35. številka. Ljubljana, v ponedeljek 11. februvarja. XXII. leto, 1889. SLOMŠKI ML Izhaja vsak dan sveder, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., la jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Slovanska vzajemnost v sedanjosti in v bodočnosti. V Peterburgu začel je izhajati nov list z naslovom „Slavjanskija Izvestija". Nam sta došla prva in druga številka tega tednika in smo se že iz njih preverili, da je jako dobro uredovan. Že v prvih številkah priobčenih je več dobrih člankov in učenih razprav in dopisov iz raznih slovanskih krajev. Posebno pomenljiv pa je članek „Slavjaoskaja vza-jimnost v nastojaščem in v buduščem", s katerim hočemo seznaniti čitatelje svoje, da bodo mogli soditi o rečenega lista programu in o nazorih, vladajočih v onih krogih, katerih glasilo so sedaj „Slavjanskija Izvestija", ki se juko ugodno razlikujejo od prejšnjega glasila. Ta članek slove: .Vprašanje o vzajemnosti slovanski se ne sme zamenjavati z onimi, deloma ne izvedljivimi, deloma pa prezgodnjimi narodnimi in političnimi iluzijami, katere se dosedaj slikajo za nekako strašilo, kakor da bi utegnile zares škodovati interesom nekaterih evropskih držav. Pod izrazom »slovanska vzajemnost", razume« varno pred vsem skupnost interesov, katero so ustvarili ti elementi kulture, kateri so občna posebnost vseh narodov slovanskih Prvo mesto izmej vseh teh elementov za vzemi je jezik, ki je jeden glavnih znakov plemenske sorodnosti. Pri vsem razvoji neso ruski, poljski, češki jezik itd. jako podobni drug drugemu le po koreninah in sintaktičnem skladu govora, temveč veže je še mnogo prehodnih oblik. Tako narečje malorusko in belorusko vezeta poljščino z narečjem vetikoruskim, pa tudi z velikoruskim literarnim jezikom, kajti stvarjenja literarnega jezika velikoruskega neso se udeleževali samo Velikorusi, temveč tudi Malorusi in do neke stopinje celo Poljaki. Češki jezik se je v sedanjosti jako oddaljil od poljskega, nekdaj mu je bil mnogo podobnejši. V novejšem času vidimo nove poskuse, da bi se bolj zbližala jezika, ki sta se oddaljila drug od druzega, tako hočejo Poljaki uvesti namesto svojega jako težkega poljskega pravopisa mnogo jednostavnejši češki in videli smo že poljako knjigo s češkim pravopisom. Na drugej strani se pa nekateri Čehi prizadevajo, da bi uveli rusko azbuko mesto latinice. To vprašanje o črkah in pravopisu je na LISTEK. Andrija Kačić Miošić. O dvestoletnici njegovega rojstva. Plodna zemlja PomeranBka, I Gorica joS suviše Banovina, a i Krajnska Slavnog puka vazda biSe. Njihova je didovina Srbska zemlja i Rusia, U istinu još starina Tataria i Prusia. Milovan (Kačić Miofiić). Ko sem se pred kakimi petnajstimi leti vozil po železniški progi Žakanj - Zagreb — bilo je poleti — ustopil je na neki postaji še pred belim Zagrebom k meni v vagon umazan drvar, ki se je vračal iz hrvaških gozdov v svojo domovino Dalmacijo. Ta drvar bil je kaj revno oblečen. V jedni roki držal je sekiro, s katero je sekal hrvaške hraste, v drugi roki pa je imel v robu zavito debelo knjigo. In ves obraz se mu je zasvetil od veselja. Povprašal sem ga, kaj če mu ta knjiga, a on je dejal: videz jako malo važno, pa je vender dosti karakterističen primer za to, na kak način slovanski jeziki in narečja pri vsej njihovej sedanje j različnosti morejo uplivati drug na druzega, če vsak slovanski narod opusti misel o svojej izvoljenosti ter začne iz~ posojovati pri drugih, kar je pametnega in koristnega. Koliko nepotrebnih in praznih prepirov, koliko škodljivega nasprotja bi bilo odstranjeno, ko bi vsak Slovan prešinjen s spoznanjem občnosti jezika in psihologičnega sklada vseh slovanskih narodnostij si prizadeval pred vsem spoznavati bližnje svoje in bi potem ne deloval na podlagi prazne fantazije, temveč na podlagi fakt. Mi tukaj ne mislimo raz-motravati vprašanja o občeslovanskem literarnem jeziku, zaradi katerega se je že porabilo toliko Črnila in polomilo toliko peres. Mnogo praktičneji mislimo je za bližnjo bodočnost vprašanje o razširjenji iz-učenj8 vseh, ali vsaj najglavnejših narečij slovanskih po vseh slovanskih pokrajinah. Ni li čudno, da po preteku toliko let, od kar se na vse stranij pietresuje tako imenovana ideja slovanska, imamo le kaka dva ali tri poljsko-mske, kolikaj vredne slovarje, pa niti jednega češko-ruskega, dočim je več prav dobrih nemško-ćeSkih. Nič manj čudno je, da ni dobrih slovarjev srbsko-ruskih in bolgarsko-ruskib. Prvi znanstveni poskus, sestaviti bolgarsko-ruski slovar za silo storil je nedavno pokojni Dju-vernua. O dobrih navodih za izučenje slovanskih jezikov niti ne govorimo, kajti taci h knjig v ruščini ni. Slovanski jeziki se v Rusiji nekako nazaj potiskajo, Če tudi se predavajo po filologičnih fakultetah na vseučiliščih. Tako so se le na vseučilišči v Varšavi dovolila predavanja o poljskem slovstvu, po drugih ruskih vseučiliščih ni posebnih predavanj o posamičnih literaturah slovanskih, temveč Čitajo se le kratki kurzi. Če bodemo hodili dalje po tem potu, bode kmalu v Parizu in Berolinu bolj napredovalo jezikoslovje slovansko nego pa v Peterburgu in Moskvi. Razširjenje izučenja narečij slovanskih in slovstev zmatramo za prvo stopinjo k razumnej vzajemnosti slovanskej. Če so Francozi začeli vse drugače soditi o nas, odkar proučavaj o najboljše pisatelje naše, nego so pa sodili, ko so bili jedini njih viri za poznauje Rusije romani A. Dime, kaj naj pore-čemo o Poljakih, ki še dandanes mnogo bolje „E, gospodine, to su naše pjesme, čitat ću jih doma dijeci i ženi i susjedom". Istina, to so bile Kači-ćeve peBni, ki si jih je revni drvar kupil za jeden goldinar, in da si je toliko svoto odtrgal od trdega zaslužka, pač je najboljši dokaz, kako priljubljene so KaČideve pesmi po krsni Dalmaciji. Zdaj, ko se ves narod hrvaški pripravlja, kako