57. številka.
Ljubljana, v soboto 10. marca.
XVI. leto, 1883.
Ithaja vsak dan ii**«t, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H ^ld., za ćetrt leta 4 gld., sa j .Mleti mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ftetrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četi i leta. — Za t nje dežele tohko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po % kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr. če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bc izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hifii »Gledališka stolba". O pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Prazni upi.
Z Dunaja 3. marca.
Pravi Be, da človek, o katerega smrti se je raztrosila neresnična vest, potem še prav dolgo živi. Če ta ljudski pregovor tudi za vlade velja, sme Taafiejeva vlada računati le na neštevilna leta; kajti od njenega nastopa do danes so jo nasprotniki že tolikokrat proglašali mrtvo, da bi teško bilo sešteti vse te izmišljene ministerske krize. Iu čudno: dasi je vselej se pokazalo, kako neresnična in jalova so bila prerokovanja in dopovedovanja o razrušeni veČini državnega zbora in o neizogibljivem padu ministarstva, vender se teden za tednom ponavljajo jednake senzacijonelne vesti in najdejo — vernih po Blušalcev in bralcev, in kar je najbolj čudno: ne Bamo mej nasprotniki, ampak celo v vladi prijaznih krogih začnejo ugibati in 8e bati, češ, da mora že nekaj biti v zraku.
Zato ne bode odveč, Če nekoliko besed spregovorimo o uzrokih, vsled katerih so padala prejšnja avstrijska ministerstva in se je spremenil vlfidni sistem. Bachov nemški absolutni centralizem je našel svoj grob pri Magenti in Solferinu, Schmer-lingov nemški ustavni centralizem se je razbil nad skalo ogerske opozicije v notranji politiki in nad lastno krivdo nesmislenega stremljenja po avstrijski hegemoniji v nemški državi. Belcredi je padel kot žrtra avstrijsko-pruske vojske, ravno tako Hohen-wart po nemško-francoski vojski, ki je neizmerno povzdignila nemško samosvest. Takozvani „Biirger-ministerium" se je moral umakniti, ker ni mogel spraviti Čehov v državni zbor. Poslednja liberalna vlada A u e r s p e rg Las ser-S tr em ay r postala je konečno nemogoča iz toliko notranjih in vnanjih ozhov, da se je le čuditi njenemu tolikoletnemu obstanku. V notranji politiki ta vlada Čehov ni pridobila za državni zbor, ampak jih gnala v najhujšo opoz:cijo.   V vnanji politiki so liberalci protivili se
j razširjenju Avstrije proti jugu in večina je celo gla-
j sovala proti berolinski pogodbi.
Zgodovina nam tedaj kaže, da najbolj na ob stanek avstrijskih vlad uplivajo razmere in zapletke z vnanjimi državami, zlasti vojske s svojimi splošnimi krizami. V mirnih Časih se v Avstriji vladni sistem ne spreminja lahko in naglo, kar je naravno v monarhični državi in za narode koristneje, kakor vedno prekucevanje, kakeršna vidimo n. pr. na Francoskem v hudo kvar francoski državi, a na radost nemški. Avstrija je monarhično-ustavna, prvo besedo ima najvišja krona, drugo narodi. Vladni sistem, za katerega se odločuje najvišje mesto, ima tem krepkejo zaslombo, ako je primeren smotru avstrijske države in ugaja potrebam in željam narodov ali saj večini ljudstva.
Če tedaj vprašamo po pogojih obstanka se danje vlade, moramo z ozirom na vse odločilne faktorje trditi, da niti najmanjega povoda ni za odstop vlade, ali sploh za ministersko krizo. Sam presvitli cesar je v prestolnem govoru razvil program, katerega ima sedanja vlada izvrševati. Grof Tuafte je prevzel dano mu nalogo iu ne da se tajiti, da jo izpolnjuje korak za korakom in z ozirom na državne finance celo z nepričakovanim uspehom. Na najvišjem mestu tedaj nemaju nobenega povoda, odrekati vladi zaupanje in spremeniti sedanji vladni sistem.
V državnem zboru ima vlada sedaj še večino ter jo bode menda ohranila do konca zasedanja, ki bode v dveh letih; ko bi pa vlada poprej večino izgubila, potem bi morala ali zbor razpustiti ali pa odstopiti. V vnanji politiki se po sedanjih razmerah evropskih držav ni bati vojske, v katero bi se Avstrija zaplela. Te.laj res ni nobene nevarnosti za vlado videti in prazni so upi nasprotnikov in brezuspešni vsi napori v odpravljanje vlade.
Vender neke stvari ne smemo prebirati. Rekli smo,  da ima vlada sedaj  še  večino v posliinski
zbornici, ako cela desnica ostane trdno zvezana v vseh vprašanjih. Dosedaj je bilo tako, in kedar je vlada odločno zahtevala, udali so se vsi poslanci av-tonomistiČne stranke in glasovali so za vladne predloge, če prav včasi s teškim srcem in proti svojemu prepričanju.
Glasovali so vsi, ker so še v živem spominu imeli hudo pritiskovanje nasprotnih vlad in ker so pričakovali, da vlada ne bode samo mislila, kako državi prihodke povišati, ampak tudi, kje bi se dalo kaj prištediti, in zlasti narodni poslanci v nadi, da se zagotovljena narodna ravnopravnost dejansko izvrši. Oboje pa se do sedaj še ni zgodilo.
Posebno za nas Slovence je v marsičem Se huje nego poprej, in če se kmalu ne obrne na bolje, nastopilo bode m marsikaterega poslanca vprašanje, ali sme še dalje podpirati vlado, katera sicer v besedah vsaki čas poudarja ravnopravnost vseh narodov, katera pa nema še toliko energije, da bi svoje organe pokorne storila vladnemu sistemu. Vera brea dobrih dejanj je mrtva, in obetati, pa ne storiti, ni moško ter dela iz prijateljev protivnike. To naj pomisli vlada,   da si sama svojega groba ne izkoplje.
Politični razgled. Notranje dežele«
V Lj ubijan* 10. marca.
I!mlg>'t na debata riržavsicga /bora. Pri
naslovu „visoke šole" sukala se je debata v četrtek večjidel o dopolnitvi češkega vseučilišča in pala je marsikaka gorka beseda ceskih poslancev nasproti nesramnim napadom levičarjev. Poslanec Czer-kawski želi, da se naj kinu nični zavod v Lvovu spremeni v medicinsko fakulteto. Psi. Len/, zahteva ustanovitev stolice za elektrotehniko na dunajskem vseučilišči. — K naslovu „srednje šole" oglasijo se eontra: TaUBChe, ileilsberg, Vitezič, Moro, W ur nahranil, Tonkli, Foregger, Nabergoj, Sprung, Lust-kandl, Klun, Portugal!] pro: Kvičala, 0/.arkiewicz, Coronuii, Godci, Fr, \Veber, Vidu'ich, VVittmann, FranceBCui. — Poslanec Tausche obžaluje obreme-
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
(Popisuje Prostoslav Kretanov.) XVIII.
Ob zeleni Soči.
Zlati t lišfi solnčnih žarkov, ki se je razlil skoz visoka, z bršlinom in brajdami opletena okna po mojem stanovanji, vzdramil me je pozno v jutro iz sladkega sna.
Naglo smuknem izpod odeje, se opravim ter hitim na plauo.
Tu je lesketala juterna rosa v čarovitih odsevih po vrtnem rastlinstvu okrog hiše in mamljive cvetlične vonjave so vele po mehkem vzduhu. Ali Bedaj ni bilo časa pasti očćs po rosinih bojah in loviti dišav ondu po vrtu, kajti srce mi je hrepenelo po ulicah naprej v pisani metež mestnega življenja.
O, kolika vam je slast, ako človek, prišedši j po dolgem težavnem potovanji v mesto in izuebivši j se nadležne prtljage, prespan, skopan iu preoblečen,
čil iu vsake brige prost — jednakomerno stopa tja po gladkem tlaku! V takem trenutku so nam čutila na stežaj odprta; duša, stoječa tako rekoč pred očesnim prozorom, strmi zavzeta v svet in v sladkem blagozvofji šume nam vsi prirodini glasovi v radostno utripajoče srce . . .
Jednako se je godilo isto jutro i meni! Pre spavšemu prve kaotične utise nenavadnih prizorov na utrujena čutila, zibal se mi je sedaj zbistren pogled na bliščečih valovih solnčne svetlobe, razlivajoči!] se nad mestom, zanimljivo plavaje mi z obsijanega zidovja na osojno uličino obrežje in umirjeno uho mi je željno srkalo šumeče čvrljanje okrog mene vršečega ljudstva. In pri vzletavanji z luči v sumrHk in zasledovanji svetlobinih refleksov po mestnih sencah, obviselo mi je oko nehote ssedaj na pročelji te pa'ače, sedaj mi zdrsnilo doli ob profilu one-le /gradbe in nevedoma sem začel motriti nekoliko pozorneje manje obličje goriškega mesta ter se navzel o njem spoštljivih nazorov.
Staro, prvotno mesto Gorice je sicer, kakor povsod, v stisnenih in zvčznenih ulicah ob hribu prislonjeno, in breznučrtno vzgrajene hiše tiče mu tu
lin tam do polovice v zemlji; a novi del mesta s ! svojimi pravilno zidanimi poslopji se razteza v pro-, stranih, določno nacrtanih širjavah v ugodno ravan okolice: tu se ti ustavi pogled često ob krasnej, v monumentahiem slogu postavljenej palači, v katere vznožji se prostim diven, z eksotičnim lastlinstvom nasajen vrt in širni, lično obkrojeni trgi kažejo Gorici v lepo bodočnost. Sploh je naša „avstrijska Niza" precej z modernim duhom preveta, o čemer svedočiti n. pr., razveo poulične snage, dve veliki — javni prodajalski lopi, s katero napravo se še naša stolica, žal, ne more ponašati! —
Marši kak pogleda vreden predmet stopil mi je tukuj pred oči; toda, človek ne živi samo ob gledanji nemega zidovja, osobito, Če mu na ušesa zvene neznani glasovi tujega jezika.
