DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
lzhuio vsak Celrlek pop.; v «lu£a>u prašnika «an popre) - Ured»IMvo: tjubljann, Mlklofil-(cva c. - Nelnnkirana pisma se ne apre)ema|o
Posamezna ticvllka Din 1-So — Cena: aa 1 mesec D.n S -, za Cetri leta »In IS--, ma pol lata Din Jo -; aa Inozemstvo Din 7*> (meieCno) — Oglas: po dogovoru
Oglasi, reklamacije ln naroCnlna na upravo Delavska zbsrnica, MlkloSICeva cesta 22,1. nncL Telefon 2209. Stav. Čekovnega raCuna 14.900
Bol materializmu!
('e listamo po zgodovini narodov in človeštva, bomo prišli do spoznanja, da ima vsaka doba z ozirom na fundamen-talne resnice v bistvu iste težave. Ako se razvija družabno in gospodarsko življenje v smeri, ki nasprotuje principom naravnega in nravnega prava, morajo slediti zle posledice. Tisti, ki so nosilci takega protibožjega reda, pridejo sicer na svoj račun. Kopičijo premoženje, ki jim omogoča često brezdelno in nesmo-treno življenje, ali pa, če delajo, da ute-šuje njihovo slo po velikem premoženju ali pa. da nasituje njihov napuh. Vendar pa ne morejo iti tudi preko raznih pojavov. Najibolj učinkovit je pač ta, da postajajo družabne razmere vedno bolj napete, da se prepad med družabnimi sloji vedno bolj veča.
Take razmere niso niti prijetne niti zdrave. Zato skuša družba najti pota, da bi likvidirala to stanje. Namen je sicer dober, toda sredstva niso taka, da bi mogla roditi povoljen uspeh. Nosilci sedanjega družabnega reda hcčejn namreč ohraniti sedanje tako zvano posestno stanje in nišo pripravljeni na žrtve, saj večje in take žrtve ne, ki bi omogočale zboljšanje sedanjega položaja človeštva. Brez žrtev pa se ni in se tudi ne bo moglo ustvariti kaj trajnega in velikega. Če smo pošteni, moramo priznati, da jih dobršen del n« si tel jev sedanjega družabnega reda dela tako v dobri veri. Premoženje, ! i si ga človek ne pridobi potom lastnega dela, mora kvariti, zlasti otemni spoznanje in s tem povzroča napačno mišljenje. To je razumljivo. Nikakor pa ne moremo razumebi, da se postavljajo v službo nositeljev kapitalističnega reda osebe, ki nimajo prav za prav dejanske zveze z njimi, ali pa celo osebe, ki hočejo veljali za propagatorje krščanske miselnosti. Pri tem imamo v mislih dr. Gosarja. Bivši naš tovariš je namreč pričel na univerzi s sociološkimi predavanji. Menili smo, da bo povedal kaj novega, odnosno da bo dognanja modernih, zlasti pa 'katoliških sociologov strnil v primerno obliko in tako pokazal pot, ki naj vodi do ozdravitve sedanjih razmer. Sicer se bomo podrobneje pečali z njegovimi izvajanji, odnosno zmotami na dragem mestu. Tukaj poudarimo le, da se je postavil v presojanju gospodarskih vprašanj popolnoma na materialistično stališče. Zavrgel je delo kot barometer za določevanje delavčevega zaslužka in proglasil, da se mora ravnati zaslužek po ceni izgotovljenega produkta. To je ravno kapitalističen nauk. Danes določajo n a mireč cen o blagovne borze, ki so najhujše orožje za zasužnjevanje dela. Dr. Gosar zastopa s tem tezo, da se naj bi na pr. ravnala morala po gospodarstvu in ne narobe. Istotako je zmotna njegova kritika marksizma. Čudimo se, da more priti človek v sedanji dobi in po tolikih sijajnih delih izrazitih katoliških sociologov, na pr. Hohoff, do tako šablonske kritike, kakršna je bila takole pred ‘20 ali 30 leti običajna.
Zavedati se moramo, da je mogoč samo en socializem in z njim samo ena pot, ki naj dovede do rešitve socialnih in gospodarskih problemov, namreč tisti, ki zahteva, da postavimo privatno, javno in gospodarsko življenje na takšno podlago, ki bo v popolnem skladu z naravnim in nadnaravnim pravom. Seveda se moramo iskreno vanj poglobiti in ga doživljati. Kajti le v tem slučaju bomo tudi tako močni, da ga bomo oznanjali brez kompromisa. Le na ta način moremo predrugačiti miselnost sedanje družile, zlasti pa sužnje sedanjega modernega časa, če pokažemo in dokažemo, da je vir njihovega trpljenja in bede — materializem.
Klasičen zgled kapitalističnega raia
Gospod Ž. Mišič popisuje v ameriškem listu >Amerikanski Srbobran«.., ki izhaja v Pittsburghu, z dne 18. dec. 1980 obupne razmere amerikanskega proletarijata, ki ga naravnost, silijo v boj za golo eksistenco. Navajamo članek dobesedno po »Pregledu Štampe«, 1931, str. 71/72:
»Nedavno so izprosili 1,000.000 dolarjev za 800.000 brezposelnih delavcev v Ne\v Yorku in okolici, od katere vsote pride na vsakega brezposelnega nekaj nad 1 dolar. (V USA je standard delavca 6—7 večji kot pri nas! Op. prev.) V Pittsburghu so pred šestimi tedni začeli odkrito kampanjo hoteč nabrati 1,500.000 dolarjev, pa še danes ni ta vsota nabrana. V Alegeni (državici z glavnim mestom Pittsburgh) je najmanj 500.000 brezposelnih, torej bodo na vsakega prišli 3 dolarji. V Chicagu pa rešujejo to vprašanje kar na račun onih siromašnih delavcev, ki še delajo. Tam so se zbrali veliki delničarji in finančniki in s pomočjo cerkvenih in drugih organizacij ustanovili fond za pomoč brezposelnim v znesku 5,000.000 dolarjev. Sklenili so, da mora vsak zaposlen delavec mesečno za ta fond prispevati en« dnevno plačo.
Ta vsota 5,000.000 dolarjev je razdeljena na razne industrijske stroke. N. pr. delavci v jekleni industriji morajo dati v ta fond 450.000 dol., magacinerji in tipografi 75.000 dolarjev itd. Ves denar, | ki se zbere za ta fond, bodo imeli v ro-| kuh delničarji, a delavci, ki prispevajo te vsote, ne smejo pri njega razdelitvi nič odločati.
Nedavno so delniške družbe v Jung* stovvnu sklenile, da bodo v tamošnjih tvornicah utrgavale vsakemu delavcu gotovo vsoto za brezposelni fond in ta vsota znaša od 3—20 dolarjev. Ali medtem, ko te človekoljubne družbe utrga-vajo svojim delavcem gotovo vsoto od plače za pomoč brezposelnim, ne marajo zaposlili brezposelnih delavcev iz Jungstovvna, temveč dovažajo iz inozemstva Mehikance, ki delajo za mnogo nižjo plačo. Te družbe so spravile »svoje« milijone na varno, a od revnih delavcev, ki še sami sebe težko vzdržujejo, zahtevajo, da pomagajo onim delavcem, ki so jih ravno te družbe vrgle na cesto ...
Predstavniki velekapitala v Filadel-liji se že začenjajo v nastopajoči zimi bati velike množice brezposelnih. Na nekem sestanku je dejal predsednik neke veletrgovinske firme: »če ne podvza-memo nobenih korakov za omiljenje sedanjega stanja, in to takoj, nam izza ogla grozi — revolucija!...«
Torej se vidi, da je vrtoglavost in nervoza današnje krize zagrabila tudi kapitaliste in da oni skušajo »ublažiti« to stanje — na račun siromašnih delavcev, ki ge imajo delo, docim so svoje milijone zaklenili v blagajne, svoje nepremično bogastvo pa zavarovali pri inozemskih zavarovalnicah.
Mi moramo nasititi lačne in pomagati onim, ki nimajo življenjske eksistence, ali vsa ta pomoč nikakor ne bo zmanjšala brezposelnosti. Socialna neenakopravnost se ne da ozdraviti z milostjo, temveč moramo poiskati njene vzroke in jih skušati odpraviti, če ne poiščemo vzrokov brezposelnosti, se bo o prvi priliki nanovo pojavila.
Nedavno je v New Vorku govoril o današnji krizi senator Vilert in ob tej prilik navedel številke nekega finančnika, ki kažejo, da vso trgovino v USA kontrolira samo 200 oseb. Po računu tega finančnika kontrolira 50—60 velikih družb 80% celokupne trgovine USA, a tisoči drugih kompanij samo 20%. Iz tega se vidi, da je 200 ljudi v svojih rokah nakopičilo skoro ves kapital in da tako oni gospodarijo nad USA. To je ono zlo, ki ga je treba odpraviti.. A drugo zlo je:
Stalno uvajanje modernih strojev (racionalizacija), ki zamenjujejo delavce. Po neki izjavi Viljema Grina je še 1918. leta porabil en delavec cel dan za produkcijo 40 električnih žarnic. Leto pozneje so iznašli stroj, ki napravi 73.000 žarnic v 24 urah. Vsak tak stroj je izpodrinil in vrgel iz tovarne 992 delavcev. V tovarni brivskih rezil napravi danes 1 delavec dnevno 32,000 rezil, za katera so rabili leta 1913. 500 delavcev.
