EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE1 I The Oldest jram^^l | Slovene Daily jJLf gpy I in Ohio iB | Best Advertising _Medium 1| ldme xxvl—leto xxvi. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY,(SREDA), NOVEMBER 24, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 275 terlin postaja kup razvalin pod udarci iz zraka 1 i ......... Kupujte ISiNE BONDE1 Wcnxarl Najstarejši ■ Bor slovenski dnevnik »jgr v Ohio M«ii» Oglasi v tem listu | Ss^^J so uspešni artizanske čete zasedle 4dvor v Novem mestu 22. nov. — Nocoj je bilo tukaj poročano, 80 ^ovenske partizanske čete udarile na Nemce pri 6111 mestu, katerega so nacijski bombniki pred mese-h toi totalno porušili in pobili skoro vse njegove pre-Slovenski partizani so odločeni, da maščujejo arski napad na kraj, ki je brez vsakega vojaškega Jena. l«a iz jugoslovanskih vi-* pravijo, da so partizani aa* !t 1(1 Nemcem iztrgali kolo-. v Novem mestu in prodi-' udi v mesto samo. ^nski komunikej pravi, jj, sile podvzele proti-^ v več sektorjih v Slove-.jp So dosegli največje u-!)[rv Novomeški okolici, ki le-^ 37 milj zapadno od Za- ^jlovicevci se borijo na strani osišča IW L ani tudi poročajo, da so j, vUaPad nemških in bolgar-• v okolici Krenja v Sr-dolžijo pristaše genera-^Jlovida, da so v teh bo-el°vali s silami osišča. Dve lokomotive in 23 železniških voz je bilo uničenih, ko so partizanske edinice vprizori-le napad na železniške proge blizu Dervente v centralni Bosni, 120 milj zapadno od Beograda, medtem ko so v zapadni Bosni čete generala Tita okupirale neki kraj blizu Krupe, 85. milj južnovzhodno od Reke. V Hercegovini se poroča o o-strih bojih v okolici Trefinja j Ljubinja, krajev, ki ležijo 13 in j 21 milj severno od Dubrovni-j ka. Angleški bombniki so včeraj podprli operacije partizanskih čet z napadi na osiščne postojanke v okolici Šibenika in Dubrovnika. General dobil ukor ! radi surovosti proti vojaku —-— Včeraj je bilo na zavezni- j škem glavnem stanu v Alžiru u-radno priznano, da je general j George S. Patton prošlega av- i gusta v neki bolnišnici na Siciliji udaril nekega vojaka, ki se je nahajal tam radi živčnega pretresenja, dobljenega v bojni akciji.' Ko je general Eisenhower o tem zvedel, je generalu Pattonu dal oster ukor in zahteval, ua prizadetega vojaka prosi za Oproščen je.- General Patton je bolnemu vojaku ukazal, da zapusti posteljo, in ko slednji ni poslušal njegovega ukaza, mu je rekel: "Ljudi, kot si ti, smo v zadnji vojni streljali." O temu incidentu je prvi poročal v javnosti prošlo nedeljo radijski komentator Allen Pearson. Uradni krogi v Washingto-nu so naslednjega dne izjavili, da jim o stvari ni ničesar znanega. Sedaj pa je glavni stan generala Eisenhowerja podal u-radno verzijo incidenta, ki potrjuje Pearsonovo poročilo. P O E O K A V soboto, 27. novembra se bosta poročila Miss Margaret Tratnik, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Frank Tratnik, 1116 E. 71 St., in štabni saržent Frank Shubenik. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Vida ob 11. uri dopoldne, poročna slavnost za sorodnike se bo pa vršila v Carter hotelu. Mlademu paru čestitamo in želimo vse najboljše! NE BO LISTA Jutri, 25. novembra je Zahvalni dan ter legalni praznik, in "Enakopravnost" ne bo izšla. Urad bo zaprt ves dan. ASESMENT Mr. John Leskovec, tajnik društva "Združeni bratje" št. 26 S. N. P. J., poroča, da ne bo pobiral asesmenta v četrtek, 25. novembra radi praznika, pač pa v petek večer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., kar naj članstvo upošteva. Društveni tajniki, ki pobirajo asesment v Slovenskem Domu na Holmes Ave., bodo pobirali | asesment nocoj, 24. novembra. ^ Članstvo je prošeno, da plača svoje društvene prispevke oh času. kOR RUSKIH BELOGARDISTOV LJUDSTVOM JUGOSLAVIJE ^ko plačujejo ruski monarhisti ^gosiovanom za dobrote, ki so jih Ujemali od njih skozi četrtstoletja (|0v 21. novembra. — Ju- r nslci informacijski urad ' ^Hih danes Podal svojih o-tL Vesti o Mihajlovičevih pač pa je naznanil, ViS°Vražnik v Jugoslaviji Pt0f.nove maščevalne odred- 1 Čustvu. * V?0 nava^a' da divJaj° 1 'k^iji, Dalmaciji, Srbiji 1 oddelki Turkomanov 1 \ 1 ki so vsi Pod P°" ' AndreJa A- Vlasoffa, 1 % tičnega generala. Pod "tove vodstvom izvajajo \ tolPe grozodejstva po Ognjenih deželah. Patrickin obešaJ° na te" ' bf 6 dr°gove ob cestah. drogovih med ^ttih in Zagrebom Je bil° '^jot mn°g° trupel mučenih ^ v> kakor pravi poročilo. W Všteto vasi je bilo poL ji \°gardist°m je dala Jugo-^ zadnji vojni zavetje \ ^J Plačujejo ljudstvu s ; t^ P°magajo sovražniku ^. strahoten način. Sicer H|i belogardisti, ki so se Nud 'Iugoslavij°- vedno S ^ in SO vlekli v vsa-H0lfu 2 vladajočimi klika-\ v ^ Posebno dobro poka- amičevi novi knJigi-) Jt 20. novembra. — V«a Associatel Press so V an»ki gerilci odbili mo-Jvetnške napade na Hr- i,\ti toda morali Pa 80 se u* Pred nemško silo v o- Bosni, kjer so pred ^^ttiikom pobili petsto -*- ir lacijev, kakor je poročal radio 'Svobodna Jugoslavija". Partizani nadaljujejo z boji za otoke blizu Reke LONDON. — Po zadnjih po- g ročilih o bojih jugoslovanskih merilcev, katerim poveljuje ge- ^ neral Josip Brožovič (Tito) je razvidno, da ne bodo zlahka ^ prepustili Nemcem tako. važnih ^ otočij, kot je Krk in Čreš, ker če bi naciji zavzeli ta dva oto- ^ ka, bi s tem dobili tudi kontrolo nad morskim vhodom do Re-ke. To bi seveda za Nemce bilo ^ velike vrednosti, saj so že tako dostavljali največ ojačanj pre- ® ko Reke, z zavzetjem teh važ- c_ nih otokov, pa bi imeli situaci- r jo v tem predelu docela pol svojo kontrolo. Boji v Tuzli Nadaljno poročilo navaja, da so prodrli Nemci z mehaniziranimi oddelki skozi partizanske črte pri Doboju in so dosegli na enem kraju Tuzlo, kjer se zdaj vrše poulični boji med partizani in nemškimi četami. Ustaška kolona je vpadla v majhen kraj Banske Vodice v Dalmaciji. Nemci dovažajo ojačenja Poročilo iz Ankare navaja, da' izgleda, kakor da se Nemci boje | zavezniške invazije na Balkanu, ki bi znala biti v zvezi z ruskimi zmagami. To poročilo dalje govori o dovažanju nacijskih čet in zalog po progi Beograd-! Niš. Dvanajst vlakov dnevno 1 pripelje vojaštvo in zaloge po' I omenieni progi. Zavezniki so pregnali Japonce s Salamaua ■BggMKWilblWW.....r.MMHV**^.™* ---- .1 ..... I Potem, ko so prejeli prvo pomoč, se je ranjene ame- j i riške vojake spravilo na dve barki za prenos v bolnišni- j ] j ce. Okrog 20,000 Japoncev je bilo zajetih med dvema za- j vezniškima četama v temu sektorju. Potem, ko so zapu-i stili Salamaua, so sovražnikove sile bežale proti Lae, kjer jim je pretilo uničenje ako se ne bi podali. HOV UMIK NA [ KUEVSKi m m- TI SE PRIZIAVA! j 1 Rusi so se včeraj umaknili , iz več krajev vzKodno t od Žitomira _ , V Moskvi je bilo danes zgo- : daj zjutraj priznano, "da se je h Nemcem v proti-napaSu, v ka-:: terega so vrgli vse sile, ki so jih mogli mobilizirati;, na sek- j torju vzhodno od Žitomira po- i srečilo prisiliti čete Rdeče vojske na umik iz več naseljenih krajev. Rusi so se umaknili po besnem boju, v katerem je bilo u-ničenih 100 nemških tankov in ubitih je bilo 200 nemških vojakov. Nemci 45 milj od Kijeva Rusi so bili prisiljeni na u-mik na sektorju, na katerem so napredovali najgloblje proti poljski meji. Besni boji se nadaljujejo na liniji med Černja-hovom in Brusilovom. Černja-fiom leži 13 milj severno od Žitomira, dočim se Brusilov nahaja 37 milj vzhodno od Žitomira ter samo 45 milj Zapadno od Kijeva, proti kateremu je naperjena nacijska proti-ofenziva. Tekom dneva so se vršile velike bitke v zraku, kar je i"az-vidno iz sovjetskega komunikeja, ki pravi, da so v zračnih spopadih na treh sektorjih fronte izgubili 64 letal. 