Z hiš vzplaval mi je pogled doli v pritlični polumrak ter mi obtičal v pisanih gručah gori in doli tekajočih ljudij. Prvi trenutek mi je bila njih kričeča, brbljijoča govorica nerazumna; toda, ko *em napel ušesa nekoliko bolje, ujel sem iz naglega kramlja tu in tam kak znan izraz in polagoma, kakor kaplja za kapljo, padala je beseda za besed« v moj spomii
uenje učencev na srednjih šolah in pravi o gimna zijal ne j euketi, ki je v zaduii ćas zborovala, da so njeni sklepi, v ljudstvu vzbudile občno priznanje. Na to se ukrene skleniti debato. Predsednik naznani, da so se mej tem oglasih proti bttđgetu poslanci: Schmiderer, Vošnjak, Obreza, Grasselli, W. Pfeifer, Posch, M. Hermanu, Hevera, Gabler, Russ, Kinder mami. Tal f, Janša, Terlago. (Na to nastane velik hrup na levici; sliši se očitanje, da so levici usta zamašena.) Mej tem hrupom nagovori predsednik poslance, da Daj si izvolijo generalnega govornika za eontra, in kot tak je bil izvolj-n dr. Tonkli. Govorniki za pro izvolili so si grofa Corouinija.
V včerajšnji seji pritožuje se dr. S t ur m, da levica pri naslovu „srednju šole" ue more priti k besedi, ter zatrjuje, da bode odslej naprej levica upotrebila vsa sredstva opravilnega reda, da zastopa ustavne pravice in svobode nemškega rodu, ter vrgla od sebe za vselej vse parlamentarne ozire na kole gijaliteto. Na to odgovori nnučui minister baron Conrad na znano resolucijo dr. Tonklija, kar priobčimo prihodnjič.
Še ta mesne začel bode v Parizu izhajati nov političen list, imenom „L' Etendard". V prospektu naziva se samega organ latinskih na rodov ter nadaljuje: nTu se gre za to, da se dovede vzajemnost vseh interesov latinskega sveta in s pomočjo slovanskega rodu stopi nasproti vedno rastoi-.ej nadvladi germa« uizma. V našej deželi vspenja se sedaj vprašanje: biti ali ne biti To zanima v jednakej meri ko nas vsa latinska ljudstva, ter se daje jednako navajati za Švedijo, Dansko, Belgijo, Ilolaudijo, celo za Rusijo. To se prt»vi, da smemo mi, braneč francoske interese, računati na podporo velikega dela inozemstva. Ne čudite se, da ustanovljamo list z relativno malim kapitalom; naša redakcija bo skoro brez plače in večna naših sodelavcev in dopisnikov ne zahteva remuneracije. Oni ho srečni in pouoani, da sodelujejo pri tako odlično domoljubnem povzetiu." — Mej članovi upravnega sovi ta nahajamo ta-le imena: grof D i e n h e i m - B r o ch o ck i, Maiquis T up puti, prejšnji ordouančni častnik italijanskega kralju, E milio Castelar, prejšnji predsednik SparJBke republike general T ti r r, M e z i e r s, člen francoske akademije iu francoski poslanci Loerov, David, Te not in S a r l a t.
Iz Carigrada se poroča, da so angleški krogi turške prestolnice vsi tega mnenja, da bole lord Dufferin, ko dovrši svoj pos<d v Egiptu, sicer prišel za kratek čas v Carigrad nazaj, da pa bode šel od le-tam na odpust in se ne bo več vrnil na dosedanje poslaniško mesto Domneva se, da bode šel na mesto Sir IIeury Elliot-a na Duiuj. ta pa tla pojde za poslanska v Petrograd —Kot kandidata za dostojanstvo guvernerja v Libanonu imenujeta se Nasri Bey in Bl.»cque Bey.
Iteuter poroča \t Tama tave na IVlarta-gaMkarii, da je tja dospel francoski topu ški boot „Vaudreuil" in da so štiri vojne Indije na severo-vzhodoej strani otoka. Madagasi so zelo vznemirjeni in se pripravljajo na resen upor. „Standard" pravi, da proti celemu Madagaskeiu revolucija. Kri« stijanstvo in engleski interesi so v nevarnosti. Angleške ladije še nobene ni blizu; treba posebno spretuega angleškega diplomata, katerega da bi kraljica in ljudstvo slušalo.
Dopisi.
1j Dunaja 8. marca. [Izv. dop] Ravno je rektorat dunajske univerze to-le izjavo na univerzi pribil:
Kundmachung.
Ueberein^timmende Meldungen der hiesigen Bliitter gestatten leider kaum noch einen Zvveifel, dass auf dem am 5. d. M. vou dem „Verein der deutschen Studente n Wiensu arrangirten „VVagner Commers" sich Dinge zugetragen haben, welche das patriotisehe Geftihl tief verletzen miissen.
Ich gebe — unter Voraussetzung der Richtig-keit dieser Mittheilungen — meiner schmerzlichsten Entrtistung Ausdruck, dass so«che den guten Ruf der Wiener Uuiversitiit schirjigende Vorgange uberhaupt moglich sind.
Gleicbzeitig aber spreche ich mein auf Kenntmss der Vernaltnisse begriiudetes Vertrauen aus, dass unpatriotische Gesinnuugen, wie sie bei der ervvahnten (jlelegenheit zu Tage getreten sein solleu, nur vou einem kleinen Bruchthe.le der Wiener Studenten schaft getheilt vverden. Die grosse Mehrzahl der Studenten unserer Ilochsehulen bat fiir derartige Verirrungen nur Mitleid oder Verachtung.
Der akademisehe Senat vvird in Ervviigung ziehen, ob die Ordnung an unserer Uuiversitiit die Ver haugung vou Diseiplinar-Straftn gegen einzelne er-heischen solite.
Schon jetzt aber richte ich, als das bestellte Haupt dieser grossen Koiperschaft, an alle ilire Mit-glieder die ernste Mahnung, dass sie in ihrem Thun und Treibeu niemals die Elue und das Wohl unserer Alma mater, dieser :iltehrwiirdigen und grossartigen 8cb5pfung des glorreichen Hauses Habsburg aus den Augen setzeu inbgeu.
Wien, am 8. Miirz 1883.
Der Rector der k. k. Universitat: Maassen m/p.
■ 4-iorice 6. marca. [Izv. dop.] V nedeljo na večer je praznovalo „goriško podporno ia bralno društvo" Obletnico svojega vzbujenja k življenja. Da je društvo tu na meji za Slovence velike važnosti, tega ni treba posebno poudarjati. Kdor kolikaj pozna naše razmere, sprevidi eminentno važnost in potrebo tega društva takoj. Z veseljem smo zategadelj vzeli na znanje poročilo predsednika, g. ravnatelja tukajšnje kmetijske šole, Povšeta, pri veselici imenovanega večera, h ka torej se je bilo lepo število dru-štvenikov zbralo: da štetje društvo že sedaj po jedno-letuein obstanku 260 udov, in da ima v hranilnici nad 650 gld. gotovine naložene. Po tem veselem poročilu razpravljal je gospod Povše ▼ jako lepem govoru za Gorico sedaj zelo primeren tema: korist otroejih vrtov. Po kratkoj a jederuatej razpravi o namenu teh otročjih zavodov, po označenem načinu poučevanja in uspehih tacega poučevanja na podlagi iz ueeega otročjega vrta izposojenih učnih sredstev I in otročjih del,  končal je svoj z veliko pohvalo in
odobravanjem vzprijeti govor, navduševaje navzočne ude, da naj pošiljajo svoje otroke v slovenske otročje vrte, ko hitro bodo ti tukaj osnovani. Prav lepo izpeljano domače petje pri dobrej vinskej kapljici in tombola popolnila je konečni del veselice, ki ne bode v narodnem oziru brezuspešna ostala.
Ker sem že pri otročjih vrtih, omeniti mi je, da ravno te dni je pričelo politično društvo „Sloga" razpošiljati pozive po deželi za prostovoljne doneske, da bi Be ko hitro možno jeden, po mogočnosti in potrebi tudi več takih zavodov v Gorici osnovalo. Ker je tudi ta zadeva velike važnosti v narodnem oziru, ker jej je namen zabranjevati, da se mladina že v nežnih letih narodu ne izneveri, nadejati se jo vsestranske požrtvovalnosti in podpore. Doneske sprejema predsedništVO indenarničar „Sloge". „Sloga" je sicer tudi ministerstvu za uk in bogočastje predložila prošnjo, da bi pridružilo tukajšnjemu izobra-ževališču za učiteljice slovenski otročji vrt; ona prošnja je bila tudi že obravnana v tukajšnjem deželnem šolskem svetu in — ako smo dobro poučeni
— dobro rešena. Nadejati se je torej, da bode mi-nisterstvo oziraje se tudi na državno korist početkom prihodnjega šolskega leta opravičenim terjatvam tukajšnjih Slovencev zadostovalo ter zavod osnovalo.
Nič manj važna se nam ne vidi tudi peticija političnega društva „Slovenski jez" v Brdih, katera je bila ministerstvu odposlana, da bi ustanovilo za naše Brice posebno sodmjo. Brici, kateri neso po nobeni naravni meji ločeni od Furlanov, a po Soči ločeni od družili slovenskih bratov, so iznaro-dovanju najbolj izpostavljeni. Vrhu vsega so tako razkosani, da spada jeden del Brd pod korminsko, drugi del pa pod goriško sodnijo. Da ni to v korist slovenskemu narodu in torej tudi državi ne, je pač jasno kot beli dan.