Moderna tehnika je zrevolucionirala ameriško industrijo in zdaj je prišla vrsta na grafičarje, ki jih stroj meče na ulico. Iznašli so vse stroje. En se imenuje »Teletajpseter«, a drug »fotoconir posing« stroj, ki črkostavca sploh ne rabi. Nedavno je govoril na neki skupščini tiskarnarjev v New Yorku Frank S. Genet, lastnik več listov, in ob tej priliki izjavil, da obratujejo v njegovi tiskarni taki stroji že 6 mesecev. Za te stroje rabimo samo strojnika, pa še ta bo kmalu postal odveč.
Današnji stroji v tovarnah čevljev lahko producirajo na leto 700,000.000 parov čevljev, a faktično jih rabijo 320 milijonov parov. Danes se v fabrikah čevljev dela 10 ur dnevno, dasi bi po gornjih podatkih zadostoval pet-umik ali 30-urni tednik.
Danes je okoli U,000.000 delaveev (Mi vsega delavstva USA) brez posla, ali tovarne so vse v obratu, dividende se delijo vsake tri mesece in kapitali ogromno naraščajo. In četudi bi za gospodarstvo nastopile najboljše prilike, vendar pri današnjih prilikah ne bo sposobno, da zaposli niti Ya brezposelnih delavcev.
Z uvedbo prohibicije so zaprli vse pivovarne in tvornice spirituoz in pri teni je izgubilo delo 1,000.000 delavcev. 80% premogovnikov danes v USA ne obratuje in jih ne bo nikdar več obratovalo. Polovica teh zaprtih premogovnikov je v državi Illinois (mnogo Slovencev, op. prev.) in vedno bolj se uvajajo novi stroji, ki tudi iz odprtih obratov ljudi mečejo na ulico.
Vse to zlo more ozdraviti samo krajši delovni čas in višja delovna mezda, ali to se ne bo doseglo z milostjo. Pri današnjih strojih zadostuje 30-uriii tednik in tako bi lahko zaposlili ves proletarijat. Delavci bi z višjo plačo pokupili več produktov, saj predstavljajo delavci največji del prebivalstva.
In če se to ne zgodi, se bo izvršilo ono, česar se boji filadelfska gospoda — če ne v nastopajoči zimi, pa ob drugi priliki. Tako naš rojak Mišič decembra meseca. — Danes se računa v USA že
11.000.000 brezposelnih in mesečno narašča za nove milijone, ter je že prekoračilo lA vsega delavstva v USA. Torej vsak tretji brezposeln, živeč na račun prvih dveh. Ker demokratična« država trdi, da se ne spodobi vladi podpirati državljanov ter da je to »zadeva karitativnih društev«.
»Jugosl. Lloyd« z dne 28. jan. t. I. poroča, da namerava rdeči križ v USA zbrati vsoto 8,000.000 dolarjev in da je to komaj kaplja vode v morje glada ... Vsi dosedanji prispevki karitativnih društev še od daleč ne odgovarjajo potrebi brezposelnih, tako da je poseben odbor poslovnih ljudi, ki se interesira za gibanje brezposelnosti, prišel do zaključka, da se privatnim potom v tem pogledu ne da storiti nič resnega, in je zahteval od newyorške mestne uprave 8,000.000 do-larjev, da pomaga nagim in lačnim ...«
In na drugi strani? Gospodarji modernih. sužnjev? 496 dolarskih milijonarjev, Ford poseduje 1.200,000.000 dolarjev, Rockefeller 600,000.000, Mellon
250.000.000 itd., ljudje, ki so bili pred 50 leti mogoče nemaniči. Samo »Oillo« je imela 1928./29. leta 269,000.000, 1929/30
pa 286,000.000 dolarjev čistega dobička (kriza!). — Vprašam vas, če je sploh mogoče po kakem naravnem ali krščanskem zakonu dovoljeno pridobiti toliko milijonov. In odkod? Ali ne vse skoraj do zadnjega iz dela proletarijata.? Zato so pa med njim tudi tako rajske razimere. Mezdni minimum (kar pa še ni pravica!) bi bil 1900—2000 dolarjev letno (110.000 dinarjev) in faktična mezda 800—1200 dolarjev. Večina delavstva, t. j. 28,000.000 delavstva zasluži 15—25 dolarjev tedensko in še mnogo manj, med njimi je veliko milijonov poljskih delavcev, ki prejemajo le 35 dolarjev mesečno. Usoda brezposelnih je strašna. V resnici so danes plače Yi manjše, ker se dela le tri dni povprečno na teden in še za brezposelne. »Delavski razred je skoro brez posesti in poseduje le 2% celotnega narodnega premoženja, in to je, prosim, 90% prebivalstva. Pač pa poseduje 1% prebivalstva na drugi strani (i0% nar. premoženja. To so številke, to so dejstva.
To je produkt kapitalizma, to je delež tiste od Smitha navite ure, katere čas danes poteka. Kapitalizem, ki bazira na profitu, ki je s krščanskega in marxi-stičHega, vidika vnebovpijoč greli, ni več zmožen dati dela in nasititi večino prebivalstva kljub obstoječemu ogromnemu bogastvu. Dobro se zaveda tega filadelfska gospoda in zato se boji.
V isti številki »Jug. Lloyda stoji: Pomanjkanje delovne sile (v Rusiji, op. prev.) predstavlja veliko potežkočo za realizacijo petletnega načrta. Manjka ne samo kot dozdaj kvalif. delavcev in nameščencev, temveč tudi 2,000.000 delavcev, ki jih rabijo za tekoče leto...« Tn to v državi, kjer je prebivalstvo narastlo od 1925.1. za 21,000.000 in letno narašča za 3,500.000. Pri nas pa abortiramo, operiramo s preventivnimi sredstvi itd. in še milijoni brez posla. Kapitalizem je za nas smrt, verska, moralna, gospodarska poguba. Vprašanje je, ali jo bomo preživeli in zaživeli v novo življenje, ali pa bomo z njim vred poginili.
Sveti so gospodarski zakoni, sveti in nespremenljivi. In le malo jih je, ki jih zaznajo. Kdor jih krši, greši in maščevanju teh naravnih kažipotov ne ubeži. Res, »neki čuden zmagovit red je v naravi, na svetu in med ljudmi; ničesar ni mogoče napraviti zoper sočloveka in zoper življenje, ne da bi bil človek kaznovan.«	Fese.
Tako bi moralo biti tudi pri nas
V Duisburgu, centru težke kovinske industrije v Nemčiji, je vsak šesti delavec brez dela. Isto je skoraj v celi Nemčiji. Kljub temu pa je krščanska strokovna organizacija kovinarjev Nemčije po-rastla v letu 1930. od 124.129 članov na 126.500, to je za 2371 članov,
To je znak, da se nemški kovinarji, kakor tudi ostalo delavstvo, zavedajo važnosti strokovnih organizacij, kateire rešujejo in največ doprinašajo k rešitvi gospodarske krize v Nemčiji.
Pri nas je pa ravno nasprotno. Takoj, ko kje nastopi kriza, pade zaupanje v organizacijo, kar je znak, da še nismo dozoreli za pravo strokovno delo. Kakor nemški tovariši, bi se morali tudi mi zavedati, da so strokovne organizacije važen faktor in regulator v gospodarskem življenju, samo treba jim je dati moči in veljave. To pa je mogoče le na ta način, da se vsi do zadnjega organiziramo. Posnemajmo v tem oziru nemške kovinarje.
Tudi v znamenju krize. Zadno soboto je Woschnaggova tovarna zopet odpustila precejšnje število delavcev. Kakšna brezposelnost vlada sedaj med tukajšnjim delavstvom, kaže dejstvo, da zaposluje sedaj tovarna komaj 200 delavcev, dočim jih je bilo pred redukcijami uslužbenih čez 500!
