobe« pripominja, da z objavo teh notic ne zavzema nikakega stališča.) c Gcstilna »Pri mostu«. Abonenti se sprejemajo na dobro hrano po 12 dinarjev. Danes specijaJiteta telečja glava s hrenom. Za obisk se pripo- roča Marija Lapornik. c Izguba. V soboto 28. t. m. je bila v Prešernovi ulici izgubljena okrog 500 Din vreclna zlata ženska ovrat- na verižica z obeskom s tremi kam- ni. c Dijaški knhinji v Celju je poda- rila ga. Majdičeva, vdova g. Petra Majdiča, 300 Din namesto venca na grob blagopokojne ge. Matildn Maj- dičeve v Kranju. Iskrena hvala! c Trgovske knjige, registratorje, pi- sarniške potrebščine priporoča Karl Goričar vdova, Celje. Za pust: Lam- pijoni, konfeti, serpentine, servijete. c Smučke in vse smučarske po- trebščine v veliki izbiri nudi tvrdka Kramar & Mislej, Celje. NARODNEM DOMU Jože Goriški: „Kajn" (K uprizoritvi drame mladinske sekcije »SoČe« 2. februarja v Celju.) Dejanje se vrši v Brdih, leta 1922., v slovenski vasi pod italijansko pestjo. Naše ljudstvo je še danes zvesto slo- venstvu. Odpadniki so manjvredni po* samezniki in tuja primes, ki ni ne vroča ne mrzla, kakrSen je v tej drami An- gelo —,Kajn. Tako dramo pozna sle- herna vas na Primorskem, v Istri. Trda zemlja tira ženo na tuje, kjer rodi tujca, Angela, ki upropasti brata po materi, Jožeta. To je tragedija naše zemlje: iskali smo na tujem pomoči; med tern se je tujec ugnezdil pri nas. Ko je zemljo zadela nesreča, da so jo ločili od domovine, se je ločila tudi slovenska vas v »naše* in »one«. Kdor ni naš, je pri »onih«. Tuja kri ne more vzdr- žati preizkušnje — v taki kritičniidobi, kakor jo doživljajo naši ljudje pod fa- šisti; preizkušnje: si naš ali si »njihov«?! ltalijansko-fašistično gospodstvo je ustvarilo pravo atmosfero za »nečiste«. Pohajkuj, lenari, veseli serple§i, samo nosi našo Črno srajco — in se ti ni- kogar ni bati veČ! — in vse to je tujcu Angelu v krvi! On je prvi »slovenski« fašist. Ob boku mu hodi pritepenec; s culo se je priklatil v vas, z »onimi« hodi in »za nje« dela, in bogati v teŽ- kem, hinavskem vzduhu terorja. To je gospodar na vasi — Gorjan. Kakor ie Angelo, rekel bi po naravi, kot le- nuh in zajedalec, fašist, tako je Gorjan iz dobičkanosnosti — drugi »slovenski« fašist! Ostali so naši. Drama je iz res- ničnega življenja, kar kažejo že neke malenkosti, ki prav za prav ne bi so- dile sem, kakor besede stare matere, da je Gorjan dušo, ženo in hčer pro- dal. Avtor dobro pozna to težko ozračje, da nam je mogel podati to zadnje de- janje Grevnarjeve hiše, tako brez strasti, objektivno. »Naši« so dvojnega zna- Čaja. Eni so«pametni< in se premagajo in molčijo (sosed Peter), drugi pa ne morejo, in to je njih pogin. Preveliko ie nasprotje z Italijani in potujčenimi, da bi se moglo pomiriti. Prej ali slej čaka naše najboljše beg v domovino ali pogin z domačijo vred Taki so Gravnarjevi, ki so na prsih vzredili gada, ki jih piči do smrti. Angelo ne ubije brata, ampak ga da rabljem, in ta smrt je hujša in greh Kajnov večji. Jožeta skrbi bratovo vedenje, ker hodi z »onimi«, a Gorjan mu odgovarja: »Ali si mu varuh ali oče, da tako vpra- šuješ?« Ko pa usodnega večera, vpra- ša oČe sina Angela: »Kje je Jože?