Nadejati se je to»vj tudi v tem oairu podpore od dunajske vlade, ki hoče biti vsem narodom jednako pravična, iu kateri je sveta dolžnost za to skrbeti, da poitalijaučenje dežele po mogočnosti zabrani ter tako Italijanom onkraj avstrijske meje izpodrine uzroke po zahtevanji Primorskega. Ugodno rešitev te peticije pričakujemo tem gotovejše, ker bi nova sod-uija štela nad 10.000 duš. Žalibog da se nahajajo mej Brici samimi ljudje, ki po koristolovnih Italijanih zapeljani zoper to prekoristuo osnovo nove sod-nije v Brdih rogoviiijo. X.
Ix Kamni It a 6. marca. [Izv. dop.] In zopet nas je zvabila v svoj hram prijazna — Talija, ter nas obdarila iz svojega koška z lepim sadovjem
— I zanimljivim igrokazom „Cvrček".*)
Veliko je, da, preveč zahtevati, da bi se igre te vrste predstavljale na manjših odrih, nego k večjemu
*) Dobili smo v tej zadevi vež dopisov, jodnega celo iz Gornjega Grada, ki se vsi jako pohvalno izražajo o tej predstavi. Ker vseh priobčiti ne moremo, odločili smo so za uajboljSega. Ured.
Dalje v prilogi.
kjer se mi naposled združi v soglasje blagozvoene italijanščine, ki se mi je, dokler mi je bila tuja, dozdevala zoperna. Začel sem se iskreno zanimati za ta klasični jezik, v katerem je opeval Petrarka lepoto svo|e Lavre in Dante čudesa „nebeske komedije" . . .
Ali, zanimanje .a jezik vzbudilo je mojo pozornost na govoritelje in pri motrenji ljudij tu v Gorici naletel sem zopet na žalostuo prikazen, ki je izzivala moj kritični vid. Opazil sem namreč, da so marsikateremu, ki mu teeo prilizljiva laščina z jezika in ki si brije brado a la Henri-quattre, prvotni zobje Vzrasli ob mleku slovenske matere in, če bi se tej ali one| po laškej razvadi našopirjenej „signo-riui" postrgalo z lic testo italijanskega riža, prišel bi na Udu pošten slovensk obraz!
Toda ob zatrjevanji slovenske narodnosti ni da bi se pameten človek spotikal; to je čisto naravna stvar, ki drugače uiti biti ue more! Prehodil sem do malega skoro vso našo domovino, ali žalibog! po vsem Slovenskem uesem našel mest;i, kjer bi se javuo vsaj večinoma, da ne reeem izključ-Ijivo — slovenski   govorilo; in to ne velja samo
o mestih ležečih ob periferiji, temveč tudi o toli slav-ljenein središči Sloveniie! Ni čudo torej, da žije mili naš jezik Še vedno samo na kmetih in da je v ljudstvu že ukoreninjeno mnenje, da človek z gospodsko suknjo na hrbtu iu v rokavicah niti ne more govoriti slovenski, kamo-li nežna gospica, če ima na glavi naštulen klobuk! Žalostno a resnično je, da te n. pr. v Mariboru na trgu kmetica-Slovenka porogljivo prezira, če njo slovenski ogovoriš, češ, da uesi gospod, in nedavno se mi je znanec, prisedši prvič v Ljubljano, na vprašanje, kako mu kaj ugaja naše mesto, zaničljivo nasmehnil: »To pač ni mesto, ker vse — slovenski govori!" ....
Da bi se dakle o tem še pritoževal, smelo bi se mi očitalo, da nosim — kamenje na Kras!
Otresivši z duše to neprijetno razmotrivanje, šel sem na lov za drugimi zabavami, katerih tukaj v Gorici, kjer je toli ugodno podnebje za pohajkovanje, nesem pogrešal. In imel sem dokaj opraviti, da sem izvrši! vsakdanji svoj vspored !
Z jutrnega sprehoda zasukal sem jo na Travnik v kavarno, ter ondu v mehki naslonjač ugieznen l>o novinah premeril ves politični svet, skakaje z Du-
naja v Aleksaudrijo, od ondod zdaj tja v Novi York, zdaj doli v C irigrad, Pariš, London, Berolin; da Moskve kakor i Rima neseni preskočil, tega ne bom izpovedoval, da mi ue bode kdo natvezoval pan-slavističnih ali kakih drugih, Slovencu neodpustljivih želja. Ali naposled mi je politični malin preveč ropotal po glavi iu o pravem času prikaže se mi rdečebradi prijatelj, ki me spelje na prosto polje metafizičnih špekulacij: tu sva v drznem teku nalovila nekoliko filozofičnih hipotez, ter nje spretno premesila v zdravilni obliž za narodne naše rane. Vender se nama na zadnje usili vprašanje, da-li nas vsa ta siva akademična teorija strga iz krempljev namenjene nam usode v svetovaej zgodovini, in polagoma splezala sva zopet doli na tla realnega življenja. In tu se nama pridruži mlad, bledoličen slikar, in takoj smo splavali v strugo umeteljniskega razgovora, po katerem so kakor lehni čolniči sem ter tja švigali smeli slikarsko-tehničui izrazi. Iz te poučljive konverzacije nas izvede poludausko zvo-nenje in razšli smo se vsak na svoj kraj — s trebuhom za kruhom. Da sem jaz, potnik, krenil na obed v — gostilno,  tega tu ne bodem ovadil,
Priloga ^Slovenskemu Naroda" St. 57. 10. marca 1883.
v ljubljanskem deželnem gledališči, kajti vsak, kdor ima količkaj sluha o dramatiki, dejal bi, to je uto-pizem, kaj tacega predstavljati z zgol — diletanti! in bi se mu poleg tega še znal vzbuditi sum, ka bi si mi upali celo — Shakespeare-jeve drame pred stavljati. — Res! — ali kdor je bil v nedeljo večer v kamniškej Čitalnici, pustiti bi ga moral vsak napačen sum, kajti tu bi se bil prepričal, kaj v istini premoremo, ako hočemo.
„Cvrček" predstavljal se je z isto skrbnostjo, ki kaže, da so igralci obrnili vso pozornost in vesolje aa svoj smoter, oni so storili, kolikor se pri okoliščinah storiti — da, ter so pokazali, da to ni zadnje in vse, kar še menijo storiti za naš oder.
Nehvaležno bi tedaj bilo, ako bi se posamezno ne spominjali igrajočih.
Uloga „Cvrček-Stana" bila je v osebi gospice Franje Medvedove kakor doma; da, ona je pravi pravcati Cvrček, ki nas je tako nepopisljivo očaroval, da si je vsak izmej nas le želel biti presrečni „Sobin Bujanovič", njen ljub-ček, katerega je toliko let tako skrivaj in tako goreče ljubda, da je ta skrivnostni plamen z magičnim svitom obseval celo pet-aktno igro. Zagotovljati moramo „Sobina Bujanoviča", ka bi si bili mi vse žile napeli, aa bi ga prekosili v vsej njegovej goreči ljubezni. A vsa čast gosp. Fran Štele-tu, — on je svojo ulogo krepko izpeljal! —
Ozrimo se sedaj na staro „Srdano", — ono v bridkostih življenja osivelo babico, ki živi zadnje dni v samotnej, raztrgani koči iu pripravlja iz zel.šč lekarije za „brezumne" kmete „tatn doli", ki jej pravijo, — da je copernica, zato ker je razum niša od onih, in ker se jih ogiba in črti iz — principa. Oni se je res boje, ker menijo, da je v istini v ZTezi g — hudičem; kdor se ogiba ljudij, on pri vražnem ljudstvu kmalu dobi ime hudičevega tovariša.
To gnomično, v vednej samoti nadahneno nrav človekovo predstavljala nam je gospa Mara Petrič-Gerčar občudovanja vredno! Ona je ko poklicana za take uloge. Želimo samo, da bi nas Še prav mnogokrat obdarila s svojim izrednim talentom v tem genru.
„BorkoV" — o ti sentimentalno lice, srce svojega 80-dvojčeka! kako bolehno ga ljubi tega Sobina, da, iz gole bratske ljubezni hoče gladu v ljubosumnosti umreti, ker je videl, kako je Sobin vaško dekle uščipn 1 v lice!
Škodljivo je zares za kmetsko mladino, ako ima priliko — „gosposko" živeti! Povsem pa je ,Borkaa, ki je prava senca brata „Sobina", gosp. Jos. Štele kaj pridno izpeljal. Ob tacih prilikah je vsikdar najbolje, ako mogoče, da uloge volita brata v istini, to trud akterjev mnogo zlajša.
Oča „BujanIM —lejti-si, lejte! ne bodite tako ošabni, ko da bi se vas celi svet moral bati iu kakor bi da bili vi pod celim solncem najbogatejši gospod v kmetski obleki. To vas mine! čujte, Sobin,
da se mi ne pohujša kak — litijsk cvičkar! Sploh pa se mi ne raci naštevati vseh posameznih toček Bvojega potnega vsporeda, premda mc je prilika zanesla vsak dan na drugo tvorišče ... Če bo mi je stožilo po leposlovnem pogovoru, šel sera v pohode k pesniku K fit a na, o katerega navdušenji za poezijo se mi je ogrelo srce; in če se me je polotila satirična pikrost o naših socijalnih razmerah, pri družil sem se g. prof. Ivanu Jenku, ter si ob rezkih njegovih sarkazmih otresal nejevoljo nad človeško neumnostjo; in ko je mojemu^duhu pošlo vse oživljajoče gradivo, zbežal sern k prijatelju Tonetu, s katerim sva po cele ure na prozoru stoječa mo trila tolpo oudu ob Herkulovem kipu regljajočih Furlank, ter poslušala, kako so vlačile, liki terice kanoplje skozi trtico, pošteno ime te in one sosede skoz brezzobe čeljusti . . .
