1 ,. STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1982 • L E T N 1 K XXXX • Š T E V 1 L K A 2 p. 57-104 Ljubljana, februar 1982 VSEBINA - INHAL T - CONTENTS Marjan Zupančič 57 Razvoj redčenj v novejšem času Durchforstungen und ihre Entwick- lung in der Nachkriegszeit in Mittel- europa The !atest development in forest thinning Stana Hočevar 65 Novo svetovno najdišče gniloživke Discina parma Ein weiterer Fundort des saprophy- tischen Pilzes Discina parma Another finding place of the sapro- phytic fungus Discina parma Franc Perko 72 Potreba in možnosti za racionaliza- cijo in povečanje kvalitete pri izvajanju gozdnogojitvenih del Zdravko Turk 77 Kako v praksi grešimo pri nadmeri hlodov in zametujemo kvaliteten les Stana Hočevar 82 Ali smo ob odmiranju bres1ov ne- močni 86 Zanemarjeni naftni vrelci sredi goz- dov Lojze Campa 89 Znanost in praksa v proizvodnji hrane Marjana Pavle 92 Jugoslovansko posvetovanje o upo- rabi pesticidov 93 Propozicije pisanja v Gozdarskem vestniku Marko Kmecl 94 Priporočilo in dogovor kako bomo pisali 95 Gozdarstvo v radi jskih in televizij- skih oddajah v letu 1982 98 Iz domače in tuje prakse 102 Književnost 103 Društvene vesti Naslovno stran pripravil Lado Eleršek Tisk CGP Delo Ljubljana Gozdarski vestnik IzdaJa Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet : Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštj an Anko Branko Breznik Janez Cernač Razka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikul etič mrg . Franjo U1leb Uredniški odbo r: mgr. Boštjan An ko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec d r. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. Uredništvo in up rava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 :Liro račun - Cu r. acc. 50101-678-48407 Letno izide 1 O števi lk 1 O issues per year Letna naročnina 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 120 di in za inozemstvo 420 din Ustanovi te lj lci revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna 'nteresna skupnost za gozdarstvo Sloveni je. Poleg nj iju denarno pod pira iz- hajanje revi j e tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenj u republiškega sekre· tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1 /74 2. dne 13. 3. 1974) za GV ni treba p l ačati temeljnega davka od prometa proizvodov. 1 1 Oxf.: 242 RAZVOJ REDČENJ V NOVEJšEM čASU* Marjan Zupančič (Ljubljanar* Z u p a n č i č , M.: Razvoj red če nj v novejšem času . Gozdarski vestni k. 40. 1982, 2, str. 57-64 . V slovenščini s povzetkom v nemščini. Selektivno redčenje po Schadelinu je tudi danes močno aktualno . Možne so prilagoditve in dopolnitve tega redčenja, kot na primer uskupinsko redčenje«. Novejši razvoj je prinesel tako imenovana geometrijska red- čenja , ki so shematičen in zelo grob poseg v sestoj in ki so močno prilagojena uporabi mehanizacije . Ta redčenja so nastala v naravnih in gospodarskih razmerah. ki se močno razl ikujejo od današnjih razmer pri nas. Zupančič , M.: The !atest development in forest thinning. Gozdarski vestnik 40. i982, 2, pag . 57--64 . ln Slovene with summary in German. Selective thinning in the sence of Schadelin is stili widely used today . Adaptations and supp lementations of Ih is type of thinn ing are possible, i . e ... group thinn ing«. Recent development brought about the so called geometrical thinning , which , much adapled for mechanization, make ralher schematic and rough encroachment upon the forest composilion . The latter thinnings resulted in natural and managed forest circumstances, which differ widely from presen! circumstances in Slovenia. Uvod Redčenje (nem .: Durchforstung, angl.: thinning, franc .: eclaicie) je toliko pomemben gojitven ukrep, da je že skoraj sinonim za vso nego gozda. Začetki redčenj segajo dobrih 200 let nazaj v dobo prosvetljenstva. Ves pomen redčenj je prišel do izraza z delom W. SCHADELINA o izbira/nem redčenju (19) , ki je izšlo prvič leta 1934 in pozneje v mnogih ponatisih. Avtor je kot bister opazovalec narave in gozda predstavil redčenje v pogojih intenzivnega gospodarjenja, l>Baumzahlleitkurve'', u. a. gennant werden . Theoretisch sind diese Modelle interessant und wertvoll. Doch sie gehen von sehr vereinfachten Verhaltnissen eines "Holzackers« aus und konnen eine Wiederbelebung der langst verworfenen >>maximalen Bodenrente", bedeuten. Geometrische Durchtorstungen kčnnen als vorubergehende Erscheinung in einigen wirtschaftlich hoch entwickelten europaischen Landern angesehen werden . Der drastisch zunehmende Holzmangel und der Wald mit seiner Wohlfahrtsfunktionen in einer zunehmend belasteten Umwelt verlangen nach einer mehr pfleglichen und intensiven Waldwirtschaft. Geometrische Durchforstungen sind zu diesem Zweck nicht geeignet. Damit verbundene Anwendung von schweren Maschinen im Walde soli nicht als ein Vorteil angesehen werden. Vorteilhafter sind kleinere, dem Wald angepasste Maschinen mit vielen Anschluss - geraten . Bei aller Notwendigkeit einer pfleglichen Bewirtschaftung mussen sich die Durchforstungen nach dem Wald und nicht nach den Mechanisierungsmoglichkeiten richten . 64 Oxf.: 172.8 Discina parma Breit. et tvlaas Geest.: 228.81 :(497.i2 Kopa) NOVO SVETOVNO NAJDIŠČE GNILOŽIVKE DISCINA PARMA BREIT. ET MAAS GEEST. Stana Hoče var (Ljubljana)' · Hoče var, S.: Novo svetovno najdišče gniloživke Discina parme. Breil. et Maas Geest. Gozdarski vestnik. 40, 1982. 2. str. 65--71 . V slo- venščini s povzetkom v nemščini. Avtorica je pri inventarizaciji spomladanskega aspekta gliv ponovno ugotovila v preddinarskem in dinarskem delu pragozda Kopa zelo redko gniloživko Discina parma Breil. et Maas Geest. Pragozd Kopa je tretje najdišče v Sloveniji in Jugoslaviji in peto v Evropi in na svetu. Discina perma se razvija v preddinarskem delu na nadmorski višini 1020 m. v rastlinski združbi Fago-Dentarietum triloliae, v dinarskem delu pragozda Kopa pa na nadmorski višini 1010 m in v rastlinski združbi Fago-Galietum odorati . Hoče var . S. : Another finding place of the saprophytic fungus Discina parma Breit . et Maas Geest . in the world. Gozdarski vestnik, 40, 1982, pag. 65--71. ln Slovene with summary in German. As a result of the inventory of the spring aspect of fungi in the virgin forest Kopa the very rare saprophyUc fungus Discina parma was found in the predinaric and dinaric part of this forest. The finding places represent the third case in Slovenia and Yugoslavia . and the fiflh in Europe and in the world. Discina parma grows, in the predinaric part. at the allitude o! 1020 m within the plant community Fago-Dentarietum trifoliae, while, m the dinaric part , it occurs al the allitude of 1010 m within the plant com- munity Fago-Galietum odorali. Uvod Pri inventarizaciji in raziskovanju spomladanskega aspekta mikoflore v pra- gozdu Kopa v Kočevskem Rogu smo 21. 5. 1979 zopet našli zelo redko gniloživko, ščitasto medaljonko (Discina parma Breit. et Maas Geest.), sl . 1, 2. Ugotovili smo jo v preddinarskem jugovzhodnem delu pragozda. Pri proučevanju gliv 3. 6. 1981 pa smo določili prav isto vrsto glive v dinarskem severnem delu istega pragozda. Gniloživko Discina parma smo najprej določili 20. 5. 1976 v pragozdu Rajhe- navski Rog, na nadmorski višini 895 m, nato še 9. 6. 1976, 9. 6. 1977, 9. 6. 1978 in 22. 5. 1979 v pragozdu Trdinov vrh v Gorjancih, na nadmorski višini 1080 m. Prvo najdišče glive v Evropi in na svetu je v švici, prvo in drugo najdišče v Sloveniji in Jugoslaviji ter drugo in tretje v Evropi in na svetu sta pragozdova Rajhenavski Rog in Trdinov vrh v Gorjancih, tretje najdišče v Sloveniji in Jugo- slaviji ter peto v Evropi in na svetu pa je pragozd Kopa v Kočevskem Rogu. četrto najdišče gobe v Evropi in na svetu je namreč v ZR Nemčiji. . Sistematično opredelitev gfive in opis njenega trosnjaka smo podrobno objavili v Gozdarskem vestniku 36, 1978, 1, str. 7-17. V pragozdu Kopa smo 21. 5. 1979 našli le tri mlade trosnjake Discina parma. Razvijali so se posamezno na razkrajajočem se zrušenem bukovem deblu. V dveh trosnjakih še niso bili razviti trosi v askusih, bili so še sterilni. V tretjem trosnjaku so trosi že bili zreli in smo po njih, askusih in parafizah določili gniloživko. • S. H., dipl. biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 65 Slika 1. Trebušna stran trosnjaka Discina parma iz pragozda Kopa. 3. 6. 1981 . Foto D. Jure Tudi zunanje makroskopske značilnosti trosnjakov so prav take kot jih imajo trosnjaki Discina parma iz pragozda Trdinov vrh v Gorjancih . Dne 3. 6. 1981 smo našteli kar 11 trosnjakov Discina parma na precej raz- krojenem , zrušenem bukovem deblu. Pet trosnjakov je rastlo posamič, dva sta bila zraščena pri osnovi, štirje pa so bili različno zraščeni z beti. Tega dne so bili v vseh askusih že popolnoma zreli trosi. V klimatskih razmerah, ki vladajo v pragozdu Kopa, merijo askusi 350-400 x (16,3) 19,56-22,82 !-lm: v Trdinovem vrhu v Gorjancih 350-400 x 20-22 !-lm; v kantonu Obwaldnu pri Grafenortu v švici pa 375-415 X 17,5-22 !J,m. Askospore v askusih v pragozdu Kopa so velike (brez merjenja ornamentike) 29,3-32,6 (37,49) x 13-16,3 (17,9) !-lm. v Trdinovem vrhu (27) 30-33 (37) x 12-14 (16) ~lm, v švici pa 26-28,2 (29,5) x (12,7) 13-14,5 (15,4) 1-1m. Askospore so povečinoma pakrožne, brezbarvne in prosojne. Zanje je značilna mrežasta skulptura. Večina askospor ima tudi iz tega pragozda v sredini veliko oljno kapljico. Maloštevilne askospore vsebujejo poleg osrednje, velike oljne kapljice še eno ali dve o 1 j ni kap 1 j i c i , ki sta na obeh koncih in sta mnogo manjši od osrednje. Priložnostno opazimo, da so askospore tudi izna- kažene. Mrežasta ornamentika askospor je cianofilna, na vozliščih malo odebe- ljena in se na obeh koncih podaljša v eno ali več bodic, ki so ravne ali malo ukrivljene. Bodice so dolge 3,5-4,5 JJ.m izjemoma do 5 {..Lm. V švici so te dolge do 4,5 {..Lm . Parafize so široke 4,5-6 [.lm, septirane in se proti vrhu kijasto razširijo . Vrhnji člen je 9-10 !