Leto 111., štev. 130 V Ljubljani, sobota dne fO. Junija 1922 Posamezna številka 78 par • 3 K jahala oŠ 4 zjutraj. Stane mesečno 7-60 Din za inozemstvo 18-— . Oglasi po tarifu Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefcn št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvo: LJubljana. Prelomov* nI. št. M. Telef. št. 36. Podružnice: Maribor. Barvarska uliti st. 1. Tel. št. 12. Celje. Aleksandr. cesta. Raeun pri poštn. čekar. »avodu štev. U.S42 Kralj In kraljica na Bledu. sprejemi po vse] Sloveniji. — Prizori na kolodvoru. — „Šranga" pred kraljevskim gradičem. Zaklfuček konference ikale antante, POPOLNA SOGLASNOST V ZUNANJI POLITIKI. - RF.DNT SESTANKI V BODOČNOSTI. Kralj Aleksander w je v8eraj_s svo-;o mlado soprogo, kraljico Marijo, pripeljal v Slovenijo in se nastanil v gradiču Suvoboru oh Blejskem jezera. Ofieijelni »prejemi so bili sicer odpovedani, jato pa je narod spontano in toni iskreneje dokaza! vladarski dvo-;ii<-i svojo Ijabav. spoštovanje in vdanosti Dvorni vlak se je odpeljal v četrtek ob r:i23. uro iz Beograda skozi slavonske in hrvatske ravnine proti SIo-eniji. V Mitrovici je narod ob 1 zjutraj pričakoval vladarsko dvojico ter burno vzklikal, ko se je vlak za nekaj minut ustavil. Drugače je noč prosla mirno. V Zagrobu se je vlak ii?ta"il za nekaj minut, a kril j in kraljica sta bila še pri počitku. ¥ lidesism mostu. Prvi sprejem na dolgi poti je bil v Zidanem mosta, kjer so ob prihodu vlaka zaorili mogočni vzkliki mladima pcvrocencema, v pozdrav. Kraljica Marija, se je smehljaje pokazala na oknu. poleg nje kralj Aleksander. Belo oble-rvjne deklic« so ob=ule kraljico s cvetjem in ji mahala z robci. Ovacije so bile tako prisrčne, da je ginjena kraljica pozvala k sebi v vagon dve de-ktetri s krasnimi šopki v rokah, ju dvignila in iskreno poljubila.. Med _-romovitimi Sivio - klici se jp vlak i-.] peljal proti Ljubljani. Vse postaje na* potu so bile okrašene z zelenjem, na. kolodvorih polno ljudstva, Id je z Ž.ivio - klici in mahanjem z robci pozdravljalo mimo vozeči vlak- tonu in obsule kraljico e cvetjem, opek za šopkom je sprejemala in »e ganjeno zahvaljevala. Kraljica je blon-dinka vitke postave. Dolga., gosta kita krasi njeno glavo. Oblečena .je bila v pni prosto sivo popotno obleko. Stala je sredi okna. tako da so jo navzoči fotografi z lahkoto fotografirali. Tudi kralj je radostnih lic odzdravlj&l na preprogami- ki so jih Sokolice posule s cvetjem. Pred ko1 >ivorom so bili postavljeni frijc slavoloki srednji z inicijali A — M. Prva je stopila iz vlaka kraljica Marija, za njo kralj Aleksander. Pozdravila &ta. h pri izstopu vladni svetnik dr. Andrejka in okrajni glavar Mencinger, na peronu pa so pričakovali vladarsko dvojico pozdrave. Sredi naibnrnejših ovacij je general Maister, polkovnik Daskalovič občinstvo začelo peti našo državno i in občinski zastop. Narod je nepresta-himno, kar jo še stopnjevalo navdu-|no vzklikal kralju in kraljici. Olga šenje. "Popovič. hčerka narodnega poslanca Dvorni vlak j« vodil polkovnik Tri-j drja. Svetislava Popoviča, je izročila funovid, v spremstvu vladarske dvoji- j kraljici krasen šopek- Ko sta kralj in ce pa sta bili dve dvomi dami, dva i kraljica stopila iz kolodvora, so s« romunska komornika, ordonančni ofi- ■ ovacije ponovile. Zbor deklic v sliko- Prihod dvornega vlaka v Ljubljano je bil napovedan za 12-48. Na peronu je bilo nabito polno občinstva. Pred peronom sta pričakovala vlak pokrajinski podna,mestnik dr. Baltič ln pomočnik divizijskega komandanta polkovnik Bogičevič. policijski direktor, funkcijonarji vodstev državne in južne železnice in občinstvo, kolikor ga j? moglo na prostrani peron. Ob 12-30 se je pripeljal iz 4 voz obstoječi izidu i vlak. ki je peljal s seboj 4 dvorne avtomobile. Točno ob 12-48 je nato -avozil med viharnim vzklikanjem občinstva na okusno okrašeno in ovenčano postajo dvorni vlak- Lokomotiva ie bikt vsa v girlandah in zelenju. Vlak je imel 9 vozov. V petem vozu se je pokazala pri oknu mlada kraljica. ob njeni strani kralj. V tem trenutku so zdrvele mlade deklice k va- eir Jovičič in načelnik slovenskega oddelka v ministrstvu notranjih zadev dr. Svetek. Z vlakom se je pripeljal tudi vod kraljeve garde. ¥®injs Cšorenjsko. Ob 13-10 se je dvorni vlak pričel pomikati proti romantični Gorenjski Kraljica je ves čas radostno odzdrav-Ijala na pozdrave. Vse postaje na Gorenjskem do Bleda so imele slavnostno lice. Šentvidska vsa v zelenju in napisom »Živela naš kralj in kraljica!:*; Medvode prepletene z gir-landami is bršljina, in zastavami, Škofja Loka je okrasila postajo s smrečnirni vejicami in dvema velikima vencema z inicijalami A in M, Kranj ravnotako z girlandatr.i. zelenjem in venci. Monograma A in M sta bila napravljena iz samega svežega cvetja. Tudi vse ostale postaje do Bleda so bile v zelenju, postajališča pa v zastavah. Kandelabri so bili oviti z brš-ljanom. V Kranj je prispel vlak ob 3414. in ostal tamkaj 6 minut. Dasi oficijalnega sprejema ni bilo, je bil zbran ves Kranj na kolodvoru. Množica je naravnost obeula kraljevi voz s cvetjem, narodno ženstvo pa je prips-lo na voz velik venec iz cvetja; na trobojnem traku je bil napis: Narodno ženstvo iz Kranja. srsa Točno ob 15- uri ie prispel dvorni vlak na blejsko postajo. Blejci so prijavili vse, da kar najsijajnejše sprejmejo v svoji sredini vladarsko dvojico. Že ob prvih popoldanskih urah so se zbirale velike množice ljudstva na kolodvoru. Sokol je prišel korporativ-no z moškim in ženskim naraščaj'.m. Navzoča je bila tudi požarna bramba. Prostor pred postajo je bil pogrnjen s vitih narodnih nošah jo kraljica neprestano občudovala. Kralj in kraljica sta sedla nato v avtomobil in se s svojim spremstvom odpsljala v gradič I Suvobor. Pred »irango Beograd, 9. junija. (Izv.) Včeraj popoldne ee je vrSla zadnja seja zunanjih ministrov Male antante. Sklenjeno je bilo. da bo nastopila Maia antanta, po možnosti r zvezi s Poljsko, tudi v Haajru enotno, kakor jo to storila v Genovi. Bržčas se bo določila celo enotna delegacija za vse države, ako ne bodo proti temu protestirale kraljičino Marijo Romunsko so se -stali predstavniki kraljevine Romun ske g. Bratianu in Duca ter Českosl'> vaške republike g. dr. Beneš s pre.l stavni ki kraljevine Srbov. Hrvatov i: Slovencev g. Nikolo Pašičem in t'. Ninčičem. Po izmenjavi misli so Se vu krat ugotovili popolno medsebojno su glasnost v vseh vprašanjih. Potem. druge, na haafla konferenci zastopa-1 io naglaSali svoja skupno delovanj n« države. * na genovski konferenci, katere rozul Dr. Ninčič je danes ob %12. obve-jtati so bili ugodni za vse tri drža-stil poljskepra zunanjega ministra so razmotrivali tudi taktiko za Ha s: ............Konsta tirajoč koristnost teh konfcre' . zunanjega Okenskega o svojem včerajšnjem sestanku s češkim zunanjim ministrom dr. BeneSem in romunskim zunanjim ministrom Dnco ter o zaključkih taga sestanka. Nadalje -žo na zaključnem posvetovanju zopet ugotovili euotnost v zunanjepolitičnih smernicah držav Male antante in sklenili, da se bodo vršili odslej redni sestanki zastopnikov Mal9 antante. Prvi sestanek se bo vršil sredi poletja, bržčas v Pragi. 