VESTNIK
=,')n)mn)mnnnmimnum)))mtmnnmtt)mmnm))mmumt^ = ^ ^
Poštni urad 9020 Cetovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E ceioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
tiumummiumttmHumuumtHumtttuimmnmmmtmtum^
LETMiK XXXii).
CELOVEC, ČETRTEK, 29. NOVEMBER 1979
ŠTEV. 48 (1945)
NA ZBORU GRADiŠČANSKiH HRVATOV:
Odganjamo
sedmojutijsko zakonodajo
ker ne odgovarja državni pogodbi, ki edina je izhodišče za uresničitev manjšinskih pravic
Jasno in odtočno so izpovedati svoja staiišča giede manjšinske potitike tudi gradiščanski Hrvati, ki so pred nedavnim imeti ietno skupščino Hrvaškega kuiturnega društva, kjer so kritično oceniti manjšinsko potitiko v Avstriji. Sicer so ugotoviti, da se v zadnjem času neko-tiko izbotjšuje ozračje, v katerem bo mogoče začeti reševati števiina nerešena živtjenjska vprašanja hrvaške narodne skupine na Gradiščanskem. Toda nedvoumno so odktoniti sedmojutijsko zakonodajo in so-detovanje v narodnih sosvetih ter poudarit), da more izhodišče in te-metj za uresničevanje manjšinskih pravic biti izktjučno ie državna pogodba.
O potožaju gradiščanskih Hrvatov je govori) predsednik društva dr. Ivo Muller. V svojem pregledu je posebej omenil nedavni obisk gradiščanskega deželnega glavarja Keryja v Zagrebu, obisk jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Vrhovca na Dunaju ter srečanje predsednikov obeh zveznih vlad Djuranoviča in Kreiskega. Menil je, da je izboljšanje odnosov in sodelovanje med obema državama velikega pomena tudi za manjšino, saj se s tem ustvarja ugodnejše ozračje tudi za razreševanje tistih vprašanj, od katerih rešitve zavisita njen obstoj in razvoj. Vendar pa je to reševanje možno izključno na osnovi dr-
Kanciervabi
na pogovor o manjšinski probiematiki
Za prihodnji teden — petek 7. decembra — vabi zvezni kancter dr. Kreisky na pogovor na Dunaju, ki se ga naj bi poteg zastopnikov zvezne vtade udetežiti predstavniki treh v partamentu oziroma koroškem dežeinem zboru zastopanih strank ter zastopniki obeh osrednjih stoven-skih organizacij, Zveze sto-venskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev.
Kakor je razvidno iz vabita, naj bi na sestanku govoriti o tako imenovanem zakonu o narodnih skupinah, prt tem pa naj bi predstavniki koroških Siovencev pojasniti svoje pomisieke k sedmojuiijski zakonodaji.
ukrepih pri uresničevanju manjšinskih pravic.
Kot zelo važno je dr. Muller ocenil sodelovanje z matičnim narodom v SR Hrvaški. Povedal je, oa želijo poleg kulturnih stikov navezati in vzpostaviti tudi možnosti za gospodarsko sodelovanje. V Zagrebu skrbi za stike društvo za sodelovanje z gradiščanskimi Hrvati, tako da so akcije usklajene in uspešno potekajo.
Med razveseljivimi dosežki gradiščanskih Hrvatov je predsednik HKD navedel uvajanje hrvaških oddaj deželnega studia v Železnem. V začetku so bile te oddaje le enkrat mesečno, sedaj se vrstijo tedensko, prihodnje leto pa naj bi postate dnevne. Za gradiščanske Hrvate, ki še do nedavnega sploh niso imeli radijskih oddaj v materinem jeziku, je tudi tako postopno in počasno uveljavljanje lepa pridobitev, ki pa jo seveda kritično spremljajo in bodo skrbeli, da bo z izbiro primernih sodelavcev oblikovan tudi ustrezen program, ki bo pomagal širiti hrvaško besedo na Gradiščanskem. Kot ..avantgar-
do hrvaškega naroda" pa je dr. Muller označi) Hrvaški akademski klub na Dunaju, katerega dejavnost — posebej je omenil Dan hrvaške kulture v Čajti — bistveno prispeva k boju za uresničitev pravic hrvaške narodne skupine.
Ko so govoriti o pogojih in o finančnih razmerah, v katerih delujejo njihove organizacije, so gradiščanski Hrvati ugotavljali, da ista Avstrija, ki pri dodeljevanju sredstev za manjšino na Južnem Tirolskem nikakor ni skopa, ravna prav mačehovsko z manjšinami doma, ki jim reže zelo tenak kos kruha za njihovo narodnostno delovanje. Govora pa je bilo v tej zvezi tudi o širokogrudni podpori, ki jo dodeljuje uradna Avstrija tistim krogom na Gradiščanskem, ki odkrito zagovarjajo asimilacijo in v tej smeri tudi delujejo.
V poročilu, v razpravi in v zaključni resoluciji so bile nakazane tudi smernice za bodoče deio. Poudarjena je bila potreba po večji aktivnosti v slehernem kraju, kjer živijo Hrvati. Opozorili so na odprta šolska vprašanja in zahtevali uzakonitev dvojezičnega pouka; starše pa so pozvali, naj izkoristijo možnosti dvojezične vzgoje v otroških vrtcih, kjer le-ti delujejo, predvsem pa naj tudi sami učijo otroke materinščine.
Zlasti pa so gradiščanski Hrvati na svojem zboru opozorili, da bo prihodnje leto minilo že 25 let od podpisa državne pogodbe, kar pomeni tudi 25 let neizpolnjenih obveznosti Avstrije. V tej zvezi so poudarili, da so danes bolj kot kdajkoli prej pripravljeni boriti se za svoje pravice.
Dat! republike
praznik nov* Jngosiavije
Danes praznuje /ngos/af/ja Dan repn7*/;^e — največ); praznih države, /d je nasfa/a sred; vojne v;Are, sred; janaš^ega Zrnja jago-s/ovans^/Z; narodov /n narodnost; prot; M/n; pren?oč;	oku-
patorjev. AoJ;7a te je /z janašfva /n žrtev, /z neomajne vere v zmago ;n pravico, iz zaapanja v nepremag/jivosf narodov, k; to te kor;/; za tvojo zem/jo, za svobodo, za /epto koJoenott.
Zgo</ov;'ntko //. zatekanje ztVNO/ v /ajca je mejmk, k; pomen; jagot/ovantk/m narodom konee okr/okja brezpravnosti Zn tkr;-t;k že/ja ter začetek novega astvarja/nega okJokja. Na teme/j;k, k; to k;7; po/oženi na omenjenem zatekanj;; 29. novemkra 7973, to jagot/ovantk; narodi nada/jeva/; otvokot/;7n; koj do zmagov/tega konca, po otvokoc/;tv; pa t/; na oknovo Zn izgradnjo tvoje (/omovZne.
Že tk/ep; Zn od/očitve zatekanja v /ajca izpričajejo od/očnosf, <7a te ko v nov; /agos/aviji gra;/;7a Zn krepZ/a ok/att /ja</tkZk množZc. To je k;7 krez dvorna edinstven prZmer v takratn; zasažnjeni EvropZ, da to kZ/Z že tre7; koja na žZv/jenje Zn tmrt po/ožen; r/a/jnotežn; teme/j; kot/očega razvoja. Kajti /7. zatekanje zlVNO/ neomajno ZzprZčaje trdno o;//oč;tev komaj te porajajoče države, e/a t; ko tarna kroj;7a tvoj tocZa/ZttZčn; razvoj,- pa tadi priprav/jenost, Ja ko z vtemZ močmZ kran;7a tvoje pridobitve.
Pot, k; to t; jo začrta/Z t /ajca, jagot/ovantk; narodi dos/edno naJa/jajejo. Prej zaotta/o Zn v vojn; Jo ta/ porateno domovino to oknovZ/Z Zn jo zgraJZ/Z v toJokno Jržavo. NapravZ/Z to zgodovinski korak v tamoapravn; tocZa/Zzem, k; omogoča nenekno krepZtev draž-keno-ekonomtkega Zn Jražkeno-po/ZtZčnega po/ožaja Je/avca v zJraženem Je/a. V zananji po/Zt/k; pa te je z opreJe/Ztv/jo za ne-avrtčenott avrtt;7a /agos/avija mej najko/j aktivne Zn Jot/eJne po-kornZke sddoknega ok/Zkovanja mednarodni/? oJnotov, teme/ječega na nače/Zk, kot to tvokoJa, enakopravnott, neodvisnost Zn mZr kot največja vreJnota č/ovettva.
Zaradi naravnZk katattroj, kZ to /etos kaJo prZzaJc/e obsežne prede/e v /agos/aviji, to k;7Z odpovedani traJZcZona/nZ sprejemi ok Dneva repak/Zke. Zato pa naroJZ Zn narodnosti /agos/avije okkaja-jo praznik tvoje JomovZne z novZmZ Je/ovnZm; atpek; po vtej Jr-žavZ. Ok njZkovem praznZka jZm Ztkreno čettZtamo taJZ koroški 5/ovenci/
Razširitev sodelovanja
tudi na področju znanosti
S pogovori v Ljubljani je v ponedeljek zaključila večdnevni uradni obisk v Jugoslaviji avstrijska ministrica za znanost in raziskovanje dr. Hertha Firnberg. V Jugoslaviji je bila ministrica dr. Firnberg gost zveznega izvršnega sveta: imela je pogovore s predstavniki na zvezni in republiški ravni ter si je ogledala razne znanstvene ustanove in druge zanimivosti. Med drugim je ministra Firnberg v Ljubljani obiskala univerzo Edvarda Kardelja, sprejel pa jo je tudi predsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša.
Ob zaključku obiska sta ministrica dr. Hertha Firnberg in član zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za pravosodje in organizacijo uprave Luka Banovič na sedežu predsedstva SR Slovenije podpisala protokol o sodelovanju obeh
držav na področju znanosti.
O oblikah in podrobnostih tega sodelovanja so tekli pogovori tako v Beogradu kot v Ljubljani. Govora je bilo o možnostih univerzitetnega sodelovanja med slavisti in germanisti, o izmenjavi izkušenj in o sodelovanju pri raziskavah energije, pa tudi o potrebi višjih oblik sodelovanja, kot so skupni raziskovalni projekti, skupna organizacija znanstvenih prireditev, skupni nastop do tretjih dežel in podobno.
Med pogovori je bilo z obeh strani opozorjeno na dejstvo, da je do tega srečanja prišlo v ozračju prijateljskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, ki jih je spodbudil tudi nedavni sestanek avstrijskega zveznega kancierja dr. Bruna Kreiskega s predsednikom zveznega izvršnega sveta SFRJ Veselinom Djuranovičem.
Mestvarne informacije o manjšinski problematiki
gotovo ne morejo olajšati reševanja odprtih vprašanj
žavne pogodbe in v neposrednem stiku z zvezno vlado na Dunaju, je naglasil dr. Muller, ki je dejal, da so gradiščanski Hrvati v tem pogledu popolnoma enotni s koroškimi Slovenci. V tej zvezi je napovedal skorajšnje srečanje s predstavniki obeh slovenskih osrednjih organizacij, s katerimi se bodo pogovarjali o aktualnih manjšinskih vprašanjih, zlasti pa o nadaljnjih
Kako si z uradne strani zamišljajo informiranje javnosti o manjšinski problematiki, je na nedavnem seminarju pravnikov v Salzburgu zelo ilustrativno demonstriral eden najvišjih koroških uradnikov — namestnik ravnatelja deželnih uradov in vodja deželne ustavne službe dvorni svetnik dr. Ralf Unkart, znan tudi kot eden izmed „očetov" sedmojulijske zakonodaje. Naj bo tukaj omenjenih le nekaj „cvetk" iz njegovega „stro-kovnega" prikaza.
Na Koroškem je po Unkartovi trditvi kakih 15.000 Slovencev, poleg teh pa še enkrat toliko oseb, ki po svojem slovenskem poreklu sicer razumejo slovenščino ali vsaj slovensko narečje, vendar nočejo biti Slovenci; prav iz teh vrst pa menda prihajajo najbolj ..germanski" pristaši koroškega Heimatdiensta.
Res zelo prepričljiva logika, ki se je poslužuje gospod dvorni svetnik, posebno za poslušalce v Salzburgu, ki jim koroško vprašanje gotovo ni dovolj dobro poznano, da bi predavatelju lahko zastavili kako vprašanje. Na primer vprašanje, kam je po taki logiki in računski umetniji izginilo sto tisoč Slovencev, ki so jih svoječasno še uradno našteli, ko pa vedno spet slišimo, da na
Koroškem nikdar ni bilo germanizacije, ne asimilacije in še zlasti ne nasilja nad Slovenci?
Le iz vidika takšnih številčnih čarovnij je razumeti tudi Unkartovo trditev, da sedanja zakonodaja zagotavlja koroškim Slovencem enakopravnost glede uradnega jezika na 99,5 "/o njihovega naselitvenega ozemlja. Če S takšnimi podatki nastopa v javnosti eden izmed glavnih tvorcev tiste zakonodaje, ki je naselitveno ozemlje Slovencev zožila na eno tretjino ali celo le na eno šestino, Slovence z ozirom na pravice pa razdelila na najmanj osem različnih kategorij, potem pač ne more biti dvoma o tem, v kakšni luči in s kakšno perspektivo je treba videti trditve, da je „s koroške strani" člen 7 državne pogodbe že izpolnjen.
Precej drugačno mnenje o njegovih trditvah bodo vsekakor imeli vsi tisti koroški Slovenci, ki so se pri različnih oblasteh in uradih skušali poslužiti slovenskega uradnega jezika, pa so jih zaradi tega nevljudno zavrnili; jih ..poučili", da se na Koroškem nemško govori; če hočejo slovensko govoriti, lahko gredo k Titu; jih prekomerno dolgo zadrževali ali celo poklicali na pomoč varnostne organe, da so „napravili red" . . .
In končno še Unkartova opredelitev KHD: imenoval ga je „pressure group" (skupina pri-
tiska) in menil, da ga sestavlja le skupina funkcionarjev, ki ga skuša napraviti za skrajno desničarsko organizacijo, katero je Unkart ..naselil" nekje pri OVP. Čeprav je priznal, da je dejavnost KHD naperjena proti Slovencem in proti naprednim silam, pa je Unkart trdil, da to v demokratični pravni državi ni vzrok za prepoved — kakor ida ne bi bilo v členu 7 državne pogodbe tudi odoločil 5. odstavka, ki pa jih v uradnih krogih očitno ne znajo prebrati! Po njegovem KHD tudi še ni kršil določila kazenskega zakona, ki prepoveduje hujskanje in ščuvanje — saj je na primer difamiranje slovenske gimnazije kot „ veliki strup" vendar malenkost v sklopu načrtne in nebrzdane protislovenske gonje!
Ob karakteristiki, ki jo je podal Unkart o KHD, se je treba res vprašati, kako je potem mogoče, da je uradna Koroška in uradna Avstrija že tolikokrat tako klaverno kapitulirala pred temi silami? Ali pa s $ 5 člena 7 prepovedana dejavnost proti manjšini in njenim pravicam ni omejena zgolj na znane protislovenske organizacije?
Vsekakor pa nestvarne informacije o manjšinski problematiki gotovo ne morejo olajšati reševanja odprtih vprašanj.
Stari in novi nacisti
nesramno izzivajo demokratično javnost
V zadnjem času se nevarno množijo Izzivalne prireditve starih in novih nacistov, ki se vedno botj predrzno pojavljajo v javnosti. Pri tem jih očitno naravnost vzpodbujajo odgovorne obiasti, ki z zvezno vtado na čeiu neodgovorno omatovažujejo ta razvoj ter zapirajo oči in ušesa pred nevarnostjo. Kajti nacizem je že enkrat začet na podo-ben način svojo pot do obiasti, ki jo je potem ztorabii za najhujše nasiije; podobno pa so tudi obiasti že enkrat odigrate viago „pomoč-nika", ker prav tako niso hoteie videti nevarnosti, da bi proti njej pra-vočasno ukrepate.
Ne bomo ponavijali splošno znanih dejstev o rednih srečanjih najrazličnejših skupin bivših nacistov, ki se ob raznih obletnicah zbirajo pod navidezno ..nedolžnimi" imeni. Pristojne oblasti grobo zanemarjajo svoje obveznosti, ki jih tozadevno nalaga državna pogodba, s katero je v Avstriji prepovedano vsako obnavljanje in širjenje nacistične dejavnosti in miselnosti. Prav tako pa zanemarjajo oblasti svojo dolžnost tudi glede pojavov neonacizma. ker dovoljujejo, da pod plaščem demokracij^ razvijajo svojo dejavnost krogi, ki se sicer ne imenujejo javno nacistične, zato pa je duh, ki ga gojijo in širijo, v marsičem zelo podoben nekdanji nacistični ideologiji vključno njenih zločinskih ..vrednot" rasizma in antisemitizma.
