UtoUIflffflm II ~ I imm. * UM 2l. munja ISZS. ono mn no I (hala «sak ta poptMa«, tivstaftl ■>#■!!• la niMrtii — I—rart- do 30 petit i 2 D, do 100 vrst ft l 50 p, večji iiiser&ti petit vrsta 4 O; notlce, poslano, i 1 jave, reklame, preklici beseda 2D. - Popast po dogovoru. — Inseratni davek potebej. — „Sl#v«aafcl Varati*' velja ietno v Jugoslaviji 240 D, a inoacrastvo 420 D Upravatatva: ttnaitova alica fttav. S, pritlifite, - Te etoo stet 304 8f*4ol*tvo 4saliova aUea it. 5P i. aadstrop e — Teie»©u stew 34 BaV" Postmna platana n gotovim. Kriminalna statistika Ljubljane Oojavii! smo te dni zammive stari-atične podadce o delovanju ljubljanske policije v i. 1925. V kolikor se tičejo objavljene števfke kriminalitete v Ljubljani, še sicer nišo povse?n zaJovoljive, v anarsAaterem ozira pa vendar rvzve-segive. Stevilo ziočinov ?e padio, umora ali uboja v preaklem lem v okolišu ljubljanske policijske direkcije ni bilo uobeuega. In to pomeni tem več, ker apadajo v policijski okoliš tuđi vsa predmestja, tako da šteje 70—80 tisoč ; prebivalcev. Morda je ta razveseliiv pojav sa-KK> &lučaj# v^ckaavor pa je z*.io karate- j rističen slučaj, ki bi bii v prvih povojnili i letih še nemoguć Kakor na noprijecae ■ sanje se sporrunjamo, kaj vse se je go- i dilo takrat tiiđi v Ljubljani, po na^iii i ttlicah in predaic^ijili, ko je biia javna varnosL na prav nizki stopnji. Danes &mo, kar se nće kruninaiitetc, ze v normalnih razmeraii. ako izvzamcino pre-itupke in ziocine, ki so v zvezi z izred-no socijaluo bedo. ziasti z brczposcino-szjo, in jal je zato rudi smatrati koi iz-rednu pojave. Gre pred vs^m za števiine vlorce in ta-tvine, ki so se vedno na emevnem redu. So pa to sr* ari, ki jih mdi v dragih mestua ne morejo zauušiti, zet ^o poslenica jocualue bedc 1a uio^shrč, nc-sigurnosu. Zboiisanje socijalnu! razmer, zaoćiia nc6posooniii za tieio :n pošteno preživijanje, prcdvscm pa ^istcmaiicno pi43iianje brczpos«;iiK>6n in skrb za brezpoc>c-Jie — ysć to lauko ncizmerno koristi v borbi proti latviiiam 1:1 vlomom. Sama policija lukaj n^ ^nore do-%t)ij. ceprav ji je ireba ^ijub pogoštm zabavi]icam priznatu da vrsi svoje čelo uspcotio ,n požnvovalco h» da gr a iep del za-siuge za razineroma tako ugoano krffninaino statbtiivo baš njej. io tehta tem več, će upostevamo, da policijski namešceiici enako ieče pod neznosnrmi materijeiiumi ZiVijerijsAimi pogori, ka-kor vsi dru&i nižji drza^Tii namesćenci. Gotovo pa je, da je ugodnejsa kriminalna statistika rudi znak moralne regeneraciie ijubljanskega prebivalsrva, njegove naraič^ioće di^cipiiniranosu v socijainem m pra\nem oziru. To nam izpnćuje rudi tiej^n o, da so pri nas razne iji&avne, druiinske m dmge tragedije prav rećka prikazen m se ihti daleć ne more Ljufcijana v tem oziru primeriati Zagrebu ali beograera, ceprav razlika v prebžvaBtvu m tako ogromna. V spiošnem smo torej s kriminalno mtafcisuko preteklesa leta lahko zadovoljni. Upamo, da bo šel razvoj tući v bodoce v tem pravcu in da si bo Ljubljana okrepila sloves kot eno r.ajboij sciidn.h m najbolj varnib mesr v državi,, Zakaj so bili aretirani komunisti ? Ker beograiska policija o preiska\i proti aretiranim komunistićnirn prva-'■■:*?m ni hotela dan nobenih informacij, j neprijatelji naše države izkoristili to .informiranost javnosti o dogodkih v -togrradu in lansirali v inozemstvo fan-.astićne vesu o novi komucistični akciji v Jugoslaviju Posebno fantastične in neverjetne vesti so se Širile ro aineri-skem tisku seveda z namenom. da se omaje zaupame ameriške javnosti v stabilnost našega notranjega položaja in da se prepriča iaozemsko javnost, da stoji Jugoslavija pred kornanističnim prevratom. Tako so pnobčili ameri^ci Bsri senzaeijonalno vest, da je naša ro-BcUa odkriia veliko komunistieno žaro-1», kl je imeia nameo organizirati atentat na kralja in vse eksponirane osebe v državi. Ameriski listi so pisali, da se imrravijali komunisti v naši driavi puč in da je bilo aretiranih nad 500 komuni-stov. Da ovrže vse te izmišljotine, je izdal oddc-lek za zaštito države v notranjem tninlstrscva v ponedeljek ta-!e uradm komunike: Povodom aretacij komunistov so se Sriie po domaćih in inozemskih listih oretirane in faniastićne vesti o tem do-godku. Pox)blašćeni smo izjaviti, da pri ureiskavi ne gre za nameravane atentate, temveć da so bile aretacijc izvršene zato. ker so aretirane osebe osnmlie-ne. da so hotele organizirati kotnirai-stične celice med delavstvom. Aretirani so se pregrešili zoper zakon o javni va mosti. Doslej je bik) aretiranft 22 oseb. o katerih je redno sodišče že potr<žik) odiok o preiskovalnem zapom. * Rome nadaljoje borbo iz Zogreba SretosATska prostora na beogradski univerzl. — UltimatiTne RadićeTe grozoje notranjeicii miDistm. - Niti Psšić ne bo mogel resiti situacije. 1 — Beograd, 27. januarja. Danes je praznik sv. Save. zato dopoldne ni bilo j nikakih važnejših parlamentarnih ali j sploh političnih dogodkov. Po vseh šo-f Iah so na svečan način proslavili sv. Savo. Najiepša svečanost se je vršila I na beogradski univerzi. 2e ob 9. dop. je bila v ogrromnem Številu zbrana akademska mladina, vsi vseučiiiški profe-i sorji in člar.i vlade, razun prosvetnega \ j ministra Stepana Radića, ki se je zbal 1 scrozecih demostracii in odpotoval v ! Zagreb, od koder nadaljnje boj proti no-j tranjema ministru. ;avzoči so bili dalje pri proslavi predsednik narodne skup-ščine Marko Trifković. diplomatski zbor, narodni poslanci. generaliteta in drvari odlični Beoj^adčani. Pra^ a svečanost ?e pričela ob 10 dopoldne. Patrijarh Di-mitrije je opravil primerne cerkvene obrede, presekal je koiač, na kar ie akademsko povsko društvo -Obilić^ zapelo h;mno sv. Save in nato državno himno. Rektor univerze dr. Papo vic ie imel pri-merno predavanje o kulturni misiji sv. Save. V narodni skupšcirii se >c danes dopoldne sesta!a vladina večina fi ančne-73. odbora, ki je razorav Hala o finar.č-nem zakonu. Na ob?avni deski ie danes ob.avlieno. da predsednik na?-odne skur-Svine skiicuje plenarno skupščir^ko sejo za 29. X, m. ob 10. dopoldne s sledečim dnevnim redom: Razpra\a o zakonu glede Obrrne Iranke. Današnja «Politika» n??e ze!o pesi- mistično o situaciji in pravi, da ie pro-svetn; mlnister Stepan Radić pametno ukrenii, ko je odpotoval v Zagreb ter se tako izognil eventualnemu incidentu na beogradski univerzi. Iz Zagreba pa je Radić znova udari! po notranjem ministru Bozi Maksimo vicu ter stroži, da Ra-dićevci ne bodo glasovali za proračun notranjega ministrstva, če se preje ne odstavi splitski \^e]iki župan Perović. Ta grožnja je izzvala v radikalnih krogih veliko nezadovoljstvo in ogorčenje. Optimisti pa naglašajo. da Radić ne bo de-iansko izvrši! svoje grožnje in da bo kmalu preklical, kar je napisal proti no-tranjemu ministru. V političnih krogih vzbuja posebno pozornost čfanek «Političnega Glasnika» pod naslovom eNovi človek*. Ta članek omenja med drugim, da so se z odsot-nostjo ministrske^a predsednika Nikole Pašića zelo DocstriH odnošaji med obe-ma vladnima strankama. Obsto^a nevar-nost za razpa"1 se Janje koalicije. Stecan Radić pripravlja teren za nove vo'Ttve in zato vodi sedai oštro borbo ^roti ra-dikalom. Pri radikalih v-ada veliko nezadovoljstvo. Situacija je zelo težkn. ^Politični Glasnik* dvomi. da bi bil g-Niko-a Pašič zmožen, sre:no razvozlari konflikt Razmere zahteva^o nove?a človeka, novo močno roko. Akcija Stepana Radića gre za tem. o nekaieri khserji skrbno in varno shraujeni in da o tem prav dobro ve princ VVindischgratz. Fraacoski organi tlalie ragiašsjo, da madžarske oblasti ovi-rajo njih delovanje, ravnotako tuđi o\ira-jo svebodno kretanje franeoskih r.ovi-narjev. HemSki driaonl zbor Nemsid oacijonalci pređlagajo vladi nezanpnico ia zahtevajo ntaviteT plačii po Dawesovcm nacrta — BerBn. 27. januarjau Povodom raz-prave o vladini deklaraciji so sklenili neTn-ski nactiocaici, da predlože nezaupnico vladi. Prodiož se glasi: »Državna vUća m vživa zaopanja državnefa zbora.« 2a slučaj i ča ne bi za prec'og prodrl, aanieravajo nerošisi nacij-cnalci !