J^j, VMk dan »»« «>bot, mM io prmsnikev. ^d vah, ki še niso bile definitivno formirane, se bo pričela danes na seji angleškega kabineta. Oscar Pirov, obrambni minister Južnoafriške unije, angleške kolonije, se je na svoji poti v Ix)Hdon u-stavil v Lizboni, kjer se bo posvetovala portugalskimi avtoritetami glede kolonialnega vprašanja. Portugalska je tudi prizadeta. Njena kolonija Angola je v južnozaj>a(ini Afriki in meji na ozemlje, na katerem iivi Veli-ko število Nemcev. Ona je dobila tudi del bivše nemške kolonije Tanganjake po svetovni vojni, ko so si zmagovalci razdelili plen. Večji del te kolonije je prišel pod angleško dominacijo. V Južnoafriški uniji, kjer tudi živi veliko Nemcev, je nacij-ska agitacija silno razširjena. Ta je glavni vzrok, da je Pirov odpotoval v Anglijo, kjer se bo posvetoval s člani Chamberlai-novega kabinata. Možnost je, da bo Chamberlain ponudil Hitlerju portugalsko kolonijo v južni A-friki in morda tudi del belgijskega Konga namesto ozemlja, nad katerim imata Anglija in Francija mandat. Ko je markiz Londonderry, vodja angleških konservativcev, nedavno posetil Berlin, mu je maršal Goering, Hitlerjeva desna roka in letalski minister, pojasnil kolonialne zahteve. Te še niso bile uradno predložene angleški vladi, kar pa se bo zgo* dilo kmalu. O teh zahtevah je bil informiran tudi Neville Hen-derson, angleški poslanik v Berlinu, predno je odpotoval v I/mirt on. Henderson se bo udeležil današnje seje Chamberla i novega kabineta. Jugošlovansko-nemiki trgovski pakt Belgrad, 26. okt. — Nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo je bila včeraj podpisana. Pogodba znači nov korak v ekonomski ekspanziji nacijske Nemčije v južnovzhod-ni Evropi, ker daje Nemčiji prednost, da lahko pokupi 60 odstotkov vsega izvoza Iz Jugoslavije. Pogodba določa, da mora Jugoslavija kupovati bla go iz Nemčije v istem obsegu kolikor Nemčija nakupi blaga iz Jugoslavije. Ugibanja o ruski NEMČIJA SE BA- Roosevelt okrcal zunanji politiki V Moskvi debatirajo o izolaciji in zvezi s Hitlerjem Paril, 26. okt. -4 V pariških krogih je mnogo Cirkulacije o vprašanju nov« ru*ke zunanje politike. Iz Moskvo došla poročila govore, da sta se okrog Stalina pojavili dve skurfni, od katerih ena zagovarja izolacijo Sovjetske unijo, druga pa sporazum z nacijsko Nemčijo. Na tretji strani je Utvinov, ki Ac vedno zastopa antifašistično stališče. Mnenje v tukajšnjih i>olitič-nih krogih jej da se bo radi skrahiranja zveze k Cehoslova-kijo in iFranoijo in taltorekoč izrinjenja iz Evrope Rusija morala odločiti za novo zunanjo politiko. Kaklna bo ta politika, je sedaj Ae v megli, toda naj se odloči že za to ali ono, za izolacijo ali pobratlmijo s Hitlerjem, bo po mnenju mnogih Rusija igrala v bližnji bodočnosti Ae važno vlogo v Evropi in na Daljnjem vzhodu, ker je nemogoče izbrisati z zemljevida največjo državo na svetu. Iz Moskve doAla poročilH govore, da se nekateri ru.tki generali ogrevajo za zbližanje z Nemčijo. Ta atrujn je prepričana, da je zveza z nacijsko Nemčijo mogoča kljub velikemu Hitlerjevemu sovraltvu do komunizma. Kakšen bo razpldt novih dogodkov v Evropi, Ib predvsem odvisno od Hitlerja, kaj on stori napram Poljaki in Rumunski. Kar se Poljske tiče, ni izgledov, da bi priilo do konflikta med Rusijo in Nemčijo t-alučaju, da se Poljska znajde v sličnem položaju kakor Cehoslovakija pred nekaj meseci. Toda mnogi so mnenja, da Hitlerjeva prihodnja ekspanzija ne bo usmerjena proti Meme-lu in Poljskemu koridorju, marveč proti Rumuniji. Po mnenju teh krogov bo Transilvanija postala prihodnja "SudeUka". (Ta provinca je postala del Rumu-ni je pri razkosanju Avstro-Ogrske.) Ce se to zgodi, tedaj ni dosti upanja na zbližanje med Moskvo in Berlinom, ker ni pričakovati, da bi Rusija mirno gledala nacijsko rogoviljenje v Rumuniji. Paradoksno kot se mogoče sliAi, gre vea komunistični manever sedaj za tem, da preprečijo strmoglavljenje romunskega kralja Karola jnj fašistih. Sploh Je Rusija najbrže edina sila, ki lahko prepreči Km rolov padec. Na Francijo in Anglijo se ruaiunski kralj ne more zanašati, da bi nastopili proti Hitlerju, ker nista hoteli braniti niti Cehoslovakije, dasi sta imeli veliko boijAo priliko zm zmago. Prav vnled tega J»« možno, da bo rumunski kralj zopet poklical iz privatnega življenja bivšega premierja Nicho-lasa Titulescuja, ker ima on največ vpliva v Moskvi. Izolacijska skupina okrog Stalina Je vsled izkušenj r. "demokratično fronto" — z Anglijo in Francijo — proti taki zu HA Z OGROMNO LETALSKO SILO V dveh letih bo prekosila Anglijo in Francijo HITLER OBISKAL OBMEJNE KRAJE Berlin, 26. okt. — Tajnost, ki je zakrivala mogočnost nemške letalske sile, je bila včeraj odkrita. List Kisener National Zeitung, uradno glasilo maršala Goeringa, letalskega ministra, piše, da je imela Nemčija takrat, ko se je vršila konferenca štirih velesil v Monakovem, 3000 bojnih letal prve vrste. V tem številu niso uključena rezervna letala. Goeringovo glasilo napoveduje, da bo imela Nemčija čet dve leti 6000 bojnih letal, večje število kot Anglija in Francija. (Najnovejša statistika letalsko sile drugih držav kaže, da ima sovjetska Rusija 4700 letal, Amerika 2300, Anglija 2031, Francija 1400, Italija 1400 |n Japonska 1300 letal.) Nemčija ima tudi več vojaških letališč kot Anglija In Francija kakor tudi letalskih bas. Anglija ima 260 letališč, Francija 260, Nemčija }>a 750. Goeringov list imudarja. da ima Nemčija prvenstvo v letalski sili in da ga bo tudi obdržala. Hitlerjev načrt je, da postane Nemčija glavna velesila na evropskem kontinentu. Včeraj Je Hitler ogledoval nove utrdbe ob reki Donavi, kjer Nemčije in Češkoslovaške, tu je potem odpotoval na Dunaj. Istočasno je njegov zunanji mi nister Joachim von Ribbentrop odpotoval v Rim, kjer bo konfe-riral z Mussolinijem. Razpravljala bosta o skupnih zaščitnih načrtih z ozirom na militariatiČ-ne priprave Anglije in Francije. Berlin je že prej informiral London, da namerava Nemčija pretrgati navalistično pogodbo, ki Jo je sklenila z Anglijo. Ce se bo slednja še nadalje oborot« vala, bo Nemčija ignorirala re strikclje navalističnega pakta, ki določa razmerje (Mimorako aile 1-3. NacIJaki tisk naglaša, da Je ravnotežje v oboroženi sili, ki Je dosegla Nemčija, v nevarnosti. To pomeni, da se bo oboro Žitvena tekma nadaljevala, ker Nemčija noče zaostajati za drugimi državami. nanji sovjetski politiki. Prav tako tudi ona skupina general nega štaba, ki Je za zbližanje z Berlinom in Rimom, Vsekakor bo bližnja bodo<* no pokazala, v katero smer bo Stalinov režim krenil. Ako pride do s|»orazuma a Hitlerjem in bi se Rusija zavarovala kongresni odsek Predsednik brani governerja Murphyja Washington, D. C„ 26. okt.