Saj je za državo, ki se ima za ..prvo žrtev" fašizma in ki se ima dejansko za svojo obnovitev zahvaliti ogromnim žrtvam, doprine-senim v boju proti fašizmu, naravnost ironija, če se danes za mesto njenega zveznega predsednika lahko poteguje človek, ki ga splošno prištevajo med vodilne predstavnike neonacističnih sil. In hkrati je to človek, ki je bil v šestdesetih letih vodilno udeležen pri bombnih atentatih na Južnem Tirolskem ter je bil zato v Avstriji obsojen na 8 mesecev ječe, v Italiji pa enkrat
na 28 let in drugič na dosmrtno ječo.
Ta človek — namreč predsednik neonacističnne NDP Norbert Burger — hoče prihodnje leto kandidirati pri predsedniških volitvah in že sedaj prireja svoja ..volilna zborovanja". Ali jih vsaj skuša prire-
Desničarski
ekstremizem
Dokumentarna publikacija .Desničarski ekstremizem v Av-:triji po letu 194$", ki jo je izdalo avstrijsko odporniško gibanje v :odelovanju z zvezno založbo na Dunaju, je v javno:ti vzbudila široko zanimanje, tako da je bila prva naklada razprodana v najkrajšem času. Medtem je izšla že druga naklada.
Publikcija, ki je sad temeljnih znanstvenih raziskav ter je zgrajena na oznovi obširnega dokumentarnega gradiva, pa je v določenih krogih izzvala tudi živčne reakcije — najboljši dokaz, da je zadela v „črno". V gonjo, ki zo jo proti publikaciji zagnale znane koroške organizacije, zo ze vključili tudi po-zlanci OVP in FPO, ki zo zadevo zpravili celo v parlament. Mazprotno pa KHD menda vze do danes ni urezniči) tožbe proti avtorjem, ki jo je napovedoval že od izida knjige.
Fvrops^o grospodarsfvo
mora računati s počasnejšim razvojem
Izboljšanja gospodarske rasti, ki ga je bilo čutiti sredi leta 1978 in ki je v nekaterih državah seglo že do srede leta 1979, je menda konec in je nasprotno treba računati z zmanjšanjem konjunkture. Tako ocenjuje ekoniomski bilten, ki ga izdaja ekonomska komisija OZN za Evropo, gospodarski razvoj v zahodnih državah. Konkretno bilten ugotavlja, da se od drugega trimesečja 1979 pojavljajo znamenja manjše konjunkture in grozi nevarnost, da bo do konca leta v vseh razvitih državah padla od 3,5 na 2,5 odstotka. Na taki ravni naj bi konjunktura ostala tudi v letu 1980.
Še bolj pesimistični so sklepi z zadnjega ministrskega sestanka OECD, saj pričakujejo, da bo rast v razvitih državah Zahoda padla celo na 1,5 odstotka. Omenjeni bilten v tej zvezi ugotavlja, da so se izboljšanja, do katerih je prišlo sredi leta 1978, do srede leta 1979 .izčrpala", tako da je bilo potlej opaziti poslabšanje, kar je rast precej zavrto.
Za gospodarske razmere v Vzhodni Evropi, tudi v Sovjetski zvezi, je bila v obravnavanem obdobju 1978-79 značilna politika konsolidacije, sprejeta še sredi sedemdesetih let. Konsolidacijo je spremljalo hudo brzdanje ekonomske rasti v vzhodnoevropskih državah. Po podatkih ekonomske komisije OZN za Evropo in uradnih dokumentov se je narodni dohodek zmanjšal od 8,8 odstotka, kolikor je znašal leta 1973, na 4,1 odstotka v letu 1978. Uvoz se je povečal v letu 1975/76 za 15 odstotkov, leta 1978 pa je padel na 5,3 odstotka in je letos v prvem polletju še dalje nazadoval. V vsem tem razdobju so imele vzhodnoevropske dr važe precejšen primanjkljaj, zlasti v trgovini z Zahodom, ki je v zadnjem času dosege) 9 milijard dolarjev.
Med države, ki so zabeležile največjo stopnjo rasti, uvršča bilten OECD tudi Jugoslavijo, o kateri na-
jafi, v kolikor mu to dopuščajo demokratične sile, ki se za raztiko od odgovornih oblasti pač zavedajo, kako nevaren iahko postane ta razvoj, če se mu ne bomo pravočasno zoperstavili.
Najnovejši poskus je napravil Burger prejšnji teden na Dunaju, kjer pa je — kot prej že v drugih mestih — naletel na odločen protest demokratičnih organizacij. Ker na pristojnih mestih niso našle posluha, so se te organizacije odločile za samopomoč: v skupni akciji sindikalne mladine, katoliške delavske mladine, Zveze avstrijskih visokošolcev in Kluba slovenskih študentov na Dunaju so ob podpori drugih organizacij pripravili protestno demonstracijo, s katero so javnost opozorili na nevarnost neonacizma in desničarskega ekstremizma; zahtevali so prepoved NDP in sorodnih skupin, zavzeli pa so se tudi za dosledno uresničitev manjšinskih pravic in za izpolnitev mednarodnih obveznosti Avstrije.
Njihovem pozivu je sledilo več sto ljudi. Toda akcija demokratičnih si) je „razgibata" predvsem tudi varnostne oblasti, ki so v skrbi za nemoten potek Burgerjevega ..zborovanja" poslale na kraj dogajanja velikansko število policajev: cenijo, da jih je bilo okoli 800! Pa niso prišli, da bi napravili konec neonacističnemu izzivanju, marveč so kot že v številnih drugih primerih svojo moč pokazali v ravnanju z antifašisti. Le-ti pa so kljub temu zabeležili lep uspeh: zbrani NDP-jevci so zaman čakali svojega „fi-reria", kajti Burger na svoje lastno zborovanje sploh ni prišel. -Nujnost pravočasnega ukrepanja zoper pojave nacizma in neonacizma so poudarili tudi na graških ..protifašističnih dnevih", ki so prejšnji tegen obsegali vrsto informativnih prireditev. Za zaključek pa je bila na graški univerzi diskusija o fašizmu danes, na kateri so referenti na podlagi zgodovinskih izkušenj in sodobnih pojavov opozorili na različne oblike zopetnega oživljanja fašistične miselnosti in dejavnosti. Izmed povabljenih referentov je manjka) edinole zastop-
vaja, da je stopnja rasti v letu 1979 znašala dobrih 6 odstotkov. Tako se je visoka konjunktura lanskega leta nadaljevala tudi letos, s čimer se jugoslovansko gospodarstvo skuša ubraniti negativnih vplivov recesije
z Zahoda in Vzhoda, kar zadeva po- nik notranjega ministrstva — mor-večanje proizvodnje. Glede trgovine da iz strahu, ker bi pred zbranim med državami, ki so včlanjene v forumom težko zagovarjal zadria-SEV, pa bdten ..prerokuje", da se ^ odgovornih oblasti, ki od same bo na,brz nagle,e povečevala, vendar demokratičnosti nočejo videti ne-nigotovo, a!ibotodovo!t, da bi	.	'	,
kompenzirali fluktuacijo, ki j. je čuti- varnost., k. jo za demokracijo ti v trgovinskih tokovih z drugimi predstavtjajo vidno se množeča tz-državami.	zivanja starih in novih nacistov.
Nedvoumno opozorilo
na neizpotnjene obveznosti Avstrije
Ha občnem zboru Hrvaškega kulturnega društva, o katerem obšir-no poročamo na drugem mestu, so glasno sprejeti resolucijo, ki se bavi s trenutnim poiožajem hrvaške narodne skupnosti na Gradiščan-skem in z manjšinsko poiitiko Avstrije.
„Tudi na zadnjem občnem zboru pred peiindvajsetietnico svečanega podpisa avstrijske državne pogodbe moramo žai z razočaranjem in ogorčenjem ugotoviti, da napram naši narodni skupnosti z izjemo ietos v najskromnejšem obsegu začetih hrvaških radijskih oddajah studia Gradiščanska ni biia izpoinjena nobena obveznost iz čiena 7 državne pogodbe," je rečeno v resoiuciji. Kat iojatni držav-ijani Avstrije gradiščanski Hrvati ne morejo razumet), da iz maien-kostnih premisiekov svečano prevzete obveznosti že desettetja niso izpoinjene in niso upoštevane njihove upravičene potrebe. „V nasprotju z uradnimi trditvami moramo z vso odtočnostjo poudariti, da je biia s tem že desettetja trajajočim zadržanjem, ki je v nasprotju z državno pogodbo, naši narodni skupnosti prizadejana nepopravijiva Skoda, kar gotovo ne more biti izraz pogodbene zvestobe in pospeSevaine manjšinske poiitike."
Gradiščanski Hrvati kritično ocenjujejo tako imenovani zakon o narodnih skupinah in ziasti opozarjajo na dejstvo, da vpraSanja Soi-stva in vzgoje, ki so za vsako manjšino najboij važna, s tem zakonom sptoh niso urejena — torej toiiko hvaiisanemu „mode!u" manjka bistvena vsebina.
ObSirno se resoiucija bavi z zadnjimi kontakti med avstrijskimi in jugostovanskimi državniki, kjer je biia z obeh strani poudarjena vioga narodnih manjSin, medtem ko je Avstrija posebej izrazita pripravije-nost, da bo izpotniia vse obveznosti iz državne pogodbe in iz drugih mednarodnih dokumentov in storiia vse, da zagotovi obstoj in vsestranski razvoj siovenske in hrvaSke manjšine. Če je to iskreno miSije-no, poudarjajo gradiščanski Hrvati, „potem je zadnji čas, da iepim besedam končno siedijo tudi dejanja".
Ob koncu pa HKD v svoji resoiuciji poziva avstrijsko zvezno viado in vse odgovorne dejavnike v državi in dežeii, da v duhu prevzetih obveznosti in poudarjene pripravijenosti storijo vse, da zagotovijo obstoj in razvoj hrvaSke narodne skupnosti: za take pogovore je biio in je HrvaSko kuiturno druStvo vedno pripravijeno.
Svetovna organizacija
v boju proti kolonializmu
Z rekordnim številom dvajsetih re- pozivov, ki jih je OZN s sprejetimi solucij je OZN prejšnji teden — spet resolucijami naslovila na posamezne enkrat — zelo odločno podprla boj države in od njih zahtevala, da po-proti kolonializmu. Deloma soglasno spešijo pogajanja o uresničitvi neod-in deloma z veliko večino glasov visnosti ljudstev, ki so danes še ved-sprejeti dokumenti, izglasovani na za- no pod tujo nadoblastjo. Posebno sedanju glavne skupščine OZN, brez mesto v tem sklopu pa znova zavze-dvoma predstavljajo važen prispevek rna tudi obsodba, ki jo je svetovna k procesu dekolonizacije in bodo tre- organizacija izrekla proti rasističnim nutno še nesvobodnim narodom po- režimom v Južni Afriki. V tej zvezi magali utirati pot do samoodločbe
in neodvisnosti.	---------------------------
Med razpravo in pri glasovanju o teh dokumentih so prišli do izraza najrazličnejši pogledi, ki jih v tem vprašanju zastopajo posamezne države. Bistvene razlike je opaziti na primer pri ocenjevanju osvobodilnih gibanj v deželah, ki se borijo za neodvisnost. Prav tako tudi ni enotnih stališč glede vprašanj, kako daleč je eno ali drugo ljudstvo že „dozore-)o", da lahko uveljavi svojo pravico do samoopredelitve. Vendar pa svetovna organizacija kljub takim različnim stališčem znotraj svojega članstva zrcali splošno zahtevo po čim hitrejšem procesu dekolonizacije, kajti človeštvo neustavljivo stremi za tem, da bi današnji svet postal skupnost neodvisnih in enakopravnih narodov.
Ravno v tej smeri gre tudi večina
Nova knjiga o pravnem položaju manjšin v Avstriji
Pred Mc^rj časom je Zzš/a pri danajski zd/ožE/ Er<trr-w%//er v seriji EfEnos nofa stadija /Teodorja Veiferja, znanega avstrijskega strokovnjaka za manjšinska vprašanja, s spremno kesedo graškega aniverzitetnega procesorja Stanis/ava /Vafnerja. Najnovejša knjiga nosi na-sfov ..Avstrijsko manjšinsko pravo od zakona o narod-nik skapinak iz /eta /976 naprej".
Treka jo je videti v doigi vrsti avtorjevik knjig in razprav na temo manjšinskega vprašanja v Avstriji, z/asti njegove pravne p/ati. Tako pričajoča stadija gradi na Veiterjevem prispevka, ki je izšei /anskega /eta v zkirki „.S:stfm mednarodnega manjšinskega prava"; Veiter ga je pomnoži/ v prvi vrsti z gradivom tn pri/o-gami. Najoksežnejši de/ knjige predstav/jajo števi/ne pri/ogc (tri petine skapnega oksegaj, vendar je to ne de/a manj pomemkne. Ta de/ je dragocen predvsem zaradi tega, ker so v njem prvič okjav/jeni od/oki o arad-nem jezika, ki so jik izda/a posamezna ministrstva na pod/agi zakona o narodnik skapinak. /čazen tega oksega med dragim tadi nekaj načrtov za mednarodne dek/a-racije in konvencije o narodnostnik, etničnik, t/ersEZE in jezikovnik pravicak ter nekaj novejsik od/očk avstrijskega astavnega sodišča, ki so nasta/e v zvezi z manjšinskim vprašanjem na /čoroškem.
Za koroške S/ovenre je pomemkna ce/a vrsta Vci-terjevik agotovitev. V zvezi z nastankom trenatno ve/javne manjšinske zakonodaje in njegovo vsekino enako zanimiva je sp/oina ocena manjšinske zaščite v Av-
striji. Veiter zavrača mnenje, češ da zakon o narodnik skapinak pomeni izpo/nitev sedmega č/ena avstrijske državne pogodke. Zanj je ta zakon /e izpo/nitev njegovega 3. odstavka, ki govori o aradnem jezika. Avtor agotav/ja, da je ta zakonodaja oktroirana, ker je ki/a sprejeta krez pristanka manjšin oziroma njikovik merodajnik organizacij, kar je nedemokratično in ni v sk/ada z državnopravno mis/ijo, ki da ve/ja v Avstriji. Veiter pravi, da so manjšine v Avstriji pravno in draž-keno diskriminirane, še posekej s/ovenska, in to v taki meri, ki je za evropsko mis/eče demokrate komaj pojm-/jiva.
Ko primerja areditev manjšinskega vprašanja v Avstriji s podoknimi areditvami v Evropi, pove, da je Avstrija na nič kaj zadovo/jivem mesta. J/cd državami, kjer je po/ožaj za manjšine ko/j agoden, navaja /ta/ijo, Jagos/avijo, Nemško demokratično repak/iko, Sovjetsko zvezo, Zvezno repak/iko Nemčijo, Dansko, Tinsko, Ee/gZ;o, Švico v novejšem časa pa tadi že Španijo in Ve/iko ErZfdrrZjo (z izjemo Severne /rskej. S/akše kot v Avstriji se manjšinam po Veiterjevem mnenja godi /e še v franciji, Eaksemkarga, na Nizozemskem, Švedskem, v Tomani;/, Eo/gariji, Grčiji, Tarčiji, na Cipra, v A/-kanijiinnaPo/jskcm.
Tako ni nič čadno, če pride avtor ok zak/jačka svoje štr/JZjc do sk/epa, da je potrekno marsikatero pravno in dejansko izko/jšanje po/ožaja manjšin v Avstriji.
Neizpolnjene obljube bremenijo zaupanje
Vsaj kar zadeva narodnostno politiko, posvet socialističnih posiancev, ki je bil prejšnji teden v Podnu pri Slovenjem Plajberku, gotovo ni bi) .plodovit". Glede manjšinskega vprašanja je deželni glavar Wagner vedel ponoviti le svojo stereotipno trditev, da je državna pogodba .s koroške strani" že izpolnjena. Kakšno je tozadevno mnenje neposredno prizadetega — manjšine, deželnega glavarja očitno ne zanima; po njegovem pojmovanju demokratičnosti je manjšina v manjšini in torej nima kaj reči.
Kako si deželni glavar ob takšni )o-giki in na njej temelječi praksi potem zamišlja .dan koroškega srečanja", ki ga je napovedal za 10. oktober 1980, si res ni težko predstav-tjati. O .spravi", ki jo namerava ob 60-letnici plebiscito iskati na podlagi posebej poudarjene skupne odgovornosti vseh strank, že danes ne more biti dvoma: strankarska troedinost je že leta 1976 dovolj jasno manifestirala, da odgovorni predstavniki Koroške slej ko prej niso pripravljeni izpolniti obljub, ki so jih pred 60 leti svečano deli njihovi predhodniki.
Wagner morda res igra .z odkritimi kartami"; vprašanje je te, kako naj bi ta igra vodila k dobremu sosedstvu — znotraj dežele in preko njenih meja? Odnosi med narodi in državami, če naj bodo dobri in trajni, se morajo namreč graditi na temeljih medsebojnega zaupanja in iskrenega sodelovanja. Nasprotno pa pozabljanje danih obljub in neizpolnjevanje prevzetih obveznosti takemu razvoju samo škoduje.
je OZN obsodila dejavnost tujih gospodarskih in drugih dejavnikov v teh deželah ter poudarila, da je sodelovanje z rasističnimi režimi v nasprotju z interesi tlačenih narodov. Varnostni svet pa je glavna skupščina OZN pozvala, naj določi gospodarske sankcije za Južno Afriko, prepove pošiljanje orožja tej državi in zahteva umik vseh tujih investicij iz Južne Afrike.
