PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! hHBI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, ČETRTEK, 27. DECEMBRA 1979 LETO XXI • ŠT. 301 • CENA 5 DINARJEV »DEI.O« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1954 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, Ki GAJE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JAK KOPRIVC ODGOVORNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR Sprejeli resolucijo za 1980 Soglasje republik in pokrajin Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ je sprejel tudi več drugih plansko-finančnih dokumentov, la urejajo gospodarjenje v naslednjem letu — Ekspoze predsednika ZIS Veselina Djuranoviča OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 26. decembra — Zbor republik in pokrajin skupščine Jugoslavije je nocoj sprejel - potem, ko so dosegli soglasje vseh republik in pokrajin - resolucijo o uresničevanju družbenega načrta Jugoslavije v 1980. letu. Skupaj z resolucijo je zbor sprejel tudi več drugih plansko-finančnih dokumentov, ki urejajo gospodarjenje v naslednjem letu. Predloga projekcij plačilne in devizne bilance Jugoslavije za naslednje leto sta ostala, skupaj s predlogom odloka o določitvi celotnega zneska deviz za potrebe federacije v naslednjem letu. neusklajena. Ob soglasju predsedstva SFRJ je ZIS delegatom zbora republik in pokrajin, v skladu z ustavnimi določbami o takih primerih. TEMA DNEVA predlagal sprejem zakona o začasnih ukrepih, ki so ga delegati zbora tudi sprejeli. Zakon bo zagotovil kolikor toliko normalno uresničevanje devizne in plačilne projekcije, temelji pa na tistih točkah obeh projekcij, ki so jih delegati že uskladili. Zakon bo veljal do takrat, ko bodo delegati uskladili obe projekciji — devizno in plačilno bilanco SFRJ za na- slednje leto — z usklajevanjem pa bodo nadaljevali takoj po novem letu. Računati je, da bosta oba dokumenta usklajena že januarja prihodnje leto. Na skupni dopoldanski seji so delegati obeh zborov poslušali ekspoze predsednika ZIS Veselina Djuranoviča o uresničevanju družbenega načrta Jugoslavije v Spoznanja ob resoluciji Kaže, da vse bolj raste spoznanje, da bo v zdajšnjih oteženih gospodarskih razmerah treba storiti kaj odločnejšega za izboljšanje gospodarjenja. Razkorak med ustvarjenim dohodkom in porabo je namreč prevelik že za normalne svetovne gospodarske razmere, kaj šele za zaostrene, kakršne so zdaj. Med takšno ostritvijo namreč dohodek narašča bolj skromno, poraba pa se , zvečuje. Ti precepi so prav gotovo prispevali, da je bilo sprejemanje denarnih, gospodarskih in družbenih načrtov za prihodnje leto dolgotrajno in burno, kot ni bilo že dolgo. Prav gotovo je pomembno, da so pri tem sestavljalci teh načrtov večkrat prerešetali zahteve proračunskih izdatkov in da so jih marsikje skromneje povečali. Vprašanje pa je, ali so jih skrčili res vsaj za toliko, kot bo v prihodnje leto skromnejše povečanje družbenega sestniki nameravajo vložiti sedem milijonov rodezijskih dolarjev v zmago »črnega Smitha«, pa sc je Muzo-rewa »za vsak primer« obdal s polvojaškimi silami, ki predstavljajo škofovo zasebno vojsko. ■nODMBBBaR&SKaV Vreme danes m I * 'I Večji del Evrope je pod vplivom področja visokega zračnega pritiska, ki vzdržuje hladno in suho vreme. Dežuje na britanskih otokih, sneži v Skandinaviji in na severu Sovjetske zveze. Pirenejski polotok pa ima pretežno jasno vreme. V Jugoslaviji je bilo pretežno oblačno, na severozahodu države pa rahlo dežuje. Temperature včeraj ob 13. uri: 0 stopinj Celzija v Prištini, 2 v Novem Sadu, 3 v Ljubljana in Beogradu, 4 v Zagrebu in Sarajevu, 5 v Skopju, 10 v Titogradu in Pulju ter 14 stopinj Celzija v Splitu. Za današnje jutro napovedujejo hladno vreme z zmr-zaljo v večjem delu države, marsikje tudi z meglo. Podnevi bo malo do umirjeno oblačno, po difiuh bo rae-gla. ZDA: sklic varnostnega sveta Muslimanski študenti obtožujejo Entezama za stike s CIA — Ajatola Homeini kritiziral Vatikan in papeža — Panama zanika, da je prejela iransko zahtevo po izročitvi bivšega šaha TEHERAN, NEW YORK, 26. decembra (Tanjug, AFP, Reuter) — Na sedežu OZN so danes potekala uradna posvetovanja med člani varnostnega sveta spričo ameriške zahteve o sklicu varnostnega sveta zaradi zadrževanja ameriških talcev v Teheranu. Muslimanski študenti so na iranski televiziji obtožili A basa Entezama, da je imel stike s CIA pred vrnitvijo Homeinija v Iran. Imam Homeini je ostro kritiziral »gospoda papeža«, češ da »podpira mogočneže tega sveta in molči pred klici razdedinjenih«. Predstavnik ZDA pri OZN veleposlanik Donald McHenry je poslal predsedniku varnostnega sveta pismo, v katerem ZDA za- • TEHERAN, 26. decembra (Tanjug) - Generalni direktor oddelka za mednarodne odnose in tržništvo pri iranskem ministrstvu za nafto Reza A rimi je danes izjavil, da je Jugoslavija na seznamu kupcev iranske nafte za leto 1980. Koliko iranske nafte bo dobila naša država, bodo določili pozneje. Sod nafte se je podražil na 28.5 dolarja. 11 htevajo, da bi čimprej »sklicali varnostni svet, da bi obravnaval ukrepe, s katerimi bi prisilili Iran, da bi izpolnil mednarodne obveznosti, ki jih je bil prevzel«. Politični opazovalci na East Ri-verju opozarjajo, da je ameriško pismo predsedniku varnostnega V Lendavi bo zrasla velika rafinerija Leta 1983 bodo v novi rafineriji nafte v Lendavi predelali najmanj 1,3 milijona ton surove nafte. Po uspešnih pogovorih med hrvaškim in slovenskim izvršnim svetom, so v Lendavi podpisali samoupravni sporazum o gradnji velike rafinerije. Poleg SR Slovenije, ki pri naložbi sodeluje z znatnimi sredstvi, bodo pri naložbi sodelovale tudi banke in podjetja iz Slovenije in Hrvaške. Stran 2 Namesto udeležbe pologi? Devet beograjskih bank je . obravnavalo vprašanje vlaganja pologov ob odobravanju potrošniških posojil. V razgovorih v združenju bank in za-. varovalnic pri gospodarski zbornici Beograda je prevladalo mnenje, naj bi dosedanjo prakso obvezne udeležbe pri potrošniških posojilih nadomestili z obveznim vlaganjem pologov oziroma vsaj z enakovrednim uporabljanjem pologov in udeležbe. Stran 3 sveta bolj umirjeno od ameriških uradnih in poluradnih izjav, ki jih je slišati v zadnjih dneh o tej zadevi. Po eni varianti se ZDA potegujejo za strog ekonomski embargo, ki bi prepovedal nakup iranske nafte in uvoz hrane in zdravil za Iran, kakor tudi zavrl transport in komunikacije. Govorijo tudi o prepovedi finančnih transakcij, pošiljk vojaških delov in izvoza strojev in tehnologije. Muslimanski študenti obtožujejo Abasa Entezama, ki je bil do nedavnega iranski veleposlanik v Stockholmu, a so ga pred nekaj dnevi aretirali v Teheranu, da je bil naklonjen ustanovitvi regent-skega sveta, preden se je Homeini vrnil v Iran. Študenti navajajo listine, ki so jih baje našli na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. V obrambo Entezama je nastopil bivši premier Bazargan s trditvijo, da stiki z Američani še ne pomenijo vohunstvo. Študenti zato zahtevajo, da Bazargan izstopi iz revolucionarnega sveta, in poudarjajo, da je Entczamova krivda dokazana. Ko je Homeini sprejel v Teheranu ameriške duhovnike, je kritiziral Vatikan in papeža, in se vprašal: »Se papež ne zaveda zločinov Carterja in drugih ame- • TEHERAN, 26. decembra (Tanjug) - Skupina jugoslovanski poslovnih ljudi se je sestala z iranskim ministrom za trgovino Rezom Sadro m. Obe strani sta izrazili željo, da M se čim bolje seznanili z možnostmi gospodarstva ene in druge države, tako da bi lahko razvili čim širše in čim boljše sodelovanje. Predstavniki iranskih bank so bili za to, da bi poiskali način za izboljšanje bančnega sodelovanja med Jugoslavijo in Iranom. Iransko ministrstvo za kmetijstvo je zaprosilo za seznem izdelkov, ki bi jih Jugoslavija lahko izvažala v Iran. Zanimalo se je še posebej za uvoz kmetijskih strojev in semen žitaric. • PANAMA, 26. decembra — Predsednik Paname Arstides Royo je danes zanikal, da je Panama prejela formalno peticijo Irana z zahtevo, da mu mora izročiti bivšega šaha, kot je zvedela agencija A P iz predsedniške palače v prestolnici Panami. Demantirali so tudi poročila, da je Panama prejela poslanico v enakem smislu od iranskega zunanjega ministra Sadeha Gotbza-deha. riških predsednikov v Vietnamu, v Palestini in v južnem Libanonu? Če se tega ne zaveda, zakaj se ovija v plašč molka? Zakaj ščiti mogočne na škodo šibkih?« Homeini je v torek tudi izjavil, da je Iran v »ekonomski vojni z ZDA in morda tudi z drugimi državami«, in ni izključil možnosti, da bi se ta vojna »izrodila v vojaški spopad«. V govoru pred voditelji organizacije »Sklad za razdedinjene«, ki ga je v sredo prenašal iranski radio, je Homeini opozoril »na nevarnost«, ki jo povzroča Iranu odvisnost od tujine, zlasti od ZDA, kar zadeva oskrbo s hrano«. V soboto novoletna priloga V soboto izide novoletna priloga Dela, v celoti ubrana na leto 2000 — kakšen bo svet in kako bomo živeli čez dvajset let O tem govorijo v posebnih intervjujih: STANE DOLANC, član predsedstva ZKJ - ekskluzivni novoletni intervju za Delo JANEZ STANOVNIK - Gospodarski razvoj sveta bo odvisen od odnosov med narodi AURELIO PECCEI — Vse na tem svetu je last vsega človeštva MILOŠ KOBE — Računalniki bodo del našega vsakdana JAN TTNBERGEN — Drobtine z bogatinove mize ne nasitijo revežev Poleg tega sodelujejo v prilogi pisatelj Matjaž Kmecl, demograf in statistik Dolfe Vogelnik, politolog Anton Bebler, fizik Janez Strnad, biolog Franjo Puncer, enciklopedist Ivo Cecič, umetnostna zgodovinarja Tomaž Brejc in Jure Mikuž, slikar Gustav Gnamuš, skladatelj Lojze Lebič, muzikolog Andrej Rijavec ter seveda vrsta novinarjev Dela Novoletna priloga na decembra 20 straneh v soboto, 29. ■soamiannmfaS' Oderuštvo cveti skrivaj Sodeč po redkih primerih oderuštva, ki končajo na sodišču, bi se dalo sklepati, da oderuštvo kot pojav sploh ne obstaja. Toda glede na pomanjkanje stanovanj v Ljubljani, na neurejena postano-valska razmerja in na nenadzorovan pritok delavcev iz drugih republik bi lahko rekli, da izkoriščanje stanovanjske stiske zagotovo cveti, a le skrivaj. Stran 12 Kje bo stala nova jeklarna? »Vse razumemo, samo sprijazniti se ne moremo,« je dejal na izredni seji kmetijsko zemljiške skupnosti eden izmed delegatov, ko so govorili o predvideni lokaciji za elektrojeklamo jeseniške železarne na Belškem polju. Gre za približno 44 hektarov najboljšega kmetijskega zemljišča v občini, ki bi z njim izgubila približno desetino obdelovalnih površin. Stran 17 Danes Književni listi • Srečanja z jugoslovanskimi književniki: pri Titu Bilopavloviču v Zagrebu • Zapis o pravih koreninah pisanja § Kritika: Tokrat tehtno o nacizmu • Ugovori in pripombe na račun piscev in uredništva 9 Svet brez sovraštva v Doberdobu • O kulturni politiki in kulturni vzgoji — poglavje iz knjige Jožeta VoHanda O Zagrebško tako rekoč literarno pismo . hm uti n auaa———a—a—■a——i Tretjič zmaga s točko prednosti LJUBLJANA, 24. decembra - Vpetem kolu 1. zvezne košarkarske lige je bi!Osrednji derbi v Tivoliju, Pri Iskri Olimpiji je gostovala doslej neporažena Jugoplastika iz Splita, ki pa je po izredno razburljivi igri jročki vendarle morala prepustiti domačinom. Iskra Olimpija je zmagala 89:88 (46:53). Na sliki: Jelovac v skoku pod košem Jugoplastike. (Foto: Dragan Arrigler) S TELEPRINTERJA Od danes Beograjčani kupujejo dražje meso BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Od danes veljajo v Beogradu nove maloprodajne cene za sveže meso. Svinjsko meso se je podražilo največ za 26,5 odstotka, govedina za 19,6, teletina, june-tina in ovčje meso za 20,7, piščanci pa za 14,9 odstotka. Drobovina se je podražila za 22 odstotkov, divjačina za 40 odstotkov, sveže rečne ribe pa za 25 odstotkov. Pričakujejo, da se bo preskrba trga s svežim mesom zaradi tega izboljšala, predvidoma pa se bo popravil tudi gospodarski položaj klavnic. Mariborski »Ferromoto« vlaga v »Plamo« MARIBOR, 26. decembra — »Ferromoto« iz Maribora in »Polama« iz Podgrada sodelujeta na podlagi samoupravnega sporazuma o skupnem poslovanju na domačem in tujem tržišču. »Ferromoto« kupuje njihove izdelke, ki jih »Piama« izdeluje po nemški licenci. »Piama« želi povečati proizvodnjo in izboljšati kakovost svojih izdelkov in načrtuje nove investicije. »Ferromoto« bo sovložil 20 milijonov dinarjev za drugo fazo modernizacije tovarne poliureta-nov. Zmogljivost proizvodnje se bo po tej modernizaciji povečala od 4200 na 7400 ton poliinetanska pene. Predračunska vrednost druge faze izgradnje tovarne znaša 309.159.000 dinarjev. M. K. Uspešno delo naših monterjev v ČSSR VRANJE, 26. decembra (Tanjug) - Specializirana delovna organizacija »SZP — Zavarivač« v Vranju je dokončala gradnjo petrokemičnega giganta v Litvinovu v CSSR; gradnja je stala 3,500.000 ameriških dolarjev. »Zavarivač« je prva delovna organizacija iz Jugoslavije, ki je v okviru del, prevzetih prek beograjskega »Montin-vesta«, opravila montažo v Litvinovu. Na gradbišče v ČSSR je naša . delovna organizacija poslala 160 svojih delavcev, varilcev in monterjev, ki so opravili za tri milijone dolarjev del. Razen tega je »Zavarivač« sklenil z investitorjem v Litvinovu pogodbo o prevzemu del v vrednosti še okoli 500.000 dolarjev. V tem petrokemičnem kombinatu v ČSSR je »Zavarivač« montiral 600 ton jeklenih konstrukcij, 700 ton cevovodov in opravil še druga dela. Tovarna fasadne opeke v Vladičinem Hanu VLADIČIN HAN, 26. decembra (Tanjug) — Samoupravni organi industrije gradbenega materiala »8. november« v Vladičinem Hanu so sklenili, da bodo zgradili tovarno fasadne opeke. Povpraševanje po tej vrsti zidakov nenehno narašča, vendar v širšem južnomorav-skem območju nimajo še nobene podobne tovarne. Letna zmogljivost tovarne bo znašala okoli 30 milijonov gradbenih enot, v naslednjih fazah pa še več. V tovarno bodo vložili okoli 100 milijonov dinarjev, zaposlilo pa se bo lahko nad sto delavcev. Nova opekarna bo pospešila razvoj BABUŠNICA, 26. decembra (Tanjug) -V Babušnici so začeli graditi tovarno opeke, od katere pričakujejo, da bo znatno pospešila gospodarski razvoj te nerazvite občine v niškem območju. Izdelovali bodo več vrst zidakov, ki so na trgu najbolj iskani. Tovarna bo stala nekaj nad sto milijonov dinarjev. Petiniridesetletnica Tanjuga v Makedoniji SKOPJE, 26. decembra (Tanjug) — Pred nedavnim je minilo 35 let, odkar deluje tiskovna agencija Tanjug v Makedoniji. Podružnico so pod imenom TAM ustanovili 10. septembra 1944 v vasi Gomo Vranovci, kjer je dober mesec nato izšla tudi prva številka »Nove Makedonije«. Prvi direktor podružnice Tanjuga je bil Lazar Mojsov, odgovorne funkcije pa sta imela tudi Kiro Hadži Vasilev in Jovan Boškovski. To je bila prva ustanova, posvečena javnemu informiranju v Makedoniji. Njena ustanovitev je bila zlasti pomembna zato, ker je do nje prišlo takoj po konstituiranju države makedonskega naroda v okviru nove Jugoslavije. Letos v izvoz več sladkorja In olja BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) - V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bil izvoz hrane po najnovejših statističnih podatkih podoben lanskemu. Po tej poti smo iztržili okoli 10 milijard dinarjev. Poleg živine in živinorejskih izdelkov, zelenjave, sadja ter zelenjavnih in sadnih izdelkov smo letos izvozili precej sladkorja in jedilnega olja. Obstajajo tudi dobre možnosti za izvoz letošnje koruze. Tobak bodo odkupovali do konca februarja VRANJE, 26. decembra (Tanjug) - Tobačna industrija DIV v Vranju in njene temeljne organizacije združenega dela v Vladičinem Hanu, Vranju, Bujanovcu in Preševu bodo odkupovale letošnji tobak do konca februarja prihodnjega leta. Na njihovem območju se je v pridelovanje tobaka vključilo 7800 gospodarstev z okoli 32.000 člani. Pridelali so okoli 2450 ton tobaka. Za kilogram suhega tobaka bodo dobili povprečno po 65 dinarjev. Vsem pridelovalcem tobaka z juga Srbije bo tobačna industrija DIV izplačala okoli 160 milijonov dinarjev. Svinčeni dok za bangladeško mornarico TROGIR, 26. decembra (Tanjug) — V ladjedelnici »Jožo Lozo-vina-Mosor« v Trogirju so danes splavili svinčeni dok, namenjen za potrebe bangladeške mornarice. Poleg delavcev iz ladjedelnice in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij trogirske občine je bil navzoč tudi bangladeški veleposlanik v Jugoslaviji Ahmed Fakrudin. Gostje so si zatem ogledali zgodovinske znamenitosti mesta. Od danes izredni novoletni vlaki BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Jutri bodo začeli pri nas voziti prvi izredni novoletni vlaki, ki jih bo do 3. januarja skupaj 138. Železnice so se odločile, da k rednim kompozicijam dodajo še 220 posebnih vagonov. Dvajset odstotni popust bo veljal za vse povratne vožnje od 28. decembra do 7. januarja. Kilovati iz novega bloka TE »Nikola Tesla« BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Prve kilovatne ure električne energije so prišle danes ob 13. uri in 15 minut iz novega bloka TE »Nikola Tesla« VI. v Obrenovcu. Kot je izjavil generalni direktor obrenovške termocentraie inž. Vladislav Močnik, je tako praktično končana graditev največjega elektroenergetskega središča v državi. Prihodnje leto bo šest agregatov termocentraie »Nikola Tesla« proizvedlo 9,5 milijarde kilovatnih ur električnega toka. Izpolnjen letni načrt ravenske jeklarne RAVNE NA KOROŠKEM, 26. decembra — Danes v jutranjih urah so delavci tozda Jeklarna železarne Ravne izpolnili letošnji načrt proizvodnje, ki je znašal 211.700 ton surovega jekla. Ob tem je treba dodati, da so doslej z velikimi napori vseh delavcev jeklarne iz leta v leto povečevali proizvodnjo ob enakih proizvodnih zmogljivostih in so dosegli boljše rezultate izključno z večjo storilnostjo in boljšo delovno disciplino. Izboljšali so tudi kvaliteto surovega jekla. V letu 1980 proizvodnje jekla ne bodo povečevali, ker bodo začeli z modernizacijo jeklarne, da bi odpravili težka delovna mesta in izboljšali delovne pogoje za vse delavce. M. V. Daljše zimske počitnice za zeniške šolarje ZENICA, 26. decembra (Tanjug) — Učenci osnovnih in srednjih šol z območja zeniške občine bodo imeli letos mesec dni zimskih počitnic, in sicer od 28. decembra letos do 28. januarja prihodnje leto. V želji, da bi učencem omogočili čim daljše bivanje zunaj Zenice, kjer je zlasti v zimskem času onesnaženost zraka zelo velika, je izvršni svet skupščine občine omogočil šolam, da lahko decembrske sobote spremenijo v delovne. To so izkoristile vse šole, zato pa bo lahko 20 tisoč učencev preživelo počitnice zunaj Zenice. »Iskra« izvozila za 120 milijonov dolarjev LJUBLJANA, 26. decembra (Tanjug) — Sozd »Iskra« je izpolnila letošnji proizvodni načrt, vrednost proizvodnje pa je večja od lanske za 23 odstotkov. Na tuje trge je »Iskra« izvozila za 120 milijonov dolarjev vrednost blaga, to je za desetino več kot lani. Za prihodnje leto načrtujejo izvoza blaga za 145 milijonov dolarjev. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI PREHODNEM MLADINSKEM DOMU V LJUBLJANI, Ljubljana, Jarška c. 36 razpisuje opravila in naloge pedagoškega vodje POGOJI: visoka izobrazba: defektologija, pedagogika ali psihologija in 5 let prakse opravila in naloge 3 vzgojiteljev POGOJI: višja izobrazba: specialna pedagogika MVO, VŠSD ali visoka izobrazba: defektologija, pedagogika ali psihologija in 2 leti prakse. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema tajništvo 15 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po preteku razpisnega roka. 26-10776 Analiza del ZK v javnih občilih V prihodnjih dveh mesecih kritična ocena dela po 11. kongresu ZKJ Po domače že 1« V «• v mah soli Pogovor z učitelji slovenskega dopolnilnega pouka v tujini - Nov učbenik Moja domovina SFRJ BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — V naslednjih dveh mesecih bodo v vseh osnovnih organizacijah ZK v javnih občilih kritično analizirali delo v razdobju po 1L kongresu ZKJ; tako so sklenili na današnji seji komisije predsedstva CK ZKJ za obveščanje in propagando. Takšna odločitev, sprejeta na tem sestanku, ki ga je vodil Do-broslav Culafič, ni sledila zaradi skrb zbujajočega položaja pri delu naših občil in komunistov v teh delovnih organizacijah. Nasprotno, med vsemi dosedanjimi razpravami so si bili edini, da se naša sredstva javnega obveščanja na splošno uspešno razvijajo in izpolnjujejo družbeno vlogo ter da postaja dejavnost zveze komunistov v javnih glasilih vse bolj pozitivna. LJUBLJANA, 26. decembra - Med otroki naših delavcev na začasnem delo v tujini Je vse več takih, ki so se rodili na tnjem in mnogi med njimi komajda znajo kako besedo materinega Jezika. Zato bo treba vsa naša prizadevanja v prihodnje veliko bolj zavzeto kot doslej, usmeriti v predšolsko obdobje. Učitelji slovenskega dopolnilnega pouka v tujini so na današnjem pogovoru na republiški izobraževalni skupnosti opozarjali, da so naši starši v tujini močno zaposleni in preživijo s svojimi otroki povprečno bori dve uri dnevno. V takih razmerah so skušali, kot so poročali, na »lastno pest« organizirati neke vrste »male šole« za pet in šestletne otroke. Vendar se skorajda povsod srečujejo z obilico težav vsebinske in organizacijske narave. Predsednica IO Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije Vida Rudolf je poročala, da skupaj z zavodom za šolstvo pripravljajo precej novih didaktičnih pripomočkov, organizirali bodo strokovne seminarje s posebnim poudarkom na predšolski vzgoji in skupaj s klubi iskali še možnosti, kaj bi bilo mogoče narediti za slovenske otroke v tujini ob prostih dnevih, na primer ob sobotah in podobno. Naši strokovnjaki, predvsem pa učitelji dopolnilnega pouka na tujem so tako vse bolj prepričani, da bo treba prilagoditi tudi šolski učni načrt za dopolnilni pouk. Prva, kot se je danes pokazalo, vse hvale vredna akcija v tem prizadevanju bo učbenik Moja domovina Jugoslavija, ki so ga predstavili na današnjem srečanju in ga bodo lahko začeli takoj uporabljati. DRAGICA BOŠNJAK Mesto za dogovor In izmenjavo informacij Desetletnica dela tiskovnega sveta pri RK SZDL - Odprt za pobude ustanov in posameznikov LJUBLJANA, 26. decembra — »Temeljili namen tiskovnega sveta je, da si prizadeva uresničiti vpliv delovnih ljudi na samoupravno usmerjenost sredstev javnega obveščanja. S tem pa prispeva tudi k razvijanju komunikacijskih sredstev kot najširše demokratične tribune delovnih ljudi,« je dejal podpredsednik tiskovnega sveta Tomo Martelanc, ko je orisal desetletno d ek) tega sveta pri predsedstvu republiške konference SZDL. Tiskovni svet je eden izmed najstarejših svetov, ki delujejo v okviru republiške konference socialistične zveze in hkrati prvi tovrstni organ v Jugoslaviji. Pobudo za njegovo ustanovitev je dala skupina za prosveto, kulturo, znanost in tisk pri republiški konferenci že leta 1968. Približno leto dni kasneje je bil tiskovni svet ustanovljen. Zgledov in usmeritev za delo tiskovnega sveta tedaj ni bilo, ali pa zgolj take, ki niso ustrezale niti političnim niti družbenim razmeram. Delo tiskovnega sveta je bilo v minulem desetletju pestro in ob-I sežno. Največ pozornosti je svet posvečal delovanju in razvoju sredstev javnega obveščanja, obveščanju manjšin, pa tudi delovanju neuvrščenih na tem področju. Hkrati pa ni zanemaril niti razvoja obveščanja v delegatskem sistemu, prav tako tudi ne podružbljanja informacij niti materialnega položaja javnih občil. Člani tiskovnega sveta so ob tem poudarili, da je bil svet vedno odprt za vsako pobudo institucij ali posameznikov. Prav zato je pomembno, da je svet nekakšno središče za izmenjavo informacij, mesto razpravljanja in prostor za dogovarjanje tudi o najbolj perečih družbenih in političnih dogodkih. Dosedanje delo tiskovnega sveta pa je obveznost tudi za vnaprej. Prav obveščanje je izredno pomembno in občutljivo področje in mu zato velja vsa pozornost. JANEZ KOVAClC Pogovor o presojanju ustavnosti Mitja Ribičič se je pogovarjal s sodniki ustavnega sodUča o njihovem delu LJUBLJANA, 26. decembra -Predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič sc je danes pogovarjal s predsednikom Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jožetom Brilejem o nekaterih aktualnih vprašanjih, povezanih z razvojem sistema socialističnega samoupravljanja. Na pogovoru, v katerem so sodelovali tudi nekateri sodniki ustavnega sodišča in posamezni člani predsedstva RK SZDL Slovenije, je tekla beseda predvsem o problematiki urbanističnega planiranja in o nekaterih ovirah pri uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v krajevnih skupnostih, o problematiki samoupravnega usklajevanja interesov v komunalnih skupnostih, o primernosti določb v posameznih zasebnih in samoupravnih splošnih aktih, ki abstraktno kategorijo moralnopolitične primernosti postavljajo kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja. Letalski mejni prehod v Sečovljah Sklep o sezonskem mejnem prehodu naj bi ZIS sprejel vsaj do aprila PIRAN, 26. decembra - Zaradi povečanega obsega dela in siceršnjega povečanja stroškov so člani izvršnega sveta piranske občinske skupščine soglasno podprli predlog občine Piran, da bi na letališču v Sečovljah odprli sezonski, sicer pa mednarodni mejni prehod za potrebe samega letališča in turizma na slovenski obali. Edino primorsko letališče, usposobljeno do te ravni, bo treba do prvega maja 1980 še dokončati, opremiti s kontrolnim stolpom, bencinsko črpalko, prostori za metereološko službo, carino in kontrolo potnih listov. V Sečovljah računajo na dnevni obisk deset do dvajset letal, ob koncu tedna pa na 40 letal. Odločitev o sezonskem mejnem prehodu na letališču v Sečovljah naj bi sprejel zvezni izvršni svet najmanj do aprila naslednje leto. D. G. Huda denarna bremena slovenskih letališč Predvidena denarna pomoč z združevanjem sredstev gospodarstva ostala na papirju - Ugodnejši kreditni pogoji in odlog za vračanje posojil KRANJ, 26. decembra - Potem ko se je izjalovil poskus do bi ustanovili samoupravno interesno skupnost za letališko infrastrukturo v Sloveniji, za katero so dali pobudo pred tremi ieii, so se slovenska letaUiča znašla v težkem finančnem položaju. Z naložbami v izgradnjo in obnovo letaliških objektov In naprav so se namreč zadoižUa do vratu, predvidena deuarna pomoč z združevanjem sredstev gospodarstva pa Je ostala le na papirju. Letališče Ljubljana je lansko leto končalo z izgubo nekaj nad 10 milijonov dinarjev, ker so zaradi obnove vzletno pristajalne steze dva meseca ostali brez dohodka. Za letos pa planirajo, da s čistim dohodkom ne bodo mogli v celoti pokriti predvidenih osebnih dohodkov in drugih postavk v delitvi, ker bi morali samo za obresti od najetih posojil odšteti 22 milijonov dinarjev. V naslednjih letih bi se obresti sicer postopoma toliko zmanjšale, da ne bi predstavljale večje obremenitve. Vendar pa s planiranimi sredstvi amortizacije in tistimi, ki naj bi jim v čistem dohodku ostala za razširitev mate- rialne osnove, nikakor ne bi mogli odplačati glavnice najetih kreditov. V šestih letih bi namreč morali vrniti kar 275 milijonov dinarjev. V tem času pa bodo, kot planirajo, za te namene zbrali le okoli 94 milijonov dinarjev. V še slabšem položaju je mariborsko letališče, kjer predvidevajo, da vse do leta 1985 ne bodo dovolj zaslužili niti za osebne dohodke, tako da o kakem denarju za izboljšanje materialne osnove v planih ni niti sledu. Z amortizacijo pa do leta 1982 ne bi mogli pokrivati niti obresti za posojila, kaj šele samo glavnico. Do leta 1985 bi morali za vrnitev dolgov skupaj z obrestmi zagotoviti 216 Besedo tudi molčečim Seminar za člane vodstev osnovnih organizacij ZK ptujske občine -▼•e moči zastaviti za varčevanje in stabilizacijo — Pomen informiranja PTUJ, 26. decembra — Na seminarju, ki so ga danes pripravili za člane vodstev osnovnih organizacij ZKS ptujske občine, je o aktualnih nalogah komunistov spregovoril Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS, o informiranju in komuniciranja v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja ter o organiziranosti in metodah političnega dela pa sta predavala Alojz Gojčič in Bojan Klemenčič, izvršna sekretarja predsedstva CK ZKS. Franc Šetinc je poudaril, da moramo na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja zastaviti moči za varčevanje in stabilizacijo, pri tem pa mora biti v ospredju varčevanje z energijo in surovinami. Na vseh področjih bo prav tako treba posvetiti največ pozornosti združevanju dela in sredstev, predvsem po sapioupravui poti, preseči moramo razdrobljenost gospodarstva in tozdovska zapiranja, obsežne naloge pa bo treba izpolniti za uspešno družbeno načrtovanje. Ko je Franc Šetinc govoril o delovanju osnovnih organizacij ZKS. je poudaril, da mora v razpravah sodelovati večji krog članov, ne le nekateri razpravljalci, iki se nekako čutijo poklicane za vsa področja, predvsem pa morajo lx>lj in večkrat priti do besede ženske, katerih mnenja so prevečkrat osamljena. Komunisti naj na svojih sestankih posvečajo pozornost predvsem problematiki svojih sredin, tako da si najrazličnejših tem sploh ni potrebno izmišljati, kot se to včasih tudi pripeti. Vloga komunistov v SZDL, sindikatu in delegatskem sistemu je povsem jasna, vprašanje političnega sistema pa ne more biti zgolj parola, temveč življenjska potreba. V nadaljevanju je Franc Šetinc spregovoril o razvoju manj razvitih območij v Jugoslaviji, pozornost pa je posvetil še nekaterim tokovom v rintokatoliški cerkvi. Pri tem je menil, da so prisotni nekateri nosilci klerikalizma in katolicizma, vendar pa temu pojavu ne smemo dati večje razsežnosti, saj gre za posamezne primere, .Alojz Gojčič je predaval o oblikah in pomenu informiranja ter poudaril, da je informiranje osnova za dobro družbenopolitično delo ter da brez ustreznih oblik informiranja ne moremo govoriti o uspešnem samoupravljanju. Bojan Klemenčič je spregovoril o organiziranosti in metodah dela v zvezi komunistov ter menil, da mora biti področje delovanja komunistov v vseh družbenopolitičnih organizacijah in delegatskem sistemu. DANILO UTENKAR SPREJEM Dr. Anton Vratuša sprejel dr. Marka Vrhunca LJUBLJANA, 26. decembra — Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša se je pogovarjal z veleposlanikom SFR Jugoslavije pri evropskem centru OZN v Ženevi, dr. Markom Vrhuncem. Pogovor se je nanašal na udeležbo Slovenije v sodelovanju Jugoslavije z mednarodnim; organizacijami, ki imajo sedež v Ženevi. milijonov dinarjev, amortizacije pa se bo v tem času nabralo le za okoli 67 milijonov dinarjev. V podobnem položaju kot ljubljansko in mariborsko sta tudi letališči v Slovenj Gradcu in Sečovljah. Tam sicer krediti in obveznosti niso tolikšne, vendar pa je tudi dohodek precej manjši. Ko se pred dvema letoma pripravljali finančni načrt za obno-« vo vzletno pristajalne steze na brniškem letališču, se je izvršni svet skupščine SR Slovenije sicer obvezal, da bo predlagal sprejem zakone o obveznem združevanju sredstev za financiranje letališke infrastrukture, če ne bi bilo nič s samoupravno interesno skupnostjo. Vendar pa so sedaj našli novo pot do rešitve težkega finančnega položaja omenjenih štirih slovenskih letališč in sicei ob pomoči finančnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti, ki so v depozitu pri Narodni banki Slovenije. Za skupščino SR Slovenije je že pripravljen predlog o spremembi odloka o prenosu tega denarja v depozit pri NB Slovenije. Po tem predlogu naj bi 570 milijonov dinarjev namenili za zagotovitev ugodnejših kreditnih pogojev za posojila, ki so jih temeljne banke odobrile letališčem za financiranje letališke infrastrukture. S tem denarjem bi znižali obrestno mero za kredite na pol odstotka, hkrati pa bi odložili vračanje kreditov do leta 1986. Ob takih spremembah, bi letališča v prihodnjem obdobju lahko normalne je gospodarila in si zagotovila nekaj prostih sredstev amortizacije, ki bi jim bila osnova za nova vlaganja v prihodnje. V temeljni banki Gorenjske, ki je največji kreditor letališke infrastrukture v Sloveniji, so sena včerajšnji seji kreditnega odbora odločili, kako bodo s predvidenimi sredstvi iz depozita pri NB Slovenije pomagali letališču Ljubljana. Ta delovna organizacija ima v TBG kar 36 kreditov za skupno 312 milijonov dinarjev. Te naj bi po novem začela vračati šele leta 1986 zadnji obrok pa bi plačala leta 2000. LADO STRUŽNIM Tč^čtErmmK NOVI §f#|l POGLEJMO Sl V OČI? Srečanje z dolgoletnimi bralci LJUBLJANA. 