>red'agai.' drujače for-tnuiira.T:o ncTatrpni^i in sicer: <-?in?aa|f dr- žarv.ii mtolster dr. ^tre^emam m vziva za* | irpanla toUvntgM zbora * NemsKi r.icL-Mia^ b*do obeucm pTed-l*S&Ay da na? criavna vlada z ozirotn na kata*trofalri grospodarsJci pologa] !u veliko pomanjkanje, ki je trpi nemiki narjd, usta vi nadaljna plodila v smislu Dcnves vega nacrte. Ta izplačila na] se vporabigo za esninenje vel!Ke bede nenrSke^a nareda. I Tad! komunisti numeravajo predlo-Sti Gx-iavuenru zboru nezaupn:co pTOti vladi. Socijalni demokratie 5e orso dcločili sveje I ta4ctike naprara vladi Ražhina!o, da se so-cljalci demekratje vzdrže g'as^vanja glede zaupnloe or. cezaupnice vladi. Flnančni odbor — Baograđ, 27. januar ja. Včeraj p-pol-dr« ie biTa seia finančnega odbora, ki ie razpravljal o proračuna državnih dofaod-kov. lri značaje celokupno 12 orili»art! 900 mfiUooov. Nam««tnik finanćncga ministra ministor Uzunović T-€ poda! izjavo, nazla-šajoC da ie s«da; proračun v ravnotežju, na kar so bile od strani vladine vočine predlagan« gotove spremerabe v proračunu državnih dobodkov. Zntža se dav«k na po-slovnf promet od 350 na 300 miliionov ih je vladina večina deloma sprejela. Zad«\Tri predlog opozici'e se fi!asi: 1.) TroSartaa oa sladkar se zmanjša od I na 2M EMn, monopolska taksa n sol od Dta 3J6 aa 2 W"- 2.) Vse sodM eri»ie»aae ■«! se zaisajo ze ao%, iiiBBiat prlaie»l«e od i* M 4%. 3.) Izredoa državna dokada na zemlji« rino se Ima znfžati od 500 nt 400%, na vse drače davčne oblike In dajatve pa od 30 n« 30^. 4.) Ukine naj se davek aa imovino z vsemi dokladami. kakor hitro stopi seda-Bi proraćim v vdjavo, 5.) Dotaodnlnsk! davek se nna ttrodfti po oaslediiii lestvtci. pri eennrr so prosti dchodnlne dohodld do 12.000 Din na teto; od 12 do 14*000 zDtia dofeodeinjld davek 5%. oti 14—I6.GC0 10%, od 16.—I9.0GO 15^, od 19 do 25.OU) 13^. od 25. do 351)00 I9r^. od 35 do 50.0C0 205^. od 50 do !00-t>» 22^. od 100 do ?JOJ>0O 23%. cć 230 do 3QQ,Q'd Su^o in od pol inilijcma saprej 40^. Z v-serni redukcija mi, ki so btle izvršene, 'e drža\^E:! proračun prfbližng dolo-čen na II milijar-d 500 rni'iioiiov, dočfm ;e prvotno izkazoval državni prcxrač-^n 12 mili ard 9vX) .Tiiiljo7:ov. Sf~;anu Radiću čestita maharadža I Radić napada velike župane. — Fovratek ministrskega predsednika. — Zagreb, 27. ianaarja. Darsašnii »Dom« objavlja ve^ člankov prosvetrega ministra Stepana Radića. V euera članku Stepai: Radfć osiro napada spMtskega velikega župana Perovlč-a tdr trdi. da S2 na n;e-sovem ir:esta drže tajne sile. Stepan Radić nasprotno ze'o hvali velik-ega župana v Dubrovniku. To pa cčividno iz z-go'i tak-tičnih ozirov, ker namerava Stepan Racič prirediti 2. iebruaria v Dubrovniku već* shod. *Doai« objavlja notico. da je predsed-niku HSS in prosvetnemu rniniszru Stepar.a Radiću k nove mu ierj ćesiiul tuđi maha-ratiža iz Patjale, s kiterirr. se je bii g. Radić seznaiiii povodom, septeniberskega zasedanja Društva na rodo v v Zenevi. Mi-nistrski predsednik Nikola Pašić se ie Radiću brzojavno zahvalil za n egove brzojavke pozdrave s sheda v Subotfci. ^Dorc« javlja dalje, da se rmnistrski predsednik Nikola Pašić povrne iz Monie Carla v Beograd dva dni pred sestarikom naredce skupščhie s-Doni-i pristavlja, da ie miniscr-ski predsedr.ik Nikola Pašić papolncma okreva! in da ie dobro razpoložer:. — tk^uti, <^i. j^-aww«-.j«. £*e*s*isau po- SiJiHišL je V iUi4tii«- S-Ojc Vxo.*iC oy«i^.Čil ZLi- id p^^uO^ i€ d ia Sa .CIVILI še p*«^u vojno i 1 Viii^iLim aiiH-^ufccvom odi^CiiO, aa oLUIiUVAL — BiiO«ita^, 27. januarja. i\a pred-!og zunaiijc^d iruaiSua j«; Kraa AićAsaii- ! aer pc/apiiai uKd^ s Ka.crim s>c poac^u-je rt-u sv. oa.\t i. ra^r. dinerisKemu ^v- ; neraiu m prcvi^eoiiiku amen^ko-jugosiC-veuSrie^a uuruzen^a g. ia^keriu titissu. Kraij je generaia OuiiKovai v zaa*i priznanja njegovih zasiLS in đeiovanja v svrao zblizanja obeh naroGOv. TRGO\iNSKA POGODBA Z ANGLIJO — Beograd, 27. januarja. Trgovinski minisier dr. Krajač se je včeraj posveto val z zunanjim ministrom dr. Ninčićem o sklenitvi trgovinske pogodbe 2 An-2lijo. PAPEŠKI NUNCIJ PELEGRI-NE1TI V DUBROVNIKU — Beograd, 37. januarja. Po poročilth iz Dubrovnika je tja prispel včeraj papeški nunc:i Pelegrinctti. V Gruž je prispe! ob 6. zjotraj, na kar je odšel v cerkev Belih bratov in od t&m na5—16&95. Kewycrk 5632—56.^2, Lc»a-don ZI4&—Zt6J&, Trst 327.66-a?0.06, Berlin 13.457—I3.O37, Dunaš 793.16—&/3.16. Efekti: 7% invesi. pos. 1921. 76H^ 77 H. 2 5^% drž. rente za ratn-u Šteta 3123^ —313, 312—314, Uub! anska kreditna 216, Hrv. eskomprna banka 12!—123, Kreditna banka Z2^>. 133—135, Hipotekama banka 64H—65. Jugobanka 107—109, Praštedlcna 964—965, Slavenska banka 5D—52, Eksploatacija 40, Drava dd. Osijek 23J, šećerana. Osijek, 400—410, Isis dd. 168, Nihag 35 Cratman 300—330, Slaveks 150—155, Slavonija 43—43, Trboveljska 346—355, VevČ# 110—120, 44-55 >i. Inozemske borze — Crnih, 21. januaria. Bcrza: Beogra4 9.155, Pariz 19.323, London 25.2!, Newyorlr 518.25, M*lan 20^0, Praga 15.35, Dim* 73.05. — Trst 27. januar ja. Preibcrza: Beo grad 43.75—43.80, Pariz 91.75—92.25, Lo» den 120.7O—120.775, Newyork 24.77—24.83 Prasra 73.75—73.80, Dunaj 349—351, Curi* 47«^O-479^A, jfcfa 1______-------________________________ «SCOVEN"SKI NAROD* tfne 28. jacutrja 1926. ?xev, z?. Da ne bo prekasno!... DelaTci ia delojoemaki storite danes svojo dolžnost, da m bo prckasaof Danes, dne 27. januar)«, ie zadnji das, da roorete drbeniti glacoTnice za volitve ▼ Defavsko zbornico. Kdor glasovnice »e dvigne. prkie /ijegov ^las v dobro brez narodnim socijalkocmnustom. Zato storite svojo doižnost in žrtvujte neka] časa. da si varu je te voiilno pravico. Vzemite s seboj delavsko knjižico. Do tcRj dne moralo biti glasovnice dostavljene tuđi v vse obrate izven se-deža bolniških blaga tn. odnosno v obrate, kl zaposluie^o nad 20 delavcev. Kdor še ni dobit naj to brezpogojno zabteva. odnosno nai javi to dejstvo na naše tajništvo. Narodni 4otn. x>ritličie desno, da preprečamo. da ne bi nedvignjenUi glasovni c uporabljal kdo drugi proti vaši votfl. Obrnite se telefonično, brzojavno ai) osebno na predsednika krajevnega volilnega odbora, da povzroci dosta vi-tev. Komur je bila glasovnica proti njegovi ivolji odvzeta ali da ie sploh ni dobil v roke, dasi je to zahteval. na] to lavi našemu tajništvu in predsedniku glavnega vohlnesra odbora, da pokrene doslavi-razveljavrjo. Defodaialđ, storite tuđi vi svojo dolž-nost in dajte svojim u službencem. ki glasovnic $e nišo dvizsii« ćmm nekaj malo časa prosto, da Kredo đrisnit gta-sovnlce. 800300 đinarjev bodo staie voHtve v Delavsko zbornico. To je težko prisluženi denar našega davkoplačevalca. Koliko dobrega bi se dalo s tem storiti. Toda socijalkomuni-stom ni za potrebo delavca. jdavno je, da so njih airrtatorji m tasiiki d»^bro Vse kuverte v naše tajništvo! Nurno prosimo in pozivamo vse za-uptukc in organizacije, da zbrane kuverte takoj osebno đostavijo v Lfablja-no na tajništvo v Narodni dom. prltličfe, (desno- ali v tajništvo «Unlie», Kazma, da med 2. in 7. februarjem glavni volil-ni komisiji skupno oddamo naše glasove. — Nobene kuverte na pošto ali oseb no pri volilni komisiji ne oddati! To je vse negotovo. Najkas.ieje do 6. februar* ia mora biti v.se v naših rokah. Zberite in pripravite* da se nam ne nakopiči delo. Krepko na roslava vse š^ske omladine ljubljanske, ki se je vršila v veliki dvorani hotela Union. Prostorno dvorano so do zadnjega kotira za>ed!a odposlansiva vseh ljubljanskih šoK:ih zavodov, rned-Tem ko je galerijo za^edla ženska realna zimnazija korporativno. Med pri^^t-nkni smo opaziii predstavnike solskih oblasti s profesorskirrri in učite ijskimi 2bort s. vehkesa župaria dr. Baltića, zastopoice narodne^a ženstva z go. dr. Žerjavovo na čelu. zastoipnike avtonom-fHh oblasti in številno pravoslavno ko^ k>nijo. Proslavo )e o*\oril tukajšnji Drota Dimitriie Janković z izbranim na-srovorom in čestiti jrivim obredom seče-nja kolača. Nato je sle slovesnosti za Solsko mladino I« ie vršila 6b pol 12. proslava za akademike na univerzL Z ieiexi]em okrasc* na dvorana je bila nabito jxHua omladine, predstavnikov državnih in avto-nomnih oblasti, narodnega žensrva ia zast>3j>nikoy kulturnih in narodnih orga-nizacii Proslavo ie otvoril rektor imi-verze proi. ir. Pitarnic. ki je dvo-doma pozdravil zoste. predvsem velike-?a župana konzularni zbor. knezeško-fa, komandanta dravske divizije, pred-sednika gerentskega sveta in ostale za-stopnike drža\-nih, cerkvesnii in avto-Tiomnih obJastL Proslavi le priso^rvo\ ai celokapen pi aiesorski itbor univerze. Nato ie rektor dr. Pitarnic imei svoje slavnost/io predavanje o »Posmenu člo-veskih in drŽavHanskih pravic«. Kratka, a plastična izvaianja u^lednega znanstvenika so naredila na poslušaloe velik vtis. Po predavanju se Je vršilo obđaro-\ aAje in odlikovanie studentov ljubljanske univerze. ki so dosegli v tekočem smditske?n ktu odlične ućne uspehe. Odlikovarj so bili: 1. fil. Pet. Zavrtajiik, i. iU. Cirii Debevec. 