-lm širok. V njem so rumeno rjavkasta zrna. Pragozd Kopa Pragozd Kopa je v sklopu pogorja Kočevski Rog in zavzema njegov južni rob z najvišjim vrhom 1074 m. Na karti v merilu 1 :25 000 je najvišji vrh Kopa visok 1077 m. Sedanji pragozd Kopa je le majhen ostanek še pred 66 štirimi desetletji precej velikega pragozda. Na območju Gozdnega gospodarstva Kočevje so v celoti posekali pragozdno površino. Ta meji na še obstoječi pragozd, ki je ves v območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Ohranjeni del pragozda zavzema 14,76 ha površine. Pragozd Kopa se v vegetacijskem smislu členi v preddinarski in dinarski del. Preddinarskemu vegetacijskemu ob- močju pripada zgornji (jugozahodni) del pragozda, ki predstavlja enega izmed preddinarskih otokov sredi gorskokraškega prostranstva Kočevskega Roga med nadmorskima višinama 1000 in 1075 m. Dinarskemu vegetacijskemu območju pripada manjši, vzhodni del pragozda med 980 in 1010 m (naris). Pragozd Kopo upravlja TOZD gozdarstvo črmošnjice, ki spada h Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. Je v revirju Komarna vas, v oddelku 34 b in v KO štale. Pragozd leži med nadmorskima višinama 980 in 1075 m. Razprostira se na blago valovitem, toda strmem kraškem pobočju. Pragozdni relief je brez izrazitih površinskih kraških značilnosti. Lega pragozda je severovzhodna, nagibi Slika 2. Nagubana, grbasto bradavičasta hrbtna stran receptakuluma Discina parma Breit. et Maas Geest. iz pragozda Kopa . 3. 6. 1981. Foto D. Jurc 67 :so 10-20°. Skalovitost je deloma znatna (20-60 °/o), deloma pičla do 10 °/o, spodnje, južno obrobje pa je gladko. Matično kamenino pragozda sestavlja zgornjekredni svetal rudistni apnenec. Na njem so se razvile rendzine in rjava pokarbonatna. tla. Podatke smo črpali iz geološke karte Ribnica, v merilu 1 : 100.000. Pretežno površino preddinarskega dela pragozda porašča čisti bukov sestoj razen ene raziskane ploskve, kjer je dominantna dreves na vrsta gorski javor ( Acer pseudoplatanus). Gorski javor zavzema v tem pragozdu le majhno površino. Jelka (Abies alba) je primešana bukvi predvsem v spodnjem severovzhodnem delu, vzdolž meje z dinarskim, gorskokraškim delom tega pragozda. V grmovnem sloju in v sloju mladic prevladuje bukev nad gorskim javorom in jelko . V dinarskem delu pragozda prevladuje enako kot v preddinarskem delu bukev skoraj povsod, v vseh treh slojih. Večinoma je bukvi primešana jelka, ki pa je redka. Skoraj povsod najdemo tudi gorski javor, ki pa se redko pojavlja v drevesnem in grmovnern sloju. V glavnem nastopa samo kot mladica. Najdišči glive Discina parma Gnlloživko Discina parma smo našli prvič v tem pragozdu 21. 5. 1979, in sicer v preddinarskem delu (naris 2) . Teren. kjer smo ugotovili ščitasto me- daljonko, je severovzhodno pobočje z nagibom 18°. Nadmorska višina kraja je 1020 m. Površinska kamnitost je 30 °/o. Na tem tretjem slovenskem in jugo- slovanskem najdišču gniloživke je skoraj čisti bukov sestoj, ker je bukvi pri- mešana samo ena jelka; ta pa je že suha, čeprav še stoji. Na tem rastišču nastopa kot grm in mladica gorski javor (Acer pseudoplatanus) v gostem bukovem grmovnem sloju. V grmovnem sloju rasteta še planinski šipek (Rosa pendulina) in navadni volčin (Daphne mezereum). Najznačilnejša rastlinska vrsta v zelišč­ nem sloju je zasavska konopnica (Dentaria trifo/ia). V zeliščni etaži se razvijajo še naslednje zeli: tri listna penuša (Gardami ne trifo/ia), zajčja detelj ica (Oxalis acetosella}, pod lesna vetrnica (An emone nemorosa)1 brsti čna konopnica (Den- ta ria bulbifera), deveterolistna konopnica (Dentaria enneaphyllos), Fuchsov grint (Senecio tuchsii), volčja jagoda (Paris quadrifolia), škrlatnordeča zajčica (Pre- nanthes purpurea), smrdljička (Geranium robertianum), torilnica (Ompha/odes verna)1 vretenčasti pečatnik (Polygonatum vertfcilatum) in prehlajenka (Galium odoratum). Rastlinska združba je bukov gozd z zasavsko konopnico (Fago-Denta- rietum trifoliae). Fitocenološke popise in kartiranje rastlinskih združb je opravil dr. Milan Piskernik, znanstveni svetnik IGLG. Na tem kraju se je zrušila mogočna bukev. Njeno deblo je že precej razkrojeno. Pod lubjem se razrašča temno 1rjavo vrvičasto podgobje prave štorovke (Armil/arie//a me/lea/Vah/ ex Fr. P. Karsten), na površini lubja pa se oblikujejo trosnjaki prave kresilne gobe (Fomes tomentarius/L. ex Fr.!Kickx). Med temi bukovimi gobami smo našli 21. 5. 1979 tudi tri mlade trosnjake gniloživke Discina parma. Dva sta na trebušni strani debla, eden pa na hrbtni površini debla zrušene bukve. V neposredni okolici zrušenega bukovega debla se razvija na odpadli bukovi veji gniloživka Hypoxylon nummu/arium Bull. ex Fr. Drugo, na tleh ležečo bukovo vejo, tik ob zrušenem bukovem deblu, pa razkrajata gniloživki Polyporus varius (Pers. ex Fr.) Fr. in Schizopora paradoxa (Schrad. ex Fr.) Donk. Drugič smo našli lignikolno glivo Discina parma v obravnavanem pragozdu 3. 6. 1981, toda v dinarskem delu (naris) . Trosnjaki Discina parma se razvijajo prav tako kot v prvem najdišču v preddinarskem delu pragozda na zrušenem bukovem deblu. To deblo je že mnogo bolj razkrojeno kot v preddinarskem delu. Na istem bukovem deblu kot lignikolna gniloživka Discina parma se obli- 68 1) RA GO z O o 200 l< OPA GOO m ·~ oJ' o parma v Di se ina "loživke l ·gnikolne gnl pragozda. Najdisce ' . kem delu in dlnars dd inarskem pre • ( J evo) in ddinarsklm . med pre ) \ meJa d (cle.sno pragoz a . de lom dinarskim ~ J Grzin Risal: . kujejo tudi trosnjaki prave kresilne gobe (Fomes fomentarius!L. ex Fr./Kickx) in navadne žveplenjače (Hypholoma fasciculare!Huds. ex Fr.!Kummer), pod lubjem pa se razrašča vrvičasto temno rjava do črno podgobje panjice ali mraznice (Armillariella mellea!Vahl ex Fr./P. Karsten). Podgobje Discina parma se ro:: rašča med vrvičastim podgobjem panjice. Lega najdišča glive Discina parma v dinarskem delu pragozda je severo- vzhodna z nagi bom 8°. Skalovitost terena je 30 °/o. Nadmorska višina kraja je 1010 m. Tudi na tem rastišču prevladuje bukev (Fagus silvatica), tako v dreves- nem in grmovnem sloju kot tudi v s.Joju mladic. Jelka je redka, pojavlja se v sloju dreves (1). Gorski javor je navzoč samo v sloju m'iadic . Značilna za rastje je prehlajenka (Galium odoratum). Poleg prehlajenke sestavljajo zeliščni sloj : to ril nica (Omphalodes verna), deveterolistna konopnica (Dentaria ennea- phy/los), zajčja deteljica (Oxalis acetosella), trilistna penuša (Cardamine trifo/ia), Fuchsov grint (Senecio tuchsii) in navadna glistovnica (Dryopteris fi/ix-mas). Tod sestavlja rastlinsko združbo bukov gozd s prehlajenko (Fago-Ga/ietum odorati). Pregled mikoflore dne 3. 6. 1981 na rastišču, kjer uspeva gniloživka Discina parma, je pokazal, da se tod razvijajo naslednje glive: na stoječem, 3m visokem debelnem štrclju, ki je ostal, potem ko se je zrušila bukev in se na njenem deblu razvija Discina parma, se oblikujejo trosnjaki luskavke (Polyporus squa- mosus!Huds. ex Fr./Fr.) in prave kresilne gobe (Fomes fomentarius/L. ex Fr./ Kickx). Na odpadli bukovi veji, ki leži poleg zrušenega debla, se oblikuje gniloživka Hypoxylon nummularium Bull. ex Fr. Liste, peclje in stebelca devetero- listne konopnice (Dentaria enneaphy//os) pa zajeda zajedavska gliva Puccinia dentariae (Alb. et Schw.) Fucke/ in povzroča rjo (glej Zbornik gozdarstva in lesarstva, 1. 18, 1, 1980, str. 220-222). Povzetek Tretje najdišče lignikolne gniloživke Discina parma v Sloveniji in Jugoslaviji in peto v Evropi in na svetu je pragozd Kopa. Prvič smo jo našli v preddinarskem delu pragozda 21. 5. 1979, na nadmorski višini 1020 m, drugič pa v dinarskem delu pragozda 3. 6. 1981, na nadmorski višini 1010 m. Obakrat so se razvijali njeni trosnjaki na zrušenih bukovih deblih, ki sta bila precej razkrojena. V preddinarskem delu pragozda uspeva g!iva v vegetacijskem tipu Fago-Dantarie- tum trifoliae, v din&rskem delu pragozda pa v rastlinski združbi Fago-Ga/ietum od orati. Geološke podlago v pragozdu sestavlja zgornjekredni svetal rudistni apne- nec, na katerem so se razvile rendzine in rjava pokarbonatna tla. V sloven- skih klimatskih razmerah se razvija gliva tudi v tem pragozdu samo na bukvi. 21. 5.1979 so dozorevale askospore v askusih na nadmorski višini 1020 m samo v enem trosnjaku, 3. 6. 1981 pa so bile zrele že v vseh najdenih trosnjakih na nadmorski višini 1010 m v dinarskem delu pragozda. Prav tako so v pragozdu Kopa kot v Trdinovem vrhu v Gorjancih v askusih daljše, v Kopi pa tudi daljše in širše askospore kot v askusih trosovnice v švici. V švicl merijo askospore 26-28,2 (29,5) x (12,7) 13-14,5 (15.4) ~m. v pragozdu Trdinov vrh pa (27) 30-33 (37) X 12-14 (16} p.m in v pragozdu Kopa 29,3-32,6 (37,49) X 13-16,3 (17,9) ~m . V pragozdu Trdinov vrh so največje askospore kar za 7,5 ~J,m daljše, v pragozdu Kopa za 7,99 JJ.m, širše pa za 2,5 p.m. Ugotovili smo tudi , da ima množica zrelih askospor v pragozdovih Trdinov vrh in Kopa samo eno veliko oljno kapljico in to v sredini askospore. Askospore iz švice pa imajo večinoma po tri oljne kapljice. Ena velika je v sredini, po ena manjša pa je na vsakem koncu 70 askospore. Malokatere askospore v Kopi in v Trdinovem vrhu vsebujejo poleg osrednje velike oljne kapljice še eno ali dve oljni kapljici, ki sta na obeh koncih in sta mnogo manjši od srednje. Priložnostno opazimo, da so askospore tudi iznakažene. Mrežasta ornamentika askospor je cianofilna, na vozliščih malo cdebeljena in se na obeh koncih podaljša v eno ali več bodic, ki so ravne ali malo zakrivljene. Bodice so dolge 3,5-4,5 (..tm, izjemoma do 5 J.Lm. V švici so te dolge do 4,5 (..tm. Literatura 1. Breilenbach, J. el Maas Geesteranus, R. A.: Eine neue Discina aus der Schweiz, Mycology, Proceedings , Series S, 76. No. 1, 1973. 