26. decembra — V zahvalo za dolgoletno zvestobo je uredništvo Dela povabilo danes v svoje prostore na Tomšičevi 3 vsakega stotega izmed S0C0 naročnikov, ki so redno naročeni na Delo že I J- tnaja i 959 — od združitve Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca — in celo dlje. Osemdeset gostov z vse/i koncev Slovenije je pozdravi! odgovorni urednik Dela Boris Dolničar, potem pa so jih predstavniki uredništva, tiskarne, prodaje in naročnine seznanili z uspehi in težavami. Prisluhnili so tudi mnenjem in priporočilom najstarejših naročnikov, ki naj bi sodelovanje bralcev in časnika še poglobili. Po prijetnem pomenku so si gostje ogledali še tiskamo, obisk pa so končali v restavraciji Piava laguna ob kosilu in nastopu pevskega zbora Grafika. (Foto: Miško Kranjec) Prednost: posojila za nemoteno poslovanje Zbor Jugobankine temeljne banke v Ljubljani o poslovni politiki v prihodnjem letu LJUBLJANA, 26. decembra — Kreditiranje izvoza ter proizvodnje in priprave blaga za izvoz pa prednostna podpora naložbam, za katere bodo pretežno združena sredstva po načelih skupnega dohodka - to bosta v leta 1980 poglavitni izhodišči poslovne politike Jugobankine temeljne banke v Ljubljani, so sklenili na današnjem rednem zboru banke. Prihodnje leto bodo članice banke z območja Slovenije — zdaj jih je 330 - razpolagale z okoli 3,5 milijarde dinarjev, od česar pa bo moč za nove naložbe nameniti nekaj manj kot 2,2 milijarde. Na zboru sprejeti program uresničevanja srednjeročnega plana v letu 1980 pa predvideva, da se od tega pretežni del usmeri za podpiranje tekočega delovanja članic, oziroma za dolgoročna vlaganja samo 450 milijonov dinarjev. To pa pomeni izpolnitev le 15 odstotkov prijavljenih potreb po tovrstnih kreditnih sredstvih. Večino namenjajo za nove naložbe v gospodarstvu, dobršen del pa tudi za prodajo opreme na kredit v državi. Med posebej podprtimi nameni kratkoročnega kreditiranja je izvoz, za kar predvidevajo povečanje sredstev za več kot četrtino. Dodatno pa so na zboru skle- nili, da podprejo izvoznike tudi s kreditiranjem izvoznih premij vse do njihovega plačila ter uvajanje domačih inovacij v redno proizvodnjo. Za najemanje potrošniških posojil je predvidenega nekaj manj denarja kot letos. Organizacijam združenega dela bo banka za te namene odobravala sredstva le v višini odplačil, obseg kreditiranja pa bo usklajen s povečevanjem prodajnih cen. Od vseh zbranih sredstev prebivalstva, pri katerih načrtujejo zvišanje za tretjino (na okoli tri milijarde dinarjev), bo banka za potrošniška posojila in kreditiranje drobnega gospodarstva namenila 8 odstotkov (oziroma vključno s podporo stanovanjski gradnji 23 odstotkov) — vse drugo pa za podpiranje drugega gospodarstva. DUŠAN SKOK Rešitev je v povečanju izvoza Zunanjetrgovinski primanjkljaj bo letos presegel šest milijard dolarjev RADENCI, 26. decembra — Na nocojšnjem zboru delavcev v zunanji trgovini v slovenskih ozdih je zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar govoril o aktualnem položaju in nalogah na področju jugoslovanskega uvoza in izvoza. Na zboru sta sodelovala tudi predsednik GZS Andrej Verbič in predsednik republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino Jernej Jan. Kar bo letošnji zunanjetrgovinski primankljaj Jugoslavije po ocenah celo presegel šest milijard dolarjev, bo v prihodnjem letu in v novem srednjeročnem obdobju potrebno izvesti korenite spremembe v našem gospodarstvu in izvozne uvozni politiki. Že v letu 1980 bi se moral izvoz povečati za milijardo dolarjev, s tem, da bi obseg uvoza ostal na letošnji ravni ali se celo zmanjšal. Za spodbujanje izvoza bo v prihodnjem letu namenjeno 31 milijard dinarjev. Tudi uvozne omejitve, ki bodo sicer velike, morajo biti dosledne in dobro pretehtane. I. G. Za rafinerijo vse nared V Lendavi so podpisali samoupravni sporazum o gradnji nove rafinerije — Leta 1983 bodo predelali najmanj 1,3 milijona ton surove nafte LENDAVA, 26. decembra — Že pred dvema letoma podpisana pogodba o gradnji rafinerije v Lendavi je dobila danes dokončno potrditev s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev, ki so ga v ozd »Ina-Nafta« podpisali predstavniki števil- 1 nih delovnih organizacij. Te bodo sodelovale z lendavsko »Nafto« v skupni naložbi, katere vrednost znaša nekaj manj kot štiri milijarde novih dinarjev. Poln delež pri razvoju skupnosti Zahvala ZIS delavcem zveznih organov uprave, ld odhajajo v pokoj BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Danes je bila v ZIS slovesnost, na kateri se je dr. Ivo Margan v imenu zveznega izvršnega sveta zahvalil za dosedanje uspešno delo vsem funkcionarjem in delavcem zveznih organov uprave in zveznih organizacij, ki ob koncu leta odhajajo v pokoj. Dr. Ivo Margan je ob tej priložnosti poudaril, da so to ljudje, ki so med vojno in v povojni graditvi naše države prispevali poln deiež k oblikovanju in razvoju naše socialistične skupnosti, zlasti pa k ohranjanju pridobitev revolucije ter izpopolnjevanju našega družbenoekonomskega in političnega sistema. Ob tej priložnosti je izročil funkcionarjem in vodilnim delavcem odlikovanja, s katerimi jih je nagradil predsednik republike za zasluge in uspehe pri delu, ki jim je bilo zaupano. To bo tedaj največja investicija v slovenskem gospodarstvu doslej sploh, pripisujejo ji pa še posebno velik pomen zaradi vloge nove rafinerije v našem energetskem gospodarstvu. Ker je prišlo zaradi dveletne zamude te gradnje do občutnih podražitev — Lendava pa bo kmalu po novem letu dobila po kraku jugoslovanskega naftovoda že prve tone surove nafte — je tako za vse partnerje kot za celotno naše gospodarstvu zelo pomemben rok dograditve nove rafinerije, ki naj bi začela s proizvodnjo leta 1983. Učinkovita dogovora med izvršnima svetoma Slovenije in Hrvaške sta pritegnila v povezano akcijo tudi zagrebško privre-dno in ljubljansko združeno banko. Pomembni za odločitev o začetku gradnje rafinerije v Lendavi pa so bili tudi nedavni sklepni pogovori investitorja s tujimi partnerji — s tvrdko »Bipronaft« v Krakowu in tvrdko »CTIP« v Rimu, prav tako pa so v tem času | zaključili pogodbe s poljsko i tvrdko »Polimex-cekop« v Var- j šavi, ki je prevzela projektantske j posle in jih tudi žc uspešno uresničuje. Sicer pa je »Ina-Nafta«- z že nakazanim predujmom v višini 2,5 milijona dolarjev k danes sklenjenemu sporazumu potrdila veljavnost pogodbe, ki so jo s tujimi partnerji podpisali že leta 1977. Partnerji so sprejeli obveznost, da bodo najkasneje v tridesetih mesecih izpolnili vse svoje obveznosti, ki upoštevajo izdelavo projekta, dobavo opreme in njeno montažo. Po besedah Jožeta Varge, glavnega direktorja ozd »Ina-Nafta« so s tem dobili vsa jam- stva, da bodo že leta 1983 predelali v novi rafineriji najmanj 1,3 milijona ton surove nafte, katere derivati, predvsem pogonska goriva, so v glavnem namenjena slovenskemu in hrvaškemu trgu. Ne gre prezreti tudi podatka, da so že doslej znašali stroški za len- ® Glavni nosilec financiranj h gradnje nove lendavske rafinerije je SR Slovenija, ki bo vložila v ta objekt kar 1,2 milijarde trajnik združenih sredstev združenega dela, s štiristo milijoni dinarjev pa neposredno sodeluje združeno delo naše republike. S po sto milijoni dinarjev prva tako sodelujeta rafineriji »fine« v Sisku in na Reki in tozd proizvodnja mazuta in bitumena. Delež dobaviteljev uvožene opreme znaša 559 milijonov dinarjev, zagrebška »Privredna barom« pa je odobrila kredit v višini blizu 900 milijonov dinarjev. davsko rafinerijo 650 milijonov’ novih dinarjev. V razdobju do leta 1983 pa bo tudi sedanja lendavska rafinerija pomembna za preskrbo trga z bencinom, saj bodo lahko tu predelali letno tristo ton domače in 350 tisoč ton uvožene surove nafte, ki bo pritekla po jugoslovanskem naftovodu do Lendave po kraku Virje - Lendava. BORO BOROVIČ Vrvi za Veliko planino V Golfturistu so se vendarle dogovorili o uvozu opreme za obnovitev gondolske žičnice — Obratovala bo še pred zimskimi počitnicami KAMNIK, 26. decembra — Več kot polletno dogovarjanje o sanaciji tozda Hoteli in žičnice gondolske žičnice na Veliko planino ter pobudi za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti Velika planina, je končno doživelo svoj razplet. Potem ko je kamniški izvršni svet zaostril neodgovorno dolgotrajno dogovarjanje o sanaciji žičnice, so se namreč v Golfturistu resnično potrudili in v desetih dneh ustrezno dopolnili sanacijski program in se dogovorili o uvozu novih nosilnih vrvi za gondolsko žičnico na Veliko planino. Tako so na današnji seji kamniškega IS dali soglasje k dopolnjenemu sanacijskemu programu tozda Hoteli in žičnice, ki že šesto leto posluje z izgubo ter hrati dobili zagotovilo Goifturi-sta, v sklopu katerega posluje kamniški tozd, da bbsta tovornjaka s tovorom vrvi prispela v Slovenijo že v petek. Istočasno so sprejeli tudi program turističnega razvoja Velike planine, ki naj bi ga iniciativni odbor za ustanovitev interesne skupnosti hkrati s samoupravnim sporazumom dal v javno razpravo v prvem mesecu prihodnjega leta. Dopolnjeni sanacijski program tozda Hoteli in žičnice obeta, da bo hkrati z olajšavami, ki jih predlaga kamniški izvršni svet, ta tozd v prihodnjem letu posloval brez izgub. V okviru občine naj bi namreč z različnimi olajšavami (oprostitev raznih davkov, zdru- ževanja sredstev po nekaterih samoupravnih sporazumih, odpis nekaterih posojil itd.) prispevali k sanaciji tozda 500.000 dinarjev. S popolno oprostitvijo plačevanja delovne skupnosti skupnih služb v Golfturistu in v sozdu Sap Viator naj bi k sanaciji pripomogli s 600 tisočaki, poleg tega naj bi po predlaganem sanacijskem programu znižali stroške za obratna sredstva, odpisali vsa sanacijska posojila z obrestmi vred iz preteklih let v okviru sozda in posojila iz skladov skupne porabe, kar skupaj znaša dobrih 25 milijonov dinarjev. Poleg tega naj bi iz kamniškega sklada skupnih rezerv vsaj deloma pokrili letošnjo izgubo v kamniškem tozdu, ki za zdaj še ni izračunana. Z rednim obratovanjem žičnice, ki naj bi jo uredili še pred koncem šolskih počitnic ter z vsemi predlaganimi ukrepi bi kamniški tozd Hoteli in žičnice v prihodnjem letu pozitivno posloval. S tem je dobil zeleno luč programa ustanovitev interesne skupnosti. Program, ki je dobil podporo v današnji razpravi predvideva, naj bi s približno 30 milijoni dinarjev - finančno konstrukcijo bo treba še nekoliko dodelati - na Veliki planini uredili osnove tistega, kar naj bi delovnim ljudem in občanom regije pa tudi širšega območja, saj vključevanje v interesno skupnost ne bo omejeno, omogočilo vse vrste zimskega in poletnega turizma in rekreacije. Izpopolnili ter deloma popravili naj bi žičniški sistem in uredili preskrbovalne centre za številne počitniške hišice in domove ter tako omogočili rekreacijo vsem, od najmlajših, začetnikov do tekmovalnega smučanja, vključno s tekaškim. Urejen žičniški sistem in preskrba pa bi zagotovila tudi dobre pogoje poletnemu turizmu, ki je na Veliki planini vsaj toliko privlačen kot zimski, saj je tu na okrog 800 ha zemljišč še vedno pravi raj planšarstva. JANA TAŠKAR DELO Glavni urednik ČGP Delo: JAK KOPRIVC Odgovorni urednik »Dela«: BORIS DOLNIČAR Pomočnik glavnega urednika: MIRO POČ VLADO ŠLAMBERGER STRES (centralna redakcija), LOJZE JAVORNIK (notranja politika), FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo, v. d.), ANDREJ NOVAK (zunanja politika), SLAVKO FRAS (kultura), MATIJA DERMASTIA (slovensko dopisništvo), MITJA MLRŠOL (ljubljanska rubrika), EVGEN BERGANT (Šport), ILIJA BREGAR (kronika), FRANCE VREČAR (sobotna priloga), TIT VIDMAR (književni listi), STANE IVANC (publicistika), BOŽIDAR PAHOR, BOGDAN POGAČNIK (posebne naloge). MIRO ZAKRAJŠEK (mentorstvo), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), META DOBNIKAR (oblikovanje), ROMANA TOMŠE (dokumentacija). Titovo ime je postalo simbol borca za mir Predsednika Tita izvolili za častnega člana AZU Kosova - Zgodovina socialistične Jugoslavije je neločljivo povezana s Titovo osebnostjo PRlSllNA, 26. decembra (Tanjug) — Predsednika republike in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Uta so danes na izredni skupščini Akademije znanosti in umetnosti Kosova izvolih za prvega častnega Sana te najvišje znanstvene ustanove v Socialistični avtonomni pokrajini Kosovu. Poleg rednih in dopisnih članov akademije so se slovesne seje udeležili Džavid Nimani, Mah-mut Bukaili,Dušan Ristič, Mihai-lo Zvicer, Petar Kostič, Mehmet Maliji, Muhamet Mustafa, generalpodpolkovnik Ethem Remica in drugi družbenopolitični, javni in kulturni delavci Kosova in glavnega mesta pokrajine. Predlog, da bi tovariša Tita izvolili za prvega častnega člana Akademije znanosti in umetnosti Kosova, je obrazložil predsednik akademije dr. Idriz Ajeti, ki je govoril o zgodovinskem prispevku Josipa Broza k sodobnemu socializmu in marksizmu in o njegovi nenadomestljivi vlogi teoretika in stratega naše revolucije in graditve socialistične samoupravne skupnosti. »Zgodovina socialistične Jugoslavije«, je poudaril dr. Ajeti, »je neločljivo povezana s Titovo osebnostjo in z njegovim velikim delom, ki je postalo neusahljiv vir navdiha za vse napredne, de- mokratične in miroljubne sile človeštva, da vztrajajo v boju za svobodo, enakopravnost, mir, socializem in boljšo prihodnost.« Tovariš Tito je zmeraj posvečal posebno skrb ustvarjanju možnosti za razvoj vsakega naroda in vsake narodnosti, je nadaljeval akademik Idriz Ajeti, rekoč, da je socialistična Jugoslavija z uresničevanjem Titovega programa urejanja narodnega vprašanja ne samo utrdila bratstvo in enotnost, temveč je postala zgled pravih odnosov med narodi in narodnostmi v večnaro-dni državi. Zgodovinska zasluga tovariša Tita je, da je pokazal in dokazal, da socialistično samoupravljanje, ko uveljavlja vladajoči polo. j delavskega razreda v družbi. omogoča, uresničuje in bogati popolno narodnostno enakopravnost in zbliževanje narodov in narodnosti v večnarodni skupnosti. »Titovo ime je postalo simbol borca v vojni in miru in izraz humanistične vizije novega sveta, osvobojenega strahu pred uničenjem človeka po človeku in naroda po narodu. Zato je Titovo delo eden tistih zgodovinskih fenomenov, ki bo trajno navdihoval socialistično in vsako napredno misel in akcijo naše družbe,« je rekel dr. Idriz Ajeti v svojem referatu na današnji izredni seji skupščine Akademije znanosti in umetnosti Kosova ob izvolitvi predsednika Tita za prvega častnega člana te akademije. Na koncu današnje slovesne seje je skupščina izvolila delegacijo, ki bo tovarišu Titu izročila listino o izvolitvi za prvega častnega člana Akademije znanosti in umetnosti Kosova. Bankovce bodo vzeli iz prometa Bankovci za 50, 10 in 5 dinarjev,, izdani leta 1965, s 1.1.1980 ne veljajo BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Bankovci po 50, 10 in 5 dinarjev, ki so bili izdani 1. avgusta 1965, od 1. januarja 1980 ne bodo več zakonito plačilno sredstvo. Do 31. decembra 1980 jih bo mogoče zamenjati samo v organizacijskih enotah službe družbenega knjigovodstva. Ti bankovci so v nasprotju z drugimi enake vrednosti, ki so v obtoku, večji, na njih pa so upodobljeni naslednji motivi: na bankovcih za 50 dinarjev poslopje skupščine SFRJ v Beogradu, na desetdinarskih železarna v Zenici in na petdi-narskih kmetijski pejsaž s kombajni. Kmalu paitafriška časopisna agencija LUANDA, 26. decembra (Tanjug) - Angola bo konec januarja gostiteljica sestanka ministrov za informacije afriških držav, na katerem bodo obravnavali praktične ukrepe za ustanovitev pa-nafriške časopisne agencije (PA-NA). Potem ko so o tej zamisli razpravljali na več afriških konferencah, so dokončni sklep o ustanovitvi agencije sprejeli letos v Monroviji, pred kratkim pa so na sedežu OAE izvolili medvladni svet, katerega članica je tudi Angola. Eksplozija v švicarski jedrski elektrarni BAD RAGAZ, 26. decemora — Kot je sporočila policija, so neznanci v noči s ponedeljka na torek podtaknili razstrelivo v jedrski elektrarni v Bad Ragazu v švicarskem kantonu Sankt Gallen. Kot poroča AFP, ocenjujejo škodo na okoli milijon švicarskih frankov. V Peruju ni Žolčne švedske razprave političnih o jedrskih elektrarnah zapornikov | Stališča posameznih inštitutov, organizacij in stro-r kovnjakov se razhajajo - Referendum marca Trditvi notranjega ministra oporekajo stranke levice — Volitve leta 1980 LIMA, 26. decembra (Tanjug) — V Peruju trenutno ni političnih zapornikov, je izjavil notranji minister general Femando Velit Sabattini. Državljane je pozval, naj »rodoljubno in z ustreznim obnašanjem zagotovijo, da bo volilni proces, ki naj bi se končal 28. julija 1980 z ustanovitvijo nove. svobodno izvoljene vlade potekal v ozračju miru, reda in vzajemnega razumevanja«. V nasprotju s to izjavo perujskega notranjega ministra pa trdijo stranke levice, da je v zaporih večje število levičarskih sindikalnih aktivistov, zlasti iz vrst sindikata prosvetnih delavcev, ki je nedavno organiziral večmesečno stavko učiteljev in srednješolskih profesorjev. Stranke levice v javnih razglasih vse pogosteje zahtevajo, naj aretirane sindikalne aktiviste takoj izpustijo. STOCKHOLM, 26. decembra (Ta:.jug) — Čeprav bo referendum o prihodnostjo jedrskih elektrarn na Švedskem šele čez tri mesece se le kampanja njihovih privržencev in nasprotnikov že zdaj tako razvnela, kot v nobeni drugi zahodni državi. Bodo pologi zamenjali udeležbo pri posojilih? Beograjske banke predlagajo, naj bi dosedanjo udeležbo pri potrošniških posojilih nadomestiti z obveznim vlaganjem depozitov BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) - Devet beograjskih bank je dalo te dni ca dnevni red vprašanje polaganja depozitov ob odobravanju potrošniških kreditov. Po prvih proučevanjih v združenju bank in zavarovalnic pri gospodarski zbornici Beograda je prevladalo mnenje, naj bi dosedanjo prakso obvezne udeležbe pri potrošniških kreditih nadomestili z obveznim vlaganjem depozitov oziroma vsaj z enakovrednim uporabljanjem depozitov in udeležbe. Namen teh razgovorov je bil, naj bi s spremembami pogojev za kreditiranje prebivalstva pri tistem delu, ki se nanaša na delež osebnih sredstev občanov, vplivali na zmanjšanje njihove kupne moči ter hkrati povečali delež privarčevanih sredstev, ki bi jih lahko uporabili za potrebe gospodarstva. Predlagajo tudi, naj bi depozite kot »prisilno« varčevanje razširili na območje vse države. Zadnje ankete opozarjajo, da je večina absolutno na strani tistih, ki so za gradnjo in izkoriščanje atomskih elektrarn. Časniki, radio in televizija nenehno razpravljajo o tem vprašanju. Za okroglo mizo so z letošnjimi nobelovci ravno tako govorili predvsem o atomski energiji in njenem izkoriščanju v miroljubne namene. Stališča posemeznih inštitutov, organizacij in strokovnjakov se zelo razhajajo. Na potek kampanje niso mogli vplivati niti nobelovci, ki se niso mogli načuditi sedanji švedski evforiji, saj je dosti bumejša od javne razprave v ZDA, državi, kjer je prišlo spomladi do nesreče na atomskem reaktorju. Na referendumu, ki bo 23. marca prihodnjega leta, bodo imali volivci možnost, da se odločijo za tri rešitve. Prvo zastopajo konservativci. Po njihovem mnenju naj bi se odločili za 12 agre- Andske države Mao proti čezmernemu pomagajo širjenju svojih misli BOhVljl Obletnica rojstva kitajskega voditelja — Članek v »Renmin Ribau« razkriva samokritičen odnos gatov, ki naj bi obratovali do svoje »tehnološke smrti«, to pomeni od 25 do 30 let. Liberalci in socialni demokrati sprejemajo prvo rešitev, sodijo pa, da bi morala biti celotna proizvodnja električne energije glede na svoj velik pomen v državni lasti. Komunisti in stranke centra trdijo, da mora Švedska ostati pri sedanjih šestih atomskih elektrarnah, ki že obratujejo. Te naj bi delale največ 10 let, potem pa bi atomsko energijo nadomestili s kakim drugim energetskim vi- Spremembe v romunskem kmetijstvu Uresničevanje zakona o čistem dobičku — Prizadevanje za večji pridelek BUKAREŠTA, 26. decembra (Tanjug) - Politično-izvršni komite CK KP Romunije je sklenil, da bodo v letu 1980 v kmetijskih proizvodnih zadrugah uresničiti zakon o »čistem dobičku«, ki je že v praksi v industriji in v drugih gospodarskih panogah. Ta zakon obvezuje zadruge, da iz ustvarjenega dohodka pokrivajo vse materialne in druge stroške ter da poravnajo obveznosti do države in zagotove sredstva za svoje sklade. Ta novost bo korenito spremenila razmere in položaj v kmečkih delovnih zadrugah: le-te so doslej večidel poslovale z dotacijami in bančnimi posojili. V začetku leta je CK KP Romunije sprejel odlok, naj zadrugam brišejo državne dolgove za 8,5 milijarde lejev ter jim za 5 milijard znižajo zapadle in še neporavnane obveznosti. Od zadrug si obetajo, da si bodo prizadevale za večji pridelek žita, sadja, sočivja in večjo proizvodnjo mesa. Sklicujoč se na ietošnjo izjavo našega zveznega sekretarja za finance Petra Kostiča — da bo uredba o pogojih za odobravanje potrošniških kreditov v enem letu tudi nekajkrat spremenjena -beograjski bančniki menijo, da r.i izključeno, da bodo depozit uvedli kot obveznost tudi na zvezni ravni s spremembo te uredbe. Ce bo to sklep združenja beograjskih bank, ga bodo kot predlog za uvedbo depozitov v vseh jugoslovanskih bankah, poslali združenju bank Jugoslavije. Znani argument, da depozit uporabnike kreditov pri bankah postavlja v neugodnejši položaj, kot ga imajo tisti, ki jih neposredno kreditira trgovina, po mnenju beograjskih bančnikov ni resen problem, saj bančni čeki od- pirajo vrata vseh prodajaln za razliko od kreditov, ki jih odobrava trgovina in da zato ni nevarnosti, da bi se zmanjšale zahteve za kredite pri bankah. Konec koncev pa lahko sedanje razgovore med beograjskimi bankami lahko štejemo kot napoved razdobja, v katerem se bodo vrste pred okenci v bankah, kjer odobravajo potrošniške kredite, začele skrajševati. Doslej so bila razpoložljiva sredstva kljub strogim pogojem za odobravanje teh kreditov skoraj v vseh beograjskih bankah v celoti izčrpana že veliko pred zaključkom leta. neeeira f ravll* X pw A^sjcoa, duhe In okofeK Turčija preživlja dramo ob obletnici krvave zore V zadnjih demonstracijah zaprli 5000 oseb — Cenzura poročil o terorističnih akcijah ANKARA, 26. decembra (Tanjug) — Ob obletnici krvave »kabra-Riancr&r&ške zore«, ko je bilo v spopadih med levičarji in desničarji ubitih 111 ljudi, se je pokazalo, da Turčija preživlja dramatične trenutke. V nemirih, ki so izbruhnili ob tej obletnici, je bilo ubitih in „ « ,__ ranjenih precej demonstrantov, ne ve sc še natančno, koliko. Prav j da imajo le malo možnosti za uspeh, tako še ni zrsano, koliko demonstrantov so aretirali pred dvema ali tremi dnevi, ko so se začeli nemiri. S TELEPRINTERJA Nafta vptiva na konjunkturo Zahoda STOCKHOLM, 26. decembra (Tanjug) — »OPEČ je po sestanku v Caracasu še močnejši kot prej. Moti se, kdo misli, da se bo organizacija naftnih držav razcepila«, je izjavil predsednik inštituta za nafto VValter Seger, ko je komentiral pravkaršnji sestanek članic OPEČ, in s tem izpodbijal ocene, ki zadnje dni prevladujejo v svetovnem tisku. Walter Seger je rekel, da bo skorajšnja podražitev nafte - najmanj za 6 dolarjev za sod, podražile pa jo bodo vse naftne države - vplivala na konjunkturo zahodnega sveta. »Cena nafte doslej niso močneje vplivale na konjunkturo Zahoda, zdaj pa smo dosegli mejo. V enem tednu so cene narasle za 30 odstotkov,« je rekel Walter Seger. Kitajci zgraditi tovarne sladkorja PEKING, 26. decembra (Xinhua) - V minulem letu je na Kitaj-skem začelo obratovati 22 novih tovarn sladkorja, tako da se je celotna zmogljivost vseh kitajskih tovarn sladkorja povečala za 170.000 ton. Lani je stekla proizvodnja tudi v petih tovarnah umetnih vlaken in prediv. V Zairu zamenjujejo bankovce KINŠASA, 26. decembra (Reuter, AFP) — Zairski predsednik Mobuto Sese Seko je sporočil, da bodo te dni v Zairu zamenjali bankovce po pet in deset zairev (1 zaire je deset dinarjev). Bankovce bodo zamenjali z novimi, katerih tehnični opis bo še sporočila zairska banka. Posamezniki bodo lahko zamenjali le omejeno število bankovcev. Medtem ko bo tekla zamenjava bankovcev, bodo zairske meje zaprte, do 31. decembra, so pa prepovedali tudi polete nad zairskim ozemljem. Dober pridelek v Etiopiji ADIS ABEBA, 26. decembra (Tanjug) — V Etiopiji je žetev na višku in po uradnih ocenah naj bi pridelek presegel pričakovanja načrtovalcev, ki so napovedali, da bodo pridelali najmanj 6,5 milijona ton žit. Centralne oblasti so priporočile prostovoljcem iz mest, naj pomagajo spravljati letino. Vendar so nekatere zadruge in državna posestva pred kratkim opozorili, naj skušajo delo opraviti sami, preden prosijo za pomoč prostovoljce. Mehiko obišče rekordno število turistov CIUDAD MEXICO, 26. decembra (PL) — V Mehiki so letos našteli rekordno število turistov. Z več kot štirimi milijoni gostov se je tako Mehika uvrstila na peto mesto na seznamu najbolj obiskanih držav na svetu. Mehiški sekretariat za turizem navaja, da je letos obiskalo Mehiko 14,8 odstotka več turistov kot lani. Potrjene smrtne kazni v Seulu SEUL, 26. decembra — Poveljnik izrednega stanja v Južni Koreji general Li Hi Sung je potrdil smrtne kazni, ki so jih izrekli bivšemu-direktorju obveščevalne službe Kirn Džae Kjuju in šestim agentom te službe zaradi umota diktatorja Parka. Kot jx>roča AP, so branilci obsojenih napovedali, da bodo vložili pritožbo, opazovalci pa sodijo. Kakor piše »Ginaydin«, so zaprli okoli 5000 udeležencev demonstracij. Turška vlada in najvišji predstavniki političnih strank v državi različno ocenjujejo naravo in razsodnost teh demonstracij. Voditelj republikanske stranke zaupanja Turban Feizioglu je rekel, da gre za odkrit upor. Odločno je zahteval od vlade, da ne sme dovoliti delovanja organizacij, ki hočejo pahniti deželo v suženjski režim, poroča današnji neodvisni list »Mi-lywti.« List navaja tudi besede voditelja profašistične stranke nacionalistične akcije Alpaslana Turke-sa, ki je izjavil, da se je pod krinko »Kahramanmaraša« začel ftokol »idealistov«. Z idealisti pa Turkes misli pripadnike svoje stranke. Včeraj se je Turkes o Podpirajo prizadevanja za ureditev kritičnega ekonomskega položaja LIMA, 26. decembra (Tanjug) — Peru. Ekvador, Kolumbija in Venezuela so s posebno skupno deklaracijo svojih zunanjih ministrov ponudili Boliviji trdno podporo v njenih prizadevanjih, da bi čimprej uredila kritičen ekonomski položaj. Pet držav tesno sodeluje že deset let v okviru gospodarskega integracijskega procesa, znanega pod imenom andski pakt. Omenjene štiri andske države so v te) deklaraciji še izrazile »solidarnost z bolivijskim ljudstvom in z njegovimi demokratičnimi institucijami, ki jih je ustanovilo po svoji svobodni volji«. Bolivija je po izjalovitvi vojaškega udara in uvedbi parlamentarnega življenja v državi sprejela korenite ekonomske ukrepe, da bi obrzdala vse večji proračunski primanjkljaj, vedno hujši val inflacije in naraščajoče dolgove v tujini. PEKING, 26. decembra (Tanjug) — Ob obletnici Mao Zedongovega rojstva so Kitajci danes izvedeli, da je bil pokojni voditelj proti čezmernemu propagiranju Mao Zedongove misli oziroma proti mao-zedongotrmu.« »Renmin Ribao« poudarja v članku, ki ga objavlja ob 86-let-nici rojstva Mao Zedonga, da je Mao že leta 1948 nastopil proti vulgarnemu propagiranju svojih idej, o katerih je dejal, so »ne samo njegove osebne misli, temveč rezultat kolektivne izkušnje KP Kitajske.« »Mao Zedongova misel«, je ob neki priložnosti dejal Mao sam. kakor piše danes osrednje partijsko glasilo, ima še veliko pomanjkljivosti in se ni razvila v celovit znanstveni sistem. Samokritični odnos Mao Zedonga do lastne teoretične zapuščine je glavna značilnost letošnjega praznovanja njegovega rojstnega dneva. Nekaj objavljenih rokopisov in peščica kritičnih pripomb — to je v glavnem vse, kar je mogoče najti v današnjih kitajskih časnikih ob tej obletnici, ki (»teka po vsej državi tiho in mirno. Iz objavljenih tekstov izhaja, da je sam Mao protestiral, ker so v program partije na sedmem kongresu KP Kitajske leta 1945 zapisali, da komunistična partija Kitajske sprejema »Mao Zedon-govo misel... kot vodilno načelo za svoje celotno delo.