0 konferenci Male antante jc izdal mod predstavniki vlad vseh držav, bilo sklenjeno, da se vrše p°.rijodv>n medsebojni sestanki. Datum koniV renče bo določen po končanih letni' počitnicah. Poljska je obveščena o te;: sklepu. Posvetovanje z grškimi ministri Danss opoldne je sprejel minister dr Ninčič grškega zunanjega ministra Br' tasija in grškega vojnega ministra Tliei tokisa. Razpravljali so o situaciji i Balkanu, zlasti o vprašanju vpada Ml ipresbiro sledeči komunike: . i povodom srečne poroke Nj. Veli- garskih komita na naš teritorij. Pred gradom se » dogodil ljubek j ^^ kra]ja Aleksandra z Ni Vls.1 - narodni prizor. Kraljevi avto se je ne-> nadoma znašel pred «šrango». Kmeta! Vinko Jan iz Zgor. Gorij in Alojzi] Papler iz Bohinjske Bele »ta »šrangarj la», Jakob Kocjančič iz Zgornjih Go-: rij in Josip Zaje iz Zgor. Gorij pa sta držala, iz cvetja spleteno vrv. Prva I dva sta na točila čašo vina in dala piti i Odhod dr. Beneša iz Beograda. ZBLIŽANJE PARLAMEN OBISK V NARODNI SKUPŠČINI — ZA TAR CEV. kralju i* kraljici Kralj j CeStodova, | Po svojem poaetu - narodni skupSS- tr&l m odgovoril »Pozdravljam slo- » ^^ dr. Beneš je ni je dr. Beneš odšel k ministra wrtm- r^^ta ardr-Marinko^i39r"bfl tt^IkL r, irisrSnj dr. Ribarja. Navzoči so bih tudi načelni- |obedu. . , , . _ ki večjih političnih skupin. Dr. Beneš j Zvečer ob 20. un je odpotoval dr. Potem je povabil naše parlamentarce na poset 1 Beneš s češkim brzovlakom v Prage ?mg6T da se tako olajšajo in o čvrsti- 'skupno s češkoslovaško Thl«)o. ko jo medsebojni politični stiki. Prvi med- lodvor ga je spremljal zunanji muust«? sebomi sestanek parlamentarcev obeh ;dr. Ninčič z mnogimi drugimi visokum prej med nje'.» Kraljico je prisrčna narodna šega spravila iz ravnovesja in so solze oblile njeno lice. ko sta se «odkupila», se je vladarska dvojica umaknila v grajske sobane, množica pa se je med prepevanjem narodnih pesmi polagoma razšla. Pred gradom stoje na več mestih kraljevi gardisti. Prvi sprehod. Ob y218. uri sta, napravila kralj in Kraljica v spremstvu dveh častnikov avtomobilski sprehod po blejskem parku. nakar sta se odpeljala v smeri proti Lescam. Šofirala jc kraljica Marija sama. Narod jo takoj spoznal vladarsko dvojico in jo povsod pozdravil z navdušenimi vzkliki. Še pred mrakom sta se kraJi in kra ljica vrnila po drugi strani jezera v Suvobor. Pred gradičem se še zvečer sprehajajo mnogoštevilni goeti in domačini. zveznih držav naj bi se vrfil v avgustu. Interesantna je bila diskusija o učvr-ščenju zveze med Jugoslavijo in Češko. Dr. Beneš je nagla šal, da vlada v zunanji politiki med obema državama sicer popolno soglasje, potrebno pa je, da se zveza tudi drugače učvrsti. Nato je Ljuba Jovanovič poudarjal važnost skupne centralne organizacije.ki naj bt aranžirala skupne posete in prijateljske odno- : konference. funkcionarji. Na kolodvoru je stavljena četa kraljeve garde. bfla po- MEDSEBOJNI OBISKI CE8KIH W JU GOSLOVANSKIH PARLAMENTARCEV U&vs ostra nota Bob Beograd, 9. junija- (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič je danes opoldne vnovič posetil tukajšnjega bolgarskega poslanika Todorova, od katerega je zahteval, naj bolgarska vlada nemudoma odgovori na naš predlog, da se odpošlje mešana komisija, ki naj preišče zadnje ' pade bolgarskih komitov na naše ozemlje. Dr. Ninčič je pri tem Izjavil, da bo naša vlada, ako Bolgarija tega predloga ne sprejme, prisiljena k energičnim vojaškim odredbam, da enkrat za vselej prepreči neprestano ogrožanje našega prebivalstva po bolgarskih komitašth. RADIKALCI O KLERIKALNEM REPUBLIKANSTVU. Beograd, 9. junija. (Izv.) Zelo mučen vtis je napravilo v srbskih narodnih krogih dejstvo, da so se klerikalni za-stopniki popolnoma vzdržali kraljevega poslovilnega večera in vseh poročnih svečanosti. Posebno hudi so radikalci. Veki ugledni politik radikalne stranke se ie izrazil, da je brez pomena republikanstvo kakega posameznega črnogorskega poslanca, mnogo resnejše pa je, če konservativna stranka preide tako očividno tendenčno v tako protimonarhistično stališče, češ da so klerikalci hujši od zarotnikov. NEMŠKI POLITIK V JUGOSLAVIJI. 1 Beograd, 9. junija. (Izv.) Te dni je prišel iz Berlina v Beograd nemški demokratski poslanec Heile, prijatelj znanega Naumanna, ki je med vojno toliko propagiral idejo Srednje Evrope. Heile med drugim propagira idejo splošnega mednarodnega demokratskega kongresa ter ima jutri v tej zadevi konferenco s člani jugoslovanskega demokratskega kluba Davidovičem, dr. Marinkovičem in dr. Kukovcem. V soglasju x našo vlado j PORAZ VLADE V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 9. junija. (Izv.) Detinitiv-nl izidi volitev v Budimpešti so nastop- J ni: Izvoljenih je 13 socialnih demokra- j tov, 7 članov liberalno-demokratske \ opozicije, 5 članov vladi prijazne Wolf-1 Praga, 9. junija. (Izv.) Poslanca 4r. Hodža in dr. Uhlir. ki sta se vrnila i 1 Pariza od medparlamentame trgovske sta se, kakor javlja «Na- Saje in študirala politična "vprašanja mi- ! rodni Politika», dogovorila z jugoslovaa-mo oficieinih krogov. Na ta način bi abimi delegati, da bodo jugoslovanski prišla potreba zveze med obema drža. j parlamentarci napravili potovanje r Pra-vama narodu v meso in kri. Dr. Beneš go, in sicer dne 28. oktobra na obletnico je pozdravil ta predlog in pred svojim ustanovitve češkoslovaške republike, odhodom še enkrat pozval naše parla- Dne 1. decembra pa bodo teškoelova-mentarce. naj pridejo v Prago. ški parlamentarci vrnili ta obisk. Schanzer o sporazumu z Jugoslavijo. SMATRA SPORAZUM ZE ZA PERFEKTEN. - V PODROBNOSTI Sf NOČE SPUŠČATI. V svojem zad- ln prisrčnega sodelovanja obeh držav, ki Rim, 9. junija. (Izv.) njem govora v zbornici o zunanji politi- fove stranke, trije člani Andrassyje\ e ! kj ,e ~zunanjj minister Schanzer omeninl stranke, en krščanski socialec in samo | judj dogov0r med Jugoslavijo In Italijo en član vladne stranke. gledje izvrš]tve rapallske pogodbe. Izja- ; vil je, da Je italijanska vlada porabila RUSKI EMIGRANTI NA priliko, ko sta bila v Genovi dva od-BOLGARSKEM. i lična člana jugoslovanske vlade, dr. Sofija, 9. junija. (Izv.) Vojni minister j >-j„čič in dr, Krstelj; po dolgih pogaja- .----„ . . . . hoče potovati imenovani" politik po na^ jDaskalov je v posianiški zbornici odgo- ujib se je res dosegel sporazum, ki čaka perfektulran z ratifikacijo ob« vlad, ir ši državi, da študira vprašanje nemških j varjal na interpelacije v zadevi izgona ; 8amo Se na odobritev obeh vlad. Ta : naj se dotlej tudi sami vzdrže eventual je potreben za dobrobit obeh narodov, zlasti pa za Reko ln Zader, katerima bo le po trajnem sporazumu Jugoslavije in Italije zajamčen obstoj In gospodarski procvit. Naposled Je minister prosil, naj v tej točki poslanci od njega ne zahtevajo nadaljnjih Izjav, dokler ne bo spora z tur sporazum, je Izjavil Schanzer, omogoča i ne kritike, vzpostavitev in utrditev odkritosrčnega manjšin. , ruskih generalov in beguncev, ki so se Dr. Kukovcu je dr. Heile v pogovoru naselili na bolgarskem ozemlju. Minister i izjavil, da hoče odvrniti Nemce ▼ Ju- 1 je izjavil, da so smatrale ljudska, demo-goslaviji od vsakega koraka, ki bi se kratska iu radikalna stranka Vranglov-mogel z naše strani tolmačiti kot naše- ce za vojno moč in državo v državi; za-mn narodu neprijazen. Poudarjal je iz- | to so sledile s strani vlade protiodred-recno, da v nemški državi Velenemci ; be, ki so bile naperjene pa le proti ru-danes nimajo niti pol odst. prebivalstva jaki generaliteti in Vranglovcem, ne pa, Beograd. 9. junija. (Izv.) Ob 11. doza seboj. Vsa nemška država je danes proti beguncem. Tem ne bo država nik- j^i^p, ^ je vršila seja skupščine. Na tako trdno demokratska, da ni niti naj- ,dar jemala pravice, da iščejo gostoljub- i ravnem redu je bilo glasovanje o zaman je misliti na obnovitev " ..... ' Šefa narodne skupščine, ZAKON O MINISTRSKI ODGOVORNOSTI SPREJET. na oDnovuev nesrečne predvojne politike. Posl. Heile se te dni prijavi tudi našemu zunanjemu ministru dr. Ninčiču. ki ga bo brez dvoma spre-jel. MUČEN INCIDENT V BEOGRADU. Beograd, 9. iunija. (Izv.) »Tribuna* inosti v njej, BOLGARSKI KOMUNISTIČNI KONGRES. Sofija, 9. junija. (Izv.) 4. komunistični kongres je končal popolnoma mirno. FRANCIJA GRE V HAAG- Pariz, 9. junija- (Izv.) Francoska se udeleži konference v Haagu dne 15. Ju-nija s polnim zastopstvom, kateremu bodeta dodeljena tudi dva izvedenca o ruskem vprašanju. poroča, da so častniki naše rečne flottlje ,,, _ _ . ,„CTTUIC.„B-, i priredili včeraj svečano večerjo na čast VLOGA AVSTRIJSKEGA tnjim mornariškim častnikom, da pa ru-CASOPISJA. munski admiral s svojimi 10 častniki ni Donai, 9. Junija. (Izv.) O današnji prišel na večerjo. Izlavfl Je, da Je v Beo-časnikarski konferenci je izšlo uvodno gradu že tri dni, pa s svojimi častniki: EKSPEBICIJA NA MONT obvestilo, da naj avstrijsko časopisje i ni bil povabljen niti na poroko niti na EVEREST. i-pliva pomirjujoče na prebivalstvo, ki je j tekme in da se zato ne more udeležiti; London. 