bi najdostojneje proslavil dvestoletnico rojstva Kači-ćevega; zdaj ko mu rodoljubi postavljajo spomenik v staroslavnem Dubrovniku in ko vsa mladina jugoslovanska na Dunaji, na čelu jej društvo „Zvonimir", praznuje danes dvestoletnico pesnikovega rojstva, spomnil sem se zopet doživljaja z revnim hrvaškim drvarjem. In ker je neumrli franjevec Kačić v svojih pesmih vsaj opomnil tudi našo domovino slovensko in ker se vsaki slavi bratskega nam naroda vselej radi pridružujemo kot iskreni bratje, bode umestno, mislimo, da i mi podamo cenjenim čitateljem kratek životopis pesnika Karira in da jih tako seznanimo z važno pesniško dobo, katero dično zastopa pesnik Kačić v hrvaški književnosti. Ko je uglašala dubrovniška republika ter je ž njo Že takorekoč potamnela slava dubrovniških pesnikov, nastala je izza tega črna tema po Dalmaciji. Slo- pozuajo francosko slovstvo nego rusko. Kak prevrat v mišljenji poljskega občinstvi o Rusiji bi ae zgodil, ko bi poljski listi se prizadevali, bolj pogostem prinašati izvlečke iz del boljših ruskih pisateljev. Primer imamo pri Čehih, ki so v šestdesetih letih vsled nepoznanja Rusije zmatrali učenje dr. Riegra za poslednjo besedo o č^ško-ruskih od-nošajih, toda dan danes je pa že takih, ki gredo dalje nego dr. Gregr. Postavivši se na čisto-realna tla, nečemo tolažiti sebe, niti čitateljev naših z neuresničljivimi nadami. V slovanskem svetu je še dovolj nasprotja in vzajemnega nesporazumljenja. Če je v sredi posamičnih narodnostij, kakeršne so Srbi in Bolgari, tako huda borba mej strankami, ki zastopajo čisto nasprotne interese, je tem težje pričakovati, da bi se v bližnjej bodočnosti zjedinile koristi vseh Slovanov. Važno je to, da se že sedaj vidijo nekatera znamenja iztreznenja. Ko smo pri nas v Rusiji videli, kako smo se varali glede balkanskih zadev, bilo je podobno, da je konec vsakemu zbližanju mej nami in južnimi Slovani; pa kmalu sta zmagala zdravi zmisel in narodno Čutje in razumeli smo, da po delih posamičuih osob in strank ne smemo še slabo soditi o naroduiu masah. Tudi smo spoznali važno resnico, da vsaka narodnost slovanska naj bode še tako udana Rusiji, ima svoje samostojno življenje, svojo zgodovinsko minolost, svoje posebne koristi, svoje kulturne posebnosti, zaradi katerih se ne more odrekati svoji individualnosti. Tako so pri nas nehali zamenjevati državno vprašanje z vprašanjem o narodnih posebnostijh. — Če se ima po občem prizadevanji vseh narodnostij kedaj razviti vseslovanski tip, morajo poprej se zvršiti mnoge pripravljalne stopinje. Dokler bodo Srbi in Bolgari raztreseni po dveh ali treh državah ter ne bodo imeli, da ne rečemo politične, temveč tudi nikake kulturne skupnosti, bodo vsekako vsa prizadevanja Bolgarov in Srbov naperjena na to, da se uresničijo velikosrbske ali velikobolgarske ideje. Predno zidamo hišo, treba je, da si pripravimo opeko; ravno tako se pred vseslovansko poslopje zidati ne da, da bodo vse narodnosti slovanske predstavljale določene kulture individualnosti. Pa že to pripravljalno delo zahteva tako dolgotrajnega skupnega dela vseh Slovanov, da bodo za uresničenje vanska zavednost, s katero je Gundulić elektrizoval celi dve stoletji, ponehala je in stara mlačnost za narodne stvari vrnila se je zopet v izobražene kroge. V jeziku hrvaškem so le še peli nekateri ueznatnejši pesniki, ki niso, kar se tiče narodnega smera, hodili po častnih stopinjah svojih vrlih prednikov. Vsa „noblesa" v Dalmaciji dihala je italijanskim duhom in v govoru rabila le italijanščino. Mislili so takrat, kakor misle danes mnogi pri nas, da je Kmeti le pesmi peti v slovanščini, a da je nečastno tudi govoriti slovanski. K tej narodni nevolji v Dalmaciji pridružila se je še druga nevolja. Jezuvitje, ki so si pridobili upliv, ne baš neznaten, v narodnih stvareh, italijanili so ter se trudili pokončati dični spomin na stare pesnike dubrovniške.*) Vender to protivno delovanje ni ostalo brez ugodnih nasledkov na hrvaško književnost. Dalmacija je imela v XVIII. \eku dva moža, ki sta se moški potegnila za čast hrvaške knjige in ki sta srečno odbila protivno delovanje. Jeden je bil tujec, francoz Bru6re Derivaux, ali kakor se je sam zval po hrvaški, Bruerović. Ta Bruerović prišel je leta 1774. s *) To, žal, da zgodovinsko resnico navajamo le radi resnice, da pojasnimo občasni položaj v Dalmaciji. bolj širokega programa skrbeti morali še le naši prvi nasledniki. Poleg kulturnih nalog ima slovanski svet gotovo tudi še politične, pa ne teh, katere se navadno mislijo. Dogodki poslednjega časa so dovolj jasno dokazali, da se balkansko tako imenovano iztočno vprašanje tiče političnih stranij slovanskega vprašanja in je sic. r ž mirni v takej razmeri kakor posamični del k celoti. Vse danes tudi razumeje, da vozelj iztočnega vprašanja sedaj ni zavezan niti v Carigradu, niti na Dunaji, temveč v Berolinu in da se sedaj ne sme govoriti o borbi Rusije s Turčijo ali Avstrijo temveč le globoko ukorenine-nem nasprotji mej politiko Nemčije, katero vodi Prusija, in temi prizadevanji, ki so občna vsem slovanskim narodnostim. Politika krvi in železa, na katero se opira pruska hegemonija, politika di-plomatičuih intrig, javnih in tajnih zvez nasprotuje vsakej narodni ideji — nemškej ravno tako kakor slovanskej. Znano je, da pangermanizem avstrijskih Nemcev ne nahaja sočuvstva ne v Berolinu ne na Dunaji, ki je podvržen uplivu Berolina, in težnje južne Nemčije so ravno tako nasprotne pruskej politiki, kakor prizadevanja avstrijskih Čehov in pruskih Poljakov. Tako imajo v političnem oziru Slovani pred sabo občnega in glavnega nasprotnika — pruski militarizem, ki je sklepal takoimenovano srednjeevropsko ligo miru, ki se pa kaže še v mnogih druzih faktih, sovražnih slovanstvu, dosti je, da omenimo, da so iztirali na tisoče Poljakov