— Kongresni odAek, kateremu je bila poverjena preiskava neameriških, aktivnosti in ki mu ilače-iuje kongresnik Martin Dies, demokrat ii Texasa, je bil predmet kritike predsednika Roose-velta. V posebni izjavi je Roose-velt obdolžil člane odseka ne|m>-štenosti. Roosevelt je omenil izpovedi prič, ki so obdolžile michigan-skega governerja Franka Mur-phyja. ki ponovno kandidira v ta urad, in senatorja La Folletta iz VVisconsina, da m* družita s komunisti. Predsednik pravi, da je Dle-aov odsek |x>stal orodje reakcionarne klike republikancev, ki so nastopili pred nJim in blatili mi-chiganskega governerja, ki je že neštetokrat demonstriral svojo sposobnost in poštenost. Te priče so bile okrožni sodnik Paul V. Gadola is Flinta, Mich., ki je izdal injunkoijo proti sedečim stavkarjem v tovarnah Fishei* Body Co.; Herman Luhrs, načel« nik detroitske isistojanke Ameriške legije; John M. Barringer, bivši mestni upravitelj in direktor javne varnosti v Flintu, in Kdwin Hughes, policijski kapo-tan v Flintu. Roosevelt pravi v svoji izjavi, da Diesov ml se k sploh ni skušal izvedeti resnico od teh prič, temveč Jim Je dovolil blatenje governerja kot zaščitnika prevratnih elementov. "Governer Murphy Je |>oaegel v konflikt med avtnimi delavci in Plsher Body Co. šolo potem, ae spajajo meje bivše Avstrijo, ko so ga odgovorni uradniki In 'f> naznanilu o mezdni redukciji, ui prišel niti eden predsednik železniške družbe," Je rekel Hay. "To pomeni, da so kapitani in krmarji zapustili ladjo v viharju in so umaknili v zatišje." Hay je dalje rekel, da mezdns redukcija ne bi obvarovala še-lesnlc pred bankrotom. Navlekla bi le odpravo zlorab i 11 ovir, k i zadržujejo razvoj transpor-tacljskega programa. "Ml smo proti mezdnim redukcijam, ker niso v skladju s sedanjo socialno, industrijsko in ekonomsko politiko ameriške vlade," Je dejal Hay. "Voditelji države so zavrgli filozofijo nizkih mezd. Ako bi magnatje 11 m j h* li v Umi slučaju, bi mezdnim redukcijam na železnicah sledil«* redukcije v drugih industrijah." Odgovor železniških uprav na argumente železničarjev Je bil, da Jih skušajo očrniti v javnosti, ker so pri zaslišanju predložili dokaze o njih nesposobnosti na bazi podatkov, ki jih Je zbral 1 »osebni senatni odsek, ki je vmlll preiskavo položaja železnic. Železničarji so se pri glasovanju že Izrekli za oklic stavke proti redukciji. bolj f>dvisna od |M»moči Sovjet ske unije. (Posneto po (Thicago I>aily Newsu.) a ( s * ** I Sta , u pr»v druge ' <-*ko«lova*k! naj bi 00 *»moodločevan ia. 2« okt. — Poročilo, l"«lala angleška t Polom faiietiČne ofenzive pri Madridu Hendaye, Francija. 2A. okt. — Fašistična ofenziva na madrld-aki fronti ae je izjalovila po napadu na pozicije lojalistov. Na drugih španskih frontah nI po-»ebnih sktivnosti pisna agentura Reuier iz Prt** pravi, da so ogrski letalci sestrelili češko vojaško letalo, letalo se je vnelo in treičilo na tla ter ae razbilo. Pilot je bil ranjen Incident se je pripetil v bližini VeJke Medere. okrog sedem milj od ogrske meje. ___ gllfca kaše grwf ki pea4rsvl)e)e kralja zajsir, ksterega morajo potem (»dslužiti z delom na ulicah ali kjerkoli ž*, ali pa Jim da na iz l»*ro, da se lahko udinjajo plan tažnikom sladkornega trsa, kjer dobe sijajno pla^o $l.2f> ali pa Ae manj za delo mi zore do mra ka. Na ta način oblasti |»»maga jo planUžnikom. da Jim ni treba plačevati velikih |rfač. Kljub te mu pa si večina "potepuhov" Iz bere plantaže. V Teaanu pa si governer J V. Allred in demokratski kan dldat za njegovo mesto W l vsej deželi razglasila da Je Tesas država velike IhsW-nesli in lepih prilik. Dobila sta toliko pisem od navadnih revnih ljudi — od "shareeropperjev" in brezpoM»lnih — Iz raznih krajev dežele, da ae "viAja družba" daj trese pred možnim navalom uh netaieljenih gostov. Poročilo o španskem relifa VVsshington, D. C„ 26. okt. —- Državni departuient poroča, da skupna vsota smeriAkih pri-sfievkov za ftpanijo, nabranih v lietih mesecih do I. oktobra t. I„ znaša fl,6ftil,04l, Od te vso-te no strsnke poslale v Španijo $l.2lti.2U2 in za |s»kritje stroškov so si pridržale |:m,670. Levičarski predsednik v republiki Chile? SantiaKo, Chile, 26. okt. —» Včeraj so bile volitve za predsednika republike Chile |h po prvih (»»rodilih ima Pedro A7 guirre Ceni«, kandidat ljudske front* (socialisti, komunisti in drugI radikalci), iH.ono glasov, Gustavo Kos«, kandidat vladne konservativne koslleije in sedanji finaonii minister, pa 55,000. In da se zsvarujejo (»red tem navalom, so državni funkcionarji nasnanili, da Je v Tesaau Že dovolj brez|M»M»lnih »»tiroma preveč. Tista kljub temu to svartki mogoče ne bo pomaaalo. V alu-čaju navala m pričakuje, da s• hudo oblasti pusiužile formule Ixm Angeleaa In sploh Californl-je In zabarikiidirail ceste ter poslal« nezaželjene goste nasaj, odkoder so prišli ČETRTEK, 27. OKTflpp r PBOSVETX PROSVETA the enlightbnment glasilo im lastnina ■ loven«« n ano dni podporne jbdnot« ofsm w mi »mukti br u» sto«— nmlilm m zdruunt 4ri«». slujo-če društvo, pri nas v društvo št. 640 SNPJ, ker bo tam imel pri like in ugodnosti do iznžanja in občevunja med »»ovratniki. Pojasniti mu je treba razne koristi. ki jih ima od SNPJ. Ne mislim, da bi s tem obdržali vse, lahko pa bi obdržali večino. Seveda, vprušanje je tudi, kako I »odo pri društvu 640 SNPJ aktivni, da jih bodo na*e priteg tuli. Ako se InnIo oglašali potom itvojih prireditev in drugih aktivnosti, tedaj bodo tudi ostali mladeniči in mladenke radi za hajsli k njim in ostali bodo v društvu. (Nim U»IJ bo njih dru štvo aktivno, ,em več jih InnIo pritegnili v svojo sredo, v svoj delokrog. Dokler pa InnIo pri našem društvu, bi morali m imeti kskAne privlačne stvari v korist otrokom otimmu mladini. da jih bi na ta narin pripravili do »poaiiauja, d« no člani dobre in koristne ter potrebne organizacije SNPJ. Razume se, PJ. Agent je nato rekel, da je ves njihov trud zaman. Gotovo, je rekla mrs. Krofllch. Ona je poljske narodnosti in ta mlada žena je ponosna, da je Članica! SNPJ. Tako jih lovijo agentje,! še skoraj prej ko so rojeni. Na vsej moji agitaciji nisem slišal niti ene slabe besede proti SNPJ. Razvidel pa sem, da taki večkratni obiski so potrebni. Tudi Če vselej ni takojšnjega uspeha, se pa med tem agitira za SNPJ in propagira ter širi njene ideje. Dalje sem razvidel, da pri tem delu ne bi imel u*pe-ha tuj agitator, recimo na način, kakor ga ima agitator, ko gre na pot za Prosveto ali Pro-| letarca. To je vsekakor drugačen problem. Ko greš za list, greš le med naše rojuke, za nove kandidate v mladinski oddelek pa med vse narodnosti in co. Toda o tem ne bom poročal, ker upam, da se naš opazovalec iz Buffala zopet oglasi s kakšnim poročilpm. Ker so državne volitve pred durmi in ker so delavci v Go-wandi sprevideli, da se bodo enkrat končno le morali organizirati v svojo lastno politično stranko, se je pred dobrim mesecem ustanovil klub Ameriške delavske stranke države New York. Kljub vsem tem delavskim neprilikam v naselbini, se vodi velika agitacija za strankine kandidate, posebno pa za poraz našega zastopnika v kon- Zlata jesen Sharon, Pa. — Letošnji jesenski dnevi so res lepi. Lani ob tem času smo imeli že prvi sneg, letos pa je tako lepo in toplo vreme, da si človek želi, da b tako ostalo vsaj do božiča — in magari še potem — pa si bi mnogo prihranili na premogu. Letos imamo res zlato jesen. Že zadnjič sem menda omenil, da je vsekakor bolje, če gremo gobe nabirat, kakor da bi še naprej piknikovali. In res smo naš prosti čas porabili z nabi ranjem gob in naše nabiranje se je dobro obneslo. Naše gospodinje so marsikatero žaro napolnile z gobami, ker so jih gresu Daniela Reeda, kateri —- prezervirale, kar bo prav prišlo kakor je poroča) buffalski poročevalec — hodi za govornika taki skupini, ki na tlaku sredi mesta , razbija nosove ameriškim državljanom. Žalostno je videti člane SNPJ in pred organiziranjem de- zlasti med slovanske, v glavnem lavcev v Govvandi, stoodstotne pa med dobro poznane. Vsled tega mislim, da agitacijo, uspešno agitacijo za pridobivanje novih članov v mladinski oddelek SNPJ najlažje in uspešneje vodijo