9. junija. (Izv.) Angleška vsled majhne vrednosti krone in vedne- > oficijelno večerie. Tudi sicer ie admiral' ekspediciia na Mont Everest jc dosegla ga oadanja avstrijske valute že obupa- j prepovedal svojim častnikom in mornar- j S174 m, največja dosedanja višina. (Mont I ,____ ____,__ — J J-1!__9_________1_n_ 1. J:; J ____- . n itiva!.. BOf konskem načrtu o ministrski odgovornosti. Voja Lazič je zahteval besedo, nakar ga je predsednik dr. Ribar opozoril, da je diskusija že končana in da po poslovniku sedaj nima pravice do besede. Pri glasovanju je bilo oddanih 199 glasov, in sicer 151 za in 48 proti. Zakon o ministrski_ odgovornosti je s tem sprejet Seja je bila nato zaključena in sklicana prihodnja za jutri dopoldne z dnevnim redom: Izvolitev 31članskega odbora za pro- 1 jem vsako oddaiienie iz romunskih ladij, i Everest-Gaurisankar ia \isok 8840 mi MINISTRSKI SVET. Beograd. 9, junija. (Izv.) Na danas njem ministrskem svetu bi imel zuna nji minister dr- Ninčič poročati o spo razumu z Italijo. Dr. Ninčič pa ni m o gel prisostvovati seji. ker je spremi češkoslovaškega zunanjega ministn: dr. Beneša na kolodvor. MinistrsU svet je zato razpravljal o delovnen programu narodne skupščine. Najpre bodo ▼ skupščini razpravljali o vole nem zakonu, potem o proračunu in ob enem o državnem inozemskem poso-'-' lu, nato o agrarni reformi in o izw čenju neposrednih davkov. učavanje zakonskega predloga o eks- propriaciji veleposestev in o kolomza- PRORAČUN, ciji in zakona o likvidaciji agrarnih] Beograd, 'J junija. (Izv.) V parla-odnošajev v Dalmaciji. imentarnih krogih prevladuje mnenji Današnia seia skupščine je bila dobro i da bo tekom junija in julija sprej-t obiskana in je stala še ood vtisom 1 proračun in bo z njim v zvez: odobre ra ročnih slavnosti. \no tudi zunanje državno posojikv b 3%7 afbenih slavnosfi. Deputacije gospodarskih organizacij ■pri kralju. Iz Beograda nam poročajo: Za Zvezo industrijcev v Ljubljani sta poklonila kralju tvorni čar Fran Bo-nač in beograjski tajnik Zveze industrijcev dr. Cvetko Gregorič. za Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani pa predsednik Ivan Knez in član zbornice Engelbert Franchetti. Za zagrebški Savez industrijalaca sta se poklonila predsednik dr. Aleksander in odbornik Hanemaim. O vojaški paradi, ki se je vršila na dan kraljeve poroke na Banjici pri Beogradu, nam poročajo: Parade so se udeležile vse beograjske čete ter po en polk iz vsake armijske oblasti. Posebno pozornost je vzbujal mornariški bataljon. Pred gosti so defilirale _ zastave vseh polkov naše armade, ki so jih posebne deputacije, sestoječe iz častnikov in vojakov prinesle v Beograd. Na vežbališču je bila postavi j 3-na ogromna tribuna, na. kateri so zavzeli svoja mesta kraljevska rodbina in ostali gostje. Kraljica Marija je bila v krasni svitlomodri obleki ter ie imela pripeto pentljo Karagjorgjeve zvezde, njena mati 'romunska kraljica je nosila na beli obleki lento reda sv. Save. Kralj je bil na konju. Na vežbališču se je' zbralo nad 30.000 ljudi, ki >o z burnimi klici pozdravljali sijajne čete, korakajoče ob zvokih narodnih koračnic, mimo kralja in njegovih go-- tov. Ni mogoče reči, ali so prekosili slovenski fantje vitke Šumadince, ali visoki Boianci naše strumne Zagorce in Ličane. Ko je prikorakal 25. (bo-,-anski) polk. -se mu je romunski kralj postavil na čelo ter ga ie ob burnem navdušenju množic, vodil mimo tribun. Med revijo so krožili nad vežba-1 iščem naši vojni aeroplani. ki so r". končno združili v bojno vrsto ter nizko ploveč defilirali pred kraljem. Po končaui paradi je pristopil h kralju romunski kralj Ferdinand, obdan od zastopnikov ostalih dvorov ter mu je i prisrčno čestital na divnem nastopu naših čet, poudarjajoč, da je ni vojske. ld bi presegala jugoslovansko, j Kralj je dal sporočiti častnikom in vojakom' svoje priznanje in pohvalo. Častniki so bili povabljeni na prigrizek, vojaštvo je bilo po povratku v mestu lepo pogoščeno. Odhod gostov. V četrtek zvečer sta romunski kralj in kraljica spremila zeta in hčerko na kolodvor ter se po odhodu dvornega vlaka odpeljala na krov romunske kraljevsko jahte, na kateri sta prenočila. Včeraj zjutraj je romunska jahta odplula proti domu, spremljana do granice od naših monitorjev. Po polnoči se je odpeljal princ York. včeraj dopoldne principe d' Udi-ne; tekom dneva so zapustili Beograd tudi ostali reprezentanti tujih držav. Na kolodvoru so se od njih poslovili zastopniki dvora in vlade. Vojvoda Yorški, ki je kumoval našemu kralju Aleksandru pri njegovi poroki, se je na pevratku v London včeraj popoldne ob 4. peljal skozi Ljubljano. V vlaku je sprejel odbor »Jugoslovenskega društva za proučevanje angleškega jezika*, v čigar imenu so ga pozdravili: predsednik gosp. dr. Gustav Gregorin in dr. Frano Ska-berne, tajnica Mrs. F. Copeland in g. Bogdan Bogdanovič. Princ je z velikim zanimanjem sprejel društvena pravila ter se je z gospodi in Mrs. Copeland prijazno dalj časa razgovarjal. Blejci v svatbeni poverki. Med konjeniki. ki so obdajali kraljevega za-| stavonošo, je bila tudi skupina^ Bbj-cev v narodnih nošah in na čilih gorenjskih konjih. Blejski fantje so se prav po gorenjsko postavili ter so bili predmet splošnega občudovanja. » TT» I _____.„ tw\#vrvOT*ri mfftn. (5a nroirsmu so bile uverture dr. Birole. pred br. Belianom, otfhofl trflno o& 1S-3T ri~ ? jSSft ZJSST&Sfc KKe E. Adamiča, Milojevl&u Ber- Vabljeni - člnui. a-mlce in prijatelji 'mnogo razpravlja o Cičerlnovem obiskuje. Lajovica in Hristifa. V kr. n-trod- društva. pri D' Annur.zlu. V Zvezi s t sc govori tudi o ponovni1' : • laičnih projektih. D" reč približuje delavstvo, da bo stal na čelu sin.':', 'a mornarjev. D' Annur.zio name i-kom j r. ei pozorištu je bila prva predsUva pu Sokolsko društvo v Sv. Pavlu p-- -' novi stavbe ta večer slavno- "-j npri- i Preboldu priredi v nedeljo, dne 11. jcnba m-; Gocoljeva komedija -Revizor*. !po vojni svojo prvo javno telovadbo, vori, Zagrebško kazalište je v proslavo zdmže-io z veliko vrtno veselico. Sode ..tiskih i poroke kralja priredilo dne ?. junija lujejo tudi druftva » okolice. Naše dru a Iz-1 svečano matinejo, aa kateri je pevsko . štvo je nameravalo že lansko leto tako mornarjev, u .•Miuu.ii.-j um.ih.iu,u i.- — — j- . - . , , ,. dati nekaj preglasov na narod in orola- društvo »LisinskU izvajalo Sirolin-ci- prireditev, k- pa ;t- morala vsled kralje dlno češ. da ona ne sme nikakor čast'klas zborov moških, mešanih in Ženskih ve smrti od, am. Bilo bi odveč omenja naroda stavila« v službo kake stranke. ,na tekste hrvatske renesančne in baroč- ti veliki pomen te pureditve za razšir Neki listi tudi pišejo, da bo D* Annunzio'ne poezije. Dirigirala sta A. Savin in dr. jen je in poglobitev sclolske ideje m aa stopil na čelo pokreta, ki gre za tem, da Benkovi?. Matineja je izborno uspela in pretira misli. Nadejamo ie obilnega po se Italija približa Rusiji in oddalji od je bila sijajno obiskana. seta od blizu in daleč m to tembolj, ker Francile. Kvartet »Primorje*. V pondeljek dne j se občinstva oV ta mnogo zabave. Pn 12. junija se vrši v dvorani Filharmonič- Ireditev je iajD'fj,:ena velikopotezno i ne družbe koncert vokalnega kvarteta ; bo sodelovala tudi polnošt-evilna min-♦Primorje*. Člani tega ndrn?enja so:'ška podba iz Trtovelj. Svetozar Banovec. I. "tenor, Silvan Pe- | Sokol »Loška dolina priredi dne 2 čenko H. tenor. Rajko Rajer I. bas in i julija javni nastop v Starem trgu pn Prago Zupan II. ba,s. Koncert- ima sle- | Ložu ter dne 27. avgusta pe.šizlet z jav-deči° spored: 1.) Hrabroslav Volarič: Iz- i no telovadbo na Bloke. Sosedna bratsk,-publjeni cvet, Hajdrih: Cerkvica. 2.) Mirk: društva se prosijo za vpoštevanje tel Katriea, Jutro. 3.) Svetek: Majolka, Pro-'dveh dni pri eventualno namera vami. hazka: Moravska narodna. 