iz prvotno poljskih pokrajin. Jako žalostne je, da mnogi prvaki v različnih slovanskih deželah dosedaj ne razumijo, da je sedanji čas glavna ovira slobodnomu razvoju Slovanov sistema, katero so ustvarili pruska diplomacija in pruski državniki, kateri od Friderika Velikega vedno delajo na to, da se izpolni njih jedin in isti načrt, da se pokori vsa Evropa oblasti prusko vojašnice. Tako ima vsak slovanski delovatelj za bližnjo bodočnost dve glavni nalogi, važnejša teh dveh nalog je čisto kulturna, ki obstoji v tem, da se Slovani zbližajo kulturno, to je v umstvenem, gospodarskem in nravstvenem oziru; druga politična je pa, da dela proti pruskej hegemoniji in podpira vse, kar nasprotuje tej hegemoniji, ki nasprotuje vsakemu narodnemu razvoju, vsakemu prizadevanju v prid narodne samozavesti. Iz državnega zbora. Na Dunaji, 8. februvarja. Znana je vsakemu količkaj izobraženemu človeku prevelika korist dobro razvite trgovine. Ona ne bogati le posamičnika, ampak ves narod, kateri izvršuje pogoje, potrebne v to svrho. Trgovina velika razvila se je sedaj v svetu po širnem svojem črteži. Veletržec, in teh je mnogo, kupuje blago v Bilni množini, prodajoč ga na debelo. Vsacemu teh podjetnikov ni mogoče urediti si potrebnih shramb. Stavba taka dokaj velja in potem se često prigodi, da odda veletržec vse svoje blago v kratkem zopet drugemu. Prostori so mu potem prazni in kapital, katerega je porabil v stavbo, vsaj nekaj časa mrtev. Pričeli so torej zidati velika javna skladišča, to je prostore velikanske, v katerih se more za primerno Francoskega s svojim očetom, ki je bil francoski po-' slanik v Dubrovniku, v Dalmacijo; naučil se je dobro hrvaški in ker je videl Slovane v Dalmaciji v nevolji, bolelo ga je, da Be krvni bratje slovanski odtujujo rodu svojemu. Jel je pridno pisati in delovati za Hrvate, da bi tako rešil poštenje slovanske narodnosti v Dalmaciji. Videl je, kako se dalmatinsko meščanstvo izneverja Slovanstvu, in zato je stopil v meščanske kroge ter se je trudil pridobiti in ogreti jih za narodno stvar. Pa če tudi ni ustvaril velikih književnih del, v kulturni zgodovini slovanski ohranil iu zagotovil si je pošteni tujec Bruere Derivatu časten in hvaležen spomin. Drugi mož bil je naš skromni franjevec Andrija Kačić, kateri je imel večje srce za narod, nego pošteni kavalir francoski, in zato si je svojega delovanja področje dokaj razširil. Bil je človek ves unet za debro svojega naroda in si je postavil za sveto nalogo probujati ves prosti narod po Dalmaciji. Sreča je hotela, da Kačić m zgrešil prave poti. Rodom iz Brista, dovršil je modroslovne in bogoslovne nauke v Pešti, potem je bil profesor modroslovja v samostanu Makarsko zvanom, pozneje plačo shranjevati blago. Večinoma napravljajo se taka poslopja tik, ali vsaj blizu železnice in zve-žejo ž njo. Vzrok temu je pač umeven. Posebno velikanska in primerno sezidana so skladišča na Angleškem. Cele četrt ure hodi se tu mej samim žitom, tam mej samimi kožami i. t. d. V Avstriji, tako na Dunaji, imeli smo do sedaj to uredbo v jako ponižni meri. Uvidela se je potreba, urediti stvar pošteno, kakor treba. Postava o skladiščih se je priredila in se sedaj obravnava v državnem zboru. Generalna debata se je končala hitro, kakor sem poročal zadnjič in danes pričela se je debata specijalna, ki je prav živahna, kakor zahteva resni predmet. Koj po sedmih prične dr. Smolka sejo. Ministri so navzočni: grof Falkenhayn, dr. Pražak, dr. Dunajevvski, grof Schonborn, marki Bacquehem in vitez Zaleski. Koj prvi paragraf postave razvnel je več poslancev. § 1. glasi se: „Javna skladišča so podjetja, ki shranjujejo v kupčij skem zmislu vsled posebne koncesije blago na tuje račune in so pooblaščena izdajati indosilne listke skladiške. Tobaka in soli ni dovoljeno shranjevati v javnih skladiščih. Javnih skladišč se v mejnih krajih v obče ne sme zidati." Prvi oglasil se je poslanec Lienbacher k stvari. Bil je precej kratek. Govoril je proti določbi postave, da se prepoveduje urejati v krajih mejnih skladišč. S tem škoduje se zelo dotičnim krajem. Taka nejednakopravnost je neumestna in neopravičena. Predlog mu je, da se 3. odstavek prvega § opusti in prosi posebnega glasovanja o tem. Za njimi govori dr. Pscheiden, tiho in jedva umevno, kakor po navadi. On opozarja na izraz „v obče" v tretjem odstavku navedenega paragrafa. Torej se građenje skladišč v mejnih krajih ne prepove odločno, a vender ne prepušča prosti volji, določba v posebno korist dotičnim krajem. Vladni zastopnik, sekcijski šef, Baumgartner priporoča prvi § postave tak, kakoršen je, razlago j en'; zlasti 3. odstavek § 1. Poslanec dr. Kronavetter naglasa v daljšem govoru, da je ta § napravljen iz vegastega stališča fiskalnega, varujočega zlasti misel, da so skladišča naprave v dobiček, katere je treba dobro obdačiti. Izustil je govornik mnogo praznih besedij, a vzbudil večkrat živo veselost. Predlog njegov, ki ni brez jedra, kako naj se premeni 1. § postave, glasi se: Javna skladišča so zavodi, katere napravijo občine, dežele, ali okraji, imajoč redarstvo tržno in skrb za oprovizacijo, ali katere napravijo druge osobe vsled posebne koncesije, v shranitev blaga na ptuje račune, imajoč pravo v izdavo indosilnih listov skladi Škili. Levica mu pridno odobrava. Poslanec dr. Menger polemizuje z dr. Pschei-den-om, porabljajoč prav malenkostno nekatere ne-domejene izjave zadnjega. Poročevalec dr. vitez Bilinski naglasa, da je smoter paragrafa koristiti prebivalstvu. Pri glasovanji se ovrže predlog Kronawetrov in § 1. vzprejme se nespremenjen. (Konec prih.) bogoslovja v Šibeniku in naposled papeški poslanec za vso Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Kot papežev poslanec imel je nalogo potovati po rečenih pokrajinah, s čimer je pridobil narodu in knjigi največ koristi in slave. Na teh potovanjih po jugoslovanskih deželah seznanil se je bil namreč Kačić z bujnim narodnim pesnišvom. Kaj je bilo naravneje, nego to, da se je Kačić, ki je ves gorel za blaginjo naroda svojega in ki je bil človek dobrega srca, uveril sam na tem potovanju, da so narodne pesmi ona čudotvorna moč, katera, predočujoč narodu njegovo slavno zgodovino, ne daje, da propade, nego da ga spominja njegovih svetinj: vere in narod n ob ti. To dvoje, kar je človeku najdražje, ima baš v tradicijunalni pesniški književnosti najpo-gumnejše in najvernejše zastopnike in zagovornike. Uvidel pa je tudi, da je v narodnih pesmih preveč raztresena zgodovina Jugoslanov in da bi dobro bilo, ako bi kdo to zgodovino zbral ter jo podal narodu v celoti. Kačić je torej namerjal izpolniti praznote ter sestaviti delo, v katerem naj bi se zrcalila vsa preteklost Hrvatov, Srbov in Bolgarov od najstarejših dni pa do njegovih. Namerjal je torej podati narodu zgodovino, pripovedovano celo v posmin. In Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 11. februvarja. Državni zbor ima ta teden le dve seji, da hode imel budgetni odsek več časa za delo. — V budgetnera odseku se pa nadaljujejo posvetovanja o budgetu našega ministerstva. Sklenila se je resolucija, da se ohrani velika realka v Steveru. Pri tej prilki so slovanski poslanci pokazali, da neso Nemcem zavidni za njih učilnice, kajti vsi so glasovali, da naj se ohrani ta zavod. Nemci se pa le jeze, da Gauč ni zatrl vseh čeških učilnic, katere je namerjal. Poslanec Menger se je pri naslovu „ljudske šole" pritoževal, da se učitelji grajajo, če se le toliko zanimajo za politiko, kolikor zahteva njihova državljanska dolžnost. Ta pritožba je le preveč opravičena in to najbolj čutijo slovenski učitelji na Štajerskem in še v nekaterih druzih kronovinah. Gospod Menger je le prepozno se te stvari domislil, kajti ko so njegovi pristaši imeli vladno krmilo v rokah, se je posebno učiteljem ne-nemške narodnosti v tem oziru mnogo slabše godilo nego sedaj. Po inozemskih listih se še vedno mnogo piše o smrti cesarjevima Rudolfa. Povsod se obžaluje prezgodnja njegova smrt. O načinu njegove smrti se pa širijo razne govorice, ki se ne ujemajo z oficijalnirni poročili. Govori se o dvoboji in druzih stvareh. Nekatere vesti so jako romantične. Ker pa vsak list skoro hoče kaj druzega vedeti, se vidi tem poročilom, da neso resnična, temveč le plod žive domišljije časnikarskih dopisnikov. Nekateri listi pa registrujejo to, kar se je po Dunaji govorilo, kajti ob tacih prilikah se navadno širijo različne govorice, ki se na razne načine olepšavajo. Vedno jasneje je, da velike agitacije proti vojnemu zakonu na Ogerskem ne veljajo le stvari sami, temveč da bi nekateri ž njimi radi omajali stališče sedanji vladi. Tisza že dolgo ni posebno priljubljen in si je dosedaj ohranil večino le s tem, da so vsi vladni organi hudo pritiskali pri volitvah. Sedaj pa volilci silijo Tiszove pristaše, da naj glasujejo proti nekaterim določbam vojnega zakona. Tisza že sam čuti, da se mu majajo tla pod nogami in je baje pripravljen privoliti, da se § 14 vojnega zakona nekoliko spremeni, če tudi se je bil izjavil, da odstopi, ako se ne bode vsprejel vojni zakon nespremenjen. Posebno hud upor ima vlada pričakovati v gospodskoj zbornici. Tiszi je že bila jedenkrat gospodska zbornica dala hudo brco, ko je zavrgla vladno predlogo glede mešanih zakonov. Podobno brco bi utegnil dobiti tudi sedaj in to tem prej, ker je tudi grof Julij Andrassy mej nasprotniki njegovimi. Vitanje države. Govori se, da bode Mijatović dobil nalog, da sestavi novo srbsko ministerstvo, Tavšanovič bode pa ravnatelj tobačne režije. Radikalci bi z Mija-tovičevim ministerstvom najbrž ne bili prav zadovoljni. Kralj pa morda zanj tudi prav ne mara, ker je naklonjen kraljici Nataliji. Zaradi tega ni verojetno, da bi se vest o Mijato viče vem miniRterstvu obistinila. Vlada italijanska je nameravala v Rimu zgraditi več novih javnih poslopij. To je privabilo mnogo delavcev v Rim. Ker se pa dotična dela ne bodo začela, ker v državnih blagajnicah ni denarja, so delavci začeli razsajati. Ker je v Rimu sedaj nad 20.000 delavcev, ni čuda, da so izgredi bili resni. Po nekod je tolpa tudi ropala po prodajal-nicah. Nemiri bi pa ne bili tako hudi postali, da je vojaščina o pravem času posegla vmes. Vlada se je nadejala, da bode že policija sama naredila red in zatorej ni dolgo poklicala vojakov na pomoč. Boulangistični listi odobravajo povelje francoskega polkovnika Senarda ter naglašajo, da je to delo: „Razgovor ugodni naroda slovin-skoga",*) po naše: »Tolažba ugodna naroda slovanskega". Ta tolažba bila je prvič tiskana v Benetkah leta 1756. V predgovoru pravi Kačič, da je te pesmi izdal za „siromašne težake i pastire". Da za prosto in najprostejše ljudstvo. Kakor nekdaj Izrajelcem mana tako dobro došla je ta tolažba Hrvatom po Dalmaciji, ne samo težakom in pastirjem, zakaj ves narod segal je toli hlastno po tej knjigi, da se je morala večkrat pretiskavati in da je v letih 1756.