«, mu ta odgovori z vprašanjern: „Ali sem jaz varuh svojega brata?". Lavino je sprožil mlaj, ki ga je An- gelo daroval fašistom za veselico. Jože ga noče dati, češ, da on dela, dočim Angelo pohajkuje. Pri tej priliki izve Angelo vse in se maščuje: Drugi dan je veselica. Vsi morajo biti pri- sotni. Tarn razkači Angelo Jožeta, ker hoče Angelo plesati z njegovim dekle- tom. Prej mu je že obljubil, da mu priredi podrnžnica DJO V Celju prevzame dekle. Vpisal se je med »nje« in nosi črno srajco. Višek razburjenosti Jožetove doseže Angelo s tern, da mu pomoii pod nos nekak fašistovski ro- bec, ki ga Jože v besnosti pohodi. Angelo je dosegel svoj namen in Jo- žeta — ubil! »V eni minuti se je zgo- dilo. Zraven sem bil in če bi vedel vnaprej, bi ne mogel ubraniti«, pravi Gravnar sosedu. Stara mati, vidovita kakor zemlja, kjer je zrastla, ve vse vnaprej; ona otvori dejanje in ona ga junaško za- ključi. Zaklenila je hišo, kjer sta z Angelom sama, potem ko so orožniki odvedli Gravnarja, sina in hčer. Jožetu je prisegla »pri živem Bogu«, ve, da bodo faSisti zažgali hišo. Z njo naj v ognju pogine tudi Angelo! »— kri, ki ni naša, ?se je morala maščevati itad nami!« Angelo je tujec, ona pa stara PIERRE BENOIT: 53 Bfl -;<¦ ¦ *"~*aiZ?:'r'"r'fns$?-? ¦¦'"'•' *"*gt;...... ^ KON I GSM ARK Zgodovinski roman Poslovenil B. RihterSi5 Ob osmih in deset minut sem nenadoma opazila nekoga starega gospoda, ki je strigel okoli naju. Ker sem se dplgočasila, sem ukazala gospodični Jaufrovi, naj mi princse iz trafike v Avonue Mutignon škatlico cigaret^»Mercedes'. Sprva so ni mogla odločiti, na- posled pa je Ie šla. Tedaj se je starec približal. Imel .ie kockašte blače in siv, okrogel klobuk. Pripovndo- val mi je razne neumnosti in pravil o nnkem majh- noinV stanovanJLi v ulici d' Offemont in o dvigalu. Obrnila sem se, da ne bi videl, kako. me lomi smeh, tedaj pa me je presenetil pok krepke zaušnice. Ozrla sem se in zagledala očota. Starec se je dostojanstveno oddaljil in zamrmral, da se človek dandanes še po- Šaliti ne sme ... V mesečini sem videla njegov sivi, okrogli klobuk, ki jo bil ves zmeCkan. Mademoiselle .laufre se je vrnila s cigaretami. Papa ji je hladno naročil, naj se vrne k vecerji v hotel Ritz, potem pa naj gre spat. Pri Laurentu obedujejo zunaj, pod lepim cirev- jem, za majhnimi mizami, ki so zakrite z zasloni. Strašno dosti ljudi je bilo tarn. Papa se je počutil bolj domafiega kakor v našem gradu na Volgi. Predstavil me je celi vrsti slavnih ljudi. Morda vsaj nekatere poznate. Bunau-Varilla je bil tarn, Charles Derennes, gospod (la Bonnesou, kneginja Lucienne Murat in Maurice Rostand. Rostand mi je bil prav posebno všeč, ker je bil tako podoben decku, ki ministrira pri ttiaši. Precej sva si dopisovala in obljubil mi je, da ' Hie pride obiskat v Lautenburg. Ob enajstih me je oCe spremil v hotel Ritz in mi rekel, da mora še v ulico do Grenelle, kjer je naSe poslaništvo. Lahko si mislite, da se mi še sanjalo ni, da bi šla spat. Mademoiselle Jaufre je smrčala kakor polomljena ura. Ba.la sem se že, da je ne bom mogla zbuditi. Ce bi bili videli, kako je debelo pogledala, ko sem ji velela, da mora takoj vstati, ker nama je oče naročil, naj prideva opolnoči na sestanek. V Rue de la Paix sva poklica.li avto. »V Grelot!« sem ukazala šoferju. To ime sem namreč čula pri Laurentu. Grelot je na trgu Blanche. Dragi moj mali pri- jatelj, suraim, da bi bil kdaj zašel tja. Prevec dobro poznam tvojo pridnost in. resnost. Ko sva vstopili, me je kar obšla zavist zaradi gospodične Jaufrove. Vsi so občudovali njeno obloko, posuto s steklenimi biseii. Neki viveur, ki je bil kakor čep pijan, je vz- kliknil, da je to madame Fallieres. Nato je začela vsa dvorana peti pesem z refrenom: »La Tante Julie, La Tante Octavie, La Tante Sophie, Le cousin Leon, L1 oncle Theodule, L' onclö Thrasybule, Les cousins Tibule Et Timoleon.