Jugoslovanska strokovna zveza
Viničarski ves?nik
Obupni polo/iij viničarjev
Med tiste delavske sloje, kateri so po gospodarski, predvsem pa po socialni krizi najbolj prizadeti, pridemo kot prvi v poštev viničarji. Brezposelnost vsako leto, ki traja redno od jeseni do spomladi, 4 do r> mesecev, jiam je celo poklicna in že tako lastna, da bržkone ne bi mogli več biti brez uje. Naše delo in zaslužek sta torej sezonska. Kakor se začne prebujati narava in se razvijati vedno bolj naprej preko cvetoče pomladi črez bujno poletje tja do dozorele jeseni, tako vzporedno gre tudi viničarjevo poklicno življenje. Prvi spomladanski solnoni žarki že (privabijo viničarja obrezovat trte. Ko začne zemlja duhteti in padati jutranja rosa, se začne težka in žuljava prva kop. V času junija in julija, ko je rast in razvoj vinogradov na svor jem višku, ko pravimo,"da je ibaš takrat najin Ij odločilen čais, kolika bo trgatev v jeseni, tedaj stoji tudi vsak viničar na vrhuncu svojega trpljenja. Najtežjega dela ima vsepovsod črez glavo, znoj mu žuliva oči, v rame in hrbet ga skeli, toda on ne odneha, ampak vztraja do končanega dela, ker mu tako veleva že njemu prirojena marljivost, ljubezen do goric in zvestoba do gospodarja. Ko pa spel narava zaspi in se skrije pod zimsko odejo, tedaj bi bilo komaj, da bi tudi premnogi viničar s svojo družino zaspal. Sedaj pa tako životari, zaslužka nobenega nima, tam, kjer so ga poleti klicali in kjer je delal, se mu zdi, da ga zelo neradi vidijo če pride; živeža, tudi najbolj skromnega, mu že manjka. Ogrel bi si vsaj sobo, pa drv primanjkuje. Tako samo vzdihuje, mrko zre v svet skozi ledeno okno, upa in čaka, kdaj bo konec »ime, ker je tako že navajen. Otroci so mu bosi, morajo pa v šolo. Čevljar, počakaj; ko zaslužimo, pa vse poplačamo. Trgovec za žajfo, moko, sol in petrolej, potrpi enako, kokoši nič ne nesejo, pomoči ni nobene, živi pa ne moremo v zemljo. Skotila Ibo kravica, dobil bom za tele, poleti vzredim zraven še eno prase, vse boni prodal in poplačal vsaj najhujše dolgove. Žena je od bolezni že boljša, malčki še ne, če ne bo nič hujšega in da se ptiTTvopamo še do spomladi, bomo zopet zastavili motiko in l os, bomo spet kaj zaslužili in se nekako prerivali skozi to beraško življenje. Takšen je položaj pretežne večine našega viničarskega ljudstva za sedanjost in tak je naš gospodarski program za prihodnjost. Kdor bi trdil drugače, ta viničarskega položaja cTanes ne pozna, ali pa ga gleda le enostransko. Stotine viničarskih družin se mora že sedaj živili na račun zaslužka, ki bo še komaj za par mesecev. (>a sii ohranijo le golo življenje, to je, da od bede naravnost ne poginejo, morajo prisilno bresti iz enih dolgov v druge, iz starih v nove. Tako bodo, ko se delo odpre, celo leto delali za sam dolg, bodisi kmetu ali trgovcu. Ob koncu leta pa bodo zopet na istem stališču, kakor so sedaj:. Kako naj si tak viničar odpomore iz večne revščine, katera ga spremlja leto za letom ali od rojstva do groba, Premnogim pa obupni položaj viničarja celo prav pride, da ga še lažje izkoristijo, vedoč, da je prisiljen delati za kakršnokoli plačilo.
O resnični viničarski mizeriji morejo najzgovornejše pričati knjige dolžnikov med nami živečih trgovcev. Tak trgovec celo dostikrat tvega svoj lasten obstoj samo radi prevelikega števila dolžnih konzumentov. Znan je slučaj, da je radi dolga 25 Din pri trgovcu bilo viničarju zarubljeno edino prase, ki ga je imel. Viničar je Ibil bolan celo leto, otročičev ima pet, žena pa nikakor ni zmogla, da bi sama prislužila vse in niti teh 25 Din nT zmogla in ni znala nikjer dobiti. Ali ni to več kakor obupno? Temu podobnih slučajev je vse polno. Nam viničarjem se tudi takrat, ko še ni bilo svetovne gospodarske krize, ni godilo prav nič boljše, če ne celo hujše, kakor pa se nam godi danes. Glaivni vzrok tako slabim razmeram in tolikemu obuboža-nju viničarjev je velika socialna kriza, povzročena pri nas po izrodkih sebičnosti kapitalizma, kateri objema že vse sloje človeštva in katerega edino stremljenje je samo profit od vsega in z vsemi sredstvi v korist le tistemu, ki poseduje, tisti pa, ki dela in prav za prav vse dobrine iz narave dviga in ustvarja, pa naj gleda črez prste, če se ne more zadovo-
ljiti z običajno nekako odškodnino v obliki malenkostne plačice, na katero na] čaka potem mesece, če ne celo loto ju da še nazadnje skoraj nič ne dobi. Viničar, kmetski delavec, bodi v pretežni večini le subjekt z dolžnostmi dela, nikakor pa ne kot človek s pravicami do dostojnega življenja in do sadov svojega dela, priznanih vsaj po pravično primernem zaslužku. Zato padamo in propadamo in tako moramo propasti vsi skupaj, če bo šlo tako naprej. Le v vzajemnosti predvsem tudi od strani delodajalca do delavca in v krščanskih načelih po zgledu in dejanjih je edina rešitev. Obstoji le vprašanje, kdaj pride ta rešitev.
Marsikomu se bo to zdelo kot pretirano. Zalitbog je med nami tudi vse polno takih, ki si zakrivajo obraz pred resnico, zato, ker njim je neugodna. Iz takega stališča taki, tudi vsak glas delavskih tnpinov in vsako zahtevo po pravičnosti ter vse, kar je v zvezi z delavskimi interesi za zboljšanje položaja, enostavno imenujejo za »boljševizem«! Vseh takih očitkov se mi prav nič ne ustrašimo in bomo povedali resnico povsod in vsakomur. Drugi bo gotovo pripomnil: Saj zato imamo viničarje, da nam vinograde in drugo obdelujejo, saj je to vendar tudi viničarjeva dolžnost. Če pa njim tudi pozimi nimamo dati stalnega zaslužka, to so pa zakoni narave, katerih se sploh ne more spreminjati. — Vse prav, toda le do gotove meje. Za kmetovalca, oziroma za vsakega obdelovalca zemlje, je zakon narave resnično tak, ako hoče pozimi kaj jesti, mora poleti zato trdo delati in skrbeti. Kdor je pri tem bolj spreten in marljiv, več ima. Pa vsa ta množica viničarjev, katera prihaja sedaj tukaj v poštev, je tudi garala kot črna živina, vstajala pred jutranjim svitom in je legala počivat le pozno v noč. Vsi ti so enako kepali, so škropili, na svojih hrbtih iz graibe na hrib tovorili vodo, so želi, kosili, mlatili, sadje, grozdje in druge pridelke spravljali. Največ so trpeli in delali v korist drugih in svojih gospo- I darjev za majhno plačico, katera niti ta- j krat ni zadostovala za preživljanje, kaj | šele, da bi se moglo prihraniti za zimo. ! So nekateri kmetje in vinogradniki, ka- j terih viničarji so od njihovih pravičnih j dajatev in plačila za delo, ki ga vrše po- j leti, tudi za zimo dovoljno preskrbljeni. j Tako je tudi edino prav in čisto po zakonu narave, ako se že hoče kdo opirati na to. Kdor poleti ne more biti brez viničarja, je istemu dolžan nuditi pogoje za življenje tudi takrat, ko ga trenutno ne rabi. Ni še to dovolj, da je samo viničar v koči, tudi živeti mora, imeti mora obleko in vse potrebno za vzdrževanje družine. Kjer pa tega kljub vsej delavnosti in varčnosti ni mogoče doseči, tam je potem gotovo nekaj nepravilnega. Nekdo nosi krivdo za to in s tem tudi vso odgovornost nastalih posledic, ki prihajajo od prevelikega izžemanja in izkoriščanja.
Beda viničarjev je tudi velika rak-rana na našem celokupnem narodnem telesu in sega s svojimi posledicami zelo glolboko v vse panoge našega gospodarskega in socialnega življenja. Ni prizadet po prevelikem izkoriščanju le viničar, ampak ž njim vred tudi vsak tisti, za katerega pride kjerkoli viničar v poštev, bodisi kot konzument ali drugače. Namera gotovih vinogradnikov, ki so sedaj začeli celo delati na tem, da bi spomladi zaslužek viničarjev še znižali, ne bo zadela samo viničarjev, kakor si do-tični to predstavljajo v svoji kratkovidnosti in negospodarnosti, ampak bo prizadeta s tem tudi celota in v nji tudi vinogradniki sami. Čim manjše bodo plače delavstva, tem manjša bo njegova kupna moč, tem večja bo beda in silnejša bo gospodarska kriza. Lahko imaite potem polne kleti in polne žitnice, ako jih hočete izprazniti, boste morali dati zastonj, ali pa sami vse popiti in pojesti, ker delavec, bodisi da je to viničar ali tisti, ki kupuje prav vse, ho brez beliča, da bi si kupil vsaj najpotrebnejše. Če bo trgovec v takih razmerah dajal blago tudi pol zastonj, siromaki, kot se navadno nazivlje nas viničarje, tudi tako ne bomo mogli kupiti prav ničesar. Dose-daj se v prilog viničarjev skoraj nikjer ni izvajal viničarski red, kateri itak določa nekak najmanjši in zakoniti minimum vseh viničarjevih prejemkov in že čujemo glasove o znižanju zaslužka. Vsi
viničarji smatramo vsako tako znižanje za krivično. Zato, ker takrat, ko še ni bilo skoraj udbene krize, ne vinske in ne splošno gospodarske, nasprotno nismo dočakali nobenega povišanja zaslužka. Nobenega znižanja plač in zaslužka ne moremo dopustiti, ker bolj nizke plače, kakor že so, sploh biti ne morejo. Ako se naj le plače imenujejo sploh delavska plača, namesto darilo beraču. Merodajni činitelji in naši narodni gospodarji si bedo morali obstoječo bedo viničarjev bližje pogledati in storiti potrebne ukrepe v zaščito viničarjev pred prevelikim izkoriščanjem in da se viničarski stan, kot glavna delovna sila vseh naših vinorodnih krajev in kot podstavek, na katerem stoji tukaj steber kmetstva, popolnoma ne upr,.pasti.
Rudarji
Rudarji združeni za svoje pravice
Ivo so rudarske strokovne organizacije zaznale za razpis volitev zaupnikov v 2. rudarsko skupino za dan 15. februarja, so se zbrali njihovi predstavniki k skupnemu posvetovanju in se vsestransko pogovorili, kaj storiti za dobrobit delavstva.
Predstavniki strokovnega pok reta so, uvidevajoč potrebo skupnosti, v petek 6. februarja sestavili skupno listo, katera nosi ime »Združena kandidatna lista strokovnih organizacij in druge rudarske skupine«.