„KAMEN MOLKA" Andreja Kokota:
samoniRiim usfvaiyan/em
prispevamo v sirupno zaR7admco siovenske iruiiure
Ravno deset tet je minito tetos. odkar je naš domači pesnik Andrej Kokot izda! prvo samostojno pesniško zbirko: teta 1969 je pri zatožbi Drava, Cetovec-Borovtje, izšet njegov prvenec „Zemtja molči". Potem se je zvrstito še šest nadatjnjih zbirk, pet v siovenščini, ki so po krajih izhajanja zajete ves stovenski kulturni prostor od Koroške preko Tržaške do matične Stovenije; ena pa v nemščini, ki je iz daij-nega Darmstadta ponesia gtas o stovenskem čtoveku in stovenski besedi na Koroškem v nemški jezikovni prostor (ker je domači Celovec v nemški obieki Ktagenturta pač bit in je vse preveč mačehovski, da ne rečemo prezirtjiv do svojega drugorodnega etementa). tn za deset-tetnico Kokotovega pesniškega popotovanja se je krog, ki se je začet v Cetovcu kot svoječasnem stovenskem kutturnem središču, sktenii v današnji potitični in kutturni metropoii stovenskega naroda, v Ljublja-ni, kjer je Cankarjeva zatožba izdata osmo pesniško zbirko Andreja Kokota z nastovom ..Kamen motka".
Javnosti je bila zbirka, ki jo je uredil Tone Pavček, izredno okusno in razkošno opremil pa Maljaž Vipotnik, prejšnji teden predstavljena v celovški knjigarni ..Naša knjiga", kjer je števitne goste pozdravil poslovodja drube Drava dr. Franci Zvvitter. Bila je prisrčna slavnost, ki so se je udeležiti tudi jugoslovanski generalni konzul v Cetovcu Milan Šamec s člani generalnega konzulata, predstavniki narodnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev, kulturniki in književniki z obeh strani meje ter številni prijatelji pesnika in njegove umetniške izpovedi.
Pogosto slišimo, da koroški Slovenci samo poustvarjamo in da nimamo lastnih umetniških stvaritev, je menil dr. Franci Zvvitter, ki je potem poudaril, da zato s toliko večjim veseljem zabeležimo trenutek, ko lahko predstavimo domače literarno delo — pesniško zbirko Andreja Kokota, s katero odšteva-
mo samoniklo kulturno dačo v skupno zakladnico slovenske kulture in umetnosti.
Podrobneje o tem prispevku pa je sregovoril glavni urednik Cankarjeve založbe v Ljubljani, znani slovenski pesnik Tone Pavček. Dejal je, da je glavna izpoved Andreja Kokota odpor zoper krivico, ki ga rodi vera v življenje. Moč njegove poezije je govorica, ki prihaja iz zemlje, na kateri je pesnik doma; tej zemlji in njenim ljudem je v prvi vrsti namenjena njegova pesem. Je pa hkrati tudi pesem vsega slovenskega naroda, kajti slovenska kultura dobiva pritok iz vseh koncev slovenske zemlje, iz vseh delov slovenskega naroda: slovenska kultura iz Tržaškega, iz Goriške in iz Koroške se staplja v celovito slovensko kulturo. Urednik Pavček je spomnil na pomen in vlogo Prešernove poezije v boju za narodni obstoj ter ugotovil, da ima tudi Kokotova pesem nekaj sa-
moniklega, kar nastaja na posebnem prostoru in v posebnih razmerah: to je tožba obsojenega in je hkrati izjava verujočega; to je moč tistega, ki ni zlomljen, je izraz ustvarjalnosti, življenja in vsega lepega, kar osvobaja človeka. In ob koncu je izrazi) željo, da bi nova pesniška zbirka potovala kot dober kruh iz roke v roko.
Kakšna je Kotova pesem in kaj izpoveduje, je navzočim predstavil stovenski gledališke igralec Tone Kuntner, ki je doživeto recitiral iz nove pesniške zbirke. Sicer pa je knjigarna Naša knjiga" ob tej priložnosti v posebni vitrini razstavila tudi vse prejšnje zbirke Andreja Kokota in s tem nudila redko priložnost, spoznati celotni obseg njegovega desetletnega umetniškega snovanja.
Najnovejša pesniška zbirka ..Kamen molka ' je razdeljena na pet ciklov (Ujetost-Samota, Kamen molka, Pesmi za ženo, Zvestoba, Mrtva zvezda) ter obsega skupaj 46 pesnitev. V spremni besedi pa je Matjaž Kmecl kot strokovnjak in poznavalec obširno orisa) Kokoto-vo poezijo, preko nje pa sploh zamejsko in posebej koroško pesništvo ter njegovo mesto v slovenski književnosti.
Pesniško zbirko Andreja Kokota ..Kamen molka", vezano v celo-platno, lahko dobite ali naročite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Paulitschgasse 5-7, kjer stane 80 šilingov.
a 33
AULA SLOVENiCA
CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5 — 7
Vljudno Vas vabimo na otvoritev slikarske razstave
Frana Ktemenčiča (.M.--M1)
in
Frsns Zupsns 1887 975)

v ponedeljek 3. decembra 1979 ob 19. uri.
Razstava je odprta do 21. decembra 1979, in sicer od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabljeni!
itatijanske dežeie
zahtevajo stovensko teievizijo
V smistu veljavnega zakona bi morala italijanska radiotelevizija RA) za deželo Furlanijo-Julijsko krajino poskrbeti posebno televizijsko postajo za tamkajšnjo slovensko narodnostno skupnost. Vendar odgovorni dejavniki pri RAI tega doslej niso napravili in so se pri svojem protizakonitem ravnanju izgovarjali na najrazličnejše ovire in težave.
Zaradi omenjenega nespoštovanja zakonskih predpisov s strani RAI se bo z vprašanjem morala sedaj baviti parlamentarna nadzorna komisija. Tej komisiji pa bo tekom enega meseca predložil ustrezno gradivo koordinacijski odbor italijanskih dežel za probleme radia in televizije. Tako je bilo namreč sklenjeno prejšnji teden na seji tega odbora v Firencah, k;cr so napovedali, da bo odbor v svojem
dokumentu zahteval, naj se v Furta-niji-Julijski krajini takoj uvedejo televizijske oddaje v slovenščini, v ostalih narodnostno mešanih obmejnih deželah pa v jezikih tamkajšnjih manjšinskih skupnosti, konkretno torej v francoskem in ladinskem jeziku.
Predlog o takojšnji uvedbi televizijskih oddaj v slovenščini je v Firencah dal deželni odbornik Cocianni, ki zastopa deželo Furlanijo-Julijsko krajino v koordinacijskem odboru. Cocianni je v svojem poročilu naglasil, da je ustanovitev slovenske televizijske postaje nujna, ker „bi ovrednotila kulturne, etnične in jezikovne posebnosti dela prebivalstva dežele, postala pa bi tudi pomembno mostišče za kulturne in druge izmenjave ter za sodelovanje med Furla-nijo-Jutijsko krajino in Slovenijo'.
DRAGO DRUŠKOVIČ
Avstrijsko-slovenski kulturni odnosi
Avstrijsko-slovenske kulturne odnose označujejo sosedstvo z republiko Avstrijo in položaj koroških Slovencev, ki živijo na zemlji svojih pradedov v avstrijski deželi Koroški v mejnem področju. Različne so stopnje v odnosih s prvo avstrijsko republiko (1919-1938), v desetletju do druge republike (1945-1955) in v obdobju po državni pogodbi o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (1955-1978).
Prva republika in njena južna jugoslovanska soseda sta bili novo izoblikovani državi. Avstrija si je prizadevala ohraniti kulturne pridobitve (vrhnje ustanove) in presežke iz časov avstroogrske monarhije; v notranjosti je težila k absorbciji: asimilaciji in odpravi alogenih etničnih skupin (Slovencev, Hrvatov, Cehov, Madžarov). S svojim notranjim in zunanjim političnim razvojem tudi v območju kulture ni bistveno spreminjata tradicionalne duhovne usmeritve in tovrstnih pogledov na narode v jugoslovanskem prostoru, ki so morali v novi državi poiskati oblike svojih družbenih razmerij, narodnostnih samobitnosti, sožitja in sovisnosti na zunaj (dr. M. Mikuž, dr. D. Biber, dr. T. Zorn, dr. A. Malle).
Prva republika ni uresničila niti takoime-novanega Arhivskega sporazuma (1923) in je do urejanja vprašanja kakor tudi vprašanja restitucije kulturnih dobrin prešlo v dru-
go republiko po dopolnjenem protokolu o odtujenih kulturnih vrednostih in arhivih v drugi svetovni vojni (1958), ob prekinitvi (1961-1975) in do delnega urejanja sporazuma in uresničevanja v letih 1976-1978; uresničevanje kasni z motivacijo, da jo ovirajo regionalne ovire (Štajerska). Delo na novejši stopnji opravlja jugoslovansko-av-strijska mešana komisija; sodelujejo dir plomatski predstavniki in arhivski izvedenci. Od 1976 do 1977 in 1978 je sprejela jugoslovanska stran skupno 2180 listin, 24 ro-Kopisov, 1000 kopij in 2 fascikla aktov.
Med obema vojnama sta sosednji državi skleniti sporazum o obmejnem prometu (1925); dopuščal je stike med obmejnim prebivaistvom. Prišlo je tudi do obiska kulturne skupine koroških Slovencev v Sloveniji, npr. pevskega zbora, gostovanja igralske skupine z igro Miklova Zala v Ljubljani (1931). Ob neuresničenem Arhivskem sporazumu (1923) je bil sklenjen sporazum o izročitvi Knaflove ustanove (1928); uresničenje je prešlo v drugo republiko.
Pred vzpostavitvijo druge republike je po-budila narodna manjšina kulturno izmenja vo — prvo gostovanje ijubljanske opere v Celovcu (1950) - kar sta podprli državi z neposrednim sodelovanjem dežele Koroške in republike Slovenije. Sledili so medsebojni obiski časnikarjev, učiteljev, pevskih zbo-
rov, drugih kulturno-prosvetnih skupin (1951), predavateljev (1952), ponovno gostovanje ljubljanske opere, zborov (1953); gostovanje dunajskega Burgtheatra (J. W. Goethe, Ifigenija na Tavridi; A. Schnitzler, Ljubimkanje), celovškega gledališča v Ljubljani, mariborske opere in uprizoritev prevedenega slovenskega dramskega dela v celovškem gledališču (S. Grum, Dogodek v mestu Gogi, 1955).
V	tretjem obdobju sta obe strani vsaka zase načelno opredelili zunanjo kulturno politiko (Kultur als Mittel der AuBenpolitik, 1974); kot predstavitev, nacionalno predstavništvo, sodelovanje, kot pot k medsebojnemu razumevanju, kot opuščanje etno-centrizma, kot raziskovanje skupnih točk: v zgodovinskih razsežnostih, v aktualnih virih; tako Avstrijci. Obe državi sta pri vladnih pogovorih (Dunaj. 1960) izrazili, da pojmujeta manjšino kot ..element dobrih sosedskih odnosov". E. Kardelj v intervjuju za ..Profil" (revija, 1976); Manjšina „je most prijateljstva in ulturnega sodelovanja". Koroški Slovenci sami v svoji spomenici (1955): ..Pripravljeni smo. da tvorimo most, ki naj veže narode sosede in sosedni državi."
V	začetnem obdobju je za razumevanje obeh narodnosti, nemško-avstrijske in slovenske, ugodno učinkoval teritorialno določen, glede na naselitveno ozemlje avtohtonega slovenskega prebivalstva, pa tudi glede na narodnostno in jezikovno slovensko nemško mešano prebivalstvo, za južno Koroško (Avstrija) uveljavljeni zakon o dvo-
jezični šoli (1945); odpraviti so ga na pobudo nestrpne avstrijsko-nemške skupine (1958-1959).
Ob omenjeni oviri se je (1957—1977) razvijalo kulturno sodelovanje, se občasno razširilo na štajersko, seglo na Gradiščansko in Dunaj; vodilo je k raznovrstnim oblikam do bilateralnga sporazuma o sodelovanju med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo na področju kultur, znanosti in prosvete (14. 4. 1972).
V tem obdobju in okvirih je Ljubljana videla kolektivno razstavo koroških slikarjev in Celovec slovenske impresioniste (1956); v letih 1957-1959 sta deželi izmenjali medsebojno 9 glasbenih, 6 likovnih prireditev, 3 literarna srečanja. Od 1953-1960 je iz Jugoslavije gostovalo v Avstriji 29 kulturno amaterskih društev. Od 1960—1965 je dobilo kulturno sodelovanje nove kakovostne in količinske razsežnosti: med Slovenijo in avstrijskimi mesti Celovcem, Gradcem in Dunajem. Slovenska filharmonija je gostovala še v manjših koroških mestih (1961), v Celovcu (1962, 1963), ljubljanska opera (1962-1965); v Ljubljani celovški madrigalisti, instrumentalni ansambel in celovška opera; v izmenjavi na Koroškem še drugi zbori in orkestri Slovenije: sodelovala sta še Celovec in Maribor (opera in koncerti, 1963); teta 1977 je v Ljubljani gostovala dunajska filharmonija.


Že pred meseci je biia deiegacija koroških Siovencev na obisku v občini Ludbreg v SR Hrvatski. Deiegacijo so sestavijaii predstavniki kutturnega, miadinskega in gospodarskega živijenja koroških Siovencev. Potem so biti v gosteh pri prosvetaših na Radišah kuiiurni deiavci iz Ludbrega in se dogovoriti za nadaijnje sodeiovanje. Prejšnji teden pa so biii v Ludbregu na deiovnih razgovorih predstavniki gospodarskega odbora Zveze siovenskih organizacij.
Delegacijo v kateri so bili tovariši inž. Einspieler, dipl. inž. Koncilija in tajnik ZSO inž. VVieser so spremijaii tudi predstavniki Jugoslovanske gospodarske zbornice v Celovcu tov. Doljak Veno in predstavnik Ljubljanske banke v Ce-iovcu tov. Horjak Dušan. Skupino je spremljal tudi jugoslovanski konzul iz Celovca tovariš Naberž-nik Alfonz, Ki je vodil razgovore o nadaljevanju začetega sodelovanja med občino Ludbreg in jugoslovanskimi zdomci na Koroškem.
Goste s Koroške je sprejel predsednik občine Ludbreg tovariš No-
vak Dragotin s sodelavci. Posebnost tega obiska je v tem, da so gostje s Koroške imeli priiožnost ogledati si ceiotno gospodarsko strukturo omenjene občine. Tukaj je treba povedati, da spada občina Ludbreg med manj razvite občine republike Hrvatske in da je občanom na čelu z družbenopolitičnimi organizacijami v zadnjih 15 letih uspelo izgraditi nekaj manjših obrtniških obratov z 10 in manj zapo-sienimi v velika in večja zdrava podjetja, ki imajo poslovne stike širom Evrope in ostalega sveta in ki sedaj zaposiujejo pribtižno 4000
delovnih ljudi, z nekaj tisoči pa sodelujejo v raznih obiikah kooperacij.
Obisk je bil za nas zelo poučen in konkreten, saj smo imeti priliko pogovarjati se z ljudmi, ki neprestano delujejo v proizvodni dejavnosti in so v glavnem z lastnimi napori in siiami izgraditi za to področje zdravo gospodarsko osnovo. Koroški predstavniki so se s tovariši iz Ludbrega na Hrvaškem dogovoriti za nekatere obiike nadaljnjega sodelovanja in jih povabiti v letu 1980 na obisk na Koroško in hkrati na ogied nekaterih gospodarskih obratov na Koroškem.
Ob tej priložnosti je treba poudariti, da ima slovenska narodna skupnost na Koroškem na žalost vse premalo vsestransko razvitih stikov tako z občinami v Sloveniji še posebno pa z občinami v drugih republikah.
Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
„M!KLAVŽEVANJE"
v nedeijo 2. decembra 1979 ob 14. uri pri Vogiu v Šent-primožu.
V okviru sporeda je igra „Park!jev koš" in Mikiavževo obdarovanje otrok.
Prisrčno vabijeni!
Odbor
Koncert Stovenskega okteta na Dunaju
V četrtek 22. novemkrd je Md ScAK^erfovd dvordnd ((KHdjs^egR XoHcer;neg<! domd prizorišče odlično nspelegd koncertd Siovenskegd okte-td, A: je to&raf drngič gostova/ nd Ddndjd.