« Kar sem se mogla, sem se smejala in moje vese- losti so se nalezli vsi gostje, ki so se tako dolgoča- sili, ko sva vstopili. Pili smo šampanjca, strašno mnogo šampanjca. Potem smo plesali. Pokazala sem Francozom, kaj zmore ruska knežnja. Samo neki cigan si je upal priti in me prositi za valčok. Dolgo so nama ploskali. Neki črnec, godbenik, je prišel in prosil made- moiselle Jaufrovo. Verjemite mi, če hočete, toda ona ga ni odklonila. Po šampanjcu ni bila več ista žen- ska. Dve plesalki sta prišli in sedli k meni. Svetlo lasa Zita je nosila višnjevo, s srebrom vezeno oblekn. diuga, la Crevette, vsa v rožni barvi, me je klical;* za knežnjo, čeprav ni vedela, da sem res. Jedli st.-i moje slaščice in pili moj šampanjec. Neizmerni srečna sem bila in pijača me je tako prevzela, d; sem neprestano ponavljala: »Kako je lep, kako je le; ta Pariz!« Nenadoma sem opazila, da imajo nekatere izmediice« črez ramo, v čisti gor- ski svet, daleč od hrupa in skrbi vsakdanjosti. Tedaj praznujeta duša in teJo, in človek je kakor prerojen. In potem po kratkem odmoru naprej ! Kako veselo in radostno je to ! Vsa zemska teža je kakor odpadla od nas, če bliskovito drvimo po strminah navzdol. Seveda velja to za izvežbane smučarje, kajti ubogi »sneŽni zajčki« čutijo še večkrat zemsko težo. Pa to je bolj v zabavo, in v tolažbo jim je, da >še noben učenjak ni padel z ne- bes«. To je samo majhen pogled na splo- šni del smučarskega sporta, pogledati pa še hočemo na specialno stroko tega sporta, ki je tudi v osredju sport- nega tedna. Skakanje je pač hrepenenje in naj- bolj zaželjeni cilj vsake&a srnučarja in tvegan, uspel skok z višine pred vzkli- kajočimi gledalci navdaja zma^ovalca z vzvišenimi čustvi poguma in ponosa. Žal pa ni povsod priložnosti, da se vadimo v smučarskem skükanju in se izpopolnjujemo v njem. Kajti skakal- nice stanejo denar, in denarja ima pač navdušena sportna mladina najmanj. Tembolj je tudi pozdraviti dejstvo, da se je Smučarskemu klubu v Celju posrečilo kljub kratkemu obstoju do- biti sredstva za zgradbo skakalnice in jo dati na razpolago vsem ljubiteljem v rnarljivo uporabo. Da bi pripomogla mnogim do ve- selja in zmage, da bi se vsi ki se tarn zbirajo, v veselem tekmovanju moči našli v miru in slogi, da bo v cast onemu možu, katerega ime bo nosila skakalnica, planinskemu sta- rosti, goskemu poetu — dr. Juliju Kugyju. Za čas od 1. do 6. februarja uživajo posetniki Celja polovično vožnjo v vsem področju ljubljanske in zagreb- ško železniške direkcije in sicer tako, da kupijo brez legitimacije eel vozni listek do Celja. Takoi po prihodu v Celje je treba ta vozni listek pokazati pri Putniku (Tourist office) Celje, Kre- kov trg pri kolodvoru, kjer se dobi proti plačilu 10 Din vstopnica, kakor tudi potrdilo o posetu prireditve. Po- vratek po železnici je prost. t Treningi na smučarski skakalnici Smučarskega kluba v Celju. Na smucai'ski skakalnici v Liscah pri Ce- lju je dovoljen trening vsem tekmo- valcem, ki se nainoravajo udeležiti skakalne tekme v nedeljo 5. febru- arja, ta teden v četrtek, petek in so- boto dopoklne. Popoldne bo skakal- nica zaprta, ker jo je treba urediti /ax prihodnji dan. Šoštanj. Podružnica Slovenskega pla- ninskega društva v Šoštanju priredi 1. februarja ob 20. v Sokolskem domu svoj 3. planinslci sejem. Ni treba še povdarjati, da sta bila