Vsaka teh je postavila za kandidate svoje najboljše može, ki imajo voljo in sposobnost zastopati delavstvo. Od vas rudarjev samih pa bo odvisno, kako pojmujete Skupnost. Dostikrat se slišijo besede, zakaj se delavstvo ne združi vsaj v potrebnih momentih. Sedaj so vam dali priliko vaši predstavniki, da boste s temi volitvami pokazali, ali ste za skupnost ali ne. Te volitve bodo za vas rudarje preizkušnja, ali resno mislite, da se da s skupnostjo kaj ustvariti. Če to sedaj ne bo slučaj, so bile vaše besede le prazen nič. Naše krščansko delavstvo v našem revirju pozivljemo, da se volitev udeleži do zadnjega moža.
Istotako volite vsak na svojem ofbra-tu skupno listo in to po vrstnem redu imen, ki so označeni na listah. Na vsakega bomo pazili, ali se je volitev udeležil ali ne.
Apeliramo pa tudi na ostalo delavstvo, da se volitev kompaktno udeleži. Pred nami, rudarji, so resni časi. Vse, kar se ho godilo v naš kvar; bodo morali s svojim posredovanjem odpravljati le zaupniki. Po zakonu je zaupnik tisti, ki ima pravo vršiti intervencije in drugo, kar je potrebno za delavstvo. Rudarji, ki to uvidite, ne bodite malomarni za svoje pravice, ne godrnjajte potem, ko bo prepozno, ampak naj sedaj vsak stori svojo dolžnost, ko mu je dana prilika. Kdor bo ostal doma, je zadovoljen s tem, kar je. Vsak nezavedne?, je zaveznik kapitalistov, ki mu ne dajo pravega človeškega življenja. Pokažite, da se zavedate za obstanek sebe in družine!
Električni uslužbenci
Žirovnica, V nedeljo 8. t. ni. je imela naša strokovna skupina svoj redni letni občni zbor. Kljub temu, da so naši člani radi montiranja novih vodov razdeljeni daleč naokrog, jo bila, udeležba zelo povoljna. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da je organizacija v orgnnizatoričnem kakor poslovnem oziru na mestu. Omeniti moramo, da je zlasti blagajniško poslovanje naše skupine v najlepšem redu. Zaslugo ima tovariš Šepec. Staremu odboru je bil predlagan in soglasno odobren absolutorij.
Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen z majhno spremembo stari odbor s predsednikom tov. Kajdižem, tajnikom Zupanom in blagajnikom Šepcem na čelu. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o zadevi starostnega zavarovanja za uslužbence KDE. Tov. centralni tajnik nam je obrazložil vzroke, zbog katerih se je izvedba zavarovanja nekoliko zavlekla. Po vsej verjetnosti bodo vse predpriprave do konca meseca februarja izvršene, na kar se bo zavarovanje pričelo izvajati. S tem zavarovanjem bo uslužbenstvo KDE mnogo pridobilo, ker bo preskrbljeno z znatnimi pokojninami za slučaj starosti in onemoglosti, četudi bo moralo k temu samo nekaj žrtvovati. Z izvedbo tega zavarovanja pa uslužbenci KDE še ne bodo vsega dosegli. Pred nami stoji še mnogo nerešenih vprašanj, zlasti bo treba stremeti, da se naše službene razmere uredi pragmatično. Zelo pogrešamo tudi obratnega delovnega reda, ki bi določal službeno odnošaie med usluž-benstvom in podjetjem, ali bolje rečeno, ki bi odrejal dolžnosti in pravice uslužbenstva. Da pa nam bo mogoče v tem pravcu tudi v resnici kaj doseči, pa je naloga nas vseh, da izločimo najpreje iz sebe vse, kar bi nas oviralo pri enotnem, poštenem in nesebičnem delu. Organizacija ne sme biti v službi posameznika, ampak v službi interesov vsega uslužbenstva brez razlike.
Papirničarji
Kcdukcije delavstvu v Združenih papirnicah.
Skoraj bo preteklo eno leto, kar je bilo v obratu Vevče radi ustavitve stroja za rotacijski papir reduciranih 140 delavcev in delavk. Z vsestranskim prizadevanjem organizacije .papirniškega delavstva so se tedaj preprečile hujše posledice za delavstvo. Delavstvo je bilo z majhnimi izjemami po par tednih ztfpet na delu. Celo leto je imelo delavstvo polne roke dela, da je mogla tovarna zadostiti vsem naročilom. Sedaj, skoraj ob obletnici pa je nad delavstvo prišlo zopet nekaj nepričakovanega in še manj zaželje-uoga. Vodstvo tovarne je namreč delavstvu sporočilo, da namerava odpustiti v obratu Vevče okrog 50 delavcev in delavk, kateri so vsled racionalizacije obrata postali od-višni v tovarni. Da pa ta odpoved ne bi izglodala tako nesocialno, je podjetje sklenilo, da bodo odpuščeni prejemali nekaj pokojnine od podjetja. Ta pokojnina bo znašala 10 do 40% zadnje delavčeve plače, ali 3—5000 Din letno za posameznika, .V poštev bodo prišli večinoma že nad 65 let stari moški in ženske. Ti so prav gotovo pokojnino tudi pošteno zaslužili, le žal. da bo ta pokojnina tako majhna, da ne bo zadostovala niti za najskromnejše preživljanje. Precejšen del med temi reduciranci je tudi takih, ki nn>-rajo poleg sebe vzdrževati tudi žene in svojce. Ti bodo s to pokojnino dobesedno stradali. Delavstvo Združenih papirnic jma tudi svoj podporni fond, iz katerega bo moralo vsaj najpotrebnejšim nuditi kake podpore.
Tudi ostalemu papirniškemu delavstvu se zadnje čase nič dobrega ne obeta. Radi pomanjkanja naročil obstoja nevarnost, da se bo pri nekaterih delih skrčil delovni čas na 40 ur ali 5 dni v tednu. S skrajšanjem delovnega časa bi se preprečile nadaljnje redukcije delavstva. Delavstvo bi skrajšanje delovnega časa z veseljem sprejelo, če pri tem ne bi bilo prikrajšano pri zaslužku. Delavske plače komaj zadostujejo za skromno preživljanje, zato je njihova eksistenca nujno odvisna od vsakdanjega zaslužka.
V obratu Goričane je bilo za soboto 7. t. in. odpuščenih 80 delavcev in delavk. Tudi te redukcije se nanašajo na pomanjkanje naročit. Na intervencijo organizacije in zaupnikov je podjetje pristalo na to, da v delu pridrži vsaj najpotrebnejše. Obljubilo je tudi, da bo, čim bodo dane možnosti zopetnega obratovanja, odpuščene sprejelo nazaj v delo. V torek je izmed 80 odpuščenih 30 zopet pričelo delati. Sprejeti so pa v delo kot dninarji pri raznih delili v tovarni. Prav je in hvaležni smo podjetju, da uvideva težak položaj reduciranega delavstva sedaj sredi najhujše zime. Prav pa ni, da je te delavce dva dni potem, ko jih je odpustilo, vodstvo sprejelo v delo kot dninarje z vsakodnevno razvezo službenega razmerja. Tako postopanje podjetja vzbuja v delavstvu silim njo, da gre vse to po gotovih načrtih, zlasti ker je obratno vodstvo že v soboto morulu
prav tako vedeti, da bo za gotovi čas laTilm zaposlilo gotovo število delavcev, kakor je to vedelo dva dni pozneje, ko je odpuščene sprejelo nazaj v delo kot dninarje. V tem pogledu bi želeli drugačnega postopanja.
Opekarsko delavstvo
Vrhnika. V nedeljo 8. februarja smo imeli opekarski delavci občni zbor svoje strokovne organizacije. Udeležba zavednega članstva nam je pokazala pravo sliko naše moči, ki se vidi v naši skupnosti. Občni zbor je otvoril predsednik tov. Uršič Ivan in uvodoma pozdravil tovariše in jih navduševal k nadaljnjemu delu. Po poročilih odbornikov je povzel besedo zastopnik JSZ tov. Rozman, ki nam je v svojem govoru pokazal pot, po kateri naj gre delavec t. j. v organizaciji. Gledati moramo tudi v svet in se zanimati za vse važne dogodke, ki so za nas važni. — Pri volitvah odbora je bil izvoljen soglasno stari odbor š tov. Uršičem na čelu kot predsednikom. V očigled dejstvu, da smo pred volitvami obratnih zaupnikov t. j. naših zakd-nitih zastopnikov pred podjetnikom, smo prejeli vse potrebne sklepe, da pridemo do svojih delavskih zastopnikov. Odbor skupine opekarskega delavstva bo vložil kandidatno listo, ki bo po vsej verjetnosti edina, saj je vse zavedno delavstvo organizirano v njej. Par ne-zavednežev, ki so že od nekdaj proti nam, ker pač »morajo« biti, nam pa ne bodo napravili kakega presenečenja. Mislite si, kako pohujšanje je pri nas: »ceglar« se je organiziral, to ne gre vsem v glavo, pa se bodo morali privaditi, če prav se je neki, ki mu je treba reči gospod, izrazil, da so sedaj od opekarne spravili stran že vse »ta hude« in bo sedaj mir. Ob tej priliki naj reče-ino zopet: hočete nas razbiti. Da bi uspeli, mečete delavstvo na cesto. Pa ne boste dosegli svojega namena, ker se delavec zaveda, da mu je potreba krušna organizacija, da ga pozna tudi v času brezposelnosti.