domačini, domači člani in uradniki društev v svoji doma či naselbini, v kateri so dobro poznani in starši jim najprej zaupajo. Morda so v tem izje me v večjih naselbinah, na splošno pa se mi zdi, da to drži. Drugače bi seveda bilo, če bi bil agitator splošno znan v javnosti in bi prišel agitirat po naselbinah, kar bi bilo uspešno le v omejenem številu naselbin. Zato pa pojdimo na delo v teh par mesecih kampanje, ki so fte pred nami, tako da bo kan čni uspeh čim večji v prid mla-dinskegu oddelka SNPJ! V nedeljo, dne 6. nov. se bo vršila seja društva št. 13 SNPJ in vse članstvo se vabi, da se u-deleži, kajti na tej seji bomo sprejeli nove člane v mladinski oddelek. Treba je tudi določiti vse potrebno za društveno sil-vestrovo zabavo, ki se bo vršila kajpak na starega leta večer. Dalje je treba potrditi ali pa zavreči sklep glede letne seje in udeleži t\4e članutva, zraven pa tudi več drugih zadev, ki bodo na dnevnem redu. Zato je potrebno, da je veČina članstva navzoča, tako da se bodo vsa naša društvena vprašanja rešila v zadovoljstvo vsega član stva. Direktorski odbor tukajšnje zadruge je sklenil, da se bodo sedaj spet vršile redne mesečna članske seje vsak mesec. Prva seja se bo obdržavaia v petek večer, dne 19. nov. v Društveni dvorani na Roydsvillu. Ker je večina naših rojakov pri zadru gi in ker se bodo seje vršile v naši dvorani, upamo, da se bo» ste sej redno udeleževali, boste tako slišali poročila naše postojanke In od cele zadrugi iz glavnega stana. Ce se ne motim, bomo tukaj dobili tudi par novih naročnikov Prosvetl. Tudi to ni alabo znamenje. V čim večjemu * levilo bo zahajala naša Prosveta k rojakom, tem več zavednoali bo med nami, ako bodo rojski upoštevali pisanje tega lista in ga pravilno tolmačili. Naši mladi člani pri društvu 640 SNPJ Cardinals so zelo v* svojega uspeha, ki so ga dosegli na proslavi društvene 10 letnice 15. oktobra. Iskreno se zahvaljujejo vsem društvom in demokrate, ki sedaj delijo po restavracijah cirkularje tega stoprocentnega republikanskega zagrizenca Reeda, ki je glasoval proti vsem resolucijam v prid delavske mase, odkar se nahaja v kongresu. V 20 letih je dobil skupne plače $200,000 delavskega denarju, in vselej je glasoval proti delavcem! Sedaj, ko mu je začela trda presti, ko kandidira proti njemu znani prejšnji župan iz mesta Jamestovvna, Samuel Carl-son, se izgovarja, da se naj delavstvo seznani z njegovimi dobrimi deli v Flintu, Mich., kako da se je on boril za poruše-nje slumov in gradnjo novih hiš. Torej mi se naj sedaj gremo informirat v mesto, kjer je bil on menda rojen, za njegova dobra dela, pozabimo naj pa kar je on počel zadnjih 20 let v federalni zbornici. Mi kot člani A. L. P. in zavedni delavci, smo že naredili svoj sklep, in ta je, da mora biti Reed na vsak način poražen in po porazu lahko služi našim lokalnim "Tankraftarjem" za advokata, na njegovo mesto pa iz volimo moža, kateri ni po svojih delih kot ljudski zastopnik znan le v mestu Jamestovunu, kjer je pognal privatno električno družbo iz mesta, razmrcvaril privatne bolnišnice, privatne "vvhole-sale markete" ter s tem prihra»-nil mestnim davkoplačevalcem na milijone dolarjev. Mož, kateri je znan ne samo po Ameriki, nego po Evropi po svojih delih, ne pa po besedičenju. Služil je mestu Jamestownu 24 let in pri zadnjih volitvah ni hotel prevzeti kandidature za župa na, toda še vedno vodi bitko za mestni plin in mlekarno. Da, Samuel Carlson je naš bodoči Zastopnik v federalni zbornici, mož, ki je prevzel kandidaturo na socialistični in progresivni listi. Reed pa naj le hodi okrog za govornika grupam, katere razbijajo nosov« ameriškim državljanom in veteranom in kandidira na svoji stoprocentni republikanski listi. Ko to pišem, je v teku registracija in naši lokalni republikanci so izvohali, da smo organizirani tudi politično. Toda. ker nismo tako zabiti, kakor si oai mislijo, hodimo tudi mi iz-praševat, če so nas ponovno registrirali. kakor prejšnja leta, kaV Z« naprej. Predsednik kluba A. L. P. je pa pronaM, da niso mislili njega niti soproge, kot v preteklosti, ponovno sami na ga Na ta način se nekaj prihrani na žepu. In ker smo pričeli bolj delati, bo pa spet tu groš in se bomo preskrbeli za slabe čase. Tone Zidanšek pa vam je res kampeljc! Ko sva bila devete ga oktobra skupaj v Sloven skem domu, me je toliko časa nagovarjal, da sem mu mora obljubiti — da ne grem. Na vsak način je namreč hotel, naj grem z njim v Strabane, kjer bodo dne 29. in 30. oktobra šla vili 26 letnico mladinskega od delka SNPJ in obenem otvor te v prenovljenih prostorov dvorane društva 138 SNPJ. Izgo varjal sem se, da je treba imet i desetak v žepu, ako gremo tako dolgo pot, in kje naj vzamem. Obljuboval mi je raz ne olajšave, da mi bo zadostovalo to, ker bova drug drugega predstavljala, pa bova izšla lepo gladko in poceni, Strabančan bodo pa veseli in zadovoljni, da bova med njimi. Toda vse zaman. Tone morda ne ve, kje mene čevelj žuli. Lani je naš ženski klub pri redil maŠkeradno zabavo in Zi danšek je bil vzrok, da nisem dobil nagrade za najgršo masko, In sedaj bodo spet ime maškeradno zabavo dne 29. okt pa sem gotov, da letos dobim nagrado za "ta grdo" masko ako mi ne bo ponagajala spet ti sta ženska kot zadnjič. Tone pa naj kar lepo kolovrati Strabane v božjem imenu in naj jih tam lepo pozdravi. Tone mi je tudi pripovedova da je v Carnegieju njegova stalna plesalka, žena njegovega šoferja Jennie Petrovčič tako nesrečo prišla pod avto, da si je zlomila nog In se nahaja v postelji. Petrovčič in njegova žena sta bila dne 2. julija v Sha ronu na banketu slavnosti ustanovitve novega angleško poslu jočega društva Keystoners št 755 SNPJ in takrat je ona od nesla velik kolač ali kejk, ki ga je dobila kot nagrado. Želim ji skorajšnje okrevanje in se zahvaljujem za pozdrav. 2ena rojaka Jakoba Yerta je tako nesrečno padla, da ji je počila kost in leži doma. Pravi, da zakaj si je odpovedala bolniško podporo, za katero je bila zava rovana, a sedaj, ko jo bi potrebovala, pa je nima. — Prva članka tukajšnjega novega angleško poalujočega društva 755 SNPJ je zbolela Nellie Culina in podvreči se je morala opera ciji. Druga članica istega dru štva pa je Beatrice Trojar, se je pri delu pobila na nogo. — Dne 8. okt. sem prejel razglednico ii Puebla od Bolantovih Srečno so do*t>eli domov. Sreč no sem tudi jaz dobil kartico, Četudi ni nosila prav nega naslova, pa saj mene itak " P°tem jajo sloviti fHm o prihodu vlaka ™ lezniško postajo, ki je vplival Uto da so gledalci prestrašeni .teki k J * rija obsega nadalje številne Pr,fntt7,. ,ubil«j« tualnih filmov, med njimi kraljice Viktorije in o njenem pogr* . . čanju med kraljem Edvardom Vir ^ sednikom Loubetom, o povraUtu loroa ^ sa iz burske vojne ih o obuku k o priliki, ko so pamik "Imperiatnr . ^ "Berengario" spustili v morje, sm^ ^ filmske veseloigre in potem »V^T^ ljuje s primeri novejših filmov doj^^ (Dalj« *s 9Tf ***** Nemcev zasužnjil 12 * kov in Rutencev. Zdaj so na^J\ )mpfflJ. 