3. fii. Anton Vod- nik, 4. f!L Peter Hus, 5. »ur. Matija Pri-mu, 6. jur. J'D'Sip Dobrošek, 7. tehn. Anton Kuhelj. 8. tehn. Vsevolod Gorski, 9t tehn* Domiciian Serajnik. 10. teoL Ivan Martelanc, 11. teol. Aiojzij Žitko, 12. teo]. Viktor Fajdiga. 13. teol. Jožef Oa-diiia. Nagradi dijaki so seopiti pred rek-torja. ki ™ je ob splošneir? pritrjevanju oestitai k uspehu, izražajoć nado, da nadaljuie>D v tei smeri sebi v korist, univerzi in celokapnemu narodu, pa v čast. Proslavo >e sr. rektor zaključii s po-Zivom na pnsotne goste in dijaštvo, da zakličejo prverrru paspeševatelju znan-stvenah studij v državi, ustaaoviteiju svetosavske ustanove iia »ugoslovenskih nniverzah krahu Aleksandru trikratni *2ivio!*, Osemletnica kotorskega upora Due 1. itiDruariet potece o^em let, oc&ar so se 1. 1918 uprli mornarji bivše avstro-ogrske vojne inornarjce v K»3ki Koiorsici. Točno opcldne tega dne so 3 topovski streli z adiniraisKe ladfe sv. Jurija dali zazk za uf«jt mornarjev vseh i^^tiih ladij. vsidranin y kc-torskem za-Hvu. Admiral in ciicirji pre4>Iašerii. nišo ^nali. kaj je tul st\?ari. Niti slutili nišo, da je mcKoc upoi. Stvar se jim je razjasnila sele, ko so jih mornarji pod PjveUsrvom nacionalnih oficir je v povezali in pozaprli v kabine. Ko )e bilo vse konćauo. i« z admiralove lad^e godba zasviraia *Lei>o našo domo\*ino« in »V boj. v bo>*. K'jniando nad revolacuoiiiirno floto j© prevzel kapetan trgovske mornarice g. SfcSan iz Dubrovnika. Ker je bii za-ir\* popoinutna podm^niran, ladje nišo megie zapustiti pristanišca in pobegnili v kako zavezmiško kiko. Za.:o so upor-niki p-az\'ali zaveznisko fioto. da dospe pred Bako Kotorsko in da skupno osvoje to važno THrmtrsko točko. Ali pojtio-či ni bilo od nobene sirani itaiijani sploh nišo verovali v možnzst do-godka. Tako ^o preteklj triie dnevi. Obalni oddelki v trdnjavah ndso mogli otvoriti ognja na ladje. ker so proti njim bili vperjeni težki ladijski topivi pobunjene flote. Cetrtega dne so dospele nemške pod-iTiornice in admiral Horthy, sedanji kr-milar Madžarske, z dekmi avstriiske vojske iz Pule. K upomiikciTi je odpo-sjal pariameniarce in iim obečal, da ni-hče ne br> zai>rt. Kapetan Sesan ie odietel s hidro-planom v Italija da dobi še v zadnjem hipu pomoč, a Itaiijani so odrekli. Ko so UTKvrniki videli, da ni pomaći od ni- Icoder, so se udalL verujoč y Hor&yje- . vo o&ečanje. Cim so se lidali, pa so bili | uporniki zaprti. Nad 300 naših in čeških mornarjev ie m«j>ralo v zapore. četvorica *e bila absojena vo mekom sodu in u-srreijena, med njim i Ceh Trantišek Raž in trlje Dalmatinci Mate Cnnčević. Iv. ŠiskovIĆ in Ante Grabov. Na Ceškosto-vaškem slave vsako leto dan upora mornarjev v Boki Kotorski pri nas pa pozabijamo tuđi na take svete spornim-. Isti Horthy, ki je preiomil svojo be-sedo m pustii krvoločno streliati naše ljudi, je bil od prevratu komandant od-delka mornarice v Puli. Ko so na ladjah zaplapolale naše zastave, so se mornarji spomnili Harthyjevej:a besedolom-stva; prestrašeni admiral pa se je za-tekel v zaščrto siovenskega »?ticiria, ka-teremu se je res posrećilo, da. ga ie re-šil. Dotični požrtvovalni in koJ^ualni oficir ie danes v Ljubljani Horthy pa vodi Madžarsko prati Jugjsiaviii... Danes ob 20. SVETOSAVSKA BESEDA ▼ dvorani «Uniona»« Poljedelski krediti Zapostavljanje slovenskeg^a kmetrj-stva. 26. januarja se je po novem pravilniku vršila prva seja upravnega odbora za poUedelske kredite. Sejo je otvoril minister oobedelsrva z daljšim nagovorom. Zatem so se vršile volitve. Za predsednika ie bi? izvoljen Vladimir Ma-tijević. za podpredsednika 6ava Kukić, Izvršni odbor tvorijo Sava Vukmanović, Mihajlo Prohaska. Velimir Stojkovič, Miiorad Nedeljković in Ljudevit Prohaska, nadzorni odbor pa Srečko Tesić, Juraj Gašparac in Lovro Petovar. Kratka in jedrnata je vest. 2^ato pa nič manj dragocena za slovensko javnost, da izve, na kak način merodajni činitelji upoštevajo pri sestavah tako odiočuiočih odborov, kakor so odbori za poljedelske kredite, osebne motive in kako omalovažujejo važne gospodarske interese pri-zadetih pokrajm ... Ni dvoma namreč, da spadajo sio-venskz kraji v tisto skupino, kjer so poljedelske razmere najbolj kočljivega značaja in kier treba posebne državne zaščite in podpore, ako hoćemo, da ob-stanejo v težkem konkurenčnem boju s pokrajinami, ki so žc od prirode tako obdarjene. da ne rabilo posebnega ^•a^-stva. Slovensko poljedelstvo se nahaja v izredao težavnem produkcijskem položaju. Vsled industrije so mezde polje-deiskega delavstva visoke, zernlja raz-meroma težka in slabše rodovitna, kakor v Banatu ali Južni Srbiji. Treba to-rej izdatne državne pomoći, temeljitih kredrtov za mo 'erniziranje poljedelske produkcije v Sloveniji po vzorih švice. Danske m Holandske. Razumljivo je torej, zakaj zahteva-mq. da se novi zakon o poljedelskih kre-ditih uporabi predvsem za kraje, Ia so najbolj prizadeti in kojih poljedeiska produkcija se nahaia v eksisteneni krizi. Nihče naj ne oporeka, da zahtevamo s tem >jbično prednost pred drujrimi pokrajina mi ker je bas centralna uprava doslej prakticirala načelo, da treba podfpirati najbolj potrebne pokrajine in da se državna in oacijonaloa solidarnost najlepše zrcali baš v tak em podpiranju potrebnega prebivalstva. Koliko mll'.o-nov je šio za ljudsko šoistvo v Južni Srbiji, koliko za ceste, ki se v enakera razmerju nišo potrošili za naše kraje, ker je državna uprava zavzela popol-noma zdravo in pravično siališće, da treba podpirati najprvo tam, kjer je potreba največja.. . Zakon o poljedelskih kreditih bi torej moral postati zakon kateksohen za slovensko poljedelstvo, kar bi se dokumentiralo na najlepši način tako, da pride;o v centralne odbore btevilni zastopniki slovenskega poljedestva. Iz uvodoma sestavljene liste pa raz-vidimo, da temu ni tako in da bodo tuđi v tej velevažni instituciji odločali ljudje, ki ne poznajo delikatne^a bistva slovenskega poljedelstva In njegovih prav svojevrstnih potreb. . Rekli smo, da nam treba poljedelstva [ v sistematičnem obsegu in s kvaliteto, [ kakor se negiue dandanes v švici, na < | Hotendskem, na Danskem. Brez takih ; poUedelskfli akcfl bo naše poljedelstvo 1 neizbežno propadalo m sa ne bodo re-9to nobeae izvorne oiajsave. To so le sporadična sredstva brez globljega haška. Rabimo obratno temeljite poljedelske reformne akcfie z izdatnimi držav-nirni podporami, ki so sedaj raogoče po-tom zakona o poljedeskifi kreditih. Zato po pravici tožimo. da smo bili v tem vitalnem vprasanju zapostavljeni in da centralna uprava za te poijedelske kredite ni sestavljena v interesu slovenskega poljedelstva. _________________ F3m, ki s« oredvaia danes r»o>: »Aurora* dona&a interviu, v katerem izjav-ja Radić* da o^ta;a pri principu seljaške demokracije in da je igral republika niz em v njegovi taktiki le stransko vlogo in ga je zato opusti!, čim ie uvkl-ei, da ovira zma.-0o seljaške demokracije. ^Sporazum Hr-vatov z DavidovIĆem ia Prlblčevićem ni bil nogoč, ker so ti hoteli biti samo Jugoslo-vem. Pašić oasprotnu ostaja Srb* doCrim jaz s svodna ostajaiu Hrvat. Kar se ciče vladnega programa, dciamo zdaj koestruk-tlvno. Kasoeje borno lahko mislili na svo-bodne volitve in teđaj prfde na vrsto demokratska izprememba ustava.' — Hrvatski ia jaeoslovenski protesorjL Upravni odiror Hrvatskeiga praiesorskega društva ie ime! nedavno pod predsedstvom ž. Josipa Pasarića (secanjega drživnega podtajnika v prosveaiem ministrstvu) sejo, na kateri je diskutira! o sdružitvi z Jugo-siovenskim profesorskim udr.iženj^m. Predsećništvu )e bilo naiož«no, da đeluje za sdružitev. Fstočasno se ie vršila seja Jugoslovenskega pr-oiesorskega udruženja, na kaieri so diskutirali isto vprasanje. Rečeno ie biio, a, da pa udružeiije ne xore pristati na zdrnžitev, ako bi moralo radi tega opustiti svoje jugoslavensko sta-iišče. Prosveta Repertoar ljubljanskih gledališč Cetj-tek, 28. januarja: ebu^syju, C. S-iint* [Saensu in Poulcncu. Žal. g. Brevrtičar je go^ vari! tako tiho. da ?mo c'a ie redki s težavo | razumeii. Prcćavateij je dalje preirl podati I karakteristiko nove franeoske glasbe tez ni . omenil Erika Setie, & k^terim se zacorija ! v Fr«inciii r;o^ i klasicizem (Socrate 191S). Pod njegovim parnonatoni se je zbrala prva grupa