Vender naposled sem so naveličal vse te mestne komedije iu dolgčas raztezal se je pred mano nalik brezkončnej vožuej cesti po ravani! In kako bi ne bil sam sebi v napoto Človek, ki nalik meni ni vešč v duhovitem puhanji tabakovega dima v prazni vzduh, ob katerem ue neki vzbuja fantazija in ki ne išče
vaš sinček, ki ga ljubite, ljubi ubozega „Cvrčka", i ki mu je, nnaredilau,  a katerega vi tako črtite in ; z vami cela vas Boričevo, da ste nesrečni, ako se i vam samo približa.   Ta črt se je izkadil,  kajti tu stoji ped vami uboga, zapuščena Stana, ki je tako sama na vsem širokem svetu, ki je nema žive duše, i ki bi jo ljubila, razen jedrnega Sobina, vašega sinka, kateri pa bi je po vaših  dosedanjih nazorih ne smel ljubiti; —  ta Stana, tako revna, a vender tako mila in čarobna stoji pred vami in vas prosi pomoči,
— prosi varuštva in nadzorstva čez svoje na hip razodeto izdatno premoženje! — to vas je izpre-menilo; uvideli ste, da je Cvrček pošteno iu umno dekle, da je lepa stvarica, a po vrhu še časti vaši laska pouudba do varuštva; — vi ste ginjeni
— in  ne samo varuha tudi —  svojega lastnega sina jej postovoljno daste za moža ....
To nalogo nam je gosp. Jos. Fajdiga proti našemu pričakovanju vestno rešil.
A kaj pa bo  dejala „Milunka",  ponosna va ška deklina, k tej sreči Cvrčka? kako bo pogledala Sobina, ko ga zopet sreča? Milunka, ono na svojo telesno „brhkost" tako ponosno dekle, ki meni, da
mora ves moški svet goreti le za njo.....? —
Kako jej je moralo biti pri njenem srci, povedati bi nam zamogla jedino gospica Tončika Albrecht-ova; vsaj je svojo nalogo, kljunu temu, da je stopila prvikrat na oder — tako naravno igrala, da bi jej odslej hoteli dejati samo — Miiunka. —
Isto tako so bile ostale manjše naloge primerno dobro izvedene. V njih smo z zadovoljstvom gledali mater ,,Bujanovoil (g. Vacakovo), „Stameuko4 (gspdč. T. Dralkovo), očeta „Nadeja" in „Martina" (g. Vrečarja), „Stajka" (g. Pohliua) itd. — tako, da smemo čč. igralcem „Cvrčka" častitati k skrbnej izpeljavi. Hvaležni smo jim iz srca — Bog jih živi! V svrho te hvaležnosti zbralo se je nekaj gospodov, da gospici Franji Medvedovi, kot izvestnici glavne naloge, pokloni h konci krasen šopek iz frišnih cvetic.
Ker nam je danes govoriti jedino le o igri,
— naj nam vrhu vsej tej pohvali dovoli čestita reprezentanca „Cvrčkovega" osobja še mali dostavek. Kljubu hvalevrednej izpeljavi, — h katerej je največ pomoglo, da so igralci svojih nalog se dobro naučili, — urinilo se je sem ter tja le marsikaj, kar bi po vztrajnem pouku v dramatiki moralo izostati. Tu in tam so se, vzlasti daljši govori, preveč — brali in o nekaterih igralcih se nam je zdelo, da se svojih nalog — boje. Tudi je treba opomniti č. igralce na takozvani pathos v ponašanji in go vorjenji, brez katerega je življenje na odru, ki bi vsekako moralo biti zrcalo moralnega življenja — nekako vsakdanje, „domače11.
Se ve, da tak učinek mnogo pospešuje to da so igralci iz naše družbe, tedaj  nam dobro znani. Ta nedostatek pokriti je moč samo z onim teatral nim lečilom v vedenji in citatu, ki se vleže čez igralce kot prava krinka, ter ga stori iz priučene
utehe v ženijaluem mešanji igralnih kart, kar je po Schoppenhauerjevem mnenji baje dober pomoček o bankerotu vseh misiij in kar je še več jednakih sredstev v ubijanje zlatega časa . . .
Ustavil sem torej zopet mestni tlak ter hitel prirodi v naročje!
Ugledavši si z divne Kostanjevice mesto in njega krasno okolico, ubral sem cesto ven na deželo ter obhodil in pregledal vsa bližnja selišča : našteval jih tukaj ue bodem niti jih opisoval — kdor še ni bil v tem kraji, temu ne koristi nič mrtva črka : to je treba videti na lastne oči! Povsod, kamor se obrne pogled, prepreza dobrotljiva prirodina roka s čudovitimi svojimi proizvodi borna človeška bivališča, ki se tu v slikovitem razvalinskem neredu dvigajo izmej bujnega rastlinstva! — —
Neki večer vračal sem se s štand reža, kjer sem pri č. g. župniku Gabrščku občudoval mnogovrstna plemena francoskih — kokosij, ter stm ondu ob kolodvoru krenil gori na železnišk most, na katerem mi zavzeto oko ostrmi v nenadejanem pogledu — S o če, ki se tu v širni strugi veličastno počasno vali tja doli na jug, v naročje sinje Adrije! .. .
naloge popolnoma tujca. — Vse to si za morejo igralci pridobiti v šoli, katera, če tudi iz namena lastne zabave, smela bi se i pri nas upeljati vsaj za dve uri na teden.
Talentov imamo dovoli izbornih; repertoir slovenske Talije broji, — če tudi žalibog! tako revno malo slovenskih izvirnih dobrih iger — vendei mnogo iger, iz katerih se je moč nenavadnih karakterjev priučiti.
To vse pa se naj ne smatra kot hudomušna kritike; — ne! to je samo dobrovoljna opomnja onim izmej naših igralcev, katerim je ležeče na tem, z lepo umetnostjo po svojej zmožnosti in lepih talen tih pripomoči k domiičej — omiki. Od njih tudi pričakujemo v prihodnje najlepših sadov iz vrta Ta-lijinega. Tedaj na svidenje! H.....s.
Domače stvari.
— (Znanstveno predavanje na korist „Narodni šol i") je jutri dopoludne ob 11. uri v čitalnični dvorani. Gosp. prof. Senekovič predava „o uplivu gozdov na obnebje".
— (Kranjsko obrtno društvo) ima v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v steklenem salonu gostilnice pri „Lozarji" svoj mesečni občni zbor, pri katerem se bode razgovarjalo o raznih obrtnijskih zadevah. Udje društva se vabijo k mno-gobrojnej udeležbi.
— (Gledišče narod ne Čitalnice Novomeške v dvorani „prvega Narodnega doma.") V nedeljo 11. marca 1883. „Županova Mi-cika", kratkočasna igra s petjem v dveh dejanjih. Po Linhartovi predelal dr. J. Bleivveis. „Srečno novo leto " Šaljiva igra v jednem dejanji. Po srbski igri Koste Trifkovića: „Čestitam", poslovenil P.
— (Potovalni učitelj g. E Kramar) predaval bode: 11. t. m. na Vrhniki, 18. t. m. v Debrničah pri Trebnjem, 19. t. m. v Št. Vidu pri Zatičini.
— (Pri Ormoži) nameravajo napraviti lesen most čez Dravo.
— (Najbližji pot z Borovničev Ljubljano) je preko Dunaja. Kdor tega ne veruje, mu dokažemo b pismom, ki ima popolnem določen na-slov „Lj u b 1 ja n a", a je moralo vender toliko sveta preromati, predno je prišlo v roke adresatu.
— (Vabilo k besedi,) kojo priredi slovenska Čitalnica v Gorici v ponedeljek 12. marca t. 1. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Spored: 1. „ Občutki", uglasbil dr. B. Ipavec, poje mešan zbor. 2 „V spomin Val. Vodnika", uglasbil J. Fleišman za sopran, alt in glasovir. 4. „Pri zibeli", uglasbil Kam. Mašek, poje mešan zbor. 4. Valentin Mandelc: „Ženski jok", igra. 5. „Pod oknom", uglasbil Fr. S. Vilhar; poje mešan zbor in bariton (>. Titi A.: „Ouvertura po slovanskih nupevih"; čveteroročno za glasovir. 7. „Pastirjeva molitev"; poje mešan zbor. — Po besedi skupna zubava iu tombola.
Odbor.
Stal s* m že na obrežji marsikatere reke ter si napajal pogled v različnih vođinih hojah : toda toli intenzivno zelene in toh bistro prozorne vode, k<i kor je Soča, Še neseni videl!
Navdušen vzkliknem z našim pesnikom, kateremu Sofa šumeva ob vznožji rojstnega doma: r Krasna si, bistra lici planin, Hnlka v prirodni »i lepoti, Ko ti prozornih globofiin Nevihte temni srd ne moti.
Kad gledam ti v valove bodre, Valove te zoleno-inodre . . .
Temna solin planinskih trav
In vedra višnjev ost višav Lepo se v njih jo zlila . . ,*
Iz zamaknenja v tajnostno šumeče Sočine va love me vzdrami naposled jarni žvižg z Italije vilira-jočega hlapona in v bolestne slutnje o negotovej na-Sej bodočnosti utopljen stopam v mesto, npd katerim se je že razpenjal zastor mračnih senc, v tem ko je v njegovem ozadji v nebo kipeče goro še ob-lijal zlati blišč večerne zore.
Telegrami „Slovenskomu Narodu :
Dunaj 10. marca. Grof Zaleski imenovan je poslanikom za Kitaj, .lupini iu Siam, baron Kosjek poslanikom v Teheran, Hoffer pl. Hoffenfels diplomatičnim agentom v Egiptu.
Pariz 10. marca. Po Lonisi Michel vod-jena četa oropala je včeraj več pekovskih pro-dajamic Govori se, da so se monarhifni kolovodje močno udeleževali tega pojava.