Steviind pdMkd v ndMo polni dvordni je izvdjdjoče pevce .Sioven-skegd oktetd ndgrddild z ndvdKŠrnim <3p/<wzo7H. Koncert, ndd kdterim je prevzel poArornfe/jstfo dnndjski ž%-pdn Leopold Grgfz, je org<xn;z;r<2( v sodelovdnjn j Slovensko prosvetno zvezo v Celovcn Kink slovenski/; štK-
Obisk novinarjev „M<adine" in -Radia študent" na sedežu ZSO
Prejtnji teden so se ogiasiil na sedežu ZSO v Ceiovcu novinarji časopisa „Miadina" in itudentske radij:ke podaje „Radio Mudent" in se zadržati z nekaterimi predstavniki natega političnega in kuifurnega živijenja v datjžem razgovoru.
Miade novinarje iz Siovenije to informirati o začetkih narodno osvobo-ditne borbe na Korožkem, o boju ttoventke narodne tkupnodi do podpisa državne pogodbe in o naporih ttoventke narodne tkupnodi v zadnjih tetih. TovarHi t podežeija to novinarjem nakazati obiike detovanja na potameznih področjih in jih teznaniti tudi t težavami.
..Obtoženi \oik-- navdušuje pub!iko
Proces proti ..obtoženemu volku" se je tokrat odvijal pred številno publiko šentjanških ljubiteljev gledališke omike. Tišlarjeva dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena, kjer je prisostvovalo občinstvo enkratnemu procesu. Enkraten ne samo po vsebini in kvaliteti Petanovega teksta, enkratnost je tudi v zasedbi vlog, katere so mladi dijaki izredno dobro obvladali in prepričljivo podajali. Režiser je ob izbiri igralcev imel izredno srečno roko, saj je vsakemu igralcu lik, ki ga je predstavlja), napisan takorekoč na kožo. Zanimivo je tudi dejstvo, da režiser iz nastopajočih živali kot so medved, lisica in zajec ni napravi) običajne pravljične živali (z maskami), temveč jim je vdahnil človeške poteze in človeški karakter, s katerimi so nakazane na humorističen način vse dobre in slabe lastnosti teh živalic oz. v tem primeru ljudi. Povsem nazorno je prikazana tudi razlika med pravljičnim dobrim in realnim dvoličnim slabim svetom, ki ga ponazarjata infantilni sodnik in jahač paragrafov, pristranski in predsodkarski javni tožilec, v tem primeru tožilka. Volkova usoda pa je posrečeno postavljena v nekakšen koroški okvir pravosodstva, ki z nacionalnimi predsodki že apriori obsoja naše aktiviste, samo da se za našega gledališkega volka vse le še srečno izteče. Naši ..volkovi" pa skorajda vselej nastradajo.
Za vse obiskovalce je bila vsekakor ta uprizoritev veliko doživetje in užitek. Mladi igralci pa so se pohvalno izrazili o šentjanški publiki, češ, da redkokje naletijo na tako intenzivno sodelovanje in souživanje publike, kot so to pač doživeli v Šentjanžu. Mladim igralcem želimo pri nadaljnih nastopih še mnogo uspehov, vsem društvom pa toplo priporočamo, da mlade gledališke idealiste povabijo na gostovanje.
Navdušen obiskovalec
dentov nd Dnndjd. Zd koncert Sio-venskegd oktetd je vldddlo fzredMO veliko Zdnimdnje, tdko so Me vstopnice povsem rdzproddne. Predsednik Klnkd slovenski/; študentov nd D%-ndjn frdnci Serdjnik je v svojem govora med dragim podddrd, dd tndi pesem Slovenskegd o^tefd podpird domd in po svet;; koj koroški/; Siovencev v Avstriji. Ni pretirdno če ponovno povemo, dd je td sidvni oktet veliko svoje sidve pridokil tnd; nd rdčnn ndše domdče Slovenske koroške pesmi, ki je postdid sesfdvni dei njikovegd progrdmd nd številni/; koncerti/; po vsem svetn. Dd njikovd pesem res vžge, je kdkor drngod, pokdZdl tndi koncert nd Dnndjn. S Slovenskim oktetom smo koroški Slo-venci se poseimo povezdni, sdj igrd pomekno viogo dmkdsddorjd slovenske koroške pesmi po vsem svetn. Njikov nspek je tndi ndš nspek, Zdto smo veseii, dd je koncert nd Dnndjn tdko iepo nspei.
C/metnlški vodjd oktetd je Anton Ndnnt. TV/iAov Avdiitetno izvedeni progrdm sAiddA stdrlk mojstrov je z ndvdnsenim dpidvzom ndgrddiio okrog 100 iepegd petjd žejni/; posin-šdlcev.
REBERCA
Uspela kulturna prireditev
V nedeljo 11. novembra je bilo v novem mladinskem centru katoliške mladine v komendi na Reberci pri Železni Kapli srečanje treh igralskih skupin — lutkovne družine KPD Šmihel, lutke - mladje - KDZ in oder - mladje -KDZ iz Celovca. Kljub slabemu vremenu — pravo zimsko vreme s snegom, se je nabralo lepo Število gledalcev, ki so z užitkom sledili izvajanjem mladih igralcev.
Z veseljem lahko ugotavljamo, da se modernejSa oblika odrske dejavnosti — lutke tudi pri nas na KoroSkem zelo uveljavljajo, kar je vsekakor nadaljnja panoga kulturnega udejstvovanja. Kot pripadniki manjSine smo veseli vsake pridobitve, zato tudi ne smatramo lutkovno dejavnost kot kak-Sno konkurenco k tradicionalni. Ne, nasprotno, vsaka nova dejavnost, ki služi ohranitvi naSega življa nam je do-brodoSla.
Smihelčani so nastopili z lutkovno igro .Igra za poredneže", lutkarji KDZ z igro Marjana Beline .Mojca Pokraj-cutja in lisica tatica", oder mladje KDZ pa z mladinsko igro Smiljana Rozmana .Čudežni pisalni strojček*.
Na uspelo kulturno prireditev so vabili zgoraj omenjene igralske skupine in KrSčanska kulturna zveza.
Slovensko prosvetno društvo Radiše vabi na veseioigro
NAVADEN ČLOVEK
ki jo bodo v nedeijo 2. decembra 1979 ob 14.30 uri v kuiturnem domu na Radišah uprizoriti igraici SPD „Vrta-ča" iz Siovenjega Piajberka.
Prisrčno vabijeni)
Odbor
Tischlerjeva nagrada
za zbiralca slovenske ljudske pesmi
V okviru stavnostne seje, ki jo je s pesmijo obogati) ženski oktet iz Sei pod vodstvom Francija Čertova, je Krščanska kui-turna zveza v Ceiovcu minuii teden prvič podeiiia Tischierjevo nagrado. Svečanosti so se udeiežiti poieg Tischierjevih svojcev tudi mnogi častni gostje, med njimi jugosiovanski generaini kon-zu) Miian Samec in konzui Aifonz Naberžnik, ceiovški župan Leopoid Guggenberger in mestni svetnik Wenig, vodja kuiturnega referata pri dežeini viadi Gunther Mittergradnegger in vodja siovenskega oddeika dr. Pave) Apovnik in drugi.
Nagrado, ki jo je izročii podpredsednik KKZ dr. Janko Zer-zer, je prejei Lajko Miiisavijevič, vodja mešanega pevskega zbora „Rož" iz Šentjakoba v Rožu. O nagrajencu pa je spregovori) dvorni svetnik dr. Pavie Zabiatnik, ki je obširno prikazat njegove zasiuge pri odkrivanju, zbiranju in ohranjanju siovenskega narodnega biaga — ijudske pesmi na Koroškem.
Obenem je KKZ predstavita tudi svojo pubiikacijo „Setev in žetev", v kateri je v besedi in stiki prikazaia devet desetietij organizirane kuiturne dejavnosti koroških Siovencev (o knjigi bomo v našem tistu še posebej poročati — op. ured ).
NONČA VAS
Brutaten roparski napad
Sredi beiega dne je biia prejšnji torek 57-ietna gostilničarka Marija Hafner iz Nonče vasi žrtev brutaine-ga roparskega napada, pri katerem
Sejemske prireditve v letu 1980
Pred nedavnim je v Celovcu zasedal nadzorni odbor celovškega sejma pod predsedstvom podžupana VValterja Dermutha. Na seji so razpravljali o bodočih prireditvah in o gradnji sejemske hale 12.
Kakor smo že poročali so sejem gastronomije in turizma Gast 80 skrajšali na šest dni, kar so razstavljali z veseljem vzeti na znanje. Gast 80 bo odprta od 21. do 26. marca. Razvsetjivo je tudi, da je še pred rokom zaključka prijav rezerviranega že 75 "/o razstavnega prostora.
5. strokovni sejem za prosti čas in dopust „Dopust 80", kjer razstavljajo ladje, stanovanjske prikolice, šotore, skratka vse, kar se potrebuje na dopustu, bo v času od 17. do 20. aprila. Tudi izvedba prihodnjega lesnega sejma je že fiksirana in sicer v času od 9. do 17. avgusta.
Poseben poudarek so na seji dali gradnji sejemske hale 12. Gradbena dela kar dobro napredujejo, bila pa bi še uspešnejša, če ne bi bilo v zadnjem času slabega vremena. Glede gradnje naj povemo, da je bilo do sedaj že investiranih 9,5 milijona šilingov in to vse iz našega domačega gospodarstva. Na seji so predali nadaljnja gradbena naročila v višini dveh milijonov šilingov koroškim podjetjem.
Z veseljem so tudi ugotovili, da bo 11. mednarodni sejemski seminar prvič v Avstriji in da se bo odvijal v Celovcu v času od 26. do 28. novembra. Tako bo Celovec prvo avstrijsko sejemsko mesto, kjer se bodo srečali sejemski strokovnjaki iz Nemčije, Švice in Avstrije.
Priznanje Zvezne republike Nemčije Radenski
Zahodnonemška firma Kajo, ki je prenesia proizvodnjo „deita" v več tujih dežei, med drugim tudi v Jugosiavijo, je podeiiia Radenski prehodni „deitov" pokai za naj-boij povečano proizvodnjo te brez-aikohoine pijače v tem ietu. Radenska bo posiaia ietos na jugosiovanski trg več kot 56 miiijonov iitrskih stekienic te pijače, ki jo iz-deiujejo na podiagi mineratne vode.
lahko govorimo o veliki sreči, da poškodbam ni podiegia. Storiica sta namreč brutalno napadla ženo — jo davila, obstreiiia s plinsko pištoio, kar še ni bito dovoij in jo še s potno steklenico žganja udarita po gta-vi. Kljub tako težkim poškodbam, pa je gostitničarka imela še totiko moči, da je po tetefonu obvestita žandarmerijo in potem padla v nezavest. Mato za tem jo je našta vso v krvi njena snaha.
Zandarmerija je takoj začeta velikopotezno zasledovalno akcijo po cestah in po zraku (s helikopterjem). Po nekaj urah so gangsterja prijeli. Seveda sta talija, toda dokazi za to brutalno dejanje so bili očitni, da sta končno priznala Svoje dejanje. Pokazala sta tudi mesto, kamor sta zakopala denar. Oba razbojnika — 19-letni Adolf Hock (vozač avtomobila) in 21-letni Albin Lipitz oba iz St. Martina v Labotski dolini bosta obtožena roparskega napada in zaslužita strogo kazen. V zasledovalni akciji je sodelovalo 200 žandarjev in en pilot.
Prebivalci našega kraja in okolice smo ob tem groznem dejanju, ki se je zgodilo v našem mirnem kraju zelo zaprepaščeni, saj skoro nismo mogli verjeti, da je kaj takšnega na deželi mogoče. Naši gostilničarki, ki jo imamo vsi radi in ki je toliko prestala, želimo skorajšnje okrevanje. Zandarmeriji pa čestitamo, da je razbojnika tako hitro prijela in ju izročila rtoki pravice.
Za vedno nas je zapustila
V torek 6. novemkrd smo se nd šmi/jc/s^em po^opd/isČK pos/ovih od 3erferjew m%me. .S/o-oo je Mo težje, Aer je poAojnd znd?M ose/most Mdšegd Mdjd. A'jcnd gost:7??d je Md do pred Heddvrdrn dom srečdnjd nd-šegd žtv/jd od MzK in dd/eč. V .Šercerjev;' gosti/n; so se odv;jd/e vse Mj-tarne prireditve, td&o dd Ai idhto re^/i, dd je Mo pri Sercerjd M/tKrwo središče ožje PodjHHe. PoAojud je M /d ze/o Mstrež/jivd ir; priMprtd žer;d, Ai je KŽivd/d vsesplošno spoštovdnje.
Ndpdd/d jo je M/ezen, A; ji ni /e-Ad. Mirno je prendšd/d trpljenje in Aončno je zd vedno Zdprld njene do-Aro/rotne oči, stdrd 77 let. Vest o njeni smrti je močno odje&nild po Mžnji in ddljnji oAolici, sdj je Md oseMost, Ai jo je Zdrdd; prijdznost: in nd/donjenosti ndš; stvdri, vse rd-do imelo. 71o je prepričljivo poMzdl tddi njen pogreA, Mteregd se je udeležilo velijo Ijndi od Mzd in ddleč, dd se poslovijo od žene, ^i je nživdld veliAe simpdtije vsegd preAivdlstvd.
Sercerjevo mdmo Mmo o/rrdniii v čdstnem spomina, svojcem in sorodnikom izrekdmo ndše glokoko so-ždlje.
FRANC BUCHWALD
70-)e<nih
V porreJe/jc^ yr4ZMM;e f Norrč/ v^r/ pr/ P/ZFerM 70-/cžT!/co wo;egd ž/v/jerrja Fr^nc Z?Kc/7w<3/J pj. Fr.^-/ov oče, ^Z gzz poznar^o /:or p/ewc-n/ffga ;z: pržJzzegzz č/owM. /zzFz/zzzz-žovo ž/v/jenjc je po/zzo Je/^ zzz zz^Z^zzr-;zzzz;'zz. Pzzzzzzere /z MrerZ/? je /zre/ zzz 5e *o rzj/F M/// 71/50 L//e /%Me zzz prav zaraJ/ rega je dozore/ v č/oveLa, M^rrn//! je zzzzz/o.
Že zz w/aJ//t /er/F je je vF/jač// v Je/o raFrarnega Naro/ZrFega projver-zzegzz Jra.jrva v F//FcrFa, zz ^zzZcregzz je črpa/ porreMo zzzoč Zzz rvoje zzzz-Ja/jnje Je/o — Foj zzz zzzzzoJzzz oF-ržoj, Farerenru je orža/ zverr jFoz/ we ž/v/jewje. Že zzz čara F/ir/erjeve 5žraFov/aJe je F// zzzzezzovzzzz zzz preJ-5eJr:/Fa p/ZFerrFega r/ovcnjFega pro-wetzzegzz Jra/rva. FeveJa je Mo Je/o-vzzzz/e JraRva v Zz^Zezzz čzzizz, Fo 50 zzz "Mzz^zzzz F/ovezzcezzz voFarz/// gejža-povcz, zzezzzogoče. V r/$r/F režF/F /er/F F7/r/erjevZF roparjF/F zavojevarrj Evrope, /e zzzorzz/ raJ/ Frarrc FacFwa/J F/r/ „po 5/// vojaF" zzz j/ažir/ r/rr/m, F/ 50 preganja// zzzzize /jaJ/ zzz Jezzzo-Frare jzrozzz 5vera.
Po vrrr/rv/ zzzz rvoj Jozzz pa je je 3pef vrge/ v Je/o zzz oFnovo naj/F zzzzroJzzzP oz-gzzzzz'zzzcz;, v Farer/F je zzzze/ pozzzezzz/zzze /aTiFc/je, oj oJForw-Fa Jo preJjeJatFa. FFrarFa /zz/ je pr/jorea povjoJ Zzzzzz, Fjer je je Je-Jzz/o zzz ro z najver/ zzz zzPzzjzzjzzzzz/ ^er jeveJa z Jejanj/. Žzz Je/o, p z' gzz
je oprzzzz/jzz/ Zzz naj zzzzroJzzz' oFjroj pa je M prej /ez/ „zzzzgz*zzjezz" j zezzz, Jzz so gzz zzezzzsPz' zzzzczozzzz/zsZz, P/ jzzzz je /z// FacFwa/J Zzzz v pet/, napaJ/Z zzz prerep/Z. ZCJor FaF/ovega očera pozna raj/ JoFro ve, Ja je g/oFoFo vezezz zzz Jzz še zz/ sPr/vz/ Pozzzzz /tzszz zzz Jzz ozzzzzjzz Zer prcpzzezzje /jzzJz' o e/ovePo/jzz/zzzosf/ /zz /zzzztsPezzz soJe/o-vzzzzjzz.. /zz P/jzz/z Zezzzzz je /zz/ tzzzča gZZZZSZZegzZ ZZzZ^ZzzJzZ. VezzJzzz gzz zz/so z/ozzzz//, zzzož je osZzz/ Zo Mr je —
Stovensko prosvetno društvo „Bi)ka" v Bitčovsu vabi na vesetoigro
NAVADEN ČLOVEK
v nedetjo 2. decembra 1979 ob 19.30 uri v dvorani pri Mi-ktavžu v Biičovsu.
Gostuje igraiska skupina SPD „Vrtača " iz Siovenjega Piajberka.