11 V RUSI* pridejo radi ali neradi v njimi pa pride "svobod, za > niji in Jugoslaviji. «.tkr£ ^ f vsak "osvobojeni" Nemec njihovo|*|*t ali desat hlapcev - » ^ ^osvMflmr Mt&ZSTp**1* bi vred tudi Slovenci in hrv.t)' p-Nemčijo! esti iz Jugoslavije .SAMOMORA NA želez- 1 niski progi n^itor in uradnik Jež iz 1 »koiila v Ljubljani pod obu-želez- 110. oktobra sta dva t itorila samomor na -JZri V Ljubljani. Zjutraj H vlak dijak An-I**" opoldne se jo vrgel EJJj brzovlak brezposelni ^Stanislav Jež, po rodu i* je bila ljubljanska po-"obve&čena, da je vlak na j proti Zalogu blizu Kohnske Je v Ljubljani povozil mla--finta, o katerem se še ne Kdo je in kako je prišel pod 1 Policijska komisija je ne od pri » mladeniču našla dokupa po katerih so ugotovili, da Ca 16 letnega dijaka Srednje be šol« Antona Dolničarja, —nikovega sina iz Smartne-l ^ Savi. Po poslovilnem, v i pisanem pismu, ki so ga J pri njem, pa so ugotovili, [jeiel v smrt sam in sicer za-|nesrečne ljubezni, ki je mla-j tako prevzela, da se mu Jiko omračil um. Tudi po-pismo je sestavljeno ta-[medeno, da je očitno, da ladnje ure svojega življenja Uravnovešen. tj je policija preiskala ta „or in odredila prevoz raz-irjenega trupla v mrtvašnice j« bila policija obveščena, f je blizu policijske direkcije, jtnim licejem skočil pod tr-J brzovlak neki mladenič, či-r truplo leži razbito na progi.' j, stanujoč v tamošnji bli-io opazili neznanca, ki je j zamišljeno po Levstikovi , ki teče ob progi, od katere i nekaterih mestih ločena u-ri z redko živo mejo. Nihče iBimifilil, da čaka fant brzo-,da skoči podenj. Ko je za-i da prihaja tržaški brzo-, je skočil skozi živo mejo k ji ter se vrgel pod lokomoti-Vlak je vlekel obupanca še iBih trideset metrov s seboj, »daso deli trupla ležali da-Jpo progi. Policijska komisiji« ugotovila, da gre za 25 let-brezposelnega uradnika Java Ježa, ki je bil po roja Trita in tudi tja pristojen, i*al pa je zadnje čase pri '1 materi v Ljubljani. Našli 1 Pri njem nobenega pisma, fpt kaže, da je šel v smrt za-1 obupa spričo brezposelnosti '""naštva. "via" npet dovoljena. — mesec je notranji mini-' Prepovedal izhajanja beo-fiu dnevniku "Pravda" in u motivacijo, da je list pre-N podporo od zunaj (Francl-f" Češkoslovaška) in da ao se »vi redakciji sestavljali in I" Protidržavni letaki. Zdaj Wr»nji minister izdal odlok, "Pravda" spet izhajati, •številka lista je še spet is-to, da je zdaj ministr-*nadoma spet dovolilo iz-1 kmu dnevniku, tega v u-poroOilu ne povedo. Ver-da je bila ustavitev li * v zvezi s tem, da je ' P'«ala v prilog Ceško- Bferepublik«, in da je glede nemški režim kakšne ta list ne izhajal. * * položaj češkoslovaške "premenil in v krat- * v«a zunanjepolitična * nasilno okrnjene in ©-^ driave drugačna, aaj *R,K,lti novim razme- * sploh tiveti. Zdaj Pravda" ne bo piaala več •»or do^tl, čeprav bi F* Prejemala podporo. 8 "prejemala tud Pa bodo drugačne T Hm* — . Rontohar, naš rojak, let redni profeaor TTVun.v^ni na Češkem P^a^if znan iirom * i Un" ut-*melJitelJ "*ke metode. Pogosto [»o Sloveniji, več-v i-MiagrWkkem delu in slovaškem bistvu posebej Tu- P M E*. In sve-mo* tiiH di prihodnje dni bi moral imeti Ljubljani in po drugih slovenskih krajih in mestih več predavanj o šolstvu, v % češkoslovaški republiki. Tako bi moral imeti danes in jutri predavanje v Ljubljani. Današnji popoldanski listi pa so objavili kratko sporoči-i da teh dveh predavanj ne bo. Zakaj sta predavanji odpovedani, avnosti ni znano. Ker pa hodi dr. Rostohar zdrav in čvrst po .jubljani, je gotovo, da sta bili predavanji prepovedani, ker je oblast domnevala, da utegne priti pri predavanjih do manifestacij za Češkoslovaško in demon-stracij proti nasilnemu fašizmu vseh sort, odkritemu in prikritemu. Razstavo slovenske knjige v etih 1918-38, ki jo je organiziralo Društvo slovenskih književnikov, je obiskalo že več tisoč ljudi iz Ljubljane kakor tudi iz drugih krajev. Redko katera razstava vseh zadnjih let je bila ako dobro obiskana kakor ta. Vsi se o razstavi izražajo zelo pohvalno in omenjajo tudi ameriški oddelek, ki sicer ni velik, a vendar priča, da slovenska knjiga, posebno pa revija in koledarji, še živi med našimi Ame-rikanci, pa čeprav se je stanje slovenske publicistike v Ameriki iz razumljivih razlogov (umiranje in brezposelnost ali oslabelost atarejših priseljencev) zadnja leta poslabšalo. NOČNI POŽAR V SOLČAVI Tri domačije pogorele do tal. Vsa vas v nevarnosti Lepo gornjesavinjsko vas Solčavo je v noči od nedelje na pon-deljek 10. oktobra obiskal požar, d je grozil vsej vasi in se je zahvaliti le naporu vseh vašča-nov in treh gasilskih čet, da so požar omejili in pogasili ter re-tlili tako vso vas. Okrog pol 1. zjutraj se je pojavil ogenj na podu posestnika Poličnika, od koder se je ogenj naglo razširil na stanovanjsko hišo incnato še na vsa poslopja sosednih • dveh kmetov Polični-kov. Vsa vas je bila na mah pokonci in gasilci so z motorko prihiteli na pomoč. Toda motorka je odpovedala, nakar so vsi vaš-iSani prijeli za posode in hiteli polivat sosedne hiše, da ne bi ogenj zajel še nje. Prihiteli so nato gasilci iz Luč in Ljubnega in so s svojima brizgalnama pomagali pogasiti ogenj in ga omejiti na tri Poličnikove domačije, ki pa ao pogorele do tal. Ogenj so zanetili najbrže neki tujci, ki so prenočevali na Poličnikovem podu in kadili cigarete. Uvedena je stroga preiskava. Skoda je precejšnja, saj je tem trem posestnikom pogorelo vse, celo nekaj živine. Vsa vas je bila v strahu, da bo požar uničil vso Solčavo in kmetje so znosili večino svojega pohištva na prosto in tudi živino so odgnali na var no. K sreči pa je ostalo drugim vaščanom prizanešeno. 8 krampom ga Je ubil. — V soboto 8. oktobra je Savinja naplavila pri Celju moško truplo, v katerem so spoznali 55 letnega bivšega posestnika Jakoba Tratnika iz Osence pri Celju. Ker so ugotovili na njegovi glavi sledove Udarcev, je bilo gotovo, da je Tratnika nekdo ubil. Žan-darmeriji je uspelo uboj pojasniti v dveh dneh. Ugotovili so namreč, da je Tratnik, ki se je zadnje čase bavil s prodajo suhe robe, v petek zvečer sedel v Maj-dičevi gostilni v Levcu s 27 letnim brezposelnim delavcem Ivanom Spajzerjem z Lave. Tam je Spajzer ponujal gostom vi nakup kramp za 2 din. Nihče ga ni maral. Ko je Spajzer odšel, je kmalu za njim od&el tudi Tratnik. Domnevali so takoj, da je Tratnika ubil Spajzer s krampom in nato truplo vrgel v Savinjo. Takoj so hoteli poiskati Spajzerja, a ga niso našli doma. Naslednji dan pa so ga le aretirali in Spajzer je priznal, da sta se s Tratnikom ponoči sprla, nakar ga je pobil s krampom na tla in vrgel Savinjo. Spajzerja so odvedli v celjske sodne zapore. Samomor dveh Slovencev na Hrvaškem. — V Hrvatskem Zagorju sta si blizu Novega Maro-fa vzela življenje dva mlada Slovenca, ki sta obupala najbrže zaradi brezposelnosti. Sta to 26 letni absolvent višje mornariške šole France Podobnik iz Ljubljane in brivski pomočnik Hinko Kirinič, prav tako iz Ljubljane. Službo sta iskala in vandrala po Sloveniji in Hrvaški, ko pa sta beračila okrog Novega Marofa za službo in dinarje, sta obupala v spoznanju, da ne bosta prišla do (ruha. Sklenila sta, da se ubijeta. Na nekem travniku so ju našli mrtva drug ob drugem. Iz revolverja sta si pognala kroglo v glavo in obležala takoj mrtva. Pri njih so našli listka s poslovilnimi besedami, med drugimi tudi z naslednjimi: "Zločinov nisva vajena, tako dalje živeti pa ne moreva." Aretiran ponarejevalec. — V nekem ptujskem majhnem hotelu so orožniki aretirali 30 letnega Avgusta Dornika, ki je prišel tja iz Celja s kovčegom samih priprav za ponarejanje bankovcev po 500 din. V hotelu se je ravno sestal s svojimi pajdaAi, ki jim je obljubil dobro življenje, če mu pomagajo, ko so pHftll orožniki. Pri aretirancu so našli opalograf, cinkovo ploščo, negative bankovcev, razne kemikali je, skratka