Pariš 9. marca. Nameravana manifestacija delavcev j<' spodletela. Nabralo so je okoltl r>000 osob, večinoma radovednežev, Katero je policija razkropila. Ob 4. uri popoludne povrnilo se jih je kakih 1000, kateri so pobili nekoliko Sip in prevrnili nekoliko voz, a bili so kmalu razgnani. Več osob zasegla je policija.
Berolin marca. Imenovanje Bron-sarta vojnim ministrom proglaša se uradno.
LeitJJL i), marcu. Parobrod Navarre se je moj Kopenhagenom in Leithom potopil; 66 ljudi]' je utonilo, 15 je rešenih.
Atene 9. marca. Komunduros umira.
Ugovorne obravnave „Slovenskoga Naroda".
V Lj ubijani 7. marca. II.
Drugi ugovor našega uredništva veljal je u.od-nemu članku v .'t. '27. pod našlo mri: ..Kako nemški c. kr. deželni šolski svet Štajerskim Slovencem kruh reže." C. kr. tiskovno sodišče zaplenilo je lan k zaradi pregreika po §. 300.
Državnega pravdniltva zastopnik g. Mtthleisen prt.dlaga, naj se zaplenenje lista odobri, češ, da prCd-baciva c. kr. deželnemu šolskemu RVftU Štajerskemu, da germanizuje slovenske ljudske Bole na Bpodnjem Štajerskem, kar ni dokazano, in da hujska proti c. kr. okrajnemu Šolskemu nadzorniku g. Ranerju, kateremu se očita, da ni ravnal po predpisih postave. Zatorej zastopnik državnega pravdnistva nasvetuje, noj tiskovno sodišče koofi'kecijo št. 27. „Slov^nnkega Naroda" potrdi.
Zastopnik uredništva „Slovenskega Naroda" g. dr. Zaruik pravi: „Slavno sodiš« e! §. 300 k. z. suče se lahko na desno in na levo, tako da ga nemški listi pač opravičeno imenujejo „den Hass-und Verachtungsparagraf," kajti uporablja se jako različno. Meni je nalog dokazati resničnost v članku navedenih slučajev in moram reči, da je vsa vsebina članka po polnem istinita, v prvej vrsti pa kar se tiče trditve o sklepih in nazorih c. kr. deželnega šolskega sveta štajerskega. UeJt< Ijska konferenca v Ptuji sklenila je, naj se drugi deželni jeik poučuje še le tedaj, kadar je slovenski mat« rni jod k popolnem priučen, in to je stoprav možno v petem raz redu. To je btl tedaj sklep javnega c. kr. organa, kajti takim se ima smatrati učiteljska konferenca po šolskej postavi, ker člani te konference dobivajo tudi svoje dijete in ker se jrm.jo sklepi učiteljskih konferenc prijaviti e, kr. okrajnemu glavarstvu, katero je ali po c. I r. okraj n m glavarji, a!; po namestovalcu zastopano pri u&iteljakej konfeteuci in tud- ces. kr. deželnem šolskem svetu. Učiteljska konferenca je tedaj javni ornan in c. kr. pravdniStvo ima ravnu tako nalog varovati dostojaustvu učiteljske konference, kakor c kr. deželueg« šolskega sveta. Deželni šolski svet štajerski pa se ni kazal prijatelju slovenščine v ljudskih Soiah, k<-jti od edii je, da ima nasproti sklepu učiteljske konference ptuj-ske veljati naredba c. kr. dež. šolskega sveta štajerskega od 14. septembra 1870. b>oj 1508, da s* ima s poučevanjem druzega (nemškega) deželnega jezika početi, kadar so učenci v čitunji in pisanji materinšiine položili trdni temelj TVdj ni reč. no, kdaj se mora pričeti pouk v drugem (nemškem) deželnem jeziku; a kr. okrajni šolski nadzornik Ra ner karal je učitelja, zakaj ni pričel s poučevanjem nemškegfi je/iku že v prvem raziedu ljudske Šole. Gospod Ilaner bil je tedaj s svojo zahtevo gotovo v protislovji z ukazom c kr. deželnega Šolskega sveta štajerskt^a, kajti v prvem razredu ijudske šole ne more se še pridobiti trdeu timelj v čitauji iu
pi anji materini ue, pa tudi v protislovji s sklepom u''itelj>ke konference ptujske, kot e. kr. j avnega organu, katera je ukrenila, naj se prične s poukom nemškega jezika še le v peterr razredu „Slovenski Narod' je tedaj h' kritikova! razsodbo c. kr. dežel nega šolskega sveta štajerskega z dne 21. januvarja 1883 io pa postopanje ces. kr. okrajueg.i Šolskega nadzornika ptujskega, g Ranerja."
„Kritika ..Slovenskega Naroda'1 pa jo bila po polnem stvarna in ni imela namena izpostavljati c. kr. deželni šolski sv^t In f,'- Ranerja na smeh, ali pa bud'ti sovraštvo proti ujm;', kakor to c. kr. državno pravdoištvo trdi časopisje, sploh vsak državljan ima pravico kritiko vat dtlovanje raznih urad)-, in časnikarji imajo pač v prvej vrsti P »log v javnem uiti resu, kateri zastopt j», posluževati se te pravice. Ako pa se i e sme o Šolskih oblastih ničesa govoriti, k riti kova ti ah pa. sploh pisati, potepi naj ue napravi z^kon, kateri to določno prepoveduje, in gotovo ne bode slovenskim časnikarjem prišlo na um še kedej pisati kaj o tej zadevi. A takega zakona dam's še ni, tedaj sme slovensko časnikarstvo braniti pravce Blovenskega naroda do Bvojega jezika v Šob in uradu iti povsod v javnem življenji, iu ker „Slovenski Narod" nič druzega storil m, nego da je v zasežt nem članku za štajerske, Slovence popolnem korektno se potezal, tedaj predlagam: naj blagovoli slav. tisi ovno sodišče prejšnjo razsodbo o zaplenenji št. 27. „Slovenskoga Naroda" razveljaviti in skleniti, d? se zaplenenje ovrže."
Sodišče izjavi, da je zaplenenje opravičeno po §. 300 kaz. z., kajti zastopnik uredništva „Sloven-skega Naroda" ni navel novih uzrok o v proti zaple-nenju. Že iz napisa in vsebine članka se vidi, da je članek pisan v zasramovanje c. kr. deželnega šolskega sveta, ker se istemu neopravičeno očita, da postopa nepostavno itd., kar je vse neresnično.
V zalogi Ivana Giontinija v Ljubljani
je ravnokar izšla (145—2)
due 10. marca.
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ . .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne bank<- . .....
Kreditno akcijo...... . .
London   . ..... . .
Napol. . .........
C. kr. cekini. ...... . .
Nemške marke.......
4u/0 dižavne srečke iz 1. 1854   2f>0 gld. Državne srečke iz 1. 1864.        100 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta. .
Ogrska /Jata renta G0/,,......
4°/
„    papirna renta o°/0.....
5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zermj, obe. avstr. 4*/i°/o alati zasr. listi . Prior. oblig. Kli/.abetiae zapad, železnico Pr or. oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srećko......100 gld.
Uudolfovo srečke.....10 _
			
78 gld. 25			ki
78	n	50	n
97	•	BO	n
92	i	85	n
831		—	n
312	•	—	n
119	a	80	ti
	n	49'/,	n
5	n	64	n
58	n	55	rt
118	•	75	n
H'i'i	R	75	rt
97	n	55	rt
120	n	30	„
88	n	45	n
86	t>	60	
108	„	—	
114		25	n
ur,	„	75	n
99	n	50	rt
104	n	75	n
170	•	—	n
20	n	75	t)
Zahvala.
Vsem, ki so ho udeležili pogreba našega pre-Ij ubij enega očeta, gospoda
Janeza Sernec-a,
bivšega hišnega posestnika in mlinarja v Slovenskoj Bistrici,
ali na drug način izrazi u svoje sočutje, izrečemo p re srčno zahvalo.
V 81 o veti s kej Bistrio!, 8. marca Ins.; (14'.) Žalujoča rodovina.
Zahvala
presrč-nn slednjemu sorodniku, slednjemu prijatelju in z-uncu, ki nam je za časa bolezii', 00 smrti in pri pogrebu našo mile, nenadomestljive matere izrazil svoje milo vidno sočutje o n ■i/nu-iucj izgubi bodi z besedo, bodi s pismom ! 1'o-ebe So izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo p. n. prečest i-temu g. dekanu llotstetter-ju za tolafilno, pregan-Ijivo nagrobnloo, gg pevcem za povellčevalno petje, < bilim p. n. darovateljem za diagooene venet- io sploh \ sem, vsem sto in stote: im spremljevalcem vseh stanov od blizu in daleč /a zadnjo pot na mirodvor ! 1140 -1)
V Postoj ini, dne B. marca 1888.
Zapuščena rodbina Lavrenčič-eva.
Milica Polka (franvaise)
v spomin 125 letnice Vodnikovega rojstva
DgfasbU "Victor Parma, ("ena 40 krajo., s pošto 42 krajo. Pri naročbi šesterih izvodov se jeden navrže.
Oznanilo.
Letošnji redni zbor kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva avstro-ogrske države,
pa tudi letošnji redni zbor hranilnega in posojilnega uradniškega društva v Ljubljani bodeta v nedeljo 8 aprila  1883 ob 10. uri  ciopuludne v gostilni tukajšnje
kazine.
Dnevni red zbora kranjskega odseka:
1. Poročilo predsednikovo   in potrditev računa za minulo opravilno loto 1882.
2. Volitev novih odbornikov za opravilno leto 1883.
3. Posamezni nasveti.
Na. dnevnem redu /.bora hranilnega in posojilnega uradniškega društva je izvrševanje pravic po §. 30. društvenih pravil.