5000 Nemcev ubitih V bojih na vseh delih dolge fronte je bilo tekom dneva ubitih 5,000 Nemcev, poroča Moskva, in z izjemo sektorja pri Žitomiru, so čete Rdeče vojske povsod zaznamovale nadaljno napredovanje. V južni Ukrajini so Rusi prodrli globlje v dnje-! prsko koleno, in na severnem koncu fronte so izboljšali svoje ! pozicije pri Gomelu, kjer so Nemci skoro popolnoma obkoljeni. l ___ I --- POPRAVEK Poroka Sgt. William Zupančiča in Miss Margaret Mehling se bo vršila v soboto, 27. novembra ob 9:30 uri in ne ob 8:30 kot je bilo včeraj poroča-1 no. Hitler je moral že j sedemkrat seliti ^ svoj glavni stan |] Iz Stockholma se poroča, da y se Hitler in njegov glavni stan; |*| v s 1 e d naglega napredovanja Rdeče vojske nahaja na stal-; nem potovanju. V teku zadnjih devetih mesecev se je m o r a 1; do Hitlerjev glavni stan seliti nič jdo manj kot sedemkrat. Poročilo, j 0(1 ki je prišlo v švedsko glavno SP mesto od nekoga, ki ima zveze 1 C1 z nekim Hitlerjevim pobočni-1 Ie kom, pripoveduje: Predno je letos Hitler v pri- m č e t k u novembra odpotoval v Monakovo, da govori nacijem 111 ob priliki 20. obletnice nacijske- ga puča, je svoj glavni stan nJ prenesel nekaj milj od severo- ni vzhodne poljske meje. Njegov glavni stan pa ni bil nikdar bli- kc ž je zadnje črte fronte kot 10 n£ milj. Hitler potuje v oklopnem nc vlaku, kadar ga Rusi prisilijo z pomakniti še dalje proti zapa- m du. j B< Iz bližine njegovega glavne-, ga stana je preseljeno vse civil-1 no prebivalstvo. Glavni stan je , kje v kaki gozdnati pokrajini j 11 in daleč od železnic in letališč |sc in drugih krajev, ki bi jih mo- i goče zavezniški aeroplani bom-!^ fcardirali in je tako tajen, da1 pogosto niti njegova ^telesna jst straža natančno ne ve za pro-, d; stor. c r Glavni stan je zelo spretno (( skrit, tako da zavezniški letalci 1 pogosto lete zelo nizko nad ^ njim, pa ga ne opazijo. Okoli ' njega pa razpostavljenih naj- g manj 40 protižračnih topov, ki pa ne smejo streljati, dokler ni- ^ so naravnost napadeni. Okoli glavnega stana je mnogo zaklonišč in kadar se bližajo ruski bombniki, vlada v glavnem stanu velika razburjenost. Hitler takoj zbeži v zaklonišče, kjer nadaljuje prekinjena posvetovanja. Najpogosteje ga obiskujeta propagandni minister dr. Jo- ■< seph Goebbels in načelnik ge-stapa Heinrich Himmler. Feld-maršal Goering, ki je bil prej stalni Hitlerjev obiskovalec, se sedaj zelo redkokdaj pokaže, j1 Hitler redno vstaja ob 6. zju-;c • V 1 \ traj in dve ure pozneje pncne » konference s svojimi generali. ^ Občevanje z generali je zelo " hladno in traja navadno dve u-ri. Hitler je navadno zelo raz-vnet in njegov glas je vedno mogoče slišati. Po konferenci z generali, prične opravljati državne posle ter prejema poročila svojih ministrov. Tudi na fronti se vedno j zanima za vse stvari in jih ho-r če poznati v vseh njihovih podrobnostih. O pol dveh popoldne ima kratko kosilo ter se je navadil i piti angleški čaj. Popoldne zopet sprejema ministre in ostanejo pri njem včasih zelo dolgo. Zatem se zopet posvetuje z generalnim štabom, I nato pa je navadno večerja z I j dvema jedrni in čajem. I Okoli polnoči prejme poročila * : s fronte in gre spat navadno o-! koli dveh ponoči. Spanja potrebuje zelo malo in razun, da je " j imel neko bolezen v vratu, ni " i nikdar resno bolan. r| Toda njegovo splošno razpo-; ! loženje ni več veselo, temveč po j ZAVEZNIŠKI BOMBNIKI DVE NOČI ZAPOREDOMA NAD GLAVNIM MESTOM Berlin je bil dve noči zapore-: doma tarča tako silnih napa- i dov iz zraka, da se vse mesto od enega konca do drugega spreminja v kup razvalin. V noči med ponedeljkom in torkom je bilo nad glavnim mestom Nemčije tisoč angleških bombnikov, ki so spustili 2,300 ton j bomb, in snoči se je besni zrač-1 ni napad nadaljeval. Takega strahovitega uniče-; nja, ki ga doživlja sedaj Berlin, ni bilo priča še nobeno mesto, i Jasno je, da se je zavezniška komanda odločila,- da Berlin, največje mesto Nemčije, total-; no uniči kakor se je prej storilo z drugim največjim nemškim mestom Hamburgom. Bombe razdejale domove nacijskih glavarjev Potniki, ki so dospeli iz Ber-j lina v Stockholm, poročajo, da i so bili v napadu v ponedeljek ! zvečer razdejani domovi Hitler-' ja, propagandnega ministra j Goebbelsa in zunanjega mini-i sfcra Ribbentropa. Nacijska radijska oddaja je danes zgodaj zjutraj javila, da so zračni napadalci prizadjali "nova razdejanja" v več delih mesta, ki je bilo drugič bombardirano, še predno se je moglo spraviti pod kontrolo poža- re, ki so izbruhnili po strahovitem napadu v ponedeljek zvečer. Angleško zračno ministrstvo javlja, da je bil napad v ponedeljek zvečer "skrajno učinkovit" in da je trajal natančno pol ure. Letalci, ki so se vrnili na svoje baze, poročajo, da so bile eksplozije, katere se nastale po vrženju bomb na razne industrijske naprave največje, ki so jih kdaj videli. Procesija letal trajala 45 minut Podrobnosti glede napadalne sile v torek zvečer v Londonu še niso bile objavljene, pač pa je nemški radio v okupirani Ho-landski naznanil, da je procesija napadalnih letal preko Ro-kavskega zaliva zgodaj zvečer trajala polnih 45 minut. Iz tega se sklepa, da je bil snočnji napad enako silen kot napad prejšnjega večera. Eno poročilo pove, da je prve skupina letal, ki je dospela nj=kd Berlin, bjla primeroma majhna. Potem ko je bil dan signal, da je napad končan in so prebivalci začeli zapuščati zaklonišča, pa je prihrumela druga in mnogo večja skupina bombnikov in spustila svoj smrtonosni tovor na mesto. Naši fantje-vojaki ★ ★ Mr. in Mrs. Slosar, 903 Ida Ave., naznanjata, da bo njih sin Johnny odšel k marinom na 29. novembra. Prijatelji ga lahko obiščejo na omenjenem naslovu predno odide v službo Strica Sama. Dobrodušni nacist Vzlic temu, da je bil prema- \ gan v bitki, je ta oficir nem-1 škcga famoznega Afrika Korps v stanu smejati in šaliti se z ameriškim obrežnim stražnikom ; in mornariškim oficirjem, ko \ I zapušča Severno Afriko. I vsaki konferenci izgleda zelo u- j i trujen, ker večinoma sam govo- Živezni program vlade poražen v kongresu ■_ Poslanska zbornica v Wash-ngtonu je včeraj z 278 glasovi jroti 117 zadala predsedniku ^ooseveltu enega največjih za-tonodajnih udarcev, ko je porabila administracijski predlog za ladaljevanje vladnega poljedelskega programa, o katerem vla-ia trdi, daje nujno potreben, ako se hoče preprečiti inflacijo, zlasti kar se tiče živilskih cen. Ako bo kongres vztrajal na svojem stališču, bodo z novim letom ustavljene vse podpore za produkcijo živeža, in trgovina z živežem bo prepuščena valovom konkurenčne