—1851. doživela dvanajst izdaj (Benetke, Jakin, Dubrovnik, Zader, Dunaj, Zagreb). Čitatelj zveda iz „Razgovora" celo o bajeslovnih poročilih, segajočih 2000 let pred Kristusovo rojstvo, o vsej zgodovini srbskega naroda, o vseh njegovih kraljih, junakih in uskokih ter o bojih s Turki. Koliko gradiva! Vse to je čul Kačić od naroda; ni torej čudo, da je segal v dno srca narodu. Kdo ne čita rad svoje zgodovine? Kačić je čul narod peti, ali on sam nam pesmi ne podaje, •) Naj Se omenimo „Korabljico" (ladjico), to so pri-povesti iz Btarega zakona, katere še danes narod zelo rad ćita. Potem: Elementa peripatetica iuxta mentem subtilia-»i m i doetoris Joonnia Duns Scoti". polkovnik ravnal kot vojak in domoljub. Njegovo povelje našlo bode močen odmev onostran Vogez. Jako je pa mnoge osupnilo, da je general Rin dobil hišni zapor, ker je v prostozidarski loži imel političen govor. General je v svojem govoru se odločno izrekel proti Boulangerju in za vlado. Vojni minister Frevcinet pa neče dopuBtiti, da bi se častniki menili v politiko. Nemški narodni liberalci so se jako zamerili Bismarcku, ker ga ueso zagovarjali v državnem zboru, ko so ga napadali pristaši svobodomiselne stranke pri debati o Gefckenovi zadevi. Vladni listi jih sedaj zaradi tega hudo obirajo, kajti kancelar sam se zaradi svojega slabega zdravja ne more udeleževati vseh jako dolgih državnozborskih sej, da bi se zagovarjal. Iz p save se oficijoznih listov se vidi, da je kancelarja kaj hudo razjezilo, da so se ga Richter in tovariši pridrznili take zanj neugodne stvari praviti. V kratkem snide se v Berolinu Samo jaku konferencija. Kakor razna izvestija zatrjujejo, je upanje, da se bode moj interesovanimi vlastmi doseglo 8porazumljenje. To je tudi verojetno, ker s to konferenco hoče le Nemčija nekako pokriti svojo blamažo. Bismarck bode stavil take predloge, da bode gotov, da jim Angleži in Američani pritrdijo. Nemški listi bodo pa potem pisali o velicih uspehih kneza Bismarcka, Če tudi bode imel prav za prav le neuspehe. Zvršila se bode ravno taka komedija, kakor se je zastran Karolinških otokov, ko je papeževo razsojevanje imelo le namen Nemce izvleči iz zadrege. Dopisi. Z Dolenjskega 8. februvarja. [Izv. dop.] Kako bolestno so utripala naša srca, čutili smo kakor da nam nekdo kaj trga iz njega, ko smo se v torek popoludne zavedali, sedaj ga izročajo zemlji, sina cesarjevega! Da, britka žal zadela nas je, ki se menda ne bo ublažila. Plakale so matere za Njegovo mater, plakale so žene za Njegovo ženo, solzili so se očetje za Njegovega očeta. Vse, vse je žalostno, vsi narodi, vsi stanovi, tudi najpripro steji kmet izdihnil je: »Nesrečnik, zakaj si nam to storil ?! Sedaj lahko umejemo bol, ki je prišinila Nemčijo o smrti Friderika III. Sveta je tuga na grobu molečih za dušo pokojnikovo, greh je dirati jo z brezsrčno roko, s kruto besedo. Takoj moram preklicati prejšnjo besedo, da so žalovali vsi stanovi, jeden ne žaluje, in ravno tisti, ki naj širi bratovsko liubezen in upanje v ljubezen stvarnikovo, to so nekateri naši duhovniki. Strmel sem in srdil sem se, odreveneli so mi udje, čuvči poročilo za poročilom, kako se oni ponašajo v tem jednem slučaji. Tam nekje v Ložkem okraji je župnik s piiž-nice slika) samomorilca. Nek dekan v Kočevskem sod. okraji se je branil maševati za pokojnika, dokler je le mogel. Vprašal sem nekega kmetica od Novomeške strani, kako se je pri njem vršil spomin. Odgovoril mi je: „Saj se ne sme zanj maševati, ker se je sam usmrtil" ! Vprašal sem ga, mu je li znano, da so se že služile maše za take samomorilce, ki so mašo plačali, pritrdil mi je. Dekan in častni kanonik v Ribnici, g. Martin Skubic presegel je vse druge, kar se tiče (da govorim mirno), breztaktnega vedenja. Res je, beseda je izgovorjena, in ne umaknem se. Čujte Slovenci! Bila je v gostilni družba Ribničanov, mej njimi dekan. Govorilo se je o podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. Kar nekdo predlaga, naj se napravi društvena ve selica. Na to drug oporeče, da se to ne spodobi zaradi smrti cesarjevičeve. Tu se osorno oglasi ru-deče opasani dekan: „Čemu se je pa ustrelil" A besedo mu pristriže c. kr. sod. pristav z rekom: „De mortuis nil nisi bene". A veselice ni bilo. Vrli Ribničanje vedeli so bolje nego njihov dekan, kaj jim je storiti. Razobesili so mnogo črnih zastav. A čudom so Be čudili, ko so videli, da so iznad nekaterih hiš, v kojih je uplivna beseda dekanova, zastave skoro ostentativno zopet izginile. Kdo je to storil. Zmanjkalo je zastave tudi s šole. S svojega nagiba šolski vodja tega ni storil. K sreči je bil v ponedeljek vodja okrajnega glavarstva v Ribnici in takoj je strogo ukazal, vse one zastave, „i ho bile ostentativno umaknjene, zopet razobesiti". Van kaže na dekana. Vi, vi gospod dekan zahtevate s svojimi sodrugi in Schwarzen ste inom naj vam vlada izroči ljudsko šolo?! Bodete li vi učili deco našo ljubiti cesarja in domovino?! Oj da, učili bi jo radi prisegati zvestobu Rimu, a cesarju še le potem, ko bi jej prišlo dovoljenje iz Rima. Vsled višjega ukaza „par ordre de Mufti" maševali ste vender za ljubega pokojnika, toda storili ste to vrlo. Maševali ste ob osmej uri, da se šolski otroci maše niti udeležiti niso mogli, kakor jim je bilo ukazano. G. uradnikom pa ste naznanili mašo ravno četrt ure poprej, tako, da so jo vsi zamudili in ko-nečno, opravilo bilo je tako, kakor za vsakega najslabšega kočarja. Lepo, vrlo lepo! Govoril bi tudi o našem vladiki, toda bodi, posledice itak ne izostanejo. Še vem nekaj gospodov, kojih vedenje je slično onemu ribniškega dekana, a sem bolj milo-srden nego oni, ki naj usmiljenje prepovedujejo, zato jih ne imenujem. Konečno pa mi je še z zadovoljstvom zabeležiti, da vender neso vsi jednaki, da so mej njimi častne izjeme. Pojdite se učit v Sodražico in k Iv. Gregorju. Na svidenje! Ego. Domače stvari. — („Slovenec"^ v sobotni številki trdi, da smo se na njegov članek „Ovaduštvo" »žalostno" zagovarjali. Preverjeni smo, da je naš zagovor za „Slovenca" bil res „žaloste n", za nas pa jako vesel. Zvijanja nesmo čutili niti najmanj šega, akoravo so sotrudniki „Slovenčevi" že več ur prej propovedovali, da bodemo ob tej in tej uri uničeni. „Slovenčev" strastni napad vzbujal je splošno nevoljo, naš zagovor pa vsestransko odobravanje in priznanje ustno in pismeno. Da je naš zagovor „Slovenca" v živo zadel, pokazal je on sam, pozabivši najprimitivnejo previdnost, ko je z razprtimi črkami napisal stavek: „To so nam zagotavljali že večkrat mnogi njegovi naročniki, ki se