« Na osmem kongresu KP leta 1956 take formulacije ni bilo, toda na kasnejših kongresih, tudi na zadnjem (leta 1977) so jo ponovno sprejeli v uradne dokumente. Če sodimo po današnjih člankih v kitajskem tisku. Maovo mesto v novejši kitajski zgodovini še zmeraj ni jasno in natančno opredeljeno. Zgodovina mu izraža priznanje kot izjemnemu revolucionarju. ki je na izviren način uveljavil izkušnje marksistične vede v konkretnih razmerah kitajske prakse, hkrati pa izraža vrsto bolj ali manj jasnih kritičnih pripomb na račun njegovega dela in posameznih sklepov, ki so bili usodnega pomena za razvoj Kitajske. NOVI DEVIZNI TEČAJI država valuta tečaj velja za nakupni srednji prodajni efektivni nakupni Avstrija šiling 100 153.7795 154,0105 1543415 149,93 Belgija frank 100 67,6745 67,7762 67,7879 64.63 Danska krona 100 354,6083 355,1410 355,6737 344,86 Finska marka 100 511,2435 512,0115 512,7795 497.18 Francija frank 100 471,7167 472,4253 473,1339 458,74 Nizozemska florint 100 999,1907 1000,6917 1002,1927 971,71 Italija Ura 100 23642 23678 23713 2,30 Norveška krona 100 3813277 3814*006 382,4734 37034 ZR Nemčija marka 100 1102,6563 11043128 1105,9693 1075,09 Španija pezeta 100 28,7849 283281 28,8713 — Švica frank 100 1197,1988 1198,9973 1200,7958 116737 Švedska krona 100 457.6762 4583637 459,0512 445,09 V. Britanija funt 1 42,2018 423652 423286 41.04 Irak ir. dinar 1 66,2359 663354 66,4349 — Japonska jen 100 7.9684 7,9804 7,9924 _ Kuvajt kv. dinar 1 69,6329 69,7375 693421 66.50 Kanada dolar 1 163466 163710 163954 1531 ZDA dolar 1 19,0759 19,1046 19,1332 18,55 Avstralija avstr, dolar Tečaji za efektivo: 1 21,0599 21,0915 21,1231 20.11 Graja drahma 100 46,58 4839 50,09 - Srednji in prodajni tečaji za efektivo so enaki srednjim in prodajnim tečajem za devize. Nakupni in prodajni tečaji začno veljati 26. decembra 1979 ob 14. uri, srednji pa 27. decembra 1979. Tečaji za efektivo začno veljati 27. decembra 1979. Pri odkupu in prodaji efektivc, čekov in kreditnih pisem po tečajni listi za efektivo se provizija ne obračunava. Današnji medbančni sestanek je prinesel povečanje vrednosti vseh vodilnih valut, z izjemo dolarja, ki je ostal na svoji vrednosti. Britanski funt je zdaj vreden 42,2652 dinarjev, za 100 švicarskih frankov je treba odšteti 1198,9973, za 100 mark pa 1104,31 dinarjev. Narodna banka Jugoslavije danes ni intervenirala, pač pa so banke med seboj sklenile kupčijo za 100.000 švicarskih frankov in 500.000 šilingov. OD VSEPOVSOD Nova nahajališča nafte TOKIO, 26. decembra (AP -DJ) — Kitajski geologi so odkrili novo nahajališče nafte severno od reke Jangee v provinci Jiangsu, poroča kitajska časopisna agencija Xinhua. To najdbišče obeta rentabilno proizvodnjo. Raziskave nadaljujejo. Našli okostje iz kamene dobe TOKIO, 26. decembra — Kitajski arheologi so našli v provinci ^angsi človeško okostje iz novejše kamene dobe, staro od 4 do 9 tisoč let, poroča kitajska agencija Xinhua. Okostje so odkrili en meter pod zemljo in je zelo dobro ohranjeno. V nosni kosti okostja so odkrili konico kamnite puščice, pod okostjem pa so našli tudi keramično posodo. Predvidevajo, da je okostje pripadalo osebi, stari od 24 do 40 let. Neurje prevrnilo iadjo PRINC RUPERT, 26. decembra — Na panamski ladji »Li Van Zing« ki se je prevrnila v bližini kanadskega otoka kraljice Charlottc je bilo okrog 30 ljudi. Kot sporočajo zahodne agencije, je predstavnik družbe, ki je lastnica ladje, sporočil, da je bilo na ladji poleg posadke tudi nekaj potnikov. Na kraj nesreče so poslali reševalne ekipe, ki pa se zaradi tudi šest metrov visokih valov niso uspeli približati kraju nesreče. Letalo, ki je preletelo območje nesreče, je opazilo splav, vendar pa na njem ni bilo nikogar. Po zadnjih poročilih se prevrnjena ladja še vedno ni potopila in pluje okrog 50 milj od obale. Praznike preživljata pred vrati LONDON, 26. decembra (AP) — Nek britanski par preživlja petdnevne božične praznike pred vrati velike blagovnice v Londonu. Vendar pa ne gre za žalostno zgodbo brezdomcev. Mlada Britanca preprosto želita biti prva v množici, ki bo prišla v trgovino na veliko razprodajo, ki se bo začela po praznikih. Dekle je izjavilo, da je »svoje srce za vedno podarila« nekemu kožuhu iz nerca, ki je prej stal 995 funtov, na razprodaji pa bo naprodaj le za 99 funtov. Mladenič ni izjavil nič konkretnega, vendar pa se zdi, da se je odločil za petdnevno »kampiranje« na ulici iz čistih »kavalirskih« razlogov. Londonske blagovnice se že po tradiciji odločajo za velike razprodaje po božičnih praznikih, kar pa ne privablja samo množico domačih, temveč tudi množice tujih turistov. V Liverpoolu zaplenili dve toni marihuane LIVERPOOL, 26. decembra (AP) — Britanski cariniki so pred kratkim zaplenili v Liverpoolu dve toni marihuane, ki bi bila v prodaji na črno vredna 6,6 milijona dolarjev. Mamila so našli v kontejnerju tovorne ladje, poslanem v Veliko Britanijo z Jamajke. To je doslej največja količina mamil, ki so jih zaplenili v tem pristanišču. Prav Liverpool največkrat izkoriščajo za tihotapljenje mamil. Praznovanje veselega dogodka s posledicami LIZBONA 26. decembra (Reuter) — Neki lastnik bara v Lizboni je tisti hip, ko je zvedel, da je njegova srečka zadela 300.000 dolarjev, izstrelil raketo, da bi proslavil veseli dogodek. Kaže, da bo zdaj prisiljen izkupiček preštevati le z levico, saj mu je raketa raztrgala prste na desnici. Peter Pan ima 75 let LONDON, 26. decembra (AP) — Peter Pan, priljubljeni otroški junak, znan iz knjige, še bolj pa iz risanega celovečernega filma Walta Disneva, je sedaj še upokojenec. Čudežni majhni deček, ki vedno trdi da nikoli ne bo zrasel, je te dni dočakal 75 let. Junak knjige angleškega pisatelja Jamesa Barryja, je prvič priletel v Vcndino hišo nekega decembrskega dne leta 1904 v londonskem gledališču »Vojvoda York«, Peter Pan pa je poleg veselja številnim otrokom nudil še več. Ko je pisatelj leta 1937 umrl je zapustil vse dohodke od izvajanja gledališkega dela londonski bolnišnici za otroke. Leta 1987 pa bo prenehala pravica bolnišnice do dohodkov od vsakega poleta Petra Pana v deželo, »iz katere ni vrnitve«. tem pogovarjal s premierom De-mirelom. Mnogi listi objavljajo tudi izjavo Bulenta Ecevita, ki je rekel, da je bil »Kahramar. maraš«, samo povod za pritegnitev mladine v teroristične akcije. Znano je, je poudaril, da naše otroke silijo v takšno zlo. Mnogi med njimi pa nimajo nobene zveze s sedanjim dogajanjem. Ecevit se je zavzel za to, da bi fante in dekleta nemudoma izpustili iz zapora. Po njegovem mnenju je težko reči, kako se bodo dogodki naprej pletli in kje se bodo ustavili. To utegne biti pretres za demokratično Turčijo, je dodal in opozoril na cenzuriranje radijskih in televizijskih poročil in političnem terorju, kar lahko prinese več škode kot koristi. Nenehen vpliv Jugoslovanov pri odločanju Srilamški vladni dnevfrtfr o jugoslovanskem samoupravnem sistemu COLOMBO, 26. decembra (Tanjug) - Jugoslovanski samoupravni sistem zagotavlja vsem državljanom in njihovim skupnostim neposreden in nenehen vpliv pri odločanju, na vseh ravneh in na vseh področjih življenja, je zapisal vladni dnevnik iz Colomba »Daily Mirror*. V zadnjih dveh številkah je list obširno pojasnil teoretične predpostavi-tve jugoslovanskega samoupravljanja in njihovo uresničevanje ter opozoril na izredno široko sodelovanje občanov v procesu odločanja. »Skoraj vsak Jugoslovan v taki ali drugačni funkciji sodeluje oziroma je sodeloval v tem procesu,« poudarja časopis. Jugoslovansko samoupravljanje — a ne kot oblika družbenega upravjanja, ki bi jo bilo mogoče preseliti v Sri Lanko, temveč kot praksa, katere izkušnje utegnejo biti v veliko pomoč v naporih, da bi k odločanju pritegnili širše sloje - zbuja vse večjo pozornost srilanške javnosti,« je zapisal »Daily Mirror«. Sporazum o sodelovanju med Grčijo in ZDA ATENE, 26. decembra (Ta-njug) — Grčija in ZDA bodo konec januarja podpisale sporazum o kulturnem in znanstvenotc-hničnem sodelovanju. Sporazum bo podoben onemu, ki ga je atenska vlada podpisala prejšnjo jesen s Sovjetsko zvezo, ko se je mudil v Moskvi premier Kara-manlis. Kitajska odkriva nove naftne vrelce PEKING, 26. decembra — Kitajska agencija Xinhua poroča, da so v kitajski provinci Yangtsu severno od reke Jangcekiang geologi odkrili novo nahajališče nafte. V bližini tega nahajajališča. ki leži okoli 240 kilometrov od Šanghaja, so od leta 1970 do danes odkrili več nahajališč z veliko zalogo nafte in plina. Zisnpnica izraelski vladi JERUZALEM, 26. decembra (UPI) — Izraelski parlament je sinoči izglasoval zaupnico vladi s 66 proti 44 glasovom. Glasovali so na zahtevo opozicijske laburistične stranke, ki je terjala, da bi vladi izglasovali nezaupnico zaradi poraznega položaja izraelskega kmetijstva. Hkrati je parlament izglasoval tudi zakonski amandma, ki prepoveduje, da bi zaradi socialnih vzrokov zdravniki dovolil: prekinitev nosečnosti. Ta amandma so sprejeli spričo groženj izraelske ortodoksne stranke »agudad«, da bo izstopila iz koalicije, na kateri temelji vlada premiera Begina, če bo v Izraelu še naprej dovoljena piekinitev nosečnosti iz socialnih razlogov. Polisario napada maroške položaje ALŽIR, 26.decembra (AFP) — V sporočilu fronte Polisario, ki so ga objavili v Aižiru, je fronta bombardirala iz težkega topniškega orožja maroške položaje‘pri Buždorju in Gvelta Zemurju v osrednjem delu Zahodne Sahare. Po tem sporočilu so bombne napade izvedli 15., 16. irt 17. decembra; pri napadih je padlo 15 ljudi. Nova izraelska naselja na zasedenem ozemlju TEL AVIV, 26. decembra (UPI) - Izrael namerava prihodnje leto zgraditi 6200 stanovanj za Žide, ki se naseljujejo na zasedenih arabskih ozemljih. Gradnjo teh stanovanj organizirata skupni odbor izraelske vlade za naseljevanje in svetovna sionistična organizacija Na zahodnem bregu bodo zgradili 4900, na Golanski planoti 1000, v območju Gaze pa 300 stanovanj. Venezuela draži nafto za dva dolarja CARACAS, 26. decembra — Agencija AP poroča, sklicujoč se na vladne vire, da bo v začetku prihodnjega leta tudi Venezuela podražila nafto s 24 na 26 dolarjev za sodček. Venezuelski predsednik L.uis Herera Campins ie iziavil. da bodo novo ceno nafte sporočili do konca letošnjega leta in da bo »višja kot doslej«. Venezuela , ki je ena ustanovijiteljicorganizacije držav izvoznic nafte, sodi med »zmerne« članice OPEČ. Povečana blagovna menjava NDR in SZ BERLIN, 26. decembra (Tanjug) — Vrednost blagovne menjave med NDR in Sovjetsko zvezo se bo v obdobju od 1981. do 1986. leta povečala za okoli 45 odstotkov. Med drugim navajajo, da se bo uvoz nafte povečal z 88 milijonov ton na 95 milijonov ton, zemeljskega plina s sedanjih 21,6 milijarde kubičnih metrov na 32,5 milijarde, celuloze s 375.000 ton na 457.000 ton in bombaža s 425.000 na 440.000 ton. »SN REVIJA« prinaša v številki 26. decembra 197S koledar za 1980. leto z rojstnimi datumi vrhunskih športnikov, izbor športnih fotografij letošnjega leta in retrospektivo športnega 1979. leta na humorističen način. »SN REVIJA prinaša tudi zanimive intervjuje z Bojanom Križajem, Tonetom Škarjo - vodjo jugoslovanske ekspedicije na najvišji vrh sveta, z Rankom Žeravico, Ingema-rom Stenmarkom, in Marito Koch in Sebastjanom Coe - najboljšimi športniki sveta 1979. Vsem bralcem in drugim delovnim ljudem v Jugoslaviji želi »SN REVIJA« srečno novo leto. 27-740 BMGOVNI CENTER blagauniiiB iahaiina |ga|giiiHi diskont, podkod ebiiiiin nan sbišolto nog nbišnitn nos obisšš Patriotska fronta: vsak zase ali skupaj? Voditelj ŽANU Mugabe se nagiba k samostojnemu nastopu na volitvah v Zimbabveju - Škof Muzoreva je prepričan, da bo zmagal na volitvah OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU N AIROBI, 26. decembra - še zmerom ni jasno, ali se bo na volitvah za svobodni Zimbabve konec februarja pojavila patriotska fronta enotno ali pa bosta nastopih ločeno obe partiji, ki jo sestavljata, to je ZAPU in ŽANU. Voditelj prve partije Joshua Nkomo se je včeraj vnovič zavzel za to, naj bi patriotska fronta »nastopila na volitvah z enotno platformo«. Voditelj ZAPU, zimbabvejske afriške ljudske unije, je hkrati v Lusaki, kjer so mu po vrnitvi iz Londona pripravili veličasten sprejem, povedal, da bo spoštoval odločitev druge strani. Pred tem pa je drugi voditelj patriotske fronte Robert Mugabe izjavil, da je njegova stranka ŽANU, zimbabvejska afriška nacionalna unija, bolj naklonjena temu, da nastopi na volitvah samostojno. da pa »dokončna odločitev o tem še ni bila sprejeta«. Nkomovs ZAPU je nastala pred 18 leti, decembra 1961. in se je dolgo časa omejevala na politično delovanje v tedanji britanski koloniji Južni Rodeziji. Mugabejeva ŽANU, ustanovljena pred petnajstimi leti. je bila od začetka po svoji usmeritvi bolj radikalna. Ko se je pred sedmimi leti začel oborožen boj, sta obe stranki ustanovili svoji vojaški organizaciji, ZANLA (zimbabvejska afriška nacionalna osvobodilna vojska) pod vodstvom Mugabeja ter ZIPRA (zimbabvejska ljudska revolucionarna vojska) pod vodstvom Nkoma, prva z oporišči v Mozambiku in druga v Zambiji. Do prvega poskusa združevanja sil je prišlo že leta 1972, v tanzanijski prestolnici Dar es Sa-laamu, ko so sklenili ustanoviti skupno vojaško poveljstvo. Vendar pa do večjih usklajenih akcij ni prišlo. Glavno breme spopadov je slejkoprej nosila Mugabejeva ZANLA, ki je imela po splošnih ocenah na rodezijskih tleh kakih 85 odstotkov vseh osvobodilnih sil in je opravljala približno tolikšen delež oboroženih akcij, medtem ko je Nkomo-va ZIPRA zvečine varčevala s silami in je povečala svoje akcije šele letošnjo jesen, očitno z namenom. da si okrepi pozicije na pogajanjih v Londonu (s tem pa izzvala rodezijske vdore v Zambijo). Bolj uspešno je bilo politično združevanje obeh organizacij, ki sta septembra 1976 v mozambi-ški prestolnici Maputu ustanovili patriotsko fronto (s sopredsednikom Mugabejem in Nkomom), z namenom, da enotno nastopita na vseh Dogajanjih o neodvisno- sti Zimbabveja. Ta enotni nastop je prišel še posebno do izraza na pravkar končanih trimesečnih pogajanjih v londonskem Lan-caster Housu, ko sta Mugabe in Nkomo zavzemala skupna stališča do vseh ključnih vprašanj. Kljub temu pa so politične razlike znotraj patriotske fronte ostale. z njimi pa tudi osebno rivalstvo. Združevanje političnih sil znotraj patriotske fronte spodbujajo tudi nekateri voditelji frontnih držav, katerih pomoč je bila v dozdajšnjem boju in političnih pogajanjih marsikdaj odločilna. Zambijski predsednik dr. Kenneth Kaunda se je te dni zavzel za to, naj bi fronta nastopila na volitvah enotno, hkrati pa je rekel, da bo spoštoval volilne rezultate in podprl slehernega zmagovalca. Podobno je pred tem izjavil tudi tanzanijski predsednik dr. Julius Nyerere. Enoten nastop patriotske fronte je pomemben tudi zavoljo volilne prakse, ki jo prinaša britanski ustavni projekt in ki po zgledu londonskega Westminstra predvideva dvodomni parlament, stočlanski spodnji dom in senat s 40 predstavniki. Petino poslancev in četrtino senatorjev dobijo avtomatično predstavniki četrt-milijonske bele manjšine oziroma kandidati rodezijske fronte, ki jo vodi lan Smith. Preostalih 80 poslancev pa bo izbranih iz vrst pol ducata strank, ki zastopajo interese sedemmilijonskega afriškega prebivalstva. Da bi afriška stranka lahko sestavila vlado, bi morala dobiti 51 poslanskih mest, to je 63,8 odstotka ali skoraj dve tretjini vseh afriških glasov. To pa bi lahko dosegla samo enotna patriotska fronta. Resda ima najbrž Mugabejeva ŽANU precej večji vpliv med afriškim prebivalstvom Rodezije od Nkomove ZAPU, vendar pa bi stežka lahko računala s tolikšno naklonjenostjo volilcev. Na volitvah bo poleg ŽANU in ZAPU nastopal bivši premier Muzoreva s svojim UANC, združenim afriškim nacionalnim svetom, pa Ndabaningi Sithole s svojo frakcijo ŽANU, poglavar Kajisa Ndiveni s svojo združeno nacionalno federalno partijo in Mugabejev odpadnik Michael Mavema s svojo nacionalno fronto Zimbabveja. Najbolj prepričan v svoj useph je škof Muzoreva, ki je na aprilskih volitvah dobil 51 od 100 poslanskih mest oziroma, kot so zatrjevali v Salis-buryju, nad milijon od 1,8 milijona afriških volilcev, kolikor naj bi jih prišlo na volišča. Vendar pa ti rezultati, pridobljeni s prisilo rodezijske vojske pod belimi poveljniki, ne morejo izražati pravega razpoloženja volilcev, ki so se vrhu tega lahko v pol leta prepričali o politični nemoči škofa Muzoreve, Toda neenoten nastop patriotske fronte na volitvah bi lahko pripeljal do ustvarjanja koalicij, pri čemer bi utegnili biti pomemben jeziček na tehtnici vnovič rodezijski belci. To je gotovo prikrito pričakovanje tako škofa Muzoreve kot lana Smitha. TIT DOBERŠEK NOVOLETNI POGOVOR MIRU Murschetz, »Die Zeit« Dutschke je bil simbol protestnega gibanja Za posledicami epileptičnega napada je na Danskem umrl nekdanji vodja zahodnonemške zunajparlamentarne opozicije Rudi Dutschke OD NAŠE BONSKE DOPISNICE BONN, 26. decembra - V danskem univerzitetnem mestu Arhusu je za posledicami epileptičnega napada umrl 39-letni Rudi Dutschke, simbolična osebnost zunajparlamentarne opozicije in najbolj obsežnega protestnega gibanja v zgodovini ZR Nemčije. Dutschke je jk> hudih poškodbah iz atentata nanj leta 1968 le počasi okreval in odtlej praktično živel na Danskem. V zadnjem času se je pogosteje pojavljal tudi na zahodnonemškem prizorišču, ko je začela nastajati nova zunajparlamentarna opozicija v spoju različnih »alternativnih« programov (ekoloških, socialističnih). Rubikon sovjetske živinoreje Zaradi hude suše, ki je za četrtino zmanjšala pridelek kmetijstva v Sovjetski zvezi, se je zmanjšal tudi delež živine za zakol — Vsezvezno tekmovanje za povečevanje produktivnosti I OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 26. decembra - Kot v v>aki je tudi v sovjetski živinoreji tista količinska meja, tisti Rubikon, ki pomeni preskok v novo kakovost — v izobilje mesa in mesnih proizvodov, mieka in mlečnih proizvodov, perutnine in jajc. Letošnja izredna suša po izredno hudi zimi sovjetskemu gospodarstvu ni dala, da bi se tej meji kaj bolj približali. Enajstmesečni podatki, ki jih je zdaj objavila osrednja stati- »Stalin ni nikoli vsiljeval svojega mnenja »Stalinska udarna brigada«, kot imenuje albansko partijo dela njen generalni sekretar Enver Hoxha, je slovesno praznovala stoletnico Stalinovega rojstva. Nič ni manjkalo na proslavah poroča pariški »Le Monde«: ne debela knjiga Enverja Hoxhe »S Stalinom« ne organizirano navdušenje množic ne naposled osrednja proslava v četrtek 20. decembra v tiranski £t Monde operi pod predsedstvom En« verja Hoxhe. »Te slovesnosti so povsem omogočile albanskemu vodstvu, »da je ponovno poudarilo svojo blestečo osamljenost in svojo odločenost, da se bo bojevalo na vseh frontah hkrati — na fronti proti imperializmu ter proti sovjetskemu, kitajskemu, jugoslovanskemu in evrokomunističnemu revizionizmu.« V govoru na osrednji proslavi je član politbiroja in $e- .« kretar CK Ramiz Alija med drugim rekel, da so revizionisti po vzoru Hruščova obtoževali Stalina, da je bil tiran. »Ni bil ne tiran ne morilec... Bil je goreč zagovornik revolucionarne pravičnosti.« V knjigi, ki vsebuje esej in opis petih srečanj, ki jih je v letih 1947-1952 imel s Stalinom. Enver Hoxha opisuje Stalina kot »načelnega, skromnega, zelo ljubeznivega in priljubljenega človeka, ki ni nikoli ukazoval, nikoli vsiljeval svoja mnenja... in čigar bratska in intemacionalistič-na pomoč ni imela namera podjarmiti naše dežele, kot so jo hoteli potem Hruščov in kitajski revizionisti«. Stalin je menil, da je notranji faktor v končni posledici odločilen faktor pri obrambi socializma. »Sovražniki,« je rekel Stalin Enverju Hoxhi, »bodo poskušali povzročati težave znotraj Albanije. Toda če bo Albanija znotraj močna, se ji ni treba bati zunanje nevarnosti.« stična uprava Sovjetske zveze, kažejo da se je teža živine, zrele za zakol. letos zmanjšala za odstotek od tega, kar je bilo »zrelega« lani v istem obdobju. Priredili so namreč 14,6 milijona ton vsega mesa, se pravi od govedine, svinjine, bravine in ovčetine do perutnine, kar je 99 odstotkov tega, kar so zredili v lanskih enajstih mesecih. Odstotek popravlja perutnina, ki so jo priredili za devet odstotkov več kot lani v tem času, v tem ko je pri veliki rogati živini in pri prašičih doseženo 98 odstotkov lanskega, pri drobnici je številka za 4 odstotke manjša. Stiske na trgu povzroča še to, da je tudi Vnleka manj kot lani, in sicer za dva odstotka, povprečna molznost krav je celo za tri odstotka manj- ša od lanske. Namolzli so za I. 248 tisoč ton mleka manj kot iani. Jajc so v vsej Sovjetski zvezi nabrali za 4 odstotke več kot lani. Problem je posebej razviden iz naslednjih podatkov: v osmi petletki so priredili povprečno po II, 6 milijona ton mesa na leto, v naslednji petletki pa še 14, in sicer tako, da so zadnje leto devete petletke, se pravi leta 1975, priredili 15,2 milijona ton mesa, prva leta seveda sorazmerno manj. Toda leta 1976 se je ta številka znižala na 13,6 in se je v letu 1977 popravila na 14,7 milijona ton. Tako so lani ob rekordni žetvi in letini sploh vseh časov Sovjetske zveze prišli spet -k letu 1975: na 15,2 milijona ton. Letos so priredili natančno 14,619.000 ion v enajstih mese- cih in bi lahko računali, da letos ne bo manj mesa kot lani. Prvega decembra letos je bilo v Sovjetski zvezi 88,9 milijona glav velike rogate živine, kar je za 1,42 milijona več kot lani v tem času. Krav je 383.000 več kot lani, vsega skupaj 29,4 milijona. Prašičev je 56 milijonov, drobnice (ovac in koz) 118,6 milijona, kar je obojega skupaj za 596.000 glav več kot lani ta čas. Perutnine je več za 38,406.000 kosov več kot lani (skupaj 593,4 milijona) potemtakem startna osnova za prihodnje leto ne bo nižja in bi torej lahko v Sovjetski zvezi pričakovali, da bo proizvodnja mesa morebiti celo naraščala. Kot pri vsaki stvari, so tudi v sovjetski živinoreji težave subjektivne in objektivne narave. »Seljskaja žizn« npr. je te dni opisovala prav neverjetne stvari. Kako ravnajo npr. z organskimi gnojili ob tem, da gnojil na sploh manjka. Gnoja je na kupe in da bi se ga znebili, ga vozijo kar v reke. V okolici Vologde in Arhangelska so ga zvozili toliko, da so ribe poginjale in ribiško gospodarstvo terja 2,5 milijona Angolsko odpiranje Angolci iščejo dolgoročne gospodarske partnerje za dolgoročno sodelovanje - Kljub bremenom vojaških izdatkov usmerjanje na rentabilno poslovanje »Na splošno se nadaljuje gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Angolo pod najboljšimi pogoji in z dobro voljo na obeb straneh, čeravno je očitno, da se jugoslovansko gospodarstvo ne zna vselej dovolj hitro približati novim partnerjem; toda dosedanje izkušnje kažejo, da so naši pogodbeniki dosegali v Angoli vselej ugoden finančni rezultat in da sploh Angolci iščejo dolgoročnejše in kompleksnejše sodelovanje«, je pripovedoval, ko se je te dni znova vrnil iz Angole tamkajšnji predstavnik Splošne plovbe iz Pirana, kapitan Miro Vadnjai. Povedal je tudi, da pri tem slovenska podjetja žal zaostajajo, medtem ko se nekatere delovne organizacije iz Hrvatske in zlasti Srbije v Angoli dobro uveljavljajo. Seveda pa dokaj dobro posluje združeni servis Splošne plovbe in angolske ladijske družbe »An-gomed«, ki je prevzel zlasti nalogo za povezovanje Angoie s Sredozemljem. V obeh smereh vozijo običajno tri tovorne ladje — ena angolska in dve jugoslovanski — kaže pa, da se bo v bodoče ta promet še okrepil. Gospodarski položaj v Angoli se nasploh po začetnih težavah in zmedi v poslovanju, zdaj vse bolj ureja in usmerja tudi v gospodarsko rentabilnost. »Ima pa Angola ogromne izdatke zaradi vojne, ki praktično še vedno traja na dveh frontah - na južni proti Juž- noafriški uniji in znotraj zaradi še vedno tleče politične gverile. Vse to seveda otežkoča in obremenjuje gospodarsko rast dežele. Prav v tem času, ko se je Vadnjai znova zadrževal v Angoli, je prišlo do nekaterih novih južnoafriških vdorov na angolsko ozemlje, seveda samo na hitro in začasno, vendar se je eden teh napadov Južnoafričanom strateško očividno ponesrečil, ker so bombardirali predvsem civilno piebivalstvo in je to svetovna javnost na splošnem ostro obsodila. V enem izmed napadov je bil porušen tudi most med Mo-camcdesom in Lubango. V samem glavnem mestu Luandi je v zadnjem času eksplodiralo nekaj bomb, za katere nihče ni vedel, kdo jih je podtaknil. Nekateri so ob tem špekulirali z notranjimi nesoglasji, drugi pa so to pripisovali frakciji UNITA. Trditve, ki jih je predsednik UNITE Savimbi pred kratkim izreke! v ZDA, češ da je bil pred Netovo smrtjo že v stikih za pogajanja z MPLA, kjer naj bi bil posrednik liberijski predsednik Tubman, so zdaj v vladnih in političnih krogih Angole kategorično zanikali. Sicer pa je konkretni obisk v Lobitu, drugem največjem pristanišču Angole, mestu, ki je bilo nekoč precej v območju vpliva UNTTE, pokazal, da poteka življenje povsem mirno in urejeno. Na splošno se v vsej deželi vse bolj utrjuje vtis, da UNITA kot tekmec MPLA izgublja na moči in da igra kvečjemu negativno vlogo s posameznimi gverilskimi podvigi. V’ Angoli vsekakor tudi po nastopu novega predsednika Dos Santosa še vedno igra pomembno združevalno vlogo spomin na pokojnega predsednika Neta. BOGDAN POGAČNIK jana V ŽARIŠČU Nosilec atipične revolucije Kot nosilec atipične revolucije, ki je izničila vsa pravila, obvladuje zdaj Ruholah Homeini že skoraj leto dni svetovno politično prizorišče. Ta mož. asketičen, ledeno hladen, ki sobesednikom nikoli ne gleda v oči in ki z enoličnim glasom govori o usmrče-njih kot o »dejanjih očiščenja«, se strastno razvname samo, kadar spregovori o Carterju, o ameriškem »satanskem« izzivu. Njegov izziv Združenim državam je potisnil Belo hišo v defenzivo. ob tem je oživel sovjetski medved, predvsem pa je zanesel v Perzijski zaliv, petrolejsko zakladnico, napetost in skrbi. Po napadu na Meko je zadostovalo. da je obdolžil agente CIA »profanacije«, pa je že dobršen muslimanskega sveta — od Islamabada do Smirne, od Libije do Filipinov — vzdignil zoper »jenkiievski imperializem « *Stampa«, Torino Belgijci živijo bolje V zadnjih desetih letih se je standard Belgijcev izboljšal, država pa se otepa s primanjkljajem, brezposelnostjo in strukturno krizo OD NAŠEGA BRUSELJSKEGA DOPISNIKA BRUSELJ, 26. decembra — Če že govorimo o ekonomski krizi, potem to velja kvečjemu za državo, kajti Belgijci iz leta v leto živijo bolje, ugotavljajo statistični podatki, ki so jih zbrali raziskovalci instituta za ekonomske raziskave pri univerzi v Louvainu in s pomočjo katerih skušajo primerjati temeljne gospodarske pokazatelje v zadnjem desetletju. tomobilov kot kopalnih kadi. Manj razveseljivi so podatki, ki se nanašajo na državo. Plačilna bilanca, ki je bila v prvem letu tega desetletja še krepko pozitivna (20 milijard frankov), bo letos imela veliko luknjo (55 milijard frankov primanjkljaja). A to še ni vse. Najbolj žgoče vprašanje, s katerim se otepajo tukajšnje oblasti, je gotovo stopnja brezposelnosti. Ta je z dobrimi osmimi odstotki aktivne delovne sile presegla vse države deveterice, pripomniti pa velja, da je zaradi različnega zajemanja podatkov o zaposlovanju in brezposelnih precejšnja razlika med številkami in odstotki, ki jih daje na voljo statistični urad EGS in tistimi, ki jih objavljajo Belgijci sami. Statistika evropske skupnosti ugotavlja, da je bilo konec novembra v Belgiji brez dela Kar zadeva Belgijce, se torej ne bi smeli tolikanj pritoževati, kot to običajno počno. V letih 1970-79 so se cene na drobno resda povečale za 92 odstotkov, a plače so rasle še hitreje in tako se je kupna moč povprečnega Belgijca navzlic podražitvam bencina (od 9,20 na 21.40 franka), stanarin, kurjave, hrane in podobnega dvignila za 51 odstotkov. O tem priča tudi naraščanje hranilnih vlog, množice turistov, ki vsal;o poletje oblegajo Španijo. Portugalsko in Ažurno obalo, nekaj manj Italijo in severnoafriške dežele, pa tudi Grčijo in Jugoslavijo. Da Belgijci dobro živijo, kažejo tudi drugi podatki. Recimo, da se je število osebnih avtomobilov povečalo za dober milijon (od 2,059.616 na 3,076.570) in prav pred dnevi so na televiziji poudarili, da je v Belgiji trenutno več osebnih av- 372.000 ljudi, vtem ko Belgijci »priznavajo« precej manj -262.109 ljudi. Kakorkoli že, »skok« brezposelnosti je od leta 1970, ko je bilo brez dela okoli 26.000 ljudi, očitno prevelik in zagotavljanje zaposlovanja ostaja ena prvih nalog belgijske vlade. Veliki izdatki za brezposelne so ena bistvenih postavk, ki obremenjujejo belgijski proračun. Ta se zadnja leta sooča s kroničnimi primanjkljaji, ki jih krijejo predvsem z najemanjem posojil, in glede na posojila na prebivalca je Belgija daleč na prvem mestu med zahodnimi državami Prav zaradi tega je vlada Wilfrieda Martensa v zadnjem »paketu« ukrepov predvidela tudi zaostritev dajanja dovoljenj za delo tujcem ter bolj togo politiko podpor tistim, ki so brez dela, da bi omejila, če že ne more preprečiti okoriščanja s socialno zakonodajo. Ni malo, pravijo tukaj, tistih, ki so uradno brezposelni in prejemajo podporo, poleg tega pa tu in tam šušmarijo in tako delajo dvoino škodo: posegajo na trg delovne sile in odjedajo del socialnega proračuna. Strukturna kriza zahodnega gospodarstva tudi sicer ni obšla Belgije. Vrsta proizvodnih panog je doživela precejšnje pretrese. Sem sodi predvsem tekstilna industrija, kjer se je število delovnih mest zmanjšalo skorajda za polovico, jeklarstvo, ki se bode z enakimi problemi kot francosko in britansko (plan modernizacije se je pričel uresničevati skorajda desetletje prepozno), pomanjkanje investicij, tako zasebnih kot tudi podjetniških. Multinacionalke se polagoma usmerjajo v območja z nizkimi plačami, domači investitorji pa raje držijo denar v bankah, ali pa ga investirajo čez mejo. Pred tedni so, denimo, objavili podatek, da je na sosednjo Nizozemsko letos »ušlo« okoli šestdeset milijard frankov. Pomanjkanje investicij je tudi drugi veliki razlog, da se jeklarji otepajo s prevelikimi zmogljivostmi za domačo porabo, na tujem pa so nekonkurenčni. O tem, kako se je zaostrila konkurenca v gradbeništvu, priča že podatek, da je v licitacijo o gradnji novega, poslopja izvršne komisije EGS posegla država in posel priborila belgijskim gradbenikom, kljub ostrim protestom iz Francije, ki je ostala praznih rok. Sploh pa investicije že nekaj časa ne igrajo vloge odpiranja novih delovnih mest, pač pa so osredotočene na inovacije in racionalizacijo delovnega procesa. To pa pomeni odpuščanje delavcev (pod različnimi izgovori). BOŽO MAŠANOVlC rubljev zaradi škode, ki jo je utrpelo. Moralo je poginiti kar dosti rib, ko pa stane kilogram med enim in dvema rubljema. Glavni inženir sovhoza »Svit« iz Belorusije je napisal pismo, v katerem pravi, da najraje ne bi šel v službo, ker ne uspe dobiti rezervnih delov, da bi do roka popravil kmetijsko mehanizacijo. Do 1. decembra bi je moral imeti nared že 45 odstotkov, do 1. aprila pa vso. I-e kako, ko pa je dosegel komaj številko 15, se vprašuje. Uredništvo »Sovjetske Belorusije« mu pritrjuje in je pritisnilo na »vse instance«, dobivalo pa le lakonične odgovore. Namestnik načelnika uprave je »le nemočno zamahnil z roko« in potem sledi v časniku naskok na vse, ki so za to odgovorni. Po partijskem plenumu ob koncu letošnjega novembra ji izšla obilica člankov vseh vrst o tem. kako nujno je v sovjetski živinoreji kreniti naprej. Prestopiti je treba tisto mejo, ki pomeni novo kakovost, ki pelje - k izobilju mesa, mleka, jajc in perutnine, hrane sploh. VLADO JARC Ime Rudija Dutschkeja je v taki meri povezano s postopkom hitrega razkrajanja »nemškega čudeža« v zavesti kritične povojne generacije, da je pogled na okoliščine, ki so dovolile njegovo kratko in burno politično življenje, hkrati retrospektiva zadnjih trinajst let življenja dežele. Nenavadna ojrozicija (zunaj parlamenta) kot odgovor na vzajemno blokirano in notranje raztrgano vlado »velike koalicije«, znamenja gospodarske stangacije v letih 1966 in 1967, ki so postavila meje dotlej neustavljivemu razvoju, splošna kriza institucij, ki se niso ne vsebinsko, ne osebnostno nikoli ločile od prejšnjih držav nemškega naroda, polom tradicionalne »nemške« vzgoje s poslušnostjo kot največjo vrednoto, vietnamska vojna z napadom proti civilnem prebivalstvu, osvobodilna gibanja in »Che« Guevara - dolga vrsta pojavov in dogodkov na notranjem in zunanjem prizorišču je pripeljala do nemirov, ki so bili bolj krvavi kot drugod v Zahodni Evropi in ki so ZR Nemčijo tudi temeljito spremenili. Zahodnonemška posebnost, poleg izjemne brutalnosti policije v začetnem obdobju pouličnih bojev, je še v tem, da je protest vendarle omiljen na ra-zumniške kroge in na študente in da zveza med delavstvom in študenti, znana iz francoskega maja 1968, v ZR Nemčiji ni bila uresničljiva. Velik del pojasnila za tako oblikovanje nasprotnih front je v mnogočem skrit v posebnem razvoju ZR Nemčije, ki ga je od začetka idejno določala desnica in, nenazadnje, v množičnih manipulacijah mogočnega časopisnega koncerna Springer z vsemi različicami antikomunizma. Razmere, ki so pripeljale do zunanjeparlamentarne opozicije so bile prelomnica v dotedanjem življenju dežele. Levo naravnarni družboslovci menijo, da je bila ta spontana opozicija samo deloma posledica posplošenega generacijskega konflikta. V svojem bistvenem delu je bila zapozneli obračun z nacističnimi koreninami v nemški državi, oziroma posledica spoznanja, da ZR Nemčija »pouka zgodovine« ni hotela ali mogla vsebinsko ovrednotiti in jo je v najboljšem primeru razumela kot »naravno nesrečo«. S tem je bil dobršen del generacije skoraj neposredno v konfliktu z vsem v ZR Nemčiji, kar je slonelo na »kontinuiteti«, s sodstvom, s šolo in univerzo še posebej, ki ji je bila prihranjena odločilna vloga v gradnji prihodnosti na tradicijah. rSPODREZAN FRAK Rabinsko sodišče v Hajfi, ki je prejšnji teden obsodilo moža zaradi spolnega zanemarjanja žene na pogojno grožnjo s hudo globo, če se brž ne poboljša, je delovalo kot lunine mene na morju: verska sodišča je zalila plima podobnih tožba Izraelk, prikrajšanih za sladkosti zakona. Gorje mlačnim sinovom Izraela! A nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha. Ce je sodišče — sklicujoč se na talmud - zagrozilo z globo 36 I zlatnikov, so drugi pismouki precej olajšali težo zlate globe. Če mož (zdrav) ni voljan, pravijo, mora potolažiti ženo s 36 srebrnimi kroglicami teže pšeničnega zrna. Nagel račun pokaže, da stanejo po trenutni ceni v Izraelu (v dinarjih) približno 36 starih jurjev. Tole pa velja za vse; zdaj zdaj, zagotovo pa v novem letu, bo izbruhnila vojna med Gogom in Magogom, bliža se poslednja sodba! Tako se je v sanjah prikazalo (vsak dogovor je izključen) kar trem velikim rabinom: Mordehaju Šarabiju iz Jeruzalema, Izraelu »Baba Salijue Abu-haciri iz Maroka in Klauzim-burgu iz Amerike. In vsak bo dobii svoje — amen. Smrt mladega Berlinčana Bena Ohnesorga, ki ga je policist ustrelil 2. junija 1967, je, kot malokaj poprej, pretreslo vso deželo. Demonstracije so se spreminjale v poulične bitke, s samokritičnimi priznanji zaradi udeležbe policije je odstopil berlinski župan, toda vzvalovilo je tudi na desni strani. Še istega leta je neonacistična stranka, ki nikoli v povojnem času ni bila prepovedana (KP Nemčije je bila v odločilnem obdobju izločena), na deželnih volitvah v Bremnu dobila osem sedežev v parlamentu. Protestno gibanje je zdaj imelo že samostojno notranjo logiko in prav iz reakcij skrajne desnice črpalo potrdilo o pravilnosti svojega početia. Ko je 11. aprila 1968 berlinski delavec streljaj na Rudija Dutschkeja in ga hudo ranil v glavo, se je sprožil plaz. Demonstracije so zajele poleg Berlina tudi Hamburg, Frankfurt, Miinchen, Essen, Koln, Ha-nover in desettisoči so gradili barikade ter oblegali Springerjeve hiše. Kancler Kiesinger, sam ena izmed spornih političnih osebnosti (mož za zvezo med Riben-troppom in Gobbelsom v zunanjem ministrstvu »tretjega raj-ha«). je obžaloval nasilno dejanje, toda vodstvo študentovskega gibanja je ocenilo dogodek kot »posledico programskega hujskanja berlinskega senata in Spingerjevega tiska proti študentom«. Gibanje, ki ga je Rudi Dutschke v kratkem obdobju politično oblikoval, je ZR Nemčijo pripravilo na spremembe in jo samo že tudi spremenilo. V dveh smereh: na eni je nastala »ustava za izjemno stanje« s 24 ustavnimi spremembami in novim zakoni, proti kateri se je zunajparlamentarna opozicija borila, bitko izgubila in se pozneje deloma porazgubila v terorističnih nadaljevanjih v sedemdesetih