tekme. Poslanska zbornica je glasovala proti programu administracije navzlic nujnim apelom vladnih predstavnikov, da se deželo tira v inflacijo. Predlog gre sedaj v senat, kjer imajo njeni nasprotniki o-čividno tudi večino na svoji strani. V BOLNIŠNICI V Glenville bolnišnici se nahaja z zlomljeno nogo John Bar-bič. Nesreča se je pripetila ko je korakal preko ulice na Addison Rd. Bil je nezavesten, ko I so ga pripeljali v bolnišnico in ni mogel povedati kaj se je pri-| petilo. Prijatelji in znanci so prošeni, da ga obiščejo. V tisti l sobi se nahajata tudi Frank Blaznik in Anton Kolar, čigar i žena je pred leti vodila slašči-; čarno v Slovenskem narodnem 1 domu na St. Clair Ave. ^ zbor "Zarja" priredi jutri, na Zahvalni dan, koncert in opereto "Piknik v gozdu," v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. Pričetek ob 5.30 uri popoldne STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 24. novembra, l043 ^ n UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by KHB AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-11 Itiued Every Day Except Sunday« and Holiday« SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out ol Town: (Po raznafialcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)-------------*® 50 Por Hall Year — (Za pol leta)------------------------- Por 8 Monthi — (Za i meiece) -----------------------------------------------^ By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)---------------------------- Por Half Year - (Za pol leta)------------------- Por • Month« — (Za 3 mesece)-------------------i Por Europe, South America and Other Foreign Countries (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemuke drtave): Fos One Year — (Za celo leto)-----------------M 0° Por waif Year — (Za pol leta) ..........................................................4-5U Entered as Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. cš|§g^>104 Za kaj smo hvaležni Ker jutri Amerika obhaja svoj tradicijski Zahvalni praznik, je na mestu, da se vprašamo, za kaj vse smo lahko hvaležni. Torej poglejmo: Hvaležni smo, ker živimo v veliki demokraciji, ki je tako močna in zdrava, da se navzlic mnogim napakam v preteklosti, katere so zakrivili razni sebični, kratkovidni in zlobni elementi, ki so bili slej ko prej parasiti na zdravem telesu ljudstva, uspešno in zmagoslavno prodira na vojaški, produkcijski in politični fronti proti svojemu cilju, kateri je: zmaga pravice nad krivico, razuma nad fanatizmom, civilizacije nad barbarstvom. Hvaležni smo, ker je naš slovenski narod doma navzlic tisočletnemu zatiranju našel svojo dušo in prvič v svoji zgodovini vodi borbo in preliva svojo srčno kri, ne za svoje tlačitelje in zatiralce, kakor se je dogajalo skozi stoletja, temveč za svojo lastno svobodo in svojo lastno bodočnost. In končno smo hvaležni Bogu in usodi, ker je v tej veliki in težki uri človeštva dal narodom tri velike voditelje, Roosevelta, Stfalina in Churchilla, ki drug drugega izpopolnjejo^ in pred našimi očmi polagajo temelje resničnega novega reda, v katerem bo človeku vrnjeno njegovo dostojanstvo, nakar bo po strašni agoniji satanskega nazifašizma zopet nastopil pot' naprej in navzgor kot bitje, ustvarjeno po božji podobi. ____ UREDNIKOVA POŠTA • _________ Zarjani bodo zopet peli Cleveland, Ohio. — Jutri, na Zahvalni dan, 25. novembra bodo pevci in pevke ^bora "Zarja" podali svoj koncert in opereto "Piknik v gozdu", na odru Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. Vabijo nas, da jih pridemo v velikem številu poslušat. Priče-tek bo letos malo bolj pozen. ■ namreč ob 5:30 usi popoldne, in sicer zato ker so izredne vojne razmere in mnogo ljudi bo tudi na dan praznika delalo. No, pa to ni za nas prav nič narobe, mi bomo vseeno prišli k našim vrlim in neustrašenim Zarjanom. Prišli bomo k Zarja-nom, ker oni nam pojejo veselo in vztrajno že dolgo, dolgo dobo, 27 let. Peli niso samo zase, ampak za vse nas. Peli so v korist celokupne napredne slovenske naselbine. Peli so za marsikatero društvo in organizacijo, posebno pa za naše narodne, delavske in druge domove ter za Slovensko narodno podporno jednoto, in pa bivšo S'ovensko svobodomiselno podporno zvezo. Ker so člani in članice Soc. Zarje že veliko pomagali vse povsod, je naša delavska in na-iodna dolžnost, da jih obiščemo tudi ob tej priliki. Gotovo nam ne bo žal. Zabavali se bomo kot smo se vsa ta leta. Le spomnite se na mnogoštevilne prireditve "Zarje", ki jih je prirejala na ta praznik, in spomnili se boste velike udeležbe, vesele družbe in dobre postrežbe, kar lahko tudi letos pričakujete. Radi izrednih vojnih razmer ;e tudi večina naših priredb ponehalo; ampak je pa dobro in koristno za vse, da se tu in tam snidemo in pozabimo na j' vsakdanje skrbi. u Koncerta in operete ne bom podrobno opisoval, ker ste o njem že gotovo čitali. Omenim naj samo to, da bo za ples zvečer igrala Peconova godba. Torej, petobrusci, le pripravite se. Za nas bolj stare, je bolj važna železna, jasli, kramljanje in prosta zabava. Da se gotovo vidimo! Zdravo — živijo, Zarja! Anton Jankovich, 26-letni prijatelj zbora "Zarja." Slovenski dan darovanja za reševanje življenj Cleveland, Ohio. — Kakor v oktobru tako se bo tudi v no-j vembru vršil dan registracije za Rdeči križ v Slov. narodnih domovih. Ker 'je Zahvalni dan ravno na 25. novembra, se bo registracija vršila istočasno kakor pobiranje asesmentov za društva. Torej prosim, pazite na slovenske časopise za točni datum pobiranja asesmentov pri vašem društvu. Z veseljem javljamo, da se je nekaj več sto darovalcev krvi registriralo v oktobru. Med hjimi je bilo mnogo večkratnih darovalcev. Dve osebi so se registrirale za deveto darovanje! To so gospa Mary Penko, 1069 E. 77th St., in gdč. Jean Jakšič, 6111 St. Clair Ave. Mr. Jos. Okorn, 1096 E. 68 St., se je registriral za 8. darova- j nje. Vem, da jim vsi Slovenci prav' isrčno in iskreno čestitajo! š lo jih je tudi nekaj, kateri so' ž registrirali že četrtič in pe-torej vi, ki se še mogoče t alo bojite, naj vam bo to v t >gum. c Zdi se nam umestno, da se 1 alo pojasni občinstvu, da ta i ■gistracija med Slovenci ni v i ist ali korist katere posamez- ( 3 organizacije, nego v čast < sem Slovencem v elevelandski < iselbini in okolici, ker se vodi 1 :la zadeva pod imenom "Great- j : Cleveland Slovenes Red ross Blood Donor Committee, : Slovenski odbor Rdečega križa elevelandski okolici za daro-alce krvi). Torej pridite in pomagajte 2Šiti življenje naših vojakov v bilnem številu. Registracija se bo vršila v ledečih domovih: Slovenski narodni dom na St. )lair Ave. — Slovenski delav* ki dom na Waterloo Rd. — ilovenski dom na Holmes Ave. Slovenski narodni dom na E. 10. St. v Newburghu, — Slovenski društveni dom na Re-:her Ave., v Euclidu, O. Ako yam ni mogoče registri-ati se v omenjenih prostorih, ahko dobite registracijsko kar-;o v uradu tega lista. Krvna evota za ta mesec je 40,000 pol itrov krvi, potreba je .nujna in pomeni razliko med smrtjo in življenjem za ranjenca, kateri se je boril, da lahko vi nadaljujete z vašim življenjem v miru. Vemo, da boste priznali vašo dolžnost tem požrtvovalnim