boje, da bi jih sumničil nerodoljubja, ko bi ga pustili". Ali ni to „Bekenntnis einer Bcbonen Seele" ? V tem stavku je naravnost povedano, kako kroš-njarijo „Slovenčevi" sotrudniki okolu našiš JnaroČ-nikov, seveda s slabim uspehom. Čuli smo že mnogo slučajev, sedaj so pa gospodje to svojo židovsko taktiko sami razkrili. Čestitamo! Uprav pred-pustna je trditev, da mi knezoškofa sumničimo nelojalnosti, ker nam je prelojalen. Kaj ta-cega se ne čita vsak dan. Gospodje „Slovenčevi" imajo prečudne pojme o prelojalnosti, kajti kakor narod poje; vender jih podaje po narodnem načinu. Po VBebini ni Kačić narodni pesnik, kajti narodni pesnik ne išče takih predmetov, kakeršne nam opeva Kačić. Toda po načinu pripovedovanja, kako je Kačić predmet ulil v peami, moremo ga primerjati najboljšemu srbskemu slepcu. O tem ne bi narodni pevec pel, o čemer Kačić poje, ali na isti način bi pel. Kar se tiče oblike, obdržal je Kačić narodno merilo (deseterec) in je le nekoliko poskočnic, ki se pojci v kolu, zložil v osmercu, Razlikuje pa se od narodnega pevca v tem, da je pesem razdelil v 4 kitice, kajti te razdelbe ne poznaje narodna pesem. V tem oziru je posnemal Gundulića , a Gun-dulić Italijane. Nadalje nima narodna pesem rime. Ne izogiblje ji se sicer, in kjer se usili rima narodnemu pesniku, dobro mu je došla in rabi jo. Narodni pesnik ne išče rime, Kačić pa jo upotreb-ljuje, kjerkoli jo le more. Kačić ne ponavlja vorzov, kar je značajno v narodni pesmi in se dosledno izogiblje epski obširoosti. Iz lepih narodnih pesmi, ki jih je čul peti, po Bosni in Hercegovini, uveril se je Kačić, da se v njih prepeva le zvečine slavna preteklost Srbov. Čutil je, da o njih vedo Dalmatinci mnogo več, nego o svojih pradedih, kateri so tudi bili slavni. Da bi se torej oddolžil Dalmaciji, pel je Kačić tudi o domačih sinovih, o Hrvatih in Srbih po Dalmaciji in Hrvaški; popravil je, kolikor je znal in mogel, vse nehistoričnosti, ki se nahajajo v narodnih pesmih, in se je v obče toli prikupil vsemu narodu po Dalmaciji, da so se njegove pesmi udomile po kmečkih kočah, po rokodelskih delarnicah in pri revnih težakih in pastirjih. To pa je neprecenjena zasluga, stalna zasluga, zarad katere se še danes spominja Kačića ves jugoslovanski svet; to je velika zasluga, zarad katere bodemo omenjali slavno ime pobožnega in domoljubnega Franjevca Andrije Kačića Miošića, dokler bode Jugoslovanov in dokler bode sin drage Jugoslavije imel v čislih pravo vero in narodno zavednost, s katerima se bojuje stoletja za „Krst častni i slobodu zlatnu." Iz tega uzroka odziva se o dvestoletnici pesnikovega rojstva jednorodnim pobratimom preko Sotle tudi narod slovenski z nebeškoradostnim klicem in ponosom: Slava pevcu slavne preteklosti jugoslovanske in narodne zavesti! Slava Franjevcu Andriji Kačiću! Anton Trstenjak. ako se ob smrti cesarjevča ne razobesijo črneza8tave in se ne zvoni po cerkvah, zmatrajo to za preveliko lojalnost. Ben Akiba hitro vsklikni: „Noch nicht da gewesen!* — Kar se tiče pobitih šip na škofovski palači, dali smo dotični notici naslov „izgred", rekli, da so to storili neznani „zlikovci" in da se je preiskava pričela. Ako „Slovenčevi" gospodje iz teh izrazov sklepajo, da se strinjamo s poulično druhaljo, jih pač pomilujemo na tej vratolomnoj logiki. Na vprašanje : Čegava čast in dostojanstvo je še varno pred našimi napadi? odgovarjamo: Vsacega, kdor javnemu mnenju ne bije v obraz in kdor pri tacih slučajih ne kaže nelojalno br e zta k tn os ti. Na druge „Slovenčeve" opazke ne zdi se nam vredno odgovarjati, kajti vidi se mu, da mu je stvar udarila za nohte. Zabeležiti pa moramo, da sam izjavlja, da mu ni bila na mislih nobena posamezna osebe našega razumništva, da je torej, kakor smo mi rekli, dotični uvod res bil „ein Stllck Selbstkritik". In s tem „punctum!" — (Gospoda Josipa G o r u pa ) imenovala je občina Velika Dolina svojim Častnim občanom. — (Gospod Luka Svetec,) c. kr. notar, deželni poslanec in posestnik v Litiji, pristopil je podpornemu društvu za slovenske vseučiliščnike na Dunaji kot podpornik. Srčna mu hvala ! — (Na Ljubljanski gimnaziji) je v 1. semestru skoro tretiina vseh učencev dobila dvojke. Gautsch bode vesel, ker dobi erar za 5O0O do 6O0O goldinarjev več šolnine v drugem semestru. — (Poroka.) Danes dopoludne jo v Ve-lenji pri Celji poročil se g. J. Kranjec, lastnik umetnega mlina pri Št. Juriji, z gospođici no Svito-slavo Brataničevo, katera je lani o priliki izleta Celjske čitalnice v Velenji preskrbela sijajni vspre-jem in izletnike pozdravila s prisrčnim nagovorom. Gospodifiina Svitoslava je jedina hči gospe Marije B r a t a n i č, roj. D r e v, glavne dedičinje po pokojnem A. Dreo-tu. — (Častnim občanom) izvoljen bil je gospod Josip Gor up dne 6. februvarja v občini Št. Jurij pri Kranji. — (Poroka.) Dne 7. t. m. se je g. Fran Kap ur, koncipijent v Ormoži, tamkaj z gospo Juli jano Sinko, meščanko, poročil. — (Pustne veselice.) V soboto dne 16. t. m. bode ples kegljaške zaveze „Edinosti", dne 23. t. m. Vodnikov ples, dne 2. marca ples slovenskih biciklistov, dne 5. marca pa Sokolova maskarada. — (Trgovski ples.) Odbor trgovskega podpornega društva je v včerajšnji seji sklenil, da se vsled žalostnega dogodka v cesarski hiši za 23 dan t. m. nameravani kupčijski ples popolnoma odpade. — (Kegljačke zaveze „Edinosti" sijajni ples) bode gotovo dne 16. februvarja t. 1. Kakor čujemo, se je društvo na vso moč potrudilo, da zadosti vsem obljubam ter tako uresniči pričakovanja prvega plesa na korist „Sokolovomu Domu*. Ob jednem nam je pripomniti, da bode ples kluba slovenskih biciklistov dne 2. marca. — (Občina Košana) imenovala je častnim občanom dne 17. prosinca t. 1. veledušnega dobrotnika Slovencev gospoda Josipa Goru pa. — Dne 2. svečana pa g. viteza Miroslava Scbvvarza, c. kr. okr. glavarja v Postoj ini. — (Kranjski veteranski vojaški kor) pod pokroviteljstvom presvetlega cesarja imel je včeraj v magistratni dvorani mnogoštevilno obiskani občni zbor. Korni poveljnik g. Mihalič pričel je zborovanje z ganljivimi besedami, omenjajoč bridke izgube, ki je zadela blagega cesarja in vso cesarsko hišo, končujoč z besedami: „Bog živi, ohrani in blagoslovi presvetlega cesarja Frana Josipa I.