Opekarna Jelovšek je ustavila za 14 dni svoj obrat na žagi in opekarni. Preteklo soboto so prejeli delavci tozadevno obvestilo na listkih v plačilnih kuvertah. S lem obvestilom je za podjetje stvar rešena, za delavca pa ni. Vsi ve-
mo, kako se da živeti za plačo, katera je bila pred par meseci še znižana. Sredi zime delavca postaviti na cesto, je vnebovpijoča krivica. Tovariši, bodimo uverjeni, da pridejo še boljši časi, in glejmo, da bomo nanje pripravljeni.
Usnjarji
Vrhnika. V nedeljo 8. februarja se je vršil sestanek usnjarskega delavstva, na katerem smo določili kandidate za volitve obratnih zaupnikov v podjetju Pollak. Uvodoma je predsednik pojasnil namen sestanka in poudaril važnost zakonito izvoljenih zastopnikov delavstva — obratnih zaupnikov. Soglasno postavljena lista strokovno organiziranega delavstva bo po vsej verjetnosti edina lista. __ v Pollakovi tovarni se vrše na-
daljne redukcije delavstva in se pošilja ljudi na brezplačni dopust. — Delavstvo vedno bolj vidi pot, po kateri bi moralo korakati t. j. pot skupnosti v organizaciji. Tudi tisti, ki so svoječasno zapustili vrste organiziranih, se oglašajo in gledajo na to, da bi svojo zmoto popravili. Delavstvo mora biti vedno pripravljeno na borbo za svoje pravice.
Zasebni nameščenci
Pri volitvah v disciplinarno sodišče nameščenstva OUZD v Ljubljani so dobili kandidatje naše organizacije 32 glasov, kandidatje rdečo-rumene koalicije pa 82, nekaj glasov razcepljenih.
Tekstilno dehivstvo
št. Vid nart Ljubljano. Dne 25. januarja se je vršil redni letni občni zbor strokovne skupine tekstilnega delavstva tovarne Štora. Želja dotedanjega odbora je bila, da naj bi se organizacija razpustila, ker ni zmožna svojega obstoja. Pokazalo pa se je, da je organizacija življenja zmožna, samo da ji manjka pravega vodstva. Res je, da tudi med delavstvom prave delavske zavesti zelo primanjkuje in da je zato večkrat uspešno delo skoro onemogočeno. Res pa je, da tudi delo odbora ni v 'nobenem oziru odgovarjalo dejanskim potrebam delavstva, radi česar je delavstvo z dneva v dan bolj izgubljalo zaupanje in vero v organizacijo. Odborova poročila je ha občnem zboru podal predsednik tov Kremžar, ki je zastopal tudi tajnico in blagajničarko, kateri nista smatrali za potrebno, da se občnega zbora udeležita. Iz vseli poročil pa je odmevala absolutna nezmožnost in brezbrižnost odbora, kar je tudi vzrok, da je organizacija ponovno stala pred razpadom. Zavedne članice pa se nikakor ne strinjajo s tem, da bi se organizacija razšla, ampak jo hočejo usposobiti za 'delo, ki ga ima vršiti v korist in zaščito delavstva. Zato so na občnem zboru prisotne članice izvalile nov odbor, in to ne zato, da bi komu kljubovale, ampak zato, ker se zavedajo, da organizacija mora ostati in čuvati delavske interese, ki so danes boli kot kedaj preje od vseh strani ogroženi. Novi odbor se zaveda. da bo imel težavno stališče. Boriti se bo moral z notranjimi in zunanjimi nasprotniki. Vse to pa bo znal premagati le z železno voljo in s poštenim nesebičnim delom. Kdor je za interes celokupnega delavstva v »Stori«, ta stoji v združeni moči na braniku svojih pravic in vodi borbo za zboljšanje.mize rn ega položaja, bodo vsa zavedna dekleta brez odlašanja stopile v vrsto organiziranih.
Pridobivaj novih članov za Jugoslovansko strok, zvezo!
Nova prcsmatika
Nova službena pragmatika magistralnih
uslužbencev — in osebje dohodarstvehega urada.
V doglednem času bo stopila v veljavo nova službena pragmatika, v katere okrilju bodo vsi uslužbenci tudi osebje samostojnih ustanov, kakor elektrarna, plinarna, dohodar-stveni urad itd., kar je edino pravilno. Znano je, da so vse te samostojne ustanove in podjetja imela do sedaj za svoje uslužbence svojo samostojno pragmatiko. Posebno poglavje v pogledu delovnega časa je tvorila taka pragmatika za doliodarstvene uslužbence, ki vrše zunanjo službo.
Službeni čas za to osebje se je raztegoval dnevno na 11, nočno na 13, ter vsako drugo nedeljo na 24urno službo brez prestauka, tako da je napravil uslužbenec povprečno na mesec 372 ur službe, in to nočne 201, j dnevne pa 171 ur.
Če primerjamo ta službeni čas z magistralnim nižjim osebjem, vidimo, da napravijo dohodar. uslužbenci ICO ur več službe, poleg tega so magistratni uradniki ob nedeljah in praznikih prosti. Kljub^ temu pa imajo doli. uslužbenci manjše plače.
Žalibog je tudi v novem enotnem osnutku pragmatike predvideno za tiste, ki vrše zunanjo službo, dosedanji delovni čas. Glavna težkoča za izvedbo Burnika bi bila preobremenitev tozadevnih izdatkov, tako trdijo odločujoči faktorji.
Da bi se pa tozadevni pomisleki odstranili in da bi se našlo kritje tudi za to stran, predlagajo uslužbenci sledeče:
V lanskem proračunu so bile uveljavljene nove trošarine. Določeno je bilo tudi, da dobi doh. urad od netto donosa 2% nagrade, dve petini od tega uradništvo, tri petine pa ostalo uslužbenstvo.
Če bodo v bodoče trošarine ostale ueiz-premenjene in 6e bo ostala 2% nagrada, naj bi občinska uprava za to nagrado vzela okrog 20 novih uslužbencev, katerih prejemki bi se krili iz teh 2% netto donosa, ki pridejo sicer kot nagrada v poštev.
S tem bi omilili brezposelnost in do kruha ! bi prišlo 20 družin, ostalim bi se pa olajšal službeni čas.
Vsekakor je predlog uvaževanja vreden, o čemer naj bi občinska uprava pri uveljavljenju enotne pragmatike upoštevala težnjo dohod, uslužbencev.
Doma in po svetu
Atentat na Mussolinija odnosno na kako drugo pomembno lašističuo osebnost je nameravat v Rimu izvršiti znani anarhist Mih. Schirru. Hodom je Italijan iz Sardinije, bil pa je zadnja leta v Ameriki in si tam pridobil državljanstvo. V posesti ameriškega potnega lista se je čutil dovolj varnim in je | prišel v Italijo, kjer je v Rimu padel v roke j politične fašistične policije, ki ga je stalno ! opazovala. Pri aretaciji je streljal na policijske agente in dva težko ranil, nato pa si je še sam pognal kroglo v usta. V njegovih kovčeglh so našli en peklenski stroj in dvi; ročni granati. Začela se je obširna akf.ija, da se izslede tudi pomočniki aretiranca.
Thomas Tittoni. bivši italijanski zunanji minister, je umrl zadnjo soboto v Rimu, star 82 let. Bil je eden tistih, ki so sklepali mirovne pogodbe. Njegov podpis je pod saint-germainsko mirovno pogodbo. On je bil tudi tisti zunanji minister Italije, ki je pred vsem' svetom slovesno obljubil narodnim manjšinam v Italiji, da se bodo njihove narodnostne in kulturne pravice vedno respektirale, kar je podpisal tudi sam kralj Italije. Te obljube je pozneje Mussolini izrecno zanikal z utemeljitvijo, da fašistična Italija ni vezana na obljube strmoglavljenega liberalnega režima. Stari Titloni je k vsemu teniu molčal in je do pred letom dni bil predsednik senata.
Izprtje 350.000 angleških predilničarjev še
traja. Vlada je ponovno skušala privesti obe stranki vsaj do zasilnega sporazuma. Sam , predsednik MacDonald je vodil razgovore, a i
niso uspeli. Mnogi se boje, da bo število iz-prtih v bližnjih dneh še povečalo.
V Nemčiji so la odpravo brezposelnosti postavili posebno komisijo strokovnjakov. Komisija nima naloge, da proučuje vzroke brezposelnosti, ampak da stavi stvarne predloge, kako jo odpraviti ali vsaj v čim višji meri omilit.
Francija bo dala Nemčiji posojilo; tako je sklenila te dni francoska vlada. Razgovori o tem posojilu so se že dolgo vršili, francoska vlada je izjavila svoj pripravljenost pomagati Nemčiji v vsakem pogledu, da se njena gospodarska kapaciteta dvigne.
Tudi v Franciji se začenja čutiti svetovna gospodarska kriza. Tako se je znižalo število inozemskih v Franciji zaposlenih delavcev od H na 1 milijon, kar znači, da je 2 milijona brezposelnih. Francozi so še vsi zaposleni, ker so prvi na vrsti inozemci.
Agrarno krizo vzhodno evropskih držav bo skušala rešiti Francija. Zunanji minister Briand je že razposlal vabila za prvo konferenco in povabil Romunijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, Ogrska in Poljsko. Na tej konferenci naj se reši problem likvidacije starih žitnih zalog teh držav. Tej konferenci bi jih slbdilo še več. Druga naj bi proučila vprašanje bodoče organizacije prodaje in razdelitve kmetijskih pridelkov v Evropi. Posebna konferenca pa naj bi zasnovala mednarodno agrarno banko. Ta konferenca se bo vršila meseca mami.