ranjencem! Za Slovenski odbor za darovalce krvi Mary Marsich. Lokalni odbor št. 2 JPO,SS Cleveland, Ohio. — Najprej naj popravim neljubo pomoto, ki se mi je vrinila pri zadnjem poročilu in to je, da je bilo pomotoma izpuščeno ime darovalca ob priliki naše prireditve in sicer Mr. John Sušnik, lastnik trgovine s pohištvom Norwood Appliance and Furniture, ki je prispeval $10.00, za kar mu najlepša hvala. Prostovoljni prispevki, katere sem prejel od zadnje priob-čitve, katere želim objaviti kakor hitro je mogoče, ker drugače se mi delo preveč nabira. To je tudi dobro znamenje, kajti darovi prihajajo redno in tudi precej povoljno. Torej darovali so sledeči: Fr. Mohorčič $10.00, Mrs. Mary Lupšina ponovno $5.00, od predsednika društva "Glas Cleve-landskih delavcev" št. 9 S. D. Z sem prejel $5.00, kar je društvo prispevalo mesto venca za pokojnim bratom Frank Mil-harčič, od družine Frank Vi-rant iz Norwood Rd. tudi $5.0C mesto venca za pokojnim Jakob Lušin (p. d. Burc). Sedaj pa malo potrpljenja prosim. Kakor vam je znano, i-mamo kampanjo za darove ir to od hiše do hiše. Že večkrat sem omenil, da so se naše pridne mamice zavzele, da storijo v to svrho kar ie mogoče in glej res imamo lepe uspehe zabeležene. Da pa ne bo ta kampanja prav čisto ženskemu spolu v kredit, se je zavzel, da gre tud; on in napravi svoj pošten delež. Opisujem moža, katerega pozna cela naselbina, pozna ga kot pridnega, poštenega in vsem priljubljenega narodnega delavca in to je naš Frank Česnik; šel je in napravil res tako lep napredek, ker je veliko tudi sam prispeval, tako da je izročil do sedai že vsoto $151.65 Pri tem delu mu je pomagal tudi poznani in na narodnem polju priden delavec Frank Brancelj. To vsoto sta nabrala na Prosser Ave., 58., in 59. in delno tudi po 55. cesti. Če pri- tejemo to k vsoti, kar je bilo ] e priobčeno, znaša $1,062.70. < Kampanja pa s tem še ni za-;ljučena, pač pa se še nadaljuje < ;er tudi za pomoč, katero bo- j lo v stari domovini potrebova-i, to ne bo še zadostovalo. Ima- ; no namreč še tri ceste, katere liso bile še nič obiskane, to so >9. in 70. cesta južno od St. ?lair Ave. in tudi 55. cesta še ikoro vsa. Ako ima kdo čas in 3i hotel žrtvovat? nekaj svojega prostega časa, naj se prija-/i pri meni, ali pri Mr. J. Pol-ocku, ali pri Frank T. Tureku aa bo dobil nabiralno polo. Končno pa se vsem tistim, ki 3te žrtvovali svoj čas in posebno pa vsem, ki ste prispevali, v imenu odbora in našega trpečega naroda v stari domovini iskreno zahvaljujem. Vas pozdravlja in kliče vsem: "Na delo, pomagajmo, darujmo!" Joseph Okorn, blagajnik. Razno iz Coliinwooda Cleveland, Ohio. — Mr. in Mrs. John Jane, sta darovala tukajšnji podružnici štev. 35 JPO.SS. $5.00 in to namesto venca za pokojno Diano Race bčerko Mr. in Mrs. Race. Od-:or se jima iskreno zahvaljuje, ter želi nadaljnih posnemalcev. Društveni tajniki, ki pobirajo asesment v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. opozarjajo članstvo, da bode ; obirali asesment v petek, 26 lamesto 24., ki pride na večer jred praznikom. Prosi §e vse Hanstvo, da to vpošteva, in pla-za svoj asesment ob času, v petek 26. novembra. Seja SANSa št. 48 za okrožje Waterloo Rd. se vrši v petek 26. novembra. Zastopnike kot zastopnice se prosi, da so na tej seji vsi navzoči. Časi za naš narod so resni, in je dolžnost sle hernega, da pomaga in poskuša doprinesti svoj delež za osvobo-iitev svojih sorodnikov v rojstni domovini. Seja se prične toč lo ob 8. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. J. F. Durn 1400 !e+ star časopis je nehal izhajati Pred nekaj leti je prenehal iz bajati časopis, ki je med vsem na svetu najdalje izhajal, nam reč 1,400 let. Ta Metuzalem med časniki j< zhajal na Kitajskem. Tiskali sc ga na šestih listih iz rument svile, ki so jih sešivali. Ugled ■.ie kitajske osebnosti so list do bivale kot posvetila. Izdajatelj 30 uživali dolga stoletja širok( neodvisnost. Prvo grajo so si nakopali te daj, ko je okrog leta 1,200 te clan ji izdajatelj zagovarjal mi sel, da bi poslali odpravo uče rji h Kitajcev v Evropo, da b tem preučevali življenje in na vade ljudi in če bi se našlo ka, koristnega, naj bi se presadil« na kitajska tla. Ker se mož ni dal poučiti, ds Kitajska tega ne potrebuje, s< mu kratkomalo odsekali glavo Kar se tiče Evrope, so prvi li sti, kakor jih razumemo danes izhajali v Nemčiji in Švici. \ Stressburgu je neki Johann Ca rolos leta 1609 izdal časopis pod naslovom, ki bi se mu re klo po naše "Poročilo o vseh od ličnih in spomina vrednih zgod bsh". zNasleanje leto je v Baslu iz | šla "Easier Ordinari Wochen | zeitung", ki je pa prenehala iz I hajati že leta 1611, ko so njene ' ga urednika vtaknili v ječo. ! Ta izgled pa ni oplašil ljudi cajti kmalu so začeli podobni li- j iti izhajati vsepovsod. Tiskali so jih po večini le na « Iveh straneh. Psovanja v časo- | lisju takrat še niso poznali. Pod od teh lističev do modernih ! istov pa je bila zelo počasna, j \ Pod površjem zemlje _ ! Čudno in zanimivo je dejstvo, aa pozna današnja znanost skoraj bolj natančno sestav tujih cvetov, ki so od nas oddaljeni bilijone kilometrov, kakor pa snovi, ki se tičejo notranjosti našega planeta — Zemlje. S pomočjo spektralne analize se dan-'. danes določajo iz barve in soja zvezd kemični sestav snovi iz katerih sestojajo, skrivnosti, ki nam jih krije zemeljsko osrčje ■ pa. ne moremo odkriti. ; Pot od površja zemlje do nje- i nega središča znaša 6380 kilo-1 metrov. Skorje, na kateri zidamo svoje mesto, železnice in kjer j se odigrava zgodovina človeške- j ga rodu, je debelo komaj stotin-, ko tega. Iz lastne, neposredne izkušnje pa poznamo samo naj-zunajnejšo plast njene površine. Dosedaj je mogla tehnika ob vsej svoji mogočnosti s silnimi električnimi vrtalnimi stroji prodreti komaj tri kilometre v globino zemlje in še to v premeru, ki pomeni v primeri z ogromno zemeljsko maso komaj majhne mikroskopske luknjice. Anglež Parson, ki je živel v preteklem stoletju, je napravil velikopotezen načrt, po katerem naj bi ljudje prišli 40 kilometrov daleč v globino zemlje. Ta račrt pa do danes ni bil uresničen in tudi če bi bil, Bog ve, za koliko bi se pomnožilo človeško znanje o tajnosti zemeljske notranjosti. Tako bi morali prav za prav reči, da obstoja naše znanje o sestavu zemeljske notranjosti samo iz hipotez. Kljub temu pa, da živimo samo na površini zemeljskega planeta, ki nam tako ljubosumno skriva pogled v svojo notranjost, ima znanost vendarle nekaj sredstev v rokah, iz katerih sklepa na to, kaj se dogaja v zemeljski notranjosti. Posebno v zadnjih desetletjih so začeli Bistematično zasledovati pojave, ki so sicer za ljudi zelo neprijetni, velikokrat celo usodni, ki pa dajejo novih odkritij. Ti i pojavi so potresi. Iz tresljajev, d nastojajo v zemeljski skorji in od katerih jih največ občutijo samo občutljivi aparati, od njihove narave in njihovega [ širjenja sklepajo na pojave in razmere v zemeljski sredini. Za dosego uspehov se morajo ti pojavi potrpežljivo zasle-i dovati. Tako so n. pr. z vztraj-nim i aziskovanjem ugotovili, . da se razširjajo tresljaji po!re-. sa z različno hitrostjo. Na tem i