2. Hočevar, $. : Novi svetovni najdišči glive Discina parma Breit. et Maas Geesl. - Rajhenavski Rog in Gorjanci. Gozdarski vestnik 35, 1, 1978, 7-17. 3. Hočevar, S., F. Balič , A. Martinčič, M. Piskernik: Mraz.iščni pragozd Pre:esnikova koliševka (Miko- flora. vegetacija in ekologija). Zbornik gozdarstva in lesarstva, 1.18, šl. 1, 1980. 4. Mlinšek, D.: Pregled pragozdnih rezervatov v Sloveniji. JUFRO Proceeding. Ljubljana, 1970. 5. Peterlin, S.: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Ljubljana, 1976. EIN WEITERER FUNDORT DES SAPROPHYTISCHEN PILZES DISCJNA PARMA BREIT. ET MAAS GEEST. Zusammenfassung Der dritte Fundort des lignikolen saprophytischen Pilzes Discina parma in Slowenien und Jugoslawien und zugleich der funfte in Europa und in der Welt befindet sich im Urwald Kopa im Bergmassiv Rog. Der Pilz wurde zum erstenmal im vordinarischen Teil dieses Urwaldes am 21 . 5. 1979 bei 1020 m Meereshohe gefunden, zum zweitenmal aber im dina- rischen Teil am 3. 6. 1981 bei 1010 m Meereshohe. ln beiden Fallen entwickelten sich die Fn.:chtkorper auf niedergestlirzten Buchenstammen, die schon ziemlich morsch waren . Im vordinarischen Teil kommt der Pilz in der Pflanzengesellschaft Fago-Dentarietum tritoliae vor, im dinarischen Teil aber in der Pflanzengesellschaft Fago-Galietum odorati. Die geologische Unterlage wird vom hellen Rudistenkalkstein aus der oberen Kreidezeit gebildet, auf welchem Rendsinen und brauner Karbonatboden entwickelt sind. 1 n den klimatischen Verhaltnissen Sloweniens wachst der Pilz auch in diesem Urwald nur aut Buchenholz. Am 21. 5 . 1979 reiften die Askosporen in den Asci in 1020 m Hčhe nur in einem Fruchtkčrper, am 3. 6. 1981 waren sie aber schon in ailen gefundenen Frucht- korpern in 10i0 m Hčhe reif. Im Urwald Kopa und im Urwald Trdinov vrh sind die Askosporen langer, im erstgenannten Urwald aber auch breiter als bei den Pilzen aus der Schweiz. ln der Schweiz messen die Askosporen 26-28,2 (29,5) X (12,7) 13-14,5 (15,4) p.m, im Trdinov vrh (27) 30-33 (37) x 12-i4 (16) !J.m und in der Kopa 29,3-32,6 (37,49) X 13-16,3 (17,9) 1.1m . Im Urwald Trdinov vrh sind die grčssten Askosporen um 7,5 p.m Uir.ger, in der Kopa 7,99 !J.rn und dazu um 2,5 !J-m breiter. Es wurde auch festgestellt, dass die reifen Askosporen im Trdinov vrh und in der Kopa nur einen grossen Oltropfen und zwar in der Mitte haben, wi::ihrend die schweizerischen meist deren 3 besitzen, einen grossen in der Mitte und je einen kleineren an beiden Enden. Nur wenige Askosporen im Kopa-Urwald und im Trdinov vrh enthalten neben dem zentralen grossen Oltropfen noch einen oder zwei weitere an den Enden, die viel kleiner als der zentrale Oltropfen sind. Gelegentlich kann beobachtet werden, dass die Askosporen missgebildet sind. Dia netztčrmige Ornamentik der Askosporen ist cyanophil, an den Knoten etwas verdickt und setzt sich an beiden Enden in einen oder mehrere Dorne fort, die gerade oder wenig gekrummt sind. Die Dorne haben eine Lange von 3,5-4,5 !J-m, ausnahmsweise bis 5 !J.m. Die schweizerischen Exemplare haben bis 4,5 !J.m lange Dorne. Bild 1. Die Unterseite des Fruchtkčrpers von Disc(na parma aus dem Urwald Kopa. 3. 6. 1981. Photo D. Ju rc Bild 2. Die runzelige warzige Ruckseite des Rezeptakulums von Discina parma Breit. et Maas Geest. aus dem Urwald Kopa. 3. 6. 198i. Photo D. Jurc Skizze: Die neuen Fundorte des lignikolen saprophytischen Pilzes Discina parma. Die Grenze zwischen dem vordinarischen und dem dinarischen Teil des Urwa:des. 71 Oxf . 23/25 :614 POTREBA IN MOžNOSTI ZA RACIONALIZACIJO IN POVEČANJE KVALITETE PRI IZVAJANJU GOZDNOGOJITVENIH DEL Franc Perko 1. Uvod Detajlno gozdnogojitveno načrtovanje ima v Sloveniji že več kot 20-letno tradicijo. Skrbna analiza stanja , postavitev ustreznega cilja in določitev ukrepov za njegovo dosego so postali del našega vsakdanjega dela. Namen prispevka pa je poskus analize naslednjega koraka, to je izvedbe ukrepov za dosego postavljenega cilja. Ukrepi za dosego postavljenih ciljev so lahko : gojitveni ukrepi, ko napadejo gozdni sortimenti (sečnja in spravilo) in gozdnogojitveni ukrepi, ko ne napadejo gozdni sortimenti (priprava tal za sadnjo , sadnja, obžetev, čiščenje, zaščita pred divjadjo itd.). Prvi del izvedbe sodi v področje pridobivanja lesa (izkoriščanje gozdov). Na osnovi detajlnega gojitvenega načrta in odkazila se pripravi izvedbeni načrt (detajlno sečno-spravilni načrt), kjer so predvideni vsi ukrepi in to z vsemi možnimi organizacijskimi, tehnološkimi in drugimi racionalizacijami. Za izdelavo izvedbenega načrta in samo izvedbo so na razpolago obsežne študije organi- zacije dela, študije časa, študije tehnike dela, študije o različnih pripomočkih, orodjih in strojih in na kraju za sečnjo in spravilo imamo v Sloveniji tudi vrsto orodij, priprav in strojev ter tudi usposobljene delavce. Drugi del izvedbe sodi v področje gojenja gozdov. Tu se prepogosto zado- voljimo le z detajlnim gojitvenim načrtom, ki opredeli ukrep le po strokovni plati (redčenje, sadnja, regulacija zmesi, obžetev itn.) . Na tej osnovi planiramo dnine v letnem planu ter z vse preveč improvizacije, dela tudi več ali manj uspešno opravimo. Izvedbeni načrt (Seminar: Snovanje novega gozda v Sloveniji, Moravci 1978) si v gojenju gozdov vse prepočasi utira pot v prakso. Vzrokov za to je veliko : od samega statusa gojenja (nič ne »proizvaja« je le >>Strošek«) in seveda posledic takih ocen v slovenskem gozdarstvu, pa do tega da so izvajanju gojitvenih del v Sloveniji znanstvene in raziskovalne institucije posvetile zelo malo časa. O organizaciji dela, časovnih študijah, tehniki dela, pripomočkih , orodjih in strojih pri izvajanju gojitvenih del vemo zelo malo, premalo pa so nam znane tudi tuje izkušnje na tem obsežnem in pomembnem delovnem področju . Da pa ne gre niti za majhna finančna sredstva, niti za malo število delavcev se lahko prepričamo iz nekaj številk: V obdobju od 1976-1980 je bilo po podatkih Republiške samoupravne in- teresne skupnosti za gozdarstvo vloženo v gozdove 1.854,057.000 din. 43 °/o sredstev je šlo za ceste (804.363.000 din), 57 °/o ali 1,049.000 dinarjev pa v biološka vlaganja in snovanje plantaž). Da gre tudi za veliko število delavcev, kaže že zgornji podatek (pretežni del vlaganj so osebni dohodki z ustrezno režijo ; delež materiala , razen pri sadnji in varstvu, je minimalen) . V letu 1980 je na primer pri Gozdnem gospo- darstvu Postojna delalo na sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov prek vsega leta 78 sekačev, pri spravilu je delalo 64 traktoristov in pomočnikov, na gojitvenih delih pa 81 gojiteljev. Za bruto osebne dohodke sekačev je Gozdno gospodarstvo Postojna v letu 1980 dalo 13 milijonov, za traktoriste 10 milijonov in za gojitelje 11 milijonov dinarjev. 72 Teh nekaj številk pove zelo veliko: V Sloveniji veliko vlagamo v gozdnobiološko reprodukcijo. - Obseg vlaganj se bo v bodoče še povečeval. - Na gozdnogojitvenih delih dela v Sloveniji približno toliko delavcev kot na sečnji (tu niso upoštevani zasebni gozdni posestniki, ki sami sekajo v lastnem gozdu) . 2. Možnosti za racionalizacijo gozdnogojitvenih del Doslej smo na področju priprave de!a in samega izvajanja gozdnogojitvenih del premalo storili in zato imamo tu določene rezerve. Razmišljanja za racio- nalizacijo in kvalitetnejše izvajanje gozdnogojitvenih del so priprav.ljena na osnovi večletnih izkušenj in na osnovi proučevanj ter spremljanj izvajanja gozdno- gojitvenih del pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. Možnosti racionalizacije so na vseh področjih delovanja, od priprave del, organizacije, vodenja, do ustreznih delovnih pripomočkov in izobraževanja delavcev. Izvedbeni načrt Medtem ko smo na področju analize stanja, postavitvi gozdnogojitvenih ciljev ter opredelitvi predvidenih ukrepov storili veliko, pa smo gozdarji gojitelji mnogo premalo storili za racionalno izvedbo načrtov s področja gojitvenih in varstvenih de.l. Tu bi se lahko marsikaj naučili pri gozdarjih, ki se ukvarjajo s pridobivanjem lesa, ki imajo podoben sistem dela. Osnova vsemu je pravilno postavljen cilj, v izvedbenem načrtu pa morajo biti predvideni vsi ukrepi in to z vsemi možnimi organizacijskimi , tehnološkimi in drugimi racionalizacijami za dosego postavlje- Obse g v ha / :-:-.-:-:~·-(·· · / __ ,.. p t·ipt·a v a tal "l o sadnJ O i n sadn.i a ob ~.ele v ·;.a.:;č ita sadik pn:d di vj ad io 1 1 ( i ·. , .. /~ ... · ,.....- 1 1 1 r .... .._ / : 1 ------- ... 