Tekma v oboroževanju se je zopet pričela v skoro istem, če ne še večjem obsegu med evropskimi državami kot pred vojno. To je ugotovil ’lord Ceril v angleškem parlamentu.
Volitve obratnih zaupnikov
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je s prvotno odredbo odredilo, da se morajo volitve obratnih zaupnikov izvršiti do konca meseca januarja. Ker je bil ta rok za izvršitev volitev vsekakor prekratek, je Delavska zbornica izposlovala pri Inšpekciji dela, da se ta rok podaljša, in sicer do 15. marca. Pravkar pa je bila Inšpekcija dela obveščena od ministra za socialno politiko, da se morajo volitve obratnih zaupnikov izvršiti že do korfca februarja. Inšpekcija dela bo dovolila, da se volitve zaupnikov vršijo tudi v mesecu marcu, toda le v onih obratih, za katere so volitve že sedaj priglašene pri Inšpekciji dela. V onih obratih pa, ki volitve do sedaj še niso prijavili Inšpekciji dela, se morajo izvršiti po skrajšanem postopku, kakor je razvidno iz navodil Delavske zbornice. Ker je tudi za skrajšani postopek zelo malo časa, je treba urno na delo, da se volitve pravočasno in pravilno izvedejo po vseh obratih. Pri tem je treba paziti, da se bodo volitve izvršile v popolnem skladu s predpisi, da ne bo pozneje kakih pritožb od strani delavstva ali delodajalcev, kar bi utegnilo imeti za posledico razveljavljenje volitev.
Družinske plače v Belgiji
Belgijski parlament je sprejel 4. avg. 1030 zakon, ki določa, da mora biti vsak delodajalec član zavarovalnice, ki izplačuje uslužbencem doklade za družino. To določilo je veljalo dotlej le za delodajalce, ki so prevzemali dela za državo in ostala javna oblastva:
Vsako podjetje mora torej pripadati določeni zavarovalnici in plačevati prispevke mesečno ali četrtletno. Višina prispevkov se določa z ozirom na število zaposlenih uslužbencev in njihov spol. Prispevki se plačujejo tudi za one dneve, ko ni mogel uslužbenec vršiti svoje službe radi upravičenega vzroka (bolezen, nezgoda, neprostovoljna brezposelnost), ka-
Božja ustava
(Nadaljevanje.)
Četrta zapoved, (tog zapoveduje človeku, da mora spoštovati očeta in mater. Mora čislati avtoriteto, domovino, vero, tradicijo in sicer, da bo dolgo živel v deželi, katero mu bo dal Bog, njegov Gospod. Vse to je potrebno, da ne bo predčasno končan zaradi ‘nevzdržnih razmer. To je velika resnica, katero potrjuje življenje posameznika in narodov. Resnica, ki se očituje v kulturi, vedi, umetnosti, pa tudi v politiki in gospodarskem redu. Kajti, kakor uspeva drevo le v zemlji, v kateri je pognalo korenine, brez korenin se pa posuši in strohni, tako more uspevati človek kulturno in socialno le v redu, ki je zrastel iz naravnega prava in katerega potrjuje tudi zgodovina. V redu, v katerem je utemeljena na naravnem pravu tudi lastnina, delovni in gospodarski red.
Ce pa hoče človek bodisi iz sla po dobičku (kapitalizem) bodisi iz sla po novotarijah (komunosocializein) ta, na naravnem pravu zrastlli in po zgodovini potrjeni družabni in gospodarski red prevroči in ga nadomestiti z novim, ki bazira le na človeški pameti in na od večnega reda neodvisni avtonomiji, ne ho dolgo živel v deželi, katero mu je dal
Bog, ampak bo povzročil splošni, kulturni, socialni in gospodarski razpad.
Peta zapoved. Bog zapoveduje spoštovanje pred življenjem in zdravjem telesa in duše, spoštovanje pred osebnostjo, pred njenimi življenjskimi pogoji, pred njeno kulturo. Prepoveduje vsako poklicno, gospodarsko oškodovanje ali celo uničenje IbJižnjega s tem, da mu krivično odteguje premoženje ali da ga krivično sili k delu; da potom kapitalističnega gospodarstva kopiči premoženje; da povzroča proletarizacijo; da izkorišča bližnjega na način, ki ograža njegovo zdravje in življenje; da stiska delo. Kar velja za človeka, velja tudi za narode.
Šesta zapoved. Zapoveduje stanovsko čistost. S tem tako rekoč Bog ogradi pra-celico življenjske skupnosti, zakon in družino, s tem vred pa tudi kulturne in družabno-gespodarske dolžnosti zakoncev eden do drugega in staršev do otrok.
Ta zapoved pa obsega tudi prepoved, da bi kdo zapeljeval in sillil svojega bližnjega k grehu zoper šesto božjo zapoved s tem, da ga oropa njegove svobode in premoženja (suženjstvo, prole-tarizaoija), da mu zadržuje to, kar potrebuje za zdravo družinsko kulturo, in da ga v tem obenem ovira pri Izpolnjevanju zakonskega in družinskega mt-! mena.
Šesta božja zapoved prepoveduje, da bi kdo tukorekoč izrinil ženo iz njenega njej lastnega družinskega in materinskega kulturnega kroga in jo potisnil v javno pridobitno življenje. Skratka, prepoveduje vsako liberalno, kapitalistično in komunistično zrahlanje ali uničenje zakonskih in družinskih vezi.
Sedma zapoved. Zlasti ta zapoved govori direktno o lastninskem pravu in prepoveduje, da bi ga kdo prekršil s tatvino, ropom, goljufijo, z opeharjen jem, z nemarnostjo, s stiskanjem in izkoriščanjem, z zadrževanjem tega, kar kdo potrebuje za svojo eksistenco. Vse to le zaradi lastnega dobička in kopičenja premoženja.
Sedma božja zapoved brani posest, ki je bila pridobljena na pošten način in s poklicnim delom. Brani poklicno delo v njegovi zahtevi, da mu naj pripadajo sadovi njegovega truda, olbenem pa tudi vsa gospodarska in pravična sredstva, ki so potrebna za izvrševanje poklicnih dolžnosti. Prepoveduje torej kapitalizem in prisilni komunizem.
Osma zapoved. Prepoveduje, da bi kdo oškodoval svojega bližnjega s tem, da navede napačne podatke. To velja tudi glede lastnine in dela. Pod osmo božjo zapoved spada tudi prevara, prikrivanje, reklama, anonimnost, spekulacija itd.
kor tudi za nedelje, zakonite praznike in pod gotovimi pogoji tudi za dneve štrajka.
Prispevek znaša za moško osebo na dan 0.65 franka in za žensko 0.35. Dohodki se smejo uporabljati samo za družinske doklade. Za kritje upravnih stroškov je določen poseben prispevek, ki pa gre v rezervni fond.
Zakon določa sledeče mesečne doklade: za prvega otroka 15 frankov, za drugega 20 frankov, za tretjega 40 frankov, za četrtega 70 frankov, za petega in vsakega naslednjega pa po 100 frankov. Zavarovalnice morejo izplačevati tudi višje doklade, kakor tudi izpreminjati razmerje med dokladami.
Pravico do družinske oziroma socialne plače imajo uslužbenci, ki so zaposleni pri enem ali več delodajalcih najmanj štiri ure na dan ali dvanajst dni na mesec; pod določenimi pogoji pa tudi uslužbenci, ki bivajo pri delodajalcih, ter invalidi in penzionisti.
Denar za doklade je upravičena dvigati le uslužbenčeva žena in sicer se vrši izplačilo mesečno ali četrtletno, ne sme pa pasti na dan, ko se izplačuje delovna mezda.
Doklade se izplačujejo za otroke do konca šolske dobe, najmanj pa do 14 leta. Za one, ki obiskujejo višje šole, je ta doba podaljšana do 18 leta, za delanezmož-ne radi pohabljenosti pa ni starostne meje.
Zavarovalnice so različne. So primarne, potem za posamezne industrijske panoge, ljudske in splošne. Zavarovalnice imajo tudi razsodišča, ki odločajo v sporih med upravo in upravičenci doklad. Ce teh razsodišč ni, so pristojna obrtna in trgovska sodišča. Če gre za sporne zneske do 250 frankov, so sklepi teh končno-veljavni, pri večjih je pa možen priziv.
*
V članku »Moderna kuga« smo pokazali, kje je zlo, ki' hoče uničiti našo družino, v članku »Družinske plače« smo pokazali rešitev in naše stališče, navedeni primer pa nam pokazuje, kako je belgijska zakonodaja to vprašanje rešila praktično. Podjetniki plačujejo prispevke in sicer vse prispevke. Princip solidarizma je popolnoma upoštevan. Ta primer pa nam tudi kaže, da se da marsikaj in pravilno izvesti pri umevanju socialnih potreb.
Zakon o družinskih dokladah pa tudi dokazuje, da je napačna trditev nasprotnikov družinskih plač, češ, da se opuščajo v vseh modernih državah družinske doklade. To so le domneve, ki šo nasprotne družinski eksistenci, odnosno izvirajo od ljudi in organizacij, katerim je družina luksus. V socialistični Avstriji obstojajo družinske doklade v vseh večjih podjetjih, tudi v tistih, v katerih ima socialistično delavstvo večino. V Nemčiji so obstojale že v mirnem času tako zvane izravnalne blagajne, v katere so prispevali delavci in podjetniki in iz katerih so dobivali oženjeni delavci določene doklade. Belgija nam dokazuje, da se mi katoličani premalo brigamo za družinsko vprašanje in za njegovo ugodno rešitev. Končno moramo poudariti še eno dejstvo, da ima pri tako napredni socialni zakonodaji največji delež delavstvo samo in sicer organizirano delavstvo. Kajti le strokovne organizacije so sposobne rešiti tako težka vprašanja, kakor so ravno delavske družinske plače.	ant.