mestu so hitrejši kakor bi smeli ) biti po računih, drugod spet bolj počasni. To nepravilnost si . znanost danes razlaga tako, da . je snov v notranjosti, po kateri - se širijo tresljaji, različno go-. sta. Na nekaterih mestih je ma-i sa v notranjosti gostejša, dru- ■ god redkejša in iz širjenja teh j valov po zemeljski skorji skle- > ptrjo na različne gostote zemlje v različnih globinah. Iz teh tre- i šenj 3e dajo tudi uganiti mesta > kjer nenadoma nastopa izpre-. rnemba hitrosti širjenja potre- ■ sa. Da se torej uganiti, kje je , nedostopna notranjost sestav-r ljena iz različno gostih plasti. - To bi pa tudi pomenilo, da je i napačna trditev, da je notra- • njost zemlje razbeljena tekoč? • masa. Nasprotno trdijo razisko- • valci na tem področju, da mo ra biti sredina zgrajena iz kake - zelo trdne snovi, iz kovin (nik- - lja in železa), kjer se sredina ■ nahaja pod zelo visokim priti- • skom. j Računajo, da tehta zemlja . približno šest tisoč trilijonov Ali je nebo višek? j C? IkikSI d; Opremljeni 'z maskami s ki- m sikom in letalsko opravo za mr- ni ■do vreme, so se moški, ki jih Si vidite na vrhnji sliki, podali na le polet, da preizkusijo do kakšne š< višine se letalci lahko dvignejo č; varno. To je ena izmed preiz- z\ kušenj, ki se jih vodi v lab'ora- k toriju, v Wright Field, Ohio. b Otvoril CIO kon- f; vencijo c * 4 lyyipwil s i | Philip Murray, predsednik j Kongresa industrijalnih organi- \ zacij, je otvoril šesto letno konvencijo CIO v Philadelphiji, Pa. CIO organizacija dartes šteje 1 li,285,000 članstva. \ ton. To bi se rekio, da je ne- ^ kako petkrat težja kakor enako 1 | velika vodna krogla. Če stehta- 1 ' mo kamenje, iz katerega je zgrajeno površje zemlje, bomo . videli, da tehta komaj trikrat j , toliko, kakor enaka prostorni- j na vode. Iz tega moramo skle-1 : pati, da je snov v sredini osem- j | do devetkrat težja kakor voda. J Ta teža pa bi nekako odgovarja-1 la teži niklja in železa, širjenje potresnih valov nam odkriva, da leži zunanja meja tega tež-' kega zemeljskega jedra nekako v globini 2,700 km. Nad tem je-1 ' drom naj bi bil 1700 km debel oklep raznih prehodnih snovi, j i ki ga. obdaja 1200 km debela | plast iz različnih kamenin, ki se sestojajo v glavnem iz sili- [ Vija in magnezija. Potem sledi | tekoča plast, na kateri "plava" i komaj 70 km debela zunanja plast našega planeta. ! Takšna bi bila po današnjih raziskavah slika prereza zemlje. Pa tudi ta slika nam ne daje še nobenega končnega odgovora, saj je v globini zemlje na-: hajajo snovi kakor kažejo računi pod ogromnimi pritiski (400, 000 kg na 1 cm) pri temperatu-' ri 12,000 stopinj Celzija (dva-| krat tolikšna toplota kot na površju solnca) in nobeden ne more- reči, kako vplivajo take okol- j nosti, ki jih za poskuse na po-1 vršini zemlje najbrže nikoli nc; bomo ustvarili, na snov, ki se nahaja v sredini. KltUŠNE k AKTE V primeru slabe letine so ne-katera mesta že v srednjem1 veku razdeljevala hrano s pomočjo kart. Zlasti so služile j ■ kar te za pravilno porazdelitev I kruha. Toda najstarejše karte zp. prehrano so bile uvedene1 1100 let pred Kristusom, in si-J cer na Kitajskem. Tedaj ie poplava uničila sko- j ro vse riževe nasade in je zavo-1 ' Ijo tega vladalo v deželi veliko ' škrajIl Na doma^^ ~ Zadnjič smo se P°va°in ni sko i zastopamo celo Slove^ pro irovni konferenci j Ba u, na zahtevo naših ^ . Da. gal e reče, po krompir smo ^ je? injce sem zastopal jaz> bfli. Ja. ;e Mr. Anton Korošec, ga me Karolina Telič, ** % ^d m je bil pa tako moj * Jo, i se je s tisto mehko P^c0 Ja ro preskrbel. _ , 1 Tam, kjer je bila konf<; em lepo po domače r Kaj tukaj stanujejo & Pa i?'' 5 Pa mi pravi: "Ja, večinoma so i>eč amo mi smo Kranjci- iti to' WmmsSF Pa . In :Jjj Gr I&i iflil mm | ^ . •; 1$L na »i Volitve bodo Y' ji<. f , To pot ne bo ronal * ^ tika je politika. K0 „3>e ( zadnjo sejo poteg"111, fci1 predsednika Virattta^^ s predlagano in skle"J® lje dj3 pivo zastonj za P™ ^ vS štva. Pa je rekel, ce^ g£) > to, sem pa tudi jaz-ničanje! p ------i pomanjkanje riža. 0gl»j je mr riž tudi -takrat F . # na kitajska hrana. j c^ je dal narediti les* ; majhne barvane k°šc\ l/J, koščke so razdelil' £ ^ Samo za to Pahc0 {o0n°J/ bil vsak določenoj^>j 24. novembra, 1943 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. "opatov praporščak" SPISAL FR. REMEC (Nadaljevanje) I < — To je hitro povedano, je : menil Matija. Slišali smo, da je Praporščak Rovan težko ranjen 111 da ga je opat vrgel v ječo. , Kovan je pa naš prijatelj in mi j1 bi ga radi rešili. Jaz vam dam svojo vite-j i| sko besedo, da bo Rovan jutri i1 1 Prost, če nas takoj izpustite. | ~~ Viteško besedo! se je ro-j fal Matija. Ali ste sliašli mož-j* 4 W Viteško besedo nam ponu-•1 Zatiški opat je tudi viteške-. 8a stanu in vendar njegova be-, i I seda še toliko ne drži, kakor! j •j Pljunek. Ne, gospod grofij t j a viteške besede in duhovniške j t j Prisege mi že davno nič ne da-; , ftio. Mi smo vas prijeli zato, da! . Vas zamenjamo za Rovana, ali Pa vas vse tri še nocoj obesimo.1 7A ■ i w aJ je prištorkljal Gregor v 1 'I ls°- Kakor bi bil silno p rese-' ] I }lečen, se je ustavil pri vratih s 111 "Pri roke v bok. i Ho! je rekel. Ho! Kaj pa f Kako pridete v to kočo? asJa dlaka — to je moja koča ! J In kdo pa ste? Ali ste kristjani? ' i AIi ste razbojniki? 1 1 t Matija se je delal, kakor bi 1 | Gregorja ne poznal. 'Primaknil < | Se je k njemu in se potem vrgel ; Gregor je takoj padel, ka- ; [ je bilo domenjeno, in se dal < bezati. i ] i, Poslušaj me, mu je dejal < Če boš pameten, ti bo; < r al vsak teh gospodov cekin. j V Eha! Vsak cekin? Koliko i f ^arneti pa hočete za tri cekine?! F Molči in poslušaj. Ti poj-11 J .es zdaj v Zatičino v samostan, i b°š dal poklicat opata. Re-'^ j boš, da gre za življenje in . , rt tistih vitezov, ki so bili da- s v št. Lambertu. Ali si razu- : ttiel? Sem? 0 Dobro! In dalje boš rekel atu, da mora Rovana do jutrij raviti na smreški grad. če te-1 ^Jiestori, bodo ti trije go-1: I spodje takoj obešeni. Ali si ra-j ! zumel? Obešeni! — Sem razumel. — No, potem pojdi! — Zvezan vendar ne morem iti, je menil Gregor. ! — Le pojdi, je dejal Matija. I In da ti bo opat verjel, vzameš 1 meče teh treh vitezov seboj, j 'Matija je svojim jetnikom ! odpasal meče in jih obesil Gre-!gorju okrog vrata. — Tako, zdaj pa pojdi! Gregor pa se ni premaknil z i mesta. Nekaj je mencal, potem | pa dejal: No, pa cekini? Za-i stonj ne posodim svoje pameti! | Jaz že ne! | Matija je moral odvezati gro-! fu Lambergu roke, da je mogel I Gregorju odšteti obljubljene ce-• kine. Nato se je Gregor zadovoljen odpravil na pot. Matija in njegovi spremljevalci pa so s svojimi jetniki krenili v gozd. XXXIII. - Zatiški opat je togote divjal, ko so pripeljali pred njega znanega Gregorja in je .ta povedal, ; kar mu je Matija naročil. Najr ' poprej je opat poslal dva viteza v Št. Lambert vprašat, kje da so grof Lamberg in njegovi spremljevalci. Šele ko se mu je sporočilo, da so že prejšnji večer zapustil Št. Lambert z na-I menom, da se vrnejo v samo- -stan, in ker so na cesti našli ' dva njihova konja, ki sta si no-| •' ge zlomila, je opat