4.) Michl: Ati- j prireditvah. ^ ______ la in ribič. — Po odmora: 5.) Adamič: . " " Kregata se baba in devojka, Pesein o 1 r-št^O^i beli hišici. 6.) Foerster: Spak. 7.) Premri: ^ KT Korak v življenje, Na dan. — Začetek tega koncerta je točno ob pol 9. ari zvečer. Sedeži po običajnih cenah so v pred-prodaji ▼ pisarni Glasbene Matice. Po dosedanjih nastopih in aspehih kvarteta »Primorje* obeta biti ta koncert pr- — Zedlnjene države povečajo svojo vojsko od 115.000 mož na 133.000 mož. Tozadevni reformni zakon Je bil v senata sprejet z 49 proti 21 glasovom. — Japonski kabinet je demislonl-ral, ker je parlament sklenil znižati kredite vojnemu ministrstvu. — Ukraden Rembrandt. lz stutt-gartske državne galerije slik so ukradli dragoceno Rembrandtovo sliko -»Pavla v ječd». Rembrandt Je slikal to delo leta 1606. Sedaj se ceni na 5 milijonov mark, a za onega, ki naznani tatu, Je razpisana nagrada 50 tisoč mark. Prosvcta Ljubljanska drama. Sobota, 10. junija: »Svatba Krečinskega* , --------- ----- Nedelja, U. janija: »Liliom*. Gostopanje j vovrsten, vrši se pa na korist Jugoslo- g. Trebuhoviča. Izv. ,vanske Matice. Pondeljek, 12. junija: »Svatba Krečin- j — , skega, Red A in E. SOllOlSlil HBStlllH Torek, 13. junija: zaprto. ; uuiiumm » Ljubljanska opera. j SPOMENICA JUGOSLOVENSKE- •obota, 10. janija: »Triptychon. Red AE. ; GA SOKOLSKEGA SAVEZA. Nedelja, 11. janija: »Triptychon*. Izv, Pondeljek, 12. janija: zaprto. Torek, 18. junija: »Lakm6». Red B D. Sokolstvo se je udeležilo pc svolib za- oliflcne beležile -j- Zaupni shod JDS v Slovenski Bistrici. Na zaupnem shodu JDS, ki se je vršil dn« 4. junija v Slov. Bistrici, -ta podala, poročilo dr. Lipold in dr. Hiilier iz Maribora. Zadnji se je dotaknil zlasti gospodarskih vprašanj — dočim je dr. Lipold razpravljal o bodočih volitvah v oblastne in srezke -kupščine. Določile so se smernice za e volitve. Sklenilo se je, da se takšni :aupni sestanki ponovijo še večkrat in da se priredi v Slov. Bistrici tudi velik javeu shod. Obenem se naproša posl. Reisnerja, da v najkrajšem času na posebnem sestanku poroča izključno o uradniškem vprašanju, zlasti o novi službeni j>ragmatiki. -t- Svinec se je vlegel sedaj v želodec «S!oveneu», kjer se pere dr. Brejc. Rekli smo že. da se ima g. Brejc zahvaliti le svojim pristašem, če ga je -ploh kdo omenil. Nismo pa mogli pustiti napadati dr. Žerjava radi fonda, ld ga je ustanovil v najtežji finančni -•tiski koroške akcije, zato, kar je on ustvaril — upravljal in delil pa doktor Brejc, pod katerim so sc sklenile tudi vse nove pogodbe glede svinca. Dr. Brejc bi veliko bolje storil, če bi svojim ljudem svetoval, naj priznajo neupravičenost konkurenčnih napadov neke banke. Mesto tega pa je »Slovenec* začel z nekimi namigavanji, da ie pri eni pogodbi bila v prodajalnem konsorciju tvrdka »Lika*. Če se je to :.delo dr. Brejcu napačno, zakaj ni •grajal in izpodbijal že tisti dan, ko Je prevzel posle in račune po dr. Zerja-\-u? Podtikati je prav ceneno. Morda uozua. g. Brejc nekega g. Hochschilda, ki se je po Ljubljani vozil z vladnimi avtomobilom, bil Brejčev gost in kij je posredoval nakup svinca za »Liko», odnosno njeno komitentinjo «Monta-iiO». Dr. Žerjav je kupno pogodbo z Liko* razveljavil. Ker je bila le - ta : e nekaj s vir, e a prodala v Švico in je grozila s tožbo, je po daljših pogaja- | stopnikih slavnosti o priliki kraljeve po-| roke v Beogradu. V to svrho so odpo-* ; tovall zastopniki starešinstva v Beo- Slavnostnl koncert Udruženja gled. i gra(j (;jer se je izročila na merodajnem igralcev, ki se je vršil 8. junija v ljab- m£Stu v lično izdelani spomemci čestitke njih prišlo do kompromisa na ta način. da je bila »Lika* v kritje škode, ki jo je dokazovala, z malim odstotkom sprejeta v prvi konzorcij. Slabe izkušnje s prvo prodajo svinca meseca avgusta 1919 so toliko bolj prepričale deželno vlado, da je boljše riskirati par procentov, ki jih zaslužijo banke in strokovnjaki, kakor da bi se ž njo bavil vladni aparat se izpostavil sumom in vrhutega, pri prodajanju zavo-zil, kakor jo je še vedno zavozil, kadar je postopal v lastni režiji. Pogodba, ld jo je sklenil dr. Žerjav, je oprostila via-do vsakega rizika, posebno tudi odgovornosti napram sekvestrira-nemu podjetju, zagotovila pa je dohodek za fond, ki je bil trenotno potreben radi izplačila vojnih odškodnin. In res, pogodba se je klerikalnim naslednikom dr. Žerjava tako dopadla, da so io ne le prevzeli, marveč tudi obnavljali. — Če misli g. Smodei, _da je pametno in da komu kaj koristi, razpravljati tudi te podrobnosti, mi smo na razpolago. Če bi vse pri plebiscitu bilo tako v redu, kakor je bila pre-skrbitev »koroškega fonda*, bi bilo danes marsikaj drugače. Sicer pa že vidimo, da gosp. Smodej vodi stvar tako. da se bo izgubil tudi poslednji ostanek in bodo praznih rok odšli oni, katerim ga menda tudi gosp. Smodej privošči. _ ljanski operi, je bil, žal zelo slabo obiskan. Poleg tega so na programa odpadle točke, katere naj bi bili peli gna. Zikova, Sotvilski in Drvota. Ga. Lovše-tova je k zvonkim glasom neoporečno odpela Krekovo »Ali veš?* in Lajoviče-vega vedno lepega »Tkalca*; izredno je kralju in kraJiicl. Besedilo spomenice Je sledeče: »Jagoslovanski sokolski savez, spajajoč v nerazrašno celoto sinove in hčere matere domovine v neugasni ljubezni do R„yo!U ^ --------- nie, se radostno uvršča v kolo njih. ki cenjevalo rumunsko. V prvih 15 minuta __: J_ ..XI«.« ;>\ ir Ic-b ran t a TW. C H _ _ n.,_,,M( nanrsctino nnn-arlali vr.v S. K. Primorje. V soboto, dne 10. t m. ob 20. uri sestanek vseh igralcev v Narodni kavarni. Važno! Prvenstvene nogometne lekme v Ljubljani. Na igrišču Svobode Moste se vrše dne 11. t. m. sledeči prvenstveri tekmi: ob 16.30 Slavija : Jadran rez. Sodi g- Boltavzar, ob 18. uri LAS K Svoboda Ljubljana. Sodi g. Perpar. Blagajno ima Svoboda Ljubljana. Službujoč odbornik L. N. P. g. Svetek. Tajnik II Nogomet v Novem mesta. V nedeho dne 11. t. m. se vrši priateljska nogometna tekma med ondotnim moštvom ?-K. Elana in rezervo S. K. Primorja. Mlademu novomeškemu klubu, ki nastopi te pot prvič Javno, žeiimo obilo vspeha. Še o tekmi Jugoslavija : R imuni v < 2 : 1 (1 : 1). Tekmi je prisostvoval približno 12.000 oseb. Kakor javljajo ii-stl, je bil v rumunski reprezentanci samo en Igralec (srednji krilec^ rumunsV-narodnosti, vsi drugi so bili Madžari t Erdeljskega. Občinstvo je mnogo prio kovalo od naše reprezentance ter po ' — Češki ministrski predsednik dr. Beneš le postal častni doktor luridične fakultete strassburške univerze. — Lloyd George o nemško-ruskem voiaškem dogovoru. Dva poslanca sta vprašala Lloyd Georgea v doljni zborni, kaj je resnice na takozvanem nemško-ruskem vojaškem dogovoru. Lloyd Oeorge Je odgovoril: Dobili smo informacije o avtentičnosti podpisa tega dogovora, toda te informacije niso bile potrjene. Vendar ne bomo pustili iz vide-ka tega vprašanja. ---------------- se jim vžlgajo duše v Iskreni vdanosti ugajala ga. Thierryjeva s Hatzejevo i iti ki se zbirajo ob kraljevem prestolu »Pastourelle* in Lajovičevo »Razdvoje- j z odkritosrčnimi čestitkami! Naš kralj nostjo*. Ga. Lewandcvska je zapela dve ; jn naš ljubljeni sokolski brat Aleksander poljski s čustvom in temperamentom. ! in nevesta, mila naša kraljica Marija, kakor je lasten pri nas samo nji in Thi- ; Vama je dom in prestol velika ln lepa erryjevi. Prejela je dva lepa šopka. Gna. naša zemlja, koder dviga ponos svobod Sterkova je pela dve pesmi Kačerovske- " —1 ga, ki sta napravili velik vtis. G. Zupan je simpatično in s častvom odpel dve Michljevi, g. Kovač pa morda še nikoli ni tako agajal kakor v Adamičevi »Nocoj je pa svetla noč*, kjer je končno zopet vzel »čez*, kar se mn je pa sicer podalo. G. Zathey, ki se je na tem koncerta poslovil (morda vseeno še ne čisto zares?) od nas. je pel Masorgskega »Balado o bolhača*. ki je deklamatorič- no originalno nspela in lepo Schuberto- > - —— . - vo »Deklico in smrt*. Dobil je lep ve- Starešinstvo jugosl. sokolsiega vi veza. rezervam Maribora. Rapiu je omagal nec in šopek. Skoda ga bo. bil je eden --S : 2. V ponedeljek je kombinirano mo- izmed najsolidnejših stebrov naše opere. ! Razvitje prapora jezdnega odseka štvo Rapida premagalo kombinirano mn- Ce re5 gre — mn želimo dobro srečo ! Sokola v Ljablja-nl se vrB v nedeljo , štvo Maribor-Svoboda s ^ : 2. drugod, upamo pa vseeno, da si bo j dne 11. junija 1922 s sledečim spore-! Švedsko : Fmsfui: Primednarodn umetnik še premislil. O. Romanowskl si dom: 1.) Zbirališče članstva pred Nušako- tekmi je Švedska porazila Finsko s 4 umetno, cc y o«** .... !