Pz*/sz*čzzo vzz/z/jezzz/
zzzož zzzzz&jtz. Prav Zz:z'zzJ/ tegzz, Per s/z.ošzzzje rzzJ/ Jrzzgzz zzzzzezzjzz, je /zosM š/z'oP /zz ve/zp zzz s rezzz sjzoštovzzzz /zz /zzj/jzz/z/jezz Poč /e zzzzz/oPzzfer/. OZ< zzje-gov/ seJezzzJesez/eZzzze/, zzzzz z zzz*eJ-zz/zzz vese/jezzz počz*J/zzzo, Jzz je zzjegovo
Je/o zzs/zešzzo /zz sp/oszzo pr/zzzzzzzo. Dzz je zzzzš jzz/zz/zzzzZ vse to zzzzoge/ je jz^" p/szztz' /zreJvsezzz Jejstvzz, Jzz je M vse/ej oJPr/tegzz zzzzz&jzz zzz Jzt je g/zzvo /zzze/ veJzzto poPozzc/.
/zz/z//zzzztzz SZZZO O/z/szz// Pot S/ZOSo/z-zzegzz Pzz/tzzz*zzo-po//t/čzzegzz Jejztvzz/Pzz, P/ zzž/vzt vses/z/ošzzo /zrzzzzzzzzje. P/zzPo je /J/o zzjegovo pr/vzttzzo žzv/jezzje /zz! pze;zzz'e/jz'vo pove to, Jz! je /zz/ Pzzzet* Je/zzvec. PoJo/zzzo Pot v zzztroJzzezzz ž/v/jezzjzz, se je zzzorzz/ trJo /zoz*z't/ zzzz svoj/ trzzt/Z Pzzzet/jz, Jzz je o/zstzz/. S svojo žezzo /zz/Po je svoje ott oPe vzgo-j// v zveste č/ztzze zzzzroJzze sPzzpzzostz, P/ seJzzj zzzzz/zz/jzzjejo Je/o, P/ gzz je ozz zače/ pz*ej zzzztog/zzz/ /et/.
Žzv/jezzjesPzz pot Przzzzcz! PzzcPtozz/Jzt je ž/v4 Pzzjzgzz /z Pdtere /zzPPo Peres se /zz še; zzzzzogo tz pove /zz oJPr/je.
Njegov Pozzj/čeP je tzzJ/, Jzt sz' rztJ Zztp/sztje stztre šege zzz zzztvaJe. Fp/oP P/ Pz/o JoPro, Jzz P/ zzzt tezzz poJročjtt zzztJzt/jevzt/, szzj P/ PZ/o v ve/zPo Por/st zzzzš/zzz zztzzztzzzcezzz.
Žzt svoje Je/o v ztztroJov P/ztgor je Pz/ jzzPz/zzzzt Je/ežezz Jrztgocezz/P przz-zzzzzzj. PzzPo je /ztzzsPo /eto oJ F/ovezzsPe prosvetzzc zveze preje/ zzzzjv/šje pr/z-zzztzzje Zzt Je/o zzzt Pzz/tzzrzzezzz poJroč-jzz — DrzzPoszzjztPovo pr/zzzzzzzje. Letos pzt pr/zzzztzzje zzt zzezzzzzorzzo Je/o zzzz zztJrztžzzezzz poJročjzz — /ztzzežz-čevo pr/zzzztzzje v srePrtt, P/ zzzzz gzt je poJe/Z/zt Zvezzt s/ovezzsP/P zzzJrzzg v Ce/ovczz.
Frzzzzczz Rzz.cPwzt/Jzz /sPrezzo čestztzz-zzzo P prztzzz/Pzz z že/jo, Jzt P/ PZ/ zJrzzv zzz čZ/ ter zzzzz P/zčezzzo zzzt zrzzzo-gzt /etzt/
Pred nami je zima in z njo nevšečnosti z mrazom in snegom. Bolje bomo vkorakali v kraljestvo zime in mraza, če že prej podvzamemo vse potrebne ukrepe, da nas avtomobiliste zima ne zaloti nepripravljene.
Prvo kar je najbolj važno sedaj tik pred zimo, da se vprašamo ali smo že premaknili loputo na upli-njaču (na ohišju zračnega filtra) na zimski položaj. Zaradi te pozabljivosti sicer ne boste obtičali na cesti, pač pa bo zaradi slabega mešanja goriva in mrzlega zraka potrošnja bencina večja, kar pri tej draginji ni kar tako.
Odkar poznamo multigradna olja, menda nasveti o tem, kakšno olje v motor pozimi, niso potrebni.
Hladilnik igra pozimi v mrazu važno vlogo. Prepričajte se, če imate v hladilniku dovolj antifriza, ki preprečuje, da bi zamrznil hladilnik. To vam naredi vsaka mehanična delavnica in pa tudi osebje bencinskih črpalk.
Veliko pažnjo je treba posvetiti akumulatorju, kajti če ta odpove, je treba peš naprej. Če je starejši od treh let, utegne ob prvem večjem mrazu odpovedati pokorščino. V tem primeru vam svetujemo, da kupite novega. V zvezi z akumulatorjem igrajo gotovo vlogo tudi vžigalne naprave: včasih se tudi že delno opešan akumulator prebije skozi zimo, če vžigu ne nagajajo utrujene svečke, izrabljene platine, razpokani vžigalni kabli in zdelana kapa ter rotor razdelilnika.
Tudi ključavnice v mrazu rade odpovedo svojo
funkcijo, zato jih je treba namazati s primernimi sredstvi, ki tako mažejo in obenem izrivajo vlago. Te pripomočke dobite na vsaki bencinski črpalki. Gumijasta tesnila vrat pa bodo tudi prihodnjo pomlad cela in prožna, če jih boste zdaj namazali z glicerinom ali natrli s smukcem.
V dolgih zimskih nočeh je treba še posebno pažnjo polagati na pravilno nastavitev in brezhibnost luči ter žarometov. Vodi za pranje vetrne šipe je treba dati tekočino proti zmrzovanju ali pa tudi čistega alkohola.
Vozne lastnosti so seveda odvisne tudi od brezhibnega podvozja, ki zahteva strokovni pregled — to še posebej velja za zavore, blažilnike in krmilni mehanizem.
Poleg dobrih zimskih gum so pozimi potrebne tudi snežne verige, ki naj bodo vedno v prtljažniku. V avto spadajo tudi — strgatce in razpršilnik za odstranjevanje ledu, nekaj kablov za ..sposojanje" elektrike, gumijasti ..predpražniki", gumijasti škornji, rokavice za umazana dela, odeja, lopata in morda še nekaj litrov rezervnega goriva in olja.
In še nekaj - pred zimo dobro povoskajte lak in izvedite zaščitni premaz kromiranih delov. Ko bodo na ceste stresli sol, se vam bo to vsekakor obrestovalo.
Če boste avtomobilisti prebrati te vrstice in si jih vzeli k srcu, potem vam garantiramo, da boste prihodnjo zimo dobro prestali. Veliko sreče torej na zasneženih in poledenelih cestah!
Slovensko prosvetno društvo Trta v Žitari vasi vabi na uprizoritev miadinske igre Žarka Petana
v soboto 1. decembra 1979 ob 19. uri pri Rutarju v Žitari vasi. Gostinske prostore Rutarjeve gostiine smo spremenili v sodno dvorano, kjer bo potekal izredno zanimiv proces proti VOLKU, ki je obtožen najtežjega zločina: požrl je namreč Rdečo kapico in babico. Javni tožiiec zahteva najstrožjo obsodbo VOLKA — smrtno kazen!!!
Vabimo Vas vse, da se iz soiidarnosti z voikom udeiežite tega posebnega procesa, ki je enkraten v zgodovini pravosodstva.
VM/jo w/<2JZ JZjM/ ZgnJc/ /z Cf/ofcg /w rež/rer A7drZj<2M .Sr/enc
P. S.: Igra je zanimiva TUDI za odrasle, se pravi da ni samo za otroke. Za otroke je zanimivo ..nadaljevanje" pravljice, medtem ko je za odrasie zanimiv način procesiranja.
20 let smrti inž. Bloudka
Letos poteka 20 let, odkar je 26. novembra 1959 umrl konstruktor, graditelj inovator inženir Stanko Bloudek. On je med drugim zgradil v Planici skakalnico na kateri so bili narejeni prvi skoki preko 100 metrov. Njemu se imamo tudi Korošci zahvaliti, da imamo v Avstriji tako odlične skakače. Najprej v Šentjanžu, potem pa še v Zahomcu sta naši športni društvi po načrtih inž. Bloudka zgradili tri skakalnice — eno v Šentjanžu in dve v Zahomcu. Mladi orli v Zahomcu so na teh dveh skakalnicah začeli svojo kariero. Najbolj je inž. Bloudek seveda zaslovel po svetu z njegovimi skakalnicami v Planici. Uveljavitev Planice v svetovnem merilu je Bloudku in jugoslovanskemu športu prinesla izreden uspeh, ki je kulminiral v tem, da je leta 1948 bii imenovan za člana mednarodnega olimpijskega komiteja.
Inž. Bloudek je postal slaven že kot študent. Poleg jadralnega letala je zgradil tudi dve motorni letali in z njima zaslovel tako v Avstroogrski kot tudi v Nemčiji. Delat je tudi kot šef-konstruktor v letalskih tovarnah v Budimpešti in ostal letalstvu zvest tudi po razsulu avstroogrske monarhije. Leta 1926 je v Ljubljani zgradil dvoje originalnih športnih letal in se tudi bavil s konstrukcijo helikopterja. Njegove iznajdbe (tudi na drugih področjih) so mu prinesle mnogo denarja (številni patenti).
Inž. Bloudek pa je bil tudi graditelj in pospeševalec slovenskega športa. Poleg skakalnic je gradil športna igrišča (plavalni bazen, umetna drsališča) in druge naprave, ki služijo športu.
V drugi svetovni vojni se je takoj vključil v narodno osvobodilno gibanje. Postal je aktivist Osvobodilne fronte. Kot tehničen človek je mnogo pomagal narodno osvobodilni vojski. Skonstruiral je razne naprave tako dušilec za zvok na puški, napravo za polnjenje min in bomb, jezdece za prediranje gum na okupatorjevih av-
tomobilih, rezila za papir za partizansko tiskarno itd.
Slovenski športniki na Koroškem imamo tega velikega mecena in prijatelja, zlasti naših zimskih športnikov, v prijetnem spominu. Obe skakalnici v Zahomcu sta živa spomenika, ki nas spominjata na tega velikega moža, ki je s svojima skakalnicama in seveda s požrtvovalnostjo domačega trenerja ustvari) takšne dobrine, da je Zaho-mec danes eno najbolj znanih .gnezd" iz katerih so izšli najboljši smučarski skakači sveta. Čeprav je minilo že dvajset let, ko se je za večno poslovil od nas, se ga bomo slovenski športniki na Koroškem, v matični deželi in tudi drugod po svetu, vedno radi spominjali, saj je bil tako velik, da nam bo ostal v trajnem spominu.
Stovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Ptiberku vabi na
prostavo
70-)etnice
društva
v nedetjo 9. decembra 1979 ob 19.30 uri v gostiini Schwartzt v Ptiberku.
Sodeiujejo: mešani pevski zbor Podjuna, moški zbor SPD ..Edinost", „oder 73"
/h/srcno v<?/J;fM/.'
Izdajatelj, zaloinljk in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado laneilč; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: ?021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 52 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
Vaientin Potanšek


MB
t.det
Partizanski kurirji se zglasijo na bližnji javki in poizvedujejo, če je pot do Brčka prosta. Vse je v redu.
Suši se začne vedno pogosteje spotikavati. Končno 'upehano zavzdihne:
„Vi imate prehitre noge. Če bo predolga pot, me bo-3te še nosili!"
Obstanejo. Tatjana in Klinca pošlje komandir naprej proti Brčkovi domačiji. Rok čez čas vroče zašepeče:
„Zdaj imaš najlepšo priložnost, da ostaneš kar pri nas."
Suši se ne čuti nagovorjene. Opazno se strese. Morda manj od strahu kot od hladu, ki je zavel prek humškega polja v njeno spoteno telo. Potem pove obvladano:
„Ko bi mi to naročili, takoj. Imam še doma marsikaj, da je treba v hosto spraviti."
Rok je ponovno nespreten:
„Bo pa oficirček žalosten. Pa zaradi njega ne bi bilo tako hudo, zlodejev rep se začne šele pri gestapovskem postopaču."
Domen molči, četudi bi moral prevzeti besedo. Ni mu jasno, ali je dekle ista, ki jo domačini osumljajo kot 'najhujšo gestapovsko cundro ali...
Suši pogleduje proti njemu:
„Zakaj pa Rok tako govori, kot bi me zasliševal?"
„Kdo je Rok?" taji Rok svoje partizansko ime.
„Po Pavlini zvezi vem, da si ti Rok. In Pavla tudi ve, kaj jaz delam. Vedevejevci so Pavli naročili..."
„Miruj, kaj boš govorila o Pavli!"
„Dobro, pa jo res poznaš?"
Dekle čaka. Z očmi išče Domna. Komandir hoče zamotano napeto besedičenje zapeljati v drugo smer, tedaj pa reče dekle odločno, a očitajoče rahlo:
„Zvezo imate s Pavlo? Pa je ne poznaš? .. . Pavla sem jaz!"
Od Brčkovega kozolca zahuha sova enkrat... dvakrat ... trikrat... Rok se zmede. Domen pa se začudi tn
„Aha, vse v redu, Taljanova sova se zadira. Gremo, bomo takoj izvedeli, kakšna Pavla ste vi!"
Ko se na javki pri Brčku izkaže, da dekle resnico govori in da je po šmarješki zvezi znana pod imenom Pavla, za katero so po poročilih vedeli tudi kurirji TV 32, se znajdejo Domnovi v nemali zadregi. Do pojasnitve pa pride pravzaprav tudi le slučajno, ker se je na domačiji skrivaje zdravi) bledikast vedevejevec in čakal, da ga tovariši od TV 32 spravijo čim prej v varno bolnico.
Komaj se Susijeva-Pavlina zadeva uredi, prisopiha Klemenov zaupnik in pove, da je komaj ušel švabski zasedi v neposredni bližini javke v Nonči vasi. Zatrjeval je, da je v poltemi zaznal žensko postavo s kolesom.
Susi-Pavla butne kvišku.
„Moje kolo!"
Domen trdo pogleda terenca.
Rok vstane in se oddalji na komandirjev namig, da gre okrepit stražo:
„Taljan nima takih oči in ušes kot jaz domačin!"
„Kar hitro, vsi se kmalu dvignemo."
Vseeno traja nekaj časa, preden je vse nared. Po-
slavljajo se od domačih, ki začnejo jejšati, kot da zunaj pred vrati čaka sam vrag. Tedaj se jim nasmehne Domen in dvigne občuteno partizansko pesem. To on zna prepričljivo! Bodri okrog stoječe s svojim prisrčnim nasmehom, z lepim glasom in s pogumnim nastopom.
Korakajo hitro in previdno. Susi-Pavla stopica v sredini kolone. Zdaj nič več ne peša. Domen in njegovi si gotovo vsi želijo samo eno: Hitro doseči komeljske gozdove!
Susi-Pavla po enourni hoji spet neutajljivo peša Zmedena išče komandirja. Nocoj se čudi vso pot, da je nosila čisto drugačne predstave o tem človeku, o katerem je slišala toliko različnih novic. Njene predstave so nihale med strogim, priletnim tujcem in veseljaškim potepuhom. Ponavadi se je hitro izvedelo po partizanski soseščini, če je bi) kak partizanski komandant postaven fant. Tudi to je bil kdaj vzrok, da si je marsikatera ženska zaželela videti čedne fante v gozdu, čeprav ne iz antifašističnih simpatij. Redke izjeme, a povsem človeško ženske! Take misli se prikradejo tudi v drugače zanesljivo terensko zaupnico.
Dosežejo varno gozdno področje. Domen sklene, kaj je treba ukreniti s Susi-Pavlo. Velikega pomena je taka terenka. To ji tudi pove in pohvali vse sodelavce okoli Pliberka.
Dalj časa počivajo.
S Pavlo sedeta stran. Zaupne stvari izmenjavata. Ugotavljata, da se ne razvija tako, kot bi bilo prav. Samo sum ostane, da ima gestapo mreže razpotegnjene okoli vsega Komeljna.
Šele pozneje povabi komandir Roka zraven. Temu je malo nerodno zaradi prejšnje zadevice. Končno se strinja s predlogom:
..Pospremimo jo domov, kakor daleč lahko tvegamo.
Kametina zgodba
Z živalskem vrtu živi kamela. Tja je prišla že pred leti z vlakom naravnost iz Afrike. Ker so v naših krajih kamele bolj redke in ker je uredniku tistega dne manjkalo drugih novic, je mestni časopis objavil kameli-no sliko in točen prihod vlaka, s katerim bo kamela dopotovala. To je kamelo zelo razveselilo, kajti na vsem svetu je imela najraje, če so jo gledali in občudovali. Zato se je tudi v Afriki prostovoljno javila za živalski vrt. Želela si je občinstva, ne pa prenašanja vreč ves ljubi dan. „Čedno dekle sem", si je govorila, ..rojena za živalski vrt, ne pa za tovorno živinče."