mladih rnu^ikov , ru pr. Da* rius Miihaud, uiibolj produktivna moć teii «£est;h», Francis Ponlenc. ki se konsekvent* no cbrača k Ida^ični franeoski baletni tra« dicij in katerc^a muzika, k^kor srao se pre* priči i, tuđi vćersj iz srčkanih peimic «Le Bcst;are ou Le Cortegc d' Orphee >, je naj« bolj očarocateljri^ umetne-st tecia časa. Tu je cisti espri, e'egancii. i racijo z r. ost. Po>\i* lene je mojster subtilnih* malenkosti. >^a}* bolj tranceski izrned vseh. Arthur H'^neg^fer pa je naj bol j_ talentiran: ..'ustopnik no^ega klasicizm*«. NTjegova moć leži v koraljem (Le Roj David>. Med najnadarjecejšimi jo Jcan \Viener. Pred vs.m je pidaist. Njegovi programi so za. Pariz senzacija. Xa njih jr vse, ks.T je v restiici originalno, kct kempo* nist je navduše« boriiec za problem «Jazza^. Pod patronatom Satie-ja in Mihhaiida je ntstala laosko leto Ecolc d' Arcueil. Sini --adajo: Huzi Sauguefc, Rogsr De?on:ićrei. .' \irae Jakob in H. Cliquet»Pleyel. Med trr.i -.ta v resnici močna Ie: Sauguet in Tth» mladi Marime Jccob. Omeniti je treta še Jacques Benoist^Mechina, od katerega fran* coska muzika pričakujc največ- Program so izvajaii: ga. Medvedova, ki je zapela prej omenjeni bestijarij Poulcncj. in dve pesmi Debussyja zelo prijetno v fran coskem jeziku. Spremi jal jo je prof. Jerai diskretno in polnim razunaevanjem. Gosp. dr. Švara je igral Cesar Franckov (on je Belgijec) Praehidium. nekoliko preobširno rlek> za mladiro. ter dvoje ^manih Debus« svjevih klavirskih del: Cathedrale eng!oiitio io Jardin sour Ia pluie. G. Svara je vseea uvaževanja vrcćsc pianist, poln poezije in naehkobe. Zl&sti pfr^ega Deba&svja je podal zares krasno. Program je ztddjuči] C. Saint# Saensov Septet za klavir, godalni kvintet in trobento. Interesantno šesta vo. no trobenta nima ravno zelo posreoene vloge v nji. Mot< cia imajo Francozi mecji instrument, kot mi. Predavanje je bilo zelo zanimivo. G. Jeraj nai kar po^umno r. rv'mi nadajjuje —č — sZvedave žeo<^e«. Prva reprjta komične or>ere VVoifa - Ferrari?a --Zvedave ženskec bo v sredo dne 27. t> m. Opei skla-daielja Martina Zeieznika, nagrado v znesku 400 Din pa je rasdelila v dve nagradi po 309 Din (treijo in Čeuto nagrado) šn jo prrsoozar>amo na njo na?e sole. Naročnina znasa 30 Din letnD. Angleškl Insel . Shake&peare. lasel v Lipskem ie sklenilo izdati celokupna Sha-kespearjeva dela v angl jeziku. Monumentalna zbirka bo obsegala 16 zvezkov. Da najboljši je to znaj\ Colombo Cey!on čaj! Kune tipke io pišate za pisalne stroje vseh sistemov spremijam po urefiti ii vzorcn. Cekniču 2aamenja. Lud. Baraga V"«^^ Selenbnrgova nlfca 6 x iaclt London: ^2. Roman treh src Po tefa be^edah je stopil k ograji ia se postav il fneć. Torresa m rodbino Solano. Tišti hip je dal Enricu ki njearovim sinovom z ocrni znak. naj bodo previdni. — Henr>je\ položaj ie brezupen. Prav zfo se mi, da >e nie^crva pesem končana... je nadalje val zamišljeno. — Mar hoćete reci, da mi ne zauparte? — 3e .vzklilrnil Torres srdito- — Kaj pa mislite? Nikakor ne! Kako morete t^u> slabo soditl o svojih prijateliih? — k ujco-varial Frands. Toda T^MTes se m dal potolažiti. — Vi bi me radi, — vi, tujec, $ katenm sam se komaj seznanil — bi me rada spodfli & posveto-v^oja rodbifie Solano, mojih starih wi najboljih prijateljev? Stan Ennco yt opazii, da Leoncte kar besni od Seže na Francisa in zato ii ie namignil, naj ne vzame njegove izjave resno. Nato se je obrnil k Torreto in ^regovoril prijaznog " — Ni tafrega posvet>;>vanija v rodbini Sobno, ki bi se sa ne nj^gel udeležiti tucfi seftor Torres. Vi ste res najboljši pr1;ateU na5e rodbrne. Z vašim Mfeoisim oćetom $v& si bila tovariiOt ta&oo* brata, Toda s tem — đovoHte star51ai izraziti osebno mnenje — nikakor ni rečeno, da se6or Morgan nima prav, ko trdi, da je vaš nacrt brezupeai, Navaliti na jetnišnico m resiti Heorvja z brutalno silo je res blazno.^:. Kar pogleite, kako debele $r> stene. Te stene lahko kljubujejo napadalcem vec tednov. In vendarmoram priznati, daje malo manjkalo, da me rH izkusnjava prernagaia, ko ste prvič omenili svoi .nacrt. Zdaj pa rjoslušajte: Ko sem se še kot mladenič udeležfl vojne proti Indrijancem v KordOlerih, se je nam ftfipetil sličen sluČa.}. Sedimo tu na trato in povem vam, kako se je to zgo<£k)... Toda Torres, ki ie imej milne opravke, ni hotel čakati. Prijazno je sesel vsem p-risotnim v roko. opravičil se je Francisu. skočil na vranca. ki se je ves iesketal v srebrni opreini in odiiitel nazaj v Sarj-AmoriK). Pole« drugih nuMi opravkov je moral Torres odgovoriti na brzojavko, ki jo je dobil te Newy>:>r1ca. Pisama Tbomast Redana na Wall-Streetu je feneia namreč z njim stalno brzojavno zvezo. Ker je l^nei od panamske vlade v San-Antonio zaupao dovotjenje, da ane rabiti v svoje svrhe radiouposta>a. je lahko poiflja! poročOa na brzojavno postajo v Vera Crnza. Torres pa m bil z Rezanom v zveči samo aaradl dobiCka. Na-spretno, tajna zvesa s Reganom je bOa v poginem skladu s Torrcsovimi nacrti glede Leoncie jb obefa Morganov. — Kaj ^ ima** MM* ***** Jvcnm* đi ■* o»d!kk)nili njegov nacrt, njega samega pa ujezili? — je vprašala Leonicie, ko je To-rres zapustil trg PTed haciiendo. — Nič, — je odgonrorrl Francis, —= ražen da ga ne potrebujemo in da mi mož nič kaj preveč ne ugaja. Torres je tepec, ki labko pak vari še tako imeniten nacrt Spomnite se, kako se ie vjel s svojini pričevanjem povodom rnoie obravnave, Morda mu pa ćelo ,ie smen:« zaupati. Sam ne vem, kako ki kaj je s tem človekom. Pa tiaj bo že karitoli, eno ie gotovo, da nainreč nima smisla za-upati mu, če ga ne potrebujemo. Kar se pa tiče nje-govega nacrta, moram priznati, da mi ugaja. Od-idemo naravnost v jetnišnico m osvobodimo Hen-r^'ja, če ste vsi za to. Seveda ni treba razbDbnati rx> vsem svetu, KaKš.Ti so naši nacrtu In čemu bi nam bila toJpa razbojnikov in pristaniških posto-pačev? Ce sauni ne moremo refiti HeiHTja, se bo treba paC sprijazniti z mfelijo, da m« zategmeio jutri vTv okrog vratu, — Okrog jetnišmee bodi običajno najmanj deset stražnikov, — je ugovarjal osemnafrtletni Ricardo, naimlajSi brat Leonde. Leonde, ki Se ni bfla obupala, ga je tezno pogledala. Toda Fnmcte mu je pritre, — je odgovoril Francis. — Kako neki? — je vzkliknila Leoncie. — Saj to je baš tista točka našega nacrta, a kateri se bo treba temeljito pomeniti. Senor Solano, ali imate dovolj jalialniii kvođij? Imenitno! A vi, Alesandro, bi-li mogli dobiti na plantaciji nekaj dl-narrsfcnih naboiev? Izborno! A vi, Leoncie, morate kot gospodinja hacijende vedeti, da-li je v vaših kleteh dovolj kreplkega žganja. ■>-•. — Aha, zarota se širi! — se ie zasmeia? Francis, ko so vsi trije prikimali. — Imamo torej na raz-polago vse, kar je potrebno za Conan-Doylovo detekttvsko povest ali Rider Haggardov pustolov-ski roman. Zdaj poshišajte! Sicer pa, potrpita še malo! Pomeniti se moram najprej z vami Leoncie, o obleki za ^cromno domado predstavo... Ura je odbita pokine. Henry je gledal skozj zamreženo ofleno na ulico prašnega in umazanega mesta. B3a je neznosna vročina. Henry je Že hotel stopiti od okna, ko je zagledaj množico radovednih postopačev in si prentislil. Videl ni ničesar, pač pa je siišal drdranje voza, jji se je naglo bližal jeinišnici, Natio je za gledal voz, ki ga je vlekel spiašeo konj. Sivolasi mož z dolgo sivo brado je sedel na vozu in si zaman pržza-deval, da bi ustavil splašenega konja. Stev- g-________________ «SEQVE!^SXTr iriL"rtyP* tee ». framrfr 19ZE._________________________________________grratt y. Ples Sokola I WW se vrši dne 6. f •bruarja v Kazini fH Dnevne vesti. v Ljubljani, dne 27. janaarja 1926. — FtaMćni mioteusr ▼ AMriU. t* ^a*on:$toaa poročaio, a« je preaseanik Ziedin^eiih anterlških čržav Cooiidge 25. t. m. rriieću obeč ni ća&t jugosloveoske-S3u fiiunčaemu minjstni dr- Stojsdinoviću. Ni obćć se fcf.i pcwb"j«ii amerifki ćržav-KtKl, ra^a viragHin amerišti Unancpl mini* rrter Melon, trgovinski nomster H o u v€ r 1~ rrekateri narodni poslan ci. Razun fkiar!-£reza mirastra dr. Stojadinovića i« bi! na kesilo povabiien tuđi naš Doslanik Tre- 5:Č - PiViČlČ. — Dobrotnik akademike omlađin* odlikovao. Kraj A^eac&acđer je odlikova* veii-ićresa dobrotrika beosrradsk^ akademsk« mladine Luka Čeiovića z. redojn sv. Save I. rži^re-da. Luka Celović je voKl vse svoje premožsnie univerzi in je ustanovi! velike ii3 meroKiajnir:* kromom zelo hvalečoi, će