_»_.. _ t__________rt v, n i r>„ c,iwra?ii no noliski rep: nega državljana zmagovita misel sokol-ska, koder diha iaka naša sokolska volja, koder sokolsko astvarjaioče delo in sokolske kreposti razvijajo ter utrjajo našs telesne in duševne moči v obrambo in ščit naše lasti in slave! so Rumuni neprestano napadali vra domačinov, vendar pa sta bila branil-" • Šifer in Kuiundžič razčistila najbolj nevarne situacije. V 30. minuti do-že:-Jugoslovani vodstvo. Dve minuti pre " koncem prvega polčasa Izravnajo. Igr ; v drugi polovici ni bila več tako napet; kot v prvi. Jugoslovani vidno popusča;o jn Rumunom se posreči zabiti drugi go ki jim je prinesel zmago in zlati pok:, kralja Aleksandra. Tekma za to dar:;-se bo vsako leto na obletnico ponovih Tekmo le sodil dunajski sodnik Retschu- Vse brate, vse sestre, naš naraščaj in ■ našo deco — vso ogromno našo sokol-! Nedeljske nogometne tekme v Mursko rodovino druži danes en vzklik, ka- • ;,orc Namesto mednarodnih tekem, ki kor iz enega srca kipi ta glas! To ie na? 1 '0iie za binkoštne praznike napovedane bratski sokolski pozdrav Zdravo! i dtmaiskim društvom »Rudolfshiigel . so v nedeljo igrale rezerve Rapida prott je izbral Devov »Vzdih*, Moninszkovo ; vo vojašnico v Trnovem. Odhod ob 9. »O mati* in Lisenkovo »Ide Jarema*, ka- 2.) Ob 10. slavnostno razvitje prapora tere vse je podal v dramatski interpretaciji, ki je nehote potegnilo s seboj. Svečani koncert muzike Dravske dlvizljske oblasti v proslavo kraljeve poroke se je vršil sinoči v »Uniona* [Hll UftO DD JD »liMi - --------- --------------^ , , pod vodstvom dirigenta dr. Cerina. Or- čaju slabega vremena se slavnost vrši kester je izvajal v začetka državno in j z istim sporedom v prostorih Narodne-narodno himno, potem pa Smetanovo ga doma. Zbirališče pred Nušako vo vo »Vltavo*, Dvorakove »Slovanske plese* Griegovo koračnico in Rimskijo-Korea-kovo »Noč na Triglavu*, gna. Zikova je 1. Po svojem porazu po poljski reprezentanci le Švedska postavila svoje najboljše moštvo ter popravila svoj zadn-' poraz. Sodil je znani dunajski sodni': Hugo Melsl. Športni odnošaji med Ceškostovasf in Madžarsko. Vsled političnih prilik >o se po vojni športni odnošaji med Češkoslovaško in Madžarsko popolnoma uki nili. Sedai pa so se duhovi malo pomiri'-jašnico odpade in se nadomesti z are- I in se bodo športni odnošaji med obem no Narodnega doma. j državama v kratkem zopet vzpoMav o Sokol v Višnji eorL V nedeljo dne ; 2e ob prilik! tekme MTK. proti P.ai-k-- pred Narodnim domom. 3.) Od 10.30 do 12. koncert na vrtu Narodnega doma. Vstop prost. 4.) Od 18. naprej koncert orkestra Sokola I. na vrtu Narodnega doma. Vstopnina 3 Din za osebo. V slu- e SOKOI V v 15 D J! guri. ' """i" — ................._ , . , sledi norofilo ivadbo in s Pro?to zabav0- . . Slavnostni koncert v proslavo kra- i Sokolsko društvo v Kočevju pn- Jtllljli. 1W -X-----*----- senski sezoni pričele tekme med Češkoslovaško in Madžarsko. Kakor se govor7 Slavnostni koncert v proslavo Ka- ^t svoje^ ClaiKtva naJasnico v so že sklenjene tekme med MTK Ijeve poroke je bil r junija v beo ^ J1^0^ y ^ z ribni-' Sparto ter Slavijo, ki se bodo naibr,- Sh HriS BamnorifTin Brezovšek. 1 ^SlamJ Zbirališče ob 12. un i vršile v Budimpešti. — Lukrecija Boriie (Dalje.) Lukrecija se nalahno zdrzne. Potem pa prestrašena pomisli: «Tudi njegovo tajnost pozna! On ve, da ljubi don Taan Žiaovko! Potem je pa zares -krajni čas, da najde Naomi svoje pribežališče pri meni. »Don Juan je dobro uvidel, kakšna opasnost preti nje-uovi ljubezni. Pa morda že vodi sedaj -vojo Naomi v moj dom in morda so -e vrata že zaprla za njima, tako da i,o Naomi spravljena na. varno celo pred preganjanjem samega Cezarja.* Medtem se približa Cezar sedežu lepe grofice Orsini. Paž Gennaro mu s spoštovanjem odstopi svoje mesto in se umakne v ozadje, toda ves bled je naenkrat. »Le ostani, dečko moj,* reče mu Hezar in se mu nasmehne, toda v dobrohotnosti se je slišal tudi nekakšen posmeh: »le ostani v bližini svoje lepe gospodarice, ker jej jaz ne morem služiti z onimi uslugami kakor tL in če hi tudi mogel, bi ona najbrže tega ne -prejela...» . »Zares, eminenca,* odgovori mesto paža njegova gospodarica, »kot visok cerkveni dostojanstvenik ste navajeni, da vsakdo poklekne pred Vami, ce bi pa Vi vršili Gennarovo nalogo m me na primer sezuvali, bi morali Vi Poklekniti ored menoj!* 34 i »Pa kdo Vam pravi, najlepša med ! ženami.* jej odgovori Cezar s tihim glasom, »da nL-em vsak čas pripravljen, da pokleknem pred Vami'?* »Zares Vam ne bi svetovala, emi-nenca. da bi prevzeli službo mojega paža.* mu odgovori grofica. »Zelo nestrpna sem in" moglo bi se zgoditi, da nespretnega poslužitelja tudi nekoliko brcnem pri sezuvanju ...» »V takšnem slučaju bi jaz nožico, ki mi stori kaj eličnega. ujel in po-liublial...» " »Kardinale, bojim se ostrih zob a v. Nekdaj me je v kampanji pičila kača in od takrat sem zelo oprezna in vedno dobro premislim, kam stopim s svojo nogo. Sicer je pa kačji pik imel tudi svojo dobro stran, od takrat sem varna pred strupom!* »Srečen, kdor more to trditi o sebi!* vzklikne Cezar. »Zares, to svojstvo je neprecenljivo. Posebno pa še v tem mestu. Le bi ga imel tudi moj soprog, zlasti ono svojo zadnjo noč, ko je bil na večerji pri vas, najbrže ne bi bil drugo jutro izdihnil v mojem naročju.* Z mirnim smehljajem gleda Cezar dražestno ženo. »Razumem Vas. grofica,* jej nato odgovori, »Vi mislite, da je tudi Vašega soproga one noči pičila kakšna kača. No. morda je res kakšna kača našla svojo pot iz^ pontij-skega močvirja semkaj v Rim?* -Morda poznam ono močvirje, kar-' diuale.* odvrne lena crofica. »sama da če se nahaja precej daleč od Rima. nam- J tvojega^veta. jaz več ne vem zasvetijo Cezar-! »TOo.^Ce^r naju gleda... poj jeve oči. Toda predno je mogel odgovoriti groficL ga opozori -emir v ozadju lože. da se mord? kaj go^il, di pod baldahin... za nekaj trenutkov bom pri tebk* Don Juan izgine, za njim se pa Sr ne 'me prezreti. «Obo. vojvoda | dvigne Lukrecija m zacepeta Alfonsu: 3i«ki'* reče Cezar, ko zapazi, da i »Dovoli mi, ljubljeni, da se oddaljim ie stopil v ložo njegov brat don Juan, za nekaj trenutkov. Zrak je v tem cir-ves bled in vznembjen. ^ težak. Pa takoj bom zopet pn Don Tuan noliiti k Lukreciji m se tebi!* niti ne 21T po.di.ve raznih od- Ko je Lukrecija vstala in se odp«-ličnikov. Alfonsu stisne roko in se;vila v papeževo ložo pod globoko nagne k ušesu sestre. , ukaže pažu. «Dol • Um se Je omračfl na Aleksandrovi kandidati so: Jeločnik Viktor, trgovec. | cesti nekemu gospodu, ki je pričel pa-Rožna dolina; Oblak Matej, čevljarski , sante zmerjati in nanje pljuvati. Neke-moister. Glince; Balija Ferdo. trgovec, j ga oficirja je tako sunil, da je potegnil " sabljo. Službujoči stražnik ga je odpeljal na konstatacijo v bolnico, odkoder ga bodo oddali na Studenec pri Ljubljani. • Samomor upokojenega podpolkovnf- Rožna dolina; Osredkar Ivan, tapetnik, Rožna dolina; Willenpart Franc, uradnik, Rožna dolina; Jurman Frano, uradnik, Glince in BabSek Ivan, posestnik, Rožna dolina. * Mariborski Nemci vedno enakL Iz mariborskega dopisa v graški »Tagas-posti* doznavamo, da so poslali mariborski Nemci povodom poroke »kralja Srbije* udanostne čestitke v Beograd. Ob tej priliki so nabrali znaten znesek ma^ riborskemu gasilnemu društvu za nabavo avtomobilne brizgalne. Čas bi že bil, da bi se mariborski Nemci naučili imenovati našega vladarja kralja Jugoslavije ali Srbov, Hrvatov in Slovencev. * Prijatelji mladine. Poročajo nam iz Globokega pri Brežicah: Nahaja se na deželi precejšen odstotek otrok, ki se še nikdar niso vozili po železnici, temmanj imeli priliko videti in pojmiti zanimivosti svoje domovine. Kolike važnosti so j za to mladino daljši poučni izleti, ni treba posebej poudarjati. Vpoštevajoč to nuarja t l le razviden iz sledeče tabele: j Praga S1A1 212.90' Berlin 31.72 39.70 53.57 Zagret 21.23 40.22 53.64 1134.75 normalnotirne železniš..