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 l- I \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \. \. RAZVOJ OJ3SEGA iKI virulentnl obliki. Leta 1972 pa je nastopila v Angliji nova, strašna epidemija pro- padanja brestov. Novi, mnogo bolj virulentnl soj glive Ceratocystis ulmi se širi in je do danes zavzel že ves svet. Ta nova oblika bolezni se na zunaj s težavo razlikuje od do sedaj znane. Raz·like ugotovimo samo s specialnimi raziskavami v laboratoriju. Danes torej obstajata dva različno virulentna soja glive Ceratocystis ulmi in sicer: 1. slabo virulentni soj, ki izvira iz prve epidemije v letih 1920-1930 in 2. močno virulentni soj glive, ki izhaja iz druge epidemije leta 1970. Iz literature povzemamo, da je bil dokazan ta mnogo virulentnejši soj glive, ki povzroča sušenje brestov, že pred nekaj leti v Franciji , Veliki Britaniji, rB 82 Sl. 1. Oboleli gorski brest. Vzdolžni in prečna preseka vejice in veje v vrhu krošnje okuženega drevesa s tipičnim temnim obarvanjem vodovodnih prevajalnih cevi. Foto EAFV Nizozemskem, v ZR Nemčiji , v ZDA, v Kanadi in v Iranu in se od tam širi dalje. Toda v švici še niso opravili sistematičnih opazovanj z do·ločenim ciljem. Bo- lezen •• sušenje bresta« v glavnem prenašata veliki (Scolytus scolytus) in mali brestov beljavar (Scolytus multistriatus). Ti hrošči prenesejo gi ivo v svoje si- steme, ki so med lubjem in lesom. Tu pojedo trose glive. S trosi obloženi hrešči preJete na zdrava drevesa, kjer opravijo primarno zrelostno žrtje v rogovilicah enoletnih vejic. Tedaj se okuži zdrav brest. Bolezen se lahko širi tudi iz oku- ženega drevesa v zdravo drevo skozi zrasline korenin okuženih in zdravih dreves. Pri tem se gliva širi po vodovodnih ceveh iz drevesa v drevo. Gliva se razmnožuje in razširja po prevajalnih ceveh gostitelja, kjer povzroči spremembe v vodovodnih ceveh. Zato imenujemo tako bolezen traheomikozo. Pri nadaljnjem razvoju bolezni se količina vode tako zmanjša, da se obolela drevesa posuše. Večinoma odmirajo bresti postopoma. Najprej se posuše po- samezne vejice in veje , nato večji deli krošnje in končno odmre celo drevo. Odlično znamenje, po katerem ugotovimo na enostaven način, da je brest okužila gliva Ceratocystis uJmi, je temno obarvanje vodovodnih cevi, ki ga opazimo s prostim očesom, če prerežemo ali prekoljemo vejice ali veje okuženih brestov. Domovina povzročiteljice holandske bolezni je Vzhodna Azija . Tu so se raz- vile v več milijonih letih brestove vrste , ki so odporne proti glivi Ceratocystis 83 uJmi. Vse evropske in ameriške vrste brestov pa so nasprotno zelo dojemljive za obolenje z glivo. V švicarskih klimatskih pogojih so prav vse vrste brestov kot gorski, poljski in dolgopec.ljati brest ali vez močno dojemljive za bolezen. Situacija s holandsko boleznijo je enaka epidemiji kostanjevega raka, ki ga povzroča zajedavska gliva Endothia parasitica, kjer so kostanji iz domovine, od koder bolezen izhaja (Kitajska) odporni, medtem ko so kostanji v novem območju, kjer se bolezen, kostanjev rak, šele širi, dovzetni za obolenje, so močno okuženi in propadajo . b t / c d a Sl. 2. Ceratocystis ulmi. Gliva in razvoj bolezni v brestu. a : Splošni izgledi okuženega bresta ; b: Vzdolžni in prečni prerez veje s tipičnim obarvanjem vodovodnih prevajalnih cevi; c : Rovni sistem brestovega beljavarja; d : Glivina nespolna razplodna telesca (sineme sin. koremiji) sestavljajo trosonosci (konidiotori) s trosi (konidiji); e : Trosi povzročitelj ice holandske bolezni ; f: Mali brestov beljavar (Sco/ytus multistriatus) kot prenašalec glive; g: Zrelostno žrtje hrošča v rogovilicah mladih, zdravih vejic 84 Sl. 3. Različna hitrost razvoja slabo virulentnega (levo) in močno virulentnega soja glive (desno) na goj išču korenj evega agarja Brestov beljavar, ki prenaša glivo, se razvija izključno v oslabljenih brestih , samo zrelostno žrtje opravi v krošnji zdravih dreves. Zato si tudi lahko razla- gamo, da so bresti v parkih in drevoredih bolj okuženi kot bresti v mešanih sestojih v gozdu, ker rastejo bresti v parkih v neustreznih razmerah. Zatiralni ukrepi so zelo omejeni. Za holandsko bolezen dovzetne vrste bresta moramo nadomestiti z odpornimi vrstami. Raziskovanja s hudo virulentnim sojem glive so pokazala, da obstajajo različne vrste in rase brestov, ki so odporne tudi proti temu soju glive. Nadaljnja možnost , da obvarujemo breste pred okužbo z glivo , je ta, da zatremo brestova beljavarja, ki prenašata glivo . To pomeni, da moramo posekati in obeliti vse suhe, oslabljene in obolele breste. Nato moramo lubje in odpadke (iveri) sežgati , da onemogočimo razvoj in vzgojo brestovih likarjev in beljavarjev. če pravočasno opazimo napad brestovega beljavarja in okužbo z glivo (posa- mezno suho vejico) lahko zavremo nadaljnjo okužbo na ta način, da obvezno odstranimo celo vejo in jo zažgemo. Na trgu ni še nobenih fungicidov, s kate- rimi bi lahko zatrli bolezen v gozdu. V ZDA raziskujejo sistemične fungicide, a do danes še niso izdelali takega, ki bi ga lahko uporabili v operativi. Samo s sistematičnim raziskovanjem razširjanja glive in z usklajenimi napori bo mogoče uspešno zatirat i to nevarno bolezen. 85 Odmev na članek pod naslovom ZANEMARJENI NAFTNi VRELCI SREDI GOZDOV objavljenem v Gospodarskem vestniku št. 42 in 43/81 V zadnjih mesecih lanskega leta je Gospodarski vestnik objavil sestavek v nadaljevanjih, v katerem avtorja Pečnik in Jandl razodevata slovenskemu gozdarstvu, gospodarstvu in vsej družbi napake in stranpota naše stroke, ki prikrajšujejo naš gospodarski organizem za dragoceno surovino, za dragoceno energijo, za dragoceno biomaso. Dejstvo, da je pisanje o golosekih, procesni eksploataciji, monokulturah, lesnih njivah in o podobni že zdavnaj zavrženi strokovni šari objavljeno v reviji kakršna je Gospodarski vestnik, si dovo- ljujemo oceno, da gre za tendenciozno in demagoško preračunano informacijo . Reči je treba, da so časi za takšne igre zelo ugodni, zato jih ne gre obiti, še manj strokovno valorizirati, dolžni pa smo nanje opozoriti. Piscem ne gre odrekati poznavanja naših strokovnih problemov. To dokazujeta v svoji nadaljevanki, v kateri je nanizanih množica pomembnih ali celo ključnih problemov slovenskega gozdarstva. Toda prav zategadelj, ker nista nepoučena bi moralo biti njuno ravnanje odgovornejše in zamera je lahko globlja. Strokovni principi v našem gozdarstvu so prečiščeni in verificirani, strokovno in družbeno, saj zagotavljajo ohranjanje in razvijanje vseh funkcij, ki jih gozdovi v našem naravnem prostoru imajo . To vedo vsi strokovnjaki v naši stroki in tudi pisca. V obravnavanem primeru, ki je eden redkih v naši povojni strokovni zgodovini gre za nerazumljivo metodološko simplifikacijo, v kateri avtorja enostavno prevzemata načela in ideje tuje revijalne in strokovne literature, brez nujne kritične aplikacije v naše naravne, strokovne in družbene razmere, kar seveda resno strokovno in znanstveno delo ne more sprejeti. Nesprejemljiva pa sta tudi oblika in čas objave . Običaj je bil, da smo naša strokovna načela in rešitve sprva urejali v naših strokovnih krogih, ker je tak sistem družbeno racionalnejši in objektivnejši . Šele strokovno prečiščene ideje so bile izpostavljene javni oziroma družbeni verilikaciji. To seveda ne more biti pravilo , je pa zadeva strokovne logistike in poštenega dela, ki je v svoji abstrakciji istovetna z demokratičnimi sociali- stičnimi družbenimi odnosi. Objavljamo odgovor na omenjeno pisanje, ki sta ga uradno pripravila naša osrednja strokovna zavoda Institut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani in VTOZD za gozdarstvo pri Biotehnični fakulteti na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in ki ga je objavila tudi revija Gospodarski vestnik. Upamo, da bodo bralci lahko že iz te objave ocenili primernost obravnavane razprave. Uredništvo Huda splošna energetska kriza in nujno iskanje novih energetskih virov, ki bi zlasti nadomestili preveč drago nafto iz uvoza, je aktualna tema, da vzbuja povsod veliko pozornost. V zvezi s tem je pozdraviti vsako stvarno in kon- struktivno prizadevanje, ki lahko prispeva k ublažitvi tega energetskega po- manjkanja. Težko je zato doumeti , kako sta mogla pisca naslovnega članka Franc Pečnik in Mitja Jandl, ki celo štejeta med gozdarske strokovnjake, tako pre- skočiti ali izkriviti naše osnovne strokovne oziroma gozdnogospodarske principe in realne možnosti, da s svojo zgrešeno zasnovo, s sklicevanjem na ameriške metode, ki se v bistveno drugačnih razmerah ne dajo preprosto presaditi k nam, vnašata le zmedo ter pri nepoučenih vzbujata napačno predstavo o stvarnih možnostih in prizadevanjih gospodarjenja z gozdovi in posebej o izkoriščanju gozdov v Sloveniji. V tej polemiki bi se dotaknili le nekaj najbolj kričečih zgrešenosti . žetev lesa je sicer drug izraz za izkoriščanje gozdov, ki zajema različne proizvodne metode, toda sklicevanje na ameriško metodo lesne žetve z izrecnim 86 pozivom, naj pri nas povsod preidemo na drevesno metodo izkoriščanja gozdov (poglavje 3.1.), praktično pomeni uvedbo neomejenih golosečenj. Drevesna in poldrevesna metoda pri nas namreč drugače sploh nista izvedljivi; to je splošno znano in smo se o tem tudi s poizkusi prepričali. Pomd~imo samo, kaj s2 dogaja po vlačenju celih dreves skupaj s krošnjami med stoječim drevjem gozdnega sestaja, zlasti pri listavcih, ne glede na ovirana in toliko dražje spravilo lesa in na stroške za ureditev prostorov ob kamionskih cestah. Vsa nastala škoda, enako kakor stroški za pota, vlake in skladišča ter obratoval:~i stroški, pa bremenijo izkoriščeni les. ln kaj bi imeli od tega lesa, če z njim ne bi nadomestili niti porabljene nafte in povzročenih posrednih in neposred:-~ih stroškov? Pri iglavcih bi bilo sicer vabljivo strojno kleščenje vej z mobilnimi procesorji ob kamionskih cestah, ko bi pridobili tudi vse veje, toda vprašanje je, kje se to v konkretnih razmerah glede na konfiguracijo terena, spravilne stroške, prostora ob kamionskih cestah in povzročeno škodo bolj splača kot sedanja debelna metoda s kleščenjem vej z motorno žago. Proti neomejenim golosečnjam pa pri