ros!avc NeTri beogradski irsi ^e pri- j'oča pred đnevj senzacionalno ve&t. da bođo ^tadenta !>eo£radske univerze na svetosavski pros^av* demonstrirali ptoc pro-svetnsmn mimstru. Vnivet'zi'letni krogi te ve5r" deniant;ra-> — Profaćua zagreliifce iiulTerz«. V pol sedeUdc Je rKfpotova! te Beograda dekan trgcftrskp-pfainetr.e fakultete za^reMke un!-verze &r. Etigen Sladonrič, te se }e nradT! v Beogradu v zadevi proračuna svoie fakultete. Kooleržra] ie s prosvetnim nrinistrom Raiićem iH načelnikom sc^rišneEa odtieflea dr ZatćeoL — Kaj Je x zvoootU kt so bOI rekvirirani za časa ▼»ine? Od nrnog:!h stran! dobivamo vpjašanja. aii se bo pri poja^njih r Avscrljc raogio iaposiovaii povrmte\" arvonov. katerl se biy svajčas od bivše Av* striie ra časa vojne rekvirirani. Ctijejo se rudi aiasovf. da s^o oekatere avstrijske cer-kve baje dobiie zvonove nazaj. Na pod'agi iafcrmaci; ra merođajnera mestu iav!}arrc. da :e naša dciezacija pri zadnjih pogajanjrh to vprasanje načela, vendar ie pa avstrijska 4eiegacija izbavila, da povračUo zvotktv ni Iz^-Tšliivc, ker zvonov enostavno već ni. Ni torea izgleda, da bi se ta stvar ugodno rešfia. Ako pa so komu znani konkretni slučaj:, da >e kaklna a'v^trijska cerkev do-biis 2rvoncr€ vrnjene, naj nam to javi. — OMastno tajništvo SOS v Marlior«, Cao-Var1e>d nUca 1. — Izjava« \ iebruarju 1925. ii; poznčjć so se objavile v našem listu različne norice fn glanki ptotj g. Ivanu Jelačinu ml., trgovcu v Lrjtbi'ani- Ker so se v njih iz-rekil oćiiki preko okvira poliiične kritflce, kateri so biii naperjejii zoper osebno čast ali Jgied ?mer:ovar&ga gospoča, j?h lojalno preklicirierno ic s teir dajeiro g. Ivairu Je-I&činu ml. popcLio zsdožćenje. S tem so Izravnane tekoče tiskovne wavde g. fva-?ia Jelačiia ni. proti našemu odgovor-Tenrj i;rfc-irziacu. — Proračun za vsesoketok! zlet * Pra~ a4. r^aSc; Itsti ^avKajo, da 2 na Sa ceio« kupni proračin* 3rled* ižsdafkov za vsesofcrf-sk; rie v Pra^rl 14 nriljkaov Kč. Izdatk; se b-^đo icr^i deloma z vstopolno« de! 4na s >>sei?Tjirn sokolskftn davkora in Jcončno s proe-.ovoljnimi prtspevki. Vses-k ^s'kega rleza se udeleže rudi bolgarski i imale. Poli. ska nainerava poslati na vsesokoisSU zlet posebno -eiovadno vrsto. Z azirorTi na vče-s-'JroIski 2Jet je češko^slavaško prosvetno m^M^rsvMj odrediio konec šolskega feta že z? 36. junija. — Na Bledfl predavi pod okniiem Zve-a« A'idtirrnih dru^tev g. Raste Posto-s I e m š e k v soboto -50. t. m, ob 20. v dvorani Sokols-kesrs doma o teinjah severoDi i« južnih Slovanov po uiedia;eniu. Pc p?e-davanii se predvaja?j na kinoaparatu krasne sltke, večinon:a o naravnih barvaii iz | Prage, Ce§ke, Morave. STovaske in Tater» "<:" ;*"h tolmači predavatelj. Predavanje in fifke so splcšro zanirmve, zlasti pa so za-r.imive za one, ki so že bi!i na Ceškem, pred vsetn pa za one, kl se udeTeže !etoš-ciega sokoh^cesa zleta. — Sesem v Šk#OI LokL Dne 4. svečana f :. na dan sv. B!a&= se vriH vsako1etr:i sCiCm. Prrčakovati je. da bo sejetn dober. ker se je že priavtto dokaj kui>cav. Blalev fejem je bil v prednjih časih spIoSno znan Irac seieni za ovce in obe*a to 35daj zopet Po^pirali« đmščvo »Trezaost« ▼ litfMiani! .M.-020 jih K i; zamog!' jdi financUcta-j podj>retl nalo •kciio. Podpore ta podporae ter dobrotietot ruje sprelema br. Cefkvenfk, UabDa-u, Trtetča cesti J7. — OObor, i - / Direkcija dri. SeL anilailrii ••>■ lenjc, LjuMiva, i&smwe o^Mo pievoa razoesa ma-terijaaa od postaje Rakok do črpa&e v Zeišah. Naranču ej Si pocoji so raeb. vidi;! prt maSčJskero odelenju (soba ftev. !%.?) direkcije državnih želeamic Liub^ana. — UsodepoleD skok. \čeraj popoldiut se ie na fcoioćvon: v KadcvliiC; zgooil* te^ka nesreća. Ko )e mešani vlak oadla pod ko-lesa, ki so ii odtrsala obe nozi. Nesretno ženo je na*preie ra silo ob»vezal ratioviji-9(i zdravnik. naio pa so jo prepeljali v Ljubijanc. V'erjetno >e, da ie neznanka med vožnjo izkrvaveia in umrla, zakai v !iab-Ijansko bo"r*ico 6 dsnes še ::i prispela. — S«raJKnU zločia v Bitoljski okoUd Dne 35. t. m. je bil v okciici Bitolia izvršen strahovit zLočic. Po cesti iz BiLolja v Re-san so se v avicBnoiriki vozili župan Naum Nešković m trijc pom^i. Nenadoma se ie na sred: ceste pojavi] neki mošk.i in prosit, •dfca za vzasneio v avoo, češ da potaje t bli*n:e selo. Nefcaj časa se ie neznaaec mir-iio razgova-rjai s potniki, nenadoma pa ie potegnil samcicres in streljaJ na potnike. Umi je župana in dva potnlka. Ko je po-meri^ rii tretjega potnika, mu je otSpove-da! sasnokrfts. Mori^ec je naso pofcerni] rn ircin?: brez sledti. — Obsojen na smrt in pooitošćen. Pie-tek'.o Iero ie bil pred sodisčem v Osijeku obsajen na smrt na veSalih se^ak Stjcpar: 3a5!itga, kl je umori* svojo ženo Drago. S sekiro ji je pTeKlai glavo in nato mrtvi odfijrtznH nos. Žena mu je bila nezvesta in zato se ie maščeval nad nje. Bačhzza ie vložii ničnostno pntožbe, katero !e sto! sedmorice odKionfi. N> Vel. kralj Aleksat!-der pa je nfrsojenca pomilostt] r.a 30 !et ječe. -- Darfla! Upra\-val reimeis-orvani v sp.nmn v>okolne ge, GaVi^elf Z-Jpančis. Srćna hvala. Drogerije, mpoiekc. hvalijo sfrupene teke. Će tam kupa ka i. io znaj: Ukov tek je cBUDDHA»*čaj! fVee tfscc zfrftrajških izpričeval po- | trjuje da se je Saztehaerjeva I Hunyadi J&nos I oaravna gorki vođa vedio pokmU I I u odlično dstiino sredstvo I !z Ljubljane —i' Na oa.sk>v mestne obćiae. Iz Jcro-so-- domaćih drsalcev smo prejeli: Drsa'.i-šče pod Tivolijeni rri na višku. To čuti o zlasti v$i stareiš-i drsak!, kl s tako zane-marjenim ledom, kakor ie bil u. pr. v ne-tieljo. ce morejo biri zadovoljni. Mestna občina bi že morala poskrbeti, da se led redr.a pometa :r. razpoke zalivajo. \ nede-Ijo so :ih zaliVah §e*!e copcittee, ko je mraz že poce-hal m ko je bilo na ćrsaKšfri že v«e poitio 5e je samo eno kn še to sJcrajno zanemarjeno tako, da &e dani« upravljeno mttoiy8eio. Svciečasiio camsko sade robo so por-abi-!: zoai mtnda za star.ovas^e iicjtegPri Raci* v Si^ci. Pričetek ob 20. \stop prost. — Obcni zbor Sofcola I. se vrši v so-baio 30. * ir. 0»? 20, v mali dvorani Ka-rinc, I. nadstr. 01IJEITUSK1 HOt I Ljlllljoi (Vrhunec prireditcv) Kđmjl KjeT Pmmitm nm dmimml iz Celja. , > —c Za afeod Svetozara Prfbičevića, k! se bo vrši i v =oboto «30. januarja ob 8. 2ve-der v Ce!jske>m doina, vlada živahno zani-mairje po rrestu ir okolici. Obisk obeta Wti taitieo. kakrrave narocfaiesa gledaHSča v Ljubljani obvestito, da se bodo zepet pričela sosiavaaja. Najprvo bo notu] u-amsititi gredsuv, nato pa opere. Gostovanja se oodo Uh«o vrSila ie tedaj, če bo obisk tak da se bodo krile režije. Vellid mutni horzo Slavteva maskairaiala ir6 14, f^fcir. 1026 hotel »IIIHO*' Iz Maribora —m Prihod C Svetozaria PriNćeviča v Maribor. Predsednik Ss.mostahie demokratske stranke 2- mmister ca r. Svetozar Prfbičević se pripelje v Maribor v sprern-stvu svojSIh prijateljev v soboto 30. t. m. ponoči z brzovlajcoin ob 24. uri Na kolo-dvori: za oficijelno sprejme?^ odbori tukaj-Šniih stra'okinih organizaolj. Spi^ejema se pa lahko 'jdeležiio tadi dmrl somiđjenflri in prijatelji, vendar ude^-ežba radi pora« ure seve Svetozara Pribičevića. —x Slovaoskf večer |bL &1 Lige. V čeirtek dne 28. t. m. pr?r©di raarfborska jugosiov. - cešKOskrv. Liga ob 30. v restav-racUskih prostoartli Narodnejra doena Sic-vassld ve6er z zankmvim predavanjem in krasnim! skiofničniiTG slikamL Govorila bo-5ta g. Rasto Pustoslemšek iz svojih memoarjev o predvojnem dehj sk>vanske«a zbiriea-anja, arhitekt Joža Jelene pa bo pojasnjeval skioptKine si&e i« dosodltov na CeSkenri po prevratu i:i o Podkarpatsici Rusij! Večer, h kateremu ;e vabljen vsak MarfbonCan in je vstop prost, nad zovvt pokaže čilo zanimanje na§e intetfecuce 2a speznavance slovanskiti bratov. MADAME; Za Vsio toaieto potrebujete POUDER «MON FARFUM* «BOURJOISPAR15>. Sport Današnje vreote, lU-aolsjta šora cb 7, zjutraj: Tempera tura —6 L, barometer se dviga; brez ob-.lakov; prsič, sijg s*»e>g 50 C3i»; sadftec ugo-■đe?!. — BoM^alu BtKrici ob 7. zjutraj: TempeTarura —9 C, snega 60 cm; za zim-sfci sf»rt zelo ugodno — Za 59kiioflH*«r3lu> aMdktabcko anai-JEfco takso, ki io priredi TK. »Skala« v ne-deljo dn* 32. fanuaria na Bledu, se ie do-sedaj prigiasiio 58 rekmovaloev. Za 4 verificirane tekmovalce, ki dospejjo prvi na. I cilj, so razpisana darila. ^rva dva vojaška tekmovalca iz srau&ega tdčaja t- Kraajski goru k( se usujbcljse plasirata, pa ćobita plakete. Telcmovalci se opozarjajo, da &e imajo zgiasit: takoi po p<&odu na Bkd v hotelu »Jekl€x«, kier do-b*jo od tajnika s-Eircma Plamnik2 nakazana ihn prenodiSča ir. v&e potrebne intormacije. Ostali udel«-ženci ekme naj pošl^ejo pismeno prijavo za dottelftev prenoćišča na »Srouiarski od-sck«. note! L'nicn. !I2n — Osnovan je nove ga kluba v Zagrebu propadlo. V Zagrebu ja več ne^uđovo^nih gralcev Haika, Gradjans^ega in Corjc«rdi-ie hotelo ustanovili noaT klub. Sedaj javlja-;o listi, da se iz vsega skupaj ni tecimrilo nic. — Prvenstvena tekma Jugoslavijar— BSK &e \TŠi v netteljo. Za tejemo vlada o«roiTa»o zanimanje. — Nogometna iekma Pariz—Berlin. 