Dnevni red se naznani p. n. gospodott) društvonikom po pravilih pismeno.
To se naznanja p. n. gospo 'om društvenikom.
V Ljubljani, B. marca 188'J.
Kranjskoga odseka uradniškega društva predsednik: ititjuiiiiatf Plrker«
Hranilnega in posojilnega uradniškega društva predsednik: Verđerber, Društveni ud: A. Svetek. (146)
Mesto doktorja medicine
je izpraznjeno v trgu Sumi-i j«- pri Jelšah (St. Marein bei Erlachstein) mi dolenjem Štajerskem.
Letne plače dobi za lečenjo siromašnih iz okraja Šmarijskega 500 gld., zraven je pa še tudi mnogo privatnega in sodnijsko lečniškega posla ter zaslužka.
Prošnje naj se pošljejo do 14. aprila t. 1. na okrajni zastop, kateri je tudi pripravljen obznaniti ostale pogoje itd.
Ponudnik mora nemški in slovenski popolnem dobro znati ter službo nastopiti 15. maja 1883.
Olcraonl zastop tt ^nastriJI,
dne 11. fobruvarja 1883. (142—1) Načelnik : Andrluh 8, r.
Služba živinozdravnika
razpisuje bo v trgu ftuanrije pri Jelšah (St. Marein bei Erlachstein) na dolenjem Štajerskem za okraj Smarijski.
Letna plača znaša 201) gld., zraven pa je tudi dovoljno privatnega posla in zaslužka.
Prošnje, katerim morajo hiti priložena tudi spričevala o predpisanih skušnjah, dokaz, da zna prosilec nemški in popolnem dobro tudi slovenski, naj so pošljejo do 14. iiprilu |. 1. na podpisani okrajni zastop, kateri jo tudi pripravljen obznaniti ostale pogoje itd.
Služba so ima nastopiti 15. maja 1883.
Okrajni zastop v ^m.Siriji,
duč 11. fobruvarja 1883. (143—1) Načelnik: Andrluh s. r.
i 4
\
stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec slikanih napisov. Lakirnik.
X-ia.stxiei fciTcrilcctcijct
► ►
< oljnatih bary, lakov in flrnežev. ►
A       Prodaja na debelo in drobno. k
Prodaja na debelo in drobno. ^
i <
%     Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. ^
^ Cenilniki so pošiljajo na vse strani,  kdor jih želi. ^
Lepi, dobri in ceneni
■9R«.*e|
I
*
I
X trdi ali pa mehki, črni, rujavi ali sivi, v najmnogo-
Bvi-stnejšili, najnovejših oblikah, od 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 20 kr.
S* Potem  uitjnovejši,  najfinejši svilnati cilindri po
i 4 gld. 50 kr., najnovejši, najfinejši Chapeauz 5 Claquo-i po 5 gld. 50 kr.
ž (133-3)
pn
EsW
f. i'MSIISOAii f
v Ljubljani, (Hedališčne ulice št. 6. ■
Le kratek čai
se vidi
v dvoranah starega strelišča
velikanski
historično-umetuiška izložba plastičnih mojsteiskih del,
jedina te vrste in brez konkurence. Obseza:
preko 150 podob v nadžlvotnej velikosti,
popolnem oblečene in opremljene, predstavljajoče: historične skupine, znamenite pesnike in umetnike minulosti in sedanjosti, vladarje, Junake, rodovinske prizore, humoristične slike, inkvizicijo; dalje
Skupine in prizore iz iztočnega in bosenskega bojišča na konjih in peš itd.
Posebno opoaorttjemo na glavno sliko Munkacsv-j«'vo:
3ESZrl©t"CL© pred. ^ila/tor^CL,
predstavljajoče 60 oseb v nadživotnej velikosti, izgotovljena od parižkih umetnikov mons. L. Rivier in F. Heno natanko po prvotnoj sli ki. Ta skupina nema dozdaj kaj podobnega v tej umetnosti, c elo svetovnoznani Panoptikum v Londonu in Berolinu ne.
Ustopnina: za osobo 30 kr., za vojake do Šikovnika in otroke 15 kr.
g/C Odprto jo v nedeljo ali praznik od devetih dopoludno do devetih zvečer; ob delavnikih od dveh popoludne do devetih zvečer. ""^B
(126—6)
Z odličnim spoštovanjem
L. Vr eltee,
lastnik stalnega dunajskega Panoptikuma.
]>iui:bj!      Parin!     I^ondon I
Čujte in strmite!
Oskrbništvo mane fali rane ..velike ini^lo-i»ri!i>ke srebrniiiMke tovarne'* prodaje  vso oiherno robo pod pravo ceno. Ce ho pošlje ali poštno povratne H gl. 70 kr., dobi se lična mi/na oprava iz čistega, najfinejšega itii£lo-br tiftkega trebra, (katera je veljala prej več ko 40 «1. ., in dobi vsak naročnik pismeno garancijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo. G namignili nožev z izvrstnim jeklenim rezalom. ti pravih anglo-nritanskih srebrnih vilic, G masivnih angio-britsnskih srebrnih žlic, 6 finih anglo-britUkih srebrnih žličic, 1 teška anglo-britiška srebrna zajeuiahiica za juho. 1 masivna anglo britiška srebrna zajemalnica za mleko, 6 izvrstnih an^lo britiških srebrnih nožnih podstavkov, G masivnih anglo-brit'.ških .srebrnih illeio za pojužnik, G pravih anglo-britanskih srebrnih vilic za pojužnik, 1 izvrstna posodi' a za poper ali sladkor, G lepih masivnih čaši • za jajca,
G najfinejših uuglo-hritiinskih srebrnih žličic za jajca, 1 krasen an^lo-britansk srebern pnlstavnik 80om. dolg, 3 krasne najfinejše skledieo za sladkor z visokimi nožicami,
1 cedilo za čaj, najboljše vrste,
2 izborna namizna salonska svečnika, 04 kosov.
V dokaz, da moja anonsii
siiJ aleparaka,
so tu javno obvežem. <la vzamem blago, ako ne ugaja, brez ugovora nazaj.
Kdor hoče tedaj za svoj denar dobiti dobro in solidno blago, ne pa kako šuSmarijo, ta naj se, dokler je šo kaj v zalogi, zaupljivo obrne na
J. H. Rabinovitz-a, Dunaj,
Central-Depot der anglo-britisehen Silberfabrik, II., SchiflT-amtsgassu '2.0. Niiažilni pranek zu tako orodje se tudi pri meni dobiva.   Cena škateljei 15 kr. (74—f>)
Filijale: v Parizi, Londonu.
kina razprodaja.
Zaradi preselitve is svoje dosedanje prodajalnice sem primoran v času od 1. do 20. maroa po Jako znižanih cenah razprodajati svojo bogato založeno blago, obstoječe
v papirnih izdelkih, albumih, mapah, nuizikalijali, galanterijskem blagu, kup-eijskih knjigah in noticah, spisih za mladino, slikanih in molitvenih knjigah, pisalnem orodji za pisarne in solo, slikah z oljnim tiskom, fotografijah, ernilah itd. itd. (iai-8)
Tili v Ljubljani,
poleg Hradeckv-jevega mostu.
2000
nii)*i» viM-jsi ii   sdrnvntltos Kvrop-Nklk,  katerih   (»pričevala  se botlo priobčili*. «>r«l iinijejo
Popp-ova zobna zdravila
kot mijlioljh» sm UMta iu zalie.
razni ti razstav.
Kol ii j n e
It!ag«tarcjaa in BitsgglaMovitcjNa
firma za sukno
MORIC-a BUM-a
■v Brnu
ponuja
aca l*oletno »sodijo: Za celo obleko:
3 metre 20 ctm. dobrega brnskega blaga, meter po
1 gld. 60 kr., z naš,i.....4 gld. 80 kr.
8 metre 20 etin. boljšega brnskega blaga, meter po
2 gi..   znaša........6 gld. 40 kr.
3 metre SO cdu. finega brnskega blaga,  meter po
2 gld. 60 kr., znaša.....8 gld. — kr.
.'1 metre 20 ctm. tinejŠcga brnskega blaga, meter po
3 gld., znaša ......9 gld. 60 kr.
Potem zelo fino blago, po 3 gld. 50 kr. do
7 gld. meter.
Za jeden ogrtač:
2 metra 20 ctm. Coaehmen a ali pa drugačnega blag* za suknie, po 3 gld. meter, znaša 6 gld. 60 kr.
Fino sukno za ogrtače od 3 gld. 50 kr. do 7 gld. 50 kr. za jeden meter.
Velika zaloga blaga za hlade in suknje po vsakej ceni.
Hogata izber pravih, angleških popotnih plai-
dov, 3 metre 60 ctm. dolgih i u 1 meter BO ctm. širokih, 3 gld 50 kr., iz čiste volne 5 gld. 25 kr., 6 gld 50 kr. do 15 gld.
Vedno na prodaj vsakovrstno sukno za civil
in vojaitvo, po vsskeršno) eeni.
Naročila zvršujem po poštnem povzetji najsolid-nejo ter celo brezplačno, če presežejo vrednost 10 gld.
I '»n r pošiljam trumo,   kroja, « ni  karte t.
ii/.orci. (186—2)
i//a ;io ivt Izkušena
Anatherin zobmi voda
dr. J. G. POPP-a na Dunaji,
c. kr. dvornega, zobo zdravnika, I., Ilognergasso 2.