Same besede
Komisija mednarodnega urada dela za proučitev problema brezposelnosti — je po osti-ili debatah pripravila poročilo za upravni odbor urada. Najprej se naštevajo vzroki brezposelnosti in za njimi predlagajo ukrepi, ki naj bi se izvršili v svrho takojšnjega omi-ljenja in za splošno pobijanje te bolezui kapitalizma — današnjega gospodarskega reda. O delovnem času in plačah pa se delavski zastopniki in podjetniki niso mogli zediniti.
Vzroki brezposelnosti.
Poročilo jih navaja: 1. Nadprodukcija kmetijskih pridelkov, posebno nekaterih; zlasti so k temu pripomogle ugodne letine in brez ozira na znižano porabno možnost povečana površina posetve. 2. Anarhična produkcija industrije, ki ni v nikakem sorazmerju s povpraševanjem. 3. Pomanjkanje zaupanja v gospodarskem svetu, kar povzroča slabo cirkulacijo kapitala. 4. Padec cene srebra in temu sledeč padec valute držav, ki imajo srebrno denarno podlago. 5. Previsoki produkcijski stroški in nemir v mednarodni trgovini, ki je nastala /. novimi industrijskimi centri in umetnim oviranjem mednarodne trgovine, in 6. politične zapreke, ki za-branjujejo racionelno izrabljanje virov svetovnega gospodarstva.
Nujni ukrepi za odpravo brezposelnosti bi bili zlasti: 1. Sistematična organizacija javnega posredovanja dela, ki bi poslovala hitro in zares smo-treuo. 2. Z državno pomočjo je treba takoj izvesti in razviti podpiranje in zavarovanje brezposelnih. ;1. .lavna dela. 4. Mednarodno
sodelovanje za zaposlitev delavcev. 5. Sodelovanje nacionalnih gospodarstev v svrho popolne skupnosti.
Za
delovni čas in plače
pa se delavci in podjetniki niso zedinili. Delavski delgati so zahtevali pravično skrajšanje delovnega časa delovnega dne, odnosno delovnega tedna z ozirom na zvišanje prino-sa industrije, ki je nastalo z izpopolnjenjem produkcijskih metod. Dalje so zahtevali zvišanje delavskih plač v državah, kjer.so le-te nezadostne, da se tako onemogoči neznosna konkurenca in zviša kupna moč. Podjetniki so seveda tem zahtevam nasproti zatrjevali, da bi to le še povečalo krizo v gospodarstvu in brezposelnost.
*
Vendar vsi ti lepi predlogi ne bodo milijonom brezposelnih prav nič hasnili, Če si ne bo delavstvo samo pomagalo in si pridobilo zadostne plače in primeren delovni čas pa veljavo v službi.
Krekova mladina.
Jesenice. Občni zbor Krekove družine se bo vršil v soboto 21. februarja t. 1. zvečer v prostorih Krekovega prosvetnega doma. Vabljeni vsi tovariši, da se ga udeleže in pripeljejo tudi druge seboj. Živi!
Trbovlje. Občni zbor Krekove družine, ki se je vršil v nedeljo 8. t. m., je izpadel prav v sijajnem razpoloženju zbrane krščanske rudarske mladine v Trbovljah. Zbralo se je lepo število že starih agilnih borcev, seveda mladcev, | ki so se pogovorili o delu za bodočnost. Pravo idejno podlago krščanske miselnosti nam je podal zastopnik centrale tov. Rozman, tajnik kovinarjev.
Zbrani tovariši člani so si izvolili svoj odbor, da bo vodja v boju za uresničenje programa, ki ga je nam zapustil naš pokojni učitelj Evangelist Krek, Konečno se je storil sklep, da se pod-vzamejo koraki za razširjenje našega strokovnega lista »Delavske pravice«.
Delavski rudarski mladini pa kličemo: Pristopaj v naše vrste dela, da se vsposobiš za prave člane človeške družbe, katera danes šepa prav radi tega, ker ni idejno podkovana v znanju prave borbe za obstanek človeštva. Današnjega mamonizma vas mora rešiti le krščanstvo, katero edino je dalo funda-ment vsemu človeštvu za njegov preporod. — Živi borba resnice in pravice! Krekovec.
Tri knjige dobite, če plačate mesečno 4 (samo štiri) dinarje ali letno 48 dinarjev. Ne smete pa soditi, da bodo knjige zaradi nizke cene slabe. Nasprot-
no so to samo dela svetovnega slovesa: U. Sincler: Samuelovo iskanje; Selma Lagerlof: Zgodba o blaznem Gunarju; in Raymont: Nekega dne... — Te knjige lahko dobite za to ceno edino, ako se vpišete v Krekovo knjižnico, Ljubljana, Miklošičeva c. 22.
★
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v mesecu januarju 2294 obiskovalcem izposodila 5.576 knjig, od teh 649 znanstvenih in 4927 leposlovnih, odnosno 2463 slovenskih, 306 srbohrvat-skih, 2766 nemških in 41 drugih knjig. Vpisalo se je 99 novih članov. Dohodki od izposojnine in seznama so znašali 12.389 Din. Napram decembru 1930 1. je promet znatno napredoval.
Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru je v istem mesecu 1075 obiskovalcem izposodila 1899 knjig, od teh 61 znanstvenih in 1838 leposlovnih, odnosno 588 slovenskih, 1172 nemških, 120 srbohrvatskih in 19 drugih knjig. Novih članov je pristopilo 54. Dohodki od izposojnine so znašali 3.502 Din. Napram decembru 1931 1. je promet napredovaL
Delavci in nameščenci, obiskujte knjižnici Delavske zbornice.
Z mrzlo vodo nad lačne.
V jetnišnici v Koronovem na Poljskem je 400 kaznjencev pričelo z izgredi v protest proti slabi in nezadostni hrani. Jetniške oblasti so poklicale na pomoč ognjegasce, ki so s curki ledene vode »nasitili« gladujoče.
Obsodba. Svoječasno smo že poročali o nekaterih lekarnarjih, da dajejo članom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev slabejša zdravila, kakor so predpisana od zdravnika. Tak slučaj se je zopet pripetil v Litiji. Tamkajšnji lekarnar Brilej je izdajal na recept zdravila, ki so vsebovala manj dionina, bis-muta in joda, kakor so ga predpisovali recepti in kakor je znašalo plačilo OUZD-ja. Ker je odstopil OUZD celo zadevo sodišču, je bil obsojen lekarnar na teden dni zapora —- pogojno na eno leto.
Poročil se je preteklo nedeljo tov.'H.
Sotlar, predsednik strokovne organizacije papirničarjev v D. M. v Polju, z gdč. I. Jelnikar iz Vevč. — Čestitamo!  ._______________________________________
Citaj „ Delavsko Pravico**!
Misli ob gospodarskih krizah
Danes, ko je toliko tisoč delavskih eksistenc, toliko desettisečev in milijor nov delavskih družin odvisno od kapitalističnega gospodarstva, nastaja vsak dan bolj pereče vprašanje:
Ali je današnje gospodarstvo, ki se je nagrpmadilo v rokah nekaterih srečnikov — kapitalistov — v resnici samo vprašanje upravnega odbora, generalnega, ravnatelja, oziroma tistih, ki podjetje financirajo?
Danes, ko se brez vsega odpuščajo delavci, ko nihče ne ve in ne more kontrolirati, ali je to v resnici kriza ali samo špekulacija, da se na ta račun znižajo delavske plače; danes, ko to vprašanje pretresa vse večje industrijske države, ko grozi gospodarski polom porušiti in uničiti sadove dela človeških rok; dane*, 'ko so tisoči, milijoni prepuščeni v milost in' nemilost — brezdelju — počasnemu hiranju in umiranju, postaja vprašanje gospodarstva narodno, državno, postaja vedno bolj zadeva človeštva.
Zlasti se morajo posvetiti temu vprašanju največji družabni organizmi — države. Vprašanje gospodarstva je v prvi vrsti državni problem. Zakaj trpljenje in borba delovnega ljudstva za vsakdanji kruh postaja z dneva v dan (bolj ljuta. Le država je v položaju, da usmeri te hoje v pravo smer, v korist nje same in celotne družbe s tem, da prisili vsakogar, zlasti pa bogatejše sloje, da prispevajo na žrtvenik za ozdravitev takih nezdravih f dnošajev.
Koliko jezikov se govori v Evropi?
Mednarodni jezikovni urad v Ženevi je objavil zanimivo statistiko o jezikovni mešanici Evrope, iz katere je razvidno, da govore Evropci 125 samostojnih jezikov. Na prvem mestu je nemščina, ki jo govori 81 millj. Evropcev na drugem ruščina z nad 70 milij. (azijski Rusi niso všteti), na tretjem mestu angleščina s 47 milij., na četrtem italijanščina z 41 milij., na petem francoščina z 39 milij. govorečih. Na zadnjih mestih se nahajajo ie skoraj popolnoma izpodrinjena narečja Bretoncev v Franciji, Baskov v Španiji in Keltov na Škotskem. Zadnji v tej vrsti je jezik Mordvinov v severni Rusiji, ki ga govori komaj par tisoč ljudi.