prejšnja sejma izvrstno organizirana, kajti ni bilo po- setnika. ki ne bi bil prišel na svoj račun. In tako bo tudi letos. Zani- manje za to prireditev je vedno večje. Posebno pozornost bo vzbujal lovski kotiček, kjer se bodo predvajali raz- ni šaljivi nastopi in vršila zabava z lovsko latinšei no, brhka gospodari- ca pa bo skrbela za dobro razpolo- ženje v koči na Smrekovcu. Ker je čisti dobiček namenjen za dogratli- tev koče na Smrekovcu, vabinio vse, ki so radi dobre volje, da posetijo naš planinski sejem, ki bo gotovo ostal vsakomur v dobrem spominu. Stanovanje v centru mesta, obstoječe iz 3 sob s kopalnico in pritiklinami se odda s 1. marcem ali pa takoj. — Naslov v upravi lista. Sluzba hišnice ali enosobno stanovanje s štedilnikom se išče. Ponudbe na upravo lista. Brivnica „ZORA" Celje Slomškov trg 6 zraven župne cerkve se priporoča za prvovrstno britje in striženje. Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cene. Lepo opremljene parketirane sobe z elektr. razsvetljavo se poceni oddajo. Poizve se v trafiki ge. Perovšek, Kralja Petra cesta. Brivnica na Bregu št. 1 v občinskem poslopju se priporoča za toCno in solidno postrežbo po sledečih cenah : Brczposelni, vojaki in vajenci od ponedeljka do petka strižcnje las 3 Din, britje 2 Din. V soboto in nedeljo striženje las 4 Din, britje 3 Din. Stefan Podunajec brivski mojster Za weselice konfete, serpentine, papirnati krožniki, servijeti, lampijoni itd. se dobijo v trgovini Franc LeskovšeK Celle, Glavnl trg 16 Vellfca Izblra raznih keksov, oblatov, čo- kolad€, fi'iili bonbonov, v zalogi tudi lepe rp^ine, raandlji, orehqva jedrpa, ba^iatska xioka in vsak dan sveže Čajno maslo pri tv. Karol Loibner, Celje Frl „Zfenou" — Kr^ljp P«tf« o. 17- Celjska posojilnica d. d. v Celju ¦ ¦SliaiiiiiMaiiiiiiiiaiiMiiUBiiftuuwuaHaiiiBiiiiaitiiiHaHiBiamHiiiiHHaHHiianBBi* tauuMiwHHMiaiiiuaiMiiiwnHBHaaiBaBHaRiiiHHHB V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Glaunica in rezerve nad Din M.ooo.ooo'- Kupuje in pro- valufe Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podruznici: Maribor, Šoštanj Kino Elitni kino Union. Poncdeljek 30. t. in.: Izvrstni slovonski alpski yele- iilm »Triglavske strmine« in zvDČne predigre. — Torck 31. t. m., sreda 1. in četrtek 2. februarja: »Veseli ma- never«. Sijajna zvočna veseloigra iz vojaškega življenja. V glavnili ulo- gah Lucie Englisch, Pavel Hörbiger, Fric Kampers in Fric Schulz. Tri zvočne predigre. V vili Regini v Celju se odda s 15. febru- arjem krasno dvosobno stanovanje s pritiklinami- Vpra,šati pri hiSniku. Oglašujie! LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzemavsa:instalacijskadela,vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne^na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., ¦• kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vesttia izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe STAVBNO IN POHIŠTVCNO E A A il 111 I II BI # STROJNO MIZAR5TVO F K H II J V JUKII CELJE, MARIBORSKA CESYA 14 Zaloga raznih mrtvaSkih krst, polaganje, renoviranje in čiščenje parketnih tal Izvrševanje vsakovrstnih stavbnih del — Cene nizke — Ugodni plačilni pogoji Franjo Dolžan S kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodjie naprave Prprzem? vsa vzjiorfj.navedene s^oke $p^dBj[oia.d^la in poprawlla — Cent ijnfrn^ — Postražbat9{na iqsoUdn» Ürejuje Rädö ^efeikT— Öd^ovHröfl zä könzöftij '»Nötö Dobe« lü ŽVežtto tiskärno Milan Öetlna. - Obft V Celju.