Na postaji si je uredila frufru, nabrala gobček v prijazen nasmeh in ljubko stopila iz tovornega vagona. Toda na peronu ni bilo žive duše. Slučajno je bil tisti dan ravno prvi april in vsi bralci so bili prepričani, da je kamelin prihod le prvoaprilska šala. „S takole debelo nas pa časopis že ne bo potegnil," so si govorili in tudi najbolj radovednega otroka ni bilo na postajo.
Kamela je bila nadvse razočarana. Nič več se ni trudila s prijaznim nasmeškom. Besno je topotnila z nogo, pokazala zobe in odvihrala v živalski vrt. Tja je prišla zelo nataknjena.
ji gre, se je prestrašil in jo milo prosil: „Po-mirite se, gospa, pomirite se, gospa!"
Končno je kamela vsa hripava prenehala in zapičila oči v osličkove jasli. „Seno!" je rekla z mučeniškim glasom in zavila oči. „Od sena dobim vendar motno dlako!" ..Oprostite, oprostite," je zamrmral osel in raztreseno ugriznil v otep sena. Toda kamela ga je odrinila in pričela goltati seno,
Pametne misii
#	Marljivost je mati dobre sreče.
#	V šoli trpijenja se najbolj naučiš modrosti.
#	Če zaprete vrata vsem napakam, bo tudi resnica ostaia zunaj.
#	Mladina se mora učiti na napakah svojih očetov.
#	V molku je več veličine kot v vseh velikih besedah.
#	Ne zamujaj, da ne boš zamudit.
#	Treba je govoriti kot večina in mistiti kot manjšina.
osel pa je obupano gledal, kako izginja njegovo kosilo.
Nenadoma je kamela potresla z glavo, da ji je frufru padel na čelo, priprla oči in pričeta žvrgoleti kot kanarček. Osel je izbuljil oči in se zastrmel vanjo - bila je čisto druga kamela, vsa mila in ljubka, kot da ni nikoli kričala in brcala. Z drobnimi koraki je odšla proti mreži in ves čas žvrgolela.
Pri mreži sta stali Jasna in Ana in jo gledali. ..Kakšna lepa kamela," je rekla Jasna, kamela pa je vsa srečna šobila gobček in še slajše žvrgolela. Začuden je tudi osel prišel k mreži in še vedno strmel v kamelo. Saj je bila vendar še pred minuto čisto drugačna! „Tudi osliček je ljubek." je rekla Ana in ga pogladila po dolgem uhlju. Osliček je od ugodja kar zamižal, pa je še v istem trenutku dobit neusmiljen udarec. Kamela ga je naskrivaj brcnila jn mu zašepetala tako ledeno ..poberi se od mreže" da mu je šlo prav do kosti. Otožno je sklonil glavo in odhlačal k svojim praznim jaslim. Bil je preveč uvideven - kot vsi osli.
Tako je šlo od prvega dne naprej. Kadar sta bila sama, je kamela sitnarila in se znašala nad oslom, čim pa so se pojaviti ob mreži obiskovalci, se je cedila od prijaznosti, osliček pa se je skril za jasli. Je že tako na svetu, osel ostane osel, kamela pa kamela.
Klobuki
na
vr/? rc d/; one g/gw.
Na woj;7? %/o^KČ;;/:? pore/? j; rfc/Ijo	pozdrave.
V ča^a/nma/? sc aTL/o na o^f.!a/wA-;7) za T.7;'n.
^rezg/av;'/? v/f:'?!.
^cro raso/)w pijejo /?avo.
zl Me svoje	/n vtise
s^ranjajejo v giavo
A/ifMo hitijo po pro?Mena(fi ^/o^aeje i?aj?ife z VMM<%i.
/M vraes so ^/o^a&i, Tv ra<ii pošMijo za Tfo/v«%i.
/(/ojta^i irnajo zveeer navado,
<ia v garJero^e g/ave o<Majo
irr potew s pravo ^/o^aejo nas/atio
vso r?oe &/oj?Mstrajo.
Tistega dne je v živalskem vrtu levji par dobil dvojčke. Vsi so biti razburjeni in nihče ni imel prav časa, da bi se ukvarjal s kamelo. Enostavno so jo zaprli v ogrado in tekli proti levji kletki, kjer je srečni oče venomer rjovel in zahteval dvojni viski.
Kamela se je besno ozrla po ogradi, v katero so jo zaprli. V njej sta že bila dva ponija in ljubezniv osliček. Ponija sta se ves dan igrala, da nastopata v cirkusu. Kopitljala sta ob ograji, vrtela repke, pela in žvižgala.
V svojem galopu sta se skoraj zaletela v kamelo. ..Umakni se no, ti kamela!" je kriknil eden in že sta odvihrala naprej.
Kamela je od besa kar otrdela in ni mogla spraviti iz sebe niti besede. Oslu se je zasmilila in nagovoril jo je: „Uboga kamela, ne bodi žalostna, ker si v živalskem vrtu. Saj te ponija nista hotela razžaliti, samo otročja sta."
Sedaj je kamela spet prišla do sape in besede. „Noben osel mi ne bo pravil uboga kamela!" je zakričala in brcnila osla v levo taco. In še je vpila na ubogega oslička, ga žalila in brcala. Osliček je bil res pravi osel. Namesto da bi kameli povedal, kar
VLADO FIRM
-Sfari Lajnar
Stari, osiveti tajnar je bit vnovič na poti. O, kotiko mest, trgov in vasi je prehodit s svojo tajno, ki je bita pravtako stara kot on sam. S svojimi že hripavimi gtasovi, ki jim je kdaj pa kdaj tudi zmanj-kato sape, mu je stužita vsakdanji kruh. Od rdeče, modrikaste in rumenkaste barve je ostata te še sivina, sivina pohabljene tajne, kot je bit pohabtjen tudi njen gospodar. Bit je brez ene roke in na eno oko step. Drugo, že tudi opešano, pa je dobrodušno strmeto v svet. Občinski možje mu niso dati občinske podpore, kar tajno so mu kupiti in mu dejati, naj si z njo stuži svoj kruh. Pa si jo je oprtat, vzet popotno patico in dan za dnem ob dežju in soncu merit korake iz kraja v kraj, se ustav-tjat, navijat tajno, da so prihajate iz nje včasih matce vesete meto-dije, včasih pa kaj žatostne; kakr-
šno je že bito njegovo razpoto-ženjc. V zamaščeni ktobuk na tajni pa so postušatci metati drobiž in včasih se je tudi kakšen večji kovanec znašet med njim.
Tistega dne opotdne je tajnar postajat ob gasilskem domu in si puhat topio sapo v premrzte roke. Pozno jesensko sonce se je počasi
prerivato skozi obtake, ki so napovedovati rnrzet dež. V ktobuku je bito tega dne nekaj drobiža, kaj preveč ga ni bito. Stari tajnar pa je bit tudi z matim zadovo-tjen. Da si je te lahko kupit kruh, za čebuto je že poprosit kakšnega kmeta. Iz stare pipe, ki jo je držat z močnimi zobmi, se je svatj-kat gost dim.
Iz zamištjenosti ga je zmoti) topot bosih otroških nog in pritajeno htipanje. Ko se je obrnit, se je
njegovo oko ustavito na matem, kodrotasem fantiču, ki je postajat ob potoku in strmet v mrzto vodo.
Stari tajnar je zmajat z gtavo, stopit prek ceste in prijet matega Mihca za ramo. Kako drobna je bita. V tajnarjev obraz so se zazrte objokane oči.
„Le zakaj jočeš, fantič in strmiš v vodo?" ga je prijazno vprašat stari tajnar. Mihec je pokazat v vodo in izdavit:
„Oče me je postat po cigarete, dva zavojčka. Kupit sem ju v trgovini in ko sem se vračat, šeni stopit k potoku, da bi videt poskakujočo ribo. Rad bi jo uje). Stegnit sem roko, pa so mi cigarete popadate v vodo. Ne upam si domov. Tepen bom," je zaihtet matček.
Lajnar mu je šege! v kodraste tase ,ga brez besed popetjat k tajni in mu stisnit v roko nekaj kovancev za dva zavojčka cigaret. Mati Mihec je vnovič zdirjat proti trgovini, za njim pa je zrto edinca tajnarjevo oko.
pisatelju Vladu Firmu za življenjski jubilej
Avtor črtice „Stari lajnar" je slovenski pisatelj Vlado Firm, ki smo ga tudi v našem listu predstavili že z vrsto povesti in zlasti miadinskimi črticami. Minuio soboto je Viado Firm praznovat 60-letnico in se čestitkam, ki jih je preje) ob svojem življenjskem jubileju, z najboljšimi željami pridružujemo tudi bralci „Slovenskega vestnika"!
Pri grmu bomo videli, če je še kolo tam."
Med premorom je na tihem koval zase nemogoče načrte, kako bi mogla Susi-Pavla izvabiti Ladislafa v roke vedevejevcev.
Končno privedejo po dolgih ovinkih dekle do grma. Kolo je bilo še v skrivališču. Zmenijo se, da bodo prežali še kako uro v zasedi. Poslovijo se. Rokov glas je prijetnejši od prej. Susi-Pavla zdaj ni več tako mirna kot vso noč. Domen vedno bolj sočustvuje z njo. Razdvojen je. Vedno si ob takih sladkih občutkih zabičuje: Vojna je! Trdi moramo biti. Trdi najprve do sebe.
„Domen, ko bo prevroče zame v Pliberku, pridem k vam!"
Čisto od blizu mu je skoraj zašepetala na uho.
Komandirju se čuje njen glas še mehkejši. Domna obhaja ponovna opojna slutnja, odkar je videl privlačno dekle v Brčkovi sobi pri kolikor toliko dobri petrolejski luči. Okna so bila skrbno zastrta.
Ko prežijo tako blizu mesteca pod gradom, da zanaša k njim v presledkih dim, ki smrdi po premogu, se grenkobno razkraja Domnova duša: Ljudje so na toplem. Ljudje. Ali so res vsi ljudje? Se grejejo in spijo. Kakšne načrte so skovali proti nam partizanom? Za jutri? Ali morda že čakajo kje v zasedi?
Taljan premika svojo brzostrelko, da je čim bolj buden. Daleč čez polnoč je že, ko krenejo oprezno proti .Tetama'.
Domen se z vsakim korakom po Komeljnu pogreza v spomine, ki ga vežejo na dolino njegove mladosti...
Bližala se je Rozaljska nedelja. Vreme ni kazalo najbolje. Vseeno pa se je napotilo po starem običaju mnogo ljudi na priljubljeno romarsko pot k sveti Hemi v Slovenjah.
Minka je senčala zmedeno doma okoli. Mati se je podala spet z znankami z jutranjim vlakom proti Celovcu. Dekle je bila kar vesela, ko je naneslo, da sta ostala z očetom sama doma. Minka je bila nezadržano srečna, ker je pričakovala Domna doma — in prvič to pri belem dnevu. Kolikokrat je pregledovala podarjene Domnovo reči. Najbolj pa je bila vesela svilene rute. Rdeče mehke rute! Kako se ji je podala okrog vratu!
Oče se ji je zde) drugačen kot običajno. Delat je vtis, da ima nujne opravke po hiši in vedno kje v njeni bližini. Kazalo je, da bi rad sprožil poseben razgovor. Spet in spet je pohrkaval nerodno.
Ko se je gnalo k hudi uri, je stopal od okna do okna in menil:
„Morda je bolje, če se izcedi resno. Če se zgodaj zjutraj izcedi, je lahko še dopoldne vseeno lepo. Ko bi bi) boljši pri nogah, mojduni, še jaz bi šel zraven!"
Zase pa je pridržal dodatno misel. Seveda, če bi me vidva z Domnom hotela vzeti s sabo!
Očeta prav tisti hip ni bilo v veži, ko se je Minka vstopila pred zrcalo. Premotrivala se je in se radovala, da se je še bolj prikupila sama sebi.
Dejala si je: Vidi se na meni točno, kako pričakujem svojega ljubega! Tako sem zaljubljena, da bom še zbolela!
Vroči srčni utripi so zaplati na njenih senceh. Ko je položila kiti na prsni jabolki, je ugotovila, da se ji tresejo od vznemirjenosti roke. Iz srčne okolice se je dvigalo vroče, da se je zazibalo omotično v segretem čelu. Karkoli je mislila, se ji zavrtinči v zavest: S srcem in telesom sem njegova! Neskončna želja jo je navdajala: Najlepša moram biti za Domna!
Kaj pa takrat, če bi umrla? Ali bi znala umreti z mislijo, da si bo kdaj izbira) drugo lepotico? Zakaj pa
bi jaz morala umreti? Niti sanjati o tem nočem! Grozna sem! Zakaj sploh kaj takega mislim? Zakaj bi puščala Domna samega brez mene na svetu? Z Domnom drug za drugega živiva!
Takrat je potrkalo na vrata.
Sesedla se je vsa blažena. Za hip ni hotela besedica iz ust. Žgoče ji je bušnilo v obrazek.
Prišleca je zalila prav taka mikavna rdečica. Objela sta se bolj plaho kot pa tolikokrat v bližini jase sredi gozda.
Z drhtečimi prstki je pogladila mehko rdečo ruto. Domen je opazil njeno vzdradoščeno kretnjo. Najraje bi ji šepnil: Skrij jo.
Minka ga je objemala in gladila njegove lase. Govorila je polglasno, vročično. Kar vrelo je iz nje in vse mu je povedala, da matere ni, da je oče danes nenavadno prijazen, da je tako srečna, ker je prišel, da je vsa iz sebe, ker je tako lepo na svetu.
Vlekla ga je za roko v sobo in ga posadila na najsvetlejšo mizno stran.
Po daljšem času se je približeval od nekod oče. Obema se je čulo, da namerno prihaja z večjim ropotom, kot bi bilo umestno, pa še polglasno nekaj robentači s samim seboj. Nasmihala sta se in sedla precej narazen.
Z bleščečim nasmeškom je vstopil oče:
..Dobro jutro, četudi z dežjem! No prav, prav, Domen, da si tukaj. Na dečvi se je videlo vse jutro, kako te pričakuje!"
Pa se je zarezgetat. Kot še nikoli. Takega pobalinskega očetovskega smeha še ni čuta. Nerodno ji je bilo. Kar pri srcu jo je zabolelo od tolikšne omame.
(Da/jc /rr!'Lo<V?!j!c)
Sanje o atomski bombi
medtem ko mitijoni !judi stradajo
Predsednik svetovne banke in nekdanji ameriški obrambni minister Robert McNamara je naredi) izjemo in priznal: „V najrevnejših državah je v kruhu, ki ga jedo otroci, tako malo beljakovin, da so njihovi možgani zaradi tega neozdravljivo prizadeti. Vidite — to pomeni absolutna revščina za 700 milijonov ljudi." Glasilo italijanske KP ..Unita" je McNamaro demantiralo ali vsaj tehtno dopolnilo: Organizacija OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je julija letos sporočila, da je na svetu lačnih okoli dve milijardi ljudi.
Celotni kontinenti, denimo Afrika, zlasti Sahel, a tudi cela vrsta drugih velikanskih območij, na primer brazilski severovzhod, so se na lakoto že navadili. Brazilski pisatelj Josue Castro v dantejevsko grozljivi knjigi ..Geografija lakote" zna-
ZA DOBRO VOLJO
V	A?}'7?W t/lvjfTM zg/?oJM igrajo
„7*ow, Rov ;77?%7M/"
Jve /Jif o/Z."
„Do/?ro, ti ti Jo/J/ ..."
V	v/g^K tfjltu pOtHl/M. /ZJfH on' "jijn j c ^omcrvirntic rZ/^e. Poje
je g/nue pntčn.
„Oprotti'te, zn^nj pn ne jette g/nv," gn vprntn topotni^.
„Pc Prnnim zn ^onee, ^er lutnjo možgane."
„RZ mi jiTi proJn/i?"
„ProJnm/ Zn ifetctn^, ^o/Z^or tem Jn( znnje."
.Sopotnik znčne jetti rZ/^jc gfnt-e, pn te spofMMZ;
..Prnvznprnv /<Z /a/?^o zn tn i^ennr Jo/?Z/ re/o t^nf/o ri^/"
,,/Vo viJite, že Je/nje . . ."
.Sini „ 7Zo ^om fc/iA:, ^om znt/nži/ to/i^o i/ennrjn ^ot oče."
/Včer^n,- „ččo ^om ve/i^n, ^om za-prnvi/n to/i^o i/ennrjn ^ot mami-
/et, oij^nr tfn te vze/n. zl/i ne ^i
no tezo o „ciklu tumorjev": človek je tumor, tumor jč človeka — in tako se vzpostavlja ..ekološko ravnotežje".