Radikalni zobni lek za vsako zubobolje, vsako bolezen v ustih in v dlesnu, olajšuje Bobenje pri otrocih in je neogibna pri uporabi mineralnih vodu, izdatna za grgranje pri kroničnem vratobolji in zoper difte-
Velika sklcnica po 1
ritido. gld. 4<> kr
nvdtda po 1 gld. in
00
>
cd
INI
ca
tnala po .'tO kr
vegetab. Aobni prašek k'rf
rabi zobe hleBtečc, škateljei (J.'i kr.
ne da jih pokvari«
it kej
Cena
Anath.-zobna pasta l„k"!;.!SS"
po 1 gld. Ti Ter.f za čiščenje in ohranjenje zob, odpravo slabega duha iu zobnega kamena.
arom. zobna pasta, KJ^kSJ!
kem uporabi jen ji. Zobje (pravi in umetni) se ohranijo in zabrani se zobobolje. J'o 86 kr. za jeden kos.
/<ihn:i nlmn!i;i  P****1*00*»najsigttr.
AUIMld |M<MIIH<1, n^jie sredstvo, s čemer si vsak bihko sam plombira otle zobe. Cona za zavitek 2 gld, 10 kr.
med. milo va zelišč,
zoper hraste, li.šuj in pege, za čiščenju in ohra-nenje bele, čiste polti, zoper ujedee, ogrec in kurjo polt. Cena 80 k-
Vfftllll')  <r*»llstV     8.° v,lovi(' »potreb-
/> IM 11 111   >M « U9I/V   I   IjuJojO v Dtnuijskej
c. kr. občmj bolniri na pri     očituje profesorja Draselie-ja in se pripoznae ■ r> za izvrstna. sjC ITi'«l pona <,.nvain; s«- Mvari,
s katerimi si pomagajo nekateri tabrikantje, da si osvojevajo tovarniško /.uainko, ki je moj f j jako podobna iu i/.delujejo blago, ki je po zunanjosti mojemu zelo jednako.
lJri nakupu vsakega izdelka naj se natanko pazi na firmi). (776—4)
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboila, (J. Pio-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trtikoi/.y, K. Blrsohits, dalje ])ri trgovcih Aut Krisper. 1M. .Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. 1'etričič, 1j. Pirker, P. Lassnik, 'IVrček A Nek rep; v Postojni: A. Leban, lekar; r Škofje} Loki: C Fabiani, lekar; v Kočevji: .1. Braune, lekar; na K>-škim: F. Bomches, lekar; r I<Iriji.- J. Warta, lekar; v Krnnji: K. Šiivnik, lekar; r Litiji: .J. IJenes, lekar: v Metliki: Fr. NVacha, lekar: v S'orem me.stu ■ I>. Iti/.-z«ili in J. Her^rman, lekarja; r Trebnjem: .1 linpiicht, Lekar) r limlovljici: A. Koblek, lekar; v Kamnika: •I. Močnik, lekar; v Crnonuji: ,F. Blosok, lekar; r 'V-pavi: V. Kordas, lekar; «• j'nntajlu: l\ Osaria, lekar.
Pivovarna bratov Kosler-jev.
Izvrstno
marčno pivo
\    v zabojih po 25 in 50 steklenic
4 so dobiva iz (83—5)
J    ALOJZIJ MAYER-jeve
^ zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. S
Radgostski univer&alni vaj
rožnovsti maho-rastlinsti celtlički,
pnporočaio at> ponebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, fce.lodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko število pii/.nanskih pismu razpolagajo se v prepričanje.
Gofipod J. Noicliorl, dipl. I .kar v Kožnavi. r'ros ni, da lui polHete se 12 /a"itk"v BadgOSt* skiga univerzalnega či|a in 12 škiljio Hožnovskih mahorrastlinskih oeltlloicov. pi-inek teh zdravil je v resnici pri vseh na prsih bol ni li osobah izrsten, iu iidkar j ili n pol relil jam sam, nič več ne kašljam, kakor Sion ilosM Tlako zimo 4 — Ti tednov.
Z vsem spoštovanjem udaui
Dr.  luni/., pl TaneiiNteln, c  kr. štabni zdravnik, X Kremsi, dne 26. oktobra 1S77.
Vašo blagorodje! Moja lič rka je uže vrč nego pol leta imela hud kaialj, kateri jej je cesto prousroooval tudi bruhanje; ker no jej niti nij ljubilo iosii, jo seld oslabela ter shujšala; v novinah čitivši o vaših izvrstnih zdiavilib, si naročim 1 Savltek čaja m Si škat-
Ijtoi oeltilfikov. Jedva je poufttla bolnica nskoliku teh
zdraviiu tile jej je odleglo. V nekolikih dneh poide druga škatljica. Doto zdaj k v.čjemu vsakih 24 ur do jedenkrat zakaš j i, tor je zopet krepko in se mu ljuhi jesti. Zahvaljujođ b« vam uljudno, prosim, as mi
vnovie pošljolo 1 zavitek čaja in '<> škanjiec slavnih
oeltilfikov, ter se belelim
z odličnim spoštovauieui Adolf Hittl,
knez. Collor« do Maunsteblski pivarnar.
V Opofinem, dne U. jannarja 1876.
Vašo blagorodje! Prosim, da mi pošljete za zdaj 2 zavitka tvojega innogeslavljeiipga Etadgostskega univorsa nega Čaja iu 3 ssatjiue oeltlidkov, potem tudi sklenioo Bolno v <
skega rastlinskega mleka
Bpoitovaojem
Ivuu Vevie«
zemijiščno-kiijižni vodja v Hošujakih
(136—1) (Vojaška granica).
Od tega DO zdravniško j ra/.lozbi in predpisih pripravljeni čaj, veja za 1 idtuv.no rabo pripravlji-ni paket K n.»kazotu o rabi i «1«!. nv. v. Jedna originalna Ikatlla Hožnovskih mah »-rastlinskih coltlič-kov ftO   r. Za kolek in /.avijanjo oa IO kr. pOSODO.
Itiul^oslski DBlVerSSUal eitj in KOtBOVNlSj
luuiio-rMMilluMki eeltliftltl dobivajo s« vaduao le v lekarni J. Melelaeraa v Beinavl na liorsv-skrili , m razpošiljalo n-i naročila m v.so strani proti poštnemu povketju.
Da je pa p n »bfiinst - u bolj priročno, imajo tudi za!"go sledeči lekarii i W. Al a y r v IJul>l|iuilT W. Kiinig v M.iHlioru. S Mittelbach iu J. 0 oj b e k v ZuKrtdiu, H a r m h e r 8 i g e B r ii o e r in A. N e d v e d v 4.r»<IH. A. KI ar O k < n .1 K 11 p t S r-8 c h m i od   v   4 vlji.   O-   Itussheim   V I*l|»i»iei,
c ari Grabacher v Haran* .1. I Hm g v it»i-t4iiiiii«iiii. \V. Thurnwald v <'*iov«i*.
Za. 1 o g- e
napravilo se bodo v vsoh lekarnah In večjih pro-dajalnioah materialnega blaga, "js^" niiKior UloraAovaJedino prava voda
iu »ri, prirejena natanko po starem rodbinskem ii i---.ui tega svetovno slavnega zdravnika za odi, pripravna Ja BS okrepi j •■nie in vzdržauje vida v vsa-ki'| StSrOStlj v kratkem o/.dravi 06 da bi bolnika motila v njegovem pokimu, lVišni ali stari prisad na očeh, pego na rožnici in kaao ter odpravi hiru.« solsenji.
Isviroa steklenica     navod >m za rabo velja
7<» kr., za kitk iu • av »j  U> kr. već
i'ruvM se dobi Hiimo narnvnoMt i-, lekarne v kopališči Boloavi
ICo/ooislii cvet za xiv«'«-. hitio \<\ uajim 0 di.j.vija UUtiku, irg.inie po Udih IU vs.-'ko vr«te slabnsi v livoih in kitah, isviroa skleuloa 7o kr. av. v., m ko -k 111 savoj 10 kr. več. I*ravl n« dobi Niiiuii nttraviioHl is lekarto v itožnavi iM ravaka,. v 0—7;
Št. Rupertska občina na Dolenjskem išče
(119-6)
ki je zmožen slovenščine in nemščino, i ietno plačo 160 gld.
MARIJANA RUPNIK,
t Ljubljani, Sv. Petra rcsta na oglu blatne nlirc šl. 13, I. nadstropje,
so priporoča
v izdelovanje umetnih cvetlic "iws
po primernej coni. (127—2,
Semena.
Po najnižjej ceni se dobivajo mnogovrstna zanesljivo kaijiva semena, kakor: velikanska živinska pesa, rumena in rudeča, okrogla in dolga; travina, poljska in vrtna semena m gips za deteljo.
Poštna naročila se hitro izvršujejo, kakor se tudi druga semena brez ozira na dobiček preskrbe pri
Peter Lassiiik-ii,
(%—4) trgovcu in posestniku v Ljubljani.
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri \ porabljanji
Kothejeve zobne vode
še kedaj čuti zobno bolečine ima
J. G. Kotli«*,
umirov. dvorni založnik v Miidlingu pri Dunaj i, vila Kothe.
V Ljubljani dobi so jedino le pri lekarji Jul. pl« Trn*
koezvji in v vseh lekarnah, droguerijah, parteuaerijah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem.
I »teklenica 35 kr.,
iz ust duh.
(144—52)
Dosežena ozdravljenja
jetične bolezni, občne slabosti, slabega prebavljenja in teka, kašlja, bolezni v grlu, želodci, prsih in plurali z Ivan BI o ilovi m i slad n i m i preparati, z jedino pravim Ivan Uoll-oviin sladnim zdravstvenim pivom, sladno zdravilno čokolado in slad-ii i iti i bonboni, kateri preparati so dobili že 58 odlikovanj; jedino pravi in zdravilni le, če so v modrem papirji in če imajo na znamki iznmiteljevo sliko.
C. kr. dvornemu založniku glavnih suverenov Evropskih, gospodu Ivanu 11»II-u. kr. komisijskemu svetovalcu, posestniku zlatega križca za zaslugo s krono, vitez visokih pruskih in nemških redov, na Dunaji; tovarna: (aralienhof, llrauiiei itMMM comptoir in fabrička zaloga s 4-rai»4'ii, IlraunerNtrasse 8.