celo tiskarnico bankovcev. Dornik dejanje priznava in dejal je, da bi v eni noči ponaredil kakšnih 20 bankovcev po 500 din. Podpirali so ga kmetje v Halozah. Mnogi so prodali še kravo, da so lahko podprli Dornika, ki se je skrival pod imenom Avgusta Poljšaka iz Celja. Po poklicu je Dornik mizar, a se bavi s kemijo že več let. Po rodu je iz Gunsdorfa, pristojen pa je k St. Pavlu pri Preboldu. Oddalf so ga v ptujske zapore. Tragična smrt mladega inše nirja. Na trsatskem pokopališču pri Sušaku so dne 5. okt. pokopali inženirjargeodeta Josipa Baglamo. Kot žrtev nesrečnega naključja je ini. Beglama izgubil življenje v cvetu mladosti, star komaj 24 let. Povojna generacija absolventov gimnazije na Sušaku izgubi z njim enega izmed najboljših in najiskrenej-ših prijateljev. Ameriški prostovoljci dobili pomoč Seatato veteranov ae vrnilo v Ameriko New York. — (FP) — Prija* tel j i' Lincolnove brigade so ie prispevali $185,000 v sklad za zdravniško oskrbo in rehabilitacijo ameriških proatovoljcev, ki so se vrnili v Ameriko iz Španije, kjer so se borili v lojalistiČ-ni armadi. Organiiacija Prijatelji španske republike poroča, da se je ie vrnilo okrog 600 prostovoljcev, Langdon W. Post, načelnik posebnega odbora te organizacije, je naznanil, da bo skušal zbrati $150,000 za najetje parnika. ki naj bi pripeljal vse ameriške prostovoljce ia Španije v Ameri-co. Med temi je več ranjencev, (i se nahajajo v bolnišnicah Franciji in ob španski meji. "Vsaka ura šteje," je dejal Post. "Mi ne smemo zavlačevati vrnitve ameriških prostovolj cev. Ti se hočejo vrniti v domovino, kjer jih leljno pričakujejo prijatelji in sorodniki. Ako Iju->imo ameriško demokracijo, moramo pomagati tudi ameriškim prostovoljcem, ki so se borili za demokracijo v Španiji." goslovan, ki Živi tukaj v Gil-lki jih je ustvarila kapitalistična j Schuschniggu, da bi se udeleftll bertu in je zelo priljubljen med družba. Lačni, nezaposleni in ne- pogreba. Bivši kancelar je Ae tukajšnjimi rojaki. Vukelich zavedni ljudje se lahko navduši- vedno pod nadzorstvom nacijske sedaj prvič kandidira za orne- jo s vsako frazo ali obljubo, ker! policije, njeni urad. . so nezavedni in izčrpani, Četud Ne smemo pozabiti voliti tu- je obljuba le bilka, ki jih ne bo I Bolgarija jaČi tvojo oboroieno silo Sofija, Bolgarija. 26. okt. — Državna zbornica je včeraj dovolila $48,000,000 za ojačanjo Najzanesljivsjie dnevne delavske vssti no v dnevniku "Pro-sveti." Ali jih čitate vaak dan? di za našega dobro znanega ro- rešila potopa. Ne morejo in m jaka Franka J. Indiharja, ki tu- znajo presoditi namena in podi kandidira na listi delavske sledic, zato dero v strašno od- stranke. On je inteligenten vianost in negotovost. Današnji ______ _______ _____ mol in zmoten kandidat za u-1 razvoj te strašne tragedije kul-1 obafoien« slle in narodno'obram-rad okrajnega auditorja. Vseh turnega človeštva so olajšala so-1 iWt Slovencev in Slovenk ter Jugo- cialne razmere, socialna beda In ■ ■ - ' slovanov dolinost je, da glasu- kulturna degeneracija, katere Libija pošta ne jemo zanj, za našega rojaka, prihodnja Še žalostnejša stopnja J^/ 11 ali j m Kandidat Indihar je Že več let je lainjiva "narodna skupnost." Kim $6. okt. Vrhovni fuši-za mestnega tajnika in je obe- Ta slika razvoja kaže, kako je' včeraj proglasil nem tajnik Jugoslovanske zve- ogromna je kulturna in socialna Hfr|Ako kolonijo Libijo za inte-ze, poleg tega pa je imel tudi naloga delavskega razreda v člo-Lra)nj Italije. Legalni detaj-razne druge urade. On je prvi|veški družbi.-4)el. Pol. ||| bodo pozneje objavljeni. Gene- Glasovi iz 1 naselbin (Nadaljevanje s S. strani.) vsi poznajo kakor slab denar Hvala za pozdrave 1 Kaj neki je Franka Barbiča in njegovo ieno prineslo dne 22 okt. v Sharon? Ko aem z jutra ob devetih vstal, mi je žena povedala, da je bil Barbič. z ieno pri nas, a je ie odšel. Ali n vprašal zame 7 Ne. Po kaj je vendar prišel? Vaak je neka, odloiil in oba sta vprašala za Zidanška in Cvelbarjk. Dala ji ma je naslov. Odpravil sem ss v Slovenski dom z upam, da ju itam vidim, a vse zaman. Seda, se pa vprašujem, kaj neki ga je tako hitro pognalo od nas, ne da bi niti govorila. Morda zato ker je videl koledar Ave Marije na stolu, morda zato, ker je vi del na klopi po naključju doie Novi svet, ali morda zato, ker je videl po podu razgrnjene ne katere časnike in ker je leia Cankarjev glasnik pod malim radioparatom. Zakaj je iska Zidanška in Cvelbarja, bom morda ie izvedel. Anton Valentlnčlč, 260. , Jenetiške volitve Gilbert, Mlnn. — Bliiajo se je senske volitve, ki se bodo vršile osmega novembra. Vsled te ga se mi zdi potrebno, da na vedem imena kandidatov far marsko - delavske stranke. Minnesoti imamo par delavski kandidatov, ki so ie veliko sto rili za revne ljudi in za delavce Zato je dolinost vseh jugoslo vanskih volllcev, da jih ponov no volijo In da jih Izvolimo urade, v katere kandidirajo. Za governerja driave Minne-sote kandidira sedanji gover ner Elmer A. Benson, za kon grešnika 8. distrikta John | Bernard, za driavnega poslanca v 61. legislativnem distriktu pa Thomas D. Vukelich, torej Ju slovenski kandidat za omenjeni "'Ne pozabimo dne 8. novem-1'ni umi bra glasovati za omenjene kan- ua«I«*«#i pogreba očeta didnte vsi, namreč za kandidate BerHni 26 okt< Arthur Farmer-Labor Party! Schuschnigg, oče bivšega uv- Krintlna Kolar. | atrijskega kancelarja K u r t a 8chuschnigga, je bil včeraj po- Nacionalizem in nacijske avtoritete niso dovolile lavske organizacije ral Italo Balbo, govsrner Libije, bo izgubil sluibo. Ali naročili Prmf to ali MUdlniki liit rojema prijatelju in sorodniku y, domovino? To Jt edin! dan trajno vrednosti, Id g a n mal denar lahko poiljetr ifolem ? domovina Dva, tri gesta slorabljajo na sprotnlki delavstva v današnji dobi aocialne kriae, da odvračajo delavstvo od boja in organiza cij, ki se bore za izboljšanje socialnih razmer. Bodimo narodni, THE CONST1TUTIONAL AMENDMENT Por th« MV«nU*nth t Ime alno« th« •UU conitUution wu atioplod in 1870, Illinois voUrs >wiftl not on sn amvndment to thoir baalo l«w nt th« . K^II^ -u I poli« on November S. Thls tirna th* pravijo, in bodimo samo za skup- MttM| of th, cun,UtuUim nost svojega naroda. To sta dve tN umlfr oon#ui«r»ilon, proponenu of gesli; tretje gestlo pa je pobija- th« chom« «M«rtin« that th«y mu«t nje materiallzma (to je boja za b« *jt»r«*i to m—t chantod condition« iivljenjske pravice) z besedami *hioh th« con.tltution«l oonvention marksizem in boljševizem ob tr- •ixty"°i*lu ^ ** no p#wlbW" ditvi, da ao aocialne razmere sla- ^JTit^i^fUm stfmpt. st be, ker je človeštvo pozabilo na Lro#ndmwnt hav, mmom^uI. krščanstvo. S temi gesli preplav- Nlnv h»v» fsilod, principaliy b«e*u«« Ijajo javnost, da bi delovno ljud stvo pozabilo na krivice v da našnji druibl ter aledilo slepo njih politični oblasti in jih ne nadlegovalo s svojimi zahtevami političnih in socialnih pravic. of th« drsrtic r*qulr«m«mt that th« propoisl to ttm«nd rvetivo s majoritjr cd sil vot«» r«st st th« »loctlon, In-a t« »d of • mero moJority of thoa« c«>t on th« propotal 4t««lf, A vigoroiM cAmpsirn li belng msd« In bvhalf of th« smondm«nt, p«rhsp» ■ To naziranje potrjuje praktlč- th» vl«orJ>Ui th>tihM no iivljenje. Za-kapitaliste «M ,,no# IM7o. Th« conaitutionol Amend- narodnosti, ni driavnih mej; mwMt .co.nn.au, i. h«ad«d by Kloyd imajo kartele, konzorcije, poli- k. Thompuon of Chbosvo, formor tične