verjel, da je | Gregor govoril resnico. j 1 i A še se opat ni vdal. Sumil je ' ! takoj, da so napad izvedli smre-1 1 I ški ljudje. Poslal je torej nekaj' 1 | vohunov na smreški grad, če je; 1 Rovanov oče doma, medtem ko je sam pestil Gregorja, kdo da. so bili napadalci. Gregor je bil v samostanu na1 ] dobrem glasu, kajti hodil jej ] pridno v cerkev, in k spovedi ter] i j tudi rad dejal za očenaše. Dai' I je bil pa velik prebrisanec in 1 znal divjačino loviti v zanke ka- ASSEMBLY LINE ON WHEELS This picture, taken inside a West Coast aircraft plant, shows a huge.Fruehauf Trailer loaded with a fuselage of a patrol bomber and readv to whisft it to its next step in the production line. * ... --■■ — "COPY. BOYLBOYfOH, BOY! BOY O-BOY.OrBOY^O-BOY!" kor nihče drugi, tega ni v samostanu nihče slutil. Gregor se je trdno držal in nikakor ni hotel poznati napadalcev. Povedal je le, da jih je dobil z jetniki vred v svoji ko-! či in da so ga prisilili iti v sa-| mostan naznanit vso stvar. — Kmetski so bili oblečeni, J premilostni gospod opat, je pri-j povedoval. Prav kmetski. še nikoli nisem nobenega videl. Iz naših krajev niso, ker so govorili tako zategnjeno, nekako po hrvaški. Bog ve, od kod so prišli ? j Opat je odredil, da gredo vsi j samostanski uslužbenci preiskat ; gozde v obližju, menihe pa je napodil, da so morali iti po hi- , šah poizvedovat, če ljudje kaj vedo o skrivnostnih napadalcih in njihovih jetnikih ter o njih skrivališču. Toda vse to iskanje in poizvedovanje je bilo brez uspeha in tudi na smreški grad poslani vohuni so se vrnili s poročilom, da je stari bolehni Rovanov oče doma in da že več tednov ni zapustil svoje sobe. A še se opat ni vdal. Njegovo sovraštvo do Rovana je bilo toliko, da bi bil rajši žrtvoval ujete tri viteze, kakor da bi bil Rovana dal iz rok. Poklical je pri-jorja Markvarda in se ž njim posvetoval, kako bi neznane Ro-vanove prijatelje ukanil. — Kako da Rovan sploh še živi, se je jezil opat. Vsak drugi bi bil že davno izdihnil! —- Jaz se tudi čudim, je rekel pri j or. V temni in vlažni podzemski ječi leži zdaj že skoro teden dni, hrane mu ne dam skoro nič, samo nekaj malo mleka — le zaradi ljudi, da bi ne postali nezaupni in nemirni — a vendar ga ni konec. A tako več ne gre. Kje naj dobim strup? Sploh pa se mudi, da 'pride stvar na jasno. Vitezi se že itak jeze, ker so v strahu za Lamberga in njegove tovariše. — Oj, kakšen bedak sem bil, se je togotil opat in se udaril po čelu. Hotel sem se prav grozovito maščevati, sedaj pa, ko se je skoraj približal tako zaželeni trenotek, sedaj mi iztrgajo sovražnika iz rok! Zdaj je prihitel v sobo opatov kaplan in naznanil: — Njena visokost vojvodinja Virida se je ravnokar pripeljala. — Kaj — Virida? se je čudil presenečeni opat, a predno je mogel še kaj dostaviti, je pridrvela v sobo grofica Helena in jokaje vpraševala: —- Kje je moj brat? Oh, povejte mi, kaj je z mojim bratom? Kaj mar še vedno ni osvobojen? Zdaj je vstopila tudi vojvodinja Virida. Njeno čelo je bilo mračno in s trdnim glasom je rekla: — Kaj pa to pomeni, gospod opat? čula sem ravnokar, da Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite m j pre j pogledati v kolono naših malih oglasov! 1 ___ SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV i VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V tfm mirnim iščejo ... ponoči Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti x . j Britski admiral Lord Louis ' Mountbatten (na desni), najviš- i ji zavezniški-komandant v juž- ' novzhodni Aziji, je bil prijazno ■sprejet po generalu Sir Auchin- j lecku, glavnemu komandantu v Indiji, ko je Mountbatten do-spel v Novo Delhijo. Tu se bo nahajal glavni stan Mountbat-tena. ______i Rovana še niste ^poslali na smreški grad. Ali mar hočete, da bi se Lambergu zgodila kaka nesreča? * ! — Oprostite, visokost, je odgovoril opat,- ali moral sem se vendar prepričati, če so Lamberg in njegovi tovariši ujeti. ( — Razbojniki so jih med tem morda že usmrtili, je ihtela grofica Helena. Sploh ste pa hudoben človek. O, le glejte me, kakor hočete, jaz se Vas prav nič ne bojim. Vi nimate nič srca. Kaj Vam je pa storil ta ubogi Rovan, da ste ga kar tako vrgli v .ječo? — Tudi jaz ne razumem, zakaj Rovana tako preganjate, je rekla vojvodinja z veliko resno-bo, in če še kaj vpoštevate moje želje, potam želim, da ga takoj izpustite iz ječe. Opat je strmel in si ni mogel razložiti simpatij vojvodi-nje in groiice za njegovega praporščaka. Ukazal je prijorju Markvardu, naj da Rovana takoj spraviti na voz in odpeljati na smreški grad, vojvodinji pa je rekel: — Radi mojega postopanja j _ Mmmm^^mmmmm Zahteva po vitaminih je povečala ribolov v Gaspe, Quebec, Canada. Jean Colombo (na desni) kaže svojemu prijatelju 50 funtov težko ribo., ki jo je vjel. i'_ me ne smete prestrogo soditi. Rovan se je z orožjem v roki 1 uprl mojemu ukazu. — Rovan je le storil, kar je bila njegova dolžnost, se je o-glasila grofica Helena. On je : bil praporščak prejšnjega opata in je moral torej braniti svo-, jega gospodarja, Vi ga pa pre-: ganjate, ker je branil pravico in poštenje. Helena je bila vsa rdeča in se je kar tresla razburjenja. ' — Miruj, Helena, je velela vojvodinja. Tako ne smeš govoriti z gospodom opatom. — Ah kaj opat, je rekla grofica. Meni je Rovan ljubši, kakor vsi opati. < Dalje prihodnjič) Ker je izginil Budov zob, se boje slabih časov Na otoku Cejlonu je nastalo velikansko razburjenje, ker je iz najlepšega Budovega svetišča v skrivnostnem gozdu pri mestu Kandyju izginil slavni 'Budov zob, ki so ga tam stoletja z največjo skrbnostjo hranili. Novica o tem se je bliskovito Mountbatten v Indiji j Vir vitaminov razširila po vsej Indiji in milijoni vernikov smatrajo to za znak, da se bližajo hudi časi. Po starem ustnem sporočilu je Buda sam izročil ta zob kralju na Celjonu. S posebnim spoštovanjem so ga dolgo časa hranili domači knezi. V strahu, da ga ne izgube, so ga nosili v kodrih na glavi. Toda kljub temu zoba nekega dne ni bilo več in vsa poizvedovanja za njim so bila brez uspeha. Enajst sto let za tem so ga vendarle našli v Goi na zahodni indijski obali. Goa je bila takrat portugalska • kolonija. Portugalci zoba niso hoteli izročiti, čeprav jim je birmanski knez ponudil zanj vse svoje zaklade in bogastvo. Ker so bili Portugalci še naprej neizprosni, je po ljudski pripovedki Buda sam posegel vmes. Dvignil se je" s svojega prestola in zamenjal svoj zob z navadnim živalskim zobom. Pravi zob je prišel nazaj na Cejlon, kjer so mu postavili prekrasno svetišče. Ko je zdaj ta zob znova izginil, so Indijci zelo obupani, ker so prepričani, da je to skrivnostni znak za veliko trpljenje, ki jih bo zadelo. The insignia of the new U. S. Cadet Nurs3 Corps, U. S. Public Health Service. It will be worn on the upper left sleeve of the Cadet Corps Uniform. I've been looking at a car that wasn't there T Ti 1 WENT window shopping ! * again yesterday. _ # ! I stared into a big, empty automobile showroom downtown—and pretty soon I saw a car. •••••<«::.