nas a priori govorijo številni vzroki in to ne le zaradi obvarovanja življenjskega okolja, ampak v naših topografskih in rastiščnih razmerah še zlasti zaradi ohranitve proizvodne moči gozdov ali bodoče nenadomestljive produkcije lesa. Zato so pri nas golosečnje tudi z zakonom prepovedane. Ne moremo se glede tega enačiti s Skandinavija ali z nekaterimi drugimi deli sveta, najmanj pa z uničevanjem gozdov. Tuje metode, kakorkoli so na prvi pogled vabljive, ne moremo preprosto presajati k nam, ampak jih moramo v vsakem primeru kritično pretresti ter kolikor se to da smotrno prilagoditi našim gozdnogospodarskim razmeram . Zato pri nas v izko- riščanju gozdov ali pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov izvajamo debelno in poldebelno metodo kot najracionalnejšo, kar pomeni, da v gozdu drevje okle- stimo in deblovino, h kateri spadajo tudi debelejše veje, spravljamo iz gozda. Naše prizadevanje pri uporabi gozdnih odpadkov ali ostankov gre in tudi mora iti vzporedno s to metodo. To zahteva smotrno, terenu prilagojeno delo, ker je sicer zvezano s prevelikimi stroški. Nato šele pride v poštev izde.lava sekancev, ki mora spet biti glede kraja in obsega, po ekonomskem merilu mimo šablone, prilagojena proizvodnim razmeram. Podobno kot za redno sečnjo velja bolj ali manj tudi za redčenja, čeprav je na prvi pogled videti, da lahko drobno drevje brez škode izvlečemo iz sestaja, v resnici pa je sestoj z drobnim drevjem toliko bolj občutljiv. Zanimivo je pri tem, kako išče gozdarsko razvita Srednja Evropa novih metod pri nasadih, da bi se izogni•la zgodnjim ali drobnim redčenjem, ker so predraga, čeprav lažje pride do sodobnih strojev kot mi. Strojno redčenje po posebnih metodah pa pride v glavnem v poštev le v ravninskih gozdovih, ki jih je pri nas prav malo. Niso torej sekanci ključ do drevesne metode, kot je razbrati iz članka (poglavje 3.1 .), ampak kvečjemu obratno. Sekanci se izdelujejo le iz kvalitetno slabših delov drevja, kar pa tudi obravnavani članek pravilno navaja. Bistvo rešitve torej ni izdelava sekancev, ki jih v naši praksi že sedaj izdelujemo, čeprav le na skladiščih in v tovarnah, ampak kako v naših r8.zmerah racionalnJ priti do odpadkov, ki ostajajo v gozdu. Ni dovolj poudarjati, koliko ostankov je v gozdu in kolikšen ekvivalent nafte pomenijo . Enako bi sicer lahko navajali, koliko energije je še v naših vodah, v vetru in soncu. Toda kaj nam to pomaga? Povsod moramo racunati tudi na stroške, ker jih vsak proizvod prenese le do določene meje; sicer pa to v našem gospodarstvu vsak dan slišimo. V naši proizvodnji že danes izdelujemo do neke mere tudi pasivne sortimente (drva in podobno), kjer deficit krijejo donosnejši sortimenti v okviru organizacijskih enot, ki morajo dosegati ekonomsko ravnotežje. Tukaj velja tudi pripomniti, 87 da je naša stroka o izkoriščanju ostankcv v gozdu razpravljala z interdiscipli- narno širino (energetika, strojništvo in ekonomika) pred enim letom v Brežicah, na posvetovanju v okviru Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije . Ne preostane nam drugega kot pospešeno iskati boljše, cenejše, toda uresničljive prijeme tako v družbenih kot v zasebnih gozdovih. Posebno vprašanje je strojna oprema, izračunana na osnovi poprečnih nor- mativov in v članku našteta v pogdavju .6.1. Navaja veliko število dragih strojev, večinoma iz uvoza, med njimi 250 zgibnih traktorjev, kar je petkrat več, kot jih imamo danes, 135 mobilnih žičnic in mnogo procesorjev, nakladalnikov- čeljustnikov in sekalnih strojev. Samo našteti zgibniki in žičnice (žični žerjavi) stanejo čez milijardo deviznih dinarjev, neračunajoč pri tem dinarskih stroškov. če pri tem pomislimo, s kakšnimi težavami se zaradi omejenega uvoza ali pomanjkanja deviz ubada naša operativa že pri obnavljanju obstoječega dotra- janega strojnega parka za redne sečnje, se vprašamo, če zadostuje zgolj na- števanje potrebne strojne opreme in če to odtchtajo sekanci iz manj vredne drevesnine, ko druge sortimente pa tudi debelejše veje že tako in tako pri- dobivamo in dobavljamo potrošnikom s sedanjim strojnim parkom? Izdelava sekancev se v vsakem primeru lahko sproti rešuje ob presoji, kaj in kje, to je na kamionski cesti, na skladišču ali v tovarni, se bolj splača. V članku predložena tehnologija, pogojena s tako velikimi deviznimi investicijami, meji v današnjem času že kar na neodgovorno fantazijo ali lahkomiselnost. Med najhujše pomanjkljivosti v omenjenem članku spada tudi vprašanje ekonomičnosti predložene nove tehnologije, ki ni niti konkretno analizirana niti prikazana v vzorčnem smislu. Na koncu članka, v poglavju 6.2., je po tujih podatkih le navržena precej smela trditev, da je proizvodnja, prvič za sekance in drugič za celotno biomaso, po novi tehnologiji za 48,5 °/o cenejša od konvencionalne, kar je spet zelo vprašljivo. Tak prikaz, brez ustrezne utemeljitve, ne more soditi v resno študijo in lahko celo demagoško zavaja. Torej, namesto da bi imenovana avtorja izhajala iz našega sedanjega stanja in ob upoštevanju konkretnih gozdnogospodarskih razmer z ekonomsko analizo nakazala, kako premagovati neizbežne ovire in smotrno dosegati zastavljeni cilj, čeprav tudi postopno, sta vse to preskočila in kategorično postavila nalogo, da se naša dosedanja tehnologija izkoriščanja gozdov transformira po tujem receptu, v nasprotju z našimi pogoji. Šli naj bi v novo lesno žetev, ki je po- gojena z golosečnjami in ekonomsko vprašljivimi investicijami ter z njimi po- vezanimi posledicami. Zgrešeno in prav nič v prid piscema in stroki je, da ni bil ta, v mars1cem negativno daljnosežni članek pred javno objavo obravnavan in ocenjen v stro- kovnih krogih. Škoda. Kot prispevek k reševanju energetske krize ali k izboljšanju tehnologije izkoriščanja gozdov, bi bil lahko tudi tako koristen. lnštitul za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana in VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani 88 Oxf.: 913 (048.8) (497 .12) ZNANOST IN PRAKSA V PROIZVODNJI HRANE Lojze Campa V dneh 24. in 25. novembra 1981 je bil v Murski Soboti, v organizaciji Razisko- valne skupnosti Slovenije, znanstveno tehnološki posvet s temo znanost in praksa v proizvodnji hrane. Nad 300 udeležencev posveta , največ kajpak iz kmetijske in živilske stroke, tako referentov z obeh slovenskih univerz, razisko- valnih organizacij in združenega dela materialne proizvodnje, pa predstavnikov družbenopolitičnega življenja, družbenopolitičnih skupnosti, Zadružne zveze SRS, Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti, javnega obveščanja idr., kaže na aktual- nost teme in resnost problematike. S tremi koreferati so se udeležili posveta tudi zastopniki Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana. Namen znanstveno tehnološkega posveta je bil opozoriti proizvajalce hrane in vse soodgovorne na najnovejše dosežke znanosti na področju biotehniških ved in prikazati razvojne potrebe in možnosti slovenskega kmetijstva s ciljem , da bi nadaljnji prispevki raziskovalnega dela in njegovi dosežki smotrneje vplivali na pospeševanje posameznih področij kmetijske proizvodnje, na sodelo- vanje znanosti s proizvodno prakso ter hkrati nakazovali nove poti prenosa znanja . Referati so bili s področja agrarne politike in agrarne ekonomike ter znan- stvene politike. Referati so obravnavali tudi znanstveno sodelovanje z drugimi republikami in pokrajinama ter znanstveno sodelovanje z deželami v razvoju, vlogo znanosti pri prenosu raziskovalnih dosežkov v prakso in pri izobraževanju kadrov. Od specializiranih tematskih področij iz kmetijstva, veterinarstva in živi.lstva je bil za gozdarstvo najbolj zanimiv referat »Problematika hribovskega kmetijstva in njenih območij za kmetijsko proizvodnjo«. Obravnaval je stanje in osnovna razvojna vprašanja hribovskega sveta s posebnim ozirom na razvoj kmetijstva. Na podlagi številn ih monografskih gradiv je referat podal predlog meril za opredelitev hribovskega območja Slovenije in predlog diferenciranih pospeše- valnih ukrepov. Po teh merilih obsega hribovski prostor dobro tretjino (41 ,7 °/o) slovenskega ozemlja ali pretežni del 24 slovenskih občin, v katerih živi nad 400.000 oziroma okoli 25 °/c vsega slovenskega prebivalstva. Demografske analize še vedno kažejo na pojav praznjenja tega območja , kar ima za posledico opuščanja rabe kmetijskih zemljišč, zaraščanje z grmovjem in drevjem, propa- dan je naselij in infrastrukturnih objektov, degradacijo kulturne krajine, zmanj- ševanje stopnje celotne prehranske samopreskrbe idr. Nadaljevanje takšne stihije bi privedlo do težkih družbenoekonomskih posledic . V referatu je bilo poudarjeno, da dosedanji , običajno zgolj načelni pospeševa:ni ukrepi, niso mogli zaustaviti teh negativnih pojavov in tako se je razlika z nižinskim svetom vse bolj večala še zlasti, ko je bila tudi družbena skrb usmerjena le v nižino. Toda na sedanji stopnji našega družbenoekonomskega razvoja stopa v ospredje potreba po in- tenzivnejših , diferenciranih ukrepih za revitalizacijo hribovskega sveta. Prav sedaj je priložnost, da nosilci planiranja v planskih dokumentih jasno opredelijo naloge, s čimer bo mogoče zagotoviti postopno , kontinuirano ukrepanje za obnovitev in pospeševanje razvoja hribovskega kmetijstva. Pri tem se pri- čakuje še nadaljnje, intenzivnejše in bolj organizirano sodelovanje gozdarstva, ki je s hribovskim kmetijstvom v marsičem tesno povezano tako pri naravnih danostih kot ekonomskih in socialnih soodvisnosti . 