BREZPOSELNOST.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je naslovil na ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja, odseku za izseljevanje in doseljevanje sledečo vlogo:
Čast mi je javiti ministrstvu, da so rudarske strokovne organizacije v Trbovljah ministrstvo in pristojno banovino zaprosile, da se reduciranim 600 rudarjem najde zaposlitev v inozemstvu.
Izseljeniški komisarijat se je obrnil na k rancosko Generalno društvo za imigracijo o možnosti zaposlitve 600 naših rudarjev v Franciji, ker druge države bi za enkrat ne prišle v poštev in ki imajo same brezposelne rudarje. A je na žalost prejel informacije, da je to nemogoče. Francija potrebuje v tem letu samo sezonskih delavcev za obdelovanje sladkorne pese in delavcev za izdelovanje opeke, 'skupno 4000. Izseliti se morejo le s privoljenjem francoskega generalnega društva za imigracijo.
Iz gori navedenega razloga je nevarno pošiljati organizacijam rudarje v Francijo, Belgijo, Luksemburško, Holandijo in Nemčijo, ker vse te držav^ ne sprejemajo rudarjev. O tem se obveščajo vse strokovne rudarske organizacije in društva za imigracijo.
Nadalje se naš izsljeniški poslanik v Diisseldorfu obrača s prošnjo, da se najde našim v Nemčiji bivajočim državljanom delo v domovini, ker tani je zavladala brezposelnost in so domačini začeli močno gibanje proti tujim delavcem.
Z vprašanjem brezposelnosti se bo bavilo tudi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Proučiti hoče vprašanje breposelnosti v tujih državah, zlasti pa v onih, kjer so zaposleni naši državljani. V ta namen sklicuje konferenco za 16. februarja t. 1. v Belgradu.
V rudarskih revirjih se izvrše volitve rudarskih zaupnikov 15. februarja 1931.
Pravilnik o zaščiti in zavarovanju
poljskih delavcev je izdelalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu s kmetijskim ministrstvom.
Prva delavska hranilnica
in pnsoiiinica
r. l. z o. z. v Ljubljani
(De avska zbornca)
Sprejema hranilne vlage na tekoči račun
Pierre 1’ Ermite:	.	60
Raku sem ubila svojega otroka |
Lolita je začeliai razkladati svoje načrte. Vse je rila dobro premislila in tako naravnala, da ne bo prevelikih težav: čez poletje bosta ostala v Noir-noutierju in — če bot le prilika — kupila kakšno čilo, ki Jih je na otoku dosti in še dokaj čednih ... roda Lolito je najbolj mikala, pristava Garennerie, katere lastnik je bil neki pariški duhovnik. Lolita ga je prav dobro poznala, saij jo je bil pred leti pripravljal za prvo sv. obhajilo. Sicer najbrž ne bi bil preveč ponosen na svojo učenko, njej pa je to vendar prav prišlo, da mu je laže pisala. Zanj ji kaijpada ni bilo — ko bi le prišla na Garennerie, se ga nikdar več ne bi spomnila, kakor župnika Firmiina — in samo ena skrb j|i je vznemarjala srce: kako bi ga pripravila do tega, da; bi jima prodal Garennerie. Oj, Garennerie, kako skrivnostna, a čisto noirmoutrinska zemljica! Vedno je sanjala o njej... Kaiko lepo bi bilo v lastnem domu na obali sinjega Oceana! Z Dominikom bi živela sama zase in popolnoma ločena od šumnega sveta! Okrog hiše rastejo stoletna drevesa, z vrta pai se odpira prelep razgled na bližnjo vasico Vieil, ki je Dominiku tako zelo prirasla k srcu!... Grennerie je bila nekoč lepa pristava in so gospodarska poslopja še stala; zato bi lahko redila tudi kakšno kravico, nekaj perutnine in par konjičev za lastno kočijpi! Ej, to bi bilo življenje!... Razen tega je tamkaj menda še bela in tiha. kapelica, ki se je bo zlasti Dominik močno veselil! . . .
Lolita, paizile! ji tašča seže v besedo.
Ojieij, ljuba mamica,!« se veselo zasmeje mlada žena, ne bodite vendar tako> bojazljivi! Sedaj se nam pač ni treba ničesar več bati.
Ljubi moj otrok, človek ni nikdar popolnoma varen! ... Nekdo, je rekel: ,Če si tako srečna, da si ničesar več ne želiš, skrbno pazi, zakaj nesreča je pred vrati!1... In poslednjič, ali ne prodajava medvedovega kožuha, ko je medved šie v brlogu? Kdo pa ve, ali vama bo oni župnik Garennerijo sploh voljan prodati?«
»Tudi jaz se bojim, da je ne bo hotel, ker je živ in mrtev na noirmoutrinski otok!... Kljub temu, menim, da ga bova že kaiko pregovorila kot samo v svojih spominih!«
Bova si poiskala pa kaj drugega. V tujem stanovanju ne maram več biti in ujčevegai govoričenja sem tudi že do grla s'ia!... Najbolje bi bilo, če bi mogla kupiti vsaj kakšno majhno posestvo; potem bi prav lahko našla Dominiku dela in zabave, da ne bo venomer tuhtal in premišljeval in plaval samo v svojih spominih!
Yholdyjeva gospa radostno objame Lolito, re-
koč:
»Vidim, da ste me prav razumeli in da že poznate mojega ubogega sina! Sedaj ste izrekli pravo besedo, s katero je povedano vse. Na vsak način bo treba ukreniti vse, da ga razvedrimo in rešimo vednega premišljevanja.«
Zato pa pojdeva letošnjo zimo v Italijo.«
»Tako, da, tako!.... Dominik je umetnik in vi ste umetnica... Družno se Imsta^ mudila ob istih stvareh in pri tem bo Dominik najlaže pozabil vsako drugo družbo.«
Lolita je takoj začela izvrševati svoje besede. Dominiku je vsak dan našla kakšno delo. Najela sta starega Crepierja, ki naj bi pazil na ribolov in bil zmerom pripravljen, ako bi bilo treba kam iti. Dominik ni še nikdar toliko lazil ob morju, kakor odkar se je bil poročil; sedaj je moral naloviti jastogov, ki si jih je Lolita nenadoma tako zaželela, da se ji ni bilo moči ustavljati. Kar zmislila se je pa hodi Dominik, četudi do Boeufskih pečin!
Drugič jo je prijelo zopet kaj drugega.
Hotela je, da si ogledata bližnja posestva. In sta morala iti... Včasi ga je odvlekla naravnost na kakšen vendejski pašnik, da bi morda kupila par konj.
Potem je začela strastno zbirati,staro pohištvo. Gueriniereski župnik ga je imel prav lepo zbirko; pretaknila sta vse vasi na otoku in zašla celo na kopno.
Vsak teden je prišlo kaj novega, da je bil mladi mož že čisto utrujen. Zadnjo zimo se je bil tako naveličal potovanja, da je najrajši v miru sedel na balkonu »Turkiza« in sam zase sanjaril... Ob nogah mu ležita psa, poleg njega Lolita, on pa gleda v neskončno morsko ravan ... Kaj hočeš lepšega?...
Svojo Lolitico je ljubil čedalje bolj. Niti trenutka ni mogel živeti brez nje.
»Ko bi ti vedela, ji je večkrat zaupal, kako prazna se mi vidi naša vila, kadar tebe ni doma!«
'Prav rada ti verjamem, preljubi.«
Tedni so jima hiteli ko blisk.
Prišel je julij, njima pa se je še zmerom zdelo kot hi se bila poročila šele včeraj.
Vile so se odpirale druga za drugo. V Gozdu je bilo vedno več otrok, ki so se igrali s sivimi osliči. Po vseh obalah je mrgolelo ljudi v najrazličnejših oblekah. Potniški parnik se je spel zibal v pristanišču.
Dominik se je skoraj vsak večer malo sprehodil po obali Dames. Razume se, da tudi svoje mlade žene ni puščal same doma.
»Lolita, kaj ne pojdeš z menoj?« jo je prijazno vprašal.
»Če želiš ...«
»Seveda želim!«
Krenila sta skozi gozdič in hodila po potih, ki sta jih bila že bogve kolikokrat prehodila, pa se jima je vedno in vedno zdelo kot bi ne bila še nikoli hodila po njih. Vso pot sta veselo kramljala in se glasno smehljala kakor otroka, kar sta pravzaprav tudi bila. Dominik se je silno razživel, pripovedoval vesele šale in se radostno smejal kakor nekoč, ko še ni toliko poznal življenja... Vsak, kdor ju je videl tako razigrana, se jima je nehote nasmehnil... Kdaj pa kdaj sta se oglasila tudi v »Ker-Mimie , kjer sta si nabrala raznih telesnih, dobrot in važnejših novic.
Dominik se. ni zmenil za ves svet. Videl je edino Noirmoutier, vse drugo mu je bila deveta briga. Časopisa niti v roke ni vzel. in če mu ne bi bil ujec vsake stvari hitro povedal, sploh ne bi vedel kaj se godi po svetu.
Tako je bilo tudi nekega lepega julijskega večera. Dominik je na balkonu »Turkiza« slikal pečino Cob v zahajajočem solncu: imel je samo še par potez, da bi bila slika dovršena. Zraven njega je Lolita vezla in pela ono lepo:
Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo; o. le naprej, o, ie naprej, dokler je Se vetra kej! ...
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Čeč.
Izdaja za konsorcij >Delavske Pravice* in ureja Srečko Žumer.