letih. Na drugi strani je bilo kljub vsemu končano obdobje konservativne kontinuitete in pripravljen prostor za zamenjavo na parlamentarnih volitvah 1969. Ne nazadnje po zaslugi zunajparlamentarne opozicije, ki se je pridružila programom reform socialnih demokratov in jih volila, je tekla pot zvezne republike bistveno drugje, kot bi verjetno tekla, če jedrnatega, s strastmi obloženega in radikalnega spopada vseh z vsemi ne bi bilo. MOJCA DRČAR-MURKO Srečno *SO hSft^ovrikci Ijubljcind Spet je tu čas, ko z upanjem na boljše, s stiskom roke ali z darilom, zaželimo dobrodošlico novemu letu. Metalka vas seznanja s predprazničnimi zanimivostmi: - Pri večjih nakupih daril za obdaritve v šolah, vrtcih itn. vam bomo darila brezplačno aranžirali in v Ljubljani tudi dostavili na kraj obdaritve. - Če ne veste, kako najprimerneje zaviti darilo, zaupajte nam. Od 21.12. naprej vam bomo med 9. in 18. uro zavili pri nas kupljeno darilo. - Če se ne morete odločiti, kaj bi kupili, kupite v I. nadstropju, na oddelku za informacije, Metalkine darilne bone. - Člani smučarske zveze Slovenije imajo pri nakupih na športnem oddelku 10% popust. Ne pozabite na izkaznico. - Od kleti pa do tretjega nadstropja vas v Blagovnici Metalka čaka bogata izbira daril. Blagovnica je odprta vsak dan od 7.30 do 20. ure tudi ob sobotah do konca leta Vsi samoupravni in družbeni dejavniki se morajo odgovorno vključiti v enotno akcijo za izpolnitev dogovorjenih nalog Veselin Djuranovič: V letu 1980 moramo vložiti veliko truda in sprejeti tehtne ukrepe, da ustavimo: neugodna gibanja in tako ustvarimo ugodna tla za vstop v naslednje srednjeročno obdobje — Politiko družbenogospodarskega razvoja bomo uresničevali v zapletenih razmerah, zato je odgovornost za njeno uresničevanje toliko večja — Breme odpovedi ne sme pasti le na delavski razred BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič jc imel na skupni seji zveznega zbora ter zbora republik in pokrajin skupščine Jugoslavije ekspoze o uresničevanju družbenega plana Jugoslavije od leta 1976 do danes in o uresničevanju plana v letu 1980. V ekspozeju je dejal: »Večtedenske široke razprave o gospodarskem položaju v naši državi v zvezi z določitvijo politike družbenega razvoja v letu 1980 so bile vsestranske in temeljite. Ob pripravi ter sprejetju resolucije in spremljajočih dokumentov so bile vključene tudi republiške in pokrajinski skupščini ter njihovi izvršni sveti, predsedstvo SFRJ, najodgovornejši foru- miteja Zveze komunistov Jugoslavije ter v stališčih predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije kot tudi v vsestranski razpravi, ki je potekala v republikah in pokrajinah in tukaj v skupščini SFRJ, je izstopala odločna zahteva, da je treba dati \ prednost izdelavi celovitih ukrepov, s katerimi bi za krajši in daljši čas utrli poti za premago- mi družbenopolitičnih organiza- j vanje nakazanih vzrokov in cij v federaciji — predsedstvo CK sprožanje procesov dejanske go-ZKJ je sprejelo tudi posebne po- j spodarske stabilizacije, litične sklece — nadalie eosnn- ! Celovit program ukrepov, litične sklepe - nadalje gospodarska zbornica Jugoslavije in njene asociacije, tako da lahko trdimo, da je bolj kot kdaj koli doslej plod skupnih naporov vseh temeljnih dejavnikov naše samoupravne družbe. Iz dosedanje razprave lahko sklepamo, da prevladuje soglasje glede ocene ekonomskega položaja ter njegovih poglavitnih značilnosti in teženj. Očitno je, da je bilo tudi leto 1979 značilno po dokaj pomembnih rezultatih v nadaljnji krepitvi materialne moči družbe. To se zlasti kaže v dejstvu, da se bo v tem letu družbeni proizvod povečal za 6 do 7 odstotkov, industrijska proizvodnja za okrog 8 odstotkov, kmetijska proizvodnja za okrog 5 odstotkov, življenjski standard za okrog 4,5 odstotka, stopnja rasti zaposlenosti pa bo znašala 4 06 stotke. V istem času se bo storilnost povečala za 2.5 odstotka, investicije v osnovna sredstva pa za okrog 7,5 odstotka. Vsi navedeni podatki kažejo, da je glede dinamike družbenoekonomskega razvoja naša država tudi v tem letu obdržala visoko mesto, in to v razmerah, ko so js pojavljali neugodni tokovi v svetovni gospodarskih gibanjih, zlasti pa v industrijsko razvitih državah na Zahodu, značilni po stagnacij-skih stopnjah rasti in po vedno višjih dvoštevilčnih stopnjah inflacije. Prev‘aduie soglasje tudi glede ocene, da je takšno letošnjo dinamiko rasti v naši državi spremljala dokaj izražena neugodna tendenca ter okrepljeni ekonomski in gospodarski problemi na nekterih sektorjih družbene reprodukcije, pa tudi zaostrovanje nekaterih gospodarskih problemov, ki so se že nekaj let kopičili. Zunanjetrgovinski pri- manjkljaj, prevelika poraba in inflacija — zaviralni dejavniki v razvoju. Ne da bi širše analiziraj takšno oceno, naj posebej omenim samo tisto, kar je povsem nesporno in kar je najneugodnejše značilnost sedanjega gospodarskega položaja. Gre za to, da so se predvsem posebej zaostrili problemi na področju gospodarskih odnosov s tujino, izraženi zlasti v visokem deficitu plačilne bilance, ki je sedaj poseben zaviralni dejavnik v razvoju; cjrugič pa, da je še naprej navzoče dokaj visoko neskladje med rastjo dohodka in rastjo vseh oblik porabe, pri čemer velja opozoriti, da sc v nekaterih točkah to neskladje še poglablja: in tretjič, da je posebej negativna značilnost visoka stopnja inflacije. Ko govorimo o vzrokih obstoječega stanja in o izraženih neu- da sprožimo proces stabilizacije Soglasje o tem je prav tako nesporno, saj je tudi osrednje vprašanje sedanjega družbenogospodarskega trenutka - kako priti do uskladenega in celovitejšega programa ukrepov, s katerim bomo kar najbolj spodbudili vse organizacije združenega dela, vse samoupravne organizacije in seveda republike, pokrajini in fe- družbeno-političnega sistema. Povsem jasno in prevladujoče mora postati ne le spoznanje, da drugega pristopa ne moremo sprejeti, da se moramo proti njemu odločno boriti, temveč da drugačen pristop spodkopava temeljne postavke našega sistema in povzroča nadaljnje globlje družbene motnje pri nas. To pa hkrati zahteva, da smo realni tudi v tem pristopu. Moramo namreč biti do konca jasni pri oceni, da smo na posameznih področjih, zlasti pa pri ekonomskih odnosih s tujino, dejansko soočeni z elementi izrednega položaja, ki bi se v danih razmerah lahko še poslabšal, če ne bomo delovali učinkoviteje. Presenečenja na področju gospodarskih odnosov s tujino namreč niso izključena glede na mednarodne gospodarske razmere. Za morebitne motnje v plačilni bilanci v razmerah, kakršne so bile ob motnjah v letu 1979, bi torej morali računati tudi z ukrepi, predvidenimi v ustavi in zakonih in ki bi seveda bili glavnem ni, to se pravi, zagotoviti kar največjo ekonomsko zainteresiranost za izvoz. Drugič, hkrati dosledno uveljavljati sistemske rešitve, tako da bi organizacije združenega dela razpolagale z devizami in bi jim bilo tako mogoče v boju za dohodek združevati devize glede na ekonomsko zainteresiranost. Pri tem se zastavlja vprašanje: ali je mogoče ustvariti temeljne pogoje, potrebne za uspešno uresničevanje politike izvoza? Ali smo že prišli do jasnih spoznanj o tem, kakšne ukrepe je treba sprejemati v prid temu cilju? Kljub zelo intenzivnemu delu na tem področju je treba reči, da še nismo docela zadovoljni z doslej predlaganimi ukrepi. Toda čeprav zasnova ukrepov za spodbuditev izvoza še ni celovita, so njene značilnosti naslednje: Zboljšan sistem spodbujanja izvoza 1. Gre za celotno prizadevanje za delno umiritev domače konjunkture, kar je splošen pogoj za to, da bo proizvodnja za izvoz postajala bistvena in trajna komponenta proizvodnje, s tem pa tudi gospodarskega razvoja. 2. Zboljšati sistem spodbuja- VESELIN DJURANOVIČ: Nedvomno bodo cene najbolj privabile našo pozornost v prihodnjem letu. deracijo, da bi z enotno akcijo | pri uresničevanju teh ukrepov . ustvarili možnosti za odpravlja-l nje vzrokov, ki porajajo gospo-i darsko nestabilnost, in za sproža-; nje procesov gospodarske stabili-| zacije. V zvezi z iskanjem odgovora, | kateri so ukrepi in inštrumenti gospodarske politike ter politike ! razvoja, je zvezni izvršni svet : vložil veliko naporov, da bi lahko | že sedaj, pri sprejemanju resolu-j cije in takoj potem, ko jo bomo sprejeli, v precejšnji meri določili . smeri akcije in nekatere najvažnejše ukrepe, ki bodo potrebni v prihodnjem letu za dosledno uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Zvezni izvršni svet si zlasti prizadeva, da bi vsebino politike razvoja v prihodnjem letu — podana je v predlogu resolucije - natančneje dopolnili in tako dobili določnejša in odločnej-j ša stališča pri definiranju politike 1 gospdarske stabilizacije. Povsem gotovo je, da moramo v obdobju godnih težnjah, je nujno treba ki je pred nami. narediti korenit ---A, k;.; j preobrat da bi jabko premagali vzroke, ki porajajo gospodarsko nestabilnost. Hkrati pa je tudi povsem jasno, da ni tako preprosto sestaviti vrsto ukrepov, ki bi v tem trenutku lahko odgovorili na vsa vprašanja in ki bi pokazali, kaj pomeni tak preobrat na vseh točkah družbene reprodukcije. Iz tega izhaja tudi naša opredelitev, da na podlagi realno ocenjenih notranjih in zunanjih razmer definiramo tiste naloge, ki jih v dani situaciji lahko tudi res uresničimo. Ta opredelitev je izredno pomembna. Ne smemo namreč dovoljevati obnašanja, ki se omejuje le na odločanje za politiko gospodarske stabilizacije, kot smo to včasih do sedaj delali, : temveč moramo zagotoviti, da bo vsak res izvrševal naloge, ki smo jih označili kot pogoj za uspešno uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. opozoriti, da mora biti ravnanje vseh subjektov odločanja bolj usklajeno z zahtevami politike ekonomske stabilizacije kot v preteklem in prejšnjih letih. Za uspešno uresničevanje nalog v prihodnjem letu je pravzaprav nujna radikalnejša sprememba ravnanja vseh družbenih dejavnikov predvsem v zvezi z odnosi v delitvi in na področju gospodarskih odnosov s tujino. Nadaljevanje neskladnosti v gibanjih med porabo in razpoložljivim dohodkom bi pomenilo poglabljanje vzrokov gopodarske nestabilnosti. Vzrokov nestabilnosti ne moremo odpraviti čez noč Analize kažejo, da so vzroki po s»oji naravi in razsežnosti taki, da jih ni mogoče odpraviti v letu 1980, ampak da bodo v neki men spremljali naš razvoj še naslednjih nekaj let. Od tod potreba da celotno zasnovo srednjeročnega planskega razvoja usmerimo v premagovanje osnovnih vzrokov, ki porajajo gospodarsko nestabilnost v naši državi. Soglasje je doseženo tudi glede tega, da moramo leta 1980 vložiti izredno veliko truda in sprejeti tehtne ukrepe z namenom, da ustavimo neugodne tendence v našem gospodarstvu in s tem presekamo neugodne tokove, ki se že več let kažejo na posameznih področjih družbene reprodukcije. S tem bomo ustvarili ugodna tla za štart v naslednje srednjeročno obdobje. To je treba poudariti zato, ker smo na podlagi te ocenitve obstoječih vzrokov začrtali tudi politiko razvoja v letu 1980. Prizadevali smo si namreč, da bi z določitvijo nalog in izdelavo ukrepov za njihovo izpolnitev omogočili uresničitev tega cilja v letu 1980. V celotni razpravi o zasnovi razvoja in ukrepih v okviru gospodarske politike v letu 1980, zlasti pa v govorih predsednil.a republike tovariša Tita in v sklepih predsedstva centralnega ko- Leto 1980 mora biti začetek korenitega 'preobrata To pomeni, da so za izvrševanje teh nalog potrebni napori vse družbe in organizirano prizadevanje vseh družbenih subjektov. Lahko bi rekli, da moramo za leto 1980 določiti tak program ukrepov, ki pomeni resnični začetek tega preobrata — ustaviti moramo neugodne tendence in ped za pedjo, korak za korakom uvajati pozitivne procese. Zvezni izvršr.i svet je sprejel opredelitev, naj bi do konca januarja leta 1980 sprejeli večino ukrepov, ki so v pristojnosti federacije, razen tistih, za katere so z resolucijo določeni drugi roki. Ta učinkovitost pa je pogojena z učinkovitostjo sodelovanja in us-klajanja s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi. Brez kakršnegakoli omahovanja mora biti naš pristop k iskanju ustreznih ukrepov za določanje celotne politike razvoja v prihodnjem letu kar najbolj v skladu s sistemskimi rešitvami, ki tvorijo celoto našega samoupravnega družbeno-gospodarskega in začasni. Velja posebej poudariti, da bi takšni ukrepi resnično morali biti začasni in da bi jih morali izjemno uporabljati za odpravo večjih motenj. Upoštevajoč vse, kar sem doslej poudaril, mi dovolite, da sc zadržim pri teh skupinah problemov, ki bodo leta 1980 očitno poglavitni med tistimi, s katerimi se bomo ukvarjali. Predvsem bi se zadržal ob problematiki v zvezi z gospodarskimi odnosi s tujino, upoštevajoč ocene, ki so v zvezi s tem dane, in upoštevajoč naloge, ki so definirane v zvezi s tem v resoluciji, je poudaril Djuranovič. Kot smo že ugotovili, je pri tem poglavitni problem visok plačilni primanjkljaj zaradi visokega in stalnega naraščanja našega trgovinskega deficita v odnosih s tujino. Primanjkljaj plačilne bilance moramo zmanjšati na znosno mero To je sedaj bistven omejevalni dejavnik v razvoju. Temeljno smer in prednostno mesto v naših akcijah prihodnje leto mora torej imeti reševanje vprašanj v zvezi s stabilizacijo gospodarskih odnosov s tujino, da bi zmanjšali primanjkljaj plačilne bilance na znosno mero. Pri uresničevanju tega poglavitnega cilja naše ekonomske politike v prihodnjem letu ima osrednje mesto naša izvozna politika. V predlogu resolucije je definirana naloga, naj bi prihodnje leto izvozili realno za 6 odstotkov več blaga in storitev kot letos, hkrati pa naj bi celotni uvoz uskladili s plačilno bilančnimi možnostmi. Zvezni izvršni svet vztraja na stališču, da se je treba v prihodnjem letu dosledno ravnati po opredelitvah, da okvirov plačilnega deficita v višini 2 milijard dolarjev za nobeno ceno ne smemo preseči niti za ceno zmanjšanja obsega uvoza, do česar bi prišlo zaradi nepredvidenega porasta cen ali zaradi drugih motenj. Za sedaj je ostalo odprto vprašanje: kako bo vplivalo na morebitne popravke navedenih okvirov deficita v plačilni bilanci nadaljnje zvišanje cen surove nafte in petrokemijskih surovin na bazi surove nafte glede na to, da tega trenutno ne moremo določiti. Ge bi prišlo do novega in občutnejšega zvišanja cen nafte nad cene, s katerimi sedaj računamo v projekciji plačilne bilance, bo zvezni izvršni svet na podlagi konkretne ocene položaja predlagal skupščini med letom najbolj smotrne rešitve. Zagotoviti moramo, da bo izvoz vir dohodka V odločanju o konkretnih ukrepih na področju gospodarskih odnosov s tujino je treba najpoprej zagotoviti dva temeljna pogoja, ki bosta omogočila, da prihodnje leto ne bodo potrebni novi izredni ukrepi: Prvič, poskrbeti za ukrepe, s katerimi bomo zagotovili, da bo izvoz vir dohodka, kar zdaj v nja izvoza z bolj objektivnim vračanjem carin in dajatev in z drugimi razbremenitvami pri izvozu blaga in storitev. Vse leto je v interesni skupnosti Jugoslavije za gospodarske odnose s tujino, ob sodelovanju zveznega izvršnega sveta, potekala razprava o temeljih novega sporazuma ob spodbujanju izvoza, ki pa žal ne bo sestavljen do konca leta. Proces samoupravnega sporazumevanja je v fazi, ki nam dopušča sklepanje, da bo to delo, ob povečanem prizadevanju vseh družbenih dejavnikov, opravljeno do konca prvega trimesečja. S tem sporazumom je predvsem predvidena vrsta boljših rešitev pri izvozu blaga in storitev v države v razvoju kakor tudi v tiste države in na tista območja, iz katerih je naš uvoz najmanj izravnan z izvozom. Vsi instrumenti v sistemu spodbujanja izvoza morajo biti bolj operativ ni, vračanje pa pravočasno in ek-speditivno. 3. V pripravi so ukrepi, na podlagi katerih bo jugoslovanska banka za mednarodno gospodarsko sodelovanje bolje usposobljena za svojo funkcijo odpiranja kreditnih tokov za izvoz, tako da bo za te namene zagotovljala stalne vire sredstev v letu 1980 in naslednjih letih in tako s krediti uspešneje spremljala izvozne posle našega gospodarstva. Vse te ukrepe, v katerih ima posebno mesto dogovarjanje poslovnih bank kakor tudi ustrezna dejavnost republik in pokrajin, je treba uveljaviti v prvem trimesečju. 4. Z denarno-posojilno politiko v funkciji izvoza v letu 1980 di bomo prizadevali zagotoviti sredstva za selektivno politiko izvoza z reeskontiranjem kreditov, s čimer bi pravočasno zagotovili oblikovanje kreditnih tokov za izvozno aktivne organizacije. Aktivnejša politika realnega tečaja dinarja 5. Z bolj aktivno politiko realnega tečaja dinarja bomo prihodnje leto zagotavljali ustreznejšo dohodkovno zainteresiranost organizacij združenega dela za izvoz.” 6. Sprejeli bomo ukrepe z namenom, da bi izboljšali delo sekcij v gospodarski zbornici Jugoslaviji. koordinacijskih odborov v republikah in pokrajinah in posebej zagotovili bolj aktivno in uspešnejše delo skupnih gospodarskih zastopstev v tujini, s tem pa okrepili organiziranost in enotnost nastopanja v tujini. . In sedmič, samoupravne interesne skupnosti za gospodarske odnose s tujino republik in pokrajin morajo proučiti določbe v samoupravnih sporazumih o pogojih za pridobivanje in delitev deviz, po kateri izvozno aktivnim organizacijam ostanejo z izvozom ustvarjene devize za dohodkovno združevanje z organizacijami, ki so sodelovale v reprodukcijskem ciklu proizvodnje izvoženih izdelkov. V skladu z uresničitvijo sistemskih rešitev na področju gospodarskih od- nosov s tujino, bomo z ukrepi ekonomske politike razvijali proces prostega združevanja deviz na podlagi samoupravnih sporazumov za ustvarjanje skupnega dohodka kakor tudi za skupno proizvodnjo, kooperacijo in po-slovno-tehnično sodelovanje ter za opravljanje storitev, ki prispevajo k večjemu deviznemu prilivu. Tako naj bi z aktivno politiko na področju pridobivanja in delitve deviz samoupravne interesne skupnosti močno vplivale na bistveno spremembo razmer, v katerih poslujejo izvozniki in katerih konkurenčno pozicijo na mednarodnem trgu bi morale z dogovori podpreti, pa tudi vse težave bi si morali deliti vsi uporabniki deviz in udeleženci v samoupravnem sporazumevanju o pridobivanju, združevanju in delitvi deviz. Da bi zagotovili potrebno družbeno disciplino na tem izjemno občutljivem področju, pa tudi v skladu z dosedanjimi izkušnjami, je zvezni izvršni svet predlagal skupščini Jugoslavije, naj v osnovnih dokumentih o plačilni bilanci - vključno s plačilno bilančnimi pozicijami republik in pokrajin kot njenim integralnim delom — kakor tudi v aktu o skupni devizni politiki predpiše sistem odgovornosti in pooblastil za dosledno tekoče četrtletno spremljanje izvajanja obveznosti po republikah. Porabo začenjamo usklajevati z razpoložljivimi sredstvi Za izvajanje določene politike družbenega razvoja v letu 1980 je največjega pomena naša aktivnost pri ustvarjanju ugodnejših odnosov v delitvi dohodka. To velja toliko bolj in toliko prej, ker soglašamo v oceni, da že dalj časa ugotavljamo veliko neskladje med gibanji vseh oblik porabe z ene strani ter med realno ustvarjenim dohodkom z druge strani. To je eden izmed bistvenih virov gospodarske nestabilnosti ter vzrokov za motnje v naši družbi, ki se zlasti neugodno kažejo v vedno siromašnejši materialni podlagi združenega dela. Da bi zaustavili tako neugodne težnje v rasti porabe, je v resoluciji predvidena počasnejša rast porabe ter začetek procesa usklajevanja porabe z razpoložljivimi sredstvi. S predlagano politiko na področju delitve naj bi dosegli naslednje poglavitne cilje: prvič, naj bi dosegli večjo skladnost v odnosih med porabo in dohodkom tako da bi zaustavili tokove čezmerne rasti porabe, s čimer bi storili pomemben korak k premagovanju enega izmed bistvenih vzrokov nestabilnosti; drugič, naj bi sredstva v okviru prerazdelitve, do katere bo lahko prišlo z zmanjšanjem splošne, skupne in osebne porabe, usmerili v sklade akumulacije, s čimer se bo okrepila pozicija organizacij združenega dela na področju razširjene reprodukcije; tretjič, naj bi vplivali na umiritev končnega povpraševanja tako da bi z umiritvijo domače konjunkture lahko čimveč proiz-dvodnje in storitev preusmerili v izvoz, stanovanjsko graditev in podobno. Najbolj občutljivo vprašanje na tem področju je odnos do politike osebnih dohodkov. Dilem ni bilo glede tega, ali zagotoviti določeno usmerjenost v delitvi, temveč kako to storiti: ali z določitvijo zgornje meje pri gibanju mase osebnih dohodkov, kot je bilo predlagano v osnutku resolucije, in v tem okviru uporabljati kriterije delitve ne pa dohodkov linearno povečevati; ali pa z določanjem razmerja pri rasti osebnih dohodkov glede na rast dohodka? Ocenjeno je bilo, da nudi prvi predlog večje jamstvo, da bodo dosežena skladnejša razmerja v delitvi kot v prejšnjih letih, ko so bila porušena in da bo hkrati ostala možnost za uporabo meril delitve po rezultatih pri delu. Večja odvisnost gibanja osebnih dohodkov od rasti dohodka Zavzeto je bilo stališče, da drugi predlog zagotavlja potrebno usmerjenost v delitvi in da se z njim bolje kot s prvim predlogom zagotavlja poglavitno — večja materialna spodbuda v boju za dohodek oziroma večja odvisnost gibanja osebnih odhodkov od rasti dohodka. Tako je ta opredelitev po vsebini bolj v skladu z načeli, ki jih vsebuje zakon o združenem delu. Glede drugih oblik porabe je nesporna potreba, da morajo biti takšne, da ne bodo povzročale motenj, s kakršnimi se srečujemo že nekaj let in ki so eden od poglavitnih vzrokov gospodarske nestabilnosti. Na nekaterih področjih porabe kot so na primer negospodarske investicije, so nujne resnejše začasne restrikcije. Zato je bilo v resoluciji predvideno, naj bi zavrli rast sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih in skupnih potreb. Predvideno je, naj bi narasla sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v letu 1980 največ za 15 odstotkov, sredstva za splošno porabo v republikah, avtonomnih pokrajinah in občinah pa največ do 16 odstotkov. Ko govorimo o razmerjih na področju porabe in o politiki, ki jo moramo na tem področju izvajati, moramo tudi ob tej priložnosti ugotoviti, da tudi v letu 1980 prehajamo z visokim proračunom federacije, ki pomembno vpliva na gospodarska gibanja in ki takšen še naprej pomeni del vzrokov, ki spodbujajo inflacijo in negativno vplivajo na uresničevanje politike za stabilizacijo gospodarstva. Vloženi so bili določeni napori, da bi kolikor toliko napovedali začetek določevanja drugačne politike glede rasti proračunskih izdatkov federacije, zato da bi proračunske izdatke nehali obravnavati kot enega izmed pomembnih vzrokov, ki spodbujajo inflacijo in gospodarsko nestabilnost. Vedno, ko govorim o proračunu federacije, mislim seveda tudi na problem splošne porabe prek proračunov republik in pokrajin ter občin. Kar pa nam mora biti sedaj povsem jasno in gotovo je, da moramo v letu 1980 kompleksno obravnavati in sprejeti sklepe o drugačnem načinu financiranja proračunskih izdatkov federacije; nadalje odgovoriti na vprašanje premagovanja deficita pri finansiranju iz primarne emisije in najti odgovor na vprašanje glede prenesenih in nekritih proračunskih obveznosti iz prejšnjih let. To so najpomembnejše naloge, ki so pred nami v letu 1980 v zvezi s proračunom federacije in v zvezi z dajanjem odgovora na vprašanje: kako proračunsko porabo uskladiti s politiko gospodarske stabilizacije. Naložbe predvsem za proizvodnjo, ki bo izboljšala izvozno-uvozne tokove Na področju investicij nas tudi prihodnje leto čaka reševanje resnih problemov, ki se nanašajo tako na širino investicijske graditve kot na strukturo investicij. Napetost na področju investicij izhaja iz dejstva, da obseg investicij še naprej visoko presega realno akumulacijo, pa tudi iz tega, ker se predračunska vrednost posameznih objektov, zlasti pa objektov na temeljnih smereh razvoja, pod vplivom inflacije znatno povečuje in presega razpoložljiva sredstva, ki se ne povečujejo v skladu s potrebami ob dograjevanju takšnih objektov. V letu 1980 moramo zato na širokem področju preiti na dogovorjeno usmerjanje razpoložlji- Dvakrat več prebivalcev na eno pošto kot v svetu Delegatski vprašanji o izgubah v ptt prometu in o gradnji avtomobilske ceste BEOGRAD, 2o. decemura (Tanjug) - Na današnji seji zveznega zbora skupščine SFRJ je delegatka Tatjana Holjevac (SR Hrvaška) zastavila vprašanje, katere ukrepe bo sprejel ZIS, da bi izboljšal stanje v materialnih odnosih med posameznimi vejami PTT prometa oziroma da bi odpravil sedanji položaj, ko se veliko sredstev, ustvarjenih v telekomunikacijah preliva zaradi pokrivanja izgub v poštnem prometu. V odgovoru je član ZIS in predsednik zveznega komiteja za promet in zveze Ante Zelič poudaril, da sedanja poštna mreža ne ustreza doseženi stopnji družbeno-gospodarskega razvoja naše države. Na eno pošto pride v Jugoslaviji okrog 6.200 prebivalcev, v SAP Kosovo pa celo 16 tisoč; v razvitih evropskih državah pride ne eno pošto manj kot tri tisoč, v vzhodnoevropskih pa okrog 3.500 prebivalcev. Čeprav sc PTT storitve, gledano v celini, izboljšujejo iz leta v leto, pa so poštne storitve precej slabše od telegrafskih in telefonskih. Izgube v poštni dejavnosti pokrivajo s prelivanjem sredstev, ustvarjenih v telefonskem prometu. Da bi se temu izognili, je zvezni izvršni svet, po besedah Anteja Zeliča, predlagal, naj bi v osnutku razvojne resolucije predvideli tudi učinkovite ukrepe za hitrejši razvoj PTT prometa. Na seji zveznega zbora skupščine SFRJ je član ZIS in predsednik zveznega komiteja za promet in zveze Ante Zelič odgovoril na vprašanje delegata Mihaila Javorškega (SR Hrvaška), ki ga je zanimalo, kaj riamerava ukreniti zvezni izvršni svet in ustrezni zvezni upravni organi, da bi pospešili graditev celotne avtoceste. Zdaj teko pogajanja tudi z mednarodno banko o nadaljevanju del na posameznih odsekih, v januarju pa bodo stekla pogajanja o novem posojilu 120 milijonov dolarjev iz sredstev mednarodne banke in prav toliko iz drugih mednarodnih virov. Tako bo mogoče s tujo udeležbo zgraditi odseke Kranj—Ljubljana, Lipovlja-ni—Okučani, Ruma—Pečinci in Surčin-meja SAP Vojvodine, nadalje odseka Batočina—Gupri-ja in Deligrad—Niš. vih sredstev za objekte in namene, iz katerih lahko že v tem letu ali v čim krajšem roku pričakujemo proizvodnjo, ki bi pozitivno vplivala na izvozno-uvozne tokove. Nujno si moramo prizadevati, da se z usmerjanjem na samoupravni in dogovorni podlagi povečajo sredstva za čim hitrejše dokončanje objektov, ki so posebnega pomena za stabilizacijo plačilne bilance države, pa naj gre za proizvodne zmogljivosti, namenjene izvozu, ali za zmogljivosti, s katerimi bi nadomeščali na morebitna dražitev nafte, pa tudi vpliv cen nafte na rast tujih in domačih cen, bosta ta problem še bolj zapletla. Ustvarjali borne pogoje, da bi cene bolj umirjeno naraščale Kar zadeva sistem in družbeno kontrolo cen, bo prihodnje leto v tem pogledu prehodno, začeli naj bi namreč uveljavljati nov sistemski zakon o cenah in družbenem nadzorstvu nad njimi. Treba gospodarstva za daljše obdobje. Poleg tega moramo že v začetku leta napraviti korak dlje v varčevanju in smotrni porabi energije, zato nas neposredno čaka naloga, da sprejmemo varčevalni program. Pri tem jc treba zagotoviti tesno sodelovanje vseh družbenih dejavnikov, program pa mora zajeti vsa področja porabe in vsebovati tako dolgoročne kot sprotne ukrepe. To delo bo slonelo na zveznem izvršnem svetu, ki bo pri tem sodeloval z izvršnimi sveti republik in pokra- Zvezni zbor podprl predlog za člane sveta federacije BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Zvezni zbor skupščine Jugoslavije je podprl danes predlog predsedstva SFRJ, naj za člane sveta federacije izvolijo ugledne družbenopolitične in javne delavce. To so: Nisim Albahari, Risto Antunovič, Mihajlo Apostolski, Lutvo Ahmetovič, Vera Aceva, Branko Babič, Filip Bajkovič, dr. Aleš Bebler, Anka Berus, Antun Biber, Ivan Božičevič, Pe-tar Brajovič, dr. Bogdan Brecelj, Savo Brkovič, Ivan-Čiro Bukovič, Ivan Vejvoda, Jovan-Žarko Veselinov, Todor Bujasinovič, Radovan Vuka-novič, Svetozar-Tempo Vukmanovič, dr. Leon Gerškovič, Ivan Bošnjak, dr. Pavle Gregorič, Radivoj-Kepa Davidovič, Oskar Davičo, Ugle-ša Danilovič, Mito Dimitrovski, Ilija Došen, Blažo Djuričič, inž. Pavle Žaucer, Veljko Zeko-vič, Ljubo Ilič, Slavko Janevski, Vlado Janjič, Vojin Jaukovič, Isa Jovanovič, Pavle Jovičevič, Desimir Jovovič, Srboljub Josipovič, Niko Ju-rinčič, Ante-Baja Jurjevič, Jovan Papičič, Pepca Kardelj, Danilo-Daka Kekič, Jure Keroševič, Zdenka Kidrič, Franc Kimovec, Djuro Klada-rin, Veljko Kovačevič, dr. Siavko Komar, Blaže Koneski, Ivan Krajačič, Vicko Krstulovič, Boge Kuzmanovski, Milan Puprešanin, Mihajlo Lalič, Danilo Lekič, Voja Lekovič, Franc Leskošek, Šefket Maglajlič, Miha Marinko, Slobodan Marjanovič, Moraa Markovič, Ilija Materič, Ivan Maček, Milorad Milatovič, dr. Esat Meku-li, Milosav Milosavljevič, Milka Minič, Nikola Minčev, Veljko Mičunovič, Milutin Morača, Karlo Mrazovič, Andrija Mugoša, Ismet Muje-zinovič, Dragoslav Mutapovič, Mara Naceva, Radisav-Raja Nedeljkovič, Miljan Neoričič, Vojin Nikolič, Djoko Pajkovič, Radovan Papič, Marko-Kamenjar Peričin, Puniša Perovič, Rade Pehaček, Dimitrije Piskovič, Krsto Popivoda. Stane-Lazar Potočar, Srdja Priča, Milivoje-Far-bin Radovanovič, Dobrivoje-Bobi Radosavljevič, Radomir-Raša Radujkov, Nikola-Koja Rački, Marko Ristič, Paško Romac, Janko Rudolf, Ivan Rukavina, dr. Pavle Savič, Mira Svetina. Velimir Stojnič, Borko Temeljkovski, Vojo Todorovič, Mijalko Todorovič, Mate Ujevič, Tone Fajfar, Salko Fejič, Mehmet Hodža, dr. Dušan Galič, Liljana Galovska, dr. Edhem Gamo, Rasim Čerkezi. Rodoljub Colakovič, Reis Šakiri, Ismet Šaciri, Vlado Šegrt, Lidija Šent-jurc, Mihajlo Švabič. Poleg novo izvoljenih so v svetu federacije tudi: Mišo Pavičevič, Vlado Božovič, Peko Dapče-vič, Radomir Komatina, Vukalica Milotinovič, Milorad Zorič, Boris Bakrač, Marko Belinič, dr. Josip Hrnčevič, Miroslav Krleža, Risto Bajalski, Kiro Gligorov, dr. Joža Vilfan, Vojin Bajovič, Dušan Djurdjič, Velibor Ljujič, Milja Radovanovič, Milan Krtolica. uvoz. Graditev objektov, ki nimajo večjega pomena za razvojne tokove, naj bi začasno odložili. Takšne opredelitve na področju investiranja bi morale temeljiti na čimpopolnejšem soglasju republik in avtonomnih pokrajin glede usmerjanja razpoložljivih sredstev za gospodarske investicije, v okviru republik in avtonomnih pokrajin pa naj bi z dogovori, v katerih bi morale sodelovati tudi poslovne banke, zagotovili izvajanje tako dogovorjene politike pri investiranju. Opustiti, ustaviti ali odložiti gradnjo negospodarskih objektov Na sektorju negospodarskih investicij prevzete obveznosti bi bilo treba temeljiteje preučiti, s tem da bi opustili graditev objektov, ki so jih šele začeli graditi. To pa ne velja za stanovanjsko zidavo, ki bi jo bilo treba pospešiti. Na področju negospodarskih investicij je nujno treba z ustreznimi predpisi oziroma dogovorom sprejeti omejitve za lastni delež pri finansiranju nekaterih objektov, nadalje je treba pravočasno ustaviti začetek graditve novih negospodarskih objektov na posameznih sektorjih kakor tudi odložiti graditev posameznih objektov, ki niso pomembni za razvoj posameznih negospodarskih dejavnosti oziroma če graditev še ni toliko napredovala, da bi jih lahko dogradili v razmeroma kratkem času. Cene, politika in odnosi na tem področju so nedvomno ena tistih stvari, ki jim bo posebej veljala naša skrb in pri čemer se morajo v prihodnjem letu angažirati vsi družbeni dejavniki. Za to je več razlogov. Predvsem je inflacijska stopnja precej visoka in kaže tendenco, da se njena rast nadaljuje tako prihodnje leto, z vsemi negativnimi posledicami, ki jih povzroča. Napoveda- Delovna organizacija za promet na veliko in zastopanje tujih firm »Vatrosprem« Beograd objavlja prosta dela in naloge NAMESTNIKA VODJE POSLOVNE ENOTE v Ljubljani za nedoločen čas in SKLADIŠČNIKA POSLOVNE ENOTE v Ljubljani za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi posebne pogoje: za namestnika vodje poslovne enote - višja ali srednja šolska izobrazba z več kot 3-letnimi delovnimi izkušnjami pri ustreznih opravilih, za skladiščnika poslovne enote — srednja šolska izobrazba ali KV delavec z več kot 3-letnimi delovnimi izkušnjami pri ustreznih opravilih. Rok za pošiljanje ponudb je 5 dni po objavi oglasa, sklep o izbiri bodo izrekli v 30 dneh od dneva izteka roka za sprejem prijav. Ponudbe pošljite na naslov: »Vatrosprem«, Beograd, Ustanička 67 ali Ljubljana, Lepodvorska 2. 