zveze in skupen sistem bo- «hi«f juRtio« of th« lllinoi« Nuprom« ja proti delavatvu. Prava med- Court, «nd lu m.mi^hlp inoludo« narodna aolidarnost je med nji- """ >pd, w«y«n of both nia»,r po lt-mi. Toda delavci ne smejo blU- ^ mednarodni, to je imeti avea a ••Ther« i« no oppoaltlcm to th« sotrpini V drugih deielah ali po «m«ndm«nt propo««! «nd w« n««d vsem svetu. To je za delavce na- only to ov«r«om« th« spsthy of th« rodno izdajstvo, čeprav ao soci- vot«r towsrd pobilo poliey susatjan« alni interesi delavstva po vsem|^»H^1J~J25! svetu enaki, kar se tiče boja za pravioo. Kapitalistom najprej ne ugaja, da bi bili delavci in njih organizacije v medsebojni mednarodni zvezi. Pač pa jim prija, da bi ae delovno ljudstvo pridruii- fww p«mon« who have espr«««ed opiMsition hsv« «dmltt»d that our bankine l»w«> »r« out-mod«d, but th«y do not sirr«« a« to th« form of th« chsnff«. It is unlik«ly that anyon« wl|l b« abl« to draft an amendmant on whkh ali ran agr«« "Th« «llminatlon of th« doubl« llability on «UU banlt atockholder« lo "narodni skupnosti," v kateri I wiil put Illlnola on an «qual footln* odločujejo kapitalisti in vladajo. wit-h tha f«d«ral *ov.m«n.nt, and VI f^T^llj.o.^ (.„„ui ,wJ|hs.m, thirtr-nln« »Uta« whluh hav« no «u«h S tem delavstvo izgubi pellMno Th. tf0VBn,m.nt, by aot of samostojnost In postane popol- Confr#M( r,mav«d «uch iiabillty from noma dvisno od volje kapltali- natlonsl bank «tockhold»r« mora than ■tov. Svoboda besede, zborova- a yaar »*» Tha other nln« «taU«, nja in tiska preneha, ker je vse hncludin« Illinois ali hav« uk«n «Urp. to nevarno kapitalistični oblasti. --'T^ZTtor Takih zgledov v novejši agodo. »mtlMimenu to th« ron«tiuitios s« In vini Imamo ie ve*. Neraaaodno I minoi«. delavstvo je poslušalo reklamo "Th« dsnkte llabinty raquir«m«nt za "narodm> skupnost" In se na- ha. n«vr fumishad th« protactio., u, vduillo runjo, Itarn-n j* p.hj-ft socialnih in političnih pravic; th(lt wrid«r«, «nd in a «*»«ral bank gospodujočega kapitalizma Iti int dlMatar th«y rannot me«t ihelr trpeti. Ne sme se pritolevatti. "hi^ation«. Th« mo««y eofiMrud from kaj šele zahUvatl pravico l i>. J ;';K-khold.r. ln th« , 4 . A i, j i ^ Illlnola »Uf»pli«d 1««« than two pereant lavstvo je s to "narodno skup- J th# tur nostjo' odrezano v svojem boju Lxp#MaM4(|tiHiUd K Ihoaipaom Cbalrmaa VOTE YES VOTE JŠfžm Dijakinje državne milverze vi rmk prebiralec t aHfomlje deW Callfomijl i« M Hdilller, a v Ur |M na teden. načrta, ki kakor s suinjl. Taki so sadovi novodobne kapitalistične |x>l 11 j ke, v kateri se kapitalisti med narodno med seboj podpirajo moralno in materialno. Posebnih zgledov nam nI trs ba navajati, ker smo le poročali, da je vsa gibsnja v tem smislu podpiral mednarodni kapital. Tu di v češkoslovaškem aporu je bi lo tako, kakor smo ie tudi poro* tali. Delavako gibanje spoštuje na rodnosti In nsrodnl čut. Toda "narodna skupnost", ki jo vsi Ijuje kspltslizem, nI skupnOVKNIL OTOK ZUPANČIČ UVOD MAPUAL STANKO UUN ' 'Zgodb« dobrega Bramana', 'Dva potola-tenca' napravlja novela 'Coai Sancta/ kjer Je iena, ki je a svojo krepostjo povzročila smrt onega, ki ga je ljubila, proglašena za svetnico, ker se je trikrat izneverila svojemu možu, vtis, kakor da je vzeta iz 'Dekamerona', toda brez Boccaccijeve ciceronijanske retorike; kratka moralna pripovest 'Jeannot in Colin' pa združuj« v sebi preprostost slikarja riaanic s hudomušnostjo velikega artista. V 'Mikromegasu' ae Voltairejevo pero zabava ob 'Culliverju' in 'Potovanju na Države Lune' našega Cyrana. 'Babilonska princesa' pa, lepa Formozanta, ki teka za svojim ljubljenim Amazanom, je utekla iz slavne knjižnice viteza iz Manče, Dona Ki-hota. Samo da so pustolovščine teh dveh zaljubljencev, Id se iščeta preko celin in morij, sicer prav tako nenavadne kakor dogodivščine njunih prednikov, samo mnogo poučnejše, ker ju postopoma aeznanijo z napredkom filozofije v severnih deželah, z blagostanjem Holand-ake, z angleško politiko, z nasprotji v Parizu, z nenavadnimi običaji na papeževem dvoru ter celo z odličnimi lastnostmi kitajskega cesarstva. Don Kihotovi junaki se na svojih čudovitih blodnjah niso naučili toliko lepih stvari. — V 'Belem volu' se je domišljija oprostila vseh vezi;''Amabedova pisma', ki jih piše mladi Indijec 1t Benaresa in kupiči v njih toibo na tožbo zoper Jezuite, spominjajo živo na "Perzijska pisma'. 'Človek s štiridesetimi tolarji', 'Janina zgodba', 'Ušesa grofa Chesterfieldske-gi' so enostavni dvogovori o politični ekonomiji, metafiziki, znanosti In morali.—Končno *Can-dide', ki jemlje iz vseh teh romanov, ki jih vse vsebuje, 'Candide', mojstrovina te literarne vrste, čudovita knjižica, poleg katere se vidi 'Kuhinja pri kraljici Gosji nožici' mukoma skovana In 'Pingvinski otok' tako dolgočasen. Vse te povesti in ti romani imajo tri strani, deset strani, sto strani; In tisti, ki Jih imajo sto, se čitajo, kakor da jih imajo samo deset. Filozofija, ki Jih oživlja, ni vedno enaka. Vol-talrejeva domišljija je dobivala sčaaoma vedno temačnejše barve. Prva romana, 'Babukov privid' in 'Zadig', sta iz časa, ko so ga naklonjenost dvora, milost gospe Pompadourjeve in d'Argensona, vabila pruskega kralja, ljubezen gospe du Chatelet nagibali k optimizmu: dobrodušna popustljivost in umirjenost diha iz njih.—Ituriel, Babukov genij, sklene, da bo pustil svetu njegovo pot, kajti, če nI vse dobro In v redu, je vse vsaj koliko toliko znosno'.—Toda Že v 'Zadigu' ne najdemo več te nekoliko pre-popustljlve dobrodušnosti. Na koncu dolgega potovanja, polnega nerazumljivih stvari, se Zadig vrže na obraz pred angelom, svojim spremljevalcem, in vzklikne: 'O božji odposlanec, božanstveni angel, prišel si torej iz emplreja, da poučiš smrtnika, da se je treba podvreči večnim zakonom?' In angel mu je odgovoril: 'Ni zla, Iz katerega bi se ne rodilo dobro.'—Toda,' pristavi Zadig, 'kako bi bilo, če bi obstojalo samo dobro, brez vsakega zla?'—'Tedaj,' je odvrnil angel, 'bi bila ta zemlja druga zemlja, veriga dogodkov bi tekla v drugačnem redu; in ta red, kf bi bil popoln, more biti samo v večnem bivališču najvišjega Bitja.'—Zadig je prepričan, ali vsaj hoče biti; prav nič pa ne Jamčim, da si Zadig ni več ko enkrat kljub oboževanju Previdnosti ponavljal: 'Kako bi bilo, če bi obstojalo samo dobro, brez vsakega zla?' ali: 'Zakaj je treba, da se dobro doseže le preko neštetega gorja?' ali pa: 'Kako je mogoče, da se Bogu ni posrečilo zmanjšati v stvarstvu vsote trpljenja?' Taka vprašanja, ki niso prav nič vznemirjala Babuka, bodo čezdalje huje mučila Vol-taireja. Na en način jim Je mogoče uiti, vsaj začasno: zmanjtotl pozornico ter trpljenje, da Je samo še komaj opazna točka v prostoru In Jih ITI tako pogrezniti v neskončno majhno. Kaj pomenijo v okrilju brezkončnosti naše bolesti neznatnih atomov? Mislite si, kako bi nam bilo, če bi s pomočjo čudovitega ak|ističnega aparata naenkrat zaslišali, kako se mravlja ali bolha pritožuje pri Previdnosti radi tatvine, izdajstva, krivice ali nehvaležnostl. Swift je dobro vedel, da bi se ne mogli vzdržati smeha; zato Je napisal 'Gulliverja'. Tudi Voltaire je vedel, da bi se smejali; zato je po Swiftu napisal 'Mikromegasa'. Toda ta zasmeh človeštva vsebuje že pogled na življenje, ki se prečudno oddaljuje od Zadigovega optimizma. žalostna je misel, ki zaključuje 'Mikromegasa', da je naše neznatno majhno bivališče, zgrajeno iz kepe blata, pozorišče tolikih