«' K likvidaciji Avstro-ogrske banKt Z Dunaja poročajo: Likvidatorji Avstro ogrske banke so se vrnili te dni iz Pa , , , , ^ , , riza, kjer se je pred kratkim vrSla pred ^ "S'**; i apelacijskim sodiščem _kot drugo instan- Curih 2091.25 nuarja na 66.575 dne 8. junija, Ncwyork, „lede pa od 5823 na 14.794. To pomen«.d. le j spočetka 1922. do^m nara,£ ^ {ranK0V. R^odba se bo pisme Franciji sekvestri 'ranih bankinih imetij v vrednosti 35 viza Praga za odst., Zagreb za 152.6 odst. itd. nim potom objavila strankam tekoir S padanjem valute so začele straho-j^^^ df>. pn mtendant.uri SaT. vito naraščati tudi cene življenskim potrebščinam. pred vsem onim, ki se večinoma uvažajo. Tako je zlasti usode- ka. Mestni logar v Prekrižju pn Zagre- , po]na podražitev Prera0ga, k! se uvaža bu je predvčerajšnjim našel v mestnem CeškosIovaške Ln Nemčije, ker bo ime-gozdu truplo nekega starejšega moža. I ,o tQ za posledjco podražitev električne- Imel je prestreljena prsa, zraven njega tok železnice, industrijskih: ,r , , . ,. pa je ležal revolver Policija je dognala, edmetov itd. Cene moki in mesu na-; , . ' .. * r, da ie samomorilec Ferdo Kozjak, upoko- ! ^. T„W, hiM n.m.t cen . mdustnjo. Z Dunaja da je samomorilec Ferdo Kozjak, upoko jeni podpolkovnik, rodom iz Varaždina. Njegova žena je izpovedala, da je pokojnik bil na živcih bolan in da je najbrže v duševni zmedenosti izvr?il samomor. * Vlom v trafiko. V Mariboru so neznani storilci vlomili v trafiko na Tržaški cesti 44 in odnesli tobačnih izdelkov v skupni vrednosti 1100 K. * Prepodenl tatovi Pri Devici Mariji v Polju je poštna upraviteljica v nedeljo ponoči slišala ropot v poštnem uradu. Vstala je in šla gledat v urad. kjer dejstvo, sta darovala tukajšnja mladino- : pa ni bilo nikogar. Drugo jutro je zali uba g. Franc Kene jun. 800 K in ka- : pazila, da so poskušali zlikovci vlomiti g. Franc Toplak 100 K v svrho I skozi okno v urad in so že odstranili nega vlaka ... * Angleška križarka v Splitu, tehet . prireditve poučnega izleta, ki se je že j železno omrežje. Ker je prišla upravite-izvršil v Rajhenburg. Krško in Videm. Ijica. so pobegnili v temno noč. V imenu mladine najlepša hvala! Prvo- i * Tatvine koles se v zadnjem času imenovanemu je pred kratkim nrarl sin- 'neverjetno množe. Skoraj vsak dan se ček, ki se je neizrečeno veselil izleta. | prijavi policiji, da je bilo ukradeno ka-Oče njegov meni: »Ker mojemu ljub- ! ko kolo. Tudi predvčerajšnjim je doslej Ijencu ni bilo mogoče udeležiti se izleta. I neznan storilec zajahal skoraj še novo omogočil bi rad isto veselje v podvoje- j kolo, ki je bilo prislonjeno na zid pri ni meri vsaj njegovim tovarišem*. Ple- ; okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, menita misel, ki jo priporočamo v kar 1 Lastnik kolesa, g. Sever, pa je tatvino najobilnejše Dosnemanie! 'takoj opazil ter z glasnim klicanjem * Urad za pospeševanje obrti kralje- .opozarjal pasa n te natatu. S kolesom jo vlne SHS v Ljubljani je priredi! v Ljub- i j® tat ubral po Rimski cesti proti Spod-• ■ - ■ - njemu Rožniku. Zasledovala sta ga na kolesih dva policijska organa: nadzornik Obreza in detektiv Cankar. Ko je tet raščalo skokoma. Tako hitri narast cen mora vplivati katastrofalno, ker se mezde delavstva in uradništva ne morejo tako hitro regulirati po padanju denarne vrednosti, in končno je tudi veliko vprašanje, kako sc naj regulirajo, odkod nai vzame podjetnik in od kod država denar. Vzrok temu silnemu padcu valute leži v kritičnih gospodarskih in finančnih razmerah Avstrije, predvsem v poplavi papirnatega denarja. Stroj za tiskanje bankovcev teče noč in dan ter meče v promet ogromne vsote. Zato ni čudno, da je začela avstrijska krona tako ra-pidno padati, čudno je le bilo, da se je ] avstrijska krona kljub ogromni poplavi in kljub obupnim gospodarskim razmeram v državi v začetku !eta še kolikor-tollko držala. Valutna katastrofa dela avstrijski državni vladi težke skrbi. Kakor poročajo, bo napravila vlada korake v Franciji, Italiji in Češkoslovaški, da se ji čimprej izplačajo obljubljeni kreditni pred- ske divizijske oblasti v Zagrebu se vri-' dne 16. junija ob 11. uri dopoldne tret ja ustna oferialna licitacija glede doba ve 13.710 kub. metrov drv za razne gar nizije. Oglas je v trgovski in obrtnišk I zbornici v Ljubljani na vpogled. Valutna konjunktura za avstrijske nam poročajo: Vsled padanja avstrijske kron-nemška strojna industrija ne konkurira več tako hudo avstrijski na zunanjih trgih. Tako dobiva sedai avstrijska stroj na industrija naročila celo iz Južn* Amerike in Španije. Velika naročila pr: hajajo tudi iz sovjetske Rusije, ki ns roča v glavnem le poljedelska orodja ir stroje. = 'Denarni teden« v Franciji. Di> 7. junija se je otvoril v Parizu takozv.i-ni denarni teden, to je konferenca o de narnem problemu sedanjosti. Konferenc-vodi Rafael Georg Levi. = Sejem v Nižnem Novgorodu v R» siji se otvori dne 1. avgusta in traja d. dne 15. septembra 1922. ; se zaključi v nedeljo dne 11. junija ob V! 9. uri dopoldne ter ob te; prilik; prire- »plitsko pristanišče je priplula te dni j di.io čevljarski mojstri malo razstavo če-angleška križarka »Calipso*. Dospe v- vljarskih izdelkov, da pokažejo kako lesi v pristanišče, je pozdravila mesto j po se razvija čevljarska obrt v Ljub-s topovskimi streli. Na dan kraljeve ■ nem. Vabimo vse prijatelje in urade iz uvidel. da ne bo mogel uteči, zagnal je kolo v jarek ter izginil v gozdu. Doslej ga še niso ujeli. * Čigav je pes? K Oblak Antonu pri ^ i ge. Bele na Uncu se je priklatil pes ru- poroke je po sTovesni"sMbTbožji 'bila|bližnje' okolice. da^'"^''razstavo" ogle- |J^e barve s tigrastimi progami^po ži-ua obali vojaška parada, potem pa je j dajo. * Učiteljsko društvo za laški okraj Loki pri komandant obale priredil lunč v po- j čaščenje poveljnika angleške križar-; odkrije v nedeljo dopoldne ke. Popoldne se je vršila ljudska veselica na obali, zvečer pa bakljada in sijajna razsvetljava. * Internacionalni kongres za invalide v Ljubljani. V prvi polovici me- votu, na visokih nogah črez kolena be-■ lih, kratkega repa, ter z belo liso na 'desni strani vratu. Na katero ime raz-Zidanem mostu o priliki zborovanja soo- se ne ve- 0 Podobnem psu se je menike umrlima tovarišema Mešku in , izpraševalo pozimi. Natančnejše se izve Bona Zagreb, devize: Dunaj 0.425 — 0.4* Berlin 23.75 — 24.50, Budimpešta 7.5'' — 8, Bukarešt 46 — 48, Rim 353 — 363. London 305 — 308, Newvork 67, Pari? 6?0 _ 630, Praga 134 — 137.50, Švica ujmi, od katerih si obeta vlada kolikor-j _ 1325, valute: dolar 63 — 66, če- toliko zaustavitev padanja avstrijske | fcrone 132.50, iranki 610 — 615, na-krone. Na Dunaj prispejo te dni tudi j ^oie0ni 200, marke 24 — 27, leji 50. lir« eksperti Morganove skupine, ki bodo \ 352.50 — 355. razpravljali z vlado o kreditu. Sicer pa j Banka za Primorje 167 — 175. samo posojilo Avstriji ne more dolgo j Trg obrtna banka 62.50 — 65. koristiti, ako ne začne Avstrija živeti \ Brodska banka 88 — 90. tako, kot ji razmere dopuščajo, to je i mnego skromneje in solldnejše, nego do- i ja(jranska banka 410. slej. Kakor je namreč razvidno iz zuna- j jug0slovenska banka 109 — 109-50 njetrgovinske statistike Je Avstrija po! Ljub. kreditna banka 245 — 248. vojni uvažala v veliki meri tudi vse mo-| Slavonska banka 112.50. goče luksuzne predmete ln živela, kot; prašte" — 289.62, Pariz 2621.70 — 2628-30. Švica 5523.05 — 5536.95, Dunaj 195% 1.9912, Praga 563.75 — 566.25, Budi: pešta 23.60 — 23.70. Sofiia 266.20 266.80. tev revežev v občinski sirotiščnici. Himen. Poročil se ie kanetan s. Ikroiih- Vkliub veliki oddalienosti vode j nie. cinicno 111 obsodbo hladno na zna- ja 90 Odgovorni urednik Fr. Brezovi-Lastnik in izdajatelj Konzorcij c.Tutra-znašali 26.897.889 dinariev. Sku- 'Tist Delniške tiskarne, d. d, t ljubliani i-a-nravo ved"! zelo in proti nepooblaščenemu vršenju obrti. ,.,..