27-10799 bo sprejeti ustrezne ožje zakonske predpise za uveljavitev sistemskega zakona. Prav tako se bo treba lotiti sklepanja samoupravnih sporazumov o odnosih na področju cen na novih temeljih. ob upoštevanju z zakonom določenih meril. Pomembno delo nas čaka tudi v zvezi z ustanavljanjem skupnosti za cene in ustvarjanjem novih odnosov na tem področju. V predlogu resolucije za leto 1980 smo se odločili za to, da bomo ustvarjali vse pogoje, ki so potrebni, da bi lahko umirili inflacijo, to pa pomeni, da bi cene bolj umirjeno naraščale. Tudi to nalogo bomo uresničevali v težavnejših razmerah. Zunanje gospodarske okoliščine namreč ne bodo ugodne, poleg tega pa moramo doma bojevati odločen boj za zmanjšanje pritiskov na rast cen. Politiko družbenogospodarskega razvoja v letu 1980 bomo nedvomno uresničevali v zelo zapletenih in oteženih razmerah. Zato je tudi odgovornost za uresničevanje te politike toliko večja. Odtod potreba, da se vsi samoupravni in drugi družbeni dejavniki odločno vprežejo v izpolnjevanje dogovorjenih nalog. Ge se ne bodo deset in deset tisoči, ki imajo skupne interese, kar najširše angažirali in šli v koordinirano akcijo v duhu teh interesov in skupno dogovorjene politike, ne bomo mogli uspešno uresničiti politike gospodarstva stabilizacije. Napraviti moramo korak dlje v varčevanju in smotrni porabi energije Prihodnje leto naj bi hkrati potekalo v znamenju prizadevanja, da bi uskladili politiko dolgoročnega razvoja energetike, kar je spričo energetske krize večkrat poudarjeni poglavitni pogoj za zagotovitev stabilnosti jin, gospodarsko zbornico Jugoslavije in drugimi. Med delom za sprejetje resolucije in spremnih dokumentov so pogosto fiostavljali vprašanja, ali bomo uresničili predvideno politiko na področju delitve, ali je stopnja rasti izvoza realna, ali bomo z načrtovano stopnjo uvoza reprodukcijskega materiala dosegli načrtovano stopnjo rasti industrijske proizvodnje itd. itd. Sprijazniti se bomo morali tudi z večjimi odpovedmi Moramo pa odločno vztrajati’ na stališču, da objektivno ni druge alternative za začrtano politiko, to pa nujno pomeni kar največjo zavzetost vseh družbenih sil za njeno uresničitev, njihovo največjo odgovornost za to, da jo dosledno izpeljemo. Ni odveč še enkrat opozoriti na to, da breme ne bo prav nič lahko, da se bomo morali sprijazniti morda tudi z večjimi odpovedmi nekaterim razvojnim ambicijam in načrtom, kot si zdaj predstavljamo, da bi zagotovili stabilnost. Velika je odgovornost za to, da te odpovedi ne bodo padle samo na del delavskega razreda ali na delavski razred v celoti. Nič manjša pa ni odgovornost za enak odnos do izpolnjevanja obveznosti, prevzetih s politiko in dogovori. Neenako politično ravnanje glede na dogovorjeno, neenaka odgovornost glede na obveznosti, neenaka pripravljenost prispevati k skupnemu interesu lahko pomeni hudo oviro za uspešno uresničevanje politike razvoja za prihodnje leto. Zaradi tega je pri uresničevanju dogovorjene poiitike nujno potrebna kar največja enotnost akcije. PETROL! Trgovsko in proizvodno podjetje »PETROL«, Ljubljana TOZD Trgovina na debelo Poslovna enota Komerciala Ljubljana, Titova €6 vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog: - TRANSPORTNEGA REFERENTA Pogoj: - dokončana štiriletna srednja šolska izobrazba ali dvoletna šola z enim oz. tremi leti delovnih izkušenj. Dela in jjaloge se združujejo za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Kandidati naj pošljejo vloge z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: »PETROL« Ljubljana, Kadrov-sko-socialna služba, Ljubljana, Titova 66 (telefon 312-755). 27-10789 I Skupščina naj v večji meri tudi nadzoruje izvrševanje sklepov Ker predlog zveznega proračuna še ni bil usklajen, so sejo zveznega zbora začeli z delegatskimi vprašanji — V zboru republik in pokrajin sprejet predlog o temeljih sistema cen S,™za Omejitve vseh oblik porabe BEOGRAD. 26. decembra — Ker predlog /veznega proračuna za prihodnje leto do 9. ure zjutraj, ko se je pričela seja zveznega zbora skupščine SFRJ še ni bil usklajen, je zvezni zbor to problematiko uvrstil v popoldanski dnevni red. Sejo pa je pričel, kar ni običajno, z delegatskimi vprašanji — na večino pa so predstavniki ZIS delegatom sproti odgovorili. (Delegatska vprašanja objavljamo na 5. strani). Delegati zveznega zbora so bodo spreminjali v dokončen podprli predlog za izdajo zakona predlog, dopolniti s pripombami, o obveznem združenju dela in ki so jih posredovali delegati de-sredstev organizacij združenega lovnih teles skupščine in na da-dela, ki se ukvarjajo s prometom j našnji seji. blaga in storitev s proizvodnimi Zvezni zbor je sprejel predlog, delovnimi organizacijami. Ven- naj bi sprejeli zakon o spremem-dar zakona niso sprejeli, pač pa bab in dopolnitvah zakona o so naročili zveznemu izvršnemu t ugotavljanju in razporejanju svetu, naj izdela nov osnutek te- ' skupnega dohodka in prihodka, ga zakona, pri tem pa upošteva \ endar mora predlagatelj zakona pripombe, ki so bile o tem dane v ' - ZIS zakon dopolniti z doseda-skupščinskih odborih. Ti so o njimi pripombami in ga potem tem že razpravljali. Potem pa naj ponovno vrniti v razpravo zvezni da osnutek v ponovno obravnavo : skupščini. zvezni skupščini. Zvezni zbor je sprejel tudi Uvodni referat o predlogu ; predlog predsedstva SFRJ o omenjenega zakona je prebral • izvolitvi 117 novih članov sveta namestnik zveznega sekretarja 'federacije namesto tistih, ki jim za tržišče in splošne gospodarske poteka mandat, zadeve dr. Dušan Anakioski. ' Poudaril je. da bo zakon o tem Delavci v tozdih bistveno izpolnil sistemsko praz- „|avnj oblikovalci cen nino v odnosih med trgovinskim: ** ~ , . , .... . in proizvodnimi delovnimi orga- • Delegati zbora republik in po-nizacijami. Bodoči zakon o tem krajin so sprejeli tudi predlog za- nizacijami pa bo povsem upošteval določila zakona o združenem delu in ustave pri urejanju problematike na tem področju. Obvezno združevanje sredstev med trgovinskimi in proizvodnimi delovnimi organizacijami pa mora temeljiti na dohodkovnih principih. Vsa telesa zbora naj sproti reagirajo na probleme V nadaljevanju so delegati zveznega zbora sprejeli osnutek programa dela svojega zbora v naslednjem letu. Srbski delegat Miodrag Zečevič je v razpravi o tem poudaril zlasti naslednje: zvezni zbor mora vedno sproti reagirati na probleme, ki se pojavljajo. povečati pa je treba tudi odgovornost vseh, ki so zadolženi za izvajanje nalog, ki izhajajo iz programa dela zveznega zbora v naslednjem letu. Zlasti velja to za vsa telesa tega zbora. Konkretno je tudi predlagal, naj bi dajali odgovore na delegatska vprašanja ob koncu sej zveznega zbora in če je le mogoče tudi pismeno. V' imenu slovenske delegacije v zveznem zboru je razpravljal Bogdan Osolnik. Načelno je podprl i »snu te k delovnega programa zbora v naslednjem ietu. Poudaril pa je, da je program deL zbora za naslednje leto pomemben političen dokument, od katerega nista odvisni samo vsebina in dinamika dela zbora, pač pa tudi usklajena družbena akcija, ki mora zagotoviti funkcioniranje delegatskega sistema v horizontalni in vertikalni smeri. Omenil je štiri vrste vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Najprej sistemske in zakonske teme. ki so bistvene za nadaljnje usklajevanje in delovanje družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema. Če želimo zagotoviti široko delegatsko razpravo, moramo temu nameniti prednost. Po besedah Bogdana Osolnika bo potrebno osnutek delovnega programa zveznega zbora za 1980. leto dopolniti z zahtevo naj bo zbor bolj aktualen. Bolj dosledno pa bo moral zbor opravljati tudi kontrolno | funkcijo nad izvrševanjem sprejetih zaključkov in zakonskih aktov. V' zboru pa bo potrebno omogočiti delegatom več možnosti za dajanje pobud. Predlog dopolniti s pripombami delegatov V razpravi o tem so sodelovali še delegat Kosova Ilija Djukič, Boro Petkovški iz Makedonije. F.duard Cencič iz Hrvaške in general Antuu Lukcžič, ki je razpravljal v imenu odbora za narodno obrambo. Zvezni zbor je o tej točki sprejel sklep, da sprejema osnutek svojega delovnega programa za naslednje leto, da pa je potrebno osnutek, ko ea i kona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen; zakon ureja eno od najbolj zapletenih področij našega gospodarskega . sistema na povsem novi podlagi. ki ustreza samoupravnim od-' nosom, in je tako v skladu z ustavnimi določili in z zakonom o I združenem delu. V obrazložitvi i tega zakonskega besedila je Imer I Pulja, zvezni sekretar za trg in I splošne gospodarske posle, poudaril. da so delavci v tozdih po določbah dokumenta temeljni subjekti v sistemu cen. Njihova pravica je namreč samostojno — v bene storilnosti dela in na delitvi skupnega dohodka družbe v skladu s produktivnostjo dela. Pri sprejemanju tega zakona se je razvila živa razprava o omenjenih merilih v katerih so poudarjali zlasti težave pri njihovem uresničevanju. To pa hkrati pomeni, da imajo tozdi dodatno odgovornost — izdelati merila, od katerih je v precejšnji meri odvisno izvajanje zakona o sistemu cen in družbeni kontroli cen.' Hkrati s predlogom tega zakona je jasno določena tudi vloga družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov na področju cen. Dolžni so vplivati na oblikovanje takih tržnih pogojev in odnosov, ki onemogočajo stihijo na trgu ter monopol posameznih tozdov in tako preprečiti, da bi se s cenami dohodek prelival iz enega v drugi del združenega dela oziroma prelival med vejami in grupacijami, ter da bi tako zago- tovili kar najbolj enakopravne razmere za ustvarjanje dohodka. Šele v izrednih primerih, ko nastanejo motnje na trgu in na področju cen, so pristojni organi družbeno-političnih skupnosti dolžni sprejeti ukrepe za neposredno kontrolo cen. Pravkar sprejeti zakon o cenah posveča .posebno pozornost tudi organom za cene. kar je bilo v skladu s samoupravno preobrazbo tega področja nujno potrebno, da bi upravne funkcije na področju cen podružbili, tako da bi jih tudi upravljalo združeno delo in organi družbenopolitičnih skupnosti ter družbeno-političnih organizacij. dejavnosti Štirje zakoni po hitrem postopku za področja brez samoupravnih sporazumov LJUBLJANA, 26. decembra-Delegati zbora združenega dela in zbora občin so danes po hitrem postopku sprejeli še štiri zakone o višini in obveznosti plačevanja prispevkov za več družbenih dejavnosti, veljavno za zavezance, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov. Gre za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za prispevke za solidarnostno udeležbo pri pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov, za prispevke za usmerjeno izobraževanja in za raziskovalno dejavnost, vse za leto 1980. v republiki in federaciji Delegati vseh treh zborov skupščine SRS so še posebej energično opozorili na stabilizacijske obveznosti družbenopolitičnih skupnosti — Ne pozabljati na manj razvita območja Slovenije LJUBLJANA, 26. decembra — Delegati slovenske skupščine so že ob osnutku slovenske resolucije povedali večino svojih pripomb, tako da Iz skupščine SFRJ so poročali: Bojana Jager. Branko Podobnik in Fedja Zimic Ta zakon so začeli pripravljati že v začetku leta 1978.Poštevilnih dopolnitvah in spremembah pa je nosti in odgovornosti — določati cene svojih proizvodov in storitev na enotnem jugoslovanskem trgu. To pomeni precejšen napredek v primerjavi z dosedanjo prakso, po kateri so določali cene in urejali odnose na tem področju — kar je eden temeljnih pogojev za ustvarjanje dohodka — brez sodelovanja neposrednih proizvajalcev, Y skladu z opredelitvijo. da delavci v tozdih samostojno določajo cene glede na razmere na domačem in svetovnem trgu. se morajo vsi, ki sodelujejo pri določanju cen in druž-; beni kontroli cen, ravnati po merilih, določenih z zakonom. Ta pa : morajo temeljiti na ponudbi in j povpraševanju, na vplivu svetovnih cen, gibanju povprečne druž- Planiranje je pravica in dolžnost vseh delavcev Predlog zakona o sistemu družbenega planiranja določa tudi razmerje med dolgoročnim in srednjeročnim planom IJUBLJ AN A, 26. decembra — Na današnji seji so delegati sprejeli tudi predlog zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu Slovenije. sneje so opredelili vsebino elementov, ki jih delavci posameznih tozdov usklajujejo vdelovni organizaciji. kakor tudi v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Zavzeli se se za natančnejše opredeljevanje odgovornosti poslovodnih in upravnih organov, ki morajo dajati analize razvojnih možnosti in druge strokovne predloge, ki so pomembni za odločanje pri sprejemanju planskih dokumentov Pri pripravi predloga zakona o sistemu družbenega planiranja je skupina delegatov tudi poudarila, da je potrebno z delovnim programom za pripravljanje družbenega plana Slovenije določiti podroben potek planiranja, v katerem morajo biti zajete tudi konkretne naloge, postopki in roki za nosilce planiranja. * — medsebojni odvisnosti, poveza- skupina delegatov vseh treh zbo- rov, ki se je sestala prav zaradi priprave predloga omenjenega zakona, 11. decembra 1979. leta pripravila prečiščeno besedilo. Pri tem je izhajala iz stališč in sklepov republiške skupščine in upoštevala tudi pripombe, ki j ih je posredovala zveza sindikatov. Posebno pozornost so posvetili naslednjim vprašanjem: Tudi delavci v družbenih organizacijah in društvih ter družbenopolitičnih organizacijah imajo pravico in dolžnost sprejeti plane. Obvezni sestavni del planskih aktov družbenopolitične skupnosti je tudi splošna bilanca sredstev te skupnosti. V zakonu so natančneje opredelili odnos med dolgoročnim in srednjeročnim planom. Ja- l ZMES J A V A MS EN J - Na zasedanju republiške skupščine je treba uskladiti stališča, posebej še, če \ časovna stiska priganja. Na sliki so z leve v desno Marko Bulc, Jože Novinšek, dr. Anton Vratuša in Jože ' Hujs. (Foto: Sveto Busič) Nove davčne osnove Pri 248 tisoč dinarjih neobdavčenega skupnega dohodka bo manj obdavčen-cev, pa tudi manj dohodkov v občinske in republiške proračune LJUBLJANA, 26. decembra — Neobdavčljivi del skupnega dohodka občanov v letu 1979 znaša 248.000 dinarjev, za vsakega vzdrževanega družinskega člana pa se poviša še za 41.000 dinarjev oziroma 61.000 dinarjev, če zavezanec vzdržuje otroka, ki je moten v telesnem ali duševnem razvoju. Tako je določeno v zakonu o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, katerega spreirembe so sprejeli delegati republiške skupščine. Neobdavčeni skupni dohodek je letos precej višji kot je bilo to prejšnja leta. Tako tudi večina najvišjih osebnih dohodkov iz delovnega razmerja ne bo obdavčena. To bo vplivalo na zmanjšanje števila zavezancev pa tudi na višino dohodkov družbenopolitičnih skupnosti iz tega vira. Kot ocenjujejo, se bo število občanov, lani jih je bilo približno 11.000. zmanjšalo na približno 2.000. denarja pa sc bo nabralo za polovico manj kot UJIts, pri bližno 20 milijonov dinarjev. V zakonu je predvideno tudi podaljšanje obveznosti plačeva- f mnmenm mtm .Jeleaa, duha In okolji nja enoodstotnega republiškega davka iz osebnega dohodka delavcev. Ta davek, ki je bil uveden lani za pokrivanje novih obveznosti republike (obveznosti do federacije, enotne priznavalnine borcev, kompenzacije v kmetijstvu itd.) je pomemben vir sredstev republiškega proračuna. Ker obveznosti republike ostanejo v glavnem nespremenjene tudi prihodnje leto, ostane v veljavi tudi ta davek. Delegati so sprejeli tudi zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v prihod- Tabela za izračunavanje davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1979 če znaša letna osnova dinarjev 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000 80.000 100.000 150.000 200.000 500 000 1.000.000 do 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000 80.000 100.000 150 000 200.000 500.000 1 000.000 1600 2600 3800 5300 700 11.300 16.700 35.700 62.200 251.200 591.200 10 12 15 18 21 27 38 53 63 68 73 nad nad nad nad nad nad nad nad nad nad nad znaša davek % 8 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000 80.000 100.000 150.000 200.000 500.000 1.000.000 njem letu. Davek bodo tozdi še naprej plačevali tako kot letos, davčna stopnja pa tudi v naprej ostane 5 odstotkov davčne osnove. Ob upoštevanju 16-odstotne rasti davčne osnove v prihod njem letu, bi se v republiškem proračunu na podlagi tega davka zbralo 1.782 milijonov dinarjev. V zakonu pa je določeno, da se prihodnje leto pri ugotavljanju davčne osnove od celotnega prihodka odštejejo kot odbitna postavka bruto osebni dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca v višini 5.577 dinarjev mesečno, v rudnikih pa 6.394 dinarjev mesečno. To pomeni v primerjavi z letošnjim letom povečanje za 15 odstotkov. Delegati so se tudi odločili, da z zakonom o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, tudi za prihodnje leto ohranjajo dosedanji način zagotavljanja sredstev za družbene dejavnosti. Koliko davka iz skupnega dohodka bo treba plačati, si lahko izračunamo sami. Na primer. Občan je letos zaslužil 325.000 dinarjev in ima enega otroka. Neobdavčljivi del dohodka znaša v tem primeru 289.000 dinarjev (248.000 osnova in 41.000 za otroka). Torej bo plačal davek od 36.000 dinarjev. To pa je kot določa tabela 2.600 dinarjev in 720 dinarjev (12 odstotkov od 6.000) torej skupaj 3.320 dinarjev. Sprejet tudi republiški proračun LJUBLJANA, 26. decembra — V naslednjem letu bodo skupni prihodki republiškega proračuna .znašali 13 milijard 305,5 milijona dinarjev. Za republiške potrebe bodo razporedili 7 milijard 160,3 milijona dinarjev, za tekočo proračunsko rezervo 34,6 milijona dinarjev, za prispevek federacij pa 6 milijard 110,6 milijona dinarjev. S tem se je republiški proračun za leto 1980 povečal za 17,2 odstotka, medtem ko se je prispevek federacij zvišal za približno 29 odstotkov, kot je delegatom pojasnil predstavnik izvršnega sveta Jože Pacek. To je tudi v skladu z danes sprejeto resolucijo. danes niso dosti posegali v razpravo o predlogu tega temeljnega dokumenta. Po daljšem usklajevanju so sredi popoldneva resolucijo o družbenoekonomskem razvoju Slovenije v letu 1980 tudi sprejeli. Ker je republiška resolucija povezana s tem, kar bo zapisano v zvezni, so delegati najprej poslušali poročilo delegacije skupščine SRS v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ in ga kasneje na ločenih sejah zborov tudi potrdili. V nadaljevanju razprave o slovenski resoluciji pa je delegat zbora združenega dela Gojmir Vizovišek (predstavnik skupine delegatov, ki je sodelovala v usklajevalnem postopku) dejal, da resolucijo tokrat sprejemamo v posebnih pogojih, ko niti usklajevanje še ni povsem končano. Kljub temu pa predložene rešitve in dopolnila izvršnega sveta | skupščine SRS konkretizirajo , prizadevanja za stabilnejše go-! spodarjenje. Vendar pa je treba stabilizacijske ukrepe sprejeti na vseh ravneh in z družbenopolitično aktivnostjo zagotoviti dosledno uresničevanje predlaganih usmeritev. Predložene omejitve vseh oblik porabe so usklajene s spremembami zvezne resolucije, takšna opredelitev pa tudi omogoča, da se z ustreznim družbenim dogovorom v SR Sloveniji upoštevajo specifične razmere in potrebe na posameznih področjih. Zato bo moral tudi republiški izvršni svet sproti spremljati gibanja pri tem in ukrepati, da bi ostale vse oblike porabe skladne. Stabilizacijskim ciljem pa mora biti prilagojena tudi kreditna politika bank in drugih finančnih organizacij. Delegati iz Maribora podpiramo prizadevanja in predvidene ukrepe za stabilizacijo, je dejal Janko Muraus. vendar menimo, da predlog resolucije preveč poudarja odgovornost delavcev v združenem delu. preohlapno pa je opredeljena odgovornost organov in organizacij na ravni družbenopolitične skupnosti. Predvsem to velja za izvršni svet, gospodarsko zbornico in druge, ki s svojimi administrativnimi ukrepi in politiko večkrat posegajo v pogoje za ustvarjanje dohodka. na kar delavci v temeljnih organizacijah nimajo neposrednega vpliva. Strinjamo se sicer s poostreno odgovornostjo, ki jo predvideva resolucija za izpolnjevanje in dosledno izvajanje zakonskih in smoupravno dogovorjenih obveznosti. Ob tem pa je treba jasno izpostaviti tudi odgovornost organov družbenopolitičnih skupnosti za sprejete ukrepe. S tem, ko se zavestno odločamo za zmanjševanje skupne porabe, je menil delegat Dušan Stanjko (Ljubljana-Šiška), se delegati zavzemamo tudi za oblikovanje in razporejanje sredstev za skupno porabo na občinskih zbirnih računih. Iz teh bi zagotavljali denar za potrebe družbenih dejavnosti na podlagi konkretno opravljenih nalog. Tako bi sredstva, ki jih sedaj preveč splačamo, torej presežke, gospodarstvu vračali hitreje kot sedaj, lahko pa bi jih obračali tudi v Varčevati mora tudi federacija Marko Bulc, vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin: ZIS se je potrudil, da bi bili izdatki v federaciji čim manjši LJUBLJANA, 26. decembra — Delegatom je na današnji seji o poteku usklajevanja osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije v letu 1980 in o stališčih slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin, poročal njen vodja Marko Bulc: Položaj je v tem trenutku tak, da je resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za leto 1980 praktično usklajena in bo danes na temelju pooblastil, ki so jih dale skuj>-ščine vseh republik in pokrajin svojim delegacijam, najverjetneje sprejeta. Plačilna in devizna bilanca Jugoslavije ter proračun federacije za leto 1980 in akti, ki iz tega izhajajo, pa še niso usklajeni. Glede na stališča delegacij republik in pokrajin obstajajo realne možnosti, da se proračun sprejme in skoraj nikakršne, da bi se sprejela plačilna in devizna bilanca. Nato je Marko Bulc spregovoril o resoluciji: Vse bistvene pripombe slovenske skupščine o politiki delitve dohodka in gibanjih vseh vrst porabe smo uspeli uveljaviti, kajti podobna stališča so zastopale delegacije Srbije, Hrvatske in Vojvodine. Zvezni izvršni svet je odstopil od svojih predlogov in zdaj je usklajeno stališče, da so vse omejitve porabe osebnih dohodkov odvisne od porasta dohodka. Tako da lahko rastejo skupni osebni dohodki organizacij združenega dela v gospodarstvu do 5 odstotkov počasneje od rasti mase doiiodka. V delovnih skupnostih bank, finančnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, v osnovnih skupnostih in združenjih, v trgovinskih organizacijah na debelo, v zunanjetrgovinskih organizacijah in v delovnih skupnostih družbenopolitičnih skupnosti pa bolj omejeno, to je do 8 odstotkov od rasti mase dohodka v gospodarstvu. Sredstva za skupno porabo v gospodarstvu lahko rastejo nominalno do 14 odstotkov v drugih organizacijah združenega dela in v družbenopolitičnih skupnostih pa le do 10 odstotkov v primerjavi z letom 1979. Osebni dohodki v družbenih dejavnostih pa iahko rastejo v okviru sredstev za skupne potrebe, toda največ do 7 odstotkov pod rastjo mase dohodka v gospodarstvu. Rast skupne in splošne porabe bo lahko največ 16-odstotna. Vse to velja globalno za republike in pokrajine. Z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi pa se lahko znotraj tega urejajo posebnosti za posamezna področja. Do sprejetja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v republikah pa se izplačila za osebne dohodke in skupno porabo zamrznejo na nivoju izplačila za november. Služba družbenega knjigovodstva je dobila nalogo, da to kontrolira in poroča organizacijam družbenop liričnih skupnosti, kako se to izvaja. Kakor je poudaril Marko Bulc. predstavlja tako omejevanje rasti porabe poglavitno možnost, da se doseže večje ravnotežje blagovno-denarnih odnosov za leto 1980. počasnejšo rast cen, večjo akumulativnost gospodarstva. Konec brezglavih naložb Tudi stališča o konkretizaciji stabilizacijske politike na jjodročju investiranja je delegacija uveljavila, je povedal Marko Bulc. Usklajeno je stališče, da vsi investitorji v prvem tromesečju leta 1980 izvrše revizijo vseh predračunskih vrednosti naložb v izgradnji. Prav tako naj uporabijo razpoložljiva sredstva v letu 1980 predvsem za dokončanje objektov posebnega po- Nadalje naj sc v letu 1980 zmanjšajo vlaganja v trgovino - razen prodajnega prostora - za izgradnjo bank, zavarovalnic in podobnih stavb. Zmanjšajo se tudi vlaganja v infrastrukturo, razen v energetiko in magistralni promet; zaostrijo se pogoji za izgradnjo proizvodnih objektov, ki temelje na pretežno uvoznih surovinah in bistveno se zmanjšajo negospodarske naložbe, razen stanovanjske izgradnje, s pripadajočo komunalno infrastrukturo in tiste, kjer bo nad eno tretjino sredstev iz samoprispevkov. Marko Bulc je tudi povedal, da so uskladili stališče, da se bodo tuji denarni krediti v 1980. letu uporabljali predvsem za potrebe likvidnosti države v mednarodnih izplačilih in ne za nadaljevanje fialožb. Kakor je rekel, so se tudi dogovorili, da ne bo medrepubliškega dogovora o izvajanju take politike. pač pa, da republike in pokrajine same spremljajo izvajanje tako dogovorjene naložbe- ne politike in po potrebi tudi ukrepajo. Uskladili so tudi stališče slovenske skupščine, da je potrebno sprejeti poseben dogovor o osnovah politike razvoja in uporabe nuklearne energetike. Prav tako stališče o ukrepih za racionalnejšo uporabo vseh oblik energije, kakor tudi obveze naftnega gospodarstva, da bo v skladu z dogovorom o razvoju nafte in plina, še posebej v zaostrenejših pogojih, ki bodo nastopili v 1980. letu, preskrbovalo enakomerno in pod enakimi pogoji tržišče z nafto in naftnimi derivati. Marko Bulc je tudi povedal, da porast cen ni številčno opredeljena, kar je verjetno realnost. Zmanjšan pritisk na življenjske stroške Glede cen storitev, je nadaljeval Marko Bulc, je sprejeta splošna orientacija, da ne bi smele rasti hitreje kot cene industrijskih proizvodov. Največ različnih pogledov je bilo glede na rast cen stanarin in komunalnih storitev. Večina delegatov in ZIS so smatrali, da bi glede na politiko stabilizacije in potrebe zmanjševanja pritiska na življenjske stroške prebivalcev, bilo nujno v naslednjem letu vztrajati, da bi politika cen na tem področju morala prispevati k umirjanju rasti življenjskih stroškov. Usklajeno je tudi stališče, da v dogovorjenem okviru republike same odločajo o tem, koliko bodo povečale najemnine za stanovanja in koliko druge storitve. Na naš predlog, da ne bi zamrznili stroškov trgovine v maloprodajnih cenah nismo dobili podpore drugih delegacij. Sprejeto pa je stališče, da bodo pristojni organi spremljali to gibanje in po potrebi med letom sprejeli ustrezne ukrepe. Na področju kreditno-denarne politike je bilo ob usklajevanju osnutka resolucije od vsega začetka doseženo polno soglasje za ukrepe, ki naj vplivajo na stabilizacijo gospodarstva Različni pa so bili pristopi. Na predlog slovenske delegacije smo se dogovorili, da se bosta v letu 1980 skupna denarna masa in obseg kreditov gibala v skladu z rastjo družbenega proizvoda, da ne bi imeli težav z nelikvidnostjo, kakršne smo imel letos julija in avgusta. Namesto administrativnega omejevanja rasti kreditov in denarja pa se bodo izkoristili obstoječi samoupravni mehanizmi v bančnem sistemu, je povedal Marko Bulc. Posebej pa naj poudarim zadolžitev, je nadaljeval, ki je dana zveznim organom in službi družbenega knjigovodstva, da v letu 1980 s predpisi omogočijo uveljavljanje internih bank kot denamo-finančnih servisov združenega dela, kar smatramo kot zelo pomembno. Doseženo varčevanje pri proračunu V nadaljevanju je Marko Bulc spregovoril o proračunu federacije: Bistvo stališča skupščine Slovenije je v tem, da naj se obseg proračuna federacije uskladi z rastjo družbenega proizvoda Jugoslavije, kakor tudi da ni sprejemljivo povečanje prispevka republik in pokrajin za zvezni proračun — za 42 odstotkov — kot je bilo predvideno. Prav tako, da se tudi v federaciji na vseh ravneh zagotovi racionalna poraba in varčevanje. Treba je povedati, da bi zvezni proračun, če bi hoteli uresničiti vse zakonske obveze, rastel približno po stopnji 56 odstotkov. Zvezni izvršni svet, kot predlagatelj proračuna, je torej naredil resen napor, da bi bili izdatki za leto 1980 čim manjši, sa je 29,8 odstotno povečanje za Slovenijo sprejemljivo. Glede plačilne bilance so se vse delegacije in tudi naša strinjale, da deficit v letu 1980 ne sme biti večji od dveh milijard dolarjev, je povedal Marko Bulc. Naša delegacija je skupaj z drugimi delegacijami ocenila, da ni realnih možnosti, da bi se doseglo soglasje s plačilno in devizno bilanco Jugoslavije. Delegacija zato smatra, da so nastopili pogoji za začasni ukrep, ki je ustavno predviden. Na ta način bi organizacije združenega dela na začetku leta 1980. vendarle imele elemente za gospodarjenje tudi na področju ekonomskih odnosov s tuj^p je končal Marko Bulc. ' sporazumno ustanovljeni interni banki. Kot je dejal Dušan Stanjko, bi morali zagotoviti, da bo zaposlovanje ena planskih in ne statističnih kategorij. Ne moremo tarnati, da pri zaposlovanju v družbenih dejavnostih presegamo dovoljeno stopnjo tudi za deset odstotkov, ko hkrati odpiramo nove objekte družbenega standarda, kot so šole, vzgojnovarstvene ustanove in dijaški domovi, za katere smo se zavestno odločili z zbiranjem sredstev s samoprispevki ali kako drugače. Tudi v njih zaposlene delavce smo namreč vnaprej predvideli. Varčevanje na vseh ravneh je vedno vodilni motiv, dobro pa bi bilo, da ga slednjič le uresničimo, je pristavil delegat Franc Križnar. Vendar naj se varčevanje začne tudi v vrhu jugoslovanske piramide in navzdol, ker le tako bomo to tudi vsi resno vzeli. Vprašanje je tudi, kako resno mislijo omejiti uvoz. saj vemo, da lep del zveznega proračuna temelji na carinskih dajatvah. To je podobno geslom, da smo sicer proti kajenju ali popivanju, vendar to polni proračune. Tudi v združenem delu se o sedanjih težavah precej pogovarjamo in smo za stabilizacijo, je ' dejala delegatka Ivica Kavčič iz 1 Idrije. Ugodno je odmeval tudi intervju predsednika ZIS Veseli- ! na Djuranoviča, iz katerega si j kaže zapomniti zlasti ugotovitev, da je najbolj pomembno, da tudi delovni ljudje podpirajo politiko ki naj privede do tega. Vendar ne i bi smeli čakati, da bo prej pote- i klo trimesečje, temveč je treba • hitreje spremljati posamezna go- j spodarska dogajanja, da hitreje ugotovimo, ali se držimo spreje- ; tih načel. Čimprej bi bilo treba sprejeti tudi olajšave za del proizvodnje, ] ki jo temeljne organizacije izvozijo, pri vplačevanju prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim materialne proizvodnje, je v zboru združenega dela pred- ; lagala delegatka Julijana Peršič (Ljubljana-Bežigrad). zahtevala resolucija za leto 1980, je opozoril, da republiški organi posvečajo preveč pozornosti tistemu, kar bomo morali narediti, namesto da bi kritično ocenili tudi uresničevanje nalog in dogovor, za katere smo se v Sloveniji odločili že lani. Pri tem se je Ivo Salobir tudi zavzel za enakomeren razvoj v Sloveniji, pri čemer je opozoril, da se na večini manj razvitih območij pravzaprav sploh ne zavedajo, kakšne razvojne možnosti imajo, in to predvsem v kmetijstvu. Tako na primer še zdaj v šentjurski občini živi ena tretjina prebivalcev od kmetijstva. S pravilnimi usmeritvami pa bi na Kozjanskem v razmeroma kratkem obdobju lahko zagotovili • V Mariboru menijo, da je treba predvidene ukrepe diferencirano uravnati, ne pa linearno, za svoje območje in področje dela pa moramo vsi prevzeti svoj del odgovornosti. Tako na področju rasti družbenega proizvoda, omejevanja vseh oblik porabe, kot pri cenah, osebnih dohodkih in podobnem. Gibanje osebnih dohodkov pa bi morali urejati na občinski ravni z družbenim dogovarjanjem. kaznovati pa tiste, ki bi dogovorjena merila kršili. Zato podpirajo tudi zamisel o oblikovanju družbenih dogovorov družbenopolitičnih skupnosti, v katerih bodo opredelili temeljna delitvena razmerja. V družbenopolitičnem zboru so se mnenja najbolj kresala okoli odločitve, kako naj bi prihodnje leto z resolucijo uredili priliv denarja za skupno porabo v organizacijah združenega dela. Republiški izvršni svet je, ko je dopolnjeval predlog nove resolucije, namreč menil, da je bolje omejiti rast skupne porabe tako, da bi se skupna poraba v prihodnjem letu povečala največ za 15 odstotkov. Vendar pa je bila večina delegatov danes za to, da bomo morali rast vseh vrst porabe sicer obrzdati, da pa mora biti odvisna od novoustvarjenega dohodka. Zato so se delegati bolj ogreli za sprejetje takega predloga, s katerim bi morala rast skupne porabe za osem odstotkov zaostajati za rastjo dohodka. Zaradi tako razhajajočih si mnenj se je po zaključku razprave skupina delegatov, ki je na posredovanje republiškega izvršnega sveta predlagala v sprejem njegov predlog. Republiški izvršni svet namreč meni, da je takšna odločitev najbolj v skladu z zvezno resolucijo. Podpredsednik slovenskih sindikatov Miran Potrč je dejal, da je drugi predlog (tisti o osem odstotkov počasnejši rasti skupne porabe od dohodka) bolj skladen z zakonom o združenem delu. Saj administrativno omejevanje vseh vrst porabe, je dejal, nima nikakršne zveze z rastjo dohodka. Sicer pa so nekateri menili, med njimi tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, da bi si z osemodstotno počasnejšo rastjo veliko ostreje zavrli rast porabe. Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Jože Hujs pa je povedal, da je imel izvršni svet, ko se je odločal o dopolnitvi resolucije, pred očmi svojo obveznost, da z ustreznimi ukrepi zagotovi takšne gospodarske tokove, ki bodo v duhu zvezne resolucije. Slovenska delegacija je v Beogradu že predlagala svoje zahteve za večjo odvisnost med rastjo dohodka in porabe, vendar ni uspela, je dejal Hujs. V zboru občin je o predlogu resolucije prvi razpravljal Ivo Salobir iz Šentjurja pri Celju. Ko je govoril o obveznostih, ki jih bo Volitve in imenovanja LJUBLJANA, 26. decembra — Delegati republiške skupščine so danes sprejeli odlok o imenovanju namestnika javnega pravobranilca SR Slovenije. Na to mesto so imenovali Tita Stanovnika, samostojnega odvetnika iz Ljubljane. Delegati so dali soglasje k imenovanju predsednice in člani upravnega odbora sklad,. Borisa Kidriča. Predsednica je dr. Aleksandra Kornhauser, člani upravnega odbora pa so: dr. France Adamič, dr. Adolf Bibič, dr. Dalij Džonlagič, dr. Miroslava Geč — Korošec, dr. Miha Japelj, Branko Jerkič, Ivica Kavčič, Miloš Kobe, Anton Ladava, dr. Boris Majer. dr. Milan Osredkar. Marko Sto-kin, dr. Iztok \Vinkler in Mile Zupančič. Lucija Korva iz Kopra so razrešili dolžnosti člana odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj, namesto njega pa so za člana odbora izvolili Draga Jermana. Staneta Boštjančiča in Rudija Kropivnika so razrešili dolžnosti člana komisije skupščine SR Slovenije za pravosodje. Namesto njiju so izvolili Vido Mikuž in Andreja Polaka. Emila Šuštarja so razrešili dolžnosti člana zakonodaj no-pravne komisije skupščine SR Slovenije. Namesto njega so izvolili Vilija Vindiša. V odborih družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije so razrešili tri delegate: Staneta Markiča dolžnosti člana odbora za družbenopolitični sistem. Staneta Reparja dolžnosti člana odbora za družbenoekonomske odnose in Cirila Sitarja dolžnosti člana odbora za družbenopolitični sistem. V odbore družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije so izvolili : Majdo Gaspari. Staneta Reparja in Petra Toša za člane odbora za družbenopolitični sistem ter Cirila Sitarja za člana odbora za družbenoekonomske odnose. velike dodatne količine hrane, predvsem mleka in mesa. Rafael Razpet iz Maribora pa je ugotovil, da so delovni ljudje in občani pripravljeni na resne • Izdatke za izlete in razne zabave je treba omejiti, saj se tu preveč razmetuje, je podprl podobne zahteve Miran Potrč. Sproti je treba ocenjevati uresničevanje zadanega in posredovati morala ^statT'uŠidaj^alna ' P°,rsod *?m’ kier ne bod? Pok.a- i zah pretirane zagnanosti za izpolnjevanje dogovorjenega. Zato pi, bo treba delavcem jasno povedati že takoj na začetku, da bo treba delati bolje, čeprav ob nižjih osebnih dohodkih kot letos. ukrepe, ki jih bodo morali izvajati v prihodnjem letu. Pri tem pa še vedno obstaja preveč dvomov v sistem, dvomov, ali se bodo vsi držali sprejetih ukrepov. Zato je po njegovem mnenju za izvajanje nalog, ki so zajete v predlogu resolucije, pomembne pre«jvsem boj za zaupanje v sistem. Rafael Razpet je tudi opozoril, da so že v več predhodnih resolucijah napisali, da mora osebni dohodek naraščati počasneje kakor dohodek. Položaj pa se vseeno ni izboljšal O tem so imeli v Mariboru poseben dogovor, vendar so kasneje ugotovili, da v številnih delovnih organizacijah bistveno kršijo dogovorjene stopnje rasti osebnih dohodkov. Najbolj očitne kršitelje so tudi pismeno opozorili, pa se je do danes položaj le malokje spremenil. Iz skupščine SRS so poročali: Marija Namorš. Gregor Pucelj, Iztok Razdrih, \nton Rupnik. Tonja Slokar. Branko Sohan, Zdravko Stefančič in Stojan Žitko v-'?-, r. nuvi stop JE 2E V VSEH “ KIOSKIH! Bitka za boljše delo, za večjo produktivnost, disciplino in varčevanje mora v prihodnjem letu potekati prav na vsakem delovnem mestu Ekspoze predsednika republiškega IS dr. Antona Vratuše pred skupščino SRS — Bistveno moramo spremeniti razvojne težnje, ki so prevladovale v zadnjih letih — Razvojno in investicijsko politiko v Sloveniji in Jugoslaviji je potrebno podrediti izvozni usmeritvi, tehnološki intenzivnosti ter večji uporabil lastnega znanja — Omejevanje porabe že kaže rezultate — Odločnejša usmeritev k domačim delom energije LJUBLJANA, 26. decembra — »Razmere, v katerih sprejemamo resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1976 do 1980 v letu 1980, so bolj zapletene, kot je bilo pričakovati oziroma kot stanje, v katerem je delegatska skupščina pred petimi meseci razpravljala o poročilu izvršnega sveta skupščine SRS o izvajanju družbenega plana SRS za obdobje 1976 do 1980«, je uvodoma rekel v svojem ekspozeju pred skupnim zasedanjem vseh treh zborov skupščine SRS predsednik njenega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Na to so vplivale določene tendence v gospodarskih gibanjih doma in na tujem, zavoljo katerih so se pogoji gospodarjenja doma dalje poslabševali. Predvsem je delovala v tej smeri stagnacija izvoza na doseženi stopnji, ob nadaljnji rasti uvoza, rast cen blaga in storitev, počasna rast produktivnosti dela ter nadaljevanju rasti zaposlovanja, rastoča nelikvidnost gospodarstva in vse slabša plačilna bilanca zemlje. Razen tega se stalno slabšajo pogoji mednarodnega ekonomskega sodelovanja, kar se še posebej odraža na dežele kot je Jugoslavija, ki mora uvažati velike količine energije predvsem nafte in drugega reprodukcijskega materiala. Gospodarstvo Socialistične republike Slovenije je na ta gibanja iz znanih razlogov še posebej občutljivo. To so le nekateri razlogi, zavoljo katerih je izvršni svet po sprejetju osnutka resolucije, v tej skupščini v začetku novembra imel opravka z dvema vrstama nalog. Prvič, bilo je potrebno spremljati široko javno razpravo od temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, delegatskih skupščin in drugih oblik družbenega usmerjenja in delovanja. Drugič pa je moral na osnovi v novembru sprejetih sklepov predsedstva CK ZKJ kakor tudi sklepov predsedstva CK ZKS in predsedstva SRS ponovno kritično presoditi lastne predloge iz osnutka resolucije. To so terjali tudi amandmaji, ki jih je zvezni izvršni svet predložil na osnutek resolucije za 1980. leto. zelo ostre kriterije pri zaposlovanju na vseh področjih združenega dela. Smatra, da v dejavnostih zunaj materialne proizvodnje ne bo mogoče zaposlovati novih delavcev, razen kjer gre za aktiviranje novih zmogljivosti ali pa za zadovoljitev specifičnih osnovnih dejavnosti, ki so nujne za funkcioniranje sistema in za zdravje. Realni OD se bo 1980 moral znižati Ob izvajanju stabilizacijskih ukrepov na vseh področjih in ob postopnem prehodu na samoupravno urejanje cen bo rast cen podrejena kriterijem za selektivno izvajanje politike cen. Na ta način bi bilo potrebno doseči v letu 1980 najmanj za 20 odstotkov nižjo rast cen in za 20 odstotkov rast cen in življenjskih stroškov kot v predhodnem letu. Naloga nam je torej, da bistveno spremenimo razvojne tendence, ki so prevladovale v zadnjih letih. Pri tem se moramo zavedati, da pomenijo predlagani okviri razvoja v prihodnjem letu v povprečju znižanje realnih osebnih dohodkov na zaposlenega. To je težka naloga, mogoče pa jo bo doseči le z organizirano in zavestno akcijo vseh družbe- in skupnosti. Potrebna je zavestna družbena akcija tudi družbenih dejavnikov, da bi se ustvarjala ustrezna družbena klima za hitrejše uveljavljanje zares samoupravnih odnosov na vseh področjih družbene reprodukcije. V tem smislu so v letošnjem letu napravljeni nekateri zelo pomembni koraki za hitrejše uresničevanje sistemskih rešitev tudi v praksi. Posebno pomembno je področje razširjene reprodukcije. Vzrok zaostajanja pri uveljavljanju novih družbe-no-ekonomskih odnosov na tem področju je tako v kasnitvi pri sprejemanju ustreznega sistemskega zakona kakor tudi v neustreznih razmerjih pri razporejanju dohodka. Eden najslabših členov v verigi na tem področju so odnosi v poslovnih bankah in njihova prepočasna samoupravna preobrazba. Zato bo nujno ojačati konkretno akcijo in tudi neposredno pomoči delavcem v teh ustanovah. Omejitev uvoza je le zanemarljivo izboljšala položaj Nič manj pomembno področje niso gospodarski odnosi s tujino. Na njihovi samoupravni preobrazbi so bili storjeni prvi začetni koraki. Vendar je to premalo, da bi samoupravni sistem odločanja prevladal tudi na tem področju. Gibanje blagovnih izvozno-uvoznih tokov še naprej vzbuja skrbi kljub omejitvenim ukrepom na področju uvoza, sprejetih v avgustu, je izboljšanje položaja skoraj zanemarljivo. Administrativni ukrepi niso izpolnili pričakovanj na področju cen Tu je še področje cen. Danes že lahko rečemo, da administrativni ukrepi v juliju in avgustu v glavnem niso izpolnili pričakovanja, niti na področju cen, niti na področju ekonomskih odnosov s tujino. Že v novembru so bili namreč prekorače- Izvršni svet skupščine SRS v načelu podpira akcijo zveznega izvršnega sveta v zvezi s predlogi resolucije skupščine SFRJ o gospodarskem in družbenem razvoju v 1980. letu in njegove iniciative o ponovni presoji vseh dosedanjih izdatkov proračuna federacije, ki se smatrajo kot nekakšna zagotovljena pravica. Pri tem izvršni svet skupščine SR Slovenije izhaja iz zahteve, da spremembe prispevajo k večji motiviranosti za krepitev materialnih osnov dela na osnovi dosedanjega uresničevanja dohodkovnih odnosov združenega dela, k pospešenemu izvozu, k zaustavljanju inflacije, k optimalni in racionalni uporabi vseh družbenih sredstev, k povečanju produktivnosti dela. hitrejšemu uvajanju modeme tehnologije in uporabi lastnega znanja. Izkušnje dokazujejo, da se osnovnih problemov ne da reševati in postavljenih ciljev ne doseči z uporabo linearnih ukrepov. Izvršni svet zato smatra, da je nujen selektiven pristop pri reševanju nalog, ki so pred nami v zvezi z zaostrenim gospodarskim položajem. Tako morajo biti naravnani tudi vsi ukrepi državnih organov, vendar ne samo njihovi. Vsak družbeni dejavnik, od delavcev v tozdih do federacije mora imeti možnost, da uresničuje svoje pravice in odgovornosti v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Nujno je, da se vsi zavedamo kaj je odgovornost republik in avtonomnih pokrajin in kaj federacije in da tako tudi ravnamo. Izvršni svet meni. da so nujne restrikcije na vseh področjih porabe, da bo pri izbiri metod za dosego tega cilja nujno potrebno upoštevati učinek aktivnosti, ki so v posameznih republikah in avtonomnih pokrajinah že v teku. Predsedstvo SFRJ in predsedstvo CK ZKS sta v svojih sklepih poudarili, da je torej v prihodnjem letu za izvajanje politike ekonomske stabilizacije nujno sprejeti učinkovitejše ukrepe za zagotovitev skladnejših odnosov družbene reprodukcije, predvsem na področju odnosov v delitvi družbenega proizvoda, na področju ekonomskih odnosov s tujino in na področju ustvarjanja pogojev za počasnejšo rast cen Nujno se bo treba odreči čezmerni porabi, investicijam in razvojnim programom, ki jih spremenjene gospodarske razmere doma in v svetu ne opravičujejo. Potrebno je več odločne volje in vztrajnosti pri usklajevanju posameznih interesov. Vsi ukrepi tekoče ekonomske politike naj bodo v skladu z dejanskimi potrebami razvoja.l Stabilizaciji morajo biti podrejeni vsi cilji Izvršni svet zato meni. da bo na tej podlagi treba v prihodnjem letu predvsem: prvič, zagotoviti razporejanje dohodka v korist materialne osnove združenega dela in s tem za krepitev ustavnega položaja delavcev v združenem delu: drugič, ustvarjati pogoje, da bo združeno delo dejansko samoupravno odločalo o rezultatih svojega dela in tako lahko z vso odgovornostjo upravljalo z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga, in tretjič, usmerjati vse napore za hitrejši izvoz in sploh na vsestransko povezovanje našega gospodarstva s tujino. V isti luči naj se rešujejo v letu 1980 tudi tiste naloge, pri katerih smo v dosedanjem razvoju najbolj zaostajali. Glede na to v predlogu resolucije in v dopolnitvah na podlagi dopolnil k zvezni resoluciji poudarjamo kot težiščno in prioritetno ildogj za prihodnje leto, ki naj ji bodo podrejene Vse ostale naloge in aktivnosti: ustvarjanje pogo-odatke strokovne službe KSS le : kot gradivo za razmišljanje in i bodo o celoviti (in frodrobni) po-; dobi razpravljali v začetku pri-i hodnjega leta. Ob tej temi so obravnavali tudi osnutke programov za raziskovalno in načrtovalno dejavnost, ki naj bi bila v prihodnjem letu deležna večje denarne podpore in pomoči manj razvitim območjem, kjer naj bi sedanjo zasnovo nekoliko dopolnili. ter predloge na področju kadrovske in štipendijske politike. Čeprav so roki za popis kulturnih dejavnosti po občinah in popis kulturnih organizacij združenega dela že davno minili, pa zaradi zamud posameznih skupnosti in ustanov j>odatki še vedno niso v celoti zbrani. Denarna vprašanja so v bistvu nujna sestavina dela izvršnega odbora. Tokrat so člani obravnavali revalorizacije nekaterih programov zaradi naraščajočih stroškov oziroma nepredvidenih izdatkov. Tako so določene vsote namenili Slovenskemu mladinskemu gledališču. Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, revijam Anthropos, Ekran, Reviji za primerjalno književnost, Teoriji in praksi. Primorskim srečanjem. Reviji 2000 in Tribuni, poleg tega pa še denar za sklade skupne porabe kulturnim ustanovam, ki opravljajo dejavnost širšega pomena. Sprejeli so tudi izračun strokovne službe o razdelitvi denarja, ki bo na voljo ob letošnji 3-odstotni revalorizaciji skupnega programa. Največji delež je namenjen za izboljšanje osebnih dohodkov zaposlenih v kulturnih ustanovah širšega družbenega pomena (13,4 milijona), za ZKOS (250 tisoč), za solidarnostni program (954 tisoč) in za revalorizacijo programa NUK in UKM (155 tisoč dinarjev). Zanimiva je bila razprava o letošnjih Prešernovih nagradah in nagradah Prešernovega sklada, kajti o predlogih naj bi svoje mnenje povedali tudi v delovnih telesih republiške kulturne skupnosti. Težava je bila namreč v tem, da je strokovna služba KSS dobila imena na vpogled šele pred tednom dni, svoja mnenja pa naj bi posamezni odbori prispevali do 7. januarja. Na seznamu za Prešernove nagrade je 12 predlogov, za nagrade Prešernovega sklada pa 48. O njih je že predvčerajšnjim razpravljal up-pavni odbor Prešernovega sklada, dokončno pa bo odločal 18. prihodnjega meseca. Navzoči na seji izvršnega odbora KSS so menili, da mora kulturna skupnost kot eden od vzvodov kulturne politike na Slovenskem kljub časovni zadregi dodati svoje družbenopolitično stališče ob posameznih predlogih, ne more pa prispevati strokovnih mnenj, kajti njeni odbori so sestavljeni predvsem na delegatski podlagi. BRANKO SOSIČ Biti igralec: pravica in dolžnost Nedavno se je zbralo v Budimpešti na II. kongresu Mednarodne federacije igralcev (Fe-deration International des Ac-teurs-FIA) več kot 110 delegatov številnih igralskih zvez, združenj, sindikalnih in drugih strokovnih organizacij iz 38 dežel sveta. Kongresa se je udeležila tudi tričlanska delegacija Združenj dramskih umetnikov iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Med številnimi sklepi, stališči in soglasno sprejeto resolucijo, ki govori o izvajalskih pravicah in novem tehnološkem razvoju za snemanja in razširjanja gledaliških predstav, velja posebna pozornost osrednjemu dokumentu XI. kongresa — mednarodni Listini igralcev, ki so jo delegati soglasno sprejeli in potrdili. Prvo poglavje govori o naravi igralske umetnosti in opisuje gledališkega, dramskega umetnika. kjer imajo njegova osebnost. domišljija in ustvarjalna moč vsakega posameznega dramskega igralca odločilno mesto v igralčevem delu. Dramski igralec ustvari na osnovi literarne predloge, pisa- nega besedila, z močjo svojega talenta kvalitetno jjovsem nov umetniški fenomen. Igralčevo delo. igralčeva predstava je — kot vsaka druga manifestacija razuma — odraz njegove osebnosti, vir in osnova njegovih pravic. Tudi ekonomske. Vsled tega je seveda igralec močno zainteresiran, kako se njegovo delo. rezultati dela - izkoriščajo in prav tako tudi za vse materialne dobrine, ki izhajajo iz njega. V prvem poglavju je jasno opredeljeno, da je nujno vsako reprodukcijo igralčevega dela s kakršnimikoli tehničnimi postopki, kot tudi sleherno na-daljno uporabo zaščititi na državni in mednarodni ravni ter da pravice, ki izvirajo iz igralčevega dela, veljajo tudi za njegove dediče. Igralčeva umetnost je eden izmed temeljnih elementov sleherne narodne kulture, je zapisano v drugem poglavju. Poklicni dramski igralec z močjo in izraznostjo narodovega jezika, z osebnostjo umetnika brez dvoma izraža eno temeljnih narodovih značilnosti ter s tem bogati kulturno dediščino svo- jega naroda. Posebej pritegne pozornost zadnji člen tega poglavja, ki pravi: zgodovina povsem jasno izpričuje, da je umetnost v svojem celotnem obstoju lahko uspevala in se razvijala le ob zadostni gmotni in moralni po-moči. Današnje obdobje z mediji množičnega sporazumevanja (ki seveda v veliki meri ujjorabljajo igralčevo in dramsko delo) — predstavlja tolikšne materialne vire, kakršnih dose-daj še ni bilo. Zato je nujno, da se del teh sredstev v vsaki deželi uporabi za razvoj narodne kulture. vključno dramske umetnosti in da se gledališkim igralcem zagotovi dostojno življenje ter zadosti njihovim družbenim jsotrebam. Vsaka država mora to zagotoviti s svojo zakonodajo, kar je tudi v interesu ohranitve obče kulture. Tretje poglavje — o pravicah in dolžnostih igralcev — predstavlja s svojimi 11 člani prav gotovo najobsežnejši del mednarodne Listine igralcev. Igralčeva dolžnost je zagotoviti, da bo njegova umetnost v največji meri prispevala k utr- jevanju miru v svetu s tem, da igralec razvija vsesplošno prijateljstvo, medsebojno razumevanje med narodi ter da se bori proti vsaki obliki diskriminacije. Igralec mora varovati in bogatiti narodovo kulturo, lepoto in izrazno moč svojega jezika ter braniti strogo poklicno kakovost dramske odnosno gledališke umetnosti. V posebnem členu tega poglavja je zapisano, da mora igralec, ki kot umetnik vpliva na širšo javnost, imeti večjo moralno odgovornost do družbe ter še posebej do mladine, saj je le-ta bodočnost slehernega naroda. Prav tako pa mora seveda družba igralcem omogočiti, da lahko opravljajo to odgovorno delo. Člen, ki je še posebej pomemben za poklicne dramske igralce nekaterih zahodnih držav ter dramske igralce iz držav južne Amerike, pravi, da ima igralec kot vsak drug državljan pravico do ustreznega življenjskega standarda, socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Prav tako imajo mladi igralci polno pravico do ustreznega izklicnega izobraževanja kot tudi zaposlitve v svojem osnovnem poklicu. Igralec ima prav tako tudi pravico, da ustvarjalno sodeluje pri vseh umetniških, ekonomskih in drugih odločitvah ter sklepanjih v okviru gledališke ustanove. Z ozirom na vse večjo odprtost državnih meja tudi igralčevo delo zlahka prehaja državne meje in se vključuje v kulturo v širšem mednarodnem okviru, je rečeno v zadnjem poglavju. Vsled tega ima igralec pravico, da zavaruje svoje gmotne kot tudi umetniške interese v mednarodnih razmerjih. Zadnji člen mednarodne Listine igralcev, ki je gotovo pomemben dokument vključevanja igralcev v razmišljanje o socialnih in političnih problemih in kulture mora igralec prisj>e-vati k izvajanju mednarodne izmenjave umetniških produkcij, vendar vedno pod jx>go-jem, da takšne izmenjave temeljijo na pravični recipročnosti in da odsevajo resnične nacionalne vrednote, ki lahko obogatijo kulturo drugih narodov in dežel ter tako služijo boljšemu razumevanju med ljudmi, prijateljstvu med narodi in miru.« FRANČEK DROFENIK današnjega sveta, pravi: »V interesu svoje um Domžalski likovniki: »čopič za vsakogar« Močna dejavnost likovnega društva »Peter Loboda« v Domžalah — Številna gostovanja Likovno društvo »Petra Lobode« v Domžalah je znano po vsej Sloveniji kot eno najbolj delavnih. Tako že nekaj let v okviru društva deluje stalna likovna šola, prirejajo likovne razstave, slikarske kolonije, pripravljajo različna predavanja s pogovori za širši krog občinstva in druge zanimive akcije. Pred kratkim so prvič pripravili akcijo pod naslovor.. Čopič za vsakogar. Domžalčanom, ki se s slikanjem ne ukvarjajo, so omogočili likovno ustvarjanje na platoju sredi Domžal. Akcija je naletela na lep odmev, saj je marsikdo poprijel za čopič. S takimi in podobnimi akcijami bodo nadaljevali. V začetku oktobra so se Dom-žalčani s svojimi deli predstavili na železarskih Jesenicah, zatem pa še v tovarni Lek v Ljubljani. Od 13. do 19. novembra so pripravili v Domžalah pregledno razstavo del članov društva. Razstavili so okoli 40 slik v različnih tehnikah. V otvoritvenem delu Sta recitatorja prebirala pesmi pesnika in igralca Toneta Kuntnerja. V drugi polovici novembra so Domžalčani gostili likovnike Gorenjske, ki so predstavili pester izbor svojih slik. V tem času je za širši krog občinstva predaval dr. Cene Avguštin o likovnih in arhitekturnih sjaomenikih avstrijske Koroške, umetnostna zgodovinarka Breda Mišja pa je govorila o izbranih delih slovenskih likovnih umetnikov XX. stoletja. Od 10. do 24. decembra so Domžalčani razstavljali v tovarni Trak v Mengšu, zdaj pa so v domžalskem domu upokojencev. TONE ŠTEFANEC Škofjeloški slikarji na gradu V petek bodo v počastitev občinskega praznika odprli v galeriji škofjeloškega gradu razstavo škofjeloških slikarjev. Ob otvoritvi bo nastopil oktet Jelovica. Med knjigami Rdeča kapica kot »namizno gledališče« Knjižne police najmlajših in mlajših šolarjev je te dni obogatilo še eno delo. Dopisna delavska univerza Univerzum je izdala slikanico - igrico o Rdeči kapici. Gre torej za velikokrat hvaljeno pa neredko tudi kritizirano pravljico, ki jo v takšni ali drugačni obliki poznajo domala vsi otroci tega sveta. Zato bi se morda spočetka zdelo, da »dogodek« ni posebno izviren in komaj omembe vreden. Vendar se priljubljena pravljica najmlajših tokrat predstavlja drugače, v privlačno poslikani slikanici se namreč skriva malo »namizno« gledališče. Ali na kratko, gre za lutkovno slikanico, ki bo v dneh, ko je zunaj slabo vreme ali kadar sicer otroci pasejo dolgčas, zaposlila otroke ali pa kar celo družino. Osebe in predmeti pravljice o Rdeči kapici so namreč naslikani tako, da imajo tudi poseben podstavek. Vse je treba skrbno izrezati tako, da igralci malega lutkovnega gledališča lepo stojijo pokonci in jih otroci brez težav premikajo. Malo lutkovno predstavo je mogoče uprizoriti na navadni kuhinjski ali katerikoli mizi, okoli katere se bodo zbrali gledalci. Ce bi radi, predlaga avtor priredbe Lojze Kovačič, da bi bilo vse bolj podobno pravemu gledališču, lahko otroci iz škatle za čevlje aii podobne škatle izrežejo odrsko odprtino, da se lahko osebe, ki so že odigrale svojo vlogo, skrijejo za levo ali desno stranico, da bi drugi medtem nemoteno pripravili novo prizorišče. In končno je za gledališče zelo pomembno, da igralci govorijo lepo razumljivo in smiselno, zato je na koncu slikanice objavljeno tudi skrajšano besedilo. Ce je pri hiši ali v gosteh več otrok, lahko vsak odigra po eno vlogo, nadvse zabavno pa bi bilo, če bi mamo zaigrala prava mama. Rdečo kapico najmlajša pri hiši. volka brat ali prijatelj, lovca očka, babico pa prava babica. Kot napovedujejo v založbi, bodo serijo Moj mali lutkovni oder v kratkem obogatili še s slikanicama Kdo je naredil Vidku srajčico in z zgodbico o sladkosnedi Alenčici. D. B. PREDRAG VUKOVIČ NEMIRNI MIR 50. nadaljevanje Ljudstvo ima kaj braniti Kotonujski radio je naglo pozval prebivalstvo naj brani revolucijo. Oglasil se je tudi predsednik Mathieu Kereku, ki je vse domoljubne sile pozval, naj zavarujejo revolucijo in, kot je rekel, »uničijo imperialistične plačance, ki so sc zarana spustili na kotonujsko letališče«. Hkrati je radio posredoval ukaz beninskim enotam, naj krenejo proti prestolnici in se postavijo po robu napadalcem. V zunanjem ministrstvu so novinarjem sporočili, da ne gre za državni udar, temveč za »tujo vojaško intervencijo«. Prebivalci Kotonuja so krenili na bojišče že po prvem pozivu. Vsakdo se je oborožil, kakor je vedel in znal — z lopatami, sekirami, kosami in noži. Moški pa tudi ženske in otroci so hiteli na kraj. kjer so odmevali streli, da bi pomagali svojim vojakom. Reforme, ki jih je medtem uvedel predsednik Kereku, so očitno prinesle nenavaden psihološki preobrat: v deželi, ki je imela do prihoda Kerekuja na oblast neslaven rekord po številu udarov v Afriki — v 12 letih neodvisnosti so zamenjali 11 predsednikov in poleg večjega števila spodletelih izvedli tudi 5 uspešnih državnih udarov — v deželi, kjer je ljudstvo postalo ravnodušno do tega, kdo je na oblasti, se je nenadoma pokazalo, da ljudje množično čutijo, da imajo kaj braniti in da so pripravljeni, kadar je treba, postati borci, pa čeprav goloroki. Na ulicah so zrasle barikade. Tudi v kotonuj-skem pristanišču so v naglici postavili barikade za obrambo pred” morebitnim napadom za morja. Po cestah so patruljirali pripadniki revolucionarnih odborov za obrambo, aretirali vsakega sumljivega tujca in ga predali vojaškim oblastem. V kratkem času so okoli vseh strateških točk v mestu organizirali obrambo. Medtem je radio nenehno oddajal marše, ki so jih vsakih pet minut prekinjali različni ukazi in pozivi. Zaprli so vse meje. Vsa vozila so bila pod nadzorstvom. Plačanci, ki so v Kotonuju doživeli poraz, so se začeli naglo umikati proti letališču. Poraženi bandi je uspelo, da se je vkrcala v letalo brez oznak in da je okoli poldneva odletela v »neznano smer«. Pred varnostnim svetom Predsedniške palače še danes niso popravili. Na njej je videti sledove rafalov »n poškodbe, ki so jih povzročile granate iz minometov; ohranili so jih kot trajno opozorilo, da »kontrarevolucija ne spi«. V predsedniški palači so takoj po napadu razstavili orožje, ki so ga uplenili napadalcem ali ki so ga plačanci odvrgli med begom Poleg avtomatskih pušk, strojnic in drugega lažjega orožja so prikazali tudi zaplenjene minometal-ce in ročno protitankovsko orožje z oznakami ameriških, francoskih in belgijskih proizvajalcev.. . V časopisih so objavili fotografije ubitih plačancev. Sporočili so, da je bilo ubitih tudi šest beninskih vojakov. Beninska vlada, ki se je bala, da ne bi prišlo do nove invazije, se je po napadu obrnila na vse mednarodne in afriške organizacije, da bi ovetlila agresijo, katere žrtev bi lahko postala, in da bi na podobne grožnje opozorila tudi vse neuvrščene države in države v razvoju, ki imajo progresivne režime. V tem duhu je Kotonu 26. januarja 1977 zahteval sklic varnostnega sveta, ki se je nato sestal 7. in 8. februarja. V Benin je sklenil poslati tričlansko skupino (Indijca, Panamca in Libijca), da bi raziskala, kaj se je zgodilo. Člani komisije so izprašali edinega zajetega plačanca, skušali ugotoviti identiteto ubitih najemnikov, ogledali so si opremo in strelivo, ki so ga za seboj pustili napadalci, in kraj napada, ocenili materialno škodo in proučili dokumente, ki so ostali za plačanci. V žepih enega izmed napadalcev, čigar ime je ostalo neznano, so na primer našli razglas s podpisom nekega samozvanega »polkovnika Bourga«; na njem je pisalo, da je cilj napada »odstranitev beninskega režima, ki naj bi ga zamenjala nova ekipa, vse to pa naj bi preprečilo, da bi Benin po zgledu Ekvatorialne Gvineje in republike Sao Tomč in Principe, postal »trden člen v osi Alžir—Conakry—Brazzaville- -Luanda, ki se razprostira po vsem zahodnem delu afriške celine«. Ko je bil plačancem tako zagotovljen »ideo-loško-jjolitični alibi«, je bilo najemnikom po teh navodilih »polkovnika Bourga« naloženo, da se predstavijo kot borci in pripadniki dotlej neznane »fronte za osvoboditev in obnovo Da-homeja«, gibanja, ki ga v resnici sploh ni bilo. Kotonu je analiziral napad in ob dejstvu, da je bila vsa dahomejska opozicija zbrana v Parizu, prišel do sklepa, da so se napadalci pripravljali na desant v Maroku, kot vmesno postajo za pristanek in za oskrbo z gorivom pa da so uporabili gabonsko ozemlje. To je spravilo v jezo gabonskega predsednika Bonga, ki je takoj nato izgnal 10.000 Benincev, zaposlenih v Gabonu. Afrika je Beninu v takem položaju izrazila naklonjenost. Številni ugledni državniki so predsedniku Kerekuju poslali brzojavke, v katerih so mu izrazili podporo. Benin je še naprej naslavljal očitke na Pariz. Večina plačancev, ki so sodelovali v napadu, je bilo Francozov, in Benin je skušal preko stikov z uradnim Parizom zvedeti, »kdo so ti plačanci, kje so danes, kam so odleteli, ko so pobegnili iz Kotonuja, kako jim preprečiti, da bi se znova aktivirali«. Toda uradni Pariz je ostal gluh. Francoski predstavnik je hladno odgovoril, da je njegova vlada raziskala napad na Kotonu, da ni dognala ničesar in da »ne more dovoliti, da bi beninski primer povezovali z njo«. Zfunenjano zaporedje potez Kot smo videli, so Soiliha po prihodu na oblast pričakali naklonjeno, kot »predsednika v kavbojkah«, se pravi kot simpatizerja mladih in mladosti (kar so mu kasneje najbolj očitali); tako je btlo, dokler so verjeli, da bo »pameten«, oziroma poslušen šef nove neodvisne afriške države. Z Mathieujem Kerekujem je bilo od vsega začetka nekoliko drugače, saj je takoj po njegovem prihodu na oblast postalo očitno, da opušča stara pravila igre. Zračunali so, da so ga skušali od leta 1972, ko je prišel na oblast, kar trinajstkrat ubiti. Še prej so se odločili za preizkušeno varianto, za kampanjo moralne diskvalifikacije, ki naj bi razblinila naklonjenost do novega predsednika. Kerekuju so skušali podtakniti neko staro korupcijsko afero, do katere je prišlo že pod prejšnjim gnilim režimom. Po pisanju revije »Jeune Afrique« je začel kapetan Asogba, bivši finančni in gospodarski minister, član nacionalnega revolucionarnega sveta, v začetku januarja 1975 širiti dokument, ki naj bi dokazoval, da je šef države, takrat še podpolkovnik Mathieu Kereku, nepošten. Nato pa: Pozno ponoči med 21. in 22. januarjem je prišlo do čudnih dogodkov v stražarski enoti posadke v Ujdahu, 40 kilometrov od Kotonuja, kjer je bila stacionirana oklepna enota dahomejske armade. Zvečer so straže okrepili ib poveljnik garnizona kapetan Asogba, ki je bil tudi minister javnih financ, je ukazal, naj se ena kolona pripravi, da bo krenila proti glavnemu mestu, kjer naj bi na Asogbovo pobudo prišlo do sestanka vojaških poveljnikov, da bi proučili hude obtožbe proti šefu države. Za to je vedelo samo nekaj ljudi, drugi so mislili, da gre za rutinsko vajo. Toda nekdo je prekršil molčečnost in ko so oklepne enote dosegle predmestje prestolnice, so bile čete v Kotonuju že na nogah. Vse se je zelo naglo odigralo. Kapetana Asogbo in njegove oficirje so aretirali, potem ko so jih zapustili možje, ki so šele zdaj spoznali, kakšno nalogo so jim namenili... Dahomejci so zvedeli, da »je vlada preprečila poskus državnega udara.