Vašo blagorodje! Berlin, 31. oktobra 1882.
Ko so najiskrenejše zahvalujem izumitolju Iv. HofT-ovih Hladnih izleč-kov, evropsko slavnemu dvornemu založniku mnogih vladarjev, g. Iv. lloff-u v Berolinu, storim to zato, ker mi jo z njegovo srečno iznajdbo Hladnega zdravilnega piva rešil življenje. Jedno leto je žo temu, da sem občutil v prsih neko težo, ki me je hotela končati. Vedno opasneje mi je bilo. Ko ho je moj zdravnik vsestransko trudil olajšati mi trpljenje, svetoval mi jo slednjič, da naj opustim vsa doslej uporabljana zdravila in da naj poskusim s sladnim izbekom Iv. ilofi-ovim. Prav z upadlim upanjem pričel 8em z na-svetovanimi zdravili.
Pa jedva jo preteklo mesec dnij, ko jo bil žo moj život kar izpre-incnjen; novo življenje mije vzhajalo, občutil sem nepopisljivo olajšanje, kakor nikdar mej svojo dolgotrajno boleznijo. Naravno, da sem nastavljal zdravilo. — Hvala Mogu, sedaj som zdrav1 Poleg svojemu zdravniku zahvaljujem so lo Iv. Uoff-u za svoje zdravje. Naj bi še dolgo dolgo časa deloval v prid trpečemu človeštvu!
W. Zioj;eiil»ein, zasebnik, Unter den Lindcn 78.
O pri p pravemu Iv. Hoff-ovemu sladnemu zdravilnemu pivu: l.*3 steklenicam UCIIC tf-06 gld., 28 steklenicam 12 68 gld., 58 steklenicam 25-48 gld.— Od 18 Steklenic više prosti dovoz v hišo. Pošiljano izven Dunaja: \'\ steklenic 7*26 gld., 28 steklenic. 14-60 gld., 58 steklenic 29 10 gld.; kilo sladnu čokolade I. 2*40 kM., II. P60 gld., III. 1 gld. (Pri višjih množinah rabat.) — Sladnih bonbonov zavitek 60 kr. (tudi '/i in '/< zavitka). Izpod 2 yld. .se ničesa ne. razpošilja.
(■lavne zalogo r Ljubljani: P. Lassnik, trgovec; v Celji: .1. Kupferschmicd \ v Mariboru: F. P. Hollasek; V Gorivi: (t. Christololetti; v lieki: N. Pavsčič; v Ituji: J. Kasimir, V. tteilinschejjg; v Tržiči: F. Keitharek in pa po vseh
večjih lekarnah po deželi. (26—9)
A. KORSiKA,
umetni in tifinl vrtnar V Xjj-a.Tolja.rLi.
Udano podpisani priporoča so slav. p. n. občinstvu in svojim častitirn naročnikom za izdelovanje ukusnih, raznovrstnih
šopkov in vencev.
Tudi priporoča svojo bogato zalogo
v vseh bi>jah in kakovostih, v svili in atlasu, z napisi in broz njih, katero izdeluje najelegantneje in najhitreje skoro po tovarniških cenah.
Na daljo se dobč pri njem tudi frišna semena, potem razovetene in olepševalne ovetloe itd. ter vse v to vrsto spadajoče stvari.
Cenilniki razpošiljajo se na zahtevanje franko in brezplačno.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika
Tovarna o 1 j n a t i h barv.
\«i.jl>oljsu
dobč se pri
Zaloga keforske robe in Čresla.
G. POPPOVIC-TJ,
, Velika zaloga hoj adi sarske robe.
Tirgf Jelcsičičai bana,
Cenilnik na zahtevanje gratis ln franoo. *M (72 - 6)
Zaloga laka za kolar je in ličilce
5Škrat odlikovano. Ustanovljeno leta 1847,
Ivana Hoffa zdravstveno pivo iz sladnega izlečka
proti oslabljenju, siromaštvu va krvi,   1 akor   tudi najboljše
centom od vsake bolezni.
sredstvo rekonvales-
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa
proti kašlju, hripavosti, zaslinjeuosti vedno z najboljšim vspehom rabljeni.
Ivana Hoffa čokolada iz sladnega izlečka.
Najboljši in najslajši zajutrek, krepča želodec, pospešuje prebavljenje, nenadomestljiva posebno /a one, katerim je kava zabranjena kot preveč vznemirjajoča.
Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček
za na prsih in jtlučih bolne, za zastareli kašelj in ueduho.
Tisoč priznanj i% vseli delov sveta je najboljši dokaz zdravstvene vrednosti
Ivan Iloffovili sladnili ure* arafov.
Najnovejše zahvalnice.
G. Ivanu Hoffu, izumitelju po vsem svetu razširjenih preparatov iz sladnega izlečka, dvornemu založniku skoro vseh suverenov, Dunaj, I.,
Graben, Braunerstrasse št. 8. Tovarna: Grabenhof št. 2.
Blagorodni gospod! S hvaležnostjo Vam javljam, da so Vaše zdravstveno pivo iz sladnega izlečka Ivana Ilojja ter Vaši lloffovi sladni bonboni za prsa pri mojej bolezni izvrstno pomagali. Sedaj lahko glasneje govorim, kašelj in balerina v prsih mi ponehuje ter se nadejam, da bodi ni mogel skorO Vam na čast zaklicali: „Živio plemeniti gospod Ivan I /o/}."' Prosim Vas, da mi zopet pošljete 13 sklenic piva in jeden zavitek  sladnih bonbonov.   Znuinenujem so odličnim spoštovanjem
Trnovac (na Hrvatskem), 8. avgusta 1882.
Mihael Lovroe, učitelj.
Vaše blagorodje! Prosim Vas, pošljite mi zopet, po poštnem povzetji 28 sklenio Vašega lavrstnega Iv. HotVevoga sdravstvenega piva iz sladnega izlečka in 5 zavitkov Ivan HolVovih sladnih bonbonov za prsa v modrem papir j i Obenem Vam poročam, da sem vsled /i/učmga vnetja in jedno leto trajajočega bljuvanja krvi uže pet let bolehal na hripavosti iu bođonjl vdušniku: odkar pa rabim Hladno pivo, se užt: veliko bolje počutim t r upam, da bodem po daljšem uporabijenji popolnem
ozdravil; sicer j)a, če le moje zdravje vsaj tako ostane, kakor jo sedaj, sem po-polnem zadovoljen z zdravstvenim vspidiom Vašega Iv. Boffovega piva'iz sladnega izlečka.   Z najodličn j šini spoštovanjem Vam vedno udani
Kduard liollnutii, zemljemerski nadzornik. Maribor, 27. novembra 1882.
S adno pivo in sladna čokolada me je naglo in popolnem ozdravila od bron-e.bialnega katara. Sladni bonboni jako dobro delujejo. Ja« nadaljujem sedaj ta lek, da se ohranim uplivu slabega vremena; zatorej prosim, da mi pošljete š.i 28 sklenic sdravstvenega piva Is sladnega izlečka, S savitkov sladnih bonbonov in 2 zavitka sadne čokolade.   Podpišem se Vam hvaležna in udana
Marija baroniea <lu lllout, rojena groliea Batthyauy. Hitzing pri Dunaji, v aprilu.
Službeno spričeval« o uporabi "rl ^!£2SSV5E
nega izlečka od strani 0, kr. garnizijske bolnice r Zagrebu št. 98 ter ob opazovanem zdravstvenem učinku Iloffovega zdravstvenega piva i; sladnega izlečka in Iloffove vladne čokolade. Oba izdelka pokazala sta se kot izvrstna zagat ovijajoča sredstva pri rekon-valesoentih in pri bolnikih na kataru in ra združljivost i dihalnih organov in za prebavljenje; čokolada pa najboljše nadoniestuje kavo pri onih, kateri jo zaradi raz-draživanja tu; smejo piti. Čokolada postala je dotičnim jako priljubljen zajutrek, kar se potrduje na podlagi opazovanja.
I>r. Isehits, Dr. K al ser,
polkovni nadzdravnik. polkovni in oddelka zdravnik.
Glavne zaloge v Ljubljani: Peter Lassnik, H. L VVenzel, Mih. Kastner.
V lirauji: Franjo Dolence: v Celji: Kupferschmidt, lekarnar; r Reki: G. Catti, lekarnar; v Gorici: Ci. Oristofolettt, c. kr. dvorni lekarnar; p Mariboru: P. Holasek; v
Ituji: Kasimir; v 1'u/ji: Momiy; v Trstu: lekarnar J. Seravallo in F. S. Prinz.
Ceno v I.Jnblfacii : Zdravstveno pivo iz sladnega izlečka: 1 steklenica 5(5 kr., 13 sklenic ti gld. 72 kr., 28 sklenic 14 gld., 58 sklenic 28 gld. — V zavitku iz Ljubljane: 6 sklenic,:! gld. H2 kr., 18 sklenic 7 gld. 82 kr.; 28 sklenic 14 gld. l>n kr., f8 sklenic 29 tfld. 10 kr. — Koncentrirani sladni izlečok 1 sklenica 1 gld., »kle-niee 00 kr. — Čokolada i/, sladnega izlečka a 2 gld. 40 kr., 1 gld. 60 kr. in 1 ^ld. za «/i h'tf- — Bonboni h sladnega izlečka za prsa po G0, 30, 15 ki 10 kr. za zavitek; pri večjem naročilu popusti so v cenah. (75)1—12)
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa.   Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček.
Vavi llnlibvi bonboni iz sladnega izlečka so h v modrom za vitku.
1/datelj in odgovorni urednik Makao Armič.
LnBtnina in tisk „Narodne tiskarne".