14. marca se vrši v Parizu tekma med repre-zeirtancaima obeh glavnih mest Strkom, kl $0 iih navezaii posaniezni kk*d, sledi se-daj prvo oficćielna srečanle franc-^slce in neznflee nogometne zveze. Sportni kro«i obeh držav se nadejajo, da postanejo med-sebojni sportu: odmošaji 5 tem vertdar zo-pet nannain-;. — Češkosiovmtka—Portugalska /.7. V Portu na PoTtusatekem se je v nedelio 25. t. m. vršila tetana ČeškoslovaSka—^Portu-gai&kau ks je kor.čaJa 1:1. Prvi gol so tio-segli Portugalci v 59 minuti po Sanu>su, v 88. minuti pa je Janik izenačiL 12.000 gle-dalcev. Sodil je Belsiiec Degotte. — Ce-škoslovaiki tim je bil sesuvrjen izk^učno iz amaterjev in je predscav^ai pravi kon-ghmeTai Igračev, — 7"#C eSktda* obvešča svoje čiane, da priredi v nedeljo 31. X. rn. po tekiru na Bledu skupno večerj o. Cena ca Dfai 30.—. Re-fteJctanti naj se prijavio do Jp. Sazmarja v twvmi Efcer, krznarstvo, Koasreani trg. — Finale angleškega cupm se vrši 24. aprMa ob 3- pop. v Wembley-staAooiL Naj-4n*H sedež na tribini bo stal prUUno 350 Sujlte) To in ono Aretactje v Ljubljani I 1925 Poročali smo v poncdeljkovi Steviiki *SL Naroda^*, da. je bilo lansko leto aretiranik in odvedenih v policijske zapore 1144 oscb, Vzroki aretacij so bili sledeći: Žaljenje Veličanstva 5 moskih, rop 8 tnoskih, 2 ženski, umor 3 moški, telesna po^* ljufija 39 moskih. 11 žensk, poneverba 17 mosk.i, 2 ženski, umor 3 moski, telesna j>o* šfcodba 14 moških, 1 ženska, neastost 20 rnoikih, 3 ženske, nevarne grožnje 12 mo* 5ldt, pofr.gi 2 rnoška, pTepovcdan povratek 20 moških, 26 žensk, vla£bganje 36 moskih 96 feask. bera5enje 01 moških, 20 žensk, javno nasilstvo 9 moskih. 1 ženska, tihotapj stvo 11 moških 1 ženski, vojalki ubežniki 3, viom P. E>eželT>emu sodišdu jo biio irročcaiii 260 mo&kife in 54 žensk. okrajneimj sodi scu pa 212 moskih in 138 žensk. Policijsko je bifo kaznovanih 61 moskih in 46 žensk. V javno bolnico je bilo oddanih S zensk, v prisilno delavnico pa 22 žensk in 5 moskih-Drugim oblastim je bilo izrečenih 28 mo* ških in I ženska oseba, — . w . -_ ■+-&, ______'." • - T J*- « ', ■»-."^* ■"■■^f^JTr so najboitše in najcenej?fi kajti trpežnost e n e g a para nogavic z Žigom in zna rako (rdečo, modro ali zlato) „kJjul" ?e Isia kot trpežnest štfrlb drugih parov. &i-« j Barska plesaika o ljubljanski mladini Kaj ko bi vprasali barsko plesalko. kako m!sli o ljubljanski mladini, kaj ve pove-dari iz Iastnifo irkustev 0 njenih moralnih vriinah in kaxo sodi o tej mladini, ako 'o ! primerja z mladino po drugih mestih? Na to misel je priše* neki r.až soxrudn-ik, ko je neko noč zaSe! v liubl-ianski bar in se proti ii/tro v emonskem podrumu zazibal v te~ neljrt€2a, po žveplu dišečega mačka. Lju-beznjiva plesaika ni varčeva'Sa z besedarri In kaj je bil sestavljen intervju, kl bo zani-mal marsikatero mamico in marsikatersga papana, pa tuđi to in ono žerrico, tega in oaega soproga. »Kaj sodite, gospodična Tea« — taksao ;e biio žiatai cvetki s tuiih polian pravo ime, doči-zn je nastopala v Ljubljani pod psevdonimom — »o ljubljanskih mia-ecni-I čih? O tistih, kl ste jih spoznali rn preiz-k osili?« »Da vam odikrito povejn; Histm bila razočarana! Ze v centrali, odkoder nas naši im4>resariji pošiljajo po sredcjčevropskih in balkanskih barih in kabaretiii, so mi pri-povedovaid prijateljice, da je Ljubljana škrapo dvolično mestece, kjer najdeS vse ekstrem«: na eni strani n&borr-čno naivnost in čednost, na drugi strani pa tako verzirane vrline in -rmetnosU, da bi bile v čast vsakemu velemestu«. »V LjubljarJ s^m res.ničao našia razne skupine mlaaih mož. Tuđi tisto skupino, ki hrepeni po ženi. ki kop mi po njej z romantičnim! vzdfriHaji, bTez potrebne pare v že-pn k brez potrebne koraiie. Ti revčki so pr&cej MerviHii in iib koi spoznam na potezah obraza, s * V drugo skupino spadajo mladi pie-sa-lci. rudi bre« par, zato pa umi kramlja-ćt, ki pa mlatijo često neoriginahie kvante. Na nas taie kvante ne napravijo vti&a, ker si žeiimo, kadar nam ne gie za zasiazck, še original ne>ši>h doživljaj ev. V iei skup ini na)de§ kljub temu eksempiarjc z nenavad-no dovrieno tehniko, tako sern si oL marsi-kateri priliki zastavi!a vprašanje: Kie neki so učiteljice, ki so te mlad-enice izvežbaie s tako popolnim strckovnim znanjem?«: »Baš radi doživljajev s to skupino mla-deni-Čev si mislirni, da je Ljubljana v zađzv:, o kateri govorimo, prav napTedno mesto in da ima še naprednejšo jeneusse dorće. Koliko je provincijalnih mtst po Avstriji, na Cehoslovasicein in zlasti po balkanskih državah, kjer nasicparno kot učiteljice in uvajamo mladino v vse ta*jnosti. Priznati vam moram odkritosr^no, da te vrsie ioie v Ljubljani nisem mogla LStvariti, ker sem čutila, da 5>e l.nihluaiiska mladina, vsaj v svojih 30 do 40 izvodio nahaja prav na visku strokovnega znanja. Z veseljem konstatiram, da tvori to število prav zađostno seme in pleme tako za nežuocvetočo l;u-blansko žensko mladino, kakor za navihane in previdne omoiene žene. ki ne morejo vzdržati pri svojih, pokiieno preobreTne-njenih. dolgccasnih sopro2ih.c -Ker Iz govorim o možeh, vam odkri-jcmi, da tuđi med temi nišo sami angelji. že prijateljice pa so me opozorile, da za-htevajo te vrste gospodje veliko obzirnosti in disicretoosti. kar nam ni težko. Sestanki s tetnt kavalirji se vrše na krajili, o kat&rih raje molčim, da ne speljem interesiran-ih straak na pravo sl«d.c Po te: spioSni lekciji je gospodična plesaika začela pripovedovatl o raznih nade-feodtth nriftdeničih, zlasti kako se ti mlade-rdfi v urah opoja strasti kidiskretno bahajo 8 SPfOfiBi doživ?fajl pri naznih Uobljanskih damafi! »Spoznala sem, da »e nekaterim prav dobro godi in da uživajo roestoma aisastiie, kar mesečne tantijeme. Omožene žene ne štedijo z izdatki, da opienrijo sve->cga kavaliria z na^novefšimi ode-H in s čistim perrlom, kakor vidite na tem'e zele-nem mladenfču. kojega vttka postava hrani duševno vothno, kakor prazen sod.« Todl o doživljajih toga in ooega gospo-_^L_jy*nro~i Ja. fur^a^ati^^rr ,_T_—1. _i—:f""H"r vala hudonmžno, kar pa. ie na? poroSevalec prepustil prostovdjni pozab:, da ne bo nepotrebnih mtervencij radi tnoiČestnosti. Na rmena, prava imena poedincev ie porcČe-val se sploh popolnoma pozabi:. Vas dom bo c^ci, Visdcr in I vabtjiv. gospa. Redia rata r kreme iCrime Simcn) Ifus. St vLsiru /tu-i fJ umroojipi đaji ćis;o ir. ST'fiio pett^ t&ehko m prežno kožo. brezjizbm obraz. Zabranjuje ali ođstranjujf razpo'tč, broz' gotžiSr rdećs liše. hrapavost rn vscMrints đr&-i&n)ž na koit. Nuprodiij poziod: CRZMZ POUPrtE £: SAVOy S/MO.\ BPar umer-.e Simort, 59 Fg, 5- Martin, Paru. Satnomor Jordana Čioenkova Iz Jidina porocajo. da je izvršil znani morilec bivšega bolgarskega notra-njega ministra Daskalova Jordan Ci-ćenkov v zaporu saraoinor. — Cičen-' Kov je bil v novembru let?. 1923. pred praško poroto oproščen, toda proces je bil pozneje obnovljen in morilec ie bil obsojen na 20 let težke ječe. Ko so mu prečitali obsodbo, je izjavil, da kazni ne bo prestat, ker namerava izvršiti samo-mor. Cičenkov je ustreiil 26. januarja 1923 v Pragi bivšega bolgarskega no-tranjega ministra, takratnega bolgarskega poslanika v Pragi Rajka Daskalova. Dvojna razpra\a proti morile u te sa zaslužnega bolgarskega politika in državnika je zbudila na Češkoslovaškem. seveda pa tuđi v Jugoslaviji, veliko zanimanje. Rajko Daska lov je bil vnet pri-stas ideje bclgar^ko-Tugoslovenskega pobratimstva Zato je razumljivo, da je bila vsa štovanska javnost ogorčena, ko je praška porota morilca Čičenkova oprostila. Drusa razprava je trajala pst dni. Kot priče so rastopili Ijudje, ki dobro poznajo balkanske razmere in njihovo pričevanje je bilo za morilcevo usodo odločilno. Cičenkov se je sicer izgovarjal, da je izvršil atentat pod pritiskom tajne organizacije, toda to mu ni pomagalo. Nasprotrso se je med razpra-vo pokazalo, da je naiel morilca