« Kmalu nov podlistek na tej strani: 9 9 9 9 9 9 • S Barry Norman: VELIKANI HOLLYWOODA Peter Fulež v mariborski Drami Jutri, v petek zvečer, uprizorijo na Malem odru mariborskega dramskega gledališča novo premiero. Doživele jo bodo » Debele zgodbe Petra Fuleža «, ki jih je napisal Juro Kislinger in ki so se doslej srečale z občinstvom že v interpretaciji Poldeta Bibiča. Novo odrsko izvedbo duhovitega besedila, pripovedujočega o hudih časih zadnje vojske, pripravlja (v narečju) igralec mariborske Drame Janez Klasinc (na sliki) pod pisateljevim režijskim vodstvom in z jezikovno pomočjo Angele Jankove. (Fotografija: Janez Jemec) Spominska plošča F. Pavlovcu Velikemu slikarju so jo odkrili na pročelji* železniške postaje v Ilirski Bistrici Likovno društvo »France Pavlovec« in društvo za krajevno zgodovino in kulturo iz Ilirske Bistrice sta v soboto odkrila spominsko ploščo v spomin svojemu velikemu rojaku slikarju Francetu Pavlovcu, mojstru krajine. V prisotnosti velikega števila občanov so spominsko ploščo odkrili na pročelju želežniške postaje v Ilirski Bistrici, nedaleč stran, kjer je nekoč stala čuvajnica št. 14, v kateri je bil 14. avgusta 1897, leta rojen Franc Pavlovec. O slikarjevi življenjski poti je spregovoril predsednik društva za krajevno zgodovino in kulturo France Munih, oris umetniške poti pa je podal predsednik likovnega društva »France Pavlovec«, slikar Jože Šajn. V kulturnem programu sta sodelovala pevski zbor in članice dramske skupine, ploščo pa je odkril Mirko Žnidaršič. S. I. Osemdeset dobrih let Življenjski jubilej dr. Iva Juvančiča, slovenskega zgodovinarja, publicista in vzgojitelja - Raziskovalec problematike primorskih Slovencev Priprave na jubilejni knjižni sejem Oktobra 1980 izjemna jugoslovanska knjižna revija na 25. knjižnem sejmu Jugoslovanski založniki in nji- j hova poslovna skupnost se že | marljivo pripravljajo za jubilejni ( 25. mednarodni knjižni sejem, ki | bo v Beogradu od 24. do 29. | oktobra prihodnje leto. Sejem ! naj bi bil izjemna revija dosežkov minulega četrt stoletja, saj je v letu 35-letnice zmage nad fašizmom in osvoboditve, 30-letnice samoupravljanja in 21. zasedanja UNESCO, ki bo isto jesen v j Beogradu. Založniki upajo, da j bo na jubilejnem knjižnem sej- I mu kar za polovico več prostora j za knjige kot doslej. Pričakujejo I rekordno število udeležencev, { domačih in tujih, zlasti še iz dežel v razvoju. Dnevi knjige naj pokažejo dosežke razvoja naših narodov in narodnosti. Hkrati je to možnost za večji plasma domače knjige v tujini Jugoslovanski založniki bodo v letu 1980 sodelovali na knjižnih sejmih v Kairu, j New Delhiju, Lagosu. Leipzigu, Valeti, Bruslju, Bologni, Buenos Airesu, Nici, Varni, Sao Paolu, Londonu, Frankfurtu m (prvič) v Mexico Cityju. Ob izteku leta so sodelavci in prijatelji počastili visok življenski jubiiej, ki ga je z osemdesetim rojstnim dnevom praznoval dr. Ivo Juvančič, slovenski zgodovinar, publicist in vzgojitelj. Zbornik novogoriškega muzeja »Goriški letnik« je poklonil svojo šesto letošnjo številko njegovemu delu in pomenu, ki je skozi občutljiva leta spremljalo slovensko narodnostno in kulturno zavest v prostoru, katerega je ogrožal, a vendar nikoli obvladal fašisem. Dr. Ivo Juvančič se je rodil v začetku decembra 1899. leta v Bovcu. Iz številne družine ga je izobraževalna pot vodila v bogoslovje, v katerem je dosegel tudi doktorat. Po študiju se je v Gorici posvetil vzgojiteljskemu delu, ki ga je vseskozi povezoval z utrjevanjem narodnostne za-venosti. V vseh teh letih je zorelo tudi njegovo osebno spoznanje o vlogi cerkve in dobilo dokončno stališče leta 1945. Tedaj se je podpisal skupaj s šestdesetimi naprednimi primorskimi Slovenci pod izjavo. ki se je izrekala za socialistično Jugoslavijo. Leto kasneje je kot član jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci zagovarjal pripadnost celotne Primorske matični domovini. Ko se je odpovedal duhovniškemu poklicu, se je dr. Juvančič ob preselitvi v Ljubljano posvetil arhivskemu in znanstvenemu raziskovalnemu delu. Vsa njegova pozor-not je veljala ožji domovini. Primorski, njenenemu protifašističnemu odporu. S svojimi dognanji je postavil temelj za znanstvene raziskave njegovih naslednikov. Preselitev, kot je zapisal v Naših razgledih pred desetimi leti Tone Zorn, ni jubilantu pomenila prekinitve dotedanjega narodnostnega delovanja, pač pa ga je preusmerila na zanstveno področje. Bibliografija njegovih del opozarja na avtorjevo znamenje za problematiko primorskih Slovencev v času med obema vojnama, za narodnoosvobodilni boj, za vedno znova odpirajoča se vprašanja slovenskega življa v Italiji in eksistence narodnostnih skupnosti nasploh, je bilo poudarjeno v tem članku. V dr. Juvančiču lahko ob njegovem visokem življenjskem jubileju vidimo podobo tistega, kar je o primorskem Slovencu v talarju tako klasično povedal France Bevk: Čedermaca. Pokončnega, zvestega in dobrega. SLAVICA CRNICA Jagodič med fantastičnimi fotografi Naš slikar sodeluje že nekaj let na evropskih in ameriških razstavah »Canon Photo Gallery v Amsterdamu je po letu 1974, ko so jo odprli kot prvo Canonovo evr-posko fotografsko galerijo, pripravila vrsto zanimivih razstav evropske in ameriške fantastične fotografije. Izredno zanimanje za razstave, na katerih sodelujejo zlasti fotografi srednje in mlajše generacije z vsakovrstnimi, predvsem pa izredno domiselnimi fotomontažami na različne teme iz sodobnega sveta, je vzpodbudilo« več galeristov v Franciji, Italiji, Španiji, na Švedskem, Belgiji, Zahodni Nemčiji, Sovjetski zvezi in ZDA, 3a so v zadnjih letih gostile bogat izbor fantastične fotografije. Tak izbor 400 del fotografov z vsega sveta potuje sedaj po razstaviščih v ZDA (Boston, Los Angeles). Na vseh omenjenih razstavah je kot edini Jugoslovan sodeloval tudi akademski slikar Stane Jagodič, in sicer s svojimi pri nas že zelo znanimi fotomontažami. Razvejena dejavnost Skupščina Skupnosti koncertnih poslovalnic Slovenije pregledala rezultate letošnjega dela - Novoustanovljena nagrada - Priznanje J. Vrežetu Skupnost koncertnih poslovalnic je na svoji letni skupščini pod delovnim predsedstvom Eda Goršiča, Metke Čurman in Boruta Logarja podala obračun za leto 1979 in po preteku prvega mandatnega obdobja od sprejema samoupravnega sporazuma o združevanju izvolila nove člane izvršnega odbora. V naslednjem dveletnem obdobju ga bosta vodila dr. Henrik Neubauer, direktor Festivala Ljubljana kot predsednik in Borut Logar, član Društva prijateljev glasbe iz Kopra kot namestnik predsednika. Na seji so ocenili delo v letošnjem letu kot nov dokaz upravičenosti obstoja Skupnosti, saj številčni podatki že sami potrjujejo uspešnost njenega delovanja. Skupaj z Glasbeno mladino Slovenije, ki je pristopila kot 15. član Skupnosti v letu 1979, je bilo v Sloveniji organiziranih s pomočjo Skupnosti 352 mladinskih in 499 večernih koncertov, skupaj torej 851, kar je brez deleža GMS že za 18 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Prireditve so posredovali v skoraj 100 različnih krajih naše republike in jih je poslušalo 300.000 obisko- valcev. 49 prireditev so posredovali v ostale republike oz. pokrajini, 49 pa v 10 držav v tujino. Na več kot 80 odstotkov prireditev so nastopili slovenski izvajalci, enak odstotek predstavlja tudi število posredovanih glasbenih prireditev, medtem ko je 18 odstotkov bilo posredovanih dramskih, lutkovnih , baletnih in folklornih prireditev. Med 144 slovenskimi izvajalci, ki so nastopali preko Skupnosti v letu 1979, je tudi več kot ena četrtina amaterskih izvajalcev, kar dokazuje posebno skrb Skupnosti za razvoj kvalitetne amaterske kulture. Skupščina je potrdila tudi spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju, in ga s tem uskladila z zakonom o združenem delu. Pred začetkom skupščine so člani Skupnosti izročili posebno pismeno priznanje dolgoletnemu koncertno-organizacijskemu delavcu Celja tovarišu Jurčetu Vrežetu, poleg tega pa so se odločili, da ustanovijo »Nagrado Ferda Filipiča«, ki jo bo odslej podeljevala skupnost koncertnih poslovalnic Slovenije vsako leto 5. aprila, na dan njegove smrti v Mariboru. To nagrado bo dobil slovenski glasbeni umetnik, ki je največkrat nastopil na koncertih, ki so bili posredovani preko Skupnosti, torej tisti, ki so ga v določenem letu največkrat želeli poslušati v raznih krajih naše republike. Ob dodelitvi nagrade se bo s koncertom predstavil tudi mariborskemu občinstvu. Ta nagrada bo obenem oddolžitev Skupnosti enemu njenih soustanoviteljev in neutrudnemu organizatorju koncertnega življenja severovzhodnega dela naše domovine, ki je s svojim delom pripomogel k širjenju in razvoju slovenskega koncertnega življenja. D. N. Albanski umetniki v Makedoniji Do 28. decembra bodo v SR Makedoniji na gostovanju« člani narodnega gledališča iz Tirane z igro »Dekle s planine« albanskega pisatelja Lonija Pape v režiji Pira Manija. Nastopali bodo v Skopju in drugih makedonskih mestih. RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV R1 TV OCENA Pripovedni finski balet Naslov baletne TV oddaje »3anana« ne pove skoraj ničesar, in zato smo bili gledalci te oddaje v torek popoldne toliko bolj presenečeni, ker so finski umetniki prelili v ples še vedno aktualno socialno politično temo izkoriščanja preprostih ljudstev v imenu posredovanja civilizacije in materialnih dobrin. Tommi Kitti je s člani baletnega gledališča Raatikko in na glasbo Jukka Linkola pripravi! polurno oddajo, v kateri je pripovednost gibov dopolnjevalo besedilo pred začetkom vsake od petih baletnih slik. Ponavljajoče si je zastavljal vprašanje. ali ne bi bili ti ljudje srečnejši brez civilizacije, če bi lahko rasli naravno kot drevesa. Materialne dobrine izgubljajo svojo vrednost, če je cena za njih izguba svobode. Kittijeva koreografija je pri kolonizatorjih slonela na jazzovskih plesnih elementih in pantomimi, pri kolonizirancih pa na izraznih gibih, s katerimi sodobni koreografi vedno intenzivneje oplemenjujejo balet. Plesalci Raattkka so pokazali izjemno izdelane gibe rok, s katerimi so izpovedovali stisko zapeljanih ljudi. Prav ta različnost v uporabi plesnih korakov je zelo jasno opredeljevala interese obeh skupin. Na eni strani sta bila poudarjena ritem in baletna tehnika brez vsebine ter v prvi sliki avtomatično kopiranje drugih ljudi, na eni strani pa razgibanost e sega telesa, mehkoba in izpovednost. Z baletom »Bananam so se nam finski plesalci lepo predstavili. Njihov plesni izraz prepletajo različne tehnike, ki so smiselno uporabljene, plesalci pa jih zelo dobro obvladajo. ANDREJA TAVBER Gledalci Pričakovanja in želje gledalcev ob vsakodnevnem televizijskem sporedu so različna, odvisna predvsem od interesov, potreb in ne nazadnje od razpoloženja posameznika. Najbolj enotna in veliko večja pa so pričakovanja gledalcev ob »posebnem« programu, kot je silvestrski, ko vsi odložimo vsakodnevne skrbi, skoraj vsi tudi delovne dolžnosti in pričakujemo od televizije, da nas zabava in se nam tako pridruži pri praznovanju. Zato je Služba za študij programa pri RTV Ljubljana, v dogovoru in sodelovanju s sorodnimi službami drugih jugoslovanskih centrov, že ob novem letu 1975/76 izvedla »novoletno« anketo na vzorcu gospodinjstev svojih naročnikov, ki ga je sestavljalo okoli 900 anketirancev iz vse Slovenije, vseh izobrazbenih in poklicnih skupin. Prvi tovrstni podatki, so bili spodbuda za ponovitev ankete ob novem letu 1976/77 in po novem letu 1979. Zbrani podatki vseh treh merjenj nudijo možnost medsebojne primerjave in obenem kažejo zanesljivejšo po- o silvestrskih TV sporedih dobo o tem, kje anketiranci silvestrujejo, ali v najdaljši noči leta spremljajo televizijski program in kako so z njim zadovoljni. Najprej besedo, dve o tem, kje anketiranci preživljajo novoletne praznike: velika večina (tri četrtine) jih je med prazniki kar doma, medtem ko se jih četrtina odpravi od doma — večji del te skupine k sorodnikom, prijateljem in znancem, manjši del pa preživi novoletne praznike v hotelih. kočah ali počitniških hišicah. Pri tem pa je zanimivo, da se iz leta v leto veča število tistih, ki preživljajo novoletne praznike zdoma. Podobno kot se zmanjšuje delež tistih, ki preživljajo silvestrski večer doma (ob novem letu 1975/76 — 72 odstotkov anketiranih, 1978/79 — 66 odstotkov) se sorazmerno povečuje skupina tistih, ki silvestrujejo zdoma. Kljub ugotovljenim premikom pa velja, da preživijo najdaljšo noč doma v večji meri ženske. pogosteje tisti z osnovnošolsko izobrazbo, po poklicu pa kmetje, gospodinje in upoko- jenci. Večanje števila anketiranih, ki preživljajo najdaljšo noč zdoma, pa se ujema s povečanjem števila tistih, ki silvestrskega televizijskega sporeda ne spremljajo (v prvih dveh merjenjih je odgovoril vsak peti anketiranec, da na Silvestrov večer ni spremljal TV spored, v zadnjem - letošnjem pa vsak četrti). Ali povedano drugače, četrtina anketiranih ne spremlja silvestrskega televizijskega sporeda zato, ker ne silvestrujejo doma. Na Silvestrov večer ne gledajo televizije pretežno moški, srednjih starostnih skupin od 20 do 40 let, predvsem tisti s poklicno in višjo ali visoko šolo, nekvalificirani delavci, delavci v upravnih službah (uslužbenci) ter dijaki, vajenci in študentje. Osrednja pozornost v vseh treh merjenjih pa je veljala vlogi silvestrskega prazničnega sporeda. Ali je bil silvesterski TV program glavni družabnik, ali samo dodatek (dopolnilo) k domačemu praznovanju? Dvema tretjinama gledalcev je bila ob novem letu 1979 televizija glavna dru- žabnica v praznični noči, eni tretjini pa dopolnilo k domačemu praznovanju. Raziskovalce pa je zanimalo tudi, kako so bili s sporedi gledalci zadovoljni. Po mnenju anketiranih gledalcev je bil najboljši silvestrski TV spored ob novem letu 1975/76. Povsem je izpolnil pričakovanja kar dobri tretjini gledalcev; nekaj manjši delež povsem zadovoljnih gledalcev je bilo ob zadnjem merjenju — 1979. leta, medtem ko je bilo ob prehodu leta 1976 v 1977 s TV sporedom povsem zadovoljnih samo četrtina gledalcev. Nekaj več kot tretjina gledalcev je s silvestrskim TV sporedom samo deloma zadovoljna, vendar se delež teh gledalcev iz leta v leto manjša. Ker so bili gledalci najbolj zadovoljni s silvestrskim sporedom 1975/76, je bilo takrat nezadovoljnih z njim samo 6 odstotkov gledalcev. Naslednje leto je silvestrski spored »razočaral« kar petino gledalcev, medtem ko je bilo ob zadnjem merjenju leta 1979 takih 17 odstotkov. BREDA KOSTANJŠEK Romantični svetovi Oddaja iz vokalno — instrumentalne literature »Iz romantičnih svetov«, ki ji bomo prisluhnili drevi ob 20.15 uri na tretjem radijskem programu, nam bo razkrivala svetove romantične domišljije, njenih sanjarij, videnj, razpoloženj in zavedanja, ki si je Vselej iskalo poetične okvire. Ničesar mogočnega in komaj kaj dramatičnega nam bodo pu-nujala ta dela: njihova moč je v drobnih utrinkih in bogastvu nežnih prepletov, v melodičnem čaru in navdihu tihih spoznanj, v iskrenem izpovedovanju, ki se izmika virtuoznemu blesku, a je zato tolikanj širokopoteznejši v razkošju notranjih vzgibov. Poslušali bomo pet ciklov za glas in orkester: Berliozove »Poletne noči, op. 7, Wagnerjeve Pesmi na stihe Matilde Wesendonckove, Pesnitev o ljubezni in morju Ernesta Chaussona, ciklus Pesmi in plesov smrti Modesta Musorg-skega ter Štiri poslednje pesmi Richarda Straussa. Oddajo je pripravil Borut Loparnik. pri vaših prodajalcih časopisov Invazija ® DVE LETI PREZGODAJ fm novi f % ••• {Jz RADAR' 27. december 1978 Umrl je alžirski predsednik Huari Bumedien. 1947 V Grčiji ie bila prepovedana komunistična stranka. 1941 V Mariboru so Nemci ustrelili 40 talcev. 1941 V Sofiji je bil sklenjen sporazum med komandantom nemških oboroženih sil v Jugoslaviji in bolgarskim vojnim ministrom, v katerem je bilo določeno, da bolgarska armada okupira jugovzhodni del Srbije. 1927 Lev Trocki je bil izključen iz komunistične partije SZ. 1896 Rodil se je nemški pisatelj in dramatik Carl Žuckmayer, avtor spretno pisanih psiholoških in ljubezenskih romanov, esejev, lirike in gledaliških priredb, ter eden najpomembnejših nemških dramatikov 20. stol. Začel je z ekspresionističnimi dramami in hitro našel svoj lasten izraz v robatih realističnih baladnih ljudskih igrah in s komedijo Veseli vinograd utemeljil t. im. novo stvarnost. V svojih delih je ostro bičal zatiranje ljudskih množic, birokracijo in militarizem. Ostala pomembna dela: komedija Stotnik iz Kopenicka, drami Katarina Knie in Vražji general in novela Gospodar življenja in smrti (umrl 1977) 1822 Rodil se je francoski biolog in kemik Louis Pasteur, eden najpomembnejših znanstvenih medicinskih delavcev. Prvi je neizpodbitno dokazal, da v sedanjem času ni samovznikanja najnižjih organizmov kot so bakterije, glivice itd. Dokazal je, da bakterije povzročajo gnitje živih bitij in kužne bolezni ter da so prisotne vsepovsod. Na svojem institutu v Parizu je prvi uporabil cepivo proti steklini, iznašel pa je cepivo proti vraničnemu prisadu in šenu. Uvedel je pasterizacijo in tehniko dezinfekcije. Velja za utemeljitelja mikrobiologije in stereokemije. (umrl 1895) 1585 Umrl je francoski renesančni pesnik Pierre de Ronsard. 1571 Rodil se je nemški astronom, matematik in fizik Johan-nes Kepler. Odkril je zakone o gibanju planetov, vzrok nastajanja plime in iznašel astronomski daljnogled. TELEVIZIJA PRVI PROGRAM 10.00 TV v šoli: Francoščina (Sk) 10.30 TV v šoli: Kemija Risanka, Zemljepis (do 11.35) (Bg) 15.55 Šolska TV: Izgradnja ljudske oblasti, Tajrištvo v gospodinjstvu. Pogumna dekleta iz enot teritorialne obrambe. Varstvo pri delu (MGS, TK. MGTC) 16.55 Poročila (KOM) 17.00 Jakec in Čarobna lučka, otroška serija (TK, MGTC, MGS) 17.10 Tehtnica za natančno tehtanje, oddaja TV Beograd (MGS) 17.40 Na sedmi stezi, športna oddaja (MGS) Športna redakcija TV Ljubljana je za to zadnjo oddajo »Na sedmi stezi« v letošnjem letu pripravila tri prispevke, ki so vsi v znamenju seštevanja uspešnih in neuspešnih rezultatov na področju telesne kulture v letu 1979. V rubiriki »Govori se« je gost Trpe Jakovljevski, predsednik jugoslovanske zveze za telesno kulturo. Odgovarjal bo na šest vprašanj uredništva, skupno za vsa vprašanja pa so nepravilnosti, pomanjkljivosti in nerealizirani načrti osrednje zveze v letošnjem letu. Osrednji prispevek pa je uredništvo namenilo alpskemu smučanju. Nepričakovano veliki uspehi, nagel prodor našega alpskega smučanja v svetovni vrh in kako nap: ej. predvsem tja v leto 1984, ko bodo impijske igre v Sarajevu, so osrednja vprašanja, ki si jih je zastavil novinar Marjan Lah v tem, skoraj dvajset minut dolgem prispevku. Iztočnica oddaje pa je kratek prispevek, bolje povedano kratka anketa, najboljših športnikov Slovenije v tem letu. Prispevek je bil posnet na osrednji prireditvi podelitev priznanj društva športnih novinarjev Slovenije na Jesenicah pred nekaj dnevi. Redaktor oddaje je Franjo Mavrič, režiser pa Stane Skodlar. 18.20 OBZORNIK 18.30 NOVOLETNA ZA OTROKE: Infan-tinjin rojstni dan 19.12 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, risanka 19.20 CIKCAK 19.30 TV DNEVNIK 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA 20.00 OCl KRITIKE 21.00 LITVANSKI KOMORNI ORKESTER 21.15 ALIJEVA REVOLUCIJA II. 22.05 TV DNEVNIK ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.10 17.30 17.45 18.15 18.45 19.30 20.00 23.00 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI (N. Sad) TV DNEVNIK (Bgd I) OTROŠTVO MLADOSTI (Sa) ZNANOST (N. Sad) HUMORISTIČNI KLUB (Bgd I) TV DNEVNIK (Bgd I) KINO OKO (Bgd II) Najprej si bomo ogledali angleški dokumentarni film »Einsteinov svet«, nato pa bomo prisluhnili pogovoru v studiu. Alfred Einstein se je v svojem nemirnem življenju spoprijel z mnogimi neznankami. Med njegove najpomembnejše znanstvene dosežke pa sodi prav gotovo relativnostna teorija. S svojimi ugotovitvami in pogledi je daleč presegel svoje sodobnike. Zaradi Einsteinovih neobičajnih navad, pa o njem še vedno kroži veliko zanimivih anekdot. POROČILA (do 23.05) TV ZAGREB - I. PROGRAM: 15.20 TV V ŠOLI: Elektromagnetno žarče-nje, Kaj je delo (do 16.00) Zg Druga oddaja zagrebške šolske televizije bo govorila o delu v malem gospodarstvu. Razvoj tehnologije in sodobnega načina življenja ustvarja takšne pogoje, da se mora veliko ljudi zaposliti v majhnih delovnih organizacijah. Ogledali si bomo delo delavcev v majhnih servisnih delavnicah, kot so zlatarske, urarske, šivilske in druge delavnice. Oddaja pa nam bo razen teh starih poklicev predstavila tudi najsodobnejše, kot so izdelovalci predmetov iz plastič- 17.15 17.35 17.45 18.15 18.45 19.30 20.00 21.00 22.00 22.10 22.15 nih mas, servisi najmodernejših električnih strojev. Oddaja bo spregovorila tudi o problemih, ki tarejo obrtnike in o možnostih za izboljšanje njihovega položaja pa tudi o vključevanju obrtnikov v gospodarske zbornice, o sklepanju kolektivnih pogodb z zaposlenimi delavci, kar bi jim omogočalo, da bi bolje uresničevali svoje ustavne pravice in pravice, ki izhajajo iz Zakona o združenem delu. TV DNEVNIK Zg TV KOLEDAR Zg OTROŠTVO MLADOSTI Sa ENERGIJA IZ ODPADKOV, izobraževalna oddaja Zg HUMORISTIČNI KLUB Bg TV DNEVNIK Zg JUGOSLOVANI V NOVI ZELANDI- JI, dokumentarna oddaja Zg NIKOLA TESLA, TV nadaljevanka Zg AKCIJE Bg TV DNEVNIK Zg KOLIKO SE MED SEBOJ POZNAMO Sk TV KOPER 19.50 STIČIŠČE 19.58 2 MINUTI 20.00 RISANKE 20.15 TV DNEVNIK 20.30 KRI NA MESECU — celovečerni film Igrajo: Robert Mitchum, Barbara Bel Goddes. Režija: Robert Wise 22.00 EPCINENOTES — dokumentarna oddaja 22.30 JAZZ NA EKRANU — Obrazi jazza — VIII. del RADIO PRVI PROGRAM 4.30-8.00 Dobro jutro!; 8.08 Z glasbo v dober dan: Scarlatti, Kuljerič, Jež. Prokofjev; 8.30 Mladina poje - MPF Celje 79 (11): MMZ Celje, MPZ Praga, DPZ Poznanj; 9.05-10.00 Z radiom na poti; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Tone Fobič: Sodelovanje kmetov pri sestavljanju srednjeročnega plana zadružne organizacije; 12.40 Od vasi do vasi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela.. . (priredbe ruskih revolucionarnih pesmi); 18.15 L. van Beethoven: Sonata v E-duru, op. 109 za klavir. Igra pianist Arthur Schnabel; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Glasbena medigra; 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05-4.30 Nočni program — glasba; DRUGI PROGRAM 8.00-13.00 Četrtek na valu 202; 13.00 Vedri zvoki; 13.35 Znano in priljubljeno; 14.00- 16.00 Z vami in za vas; vmes ob 14.20 Za mlade radovedneže; 16.00 Nenavadni pogovori; 16.45 Jazz - klub Jack McDuff — Memphis Slim — Howard Roberts; 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra švicarskega radia; 18.00 Danes vam izbira; 18.55 Razgledi po kulturi; 19.25 Stereorama; 20.30 Beseda v rocku; 21.00 Zavrtite, uganite...; 22.00 Akordi za sanjarjenje; 22.55-23.00 Glasba; TRETJI PROGRAM_______________________ 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Elektronska glasba, 10.35 Poje tenorist Rudolf Franci — Mozart, Ponchielli, I. Čajkovski, Bizet, Puccini; 11.00—12.00 Tekoča repriza; 16.00 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) - Elektronska glasba; 16.30 Antonin Dvorak: V naravi; 16.45 Aram Hačaturjan: Trio za klarinet, violino in klavir (Alojz Zupan-klari-net, Tomaž Lorenz-violina in Pavel Šivic-kla-vir); 17.00 Ura s. Frankom Martinom; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.20 Dunajski slavnostni tedni: ciklus godalnega kvarteta La Salle (Schonberg, 4. kvartet op. 34 — Beethoven, Kvartet op. 132); 19.36 Janko Ravnik, Tri klavirske skladbe (Zdenka Novak); 20.00 Kultura danes; 20.15 Iz romantičnih svetov - Berlioz, Wagner, Chausson, Musorgski, Strauss; 22.20 Jean Sibelius: Simfonija št. 5 v Es-duru, op. 82 (Slovensko filharmonijo vodi Uroš Lajovic); 22.50—23.00 Literarni nokturno — F. Russel: Los in volkovi RADIO ŠTUDENT 11.00 kdo smo, kje smo; 11.01 pretegovanja; 11.30 pet minut za bistre glave; 11.45 kaj bi počela; 12.00 tolpa bumov; 12.30 revija m; 13.00 glasbeni živ-žav; 13.30 poročila; 13.45 cefizelj, hop; 14.15 v službi znaka; 14.45 tega ns smete preslišati; 14.59 konec GLAS LJUBLJANE 15.00 Poročila RTV Ljubljana — 15.30 Pogovarjamo se z vami — 16.00 Novice — 16.10 Bodice — 16.30 Samoupravljanje pred katedrom — 17.00 Novice — Klicaj dneva — Vrhniške diagonale — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.00 Novice — Mikrofon vas išče — Svetujemo vam - 19.00 Konec oddaje. Bolj enoten nastop pri mednarodni menjavi Sedem ljubljanskih zunanjetrgovinskih »velikanov« se dogovarja o podpisu samoupravnega dogovora o sodelovanju — To je le prvi korak IJl BIJANA. 26. decembra - Nezadostna povezanost zunanjetrgovinskih organizacij med seboj, zlasti pa to, da povezanost zunanjetrgovinskih organizacij s proizvodnjo temelji še vedno v glavnem le na kupoprodajnih odnosih in Se premalo na dohodkovni povezanosti, sta bistveni oviri, da v mednarodni menjavi naše organizacije ne dosegajo pričakovanih uspehov, oziroma, da Ljubljana, Slovenija in navsezadnje tudi vsa Jugoslavija v mednarodni menjavi izgubljajo svoj delež. Prav to je bil tudi povod za konkretne akcije, ki bi naj prinesle pozitivne spremembe na tem področju. V’ Ljubljani velja trenutno največ pozornosti organiziranju na tem področju. Sedem velikih organizacij, ljubljanskih »velikanov« na področju zunanje trgovine, se te dni dogovarja o podpisu samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju na področju mednarodne menjave. SOZD Emona, delovna organizacija Intertrade, SOZD Iskra, delovna organizacija Jugotekstil, Ljubljanska banka-Združene banka, delovna organizacija Me- talka in SOZD Slovenijales bi sc naj samoupravno sporazumele, da bodo poslovno sodelovale na področju mednarodne trgovine in se pri tem zavzemale zlasti za uveljavljanje interesov proizvodnih organizacij, s katerimi so združene oziroma sodelujejo. Komisijo, ki je sestavila predlog samoupravnega sporazuma, o katerem bodo v prihodnjih dneh razpravljali še v vsaki organizaciji, bodoči podpisnici, pa čaka še precej dela. Saj se bo treba še dogovoriti, kako bi naj te organizacija v bodoče povezano delovale na tujih tržiščih. S podpisom samoupravnega sporazuma pa se akcija za boljšo organiziranost zunanjetrgovinskih organizacij ne bo končala. Kot smo slišali na današnjem sestanku predstavnikov teh organizacij s političnim vodstvom Ljubljane, bo podpis samoupravnega sporazuma šele prvi korak na tej poti. Osnove samoupravnega sporazuma pa bo treba še vgraditi tudi v vse planske dokumente in pri tem zagotoviti sodelovanje republiške in medobčinekc gospodarske zbornice. Seveda pa samo podpis samoupravnega sporazuma še nc zagotavlja, da bo že »jutri« vse bolje na tem področju. Pomembno je predvsem, da je storjen prvi, pa čeprav majhen korak, ob tem pa je ta čas zelo pomembno dogovoriti se tudi za program dela oziroma »pravila igre« saj je področje zunanjetrgovinske menjave izredno občutljivo. HELENA KOS Samoprispevka ne bo dovolj za vse gradnje Strokovne službe so o tem problemu že obvestile ljubljanske družbenopolitične skupnosti LJUBLJANA, 26. decembra — Vseh petdeset objektov drugega ljubljanskega samoprispevka bi naj stalo 1.299.075 dinarjev, vendar je bila njihova vrednost že prvotno za okoli 30 odstotkov prenizko ocenjena. Po prvi ponovni določitvi vrednosti sredi lanskegaleta je bilo ocenjeno da bodo. stali 1.921.280 dinarjev kar je 48 odstotkov več. Zaradi dražitev gradbenega materiala in storitev pa bi naj objekti '.imoprispevka po ponovnih izračunih stali 2.121.498 dinarjev ali 63 odstotkov več kot po prvotni oceni. Drage modne tržnice Finančni načrt skupnosti drugega samoprispevka, ki ga je potrdila skupščina te skupnosti, pa pokaže, da bo za zidavo vseh objektov zmanjkalo 265.144.000 dinarjev. Tako se bo na račun samoprispevka v prihodnjem letu nateklo 450 milijonov dinarjev manj, kot bi jih potrebovali za nemoteno gradnjo in odplačevanje posojil. Prav v naslednje leto pa je preneseno največje breme samoprispevka, saj bi praktično začeli graditi skorajda vse objekte, tudi tiste, ki jih letos. kljub vsem naporom, ni bilo mogoče začeti graditi. Ker pa bo v letu 1981 ostalo od načrtovanega prihodka 153 milijonov dinarjev. bo skupni primanjkljaj 297 milijonov dinarjev. O primanjkljaju so strokovne službe samoprispevka že obvesti- le vse družbenopolitične skupnosti občin in mesta, zato bodo v januarju iskali možnosti, kako zagotoviti dodatna sredstva. Podpredsednik izvršnega sveta mestne skupščine Janez Železnik pa je na seji skupščine skupnosti samoprispevka že nakazal možne rešitve. Nekaj denarja naj bi zagotovile samoupravne interesne skupnosti, ki sodelujejo v programu samoprispevka, iz sredstev svojih rednih programov. Tudi ustanoviteljice prvega samoprispevka. občinske skupščine bi naj prosili za preusmeritev dela sredstev, ki so ostala skladu prvega samoprispevka. Občine bi naj iz tekočih sredstev proračunov našle možnosti, da bi ob koncu leta le lahko prispevale nekaj denarja za kritje primanjkljaja MIHAELA ŽITKO Naposled bodo večje stroške arhitektonskih »čudes« plačali kupci pridelkov in izdelkov LJUBLJANA, 26. decembra — Da bi Ihako plačevali anuitete za gradnjo »dragocenih« tržnic (z eno po zadnjem kriku mode v arhitekturi se ponaša Bežigrad, drugo hite graditi v Mostah) bo treba globjc seči v žep tudi uporabnikom javnih tržnih površin. Za razširjeno reprodukcijo bo namreč v prihodnjih letih treba zbrati po 3,9 milijona dinarjev letno. O odloku o prispevku uporabnikov javnih tržnih površin bodo razpravljali na letošnji zadnji seji tudi delegati SM Zadnjo besedo pa bodo imeli vendarle trgovci in branjevci, ki bodo po svoje odločili iz čigavega žepa bo dejansko šel ta denar. Deset odstotna podražitev kvadratnega metra prodajnih površin, bi se kaj lahko prelevila v deset ali pa še kaj več odstotno podražitev pridelkov in izdelkov, ki so naprodaj na ljubljanskih tržnicah. M. S. Meja za stanarine v letu 1980 Določiti jo mora na podlagi zakona o stanarinah skupščina mesta Ljubljane LJUBLJANA, 26. decembra-V prihodnjem letu smejo biti najvišje stanarine največ za 24,4 odstotka višje od stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali letos decembra. Tak je predlog odloka, ki bi ga naj na predlog mestnega izvršnega sveta sprejeli delegati mestne skupščine. Skupščina mesta Ljubljana je namreč na podlagi zakona o stanarinah dolžna določiti najvišje stanarine na območju Ijubljasn-kih občin. Tak odlok pa lahko sprejme skupščina šele po sprejetju samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine na območju ljubljanskih občin, saj drugi člen odloka povzema predhodno dogovorjeno odločitev o višini stanarine. Po samoupravnem sporazumu so osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine (dogovorjen je enoten pristop za vse občine) revalorizirana vrednost točke (za leto 1979 je bila vrednost točke 51,16 dinarja, za leto 1980 pa 57,81 dinarja), letna stanarina, ki je 3,24 odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanja, upoštevati je treba tudi načrtovano gradnjo družbenih najemnih stanovanj do leta 1985 in s tem v zvezi povečanje skupnih stanovanjskih površin in zato tudi števila točk, ravno tako pa tudi predvideno 13 odstotno povišanje cen stanovanj vsako leto, ob vsem tem pa tudi določila zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš ter odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Tako bi lahko letno anarino celotnega ljubljanskega stanovanjskega sklada izračunali tako, da bi povprečno površino stanovanja pomnožili s povprečnim številom točk, vrednostjo točke, deležem oziroma faktorjem in številom stanovanj. Kakor smo že poročali, bo na nove stanarine v Ljubljani prešli s prvim marcem vsako leto. Prehod na eknomske stanarine, ki bi jih naj dosegli v letu 1985, bi naj bil postopen, od leta 1980 do leta 1985 bi se naj stanarine povečevale po 24,4 odstotka letno. H. K. Standard kopiči tudi odpadke Brez pobiralcev smeti bi se Ljubljana zadušila v smeteh in smradu — Vsako leto odpeljejo na smetišča več kot 30.000 kubičnih metrov odpadkov — Med njimi še mnogo uporabnih surovin LJUBLJANA, 26. decembra — Leta 1967 se je zgodilo »nezaslišano«. Nekdo je preprosto zavrgel avto. Zarjavel poltovornjak je obležal na Hribarjevem nabrežju. Predpisov za take primere takrat še ni bilo in po daljšem tuhtanju okrog problema so staro vozilo na temelju odločbe, ki jo je izdala komunalna inšpekcija, odpeljali v staro železo. No, naslednje leto so odvlekli na odpad dve zavrženi vozili, leta 1969 pa že sedem. V glavnem so bila to še predvojna cestna strašila. Od takrat naprej so pospravili že več kot 450 odsluženih vozil. Do sedaj je bilo neprijetno to. da je tak zapuščen avto ležal na kakem pločniku ali dvorišču po več mesecev, saj je po »najdbi« sledil dolgotrajen upravni postopek. iskali so lastnika, če pa ga niso našli, so odstranitev