89 K referatu Problematika hribovskega kmetijstva in mejnih območjih za kme- tijsko proizvodnjo so bili podani trije koreferati sodelavcev Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana. Navajamo kratko vsebino. Ljubljansko barje in njegova raba z izhodišča gozdarstva dr. J. Božič Prostor Ljubljanskega barja označujejo specifične naravne razmere, ki hkrati omejujejo normalno razvijanje kmetijske proizvodnje. S tem nastajajo prostorne možnosti za občasno ali trajno rabo barjanskih zemljišč za druge panoge primarne proizvodnje, kot npr. za gozdarstvo. Delež gozdov in drugih nasadnih oblik drevesne vegetacije ter njihovo ovrednotenje omogoča oceno o dosedanji vlogi, poteku in racionalnosti alternativne rabe kmetijskega prostora. Ugotovili smo, da že sedanja 8°/o gozdnost učinkovito prispeva k usposabljanju barjanskih zemljišč za postopno intenzivnejšo rabo v smislu lesnovolumenskega prirastka in okoljetvornih ter zaščitnih funkcij . V primerih, ko aktiviramo mejna kmetijska zemljišča, lahko gozdarstvo vključujemo kot porabnika takšnih zemljišč kot dopolnilno rabo zemljišč, ki bi bila tudi v bodoče namenjena kmetijstvu; dalje kot oblikovalca ugodnejšega okolja v kmetijskem prostoru; za osnovanje gozdov na zemljiščih, ki bodo določena za gozd po prostorskih, rastiščnih in ekonomskih vidikih ter z dopolnilno proizvodnjo lesa na zemljiščih, ki bodo do-ločena za plantaže ali kombinirano kmetijsko in lesno proizvodnjo. Opredelitev kmetijskega in gozdnega prostora na primeru občine Trbovlje L. čampa in sodelavca E. Azarov ter L. Žgajnar Pospešen družbenoekonomski razvoj je vplival na hitro deagrarizacijo ce- lotnega kmetijskega prostora, katerega obseg je vse manjši. Najboljše kmetijske površine v ravnini zasega urbanizacija, industrializacija, infrastruktura, v hribo- vitem svetu pa se kmetovanje opušča in površine zarašča grmovje. Široka družbena akcija planiranja za srednjeročno obdobje 1981-1985 naj bi preokrenila dosedanje stihijsko ravnanje s prostorom tudi na območju hribo- vite. industrializirane občine Trbovlje. Prva naloga prostorskega planiranja je bila kategorizacija in opredelitev kmetijskega in gozdnega prostora na določena območja, kjer naj bi imeli obe dejavnosti daljšo, nemoteno razvojno perspektivo. Kmetijski in gozdarski načrti so bili v postopku prostorskega planiranja usklajeni z drugimi porabniki prostora in vključeni v prostorski del družbenega plana občine. Ob upoštevanju, da ima hribovita občina velike prostorske omejitve, da je kandidatov za prostor veliko, je zavest in potreba po smotrnejši rabi prostora še toliko večja , kar se je izkazalo tudi pri opredelitvi in varstvu kmetijskih in gozdnih zemljišč. Opuščanje in zaraščanje kmetijskih zemljišč ter spreminjanje namembnosti rabe plodnih zemljišč l. žonta Slovenski prostor je omejen z razmeroma skromnimi razsežnostmi. Zato je kvalitativna struktura še pomembnejši faktor prostorskega in družbenega razvoja . Plodna zemlja je najdragocenejša dediščina, k.1 nam zagotavlja obstanek in 90 razvoj. V nekaterih trenutkih sodobnega časa in zahtev pozabljamo na te enkratne vrednote . Gozdarstvo in kmetijstvo, ki v procesih primarne proizvodnje izkoriščata plodni potencial tal, sta neposredno soočena z resničnostjo naravnih omejitev. Zato ni slučajno zgodovinsko prizadevanje kmetijstva in gozdarstva za obvlado- vanje naravnih danosti in za usklajevanje človekovih hotenj. Zaradi vse večjih potreb današnje družbe želimo spremljati tudi sedanjo dinamiko v gozdnem in kmetijskem prostoru. V okviru raziskovalne naloge na IGLG smo v anketi s sodelovanjem revirnih gozdarjev ocenili procese opuščanja in zaraščanja kmetijskih zemljišč na območju vseh 2634 katastrskih občin SR Slovenije. Z anketo se je med drugim ocenjeval delež opuščanja glede na zem- ljiške kategorije in stopnjo opuščanja. Ugotovili smo, da je v procesu opuščanja kar 27 °/o po katastru razpoložljivih kmetijskih zemljišč, kar znaša 237.587 ha; oj tega je največji delež pašnikov 64 °/o in travnikov 25 °/o. Ob družbeni zahtevi po 85°/o samooskrbi s hrano. kar znaša 0,20 ha arnih ekvivalentov na prebivalca in projekciji povečevanja števila prebivalstva ter urbanih potreb po prostoru v obdobju do leta 2000, so ocenjeni trendi izjemno zaskrbljujoča postavka družbe- nega razvoja. Zaradi tega bi morali z dolgoročnimi planskimi dokumenti opre- celiti ustrezno razmerje med gozdnimi in kmetijskimi zemljišči ter njihovo raz- poreditev v prostoru. Na znanstveno tehnološkem posvetu v Murski Soboti je bila predstavljen3 najbolj žgoča problematika, ki že dalj časa tare slovensko kmetijstvo. Potreba po prehranski samopreskrbi Slovenije obvezuje proizvajalce hrane in vse so- odgovorne za čimprejšnje reševanje nakopičenih problemov. Na posvetu so bili sprejeti tudi številni sklepi, od katerih nekaj najbolj zanimivih za gozdarstvo navajamo. Hribovsko območje terja interdisciplinarni pristop in valorizacija koristi z vidikov možnosti razvoja kmetijstva, gozdarstva, kmečkega turizma, domače obrti in drugih dejavnosti . V nastopajočem srednjeročnem obdobju 1981-1985 naj strokovne službe natančneje opredelijo območje hribovskega kmetijstva na osnovi metodologije, ki upošteva več kriterijev. Na osnovi omejitve hribovskega kmetijstva in valorizacije težavnosti stopenj posameznih kmetij, zaselkov, vasi ali celo proizvodnih okolišev, bo možno opredeliti nujne diferencirane ukrepe v skladu z gospodarsko močjo občine, sredstev zbranih v republiki in gospodarskem stanju OZD s področja kmetijstva v hribovskem svetu. Funkcije, ki so povezane z oživljanjem in ohranjevanjem proizvodnih zmog- ljivosti hribovskega sveta, bo lahko opravljal Je združen kmet. Svojo popolno socialno varnost in ekonomsko perspektivo bo lahko zagotavljal z združevanjem dela, sredstev in zemlje in s tem ustvarjanjem dohodka in organizirane kmetijske proizvodnje, gozdarstva in drugih dejavnosti . V merilu republike izbrati institucijo, ki bo spremljala gospodarska in druga gibanja v hribovskem svetu in ki bo koordinirala pospeševalne ukrepe. Primarni prostor pokrivajo pretežno gozdne in kmetijske površine, medsebojno prepletajoče se v dinamičnem ravnotežju. Organska povezanost obeh naravnih danosti in iz njiju izvirajoče funkcije zahtevajo sodelovanje kmetijcev in gozdarjev na vseh ravneh . Dosedanje izkušnje so pokazale, da le občasno sodelovanje ne prinaša sadov. 91 JUGOSLOVANSKO POSVETOVANJE O UPORABI PESTICIDOV Oxf.: 414 Tako kot vsako leto ob tem času je tudi letos potekalo posvetovanje o uporabi pesticidov. Letos je bilo posvetovanje prvič organizirano v Opatiji . Zaradi velikega števila prijavljenih referatov so bila predavanja istočasno v dveh dvoranah, in sicer ločeno po sekcijah. Sekcije so obravnavale sledečo problematiko: Pesticidi v poljedelstvu, pesticidi v sadjarstvu in vinogradništvu, pesticidi v gozdarstvu, pesticidi v skladiščih, pesticidi v sanitarni higieni in veterini, problemi onesnaževanja okolja in toksilogija pesticidov, ekonomika varstva rastlin ter novi pesticidi. Za nas gozdarje so bili poleg referatov v gozdarski sekciji zanimivi tudi referati iz ostalih področij, ker so lahko izkušnje drugih osnova našemu delu in raziskavam. še posebej zanimivo je bilo področje tehnike uporabe pesticidov s poudar- kom na zmanjšani porabi pesticidov. Poleg mnogih izboljšav naj omenimo predvsem uvedbo LP šob in uporabo posebnih vrvi za vlaženje plevela s herbi- cidi, ki pomeni pravi preobrat na področju aplikacije herbicidov. Vrvi so lahko montirane na traktor ali pa so montirane v raznih ročnih izvedbah in se stalno vlažijo iz posebnega rezervoarja. Poraba kontaktnee~a herbicida npr. Round-upa je tako več kot desetkrat manjša ob enakem učinku v primerjavi s škropljenjem. Pri takšnem načinu vlaženja plevela se izognemo tudi temu, da bi škropivo prišlo v dotik s kulturo. Ta način vlaženja plevela je še posebej dobrodošel v naših gozdnih drevesnicah , kadar plevel preraste sa- dike. Do sedaj smo bili v takih primerih nemočni. Z LP šobami (Low pressure) dobimo tako razporeditev kapljic v curku , da dosežemo z minimalnim pritiskom 1-3 atm enake učinke kot pri visokih pri- tiskih . Z uporabo takih šob se izognemo zanašanju (driftu) škropiva, posebno ob vetrovnem vremenu . Poraba goriva je manjša, trajnost šob pa daljša. (Op.: LP šobe ima v manjši količini na razpolago Metalna v Mariboru . Pripo- ročam nabavo in uporabo!) Posvetovanje je poudarilo tudi pomen raziskav o možnosti mešanja pesticidov zaradi same ekonomičnosti in dejstva, da se lahko pri nekaterih kombinacijah doseže obraten učinek od želenega. Zaključki gozdarske sekcije pa so poudarjali potrebo po raziskavah o pri- mernih fungicidih za razkuževanje gozdnega semena. Na tem področju v-lada velika vrzel, na drugi strani pa zakon zahteva takšno razkuževanje. Glavni poudarek pa je bil na kontrolirani porabi pesticidov v gozdarstvu tako v republikah kot v Jugoslaviji. Ugotovljeno je bilo, da se ne ve niti približno kakšna je ta poraba, razen v Sloveniji, kjer vsakih pet Jet zasledujemo to porabo za posamezna leta. Zato bo potrebno iz naravovarstvenega stališča to porabo spremljati in rezultate podati na prihodnjem posvetovanju. Marjana Pavle 92 PROPOZICIJE GOZDARSKEGA VESTNIKA Zapisane propozicije naj bi upoštevali vsi, ki pišejo v našo revijo. Obsegajo vsebinske, jezikovne in tehnične normative, ki bodo zagotavljali uresničitev oblikov- nega in vsebinskega programa GV, ki ju je sprejel uredniški svet. Vsebina GV ponuja svoj prostor vsem tistim, ki pišejo o strokovnih gozdarskih zadevah, o teoretskih in praktičnih spoznanjih gozdarskih strokovnjakov ter strokovnjakov z drugih področij, ki so v zvezi z gozdarstvom . GV čuti posebno