„. ,. _ .. ia.p.avo vea.i zeio, j dohodk, v n. dekadi ma.| Lastnik in izdajatelj Ktraorcj; c.Iutra- BRANISLAV NUŠIC: u Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Ze sem priCakoval, da se s temi besedami zaključi zgodba nesrečne gospe, saj je prikipela njena povest do vrhunca. Mislil sem, da se bo razjokala, uničena od vseh duševnih borb ter bo izliv duše dolg in brezkrajno bolesten, kakor se dogaja v, trenutkih, ko se zruši duša brez vsake opore. Toda gospa je jdvignila svoj pogled in srečavši se z mojim v tej poltemi, ki jo je odspodaj preganjala žerjavica, i« dobro uganila moje misli. . -.Čudili se boste morda, da sem vam največ govorila o smrti svojega najmlajšega otroka in tako malo o huiši nesreči, ki me je zadela s smrtjo starejšega sina?* Molče potrdim njeno vprašanje. sad onimi, ki niso izvršili svoje dolžnosti za Domovino. A ; nahaja 2e leto 'dni v bojih torej je it precejšnji del dolžnosd nikakor ne nad menoj, ki *em 10 vestno izpolnil. izpolnil. Zakaj bi svojega ostalega dela življenja ne žrtvoval Odhajajoč na bolgarsko vojno, »e bil trdno prepričan, aa domu in družini? s« povrne, zavedal se je, da ni še konec vseh bojev na Bal- Odšla sera v Kragujevac, na vrhovno poveljništvo, kajti kanu: »Borila se bova Se skupaj, sinko!* je dejal. »Ramo ob i tam so še dobro poznali zasluge njegovega očeta, tam bodo rami, kakor oni, o ko«h so pele narodne pesmi.> ' vedeli ceniti, koga je treba ohraniti pri življenju. Ves dan sem Sin je ves srečen poslušal očetove besede. Baš tisti hip begala v velikem poslopju načelstva, kjer je prebivalo povelj-se Te vzbujal v njem moški punos in čustvo dolžnosti do ; stvo, nevedoča, koga naj prosim. Šele znanci so mi nasveto-Domovine. Njegov vzor je bila že takrat smrt za Domovino.! %ali vrata, kjer naj potrkam. Toda gospod polkovnik me al Ko sem mu pozneje, sebična, kakršna je pač mati, govorila o t mogel sprejeti, baš isti dan je naročil znanega umetnika iz drugih nekrvavih bojiščih, na katerih se lahko odlikuje za i Beograda, ki je moral kot vojni obveznik slikati portrete vseh Domovino, me ie vsoiei pokaral In prosil, naj ne pozabim šefov vrhovnega poveljstva. očetovega spomina. Ze zjutraj sem videla slikarja odhajati s svojimi čopiči k Tako odgoien, je odšel moj sin v boj. Materinsko srce je polkovniku, katerega je ta dan slikal kot šefa kuhinje vrhov-moralo obmolkniti" in nisem smala pokazati ob slovesu svoje nega poveljstva. Odšla sem drugi dan, prepričana, da me ta bolesti. Govoril mi je kakor oče, kadar je prihajal iz bojev. pot sprejme. »Hrabra moral biti, mati, in očetovega spomina ne smeš J Vojak pred vrati mi .^e naznanil, da se gospod jKilkovnik ,»,; Tj- " -nraSan).. > »Hrabra mora« biti, mati, m očetovega spomina ne smes *oja& mcu vuu um -e n^uauu. u* imuuvum n£ "obroče ni bilo namenjeno, da pade v boju.1 omadeževati. Ce se zgodi, da poginem, se moraš pomiriti z j razgovarja prt telefonu Naslonila sem se na podboje in po- «Glejte, tako je. Utroce m ononaročeno, v dolžnost.* trpežljivo pričakovala. Vrata se niso zadostno zapirala in iz Njegovi smrti sem zrla v očl Ta strašna slika meje jed«u usod* kam W ^ ^ ^ ^ koliko ^^, sobe sem čuk ženski gla?. muk ie zahtevala v meni samo slutnja, da ga lahko vsak hip i Jaz sem, jaz, kako s teboj Pavle? Ti ni hladno.-... Pada izgubim. Nikomur si nisem upala razodevati svojih bolest), j dež? Lepo te prosim, pazi se, da ne ozebeš. Obleči tiste tople pred vsem svetom sem morala kazati svojo hrabrost in po- copatlce. ki sem ti jih poslala. Veš, zaradi vlage. Pridi jutri nos, da" mi je sin nadomestil moža. Zgodilo se je po njegovi! zopet k telefonu. Vsak dan ob tem času, vsak dan. Samo, da želji Edini zaupnik trpljenja ln bolesti je bil grob mojega J te slišim, da mi poveš, kako ti gre.* drugega sina. Cesto sem pohajala tja in že sem se sprijaznila «To vendar ne govori gospod polkovnik? v prašam vojaka. 2 mislijo, da je bolje zanj, ležati v grobu, kakor preživljati' »Ne, njegova gospa govori s sinom.* | težke boje I Toda storila sem svojemu stan v času, ko se je on bora; vso pretresa, kadar se spomnim nanjo. Toda starejši sin je nadel na bojnem polju kot vojak, sin očeta .vojaka, izpolnjujoč /aveda in poslednji razlog mojega življenja. Toda v. tej smrti ic v-ai nekaj tolažbe. Zahtevala jo je dolžnost Moj mož nas ic na poseben način oagajal doma. Beseda Domovina je bila 'ta nas tako čist in vzvišen pojem, da smo izgovarjali s pobožno dušo njeno božanstveno ime. Domovina je bila vse, izvor vsega., starejša od sveta. Ka- «A kje ie sta?» »Pri štabu, v pisarni. Toda saj veš, kako ie. Mati!* »E vem, tudi sama sem mati in dobro razumem trpljenje * vedočT da *sem mu jo storila Bog zna aH mi jo oprosti? ' V tem hipu pride gospa iz pisarne in na njenem obrazu Nekoč me je zgrabila slabost trenutka. Težko je materin- sem zagledala srečen materinski posmeh. Tako me je ohrabril ski ljubezni razumeti in sprejeti nase zahteve dolžnosti. Za-j ta nasmeh, da sem že sanjala o svojem uspehu. Glej, sem si vedlo me je v slabost tudi dejstvo, da sem videla toliko in j mislila, tudi ti imajo enake roditeljske občutke, Kdo bi me mo- -----„_ . . ... „«;«, nfieiriev osvobojenih fronte in podelienih i gel boljše razumeti. Z nekako lahkoto sem pričakovala, da smo morali govoriti s ponosom o Jf^gE ^ vSeSu mS Sn ^ zakaj bi se" tudi! se povrne sluga, ki me je odšel naznanit. Prav nič nisem ob- SLrS.'i«. Tv&VSSL ! £ .A O* *eg0v » **«■ on sam »e | Salovala storjenega korafca. (Dalje prihodnjič-} dar^je mož Ogovarjal besede dom, družina, je govor« vselej na bojnih poljanah težko krivico. Odšel je na drugi svet, ne-j S spoštovanjem in s toplino. Toda prsi so se mu razširile pri besedi Domovina in v glasu je trepetalo nekaj svečanega in mogočnega. Kadar je odhajal v boj, nismo smeli smatrati njegovega slovesa za tužen dogodek. Ko se ie povrnil ranjen, Objave znani slap Peričnlk privabila oNIo obl- j bo, da le todsno v svrho ntoptr sred-skovalcev. Tnra se lahko naredi v enem j njo Solo. Sprejemni Ispft dne^30. junija i dnevu. Priporočljiv }e vlak, kf odhaja ' " * " " """" Vremensko poročilo •- --------Ljabljana 306 m naa morjem ! niški^daCV pride v Urfjljaoo'«*" 3Šlo5. po morebitnih drugačnih odredbah premeni): Dne 11. septembra od 8. ure naprej sprejemni Izpiti za II. do VIII , . . i anpv u. rniwr«.i!J» . • Jugoslovansko akademsko drnsno]nb ? ^^ |f L}tfWjMe. ob nedeljah Triglav, podružnica Ljubljana. Odbori jn Drazoildh se na1 M nazaj porabf Jriet- Trlglava* poziva vse Mglavane, aa se ;>oinoSteyv!no udeleže sestatika ki se vr-1 , ^ Atencev za Ste^ tSX »^"j®r £Ti8nat li - - l občni zbor, ki bo v nedeljo dne 18. t. m. ! v!er<7riglava, Odbor ob 9. uri pri »Novem svetu* v Ljubljani f. A D »T^la^pod^žica Ljubljana j» ^^TT^SSL ^SZZ \ abi vse Trlglavane na poslovilni večer ^ ** dne 10. t. m. ob 8. url zvečer pri »Sta- podloge jaemeno vs«5ui^^ rem tiSerju*. Predvsem so vabljeni nanj j Predam, cfrnStva. viilKino tudi se starelšlne i Podružnica društvu v Boh. l ^7J£msMdTwA. Vse gospo- j Bistrici vaH svoje člane inprijatelje dru-dične, ki so prefele vabila za sestanek i 5tva na predavanje. M se bo vržilo v so-v .Mestnem domu,, kakor tudi one, ka-j boto dne 10. t m ob 9 uri zvečer v icrim jih vsled naglico dela nismo več Prostmih go^e Kos. Predaval bo g. mogli dostaviti, naj se blagovolijo obrati j mofesor dr. Cadez iz Ljrf>ljane o soln-v nedeljo, dne 11. t. m. ob 8. uri zjntraj j c«- hmi m zvezdah. Vstop prost. \ avli univerze, kjer se itm bodo razde- • * Sprejem v ljubljanske srednje šole. lili znaki iti cvetke. Obenem se najvljud- i Na L drž. gimnaziji, drž. realki, drž. re-nejc naprošajo, da