Egiptovski državni minister But-ros Gali je takrat, ko je bil še profesor na kairski univerzi, izjavi) nekemu francoskemu novinarju, da so egiptovski kmetje ..intelektualno ovirani", handicapirani, in to neozdravljivo. Vzrok: nedohranjenost. Še naprej obstajajo bolezni bogatih in bolezni revnih. Neki italijanski zdravnik je napisal članek, v katerem trdi, da je v Vietnamu, kjer je Amerika ..potrošila" velikanska bogastva za pustošenje, „ne-koristno in nevarno", če poskusiš postaviti diagnozo, da gre za levkemijo, ker kratko in malo ni zdravil, s katerimi bi bolniku pomagali.
Neka revija OZN je objavila fotografijo iz ene izmed azijskih držav: mater z dvema otrokoma v naročju, moškega in še neko žensko. Moški je rejen, ženska sestradana. Zakaj? Težko je razložiti, ni si pa tako težko predstavljati: moške roke so namenjene za obdelavo zemlje, žena pa je njemu in družini zgolj ..brerne".
Naš svet skorajda mirno gleda na dejstvo (so izračunali strokovnjaki), da bo konec stoletja umir-ralo za lakoto 200 milijonov prebivalcev našega planeta, politiki in vojaški strokovnjaki pa bodo še zmeraj razpravljali o atomskem in raketnem ravnotežju kot ..poroštvu miru". Ali je mogoče, da je mir treba .Jamčiti" z lakoto, da mora temeljiti na grmadah orožja, za katerega proizvodnjo porabijo na dan več kakor milijardo dolarjev?
Toda tudi ..revni zahtevajo atomsko bombo", je nedavno zapisa! neki francoski časnik. Zdi se, da vlade nekaterih revnih držav sanjajo o ..blagru atomske bombe" ravno tako, kot njihovi lačni državljani sanjajo o užitkih, ki bi si jih lahko privoščili, če bi vsaj nekoliko obogateli. Takšnih vlad ni veliko, toda njihovo število narašča iz dneva v dan - ne glede na ceno, ki jo je treba plačati. Indija je opravila poskusno eksplozijo bombe z zagotovilom, da bo svoje jedrske reak-
torje uporabljala izključno v miroljubne namene. Toda Pakistan se boji ali vsaj sumi, da je „v nevarnosti". Izgovor je zmeraj enak: „Sosed mi grozi, moram se oborožiti!"
Od ZDA skuša Islamabad dobiti zaupne tehnološke podatke, Wa-shington pa Franciji kar prepove, da bi mu dobavila takšno „poši!j-ko". V takem položaju pošlje Pakistan svojega agenta „007" na Nizozemsko in mu utre pot v strogo zaupne laboratorije. In kaj se zgodi? Novi James Bond (alias Abdul Kadar Kan, vendar gre mogoče za lažno ime) se hitro uči in fotografira dokumente, tudi take, do katerih nima dostopa nihče — razen najbolj ..posvečenih". Osumijo ga, potem pa na lepem izgine ... Brez sledu. Ni čudno, če se takoj nato razširijo govorice, seveda brez kakršnih koti oprijemljivih do kazov, da Pakistan pripravlja svojo, ..islamsko" atomsko bombo.
Zdi se, da je zeleno luč prižgal Ali Buto, ko je dejal: ..Obstaia hindujska bomba, židovska bomba in krščanska bomba. Torej je tre-
ba narediti tudi muslimansko," Buto seveda ni niti pomisli) na to, da bi za mnenje vprašal milijone Pakistancev, ki so že dolga leta prisiljeni, da jedo ..dietno" hrano.
Trdijo, da se atomski bacil širi na drugi strani Atlantika: v Mehiki, Argentini, Braziliji. Prva se prebija iz nerazvitosti, druga se poskuša izvleči iz gospodarskega poloma, tretja pa ima na svoji polobli imperialne ambicije. Kot nosilec nasilja se je na afriškem jugu (trdnih dokazov sicer ni) rodila tudi ..rasistična" bomba. Ali lahko ta bomba okrepi sistem apartheida v tem delu sveta, kar je njen poglavitni namen, ob blagoslovu novih kolonialistov zunaj Afrike?
In kakšne so novice iz ZDA? ,.Unita" trdi, da stotine obolelih za rakom obtožuje vlado. Gre za tiste, ki so v letih 1945—62 sodelovali pri jedrskih eksperimentih v Nevadi. Med njimi so tudi civilisti. Kanadski zdravnik dr. Joseph Lyon trdi. da valovi sevanja zajemajo široka območja in da se je število obolelih za levkemijo v Utahu med letoma 1959 in 1965 povečalo dvainpotkratno.
Vse to bi moralo zveneti dovolj prepričljivo tistim krogom po svetu, ki „po moči tekmujejo s sosedami". Nauk je jasen, vendar na žalost ne vsem.
(To 77?MjHgK)
MURSKA SOBOTA — stodUčo Pomurja, Kjer io 2S lot deluje tudi Pomuretra taloiba
M/J/g tZsffgg rJcčfgd porc/MM?"
„Pcre/zzzzzf/ A*gj pa je oz? ^rZv, Ja sezzz te vzc//"
/?ZZJč<! se pogOTzarjara,-„ Včeraj !ezzz a je/ po/ zrzefra Jo/go rz/?o."
„7*o ?t; zzze. /az $ez?! trje/ gorečo petro/ej^o."
„/.ažeV"
„DoZ?ro/ 77 zzzMzzjiaj rt/?o rta četrt rrzetra, jaz /rorrz pa petro/ej/?o tzgztt-rzz/."
3tfJ^a gre rza o/r/$^ ^ przjate/jzcz, prt ^aterz rzajJe o/rz^orza/ca.
,,4/oj /rratrarzec CzzTt/," ga preJ-stavZ przjatc/jzca.
„0, saj ga pozrrarrz/ PreJ po/ /e-<tow je M rrzoj Zrratrarree."
„/čaj pa te Jarzet ta&o Jržt.!?" ,,/čaj te rte /rz/ 7*orrzaž, ^t ga ča-^arrz, rtoče prZfZ, te/re 7:Z tt' tzz, te pa rze rrzorerrz ofrfsfZ."
„Gouortrr! trt govorzrrz, tt pa tp/c/r tztt rte ojpret/"
,,/ča^o Ja rte/ .Saj fZJtt, Ja tta/-Mo zJe/zarrz . . ."
„ Vet, te Ja j jt/r zrrtarrz petzrztettJe-tet trt terrz za/jzz/r/jerz v Jcoctrra;tt/ct-rrteo. Mtt/zt, Ja /?t /rz/o /ro/je, če /J jz re^e/, Ja jz/r zrrrarrz tarrto petJetet?"
..zVatprotrzo/ Prej te Po vze/a, če jZ Pot rePe/, Ja jZP trrzat oterrzJetet."
„OčPa, te Pojzt ve/ZPega pta?" „Ne, Pje rzePZ/"
,,/čaj pa /etra, te rzjega Pojztf" ,,/Vc, tzzJZ rzjega te rze Pojzrrz/" „z)Pa, torej te Pojzt tarrto rrzarrzzce, Tzajrzef"
,,Kulturni most"
med sosednima narodoma in deželama
Pomurska založba v Murski Soboti je pred nekaj tedni praznovaia 25-tetnico in je France Forstnerič v ijubijanskem Deiu zapisat, da je praznik pomurske zaiožbe siovenski kuiturni dogodek prvega pomena, in to upravičeno, saj je Pomurska zaiožba v prvem četrtstoietju svojega obstoja zeio uspešno izpoinjevaia naioge, ki si jih je zastavita ob rojstvu: zadovoijevati zaiožniške potrebe v pokrajini; skrbeti za kuiturno-zaiožniške potrebe jezikovno mešanega ozemija, torej zagotoviti knjige tudi za pripadnike madžarske narodnosti v Sioveniji; postati kuiturni most med sosednima narodoma in dežeiama — med Siovenijo in Madžarsko.
Kako praviina je biia ta njena zasnova in kako uspešno je svojo naiogo izpoinjevaia, kažejo že na-siednji podatki o razvoju dejavnosti Pomurske zaiožbe: v ..rojstnem" ietu 1954 je skupna nakiada njenih pubiikacij dosegia 2.500 izvodov, ieta 1960 je s svojimi izdajami dosegia že nakiado 22.700 izvodov, v svoje jubiiejno ieto pa je vstopita s 46 izdajami v skupni nakiadi 203.750 izvodov.
Svojo zaiožniško dejavnost razvija Pomurska zaiožba redvsem v okviru ustaijenih knjižnih zbirk, katerih nastanek in uveijavitev kažeta, kako pre-mišijeno si je zaiožba v Murski Soboti znata utreti pot v siovensko zaiožništvo in s) tam ..pridobiti" primerno mesto. Njeni odgovorni dejavniki so pač znaii prisiuhniti potrebam knjižnega trga, bratskim množicam, pa tudi širšim kuiturnim in družbenim potrebam. Njene zbirke so nasiednje:
Zbirka ..Domača književnost" izhaja iz spoznanja, da noben avtor ni samo pomurski, domačijski, ampak vsesiovenski, torej mora zaiožba upoštevati domačo knjigo v ceioti. Zbirka ..Panonika" ni ozko do-
moznanska, marveč rešuje pred pozabo kuiturno-zgodovinsko, gospodarsko-sociaino, narodno, poii-tično in drugo dediščino Pomurja, hkrati pa je tudi pobudnica najraziičnejših znanstvenih raziskovanj na tem področju. Zbirka „Sozvočje-Osszhang" je že po svojem nasiovu namenjena posredovanju in izmenjavi kuiturnih stvaritev obeh sosednih narodov; uveijaviia je iiterarne ustvarjaice madžarske narodnosti v Pomurju, hkrati pa pribiižaia Siovencem bogato kuituro in književnost madžarskega naroda. Pri tem se je zaiožba povezaia z novosadsko za-iožbo Forum in z budimpeštansko Europa Konyv-kiado ter je po tej poti uspeta tudi siovenski knjigi utreti pot v svet. Zbirka ..Mostovi" siuži širjenju književnosti predvsem tistih dežei in narodov, ki so v „veiikem svetu" boij aii manj porinjeni na rob ter jih svetovni kuiturni monopoi zanemarja. Obratno pa je zbirka „Heiikon" namenjena veiikim deiom najboij uveijavijenih iiteratur. V zbirki „Pesti" izhajajo vojna, zgodovinska in podobna deia, ki se bavijo s tistimi siiami, ki v svetu viadajo in se spoprijemajo. Zbirka ..Mavrica" pa je namenjena tako imenovanim uspešnicam, torej knjižnim deiom, ki so deležna posebno širokega odziva med braici. Poteg tega je Pomurska zaiožba v sodeiovanju z zavodom za šoistvo tudi zaiožnica učbenikov in podobnih pripomočkov za dvojezične šoie v Pomurju.
Ko je biia Pomurska zaiožba pred 25 ieti ustanov-ijena, je kot svojo prvo knjigo izdala jubilejno 25. knjigo domačega pomurskega pisateija Miška Kranjca. Knjiga je imeia res simboiičen naslov: .Nekaj bi vam rad povedai" — kajti od tega svojega prvenca daije je Pomurska zaiožba ožjemu pomurskemu območju in širokemu siovenskemu svetu pripovedovata in povedaia čedaije več.
Knjiga
najiepše dariK)
Počasi se spet biižajo prazniki, ob katerih svoje sorodnike in prijateije radi raz-veseiimo s kakšnim dariiom. Najiepše dariio pa je še vedno dobra knjiga. Ko boste izbirati dariia za svoje otroke (za miklavževanje), ne pozabite, da ima knjigarna „Naša knjiga" v Celovcu bogato zalogo najraziičnejših knjig za otroke in miadino. iz te zaioge navajamo ie majhen izbor.
*	VOLK iN SEDEM KOZLiČ-
KOV, pravljica, barvna slikanica	šil.	30 —
*	JANKO iN METKA, pravljica, barvna slikanica
šil. 30.-
*	OBUT! MAČEK, pravljica,
slikanica, kart.	šil.	12.—
*	PALČKi V ŠOU, pravljica,
slikanica, kart.	šil.	30.-
*	VESELO RAČUNANJE,
slikanica	šil.	48 -
*	Svetlana Makarovič: MAČJA PREDiLNtCA, pripovedka, ilustr., 28 str., broš.
šil. 48 -
*	Tone Pavček: JUR! MURi V AFRiKi, pripovedka, ilustr., 32 str., broš.
šil. 35.-
*	Lojze Zupanc: KAMN!Ti MOST, pripovedka, ilustr., 160 str. broš. šil. 45-
*	SLOVENSKE NARODNE PRAVLJiCE, 204 str., cpt
šil. 145-
*Rudyard Kipling: POGUM-Ni KAPiTAN), povest, ilustr., 230 str., cpl.
šil. 110.-
*	France Bevk: KAPLAN MARTiN ČEDERMAC,
povest, ilustr., 267 str., cpl.	šil. 138-
*	Miško Kranjec: KAPITANOVI, roman, 486 str.,
cpl.	šil. 180-
*	Mimi Malenšek: VIGENJCI, roman, 356 str., cpl.
šil. 160-
*	Ivan Potrč: ZLOČIN, roman, 150 str., cpl.
šil. 140-
*	Andre Lacaze: PREDOR, roman o KZ-taborišču pod Ljubeljem, 592 str., cpl.
šil. 280 -
*	Heinz Konsalik. DOLINA GRENKOSLADKIH SANJ,
roman, 154 str., cpl.
šil. 196-
*	Josip Murn: PESMI,
260 str., cpl. šil. 136.—
*	Nada Matičič: BALADA O
BORU, roman, 342 str., cpl.	šil.	160-
*	Milan Ževart: POSLOVIL-
NA PISMA ŽRTEV ZA SVOBODO, ilustr., 234 str. cpl.	šil.	280-
*	Ivan Tavčar: VISOŠKA
KRONIKA, roman, ilustr., 250 str.,	cpl.	šil.	131.-
*	Anna VVambrechtsamer:
DANES GROFJE CELJSKI IN NIKDAR VEČ, roman. 540 str.,	cpl.	šil.	224,—
*	Heinrich Neuthaler: ZDRAVILNA ZELIŠČA, ilustr., 486 str., cpl.
šil. 231-
*	dr. Richard Venzmer: DOMAČI ZDRAVNIK,
ilustr., 686 str., cpl.
šil. 298-
*	France Tomšič: SLOVEN-SKO-NEMŠKI SLOVAR,
768 str., pl.	šil. 200 -
*	France Tomšič: NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR,
990 str., pl.	šil. 180 -
*	France Verbinc: SLOVAR TUJK, 770 str., cpl.
šil. 210 -
*	Ivan Ivačič: KUHARSKA
KNJIGA, ilustr., 362 str., cpl.,	šil.	138.-
*	DOMAČI PRAVNIK, ilustr.,
280 str., cpl.	šil. 190.-
*	200 SOBNIH RASTLIN V
BARVAH, ilustr. 220 str., cpl.	šil.	180-
Knjige dobite ali jih naročite v knjigarni
„Naša knjiga"
Celovec, Paulltschgasse 5—7
c/%Ma%A4č.
VESTMK
Novi Matajur glasnik zahtev Slovencev videmske pokrajine
Kakor ima slovenski manjšina v Avstriji dva tednika — Slovenski vestnik in Naš tednik, tako imajo Beneški Slovenci v Italiji tudi svoj list (izhaja dvakrat mesečno) imenovan po njihovi najbolj znani in obiskani gori Matajur — Novi Matajur. Od zamejskih Slovencev imajo Beneški Slovenci najtežje stališče delovanja kot slovenska narodnost, to predvsem zaradi tega, ker nimajo nobenih zapisanih pravic. Kljub temu dejstvu pa se Beneški Slovenci trdo in vztrajno borijo za svoj narodni in socialni obstoj, podobno kot mi koroški Siovenci, pa čeprav imamo v 7. členu avstrijske državne pogodbe zajamčeno enakopravnost.
Novi Matajur je že dolga leta glasnik Beneških Slovencev, ki tesno sodeluje s krajevnimi kulturnimi organizacijami, izvoljenimi upravami ter z demokratičnimi in naprednimi strankami. Ker Slovenci v Benečiji nimajo svojih šol, jim je Novi Ma-
Gora - Žihpotje
Zadnjo soboto sta si trajno zvestobo obljubila Monika Valenti-nitsch, študentka z Gore ter Peter Hribernik, mizarski mojster z 2ih-polj. Poroka se je odvijala v podružnici pri sv. Luciji na Gori, kjer je poročeval nevestin brat kaplan Franc Valentinitsch. Pojedina pa je bila pri Miklavžu v Bilčovsu, kjer sta slovesen dogodek v prijetnem vzdušju nadaljevala še pozno v noč.
Mladima poročencema želijo člani mladinskega zbora iz Šentilja, pri katerem je nevesta vsa mladostna leta sodelovala, mnogo božjega blagoslova in obilo sreče na novi življenjski poti. Ob tej priliki se nevesti še enkrat iskreno zahvaljujemo za vso njeno požrtvovalnost in pomoč pri gojenju slovenske pesmi v fari Šentilj.
tajur dobrodošel gost in prijatelj, ki jih obvešča v slovenščini in v domačem narečju o dogajanju na njihovem območju. Da bi ga še laže dojemali, to velja zlasti za mladino, pa so nekateri članki zapisani tudi v italijanščini. Tako je list učinkovito informativno sredstvo za vse prebivalce njihovega področja, skratka glasnik zahtev videmske pokrajine.