dolžnost, da pomaga v svet vsem novim spoznanjem in zahte- vam, ki jih ima gozdarstvo kot razširjena, interdisciplinarna panoga v procesu družbenega in gospodarskega razvoja. Varstvo okolja, racionalna uporaba prostora, rekreativni in kulturni pomen gozdov, varovalni pomen gozdov, vzgoja javnosti itd ., to je le nekaj teh dejavnosti. Urednik ali recenzent GV lahko vsebino prispevka popravi (recenzira), vendar le do meje vsebinske prvotnosti. Jezik GV je slovenska gozdarska revija. Kriterij za izražanje je slovenski pravopis. Slovnica slavkov mora biti v skladu s slovensko knjižno (učno) slovnico. če imamo slovensko besedo in če je ta povrhu še lepša od tuje, jo bomo uporabljali. Zaželeno je, da že pisec sam odda svoj prispevek v pregled kakemu slavistu (ker gozdarji nismo slovničarji}. Urednik ali jezikovni strokovnjak lahko sestavek slovnično in izrazoslovno popravi (korektura}. Obseg, diagrami, slike, roki Vsi roko pisi naj bodo tip kani po eni strani, oziroma poslani v obliki, ki je za tiskarno sprejemljiva (z roko pisani sestavki niso). Razmik med vrsticami mora biti dovolj širok za morebitno korekturo (30 vrstic na eni strani) . Vodilni članki (s sinopsisom in povzetkom v tujem jeziku) so lahko dolgi do 20 tipkanih strani . Vsi ostali članki do 12 tipkanih strani. število fotografij, skic. grafikonov ali drugih risb mora biti vsebini in dolžini sestavka primerno. Fotografije naj bodo kvalitetne, grafikoni in skice tehnično dovršena izdelani na belem trdem (risalnem) ali paus-papirju . Tabele in skice. gra- fikoni ter zemljevidi morajo biti sestavljeni v velikosti GV. Lahko so tudi večji , vendar v sorazmerju, da pomanjšani pridejo lahko na eno stran GV. ~tirilpo svoje" v skladu z osnovnimi jezikovnimi pa tudi dogovorjenimi načeli. Ne preostane nam torej nič drugega, kot da se odločimo po strokovni potrebi in po jezikovnih normah, nekaj pa tudi po lastnem preudarku. Upoštevajoč operativno rabo, razumljivost, pomenskost, slovnično doslednost, logičnost in hkrati dinamičnost bomo pisali: TAM, FIAT itd., kadar mislimo na tovarno, in fiat 505 C, tam 6000 ali kamion gozdar, kadar bomo pisali o vozilih, ki jih te tovarne izdelujejo . Isto velja tudi za ostale tovarne in njihova vozilc... Pisali bomo torej traktor imt 558, za tovarno pa bomo uporabljali kratico IMT. Zapisali bomo recimo takole : Kamion tam 6000, ki smo ga vplačali že pred 12 meseci, TAM še vedno ni dobavil. Timberjack je prevzeta tujka. Vendar še ne dovolj, da bi jo tudi pisali po naše. Zato bi bilo morda pravopisno dosledneje, če bi ga pisali z veliko začetnico, vendar bomo tudi ta stroj (z nič manjšim spoštovanjem) pisali z malo začetnico. še vedno pa bomo pisali vitel Wrchalovsky in to ne z malo začetnico. Jasno, da zato, ker je ime vitla povzeto po konstruktorjevem priimku (osebno ime) . Dodamo naj še to, da je opremljanje imen strojev z narekovaji, kar je zelo pogosto, odveč oziroma nepravilno. Sklanjanje teh imen in kratic je principialno rešeno v SP, vendar se tu ravnamo po jezikovni utečenosti . Zaenkrat smo se odločili za takšno pisanje naših vozil in druge tehnične opreme, zato prosimo, da vsi, ki pišete, to upoštevate. GOZDARSTVO V RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH ODDAJAH V LETU 1981 Informatika in propaganda na področju gozdarstva sodi v okvir dejavnosti odbora za tisk in propagando pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije in v letu 1981 je bila ta dejavnost dokaj aktivna, o tem pričajo naslednji podatki. Na radiju je bila tedensko poprečno najmanj ena oddaja uvrščena v program kmetijskih nasvetov (oddaja ob 12,30), skupaj je bilo v letu 1981 petdeset oddaj. Prispevke so pripravili strokovnjaki iz raznih delovnih organizacij gozdarstva iz vse Slovenije in sicer: Bele Stanko Bleiweis Saša Brinar Miran Gatnik Franc Cimperšek Mitja čop Janez Debevec Rozika Eleršek Lado Falkner Jože Garmuš Vllijem Gašperšič Franc Golob Robert Hojnik L:ivojin Hostnik Marjan Jenko Vlado Jurhar Franjo Odstran itev posledic po žledu v Brkinih . Gozdne mravlje, varuhi gozdov. Pomembnost genetike za gozdno drevje. Varstvo pri delu v gozdu. Gozdovi s posebnim namenom. Kako zmanjšati škodo po divjadi v gozdovih . Spravilo lesa v pohorskih gozdovih nekoč. lzvengozdna proizvodnja lesa. Koritniška gmajna nad Trebnjem, danes visok gozd. Izobraževanje kmetov lastnikov gozdov. Gozdnogospodarsko načrtovanje pri nas. Problematika krčenja gozdov. Ne zanemarjajmo vzdrževanja gozdnih cest. Naloge gozdnega gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju . Organiziranost gozdarstva v Sloveniji. Ukrepi v gozdovih poškodovanih od žleda na brežiškem območju . Gozdne učne poti v Sloveniji. 95 Kalan Janko Kavčič Slavka l(ovačič Jože Kmecl Marko Kordiš Franjo Košir Janez Košir .Livko Kumer Pavle Lipovšek Matko Marolt Ivan Miku/ič Vid Modic Tone Pavle Marjana Papež Jože Perko Franc Piskernik Milan Podlogar Jože Pogačnik Janez Remic Ciril Robič Franc Sgerm Franjo šertel Andrej šeruga Jože Titovšek Janez Turk Zdravko Ude Jernej Vengust Franc Zabukovec Ivan žonta Ivan Vrednotenje gozdnih rastišč . Uveljavljanje družbeno ekonomskih odnosov v gozdarstvu. Skrb za gozdni red. Raziskovalna dejavnost v gozdarstvu. Združevanje sredstev za gradnjo gozdnih cest na Tolminskem. Nega gozdnih nasadov. Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Pokljuki . Gojenje nizkega gozda panjevca. Motorna žaga v gozdni proizvodnji . Delo traktoristov v gozdarstvu . Samoupravni dogovor o gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu. Uporaba zemljišč pod daljnovodi. Informacijski sistem v gozdarstvu. Gozd in varstvo okolja. Sodobno znanje o uporabi herbicidov v gozdarstvu. Priprave za spomladanska pogozdovanja. Nov pristop k načrtovanju v gozdarstvu. Smrekova mrežišča v Sloveniji. Zimske sečnje na blejskem območju. Racionalizacija gojitvenih del. Melioracija panjevskih gozdov. Stanje mehanizacije v gozdni proizvodnji. Urejanje hudourniških območij . Znamenite smreke na Pohorju . žagarstvo na Pohorju v preteklosti. Obžagovanje vej na gozdnem drevju. Pridelovanje lesa na ljubljanskem barju. Zatiranje gozdnih škodljivcev in bolezni. Kako pri hlodih s pravilno nadmero prihranimo tehnični les. Navodila za krojenje lesa. Izkoristimo ostanke sečenj v gozdovih . Uspešnost gojenja duglazije na celjskem območju. Pomembnost zelenih pasov v naseljih. Na televiziji so bile iz gozdarskega področja tri daljše oddaje posnete na območju Gozdnega gospodarstva Maribor, Soškega gozdnega gospodarstva Tol- min in Zavoda za pogozdovanje krasa (Brkini). Za televizijo je bilo nadalje pripravljeno devet kratkih oddaj v programu »Zrno na zrno« (ob 19,26) kot sledi: Stara kostanjeva drevesa. naravni spomeniki. Pridobivanje gozdnega semena. Najstarejši macesen v Julijcih, Mala Pišnica (1400 let) . Gozdna semenska plantaža Markovci pri Ptuju. Znamenite tise na mariborskem območju. Evropska pešpot E 6 - Ciglerjeva pot. Krajinski gozdni rezervat Topla pod Peco. Naravne znamenitosti na celjsko-kozjanskem območju . Gozd - živ zid proti burji na Krasu. Tudi za leto 1982 je v pripravi program oddaj na RTV in Splošno združenje gozdarstva vabi gozdarske in lesarske strokovnjake, da se na to pomembno akcijo z razumevanjem odzivajo. Pregled pripravil Franjo Jurhar 96 V RAZMISLEK VSAKOMUR (Ni nujno, da je gozdar) Skica prikazuje porabo surovin in energije pri proizvodnji 1000 kg različnega papirja. Poleg razmerij o različni porabi lesa, vode in energije za različne vrste papirja, je iz slike razvidno tudi kako pomembno je zbiranje starega papirja, saj se pri predelavi le-tega praktično ponovno koristita energija in voda, ki sta bili porabljeni že v prvi izdelavi papirja. Gre torej za tako imenovano reciklaža, ki je mnogo cenejša, tehnološko enostavnejša, papir pa ima izredno okoljetvorno vrednost. Potrebujemo ; ·rvovrsten papir .:.rednj evrs ten napir iJ ober okolje .. varstveni. PaPir --------------~------------------~------------------+-----------------~ 1 1 1 1 1 Ciste vode Enerrsije 5, ) m3 le.sa samo star papir ) . 1 ' 1 ·~ 1 ,f};'if 1 Do JV ~o. oo o l :i tro v Do 28o. o oo li tro v vode vode Največ 1.8oo li trav 1 _.; . ( ;' 7. 6 no k';,.' h L~.75o k\lh 2. 75o ktih 97 IZ D OMAčE IN TUJE PRAKSE Zatiranje holandske brestove bolezni v Koloradu John G. Laut: Dutch elm disease control in Colorado, Journal of Arboriculture, 6 (10}, 1980, 274-275. Leta 1922 je fitopatolog Schwarz napisal o zatiranju holandske bolezni naslednje: "Priporočamo odstranitev obolelih dre- ves . .. širjenje bolezni v deblo preprečimo s takojšnjo odstranitvijo okuženih vej. '' Oseminpetdeset let kasneje ("1980) fitopato- logi še vedno ne morejo svetovati uspeš- nejših načinov zatiranja te bolezni. Nove metode zatiranja razvijajo ameriški fitopatologi v treh smereh: 1. lnjiciranje sistematičnih fungicidov v deblo. Uporabljajo MBC-P (derivat metil- benzi m id azof-2-i 1-karbamata, ime pri pr avka je correx, proizvajalec je Hopkins) in TBZ (tiabendazol, arbotect, Merck). Metoda je uspešna le, če injicirajo fungicide v deblo pravočasno, ko je le manjši del drevesa okužen. Zunanja znamenja bolezni so na- vadno opazna šele takrat, ko je prepozno za ta način zdravljenja. Zato dovoljujejo ameriški predpisi uporabo tega nacma zdravljenja le ljudem, ki so posebej izvež- bani za zatiranje holandske brestove bo- lezni. lnjiciranje fungicidov v debla je še premalo raziskana metoda. Nerešena vpra- šanja so: kakšna kof ič ina 1ungicida je po- trebna za zatiranje, kako pogosto je po- trebno injicirati, kakšno nevarnost za drevo predstavljajo izvrtine v deblu. ki nastanejo ob vsakem injiciranju. Avtor meni, da je s to metodo potrebno zdraviti obolelo drevo na dve leti, v posebnih ekoloških pogojih v Koloradu pa vsako leto. Cena vsakokrat- nega injiciranja fungicida v drevo je pri- bližno 40 dolarjev. Metoda je torej smiselna le za drevesa velike vrednosti (okrasnn drevesa). 