pokojni Todor Aleksandrov. Vdovo umorjenesa Daskalova je zastapal pred poroto dr. Jaroslav Stransk>% ki je govori! tako prepričevalno, da so porotniki potrdili vsa vprašanja in Cičenkov je bil obsojen na 20 tet težke ječe. Svojo obljubo, da se bo v jeci usmrtil, je zdaj iz-polnil Cičenkov se je v čelici obesil. Zagonetni strei v Beogradu V ponedeljek zvečer so slišali pasan-ti v Kronski u!, v Beogradu revolverski strel. Kmatu nato so našli v drevoredtt nasproti madžarskega poslanistva v mlaki kr\'i lezečega mladeniča, ki se je v strašnih bolečinah zvijal in klical na pomoč. Bil je zadet v prsa in predno je prispel zdravnik, je nesrečnež umri. O dogodku je bila obveščena policija, ki .ie spoznala v truplu 21 letne^a slušatelja juriđične fakultete Nikolo Kolarevi«6a. Preiskava ni mogla najti ničesar. kar bi pojasnilo zagonetni umor. Revolverja sploh nišo našli niti pri umorjenem studentu, niti v njegovi blizini. Sodeč do rani je streljal morilec iz neposredne blizine. V hipu« ko je zadonel strel, je bilo na ulici zelo malo pasantov. NihČe se ni zmenil za drevored, po katerem je šel nesrečni Kolarević. Mnogi pasanti celo strela nišo stišali, dasi je bila ulica. povsem mirna. Sele Kolarevićevi klici na pomoč so opozorili ljudi, da se je nekaj zgodilo. Truplo nesrečne žrtve so prepeliali v mrtvašnico splošne bolnice, Pri ogledu Koiarićeve obiek^ so našli med drugim tuđi dnevnik, v katerem si je pokojni notiral vse važnejše dogodke iz svojega življenja. V dnevniku opisuje Kolarević svojo prvo ljubeezn in piše, da je nesriečen. ker ga izvoljenka Olga Obradović ne Ijn-bL °menja tuđi inči-denr z 0lgin«3 materjo in pravi, da &a ne more preživeti. Pri datumu 20. t. m. stoji opazka. da hoče izvršiti samomor. Tu se dnevnik konca in tako oblasti nišo mogie ugotoviti, kdo je zakrivil Kolarevičevo smrt. Ražen dnevnika nišo našli ničesar. kar bi kazalo na samomor. Ko;arevićevi kolegi so prepričani, da ne more bit govora o samo-rnoru, ker je bil pokojni zelo veselega značaja. Gre najbrže za zagoneten umor, ki ga bo treba sele pojasniti. Do* godek je zbudil med beogradskim pre-bivaJstvom splošno senzacijo. ■■ ■■■ —-——------■-------------------------.—.-------------4 Zahvala Povodom svojega 501etncga pak|icnc§4 jubileja sem bii aeležen prav posebnih časti. Zato si stejem v prijetno dolžnost za hvaliti se v prvi vrsti ravnateljstvu Učite i y ske tiskarne za ginljive nagovore in častn* darilo. Lepo in prisrčno hvalo izražaij vsem drugim, ki so se me spomnili z vo Sčili ali darili, tako g. univerzitetnemu pro fesorju dr. Fran Ramovšu, predsedniku per družnice Ljubljana SGRJ tov. Kra^c\cu te? tov. Štreklju za podano darilo. Prav poseb no se zahvaljujem pevskemu društvu «Gra fika», ki me je počastilo pod vodstvom g Dachsa, s podoknico. Ginljivo petje b* ostalo meni in moji družini v trajnem spo minu. Hvala tuđi vsetn tovarišem in tovrf . risicam Učiteljske tiskarne, ki so se polna številno zbrali in mi doprincsli osebne qi stitke. V Ljubljani, 25. januar ja 1926. ^Sm € .»- <«. ^yy, ^ ________________________y*r<- '■SCO« E~N S KI NAROD* dne 18. januarja 1936. ,________—___________________________________Stev. 22 Gospodarstvo ■ ' Stotom* Irj ~ Prct«c*i :e\i«Ti s< ,«: ix>*< r/-aj na aiad-lkai. N«* newyot-štre« irsu v> se cet*c ««*bfJ?zir;We po !*«■-•J'Sirefn tečaju za hiteoje ir» dal?*e termite wp*+u u« buio wciic Se padate Ui zato s»> S4ce£«£3 134 obdrjcskic. /^aj vcrizn&t ki kidM«.-4u frioduceitii >o punniaH po ;ch jtx:*t, pufttfb- tn/.aža** kPuo tc:r.u ^irf-itcn i;i tcnder-i;^ aa-vz5or je uv-5c;',i vrivKuec. Trti;/irgovkia ;c tkia ookaj zivuirii*. L>rc\fii pr;:*:rci ic z»»4i-sV! JO do 4J>.00u *nn. Kuban^K.. ivuso ;c nr-uta.o 2c. ^-ur a 4.H. ten«:'. >*o 7* apri! 2-4l>. z^ ir.*/ J-5S. z* :c*ii i.rts* 2.tv. ,tj av-fc.-^ 2.7'V. O L>oci cen kyhd skcja *;;«ftor-ja m s tctn tiKU »vc-covsiii vCii ijdiiij;c ;:^j.. ■* prti.o,-n;« ipe^ece kauz-m v Severni A:tre-rki. Evrop>i£4 tržKJ* i:a » sl«adkor-Kth pre*krbi,ena in /t*^ .M27 toii >i»cior:a :eia 191*-— 3.495.t»4) ton. le;a \91V. — 4.ft»7.t>71 ton, I^a !**». — 4.«"-»4.672 .ihu !cla 1921. — 4.IV7«?2S ton. leta 1922. - 5.'9?.7=S :rn. leta 1*£.3. — 4.7r;.«^» £.,n c^ !*>24. 4 "O-L479 ton in ieu J925. ceo 5oHU»«^ -.t.j a*t F3-515/^. Pr^.Sii pa kužc. iia prkic po rai'etn porastu konzirnu veJiK) naz^dova-■}e. Atneril.a porabi prfcviino tri četrtinc kfban^ke produfccre. Na newyor^Ae*n trju &e Pa prodaia samo Se I do !.yO/«H) tcn jBžnoajncT'«^ci;a s!r-d^aria tafco. da ostane aa trvoz 2 do 3 n~i'irme tcn. Glavni od.etr:'!ic c bi'a Anglija. ki ima zdaj samj toliko sladkora da nenyor-fctita ti« bo patrcbovala. ZaK>ze so zna- hrc« iuzenakesa *i*4koiim m latoc, ki jBi ' im+ s\nb(d«fii dria%« fr»ka. Tako vei^« : zj'o^c -e inrela AnsHia samo tasskesa j»- tu^ar^ 1914 (414.J9t ton). Zato trgovma v Londciiu zaj»!uta m s« orrre^iic sam» •• -t iiuii trc Na tltnciri vr^ jc viaoaia itJi p:«nxkli ;cdtrii ^iajfcbas^k. PovpraJeva-nic »z inojcvmstva ie biJo tmflimaiiio, do* ::-jr^ii» py r*»en pri pšeni^; ^pioh ai bilo. r\,n:xi0c n<; v vlikc. o»o:>it»> pri pšeovci. T«r-fniirsLrii kupCi.t ni itt luui ponudNt *t miai-n.iilnđ. I^ro.nci [^ no\o<^d«Mci borati *♦ i»a->j.' 112 \agoni>v. l-*^enwe ,^j bilo prodano 4»> vaxo»i>v. Ccu^ sw varirale od JOS^O do *O7.5i*. Koru/c 4S vasc>TK>\. PrompflDO bliiSG v Backi p<»UMihu po 117.50 do 110, Meiii^o po ?*>> Jr# 117^0. Moie .»e bHo prrKi»ie it> \c^onov. Ogg 49€ za n<-so moko ne zanima. Oi.-obi s<> irorirali pariteta Osijek oontidba 122 do 125. bački 122.30. Ove* 190, fižol ?^». izbran v v rečai: 220 brez kupčev, .^©č-meH 6f>—61 tk> 15«\ poritfđba 1%. promet z?I» slat). —li Naš i/v«* v TurĆvjo. Pu statUUcnih iKiđačkih U; izvozila Tta^a država v Torćijo v Tfv\ em poi'etu 1925 za 4.«62..;»T6 Din b!a-?.. uvoz u Turove je Pa /naša? 36,*96.t?J diiiar?e\. V TnrCHO smo izvačafi s*r, o\^ce, k^^ic. ccir^nJ, rras'c* m 2-r«4t. nvažtiVi pa iržfio >adie in voiro. —r Cartuvlie oteisave pri mvozm elek-tr#8MKoriev. Tnov'm^o mrni<9tT«tvo ie od-ttćtilo. da se bedo v od^če izdajala potr-dila. da se elektromoior^ ne tzdeht.ie'to v na«' dr?avi. snmo t shiCa'ih, č€ jfre za rwo-tff.ie. Vi ima>> nad 5f> HP. —K Ceae rTata in arcfrra v Raocrada. V Beocracu notira z!ato 40JV^, 23karatno .¥>.*&. ŽJkGratno 27, t48£ara4no 33.80 in 12-k^raTTTO 20.81». Cfetc* srebro !.."¥», plaiini ?5n. —g OkvaoBBOt t«|b«> ikaala. Obvesnic voja« *ode jt v proa—to sa 4.246^99.000 dinarje\. Ta svota predstavlja državni dole dn« 1. januar ja 192b. Ker se mora ta dotg amortizirati v 30 ietrti, snaša letna —ailaiila \49JHWmJb Din. Od * svote od-omrtt a« otrreUi 105.107.475 Din. na odpU. eflo pa 44J«Ja3L3) Dm. "~~l i ^BjvvaTO * aavaai avaai. v HBBt* atiatva trgovaše ia ind«9tri*e »e ustanov-^iea aov oddeiak za trgovako • obrtni po-ak. Za naćatafca taca oddafta *e imenovan vsevfiNiiki p*oit*o\ n, Zaareba ćr. Oton •ka aaaiaiLa. Po privatni inicijativi je ave-dena akcija za nstanovjtev iucoslovensko-franoostke trgovske ilboratce & »ede-šem v Parica in s podmžricamt v Beogradu in Za-crccm. Cilj zbornice je, da odstrani nemško tonflrtfrrnco na Balkami. —s Ooa«ve t LJa*Jani. DirekciA drž. icleaifk; v LjobijiMii sprejema do 3. fet>r. po-andbe xa dobavo 150 «r Kane vas 100 cm iiT-, aa dobavo 20 parov kJobwče\in. škor-»lev, za dobavo 100 m merino platna; do 3- febrmtrja za dobavo usma, ?a dobavo 14.000 les: zeleane piočev me. za dobavo 6 ko madov ?>?ošč iz innetnega marmorja. Predmetni posroji so na vpogrled pri ekonom-skem ođelenju te direkci'e. Direkcija držav nega ruj; zbirka društvene pisame Din 2590 par 50; iz nabiralne pole br. Cotaria CHn lt>75; uradinistvo Mestne branilmee T>m 500; Božena Marolt Dfn 5W; Sokolsko društvo 2a!ec Din 32&: nabiralnfk gostiine Cinkole I>rn $*): nabiralnfli aostilne Bon-čar Dic 27^.75; novomeški Sokol Din ^"'; Ivo Metlika - Kočev„;e Din 70. Darila in kamnt: Neimenovana gob»pa Din ž&Sl; 3 veiiki ka.nni br. Srećka Pot-nika Din 3000; nenTiena\an Din 2700; nc-itnenovana dva kanTna Din 2000; geient Tifrk, gerentski honorar z*i decemher. Din 2Z00; Ger^a.k & Komp. D'm 1500; gospodarski odsek Sokola I. Din 1411, Din 12T«n, Din 1000 ter Din &J0; neimenovani za velika kamen Din K*T0 m dr. Jemei Deir.šar Din 1000.