* Zborovalci naudušeno 8 Slava in Zivioklici pritrde. Poveljnik potem poroča o ustanovah povodom 40 letnice cesarjeve določila se je, jedna ustanova v znesku 300 gld. za invalida sploh druga tudi s 300 gld. za onemoglega invalida, ki je ud veteranskega društva. Blagajnik gosp. S kube poroča o denarnem stanji društva. Dohodkov je bilo 2598gld. 67 kr., stroškov pa 2554 gld. 36 kr.. torej prebitka 44 gld. 31 kr. Podporo so dobili oboleli udje 775 gld. 39 kr., za pogrebe izplačalo se je 220 gld. 70 kr., u*lovam in sirotam 40 gld. Društveno premoženje iznaša 5446 gld. 97 kr. in je v kranjski hranilnici naloženo. Udov šteje društvo 396. Kot pregledovalci računov izvolijo se gg.: Siiss, Pleško in Mauser. Na predlog g. Mihalič-a izvolita se čast- nima članoma kanonik g. A. Zamejec in tabačne tovarne vodja g. Riz ori. Vrši se potem volitev v odbor. Izvoljeni so kornim poveljnikom: g. Mihalič, njegovim namestnikom: g. Alojzi Šafenrat, blagajnikom in knjigovodjo g. Sknbe. V odbor gg. : Jarnej Lichtenegger; Viljem Bischof; Karol Broš; Lovre Blaznik; Jakob Čik; Janez Cigoj; Anton Gams; Anton Hočevar; Matija Horvat; Ferdinand Jant; Jurij Jarc; Fran Lampel; Jurij Klobaus; Jakob Milavec; Miha Mihelič; Matija Žigur; Marka Špan; Jožef Velkavrh; Fran Škof; Andrej Jagodnak ; Fran Zavašnik in Fran Verhovec. Z živio in slava-klici na cesarja se potem zborovanje sklene. — (Občni zbor moških udov društva Marijine bratovščine) v Ljubljani bode v nedeljo dne. 17. februvarja 1880 dopoludne ob 9. uri v mestni dvorani na rotovži. Dnevni red je sledeči. 1. Poročilo predstojnika. 2. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 3. Poročilo o letnim računu 1888. 4. Volitev 4 odbornikov in 3 računskih preglednikov. 5. Poročilo o loteriji in o „Marijinemu domu*. 6. Posamezni nasveti članov društva. — (Akad e m i čn o d r u št v o „Slovenija" na Dunaji) napravi v sredo dne 13. t. m. VII. svojo redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: Knaus' Restauration „Zum Lothriuger", I., Kohlmarkt 24. — (Kmetijska poddružnica Ormo ška) bode imela v nedeljo dne 17. t. m. po poz-nej maši v gostilnici g. Frana Kapusa (prej Sinko) svoj letni občni zbor, pri katerej bode g. Fran M a-tjašič, učitelj sadjereje prednašal. Vsi kmetovalci in prijatelji kmetijstva se k mnogobrojni udeležbi prijazno vabijo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Metlika 10. februvarja. V seji dne 10. t. m. izvolil je občinski odbor jednoglasno gospoda Josipa G o rupa častnim meščanom mesta Metlike. Dunaj 11. februvarja. Zlatarsk delavec zastrupil svojih petero otrok in potem samega sebe s ciankalijem. — „Presse" javlja: De-želnobrambovsko ministerstvo obvestilo politična oblastva, da se ima glavni nabor za 1889 kolikor možno vršiti na podlagi novega, bram-benega zakona. Ker bode nastala gotovost še le po ustavni sankciji tega zakona in se na njegovi podlagi rešil zakon o dovoljevanji novincev, imajo se zakonite priprave vršiti na podlagi dosedanjega zakona, za nove določbe pa ukreniti samo one priprave, katere so izvršljive v političnih oblastev notranjem poslovanji. Razne vesti. * (S a m o u mor dveh zdravnikov.) Dr. Hugon Ronai, okrajni in graščinski zdravnik v Pešti, otroval se je nedavno s cvankalijem, dr. Anton Meier, praktični zdravnik v Hetzendorfu pri Dunaji pa s strvhninom. * (Nesreče na morji.) Viharji napravili so v preteklih dneh obilo škode na morji. Tako potopil se je z ljudmi in blagom vred parnik „Ly-mington" iz Londona pri llfracombe, Vsled nezgode Glasgovvskega parnika „Roseneatli" na visočini pri Portpatriku utonilo je 7 osob, in sicer barkovodja, njegova soproga in 5 pomorščakov. Drugi potniki so se rešili. V Manilo vozeč španski poštni parnik „Remus" trčil je v skalo na visočini pri Filipinskem otoku Biliranu ter se pogreznil s potniki in z blagom vred na dno -norja. Na visočini pri Beachy-Headu trčila je Škotska barka „Largo Bayu v drug nepoznat velik parnik, kateri se je potopil s sto osobami. * [Požar.) Iz Madrida se 8. t. m. brzojavlja. Ognnj uničil je jeden del tukajšnje vojaške bolnice. Škoda je precejšnja, ponesrečil se ni nobeden človek. /u viiitnjo porabo. Pri protinu in trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so je posebno uBpešno Moli-ovo „Francosko žganje". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (55 - 1) Poslano. (98) Mej vsemi boleznimi, ki zadevajo človeka, so pač one najneprijetnejfie, katere prouzročuje preveliko ali premajhno gibanje živcev naših. Pri tem so bolezni, katere izživlja nepravilno delovanje živcev, tako mnogobrojne, da se lahko trdi, da večina nerodnosti j v človeškem organizmu ima svoj izvor v nepravilnem gibanji živcev. Kdo Se ni slišal o navadnem glavobolji, trdovratnem glavobolji, navalu krvi, maternični bolezni, mrtvoudu in nje govih nasledkih, da udje otrpnejo, bolnik ne more govoriti alt pa le s težavo, pregibi postanejo trdi, spomin oslabi, uapada omotica, miglja in se tema dela pred očmi, Šumi po nšesih itd., ne da hi bili s tem že nadeli vse bolezni, katere prouzroča močena živčna sistema. Če je tudi mnogo zdravil, ki z večim ali maujšim uspehom bore se proti tem slabostim, če tudi zdravniki z najboljšo voljo in vsemi sredstvi, ki jih ima znanstvo na razpolaganje, take bolezni zdravijo z bolj ali manj ugodnim uspehom, ostaja še vedno veliko število onih trpečih, ki zastonj iščejo