{ She was kind of different ' from the bus I'm driving now. She was long, sleek and powerful-looking. The windshield went clear around her. There were no gears to shift. The cooling system was sealed— you never touched it. She had synthetic rubber tires that wear like iron. And fast? Man! With that new high-octane gas her motor certainly packed a beautiful punch! So—I made up my mind to buy her, then and there. And I will, too. One of these days, after the war's been over for a while, I'll walk in and drive her home. And I'll slap the money for her right down on the counter. You see, I'm in the Payroll Savings Plan. Been in it ever since it started in my plant. Every single payday, I'm tucking away all I can in War Bonds. That money's going to come back to me in ten years—and bring more money with it. Four dollars for every three. I get a real kick out of thinking how that money's piling up for me. Money that's going to let me have some of the things I've always wanted to have—do some of the things I've always wanted to do. * ★ * Chances are, you're already in the Payroll Savings Plan—buying War Bonds— doing your bit. But don't stop there. Raise your sights^! Do your best! youvf done your bitjl-"n0w do your best! umnim—ri—« Bftnor vnno onun oiiviun JLoMR ruannou rue davomi cmuiu/io STRAH L ENAKOPRAVNOST 24. novembra, 1^3 DOLG Povest CIRIL DREKONJA Liberation in Corsica (Nadaljevanje) Po poti je mož miroval. Hodil je sicer nekoliko težko, ker ni bil vajen hoje in ker je bil o-slabljen. Tudi govoril je; včasih pametno, včasih je blodil. V vlaku se je nekoliko razvedril. Pogledoval je skozi okna in tu in tam kaj vprašal. V mestu je zopet otopel, zakrknil. Gledal je pred se ali meril pogled naprej, v vse in v nič. Šum in pestrost življenja ga nista pritegnila nase. "Ali gremo k Delfinu?" je vprašal Zagričar. Košan ni rekel nič. Peljala sta ga po ulicah. Sledil jima je ko topo jagnje. France je čutil v sebi tesnobo. Ljubše bi mu bilo, da bi se bil oče branil in upiral. Prišli so do velikega poslopja. Visoka, gosta okna so strašila v dan. France se jih je zbal. Poslopje se mu je zdelo trdo, trše kakor kamen, iz katerega je bilo zidano. To ni bila hiša, ni bilo poslopje, zdelo se mu je, da je ogromen zaboj. In kaj je v njem? Vstopili so. Pri vratih se je Košan obrnil in pogledal nazaj. Tpdi France in Zagričar sta se ozrla ter pospremila njegov pogled. Votlo so zadoneli koraki po dremotnem hodniku. Prišli so možje in so odvedli Košana. France in Zagričar sta ostala ko prikovana v veži. Nista vedela, ali naj stojita, ali naj o-dideta. Poslavljala sta se v duhu, sama zase, sin od očeta, sosed od soseda. Mimo je prihitel stražnik, nato gospod. France je stopil do njega: "Bo oče ozdravel?" "Mogoče. — Upajmo!" Skomignil je z rameni in odšel. Zdaj sta se France in Zagričar vzdramila. Počasi sta namerila korak proti vratom. Stopila sta na prosto. Tu sta se zopet ustavila. Pogledala sta navzgor po oknih. Ni se prikazal obraz, prazna so zijala na cesto. "Nikoli več, ne bi maral spremljati človeka tu sem", je zatrdil Zagričar. France je molčal in zrl v o-kna. Bal se je, da se bi ne prikazal oče na oknu in želel si je, da bi ga še enkrat videl. "V teh zidovih je zdaj," si je mislil. — "Kam smo ga djali? Ali nismo krivični, brez srca?" mu je spregovorila vest. "Zbogom oče!-" so šepetala usta. "Zganiva se; pojdiva!" France je odtrgal oči od poslopja in odšel s hitrim korakom po cesti. Zagričar ga je komaj dohajal. Ko se je vrnil zvečer domov in stopil v hišo, je čutil, kakor da bi bil prišel v grobišče. V izbi je pogledal najprej na peč. Bila je prazna in pusta. XXVI. Nanica je trpela in skrivala svojo bol. Belo pokrivalo, katerega je videla, ko je nesla babica od krsta k Zabregarju, ji ni hotelo izpred oči. Videla je še vedno pred sabo ženico, ki je u-pirala pogled sramežljivo v tla in hitela mimo zidov. Kaj je bilo pod odejo? Živo bitje, dete! In Feliks je njegov oče! Zdelo se ji je nemogoče, da bi bilo to res. A zopet je govoril glas, da je tako. V teh mislih je otopela za vse drugo, kar se je dogajalo okrog nje. Nesreče, ki so zadele hišo, je niso pretresle ne ganile tako globoko kakor ostale. Živela, je v svoji bolečini, ki je bila zanjo največja — edina. Vest je bila, tolkla. Domišljija je risala slike. Iz nočnih pohodov, iz laži se je rodil nov človek, nedolžno bitje? — Ni verjela. Rada bi bila šla k Za-bregarjevim, da bi se bila prepričala na lastne oči, ali je vse gola resnica. Zopet se je zgrozila ob taki misli. Včasih se ji je Roza zasmilila, drugikrat jo je zasovražila. Kadar je pomilovala Rozo, je pomilovala samo sebe; kadar je zasovražila njo, je zasovražila tudi Feliksa. — Oba sta jo varala, oba sta ji napolnila kupo z grenčico. Delati ni mogla več kakor prej. Vsa opravila je izvrševala hladno, brez prisotnosti, po sili. Zgodilo se je, da je sredi dela obstala, se zatopila v misli ter ždela tako cele ure. Mukoma se je nato iztrgala ter zopet zganila z rokama. Na poti jo je ujela bolečina, da se je ustavila in ni mogla dalje. Najhuje ji je bilo ponoči. Štela je čas, ki ga je merila ura v izbi; do ene, do dveh, do treh ni zaspala. Premetavala se je po postelji. Mislila je. Pretežko ji je bilo vse. Klicala je zaspanec v oči. Cim bolj ga je klicala, tem vedrejša je bila, huje je peklo v prsih. Spomnila se je hudot, ki so zadele hišo. Stresla se je. Čutila je, da je nevredna doma, da ga je izdajala. Bičala bi se bila od sramote in zaničevanja d6 same sebe. — Tone je zasijal včasih tako lep in blag v njeni di|?i, df bi bila pokleknila ga prosila usmiljenja ter odpuščanja. Drugič zopet ji je bil tuj, kakor človek, ki ne čuti in ne razume njene bolečine. Zgodnji sneg ni imel teka. Nebo se je zvedrilo; posijalo je solnce ter ga pregnalo s pobočja in iz doline. Le v Pečah se je upiral. Gorele so v višavo kakor čisti, nebeški plameni. — Žarki so se odbijali ob belini in pošiljali svetlo luč daleč naokoli. Pod njimi so rjaveli hribi. V grape so se vjedle temotne sence; s časom so silile više in više po osojnih bregovih. Pogoste slane so požgale listje na drevesih. Zvilo se je in padalo s šumom na tla. Zapihal je pust, suh veter ter osušil tla. U-vela trava se je dvignila. Gozdi in gaji so oživeli. Kmetje so grabili stelja. Listje je šumelo ter se izmikalo prožno nogam in grabi jam. Glasovi so hiteli daleč preko bregov in brd; golo drevje jim ni moglo zaustavljati poti. Za Košanovim poljem so ra- THE BALLET THEATRE S CELOTNIM CLEVELAND ORKESTROM poda NAJVEČJI RUSKI BALET Music dvorana—Public avditorij PETEK, 26. NOV., 8:30—Princess Aurora, Romeo in JulM, Mademoiselle Angat. ■»' SOBOTA, 27. NOV., 2:30—Swan Lake, Peter in volk, Bluebeard. SOBOTA, 27. NOV., 8:30—Dim Lustre, Semenj v Sorochinsk, Helen of Troy NEDELJA, 28. NOV., 3:30— Billy the Kid, Romeo in Juliet, Capriccio Espagnol. Vstopnina $1.10, $1.65, $2.20, $2.75—Serevence dvorana, 11001 Euclid Za delavce FRENCH troops as they advanced to their recent victory in Corsica received enthusiastic greetings from the liberate! Sorsicans. Here natives of a devastated village shower fruit on a truckload of liberating Frenchmen. Patriotic bands o, Corsicans were already fighting Germans when Allies landed. ------- Toži radi