zlih dejanj in strahot. A to sliko Voltaire še stopnjuje v 'Zgodbi o Skarmentadovih potovanjih', v tem prvem osnutku 'Candida', ki ga je Voltaire napisal leta 1756. in kjer je na desetih straneh nakupičil vse zločine in vsa barbarstva, ki mu jih je pustil v spominu njegov 'Poizkus o običajih'. Tri leta pozneje se Voltairejevo gledanje ne bo spremenilo. Samo razširil bo prvotno povest, pomnožil bo dogodke in osebe, ustvaril tipe ter položil vanjo vse, kar mu premore domišljija najbolj trpkega in najbolj bleščečega: tako se rodi nemrtni 'Candide'. Kako daleč smo od časa, ko ae je Zadig učil od Puščavnika, da ni slo, ki bi se iz njega ne rodilo dobro! In vendar se zdi, la si je bila usoda nadela nalogo, da dokaže Voltaire ju resničnost tega izreka na primeru njegovega laatnega življenja. Sel je skozi težke preizkušnje: smrt gospe du Chatelet, kraljeva nemilost, razočaranja v Berlinu, nesramno ravnanje v Frankfurtu, še večja nemilost in končno nedogledno pregnanstvo. In kaj se je rodilo iz vseh teh nesreč? Njegov umik v dvorec Delices. Odrekel se je bil slavo-hlepju diplomata in dvorjana; zato živi svobodno in modro. Sedaj tako rekoč izziva usodo In priznava svojo srečo. 'Razen slabotnega -zdravja sem tako srečen, da me je sram', piše Thieriotu. In v prav istem času se izpreobr-ne k najizzivalnejšemu in najgrenkobnejšemu pesimizmu.—Bogastvo, svoboda, udobno življenje, lep dvorec na bregu jezera, odobravanje javnosti in slava sama niso mogli zabraniti duhu in >rcu, da bi ga ne bil bolel prizor človeške bede In blaznosti. Njegov razum je užaljen do bolesti in ogorčenja. Da se prepričamo, nam je treba samo Jistati v njegovi korespondenci iz let neposredno pred objavo 'Candida'.—Dogodki, ki Jih riše v teh pismih, so bili zadostni povod, da so omajali optimizem, ki ga je bil Voltaire prinesel iz Anglije. Ob ta angleški optimizem je bil pozneje ponovno zadel v Nemčiji, kjer ga je v Lelbnizovem imenu, sredi metafizičnih oblakov, proslavljal učenjaški Christian Wolf, 'ki je v trideset zvezkov natrpal iznajdbe drugih'. Voltaireju se je zagabilo neprestano govorjenje o monadah in preddoločeni harmoniji, kar se mu je videlo tako smešno, kakor Descartesovi vrtinci. Iz te preddoločene harmonije je namreč sledilo, da je naš svet najboljši izmed vseh njožnih svetov. Ta kratkovidni, malce bedasti optimizem je bil neposredni povod, da je Voltaire napisal 'Candida'. Optimistom hoče predočiti vsa zla in vse nesreče, ki se izlivajo na nas in pustošijo stvarstvo. In opravil je svoje delo kolikor mogoče ujedljivo; njegova knjižica je včasih podobna prebujni domišljiji janzenističnega teologa. Z njo kajpada ni spravil optimizma s sveta, ker optimizem ustreza vendarle nefki osnovni usmerjenosti človeškega duha; pač pa mu je vžgal pečat smeš-nosti, plehke, če hočete, a neminljive. Po *Can-didu' ni več mogoče ponoviti brez smešnosti fraze o 'najboljšem vseh možnih svetov.' (Dalj* prihodnji«.) ■General Frane©, načelnik španskega fašističnega režima, pri-penja odlikovanje julijanskemu legionarju._ Hvaležnost Majhen sunek, presunljiv krik in parček Je ležal v vodi. Mokra obleka li organdija se je ovijala okrog premočenega smo-kinga. Mesec, ki Je dotlej smeje pomežikoval zaročencema, se je porogljivo zarežal in se skril sa oblak; ni mogel prenašati prek lin jajočih ljudi. .^Prekleto, ali ne morete malo nasiti?" Jo zarjovel mož. ki J« bil kriv nesreče. Kred Punch. a stokajočo nevesto v naročju, je aasopljeno In jezno odgovoril: "saj vendar nimam zadaj alL" * "Ali si ne bi gospoda prihranila pogovor za pozneje in bi me .rajši rešila r Mala. sladka Dolly. ki tedaj nI bila prav nič »ladka, temveč »umo strašno mokra, Je šklepetala t lepimi zobmi. Noč je bila nekam hladna, a neprostovoljna kopel j v Temzi nedvomno nI prijetna zadeva. Z brušenimi močmi se jima J« posrečilo, da sta spravila premočeno dekle v čoln. , Toda sa f r«de ni Wk> več prostora v njem, zato mu ni kazalo drugega, kakor da se prime za zadnji del čolna. Ni bila lahka reč, preobloženi čoln srečno pripeljati k bregu; tem hianj, ker sta jim nagajala tok t\ veter. Fred je bil jesen na čolliarja. ki ju je prevrnil, toda ko jf nazadnje ves izčrpan zlezel iz vode, si je moral priznati, da jima je možakar rešil življenje. In tako je dejal: Verjemite ml, gospod . . .H "Jim Morton je moje ime." "Verjemite, goapod Morton, do smrti vam bom hvaležen." je dejal in hrepeneče pogledal prot razsvetljenim oknom krčme, ke mor so bili namenjeni." "Ne odlašam rad takšnih stvari." je menil Morton. "Urediva zadevo kar takoj." Fred je dal rešitelju dva fun ta. Potlej sta se zaljubljenca jela odpravljati domov, da se preoblečeta. kajti nahod jima ne uide. Jim Morton j« skrbno zganil mokra bankovra in prosil za naslov: "Rad bi vendarel vedel, kje stanuje mož. ki sem mu re-*il življenje." Kred si Je dejal, da je to v redu. in lH*lly. ki ne je že nekoliko ogrela, je bil« istih misli, zato je povabila moža: "Cez štirinajst dni se bova poročila; zelo naju bo veselilo, če naju boste poča stili in prišli na svatbo." Očar IJivo se je nasmehnila. Fred je petkrst zapovrstjo kihnil kakor v podkrepitev, Jim Morton se je pa zarežal: "Ne bom pozabil." Tako se je končala mala večerna pustolovščina. Za enkrat vaaj. Na svatbo je rešitelj res prišel. pripeljsl je s seboj tudi svojo ženo in štiri otroke. Niso se dali prositi, jedli in pili so ko ljudje, ki hočejo s svojim tekom izrsziti svoje prijateljstvo. Poleg tegs ni je rešitelj izposodil pri Fredu pet funtov. Mslenkost. Pri \flikih poročnih izdatkih, je menil, to res ne igra nobene vloge In Fred mu je dal. kaj t mo* je bil vendar njegov rešitelj. , To je bil začetek. Vdanega rešitelja se poslej nista mogla več odkrižati. Vsakega prvegs v mesecu. ko je moral plačati najemnino in druge malenkosti, je prišel In zadnjega v mesecu, ker takrat vendar živ krst nima denarja Kadar je NI kateri njego\ otrok bolan, je moral dobri stric Punch spet odpreti svojo denar- nico in priskočiti rešitelju svojega življenja na pomoč; če je imel kdo v družini rojstni dan, mu je bilo treba kajpak napraviti majhno veselje. Kdo naj bi to napravil, če ne Fred Punch, ki je vendar dolgoval svoje življenje in sr^čo svojemu rešitelju! Tako je šlo leto za letom. Fred se je jezil, a plačal je vselej. Zakon s sladko Dolly je že zdavnaj šel rakom žvižgat, Fred je pa še zmeraj plačeval. Prav za prav je bil Fred flegmatiČen človek, zato so se mu šele čez deset let odprle oči, da je Jim Morton nesramen izsiljevalec, on sam pa največji osel na svetu, da se je deset let dal izmozgavati. Sklenil je torej, da bo moža, ki ga je nekoč rešil iz vode in ki bi zdaj hotel, da bi ga on do smrti držal nad vodo, pri prvi priložnosti vrgel skozi vrata. To je bilo pa lažje skleniti ko napraviti. Morton, velik, močan mož, se e skoraj sesedel, ko mu Fred n lotel dati denarja; Fred se je za-;o še enkrat omehčal. "Poslušajte," je dejal, "od mene zahtevate deset funtov, a sam Bog ve, kolikokrat sqm vam jih že dal. Dam vam petdeset funtov, a zato želim, da se mi nikdar več iie prikažete pred oči Vsaka stvair ima svoj konec. No čem, da bi me venomer sporni njali, da sem se nekoč pred mno gimi leti kopal v smokingu. Velja?" Morton je pritrdil, vzel petde set funtov in izginil do drugega zadnjega y mesecu. Potlej je spet prišel in se zaklinjal, da sc bo obesil, če ne dobi deset funtov. "Samo zdaj mi še dajte," je moledoval vsiljivi