2. Drugi način zatiranja holandske bo!ezni temelji na uničevanju prenašalcev bolezni. Uporabljajo teromone (spolne atraktante) za privabljanje malega brestovega beljavarja (Scolytus multistriatus) v pasti, kjer pegi- nejo . Metodo preizkušajo od leta 1975. Kljub velikemu številu ujetih hroščev (2-3 mili- jone na leto) niso opazili zmanjševanja števila obolelih dreves. Ni še ugotovljeno, kolikšen del populacije hroščev s tem na- činom uničijo in koliko hroščev privabijo iz 98 okoliških predelov. Metoda zato še ni pri- merna za splošno rabo. 3. Preizkušajo še en način zatiranja pre- našalcev bolezni . V predele z obolelimi bresti izpuščajo ose Dendrosoter protube- rans, ki so zajedavke brestovega beljavarja. Doslej niso ugotovili pozitivnih rezultatov te metode . Po mnenju avtorja navedenega članka še vedno ni boljšega načina zatiranja te bolezni kot sanitarna sečnja. K sanitarnim ukrepom prišteva odstranitev suhih ali obolelih dre- ves ter posamenih obolelih vej na zdravih drevesih. Več programov zatiranja holand- ske bolezni v ZDA je že doživelo neuspeh, ker sanitarni programi niso obsegali vseh vrst brestov in ker so posvetili premalo pozornosti času zatiranja. Sibirski brest (Uimus pumila) navadno zaradi grmaste rasti niso zdravili. tako je le-ta ostajal vir okužbe. V vegetacijski dobi se mali brestov beljavar razvije iz jajčeca v odraslega hrošča v 40-50 dneh in so deli drevesa, kjer so se hranile ličinke, ustrezni tudi la hrano naslednjim generacijam. Zato je pro- gram, ki temelji na običajni zimski odstra- nitvi napadenih brestov že vnaprej obsojen na neuspeh. Sanitarni ukrepi morajo biti usmerjeni na zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasno zatiranje hroščev. Na podlagi teh ugotovitev se je v Kolo- radu pričela široka akcija za ohranitev bresta. Vsako drevo pregledajo vsaj štiri- krat na leto, iščejo tudi posekana breslova drevesa, ki so primerna za prehranjevanje ličink beljavarjev. Vzorec z nejasnimi znaki bolezni pošiljajo v laboratorije, kjer ugoto- vijo povzročitelja . Vsa okužena drevesa ali veje takoj odstranijo ali zažgo, preden se izležejo hrošči. Spomladi v okuženih ob- močjih škropijo breste z insekticidi. Posebno natančno odstranjujejo obolele breste tam, kjer obstaja možnost koreninskih zrastkov z zdravimi drevesi. Vzporedno s tem poteka široko zastavljen program izobraževanja ljudi. Celotni stroški akcije so približno 400.000 dolarjev. Z izvajanjem programa s9 je sušenje bresta zavrlo, v letu "1979 se je posušilo manj kot 0,2% celotnega števila dreves ("1474 dreves) . Avtor zaključuje z ugotovitvijo, da imajo v Koloradu holandsko brestovo bolezen v šahu . Dušan Jurc LES IN ENERGIJA Allgemeine Forstzeitung , Wien , 1981 , No . 7, posebna številka posvečena temi »energija iz lesa<< , Ko prelistavamo najbolj znane gozdarske strokovne časopise iz nemško govorečega prostora, vidimo, da je tema »les in ener- gija" postala zelo priljubljena. Tako ne manjka številnih člankov o novih, modernih in zelo ekonomičnih načinih kurjenja z le- sem. Hišnim lastnikom in graditeljem ponu- jajo celo vrsto velikih in majhnih peči na les, pa tudi raznih kombiniranih peči , ki jih med ostalim lahko kurimo z lesom. Prav tako ne manjka številnih prispevkov o ve- likih in majhnih strojih, ki meljejo vejevje ali tudi cela drevesa v sekance. Sekanci so kot neke vrste silaža, ki se porabi za kurja- vo. Tudi tehnologija izgorevanja lesa je po- stala zelo aktualna. Dosedaj smo namreč požigali les zelo neekonomično, z velik imi toplotnimi izgubami. Vse to najdemo tudi v posebni številki avstrijskega gozdarskega časopisa, ki pri- naša referate z zasedanja avstrijskega goz- darskega društva marca 1981 v Osojah na Koroškem. Tema zasedanja je bila : Energija iz lesa, sistem kurjenja , uporaba odpadlega lesa. Iz vseh referatov ter iz uvodne in za- ključne besede je čutiti neko evforija. Drva in les sploh je postal zelo moderen in iskan. še pred nekaj leti drv skoraj ni bilo mo- goče prodati. Sedaj je po drveh veliko po- vpraševanje, tako da je cena drv mnogokrat celo višja kot cena drobnega industrijskega lesa. Redčenja v mlajših sestojih, kjer napade veliko drobnega lesa, so postala spet zani- miva. Najnovejši razvoj tehnike omogoča, da v gozdu vse »Sečne ostanke« pospravimo do zadnje vejice. Gozdni posestniki se lahko veselijo, tudi drobne vejice se dobro prodajo in gozd je tako lepo počiščen in posprav- !jen. Pa tudi ostali vrednejši les gre sedaj dosti bolj v denar kot pred leti. Problematiko obravnavajo predvsem z vi- dika avstrijskih razmer, ki se bistveno ne ločijo od razmer v Nemčiji ali švici. V teh razvitih državah povečano povpraševanje po lesu najbrž še ne pomeni povečanega pri- tiska na gozd. Izgledi za negova/na dela so se gotovo izboljšali. Pri tem evforičnem razpoloženju je za ekološke vidike inten- zivnejšega izkoriščanja gozdov komaj ostalo nekaj besed. gg Noack, D., Fruhwafd, A. : Auswirkungen der Energie- und Aohstoffkrise aut den Rohstoff Holz. Al/g . Forstz. Munchen, 1981, No. 36, 913-920. Ta članek obravnava problematiko lesa in energije z malo širšega vidika, torej ne samo z vidika gospodarsko dobro stoječe Nemčije . Članek je vreden branja v celoti. Podam naj samo nekaj najvažnejših vidikov. Potrebe po energiji na svetu neustavljivo rastejo . Obenem povzroča eksplozija prebi- valstva v tropskih deželah naglo uničevanje gozdov in zapravljanje dragocene energije v obliki biomase. V posebno slabem položaju so dežele v razvoju, ki nimajo nafte in ki sestavljajo četrti svet najbolj revnih. Ener- getska kriza torej pomeni še večji pritisk na gozd in še hitrejše uničevanje gozda. Naj- razvitejše države kot so ZDA ali ZR Nemčija krijejo samo nekaj promil svojih energetskih potreb z lesom. V Afriki les pokriva 58 (J/o vseh energetskih potreb, v Latinski Ameriki 20%, na Daljnjem vzhodu 42%. Mnoge dežele v razvoju pokrivajo skoraj vse svoje energetske potrebe z lesom, pa čeprav s tem uničujejo zadnje ostanke gozdov, ker si pač drugega goriva ne morejo privo ščiti. V razvitih državah so minili časi , ko so les nadomeščali z drugimi materiali, kot je be- ton , aluminij, plastika. Pri izdelavi teh ma- terialov imamo tolikšno porabo energije, da si jih le težko privoščimo . Pri tem je les material, ki zahteva za svoje pridobiva- nje in obdelavo razmeroma prav malo ener- gije. Les zaradi prijetnega videza, dobrih izolacijskih lastnosti itn. vedno bolj prodira v gradbeništvo. Izdelki iz lesa, kot je papir ali lesne plošče, se lahko večkrat ponovno uporabijo (reciklirajo). Odslužene ali neupo- rabne izdelke lesa lahko nazadnje še vedno zažgemo oziroma porabimo v energetske namene. Les pri gorenju ne onesnažuje okolja, kakor druga goriva. Les je torej idealna surovina bodočnosti . čeprav je les obnovljiva naravna suro- vina, se pomanjkanje lesa v svetovnem me- rilu vedno bolj zaostruje. Zelo naivno bi bilo mislit i, da lahko npr. porabo nafte zmanj- šamo na račun večje porabe lesa. če bi npr. v ZR Nemčiji ves svoj letni prirastek lesa do kraja pokurili v energetske namene, bi s tem pokrili le 2,5% celotne letne po- rabe energije. Torej ves prirastek lesa za- dostuje le za približno pokrivanje letne rasti porabe energije. V svetovnem merilu bi z vsem prirastkom lesa pokrili le nekako 20 c;o celotne porabe energije. Pri tem moramo upoštevati, da je les skoraj edini nosilec energije v vsem nerazvitem tretjem svetu, seveda če izvzamemo naftne države. V zaključku avtor ugotavlja, da je za gozdarstvo edina prava usmeritev pridobiva- nje vrednsga tehničnega lesa. Zelo nespa- metno bi bilo, če bi se gozdarstvo usmerilo na pridobivanje drv oziroma goriva. Ener- getske krize s tem ne bi odpravili. pač bi pa s tem močno zaostrili surovinsko krizo. Les je predragocen da bi ga zažigali. Marjan Zupančič ALl JE BRŠLJAN ZAJEDAVKA V botaničnem vrtu v Ljubljani rasteta dva okrog 80 let stara, 25-30 m visoka in v prsni višini okrog 1 m debela topola. Nekaj debelejši in nižji je beli topol (Popu/us alba), tanjši in višji pa črni topol (P. nigra). Na črnem že dolga leta rastejo trije večji in nekaj manjših bršljanov (Hedera he/ix}, ki segajo zdaj okrog 20m visoko. Debelce prvega bršljana je okrog 135 cm od tal de- belo 95 mm, drugega 120 mm in tretjega 55 mm. Bršljani so zdravi, dobro uspevajo in vsako leto normalno cveto in plode. Pred petimi leti je sadjarsko usmerjeni vrtnar pri rednem obrezovanju in čiščenju drevja debe!ca bršljanov požagal 90-135 cm od tal, da ne bi delali škode topolu. Spod- nje dele odžaganih debele je popolnoma odstranil, z gornjimi deli debele in vejami na topol z oprijema!nimi koreninami prira- slega bršljana pa bi najbrž imel preveč dela. Pustil jih je nedotaknjene, verjetno v tihem upanju, da bodo grmi, ki jih je odrezal od zemlje, kmalu odmrli. Zelja ;;;e mu ni uresničila, sprožil pa je zanimiv po- skus, ki poteka kar sam od sebe. Njegov bistveni rezultat je, da bršljani na črnem topolu še kar naprej dobro uspevajo. Nekaj pa se vendarle ne ujema. Učili smo se in učimo, da je bršljan vzpenjavka (liana), ki se razrašča po tleh ali se vzpenja po oporah (skalovje, drevje, zidovje in po- dobno) in se nanje pritrjuje s posebnimi zračnimi koreninami, ki jim pravimo oprije- malne. O kakšnih sesalnih organih (havstori- jih), kot jih imajo zajedavl