—. J. Raiovec Din T97.60; Sokol Cbica^o (Dol. 13.25) Din 767; nein^enovan Din 600. Po Dm 5TO: br. dr. š\i?elj. br. Leopo!d GriiTrfekL neimenovan, br. losip Klepep in Josip Bertiot; Matei Hedžet dvakrat po Din 200; br. dr. Kreči Din 372; br. Rajko Tu-rk Din 25*). Po Din 2QQ: prot. PoIovk, Kočev^e, prof. Lov?c mesto venca pokotnenru JeriNi-novcu, ;. MarLia FiJij>an ob priliki godova-Bja, Josip Puh, dva n-a'a kanma. br. Miroslav Ambroz"Z. br. Leoperd Rfiavec in Rn-doTf Saifsida. Po Din !0*>: br. Derg&nc i« Špan. br. Emil More. ?. Lenč"ek ml.. I>r. Miroslav Re-pcv», br. Frum; Medic. Anton Dolenc. zo-botehnik Reich. br. Petrovrć, Osijek. Sa5a Banova, Dol. Msnica Koman. arhitekt Ko-stapeiiia, mag. ph. Hinko Brilli, Lrtita, Viktor Bnhinc. Jo.^ip Kregar, Leopold Hatn-ped, Ivan Jalcnpič. br. dr. Pavel Skaberne Drn 60; po l>in 5*3: br. Janez Flegar in g. dr. An;.ani StuHec; br. Janko žunger Drn 4S; dc-mokrat&kl kesliaski klub Din 44.2S: Mi-cffca Grošeli Din 30; dvorni svetmk g. An- đolšek Din 25; po Din 30: oennoicovaaL bT. Ra^ko Turk in Franc Zore; M. Tjtncr Dm 10. Vie;r darova!cem ponovna Sskrcr.a hvala! Odbor, Po soefu * Ln&jstletna doktorska kandiđoiinji. Na univerzi v Madridu je bila nedavno ^"pi* san« kot redna dijakinja 11 letna Hiiee« garda CArfaillerd. DekJetcc je z odliko ni« pravilo že prve tri izpite. lzpitom so pri. sostvova!: dvor in znanstveniki ir v^e qt-ždve. Dekl^tce ;e imelo znanstveno preci-vanje, ki je navdušilo v>c navzoče. Mlaci; Hildegarda že sedaj obvladujc več evrop. skih jezikrrv in je tuđi nenav^dno muriks-lično nadarjena. — To storijo o čudcrr: deklici na dolgo in široko objavijajo periski list\ katerina szvcdz prepuščamo *■•.■■:!■ od3avo ^:d' budni in brižni župan bližnje vaši. ki ie v skrbeh /a svoje podložne vaščane tako; 7At sluti!, da nekje gori. Sicer se mu je č'jdno zdelo. da ni videti nikakega dima. verdar si je mislil: bolje je biti preveč pre^-idcu kakor premalo. In je zatrobil po vapi :n 7budi! vse gisilce. s katerimi je žurno p ^ hitel na lice mesta. Tam pa je zvedcl. da takle oijcnj brez dinia ni baš opasen, m po« vedali ->o mu tuđi v kakšne nameoe 5!:iSi. Župan se je hitro potolažil in io je s svo* jimi podložniki jadrno ubral d-.Ttnov. da vo* tolaži preplašene vaščane. Huiše nesreće pa ni bilo. Paul Claodel znf*et na Jaooask?^ Franco5iki modernist Poul G3tiđei sr- •■: vrnil iz Francije zcipe* na .Tapo-nsko, k': je vTtorvič prevzel vodstvo fraucoskega po-slauištva v ToTdiu. TrjJOTsld lokal • *k!idM$čem te Oče ▼ m»:»tu. — Pon^'dbc f»od «Lokal/276» da upravo «Skrr. N»roda».__ &r#3dnjc posestvo m le*^*m »rtom, de-set mi* nat od železni&kc post** j« v ročjem kraju na CHHeĐTskcin — »c radi botezni tulcoj proda. — ftmudbe pod «>* pun s poinim naslovom pod «Bo6oćno»t, 292» nm iu uprtTo cSkrr. Nar.». Štenografittjo- strojepislco zm slovenski m netnski )esk. evont. »rhKhrTtići* no — fprejme ttkoj več« ja odvetnmka pissrtsa v Ljubljtoi. — Porudbe ni j»"ivo «Slo^-. N«njd*» pod «Le perfektoo 2fc*». < Drignite pisma 1 upravi «SsIov. Naroda»; j . cDobrt trgovina %»; ' I «I>obrt moć 10o»; ; ! 4 «Kjharica 254»; : «, , | •ivomiort 425«; a f. *♦ laćam dobro 114»; - £ «* rosta h:šA 155» ^ •■''rvošolec»; ^ »Pt-n*!;« let* 1936 129»; | | «C)b lo >reče». i | «Sani 246»; :r I wSn«ž?K«t 5.r>2»; £ 5 •'Solidan 5470»; *- I .Sveti« J12*: j J * St« !na »Juib* 1W»: i «T*koj 2fr)»z t »Učitelj 135»; - «TrgoWKi tok ti 178»; | «L*gtrojcv po zeio nizki vc* ' ni naprodaj. — F. BatjcJ, Ljubljana, kartovsLa ce« ^U at. 4.___________29T Prodajeat dve no-Tozazadan« zgrada 1. jednoapratoa »a pet« nacrt odelcaja i druga trospratna sa dvadeset l: sedam odcknjfc, zidane ! z* svoju upotrebu i pot* , puno moderne. — Za bliza obavetttenja obratiti se acr«c y M^iku: Žička ulica i br. ■» kt~.rrov — A. Rasbcrgcr, L-iiMjana. Ta\ćarjeva 5. Sc^nam %'sch slovenskih posr.etkov zistonj \i\ franko. 231 Komlortno sitanoraaje ibstoicee iz 5 sob, kopano e in vseii pririivlin, s ^oupoifibo evcllić-lega vrta, v novi v;lt v blizini sredine mesta, •• «>a1a1a sstraitkf, V 24more plaćati nsjemnino z* vtč ćasa vnaprej proJ intabuljciji. Ddd* so cvent. tuđi eno stanovanje, obsto^eće iz treh sob itt eno »ćanovanje z dVema sobama Porudbt pov ^arje in vsako\Tstnc pleteninc .i'jdijo v«akomtir najbolrso in si- ^■urno eksistenco. V zaiogi s po-.:f;im, ki je >ako lahai^ m po po utrt tuđi 5 stanovanjem edino lepri F. Kos. LJMail, »nslBl.5 Generalni zastopnlk. kokošje. purje. raeje go^je in gf«ji puh — pro* da ja in razpošilja po naV ni?ji erui -— E. Vajda Čakovec. Medjimurjc. Zelo Achrn ▼prljana m iz vratno tatperajoče. ^ostilna ▼ Maribor« sc radi Ho4e*ni fa^tDik« takoj proda »li odda v naicm. S^mo resni re* flektanti gotovino naj fle obrne jo na Ogladni zavnd RoA'ačić. Maribor, SfomškoT trg 16. 131 Oprtan za •areste store. rasiore, jedOne in mpmlne garnitof«. SMintnT m m poateljsM prefr'i* n}«la tu **»• vrate veaenin v>eže ročno iMjcenej« Af ZoeJmšmk, Ljvbl}mmm--Striimrjeim ofles 7. Pre-\7iujc vsc kombinacije ic motivov. Prwdt%akmtJ9 Najveći« isbira n«ćrtov radio I aparate m acstevve dtk ima v zalogi ^«^B^a—-^—^^^^^ ^^^^k^^.^a^^K Sa^^Baa K. j Za vsaka sprejeniM cene prodajam klobuke, slamnike icr vse potrtb§6ite sa modistke. — Mistik« Neif-vart, modistka Lj ubijana, Dalmatinova ulica 10-TI i ^^^H^^^Wa^^Pj^P^ai#a» ^vBV^^BM *■ W ^PV#«aisj|W4^p i JIIDR' i Umi tanin 200-500 sveč moči. ^ Krasna tat* ML " Xc;natna po-raba petroleja Sveil kakor elektrika! se rabi >-?i lazi^ cti^avo prodajalnic, ura do v, gostilnic sol. rerkev, dvo- Hsč. vrtov itd .»aliOA« je pn- . kladna za najma nj5e in največje j prostore. — Zahtcvajte prospekte! 'Glavno skladtšče ?a SHS ima , clclrtrotehničnt fim» ( SVARC i_aVg ' ' — Iščemo zaupne zastopsiike. — I — Zshtevajie takoj prospekte! — ■v VSAK HOĆE -m napraviti svodni s primermm darHom veaelje i« to je le mofoče, če tale feajpl pH ftvalhf Josip Petelinc, Ljubljana, ki ima veliko zalogo /epnih robcev, rokavic. nogatfc ple^eninc, kiavafte. srajee ia gospoda, totfetne potrebšan«, samovezntee, af^fcjke Hfeiie, fine klote, vezeni, čspke, iafbket nahrbt- mkc, palice ia še va>Nk« dma^h lepfli i« potrebuju stvari p» snataj* nrilaari ceiH. s/r Na mak)! Na vcttho! Zahvala. Vntši telki. srčni boleati vsied nenadne izgube našega sffndfnbtjenega očeta, gospoda Frana Hribarja snio prejeH urednih dakazov iskrenega sočutja, kar nam lajla našo neizmerno žalost. Zlasti se lahvaljufemo čč. dubovščini, direktorja .Jutra' g. dr. Albert Kramcrjc, gUvnemu uredniku g. St. Vtrantu z g. R. Pastosiemškom, ravnatelju Na-rodne tbkarne g. rran JczerSkn in bivšemu ravnatelju g. Ign. Verbajsu, gospe Franji Tavčarjevi, odvetniku ir. I\o TavČarjj, osobju Narodne tiskarne, opravi in ttredništvu .SJov. Naroda*, ravnateljstvu In uredništvu Trg. banke, organizaciji grafičnih delavcev in delavk, pevcem pevskega draitva .Grafika* xa v srce šega i oče žalostmke, darovateljem vencev in Sopkov ter vseoi, ki so ga v tako velikem številti spremiH nt njegovi gadnff pot<. LfSjMfaMia, dne 2-5 jannarja 1026. ^ tatafaif MtaH. Nainanilo preselitve fermenarske trgovine —■= in delavnice ™—■ Leopold Sega «— s Polianske ceste 18 n. Poliansko cesto 49 VaminK^fB skumi i" ironični, bolečine v Vo-nCVJJlaltlteia steh, zbadanje, otrdelost tflnika, /efodčoe krče, gtavobol, protin, ishias in nevraJr*;o vsake vrste ozdravi naizanesljiveje raaU obliž dovoljen od ministrstva zdravi a v Beogradu. Prc-mnoga zahvalna pisma potrjujejo njegovo zdra-\1lnost Originalna škatlja stane Din 25 in se do-bfva po skoro vseh Iekaroah in drogerijah. V nev tranjosti države po po v zet ju. Bfflnh aulifa iogiigfiC ttiiiljf. Unine mpindee Verie. fiončiie ii Medf ode ili Ljnbljaei za svojo komercijalno centralo v Vevcah pri Ljubljani vi) kalkDladlskeea oddolke s primerflo teoretičo* izobnzbo ia prakso, verzirancfi v indastri'ski kalkulaciji in statistiki, veščega slovenščinc in nemSčine. Jngoslovansko državljanstfo pogoj, samci imajo prednost — Dalje mlajšega uradnika materijalnega oddelka s potreboc komerctjelao naobrazbo in prakso v naknpn, pre^zemu in npravi blaga, verziranega v železniških in carinskih zadevah s popolnim naajeai slovenJćine in nemščine. Jogoslovansko državljanstvo in i7^ saaski stan pogoj. Natvralnl siaaavaafl sagotovljeni. famidbe r izkaiom državljanstva, ter ' : prept« ispriCefal • teorettfni in praktični osposobljenosti ter z navedbo t zaMevkov |Me prejeskev in nožnosti službenim nastopa so nasloviti na fajHfflvo aininik poplmlc 1 m Ljumjmd Dnmisko cestu lb. Ui»J«ffjs Jtajsj ZotjaakK «. «W aMowfci liilnrmi. fm* JmmUk* — Za Jnaaitai daj Bat*; Oton Chrirtoj ^ Vu * Uobtlaat