Da bi bil Novi Matajur v Beneški Sloveniji čim bolj prisoten, so pred nedavnim štartali večjo akcijo z barvnimi plakati, ki pozivajo ljudi, naj se naročijo na časopis. Poleg plakatne akcije obiskuje skupina mladih ljudi Slovence v Nadiški in Terski dolini ter jih osebno seznanja z vsebino in vlogo lista.
Kot se koroški Slovenci veselimo slovenske besede, tako in še bolj se je veselijo Beneški Slovenci, ki morajo začeti čisto pri koreninah. Pri tej njihovi žeji po slovenski besedi, jim želimo mnogo uspeha. Koroški Slovenci vemo kaj to pomeni začeti znova. Sedem let Hitlerjevega fašizma nam je zadostovalo, da smo prišli v podoben položaj, ko smo tudi mi hlastali po slovenski pisani besedi v povojnem času.
Oder Mladje Koroške dijaške zveze v Celovcu vabi na mladinsko igro
ČUDEŽNI
PISALNI STROJČEK
v nedeljo 2. decembra 1979 ob 18. uri pri Pušniku v Ločah. Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah.
Po prireditvi bo mikiavževa-nje. Mikiavža, ki bo obdari) otroke bodo pozdraviti: tam-buraški zbor iz Loč, otroški pevski zbor ter šolarji z recitacijami.
Starši z otroci ter prijateiji našega društva prisrčno vab-ijeni!
ŠPORTNI VESTNIK
SAK-Kotmara vas 2:0 (0:0)
V	nedeljo ob dveh popoldne, ob tepem sončnem vremenu, je SAK srečat nasprotnika, katerega je poznal še iz časov, ko je še igral v 1. razredu in sicer proti Kotmari vasi.
Toda v prvem polčasu so gledalci videli vse drugo kakor lepo igro, kajti niti nasprotniku niti našim ni uspelo najti svoje linije. Važno vlogo pri tem pa je sigurno igral tudi izredno slab teren.
V	drugem polčasu pa se je situacija popolnoma spremenila, SAK je docela prevzel iniciativo. Povod temu pa je bil, da je sredina, tokrat
sprotnikovega gola. 2:0 za SAK. Zdaj bi naši lahko še višje zmagali, a v zadnjem hipu je nasprotniku še vedno uspelo dobiti žogo. Zmaga SAK je v redu in ponovno se je pokazalo, da se le z borbenostjo lahko zmaga. Med drugim pa je bil lep zaključek jesenske sezone, po kateri leži SAK na odličnem tretjem mestu spodnje lige-vzhod, in to po prvem letu v tej ligi. Če pa že hvalimo igralce je ob tem treba pohvaliti tudi navijače SAK, brez katerih te ali one točke sigurno ne bi mogli osvojiti.
SLOVENSKiATLETSKiKLUB vabi na
p!es SAK
ki bo v soboto 1. decembra 1979 ob 20. uri pri ČiMŽARJU v Dvorcu (Hofiein) pri Hodišah.
Igra: KVINTET OBiR
pod vodstvom G. Zablatnika, vedno znova z lepim podajanjem žoge aktivirala napadalce. Kratko po začetku drugega polčasa je uspelo M. Hoblu, po lepi podaji Ferre, zadeti gol. Od tega trenutka dalje nasprotnik ni imel več šans, da bi še ogrožal zmago SAK. Branil se je le še z brutalnimi napadi. Toda v 70. minuti je Ferra po podaji Zablatnika še enkrat stresel mrežo na-
OSTALi REZULTAT)
SV Možberk/Pirker - ASV 3:4 (2:3) SC Zrelec - SK St. Andraž/Raika
2:1 (1:1)
ATUS Borovlje - TSV Grabštanj
6:1 (4:1)
Breški AC/Hirter Pils - SK Sinča vas	2:2 (1:2)
VST Velikovec/Sparkasse — ATSV Volšperk	2:3 (1:2)
PODLiGA-VZHOD
1. Volšperk	13 9
2. Borovlje	13 8
3. SAK	13 6
4. Breže	13 6
5. ASV	16 6
6. Velikovec	13 5
7. Kotmara vas	13 4
8. Žrelec	13 4
9. ASK	14 4
10. Možberk	13 4
11. Sinča vas	13 4
12. KAC	13 4
13. Vetrinj	13 3
14. Grabštanj	13 3
15. št. Andraž	13 3
3	1
1	4
4	3 3 4 3 4
3	5
5	4
4	5 4 6 4 5 4 5
3	6
4	6 3 7
2	8
27-12 21 34-24 17
22-	15 16 27-22 15 19-20 15
23-	21 13 13-12 13 25-22 12 22-20 12 22-25 12 15-20 12 18-24 11 15-22 10 18-29 9
9-21	8
RADIO — TELEVIZIJA
SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
PETEK, $0.	11.:	14 10 Cetovški radijski
dnevnik — Domača imena — Veseto naokrog.
SOBOTA, 1, 12.: 9.45 Od pesmi do pesmi
NEDEUA, 2. 12.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dari!o vam bo.
PONEDEUEK, S. 12.: 14 10 Cetovški radij ski dnevnik — Nekoroški zbori.
TOREK. 4. 12.: 9.30 Pisani svet — 14.10 Cetovški radijski dnevnik — šport — Za-nimato vas bo.
SREDA, 5.	12.:	14.10 Cetovški radijski
dnevnik — Komorna gtasba — Koroški kutturni pregted.
ČETRTEK, 6. 12.: 14.10 Cetovški radijski dnevnik — „Kdo je za koga?"
		A V S T R ! J A 1
H		PETEK, 50. n.: 9.00 Za pred šoiske otroke — 9.30 Rušči-
na — 10.00 Na razstavi —
10.30	TV kuhinja — 10.55 Ktub seniorjev — 11.35 Nerodnei — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Dobri prijateiji — 17.30 Stike
—	18.00 Muppet-šov — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi —	19.00	Stike iz	Avstrije
—	19.30 čas v stiki	— 20.15 Stari	—	21.20
Panorama — 22.20 Rešena pokrajina.
SOBOTA, 1. 12.: 15.35 Skrivnost neke stare hiše — 17.00 Kdo rokodetči z nami? —
17.30	Pinocchio — 17.55 Otrokom za tahko
noč — 18 00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto ieti	Heinz	Conrads	—	19 00
Stike iz Avstrije in	Južne	Tiroiske	—	19.30
Čas v stiki in šport — 20.15 Vi ste priča eksptozije — 21.50 Šport — 22.05 Standardni ptesi — 23.35 Poročita.
NEDELJA, 2. 12.: 11 00 Ura tiska — 15.10 Motčati je ztato — 16.45 Mati kadi — !7.15 Čebetica Maja — 17.40 Otrokom za tahko noč — 17.45 Ktub seniorjev — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Oskar Werner bere Goetheja in Schitterja — 19.00 Stike iz Avstrije
—	19.20 Ktjub temu: vesetje — 19.30 čas v stiki — 19.15 Mathics Sandorf — 21.45 Poročita.
PONEDEUEK, 3. 12.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Nihče naj ne bo nastednji —
10.00	Tetefrance — 10.30 Skrivnost stare hiše — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Zgodbe o igračah — 17.30 Haftinger — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Živati pod vročtm soncem — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 M! — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 2015 Ponedetjski šport — 21.05 Rumpote, branitec za kazniva dejanja — 21.55 Večerni šport.
TOREK, 4. 12.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Angteščina za začetnike — 10.00 Oksidacija in redukcija — 10 30 Motčati je ztato — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Fay — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Tete-objektiv — 21.00 Mož Severin — 21.50 Gospod Karet.
SREDA, 5. 12.: 9.00 Oddaja z miško —
9.30	Deieta in tjudje — 10.00 Nepoznano sosedstvo — 10.30 Petikan — 17.00 Ptetit-ske potrebščine — 17.25 Rdeči avtobus —
17.55	Atrokom za tahko noč — 18.00 Pusto-tovščine na Rdečem morju — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Mathias Sandorf — 21.45 Šport. ČETRTEK, 6. 12.: 17.55 Pregted sporeda —
ke — 9.30 Francoščina — 10.00 Obraz sto-tetij — 10.30 Freddy med tujimi zvezdami
—	17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Pan Tau — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k miz! — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Buddenbrooki — 21.15 Botnik narava — 22.00 Večerni šport.
		[ ^ V S T R ! J A 2
H		PETEK, 50. 11.: 17.25 Pregted sporeda — 17.30 Angteški
tečaj — 17.50 Vodna moč in kmetijstvo — 18.00 Nihče naj ne bo na-stednj! — 18.30 Orientacija — 18.55 Kviz o svetem pismu — 19.00 Vi žetite — mi igramo — 19.30 čas v siiki — 20.15 Kaj se je zgodito s poročiti — 21.00 Mojzes — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Mož z rentgenskimi očmi.
SOBOTA, 1. 12.: 16.00 Posebna predstava španske jahatne šote v Laxenburgu — 17.00 Onedinova tinija — 17.50 Harod Ltoyd —
18.00	Dva krat dva — 18.25 Nogomet —
OBVESTiLO
Siovenska prosvetna zveza obvešča, da bo tradicionaini siovenski pies — 29. po vrsti — v soboto 12. januarja 1980. Ljubiteije prijetne družabnosti prosimo, da si že sedaj rezvirajo termin za to pri-ijubijeno družabno prireditev koroških Siovencev.
OfMor
19.00	Trailer — 19.50 čas v stiki — 19.50 Pri-mer za tjudskega odvetnika — 20.15 Fatty tive — 21.50 Priča zarote.
Čtovek hoče navzgor, TV nadatjevanka — 21.40 Komorna gtasba skozi stotetja — 22.10 Dnevnik.
NEDEUA, 2. 12.: 17.25 Pregted sporeda
—	17.30 The Headtes ghost — 18.30 Okay
—	19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pro-gted — 20.15 Petikan — 21.40 šport — 21.55
PONEDEUEK, 3. 12.: 17 55 Pregted spote da — 18.00 Angteščina za začetnike — 18 30 Bodoči mojstri — 19.00 Znanost danes —
19.30	čas v stiki — 20.15 Edwards in mrs. Simpson — 21.05 Gtasba — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Etisa, moje živtjenje
TOREK, 4. 12.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Dežeta in tjudje — 18.30 Vetiki kiti — 19.15 Nova — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Kviz v rdeče-beio-rdečem — 21.03 Pristen Dunajčan se ne zgubi — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2.
SREDA, 5. 12.: 17.55 Pregted sporeda — 18 00 Francoščina za začetnike — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Cafe Centra) — 21.00 šiting — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Beta stena.
ČETRTEK, 6. 12.: 17 55 Pregted sporeda — 18 00 Ruščina — 18.30 Naivci sveta — 19.15 Gaterija — 19.30 čas v stiki — 20.15 Daiii, datti — 21.50 Deset pred deseto —- 22.20 Ktub 2.
		JUGOSLAVHA
H		PETEK, 50. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 Pozdravtjen, praz-
nični dan — 9.35 Kratj Matjaž in Atenčica — 10.10 Hajduški časi, jugo-stovanski fitm — 15.20 Ztati cekin — 16.20 Jozia — detegatkina hči, vzhodnonemška TV drama — 17.25 „Orfeum" strička Brani-na — 17.40 Raznašatci časopisov — 18.05 Poročita — 18.10 Fotktora gradiščanskih Hrvatov — 18 40 Skupinska stika z Nado Vrečar — 19.10 Risanka — 19.20 Cikcak —
19.30	Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 7 + 7, zabavno gtasbena oddaja — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Petrocetii, serijski fitm — 21.50 Poročita —
21.55	Nočni kino: Štaba druščina.
SOBOTA, 1. 12.: 8 00 Poročita — 8.05 Ljudje in zemtja — 9.05 Z besedo in sii-ko — 9.25 Jakec in čarobna tučka — 9.35 2iva pesem: Madžarska — 9.55 Tehtnica za natančno tehtanje — 10.25 Patčki nimajo pojma —- 10.55 Čtovekovo teto — 11.25 Dokumentarna oddaja — Trnova pot, TV nadatjevanka — 14 40 Poročita — 14.45 izzovi votka, angteški fitm — 15.45 Roko-
SREDA, 5. 12.: 9 35 TV v šoti — 16.30 Smuk za ženske, posnetek iz Vat d tsera — 17.30 Poročita — 17.35 Ankine risbe — 17 50 Po-
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na
KONCERT
O v nedeijo 2. decembra 1979 ob 14.30 uri v mestni dvorani v Borovijah
*v nedeijo 2. decembra 1979 ob 19.30 uri v Schvvarzino-vi dvorani v Piiberku
Gostuje: DEKLiŠKi ZBOR iz Bosansko-Hercegovinskega mesta Konjic.
tovanje v dežeto tutk — 18.10 Ne prezrite
—	18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Kosovetovci, 2. det — 19.10 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Fitm tedna: Ciktus, iranski fitm — 21.35 Propagandna oddaja
—	21.40 625 — 22.20 Dnevnik.
ČETRTEK, 6. 12.: 9.10 TV v šoti — 16.35 Vetestatom za ženske, posnetek iz Vat d'tsera — 17.35 Poročita — 17.40 Jakec in čarobna iučka — 17.50 Hetstromova kronika — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Propagandna oddaja — 20 00 V živo — 22.00 Dnevnik.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 22. novembra 1979
Za 100 din dobite Za 100 din plačate Za 100 lir dobite Za 100 iir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
57.- šil. 64.- šii. 1.48 šii 1.57 šil. 710.50 šil. 726.80 šil.

N
s
&
s
na voščita, ki jih boste za božične in novoietne praznike posiaii svojim sorodnikom, prijateijem in znancem.
Bogato izbiro voščit s siovenskim besediiom, pa tudi v obeh jezikih, dobite po ugodnih cenah v knjigarni
„NAŠA KNJiGA " Ceiovec, Pauiitschgasse
S

Af
a
met Radnički : štimca — 17.00 Državno košarkarsko prvenstvo — 18.40 Naš kraj
—	18.50 Muppet show — 17.10 Risanka --
17.20	Cikcak — 17.50 Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20.00 London je moj, TV nadaljevanka — 20.50 Kako se oblačimo — 20.55 Žehtnik — 21.50 Gerardove pustolovščine — 25.10 Dnevnik.
NEDEUA. 2. U.: 8 50 Poročila — 8 55 Za nedeljsko dobro jutro — 7.25 Kažipot — 7.45 Korenine, IV nadaljevanka — 1050 Tajni dnevnik — 10.55 čebelica Maja — 11.25 Mozaik —. 11.50 Kmetijska oddaja — 12.50 Poročila — 14.55 Botanik, dokumentarni tilm — 15 00 Veseli tobogan — 14.05 Ciudad Mexico — največje mesto na svetu
—	14.55 Poročita — 14.40 Klasika — !7.20 športna poročila — 17.25 Poletna svetloba, francoski film — 17.10 Risanka — 17.20 Cikcak — 17.50 Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20.00 Naša leta — 21.05 Propagandna oddaja — 21.10 Svet na razpotjih — 21.55 Poročila — 22.00 športni pregled — 22.45 Plesni orkester RTV Sarajevo.
PONEDELJEK. !. U.: 8.55 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 Vrtec na obisku — 17.55 Botanik, dokumentarni film — 18.00 Delitev osebnega dohodka na osnovi inovacij —
18.20	Odbojka — 18.50 Mozaik — 18.55 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 17.15 Risanka — 17.20 Cikcak — 17.50 Dnevnik —
17.55	Propagandna oddaja — 20.00 Vrtačnik, TV drama — 21.10 Propagandna oddaja — 21.15 Kulturne diagonale — 21.55 Mozaik kratkega filma — 22.10 Dnevnik.
TOREK. 4. U.: 7.15 TV v šoti — 17.20 Poročila — 17.25 čez tri gore — 17.50 Pisani svet — 18.25 Mozaik — 18.50 Obzornik — 18.40 Hidak — mostovi, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 17.10 Risanka
—	17.20 Cikcak — 17.50 Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20.00 Živeti drugače — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45
V a b i i o
na koncert „PESMi NARODOV"
Gostuje mešani pevski zbor „Rož" iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Miiisav-Ijeviča
*	v nedeijo 16. decembra 1979 ob 11. uri v gostiini Kovač na Obirskem. Prire-diteij: SPD „Obir" na Obirskem
*	v nedeijo 16. decembra ob 19.30 uri v farni dvorani v Šmiheiu. Prirediteij: SKD Šmihei
Prisrčno valjem/
POPRAVEK
V	zadnji števiiki na 8. strani se je v čianku „10 iet pianinske postojanke Koče nad Arihovo pečjo" pripetita neijuba napaka, ki jo tem potom popravijamo.
V	drugem odstavku se praviino giasi: skromna slovesnost se je odvijata v zeio prijetnem družabnem vzdušju in ne v neprijetnem kot je bito to pomotoma napisano.