zdravja, katerim je življenje skoro neznosno baš zaradi omenjen-h strašnih boleznij. — In tu se je gos»pod Roman VVeisaman, bivši deželnobrambov.ski batalijonski zdravnik pridobil ne-oporekljivo zaslugo s tem, daje po dolgih preiskavah, opazovanjih in zdravljenji izumil metodo, po katerej se vse navedene bolezni, ne da bi se rabilo kako škodljivo notranje sredstvo, temveč korenito ozdravijo samo i izparivanjum kože na glavi, in neso samo prve zdravniške avtoritete, ki bo popolnoma uspešno zdraviIč s to metodo, temveč so tudi druge visoke osobo se o uspešnem zdravljenji po tej metodi, ko so jo poskusile, jako ugodno izrekle imenovanemu gospodu "VVeinsinannu. On je to metodo že v 17 izdaji izšli knjižuri: Ueber Nervenkranklaelten and SculngfluHH, Vorbengung uud Ileilung povsod jasno in razumljivo razložil ter se mora vsem trpečim nujno priporočati, da se seznanijo s to knjižuro, ki se zastonj in franko deloma tudi v lekarni .1 os s\ obode v Ljubi j um . iJUBLJMl m »tojl za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. T ii j o i : 7. februvarja. Pri Slonu: Oresnik, Tauber z Dunaja. — Hilde-brand z Laškega. — Engelhofer iz Gradca. — Plock iz Budimpešte, — Sedlašek Iz Urna. — Weiss iz Vel. Eaniže. — Rutar iz Spljeta. Pri Malici: Viereckl iz Trsta. — Wolf, Polaček z Dunaja. Pri bavarMkem dvoru i IIandowsky z Dnnaja. — Vidmar iz Medvod. — Krainz iz Pečnha. — Hočevar iz Ribnice Pri južnem kolodvoru: Knailič iz Litije. Hafner z Koroškega. Umrli so \ LJubljani: 8. februvarja: Karol Dolžan, delavčev sin, 1»/« let, Tržaška cesta št. 24, za vnetjem sapnika. 9. februvarja: Alojzija Suhadobnik, gostija, 44 let, na Stolbi št. 6, za Bpridenjem želodca. Tržne cene v IJuliljani dne 9. februvarja t 1. d. kr. Špeh povojen, kgr. . Ki. kr. Pšenica, hktl. . . li 34 — 70 Rež, „ ... 4 50 Surovo maslo, „ — 78 Ječmen, „ . , 4 33 Jajce, jedno : . , . j — 2-b Oves, „ . . . i 9 m Mleko, liter .... _ 7 Ajda, „ . . . 1 4 33 Goveje meso, kgr. - '54 Proao, „ . . . 4 83 Telečje „ n — [46 Koruza, „ . . . j 5 — Svinjsko „ n — 4H Krompir, , . . J 2'23 Koštrmiovo „ „ _ 32 Leča, „ . . . 12 — 50 Grah, , . . ., 1.1 — Golob...... _ 14, Fižol, „ . "J , i«! _ Seno, 1O0 kilo . . . 860 Maslo, kgr. . Slama, „ , . . . Drva trda, 4 □metr. 2 32 Mast, „' . 1 Špeh frišen „ — KH 6 70 4» „ mehka, 4 „ 4 25 Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm, 7. zjntraj 717-6 mm. 2. popol. 7148 mm. 9. zvečer 7173 mm. .o 7. zjntraj «2 2. popol. o 9- zvečer 721-6 mm. 724-2 mm. 727-3 mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrica v mm. — .8-8« C si. sev. obl. 35-20mm. 0-2° C si. vzh. snež. — 2-8« C al. vzh. obl. snega. — 12 6° C si. svz. jas. — 4-2° C si. svz. d. jas. 000 mm. —130° 0 brezv. megla Srednja temperatura —2-3° in 9-9°, za 1-9° in 95° pod normalom. !D"CLn.aos3s:a, boiza dne" 11. februvarja 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld 83-40 — gld. Srebrna renta.....„ 8380 — „ Zlata renta......„ 111*10 — „ 5° „ marčna renta .... - 98*85 — „ akcije narodne banke. . . „ 882*— — „ Kreditne akcije..... . 312*— — „ London........„ 120*85 — , Srebro........„ —*— — , Napol.......... 9-56 — ; C. kr. cekini...... „ 5*(58 — „ Nemške marke...... 59-12'/« — „ 4»/o državne srečke i* I. 1854 260 gld. 135 gld, Državne srečke iz I. 18S4 10U , 181 „ Ogeraka zlata renta 4%..... 101 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 94 „ 5u/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 104 „ Dunavu reg. srečke 5°/,. . . 100 gld. 121 „ Zemlj. obi. avstr. 4»/»7o zlati zast- listi • 122 » Kreditne srečke.....10O gld. 184 „ Badolfove srečke..... 10 „ 22 „ Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 ,, 126 „ rrammway-drufit. velj. 170 gld. a v. 230 „ danes 83-40 88-95 111-45 9910 882-— 312-20 120-90 9-57 5-67 5915 50 kr. 60 „ 20 „ 75 „ 75 . 50 60 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočuvstva ob r .vi- .-j zgubi mojega predrazega, nepozablji-vega očeta, gospoda GREGORJA MERHER-JA, posestnika v Prigorici, za darovane lepe vence, vsem udeležencem pogreba, kateri »o tak., v mnogobrojncni številu skazah predragemu ranjceinu poslednjo čast, iz-rekam nujtoplejšo zahvalo. V Prigorici, dne 9. februvarja 1889. (ioi) Ignacij Merher. vsprejme se v odvetniško pisarno na deželi. Izurjenemu dobro plačo. Ponudbe naj ae pošljejo upravništvu „Slovenskoga Naroda" pod ,,T.**. (100—1) Razprodaja žita. Vsled odobrenja moje ponudbe s strani slavne c. kr. deželne sodnije v Ljubljani z odlokom z dne 5. februvarja t. 1., št. 1237, sem prevzel zalogo žita ranjcega. A. Dreo-ta in tem potom naznanjam, da bodem jet to razpro-dajati v pone«lel|ek, to fe 11. t. m., v Drčo-tovili magazini li. Ker imam za razprodajo le kratek čas določen, stavil bodem cene razroerno nizko in se priporočam p. n. kupcem za mnogobrojni obisk. Ljubljana, dne 8. februvarja 1889. •T. Knez, trgovina z žitom in deželnimi pridelki (88—3) v Zjju^bl janl. 1 Agent za Me stroje za Kranjsko, Koroško in Spodnje Štajersko vnprejuie h*- pri (92—1) IVANU JAX-U, zaloga šivalnih strojev v Ljubljani. ) domaČe perutnine. Z mlekom pitane štajerske kapune K gld. 1.10 n n v n n n » 1 •~— » i» r * purane „ „ — .80 n n » » raco „ „ —.95 Nadalje perje od kapunov brez peruti „ „ —.20 Velike gozdne jerebe - . . komad po „ —.90 Škarjevce....... „ „ „ -.40 razpošilja proti povzetju (99—1) Josip Robitscli v Ufariboru. •JU? *«v 'M-•M' .1 Kdor si želi jasnosti o nemškem oblikoslovji, omisli si naj (102—1) Početnico nemškega jezika. Za 1. in 2. razred slovenskih gimnazij, tudi za pripravnice slovenskih učiteljišč sestavil IE3aj23n.Tj.ra.a- Čb-u-čels:, c. kr. profesor v Kopra. V platuo vezana stane SO kr. Razpošilja jo piBalec sam, in to postnim potom, ako se priloži So 5 kr. poštnine. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".