skušajo prinesti po j aini gimnaziji (Poljanska_ cesta) in na možnosti tudi cvetlice s seboj. — Odbor -.o akademski dan PDJA. * Akademska podružnica C. M. družic v Ljubljani. Na inlcijativo vodstva Ciril .Metodove družbe so sklenili napredki akademiki ustanoviti v Ljubljani aka leta 1922/23 velja sledeči spored (ki se drž. realni gimnaziji (Beethovnova ulica) bo vpisovanje učencev v prvi razred v nedeljo dne 25. junija 1922 od 8. do pol 12. ure. Učenci naj se priglasijo v spremstvu starSev ali njih namestnikov ter naj prinese s seboj krstni list in obis-kovalno izpričevalo zadnjega razreda ljudske šole. Zunanji učenci se lahko __ _ zglase tudi pismeno. Sprejemna preiz- Jadrana. — Pri- j kušnja prične v torek 27. lunija točno ; ob S. uri zjutraj. podružnico C. M. družbe, kate demsko __________ . re ustanovni občni zbor se vrši v ponds-liek, dne 12. t. m., ob 8. url zvečer v prostorih J. N. A. D uravliaini odbor. * Aljažev dom v Vratih bo otvorien ■ nedeljo 11. t. m. Preskrbljeno je za :;urko in mrzlo kuhinjo ter dobro pijačo. V domu orenoči lahko istočasno 50 turistov. Pričakuje se, da bosta flora, ki se — ----- n doleniih legah krasno prebuia in pa šolsko Izpričevalo, ki mora imeti opom razred, ponavljate! in naknadni izpiti. Dne 12. septembra od 8. ure naprej sprejemni tepitl za I. razred; od 10. do 11. ore sprejem novih učencev iz drugih zavodov. Dne 13. septembra od 10. do 11. are sprejem starih učencev. — Ravnateljstva • Vzgajallšte za slepe. Prejeli smo: Zavod za slepe v Ljubljani priredi s svojimi gojena v torek, 13. junija, ob 20. v Ljudskem domu v Kranja javuo pro- 1 dukdjo. Prijatelji In dobrotniki slepe de- i ce udeležite se polnoštcvfino prijetnega j večera; prepričajte se sami o lastno-; tvornosti in žlvljenskiii silah naših sle-; pih gojencev! Pokažite jim z obilnimi! prispevki svoje sočutje v dejanju! Čisti' dobiček je namenjen ia zgradbo bodo- i čega vzgajalISča za slepe, po katerem tako željno hrepeni siepčeva duša. Piat i !ux! Da, prižgite jim luč v njihovi temi,1 žrtv ujte, kar ie v vaših močeh, da čhn-, transportne i» prometne preje postavimo slepi deci nov dom, naj- i stroke, verairan knjigovodja • «• i ' • — «1*11 i nro. lepši spomenik na kraljevo poroko. * Na razstavi psov v Ljubljani je bila odpeljana oziroma je ušla psica volčje pasme, ki sliši na ime »Centa«. Kdor bi j Kraj 1 opazovaifja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine . mm j Ljabljana . i Ljabljana . . Ljabljana . i Zagreb . . i Beograd . Dunaj . ( Pragm . . | Inomost. . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 768-8 7810 761-0 758-4 782-6 768*5 T61-9 17-7 269 21-2 2'i-O 140 180 16-0 j°g upad brezvetra vibod j» lev« sapad megls. jasso „ oblačno v«6 obl. jasno jasno 18 1-0 1-0 V Ljubljani barometer stanoviten, temperatura normalna. ■lawi)> d* 90 b*M# Odi. »«-, (Muk S tMMtfl 1 Dta. - TreoraH egM, 6oo!»»»» prfloi«« turne« n >4gotor. — Urada lk 1757 • smvac | loisneu | tudi v nemščini in cirilici, pre-' vzame priložnostne opravke. Podrobne ponudbe pod »Prevoz* na upravo »Jutra«. • Državna realna gimnazija v Ptuja, j kaj vedel o njeK nai sporoči na naslov Prejeli smo: Prijave za sprejemni izpiti*«1 Rns' Grosuplje, v 1 razred dne 29. iunija od 9. do 11.' * Izguba se je pos bernardinec, bel s ure. Zadostuje tudi ako ravnateljstvo j črnimi lisami. 5>Hši na ime »Ort*. -do tega dne po pošti dobi rojstni list tn ■ Najditelj nai ga odda proti nagradi v | kopališču »Kolezija*. Kapetan Rudolf Salaba Marica Salaba, roj, Vranjek učiteljica poročena v Celju dne 5. junija 1922. 10 železnih bareiov za člane, članice in naraščaj, kakor t . t____ 1___! ♦nnflVfl tudi sukno za kroj priporoča tvrdka — ... ^ i A. & E. Skaberne, Ljubljana, mS trg lO- 819^ po ugodni ceni. Prva slovenska tvornica lesenih ialuzij Weiffbacher fGsno-induatrifaha družba s o. z. Ijubljana, Dunajska cesta 66 Iideluje vsakovrstne laSuzije in sprejema vsa v te spada« ječa popravila. Ttlsfen 114. Brzojav: Welssl!aclier Ljuiljm. e 8 B I I 1 I I 1775 Vaino za poljedelce! Najboljši mavec (gips-sadra) zopet v zalogi! Izborao umetno gnojilo za detelji!«*, trošenje travnikov, zelnikov, važno za ajdo Itd. Izborao sredstvo za konzerviranje gnoja In razkuževanje hlevov. Cona za 100 kg 100 XHn franko postaja Kranj. FRANC DOLENC, KRANJ. % 1 I S a s a i j Deklo is boljšo rodbino, šivilja, 18 let stan. si želi službo v kakem damskem modnem salonu. Govori slovensko, češko in nemško. Ponudbe z eventualno hrano ▼ hiti na upravniStro »Jutra* pod »Slovenka*. 1713 Samska narodna nofia, svilena, zelo lepa, w proda, i Naslov pov4 n prava »Jutra*. 1TT8 Cena Kdor želi drotoje, naj m obrne na upra^ništvo »Jutra* pod < Rečica >. 1759 Večjo množino vina, Laške graševine 1. 1921. z 18 do It stopinj alkohola ima naprodaj graščina Jelše, Šmarje pri Jelšah. 1607 1 zelenjadnim vrtom. 750.000 K. X*p vinograd, V/, orala, z lepim ffospodarekim in stanovanjskim poslopjem v krasni krajevni le?i. Cena 660.000 li. Skupna csna feeh treb objektov je 2,350.000 K. V?<* prvovrotno! Resni kupci naj se pismeno obrnejo sli osebno oglssi pri Stamc^r, Maribor, Šolska ulica 5. Osebne informacije dnevni od 7>9- do 11. ur«. 1772 Proda so pohiitvo s stanovanjem, jako na lepem kraju. Poizve se: Lončarska steza »t. 12 od 7. do 18. ure. Valo posestvo 1<:' na Dolenjskem ali Sp. Štajerskem kupim. Predpogoj: lec sadni vrt in mali vinograd. Naslov v upravi . Vajeneo 1741 za kovaško obrt se sprejme takoj. Popolna oskrba v hišL Ponudbe na Ognjeslav Fin-cinger, Šmartno pri Litiji. Velik pisarniški pult se proda. Poizve se v upravništvu »Jutra". Sokolskl kroj in pripadajoče potrebščine se ceno prodado. Poizvž s« v upravi »Jntia*. Zastopstvo Dober klavir se proda. Gradaška ulica 18, D. nadstr., levo. 1782 KaprodaJ J* htta ^ SkŽTtTS i h »logo svojih pristnih petnem kraju na G«g. j k^eSS^SV oSS ^^endnih olj pod ^ 1731 1 ugodimi pogoji za Maribor, oprava »Jutra*. 1^31 i ^ ^ ^^ Cenjene " ~ ponudbe pod »Rafinerija* na Dobro ldofia gostilna' upraTO ».Jutra». 1716 s inventarjem in devetimi;_________ sobami za tujce v Slov. i Bistrici ob kolodvoru. Cena Par boljših gospodov 1,100.000 E. ! SS sprejme na stanovanje ;o Lepa vila s približno tremi i tudi na hrano v sredini mestu, orali travnika, sadnim in j Naslov pove uprava »Jntra>. Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih »JUTRO" I isai aNNS9eman«n>iHM>Mi»"»n Znameniti roman „Jutra" \ FRANK HELLER 1 Skladišča t Toffiažič & Pipan, amerikanska stroj- Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] i na olja, avtoolja. bencin in teretrrv ■ mast, Reslieva cesta 2. Špedicija: _1—-r Balkan, d. d., Dunajska c. 3S. [d-p-j Mehanična delavnleai [d-p-] ------Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407, Pisalni stroji: , td-Pji Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 4U.. "Stef! b nsrsfisr« i „0rlent" d. d., Sodna nlica šter. 3, telefon 463. ■ ■ ■ Blagajna velikega vojvode je izšel t ponatise in se naroča pri upravništvu „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica 54. , Broširan velja 10 Din, po polti 78 p »eč. ===== «e a a ■ « 15 n o Franc B™mat -"l^iS&TJS ? ^ in tkanine na debelo, Ljubljana, 11Ka zaio»a . Mestni trg 25/1 ^ _ __ srebr- nine. Lastna strokovna delavnica. Cene nizke. Sodna ulica 4.___j £ More, sodavičar, Martinova cest:: J. C. Mayer, manofaktura, Ljubljana.; Pomg?nr in drug, Julio Meinl. d. d., Aleksandrova c. 1,, Casta na južno železnico, za be;- kava čaj čokolada, kakao.__gijsko vojaičnico. Vsakovrstne eli- J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova c.3. kete, lepaki in draga litografična trgovina z oblekami. dela. -•-. iS.- ? Istotam se dobi tudi knjiga: Prigode gospoda CoWr3 | Cena 5 Din, po pošti 75 p več. Grom. carinsko posredništvo in spe-1 A. Kasaifl, Židovska nlica. Uniforme diciia. Kolodvorska nlica 41. čepice, preproge itd._ Gradbeno podjatje, ing. Al. Hrovat in biografski umetni z^rod Avgust Alb. Čerue. Krekov tre 10/L l Berthold. Liubbana, Sodna ubca U.