rešitelj. Fred je vzdihnil, segel v žei in je sam pri sebi sklenil, da bo prekletemu rešitelju odslej zaklenil vrata pred nosom. Človek se niti slabih navad ne odvadi, kdo bi torej zameril Ji-mu, da se ni hotel odreči toliko let stari navadi, da je spravlja lepe, šelesteče Fredove bankovce? Tega bi bil zmožen samo kakšen svetnik, Jim Morton pa ni bil svetnik. Ko je Jim res na letel na zaklenjena vrata, je pre klinjal in grozil; tako je razsa jal, da Fredu ni ostalo drugega, ko da je tekel k sodniku. Jim Morton je bil v dno dušo užaljen in ogorčen. Pogledal je sodnika in z ranjeno osuplostjo dejal: "Temu gospodu sem ven dar rešil življenje I" "Kdaj je pa to bilo?" "Pred dvanajstimi leti." "Torej dvanajst let že živite od tega. da ste gospodu dovolili, da se prime sa vaš čoln? Kako dolgo pa mialite še živeti od tega?" "Obljubil ni je, da mi bo do smrti hvai«ft«n." Sodnik pk sa takšne nazore n imel pravega razumevanja in je obsodil reAtoija na dva funta globe. Morton te je obrnil k Fredu: "AH ste slišali sodbo? Ker sem vam i**il življenje, naj plačam adšj le globo? Ce ate količkaj uvidevni, boste plačal ta dva funta namesto mene. Fred je imel ataho vest in Je is stare navade segel v žep. Toda vmes Je posegel sodnik: "Pre povedujem vam. da bi Imeli še kskšen obzir a tem čiovefcom Ce ne more plačati, naj pa kasen od sedi." Jim je z vzdihom plačal in razočarano drjal: "To ima člo\ek sa hvaležnost. Nič več he veru-| jem v Ijndi; ali je čudno, da po- kdor čita dnevni tisk. Mir je ohranjen v tem primeru na ta način, kakor je videti, da se je podvrgla nova žerjavica, ki lahko vname kadarkoli evropsko vojno. Dr. Beneš se je ljubeznivo poslovil od naroda. Odstopiti je moral, ker se je njegova politika ponesrečila, dasi po krivdi drugih, zato, da se republika obnovi in gradi, na novih temeljih. Češkoslovaška izgubi v Bene-šu modrega politika in velikega prijatelja balkanskih Slovanov in Balkana sploh. Težka izgu ba zadene Jugoslovane. Najtežja izguba pa zadene češkoslovaško demokracijo in demokracijo vse Evrope, tisto demokracijo, ki ji je bila Češkoslovaška vzor in oslonec v težkih časih, dr. Beneš, učenec Masary-kov, pa njen predstavnik. To je najžalostneje ob tem zgodovinskem trenutku, o katerem ne vemo še, kaj nam prinese kulturno ali politično. —Del. Pol. stane potem človek pesimist?" o rekši je užaljeno in dostojanstveno odšel iz dvorane. Ko si je na hodniku prižgal svojo pipico, se mu je pa obraz spet zjasnil. Hvala Bogu, si je dejal, da to ni moj edini rešenec, ostalih sedem še zmerom brez-1 n T* X* fiibno funkcionira. Sicer pa, če se | f 0771171 1 ]€S111Q bodo tudi ti tako nehvaležno obnašali, kakor se je Punch, saj je še veliko čolnov na Temzi, da ih prevrnem in potlej rešim j udi, ki mi bodo do smrti hva-ežni. V nekdanji Avstriji j« Jješin upravna enota Pril je monarhiji za vlade M Terezije po sklenitvi miru « denkom Velikim. 0*mn€ imelo pravokotno obliko fn merilo v globino približno 50 i V svetovni vojni je tvorilo ozemlje med Madžarsko Mo sko in Prusko Slezijo ter H važen koridor v Galicijo. Tješin ima zaradi svoje a ijepisne lege poseben ski, prometni in strategi men kot tipično prehodno oz Ije. Nova moja med CSR in h sko še ni določena, vendar pj gotovo, da so Poljaki dobili gate premogovnike, vrhu tudi imenitno prometno kri v svojo last. Skozi Tješin teče želeanitJ veže Moskvo, Leningrad, \'aJ vo, Gdansk, Gdynjo, Berlin] Vratislavo, Odeso in Konstaj na eni, Bratislavo, Dunaj, dimpešto, Trst, Beograd in'( grad pa na drugi strani. Po^ železniški progi so šle slova rude in slovaški les, rumui petrolej, premog in železo Črnemu in Jadranskemu mol Gospodarski pomen poljske dobitve torej leži na dlani. Udarec demokraciji Odstop predsednika češkoslovaške republike je napravil mučen vtis v mednarodnem političnem svetu. Dr. Beneš jej bil odličen in spravljiv mednarodni politik, ki je povsod uve-j 1 javljal načela svojega velikega I učitelja Masarykg^®^ Dr. Beneš je bil idejni organizator Male antante in prijatelj balkanske zveze. Njegovo stremljenje je bilo, da zavlada na Balkanu, v srednji in vzhodni Evropi mednarodno sodelovanje, brez mednarodnih per turbij, ob svobodni kulturi In demokraciji. V vsem njegovem delovanju smo mogli opažati to idealno stremljenje. Da bi se vse to lažje uresničilo ,se je naslanjal na svoje za-| veznice v mali antanti, balkanski zvezi in na zahodne velesile, uvaža j oč prisege in zvestobo vseh teh držav, katerih kultura je bolj ali manj slonela na istih načelih kakor ona češkoslovaške republike. Motil bi se pa, kdor bi mislil, da je Češkoslovaška kriza nastala šele v zadnjih tednih. Kriza, v kateri je češkoslovaška republika doprinesla največjo žrtev, se je pripravljala že več let za hrbtom republike. Vsi se moremo še spominjati, kako so se polagoma rahljale vezi med republiko in nje zaveznicami. Polagoma so se trgale vezi in sklepale nove na vse strani, tako, da je republika končno ostala sama ter ji je bil na isti način brez zaslišanja vsiljen mona-kovski diktat. V Angliji in Franciji že slutijo težo posledic. Opravičujejo svoj korak z ohranitvijo miru, poveličujejo velikodušnost češkoslovaške republike, toda javnost, tisk in po prestani duhovni krizi odziv med političnimi strankami, že danes pošepe-tava, da je monakovski dogovor oizroma diktat še bolj ustvaril predpogoje za nove zaplete, nove avanture, nova vznemirjenja v Evropi. Popolnoma krivično je mnenje, da bo parcelacija Češkoslovaške države prispevala k miru v Evropi. Zakaj, še ni to vprašanje rešeno, pa se v tisku, naenkrat, že pojavljajo nove ini-cijative za spore. To ve vsak. Tješin, katerega so Cehoslo vaki odstopili Poljakom, je bil dodeljen mladi češkoslovaški re publiki poleti 1. 1920, ko je bila Poljska zapletena v vojno s sovjetsko Rusijo. Tješin je bil ne koč voj vodstvo, v katerem so se stikale tri narodnosti: češka, poljska in nemška. KLOBASE Čas j« tukaj, kakor druga leta za fine domače?« izdelka starokrajske klobase—mesene in krvavice—f> leče ta, šunke in drugo prekaljeno in »veže •meso. Doma očiščena perutnina. Cene smerne. Postrežba točna. Do važamo na dom—pokličite Canal 8172 afli pridite osebno. MARTIN SENICA 2059 W. 23rd St., Chicago, III. VAŽNO Zš VSAK KADAK »aiUJate «enar v atarl krt Ji KADAK »t« Namenjeni t »Uri kraj; KADAK Mit« bn la riimi kraj., KARTE za vse izl< Potniki i našim posredoTsnjen n jejo najceneje in »dovoljm. Denarne pošiljke izvriujemo t in zanesljivo po dnevnem kuri V JUGOSLAVIJO T (TALlJOl Za «S.U... 1M Din U I Ml... IM| " MS... m - - UM... m 7.M... IN " " M.M... " 11.11... IN » - IT.N. " 1I.M...1.M« - « 112.M...I " 4I.M...MM " - IIT.M...U y»Tlim MM M ricne iprtanU, I h Sara. Pallljan* Ml lla tragik podpornik tj ta njik droftlav naj M m potikajo Usl« Pro«r«U. .................... NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklopa 11. rodno konvencijo so lakko šaro« prišteje odo* dva. tri. Miri ali pot e ^ ^ Pojasnilo:—Vselej kakor kltro kateri tak ^j* SNPJ, sli če se presoli proč od drniine ta bo ^^va. ^ ^^ tednik, bodo moral Usti Men Is dotlčne druihie.ii^ na.očena n. dnevnik Proevete, » &£s - in obenem doplačati dotično vsote llete Proeveta V^ik,. tedaj mora epravntštvo sni teti datem sa te *oou> PI08TRA, SNPJ. PrlloAono poMljam d drošt" * S).*.................................... I)................. .....ČL dr«*« * M ,,„Cl Men Nov _______ W«WWW»IWWII ............................