izsiljevanje Nicholas M. Schenck, predsednik Loew's Inc., ko je zapustil federalno sodišče v New Yorku, kjer je izpričeval, da je bil primoran plačati skupini ra-ketirjev visoko svoto v izsiljevanju. Osem mož se je moralo zagovarjati radi izsiljevanja $1,-000,000. sle na gladkem prostoru lipe. Tu in tam je katero objemal grmič. Svet ni bil rodoviten. Zemlje je bilo malo. Kamenje je bilo skrito, preraščal ga je mah. France, Andrej in Nanica so grabili ter spravljali listje. Med delom niso govorili kaj prida. V France je naložil-breme in ga odnesel domov, da nakrmi živino. Andrej in Nanica sta ostala sama. JDekle se je sklanjalo, v grm ter pometalo listje iz njega. "Glej, Zabregarjeva Roza!" se je oglasil brat. Nanica je vstala iznad grma, kakor bi se bila ustrašila; pogledala je navzdol. Spodaj po stezi je šla Roza. Ogledala se je za trenutek navzgor proti lipam, nato je sklonila glavo, si popravila ruto še dalje na o-braz ter pospešila korak. "Kaj je?" "Vidiš Zabregarjevo ?" Nanica ni odgovorila. Zardela je do las, nato se zakopala s hitro kretnjo zopet v grm. Ko je slonela tako sključena nad listjem, ji je udarila kri še huje v obraz. Skozi veje je Andrej videl rdečico. Nasmehnil se je, nato zopet zresnil. Pomislil je: "Ko bi ji ponagajal?" Zadržal je besedo in preudaril, češ, lahko bi mi vrnila to, kar je bilo s Štefanijo. Nekoliko je še počakal, nato je dejal: "Tudi k tebi je hodil Feliks." Nanica je vstala. Z obraza ji je izginila barva. Skušala se je oddahniti; ni mogla. "Kaj praviš? Kako veš?" "Vem. — Zalotil sem ga." "Zmotil si se. Ni bilo res." "Zakaj tajiš? Nič nisem povedal Francetu, tudi proti drugim sem molčal." Zdaj je brat čakal, da mu sestra omeni Štefanijo. Njegova misel se ni u-resničila. Nanica se je sklonila nad delo in molčala. Andrej bi se bil rad pošalil. Mikala ga je tudi raoovednost. "Ne boš odgovorila?" "Nič ne morem odgovoriti. Nehaj!" "S tem me še nisi uverila." "Nehaj!" Naničine roke so obstale. Listje v grmu ni več šumelo. Minilo je nekaj hipov, nato je zašumelo glasneje kakor prej. Roke so dela|e, da bi udušile misel in spomin. Ko sta 52 zvečer odpravljala brata spat, je pristopila Nanica k Andreju in mu šepnila v uho: "Ostani! Nekaj bi te rada vprašala." ' Andrej je ubogal. Sedel je na stol pri ognjišču in je čakal, da sestra pomije posodo. Dokončala je delo in se še obotavljala. "Torej, kaj me boš vprašala." "Ne vem. — Nič." "Zakaj me torej ustavljaš?" "Oh, Andrej!" "Ali je tako težko govoriti?" "Težko." Nanica je sedla na kraj ognjišča tes sklonila glavo. Zamislila se je nekoliko, nato se je iztrgala sama sebi. Vprašala je: "Kdaj si videl Feliksa?" "Oni večer pred šmarnico." "Kje?" "S skladovnice je skočil." Nanica se je zopet zamislila, "Kaj premišljuješ? Zdaj je konec." — "Konec." — Zopet je dihala v prsi. "Tudi to vem, čigavi so bili koraki in žvižgi. Feliks je prišel zvečer in ti naznanil, da ga čakaj. Ne starši ne France niso vedeli nič. Niti slutili niso. Sam sem dognal, sam sem vedel." "Andrej!" "Kaj žaluješ sedaj? Bodi vesela, da ni napravil s teboj, kakor je z Zabregarjevo!" "Andrej!" Njen glas je vzdrhtel. "Mogoče je tako. Vsa si iz sebe. Še delati in jesti ne moreš več kakor prej." ' "Moj Bog! ^ndrej!" Sestrin klic je Andreju presekal besedo. Naleglo mu je v prsih. V duh mu je planilo vprašanje: "Ali je res?" Pomolčal je. (Dalje prihodnjič) JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdlcott 0583 Avtomobili In bolnlfikl voz redno ln ob vsaki uri na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 152 East 152nd Street Tel.: KEnmore 3118 Mali oglasi CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopij in domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. CH. 8376—837'* Ob večerih: ME. 4767 Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. BODITE PROSTI PRANJA —VAM BO UGAJALO! Pobiramo in dovažamo -sirom okraja Plahte operemo Brez, da bi se skrčile —zavese, drapes in srajce izborno operemo. Pokličite HEnderson 7761 NEW METHOD LAUNDRY CO. Zanesljiva pralnica od leta 1915 6710 Lexington Ave. Mr. in Mrs. Joe Sustarsic GOSTILNA 6702 St. Clair Ave. Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih ŽENSKE za PEČENJE PECIVA Drugi šift. Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79 St. Za delavce ŽENSKE KUHINJSKO DELO Od 6 zvečer do 1.30 zjutraj Transportacija do doma preskrbljena Ali imate rabljeno harmoniko ali klavir, ki ga ne rabite? Mi vam plačamo najvišjo ceno. HOEDL, 7412 St. Clair Ave. Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR In E. 43rd St KOKOŠI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe. Proda se hiša za 2 družini, 4 sobe zgoraj, 5 sob spodaj; dva zidana garaža in klet. Vse v dobrem stanju. Cena $4,500. Zglasite se na 5113 Luther Ave. V najem se odda stanovanje s 4 sobami in kopalnico, zgoraj. Nahaja se na 16213 Huntmere Ave., vpraša se pa na 1053 E. 67 St., zadaj. C revmatične boleči PITAJTE AIN-EXPELLE Od 1867 god ...A, jZanesljivJinlmenHamiljenr 3 MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V^c na uro Ženske 62J/2C na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobene starostne omejitve, če ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. WILLARD DELA SO DOBRA DELA Pred vojno je bilo tukaj izmed vseh delavcev 71 odstotkov 10 let ali več. Za to jnora biti vzrok; nekaj delov je sedaj odprtih za izurjene in neiz\irjene moške 18-55 let. Tudi maintenance lead burner. To jej vojno delo, toda mi izdelujemo enak produkt v mirnem času. Visoka plača od ure z avtomatičnim poviškom po 4. tednu dela na produkcijskem delu. Willard Storage Battery 246 E. 131 St. (blizu St. Clairja) POMIVALKA POSODE 7.30 zj. do 4. pop. Tedenska plača, obedi in uniform« preskrbimo za oba dela The Osborn Mfg. 5401 Hamilton Mali oglasi Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih oskrbnice Polni čas: 5.10 zv. do 1-40 šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TEDE^ Delni čas: , 1588 Wayne Rd., Rocky Bj* Tri ure dnevno, 6 dni na^ed PLAČA $9.90 NA TEDEN če ste sedaj zaposleni Prl ° brambnem delu, se ne priglaS1 EMPLOYMENT OFFICE ODPRT 8 zj. do 5. zv. dnevn° razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva se zahteva THE OHIO BELj* TELEPHONE Cu- 700 Prospect Ave. Soba 901 HOTEL STATLER ima odprte službe za: BUSBOY HIŠNIKA KUHINJSKEGA POMOČNIKA OSKRBNIKA STALNEGA KURJAV POPRAVLJALCA ELEKTRIČARJA ^ Brezplačna zavarovalnina, P.^ sta zdravniška oskrba, P0CI 1 s plačo. Tedenska plača, obedi, u"1 me odvisno od dela. , Zglasite se pri EmPloy Entrance, zadaj za hoteloma—soba 335, 9-6 pop^^-- TOVARNIŠKO DEL O 100% obrambna tovarna Izkušnja ni potrebna , Plača na uro, poleg ''overij"1 Zahteva se "Available Statement" The Draper Mfe E. 91 St. in Crane 1 blok južno od Union A dan. i N Stavbinsko delo ^ Rayon delo blizu Painesville (St \ Unij ska placa i w Veliko nadurnega dela ^ Prosta transportacija S , K4th ifl ^ Bus odpelje izpred Euclid ob 6.15 zjutraj v' Ian. ] The Austin Co- J rr 1 : ^ Painsville, Ohio. K ^ I ■—■— ŽENSKE ■ Pointer strojne °Pe^bo0 Predznanje ni Poir plača od ure Cleveland Cap Sere* 2921 E^St^^ A Buy ycurS/utrei^l