navlake naložili hišnemu svetu, oziroma stanovalcem. Z novim odlokom, ki ga pripravljajo, bo, kot vse kaže, možno tako podrtijo odstraniti v nekaj dneh. saj je zapuščenih avtomobilov povsod vedno več. Ko so komunalni inšpektorji pred desetletji začeli z nadzorom divjih odlagališč odpadnega materiala. so naleteli na porazno stanje: v mestu so odkrili več kot 500. v samem središču 38, na grajskem hribu pa tri velika odlagališča. Odpeljali so kar 54.000 kubičnih metrov odpadkov, ki so ležali pred hišami in na pločnikih. Ko so pregledali odpadke, so ugotovili, da gre za kosovni material, ki ga ljudje množično od-metujejo zaradi izredno hitre rasti osebnega standarda. Naleteli so na velike količine pohištva, bele tehnike, gospodinjske opreme in posod, koles, mopedov in kasneje avtomobilov ali njih delov, ob tem pa tudi na odpadke raznih zasebnih obrtnikov: pla-stičarjev, pleskarjev in podobno Za odvoz odpadkov, olupkov, papirja, kosti in drugih običajnih odpadkov okoli hiš je poskrbljeno že 40 let, današnji čas pa se je pojavil nov problem - kosovni odpad. Inšpektorji so ugotovili, da je odlagališče ob Cesti dveh cesarjev na prebivalce vseh petih ljubljanskih občin odločno pre- majhno. Uredili so jih še nekaj, vendar so se ta nova odlagališča kmalu napolnila in ostalo je le eno. Ker pa je to marsikomu »od rok«, so začeli razmišljati o odvozu kosovnega materiala. Po dveh letih bojev z občinami se je v akcijo prva »spustila« občina Moste. Podprti s skušnjami v tej občini so inšpektorji dosegli, da je sistematski odvoz odpadkov z odlokom sprejela tudi mestna skupščina, omenjene storitve pa so zaračunane tudi v vsak kvadratni meter stanovanj v mestu. Z velikimi težavami in vztrajnostjo so inšpektorji uspeli »spreobrniti« tudi obrtnike. Vsako leto v dveh »osnaževal-nih« akcijah odpeljejo iz mesta najmanj 25 do 30.000 kubičnih metrov odpadkov, kar kaže, kakšna bi bila Ljubljana brez teh delavcev. Če bi vse kubične metre odpadkov naložili enega na drugega, je omenil nek inšpektor, bi kup segal 150 kilometrov v vesolje, med satelite... Inšpektorji, ki so sicer dolgo delali dokaj osamljeno, pa so se v zadnjih dveh letih uspešno povezali s krajevnimi in komunalnimi skupnostmi. Skoraj v tretjini kra- jevnih skupnostih ni več nobenega divjega odlagališče odpadkov, razloga, da bi kdo kaj odmetaval »na divje« pa tudi v ostalih ni. Že deset let se inšpektorji ukvarjajo s še enim predlogom. Spričo razširjenosti mesta, ki pa ima eno samo odlagališče in le dve »pobiralni« akciji na leto, naj bi po krajevnih skupnostih določili začasna odlagališča, ponekod morda tudi za več skupnosti skupaj. Ta odlagališča bi praznili vse leto. Področje, s katerim se inšpektorji prav tako ukvarjajo, je tudi obuditev zakona o ravnanju z odpadki, ki jasno pravi, da je treba uporabni odpadni material vračati gospodarstvu. Končno je v novem štedilniku ali hladilniku skoraj prav toliko kovine kot v starem. Čeprav je na Cesti dveh cesarjev takoj za žično ograjo ob odlagališču Surovina, ki odpadke kupuje, je inšpektorjem šele v zadnjem času uspelo doseči, da material vsaj delno razvrščajo in uporabnega odpeljejo k sosedom. MARJAN SKUMAVC Kako popestriti mizo na Silvestrovo noč V ljubljanskih delikatesah imajo kar precej posebnosti od pršuta do pečenega odojka — V trgovinah je tudi velika izbira pijač UTRIP LJUBLJANE LJUBLJANA, 26. decembra — V dneh pred novim letom se je založenost ljubljanskih trgovin izboljšala, trgovci pa obljubljajo, da kljub večjim nakupom, živil ne bo zmanjkalo. V tem tednu se je preskrba s kavo povsem normalizirala in jo je v skladiščih dovolj. Povprašali pa smo tudi s čim si bodo lahko obogatili jedilnike, tisti, ki bodo novoletne praznike preživljali doma. V Delikatesini trgovini na Miklošičevi prodajajo dve vrsti pršuta, in sicer kraški in Vrbovec. Za kilogram prvega - če je narezan — je treba odšteti 369,50 dinarja, za drugega pa 413,60 dinarja. Prodajajo tudi prekajene postrvi (1 kilogram stane 181 dinarjev), purice (1 kilogram je 71,50 dinarja), kilogram krvavic stane 38,22 dinarja, pečenic pa 73,88 dinarja. V tej trgovini je moč kupiti tudi pečene odojke (cele ali pa le kos), cena za kilogram tega mesa pa znaša 202,75 dinarja. Za kilogram piščančeve-ga mesa v aspiku, ki ga pripravljajo v Delikatesini kuhinji je treba odšteti 78,40 dinarja, za kilogram tatarskega biftka pa 179,50 dinarja. Sicer pa med drugim prodajajo tudi lešnike (uvožene iz Italije), kilogram teh pa stane 123,63 dinarja. V prodajalni delikates v bistroju Slona je treba za kilogram narezanega kraškega pršuta odšteti 376,10 dinarja, za kilogram pečenega svinjskega kareja 236 dinarjev, za kilogram pečenega odojka pa 162 dinarjev. V tej trgovini prodajajo gorgonzolo, ki jo je sicer v ljubljanskih trgovinah težko dobiti — 1 kilogram stane 128,42 dinarja, kozarec polnjenih oliv (vsebina 210 gramov) pa 42,50 dinarja. V Emonini trgovini delikates na Stritarjevi ulici pa pravijo, da pripravljajo dober biftek (cena: Turistično prebujanje se bo še nadaljevalo Vrsto že uveljavljenih prireditev je na sporedu tudi prihodnje leto — Obetavni načrti LJUBLJANA, 26. decembra — Letos je bila Ljubljana turistično nekoliko živahnejša kot pretekla leta. K temu so poleg nekaterih novosti, kot so na primer podaljšan obratovalni čas gostinskih in trgovskih ter drugih lokalov, ki so življenjskega pomena za turizem prispevale tudi prireditve, ki jih je bilo letos nekaj več. S tem ljubljanski turistični delavci skušajo privabiti v Ljubljano več gostov, ne le tranzitnih in poslovnih, temveč tudi drugih, za katere je bilo to mesto še pred nekaj leti privlačno, v zadnjih letih pa skorajda ne prihajajo več v Ljubljano. Med prireditvami, ki so letos popestrili turistično ponudbo Ljubljane je nedvomno na prvem mestu oživljena Ohcet v Ljubljani, sledijo pa še povorka Mimoza 79, sejem Alpe-Adria, s spremljajočimi prireditvami, Noč na Ljubljanici, Kres na Ljubljanici, teden vodiške kuhinje, ki je bil v hotelu Bellevue, pa teden reške kuhinje na gospodarskem razstavišču, dnevi makedonskega turizma, teden gruzinske kulture v Ljubljani, itn., pri katerih je dobršen del priprav opravila Ljubljanska turistična zveza. To je le del letošnje turistične ponudbe mesta, o kateri je tekla beseda na seji izvršnega odbora te zveze. Takšne prireditve bo, kot je zapisano v programu dela za prihodnje leto, treba organizirati tudi v letu 1980, ob tem pa nameniti tudi več pozornosti izletniškemu in kmečkemu turizmu. Med prireditvami bo tudi v prihodnje imela osrednjo vlogo vnovič oživljena Ohcet v Ljubljani, na katero so se to pot začeli precej bolj zgodaj pripravljati kot za letošnjo. Izvršni odbor je namreč že evidentiral kandidate za prireditveni odbor in organizacijski odbor za izvedbo prireditve in se zavzema za to, da se tudi v prihodnje prireja fantovščina, dekliščina in prevoz bale ter da se pri organiziranju teh starih običajev Ljubljana še v naprej povezuje s kraji v okolici in drugimi območji Slovenije, kjer še gojijo te narodne običaje. Sicer pa je bilo Ohcet v Ljubljani moč tako uspešno obnoviti, ker je bila v preteklih letih že močno uveljavljena in je bilo za njo še vedno precej zanimanja tako doma kot tudi drugod, od Delo na Kresiji LJUBLJANA, 26. decembra -Za vse občane, ki bodo želeli v ponedeljek 31. decembra urediti svoje zadeve pri upravi za notranje zadeve ljubljanske mestne skupščine, bo delalo za pulti kar podvojeno število delavcev. Na Kresiji očitno vrst ne bo, delali pa bodo do 14. ure. M. S. koder so prišli tudi poročni pari. Ljubljanska turistična zveza v okviru katere dela organizacijski odbor pa je lahko koristno uporabila tudi izkušnje pri organiziranju Kmečkih ohceti v preteklih letih. V prihodnjem letu bodo, kot je bilo slišati na današnji seji, namenili tudi posebno pozornost razvoju kongresnega turizma, saj bo z dograditvijo doma Ivana Cankarja mesto dobilo vse pogoje, da razvije tudi to dejavnost. Ker do sedaj, kar zadeva propagando, ni bilo storjenega prav nič drugega, kot da je bodoča kongresna dvorana našla svoje mesto tudi v prospektu kongresne ponudbe, so poudarili, da se je treba čimprej dogovoriti o tem katera inštitucija bo prevzela to nalogo, ker je sama agencija (v Ljubljani je to Magistrat)-lehko le izvajalec tehničnih del. UIUANA DJERIČ 280 dinarjev za kilogram), imajo tudi več vrst krvavic (cena: od 26 do 36,73 dinarja), med drugim pa še prodajajo albanske jegulje v pločevinkah (cena za 100 gramov je 16,57 dinarja) in losose v pločevinkah (uvoz in Sovjetske zveze) - vsebina je 240 gramov stane pa 27,60 dinarja. V predprazničnih dneh bo menda dobro založena tudi nova Mercatorjeva trgovina ob Slovenčevi ulici, ki jo bodo odprli jutri dopoldan. Obljubljajo, da bo v njej med drugim moč kupiti tudi telečje meso in svinjski kare ter, da bo na oddelku z delikatesami pestra izbira raznih solat, prodajali pa bodo biftek in druge posebnosti. V trgovini Fontana v Cankarjevi ulici pa imajo najboljšo izbiro uvoženih viskijev. Za Ballan-tains je treba odšteti 681,85 dinarja, za ameriški Jim Beam 671,92 dinarja, za Black and Whitc 689,18 dinarja, za White Horse 775,15 dinarja, za Queen Anne 441,78 dinarja, za irski viski Tolamoredevv pa 489,77 dinarja. Ruska vodka stane 148,58 dinarja, poljska pa 148,75 dinarja. Prodajajo pa tudi kitajsko riževo žganje - cena: 311,95 dinarja. Omenjene pijače so v steklenicah z vsebino 7 decilitrov, le viski Jim Beam je v litrski steklenici, riževo žganje pa v pollitrski. Sicer pa prodajajo uvožene alkoholne pijače tudi v Bonbonie-rinih trgovinah, med katereimi bosta dve (na Titovi cesti - nasproti nebotičnika in ob Celovški v Šiški) odprti tudi v nedeljo, in sicer med 8. in 12. uro. Tako na primer v Bonbonieri v Šiški prodajajo dve vrsti viskija: Johny Walker in White Horse (vsebina 7 decilitrov) po enotni ceni 771,39 dinarja. Poleg tega imajo še tri vrste ruma, uvoženega s Kube (vsebina 7 decilitrov), in sicer po 223,04 dinarja, 235,89 dinarja in 240,99 dinarja, dve vrsti angleških ginov: Beefectter po 266,05 dinarja in Gilbers po 263,50 dinarja, francoski konjak Martel po 842,52 dinarja ter ruski šampanjec po 152 dinarjev. LJIUANA DJERIC Ličinke in ogorki v kruhu, dvomljivo meso Ljubljanski inšpektorji so pred prazniki poostrili nadzor nad prodajo živil in nad gostišči LJUBLJANA, 26. decembra — Pri pregledu mesarije Sajovec Franca na Viški 22 Je veterinarski inšpektor prišel do pestrih ugotovitev. Mesar je prodajal krvavice, pečenice, hamburško slanino, hrenovke in dobrovško klobaso; vse to pa je izdelal v lastni predelovalnici, zn katero nima uporabnega dovoljenja. Ker izdelki niso bili veterinarsko — sanitarno pregledani, je inšpektor vzel vzorce za analizo in superanalizo ter iz prometa izločil dobrih 34 kg organoleptično očitno oporečnih izdelkov. V obratu družbene prehrane tovarne KOT, Tacen 38 je veterinarski inšpektor prepovedal uporabo mleka, ki ga tu dobivajo od dveh zasebnih proizvajalcev Mleka namreč niso pregledali v skladu z veterinarsko — sanitarnimi predpisi niti ga niso pasterizirali. Tudi nad kruhom so Ljubljančani pretekli teden tožili. Eden je v kilogramskem hlebčku Pekarne Center našel vpečeno ličinko žitnega Žižka, v proizvodih Žita pa so bili cigaretni ogorek (polčrni kruh), zapredek hroščka mokarja (ajdov kruh) in v belem kruhu del plastične izolacije električnega kabla. Sanitarna inšpekcija je o neželjenih dodatkih obvestila samoupravne organe Žita. Sanitarna inšpekcija je pri pregledu dvaindvajsetih ljubljanskih gostišč sanitarno - higienske nepravilnosti ugotovila v gostišču GP Daj-Dam, Gostilni za gradom, Streliška 21; okrepčevalnici Sancin Miroslave, Gallusovo nabrežje 26 (tu bo uvedel postopek tudi tržni inšpektor, saj lahko točijo le brezalkoholne pijače in napitke, alkoholne pijače pa točijo brez dovoljenja); v Zaloškem hramu GP Moste, Agro-kombinatska 2 in v Tavčarjevem dvoru, Titova 307. Pred bližajočimi se prazniki je sanitarna inšpekcija poostrila nadzor nad higiensko (neoporečnostjo živil v prometu. Pregledala je 24 trgovin z živili, higiensko oporečna živila pa je našla le v prodajalni ZTP - ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje TOZD Maloprodaja na Igu. BERNARDA PAVKO Nakupna vnema Vsako novo leto je problem zase. Težko je, spomniti se vseh, ki bi naj jim poslali čestitke, vseh, ki naj bi jih obdarovali, še težje je izbrati pravo darilo, najtežje pa je menda izvleči iz denarnice dovolj zajetno vsoto, da vse to plačamo. Gneča v trgovinah kaže nasprotno, pred blagajnami so kilometrske vrste, ljudje kupujejo stvari, potrebne ali ne, dinarji in desetaki pa žvenketajo v blagajnah. Letos so bili, kot so povedali trgovci, Ljubljančani malce bolj premišljeni in disciplinirani, pravočasni so nakupili, kar so nameravali in te dni gneča v trgovinah že pojenjuje.(M. S. Foto: S. Busič). Slaba zabava za drug denar Tudi v Tivoliju so v teh predprazničnih dneh postavili še en luna park, ki nudi otrokom za drag denar slabo zabavo, staršem pa možnost, da se ob čakanju na otroke do sitega naklepetajo.(V. F. Foto: Janez Zrnec) Pajek izpolnjuje letni načrt «nu ..... ...^ Čeprav je pajek v letu, ki se izteka, posredoval kar v 760 primerih, kaže, da še ni izpolnil celotnega načrta, zato je v zadnjih dneh postal še živahnejši. V letu 1979 je največkrat »operiral« na Miklošičevi, na Cankarjevem nabrežju in na Trgu osvoboditve. Če vozniki svoja vozila še pravočasno rešijo iz jeklenega objema dvigala, plačajo kazen in 250 dinarjev, če pa za trenutek zakasnijo, se kazni pridruži večja vsota — 500 dinarjev. K že tako visokim novoletnim izdatkom kar lep dodatek. (M. J. Foto: Janez Zrnec) ZVEZE AVIOGENEXA Z letali Aviogen@xa sta Beograd in Jadran biižje! Ljubljana-Beograd pet. 18.30 sob. 18.30 ned. 18.30 in 19.00 Ljubljana-Dubrovnik sob. 1900 Ljubljana-Split sob 19.30 Beograd-Ljubljana pet. 8.40 in 17.00 sob 8.40 ned. 8.40 Dubrovnik-Ljubljana sob 8.30 Spiit-Ljubljana sob. 8.00 Informacijo, rezervacije in prodaja AV!OGENEX KAM ZA KONEC TEDNA PRIREDITVE - OBJAVE - OBVESTILA Četrtek CELJE V likovnem salonu otvoritev razstave grafik Petra Krivca (18.). DUPLICA V dvorani film za najmlajše »Kekčeve ukane« (16.). HRASTNIK Lutkovna igrica v delavskem domu »Zajčkova hišica« (ob 10.15. in ob 16.30.). LITUA Novoletne prireditve: v osnovni šoli Mamolj ob 11. uri, v O. Š. Vače ob 14. uri, v O. S. Štangar-ske poljane ob 14.30, v sindikalni dvorani na Stavbah za levi breg Litije ob 15. uri in v O. S Hotič ob 15.30. uri. LUCIJA V dvorani krajevne skupnosti organizira skupina za aktivno kulturo »Vetrnica« srečanje na temo »Raziskovanje na osnovi človekove aktivne energije v prostoru«. Sodelujejo Vlado Sav, Gabriel Alvarez in Denise Braunscheig. UUTOMER V domu kulture prireditev »Novoletne čestitke« (19.). j BOROVNICA Risanke za najmlajše v kino dvorani (17.). LJUBLJANA Koncert Janija Kovačiča ter Melite in Vena Dolenca v prostorih ŠKUCA na Starem trgu 21 (20). Spoznavni večer stanovalcev Študentskega naselja v veliki dvorani. Vrtijo plošče. (20.30.). Ples na gradbeni tehnični šoli na Titovi 100 (20.). Pravljični musical z nastopom dedka Mraza in njegovega spremstva ter obdaritev malčkov s paketi v mali dvorani hale Tivoli (ob 16. in 18. uri - tudi v petek in soboto). Dedek Mraz s spremstvom kroži po ljubljanskih ulicah vsak dan ob 17. uri (vključno s soboto). Diskoteka v klubu hotela Lev (21. — tudi v petek, soboto in nedeljo). LOGATEC Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane v Narodnem domu s Kekcem in Mojco (ob 15. in 18. uri.). VRHNIKA Predstava »Trije snežaki« v Cankarjevem domu (17.) in v domu krajevne skupnosti Stara Vrhnika lutkovna igrica Zajček Dudeldajček ob 17. uri. ZAGORJE Risanka »Ta čudovita bitja« v delavskem domu (15.). PETEK CELJE V restavraciji Pri mostu imajo ob petkih in sobotah »Štajerske jedi«, (do 24. ure.). Leto se izteka in vrtijo se številne novoletne prireditve, igrice in predstave za otroke. Polne roke dela ima dedek Mraz, Id s svojim spremstvom te dni obiskuje mnoge šole, vrtce, marsikje pa se bo tudi sprehodil po mest- V dvorani pod Golovcem je novoletni sejem. V muzeju revolucije razstavljajo člani društva likovnih amaterjev iz Celja. KOPER V galeriji Meduza razstava »Male slike«. KAMNIK Novoletni koncert 65 članskega mešanega pevskega zbora v kino dvorani (20.). UUBUANA V avli Kliničnega centra na Zaloški cesti 7 novoletni koncert. Nastopa trio Lorenz (18.30.). Razstava del Silvestra Komela v avli Ljubljanske banke na Trgu revolucije. Mladinski ples v prostorih Titovega doma na Pokopališki 35 (19. - tudi v soboto in nedeljo). MARIBOR Otvoritev razstave slik, gvašev in risb Eda Murtiča v umetnostni galeriji (18.). SOBOTA DOMŽALE Novoletni koncert v hali komunalnega centra (20.). DOL PRI HRASTNIKU Dedek Mraz bo obiskal osnovno šolo. HRASTNIK Film »Zvezdica zaspanka« v delavskem domu (ob 10. in 15. uri). UUBUANA Ples z družabno vzgojo v Festivalni dvorani (19.). Družabno srečanje s plesom v prostorih mladinskega kluba v zadružnem domu na Agmkoin-binatski 2 (18.). BOROVNICA Predstava »Iskrice« v kino dvorani (9.). VRHNIKA Risanke v Cankarjevem domu (15.). ZAGORJE Gostovanje Šentjakobskega gledališča s »Kekcem« v delavskem domu (ob 10. in 16. uri.). Sprevod dedka Mraza iz Izlak ob 17.30 v Zagorje s programom na ploščadi (18.30.). NEDELJA_________________ DUPLICA Dedek Mraz in Rdeča kapica v dvorani (13.). KAMNIK Lutkovna predstava Rdeče kapice in dedek Mraz v kinu Dom (10). LOGATEC Sprevod dedka Mraza po ulicah ter zaključna prireditev na ploščadi pred Magistratom (15.). MEDVODE Mladinski ples v kulturnem domu na Sori (17.). SILVESTROVANJA UUBUANA Na silvestrsko noč igra v restavraciji hotela Lev Celjski kvintet, v hotelu Slon igrata ansambel Sonce in Veseli Domžalčani, v Iliriji nastopajo Paradoksi, Orioni in Jumbo Jet, v Unionu gostujejo Litijski fantje, Zenit in Maj, v Belle-vueju so Dobri prijatelji, v restavraciji Štern na Ježici zabava ansambel Savčani, v motelu Tikveš ansambel Nika Zajca ter na Gospodarskem razstavišču Group Arka 5. MARIBOR V hotelu Slavija na novoletni zabavi igra ansambel Vizije s pevcem Alfijem Nipičem in harmonikarjem Milanom Križanom. MURSKA SOBOTA Ansambel Baranja igra v hotelu Diana, Evans v turističnem domu Gornji Petrovci, v motelu Čarda v Martjancih so gostje člani ansambla Evgen Boros. Za glasbo v hotelu Zvezda bo poskrbel Ludvik Sukler, v gostišču Izletnik Ignaca Rajha v Bakovcih nastopa ansambel Santaveč s pevcem. RADENCI Skupina Zvezda igra v hotelu Radin. V Moravskih Toplicah bo za zabavo poskrbel ansambel Swing 5, Terminali igrajo na plesu v restavraciji Zvezda v Beltincih, pevka Kar-lica Fras z ansamblom Specter igra v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru. v hotelu Grozd v Gornji Radgoni nastopajo Minerali, zabavni ansambel Lendav-čani zabava v hotelu Park v Lendavi in skupina Soni v restavraciji Rudar. KRANJ Domači fantje s pevcem Jožetom bodo igrali v restavraciji Park, v hotelu Creina je Formula iz Ljubljane, Fantje treh dolin pa so v hali A Gorenjskega sejma. ŠKOFJA LOKA Goste bo zabaval kvintet Spomin iz Ptuja v restavraciji Nama. TRŽIČ V restavraciji Zelenica igra ansambel Blekato. BOVEC Duo Melos igra za silvestrsko noč v hotelu Kanin, v hotelu Krn v Tolminu pa ansambel Prepih. NOVA GORICA V hotelu Park za zabavo skrbita ansambel Lapos in Neptun s pevcem. PORTOROŽ Italijanski pevec Achille To-gliani s skupino Akordi nastopa v hotelu Metropol, v hotelu Palače je orkester Medium. NOVO MESTO Orkester Pomladni veter s pevcem Edvinom Fliserjem igra na Silvestrovo v hotelu Metropol, na Otočcu so Orioni s pevko Tatjano Dremelj, v Šmarjeških Toplicah Dobri prijatelji, v Dolenjskih Toplicah pa ansambel Termai. METLIKA V hotelu Bela krajina igrajo Karlovčani, v Semiču nastopajo Samorastniki s pevcem Andrejem Plevnikom, v Črnomlju pa bodo mladi silvestrovali v Belokranjski kleti. TREBNJE Ansambel Zvon igra v motelu Putnik. KOČEVJE V hotelu Pugled je domači ansambel Obzorje. Čatež V hotelu Terme so gostje Ultra 3 iz Celja, v restavraciji motel Petrol pa Štirje kovači. VELENJE Ansambel Styria igra v hotelu Paka. DOBRNA V novem hotelu nastopa Ivo Mojzer, v zdraviliški dvorani Quo vadiš, v zdraviliški restavraciji pa igra ansambel BBF. ROGAŠKA SLATINA V hotelu Donat igra ansambel MB 6 s pevcem Pipanom, v zdraviliškem domu ansambel Tajna zveza iz Čačka, Havajski zvoki bodo v restavraciji Pošta. PTUJ Mariborski kvintet igra za ples v hotelu Petovia, Combo 6 iz Kidričevega pa v grajski restavraciji. Tamovski kvintetov gostišču Gozd. SLOVENSKA BISTRICA Ansambel Combo iz Maribora nastopa v hotelu Planina, Konjiški kvintet na gradu Štatenberg, Mariborski trio pa v gostilni Kapun. SLOVENJ GRADEC Nama je pripravila silvestrski večer z ansamblom Albatrosi z Raven. 1. ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA - MOŠKI Še tretjič s točko prednosti Prvi poraz Jugoplastike V 5. kolu košarkarskega prvenstva Jugoslavije vrsta razburljivih tekem - Srečanje v Tivoliju pravzaprav odločil Vilfan — Prva zmaga Rabotničkega — Crvena zvezda tesno izgubila v Zadru IJC BIJ ANA — Za Clbono In šibenko »o košarkarji Iskre Olimpije z najtesnejšo razliko premagali še doslej neporaženo Jugoplastiko. Ljubljančani w Igrali še zlasti dobro t drugem polčasu, junak flniša pa je bil Peter ViHan, ki je tudi odločil srečanje proti svojim nekdanjim soigralcem. Prav tako izenačene pa so bile tudi druge tekme 5. kola, v katerem je tudi Rabotnički dovedel prvo zmago. Iskra Olimpija : Jugoplastika 89:88 (46:53) Dvorana Tivoli, glev. ki so v trenutku izgubili skok p»xl košema To sta izkoristila Jerkov in Krstulovič. ki sta kot za šalo dosegla koše. Prednost Jugoplastike je v nekaj minutah narasla na 11 točk (37:48). Vsi poskusi trenerja Debevca, da bi z menjavami spremenil potek dogodkov na igrišču, so bili zaman, kajti Jelovac, Vujačič »n Subotič niso mogli zaustaviti raspoložcmh nasprotnikov, ki so polovili vse Joge pod svojim in nasprotnikovim košem. V nadaljevanju pa je pnšlo do preobrata. Ljubljančani so se ob conski **brambi začeli bolje gibati in onemogočili podaje Jerkovu in Krstuloviču. ki v prvih desetih minutah nadaljevanja nisva dosegla niti enega kosa. Tudi v napadu so košarkarji Iskre Olimpije z.ugrali bolj pametno in igro preusmerili na centra Jelovca, ki je z nekaj zaporednimi zadetki razbil sicer čvrsto cono Spličanov. Ob dobri igri Jelovca sta se lahko razigrala tudi Vilfan in Subotič, ki sta na koncu tudi (•dločila zmagovalca. Tri minute pred koncem tekme je Jugoplastika vodila s tremi točkami razlike (82:79). Kazalo je že. da bo odločila večja izkušenost šolmana. Jer kova in Krstuloviča Toda Ljubljančani so na koncu imeli toliko živcev in potrpljenja, da so s preudarno igro zasluženo slavili pomembno zmago. Spličani so 19 sekund pred koncem dobili žogo. Za zadnji met se jc odločil Matulovič. ki pa ga je junak tekme Vilfan efektno ustavil z »rampo« in tako na najboljši možni način zaključil svojo bleščečo predstavo. VITO DIVAC IZJAVE: BOGO DEBEVC, trener Iskre Olimpije: »Lfpam. da nam bo ta zmaga dala dovolj poleta za tekme v gosteh. kjer še vedno igramo zelo slabo. Jugoplastika jc igrala dobro, toda razpoložena Vilfan in Subotič sta bila zares odlična. Sicer pa so za zmago zaslužni vsi. saj so sc zelo borili.« PETER VILFAN: -Tako lepe tekme že dolgo ni bilo. Zmagali smo povsem zasluženo. Se posebej sem zadovoljen s svojo igro. saj sem dokazal, da lahko dobro igram tudi v Tivoliju. Poseben motiv zame jc bila Jugoplastika.« MAT AN RIMAČ, tieikr Ju6v>pla-stikc: »Tekma je bila zelo kakovostna. žal pa nismo imeli sreče Odločil je Vilfan, ki je prikazal odlično igro « ŽELJKO JERKOV: »Olimpija je zasluženo zmagala. Vilfan je igral neverjetno. V drugem polčasu smo naredili veliko preveč napak.« V. D . B. S. Rabotnički : Cibona 77:73 (39:42) SKOPJE - Dvorana Rabotničkega, sledakev 1000. sodnika Radovič in Oberknežcvič (oba Beograd). RABOTNIČKI: Kačarsii 2. Ge-šovski 2. Vasiljevič 8 (4:5). Maksimovič 18 (6:9). Radulovič 15 (1:1), Oeorgijevski 19 (33:7), Radosavljevič 13 (1:1). CIBONA: Nakič 12 (2:2), Petrovič 4. Bcčič 4. Pavličev* 11(1:1), Despot II (3:4). Knego 25 (5:7), Uš* 6. Sušic nogometaš leta BEOGRAD — V tradicionalni anketi beograjskega lista »Uto« je zmagal Salet Sosič (Sarajevo) z 205 glasovi. Sledijo. Zajec (Dinamo) 20, šarjak (Hajduk) in Petrovič (C. zvezda) 7, 7X Vajovič (Hajduk) in Jovanovič (C.'zvezda) 2. Panfeljč (Radaičkl), Simeunovič (Vardar) In AmerSek (Olimpija) 1. Kakih 1000 gledalcev je v prvem delu gledalo katastrofalno slabo igro obeh tekmecev. Se zlasti slahi so bili domačini, ki so bili navzlic dokaj agresivni igri večji del v podrejenem položaju. Zagrebčani so povedli s 14:7, nnto še večkrat vodili * 6 točkami razlike, toda zaradi netočnih metov so v finliu prvega dela zapravili prednost. Trener Rabotničkega Lazar Lečič je skušal s pogostimi menjavami spremeniti potek dogodkov, vendar mu to ni uspelo, kajti z izjemo Ocor-gijevskega in Vasiljeviča so bili vsi drugi izredno neučinkoviti in nerodni pod obema košema. Tudi igralci Cl-bone niso bili bistveno boljši, izstopal pa je center Knego. V začetku drugega polčasa je prišlo do preobrata. Oosije so še naprej igrah zelo počasi, z napadi na 25 sekund. pri tem pa napravili vrsto napak. V 26. minuti so domačini vodili že z Sl :44 in z agresivno igro ne bolj prevladovali na igrišču. Se zlasti razpoložena v tem delu sta bila Ocorgi-jevski in Maksimivoč. V 35. minuti pa je Cibona povedla s 65:63. V finišu sta se ekipi menjavali v vodstvu, Rabotnički pa je tri minute pred koncem spet povedel s petimi točkami razlike. Zadar : C. zvezda 88:86 (44:46) ZADAR - Dvorana na Jazinah. gledalcev 5000, sodnika Ohtak (Ljubljana) in Camplin (M. Sobota). ZADAR: Zuban 4 (2:2). Pctruno-vič 4. Popovič 4. Sunara 20 (5:6), Perinčtč 10. Jusup 2, Obad 13 (3:3). Skroče 31 (21:17). CRVENA ZVEZDA; Dabič 5 (4:6) Mrdjan 2 (2:3). Nikolič 8. Ko-privica 33 (8:9). Zivkovič 10 (4:5). Bogosavljcv 6, Banjanin 2 (2:2), Dju-rišic 12 (5:6), Vukosavljcvič 8. Zadarčani so dosegli tretjo zmago v letošnjem prvenstvu. Vendar jim je že slabo kazalo, saj so Beograjčani vodili večji del lekme. V prvem delu je Crvena zvezda po zaslugi odličnega Ko-priešce vodila že za 11 točk (29:18). Domačini so se gostom približali šele pred odmorom. Tudi po odmoru so bili Beograjčani precej boljši. Nekaj minut pred koncem je bilo celo 83:76 za Zvezdo Zadar je izenačil na 86:86 Nato jr Koptivica zapravil žogo v napadu. Sunara pa je v zgunjih sekundah potem dosegel zmagoviti koš. PETER REBOV Vadba na Soriški planini SORIŠKA PLANINA. 26. dcccm-bra - V zatišju idilične Soriške planine sc je danes začel petdnevni trening naših najboljših alpskih smučarjev, ki sc pripravljajo na januarsko tekmovalno obdobje. Vadba bo posvečena pretežno slalomu, če pa bo postalo hladneje, se bodo reprezentant jc preselili na Stan vrh Dekleta so te dni trenirala na Kobh. jutri pa bodo končala vadbo in v petek odpotovala v Ramsau na mednarodni slalom. Partizan : Šibenka 101:99 (93:93, 48:45) BEOGRAD - Dvorana športov, gledalcev 4000, sodnika Fišič (Sk) in Smirnov (NS). PARTIZAN: Todorič 10(4:5), Lazarevič 4, Petrovič 15 (3:4), Medič 4 (0:1), Savovič 7 (1:3). Marič 33 (7:10). Vujačič 4, Dalipngič 24 (10:13). ŠIBENKA: Vučiča 8. Ljuhojevič 24 (2:3), Petani 8, Slavnič 37 (1:1), Macura 16 (2 2), Marclja 2. šarič 2 (2:2), Slavica 2. 39 sekund pred koncem »o gostje vodili z 91:89, Slavnič pa jc moral zaradi pete osebne napake Iz igre Domačini tudi tega niso znali izkoristiti. V podaljšku gostje niso bili brez možnosti, čeprav so ob Slavniču manjkali še Macura. Marclja In Vučiča. Nesrečno so izgubili, publika pa jih je z bučnim aplavzom nagradila za odlično igro, še zlasti pa sijajnega Slavniča. K. S. Horac : Radničld LMK 103:91 (56:40) CACAK - Dvorana ob Moravi, gledalcev 2500, sodnika Radovič (Sa) in Kurilič (Tuzla). BORAC: Maravič 21 (5:5), Urošc-vič 20. šarančič 8 (2:2), Vučkovič 12 (4:7). Obradovič 6 (2:2), Androič 18 (4:5).Orbovič 7(1:1), Arsič 11 (5:5). RADNICKI L.MK Ivkovič 10 (4:5). Vučkovič 2, Stankovič 4, Maro-vič 16 (4:4), Mastilovič 2 (2:2). Jarič 29 (5:5). Milovanovič 28 (2:3). Kljub prvi zmagi Borca so gledalci nezadovoljni zapuščali dvorano saj sta moštvi igrali izredno slabo. Nekoliko več so domači pokazali le v prvem polčasu in začetku drugega, ko so si nabrali 10 košev prednosti, kar je bilo dovolj za končno zmago. Slabi predstavi sta prispevala še center domačih Šarančič, ki sta ga sodnika izključila v 26. minuli, ker je udaril nasprotnega igralca in pa Jarič. ki je bil zaradi lxxlobnega prekrška izključen v zadnji minuti. ZORAN MAKSIMOVIČ Beko : Bosna danes Jugoplastika Bosna Beko Zadar C. zvezda Iskra Olimpija Partizan Šibenka Radnički LMK Cibona Borac Rabotnički 5 4 1 486:422 8 4 4 0 394:367 8 4 3 1 350:324 6 5 3 2 470:324 6 5 3 2 470:451 6 5 3 2 438:448 6 5 2 3 472:475 4 5 2 3 480:495 4 5 2 3 422:463 4 5 1 4 389:398 2 5 t 4 410:436 2 5 1 4 408:452 2 PARI PRIHODNJEGA KOLA: (29. t. m.): Borac - Iskra Olimpija, Radnički LMK - Cibona, Bosna -Rabotnički, Šibenka - Beko, C. zvezda - Partizan. Jugoplastika — Zadar. Zlata značka predsedniku Titu PRIŠTINA - Predsednik pred-sedstre SAP Kosovo Džavtd Nl-mani Je »prejel delegacijo organi-aacljikrgu komiteja 2. SP v rokometu za mladinke, ki je bilo oktobra na Kosovem. Prsdia.rt.uk komiteja dr. Esad Stavllec! Je predal Džavtdu Nimaniju zlato mačko • simbolom prvenstva sa predsednika Tita, ki se Je v času prvenstva mudil na Kosovem. Perunovič športnik leta v »Športu« BEOGRAD - V 23. anketi beograjskega športnega časopisa »Spori« jc žirija za najboljšega Jugoslovanskega športnika v letu 1979 izbrala boksarja Mlodruga Peru no vi ča iz Titograda. Zanj Je glasovalo 10 Banov, po tri glasove sta dobila Janjič (kajak) In Križaj (smučanje), po enega pa Kiča no vič (košarka) in Sušič (nogomet). V imena žirije je na slovesnosti obrazložitev žirije prebrala DJurdja Bjedov. Orešar prvi na »Orange Bowlu« MIAMI BEACH - 12-letiri teniški igralec zagrebfite Miadoeti Brano Orešar j« na največjem turnirju za mlade igralce »Orange Botri« dosegel velik uspeh. V finalu turnirja Je s 6:3, 6:3 premagal Izraelca Blooma In postal zmagovalec. Zanimivo jr, da Orešar sploh ni bil nosilec skupine. Pred leti je Mlma Jaušovec na tem turnirju zmagala v kategoriji Igralk do 18. leta. P&nteHč športnik leta v Nišu NIŠ - Novopečeni vratar nogometne reprezentance Dragan PentcUč Je športnik leta v Nišu. V anketi niških športnih novinarjev je zmagal PmnteHč pred karateistom Dimi tri J e vičem, rokometašico Miloševičem, rokometašem Šcrčevičem, šohistko Maksimnvl-čevo in drugimi. Najuspešnejša ekipa je NK Radnički. Urugvajci bi radi tekmo z našimi RLM — Nogometna reprezentanca Urugvaja bo 15. marca odigrala prijateljsko tekmo z Italijo v Rimu, zatem bi to južnoameriško moštvo rado igralo še tekmo z Jugoslavijo. Strokovni štab naše reprezentance bo o predloga razpravljal, ko bo izdelal program In koledar tekmovanj. Kačukova štiri sekunde bolje od rekorda ALMA ATA — 22-lctna sovjetska hitrostna drsalka Svetlana Kačuk jc v disciplini 3000 metrov dosegU čas 4t27,2, kar )• skoraj za štiri sekunde bolje od svatov, nega rekorde, ki ga Ima njena rojakinja In olimpijska zmagovalka Gallna Stepanskaja. Ta Izid je dosegla na Izbirnem tekmovanju sa sestavo sovjetske reprezentanca za svetovno prvenstvo, Id bo prihodnji mesec na Norveškem. To tekmovanje pa ni v koledarja mednarodne zveze, teko de rekord ne bo priznan. Janič in Perkučinova športnika Vojvodine NOVI SAD - Novosadski »Dnevnik« je v tradicionalni anketi zu športnika In športnico Vojvodine Izbral najboljša. To sta kajaka! Milan Janič In namiznoteniška Igralka Gordana Petku-čin. Navratilova s starši DALLAS - Dvakratna zmagovalka teniškega turnirja v Wlm-bledonu Martina Navratilova jc zdaj spet s starši. Češkoslovaške oblasti so Jima namreč odobrile enoten vizum. Ta čas bosta mati In oče prelivala pri hčerki, ki se Jc stalno naselila v ZDA. Gola na igrišče LIVERPOOL - Nedavni derbi angleškega nogometnega prvenstva Liverpool - Everton je bil izredno spektakularen. Za posebno atrakcijo pa Je poskrbela mlada navijačica, ki se je med polčasom povsem gola pojavila na tfri- V SZ najboljši hokejist MOSKVA - Najpopularnejši športnik SZ v letu 1979 Je 35 letni kapetan hokejske rapreaen-tance Boris hflhajlov. To je fcid tradicionalne ankete zveze športnih novinarjev SZ. Za njim so se zvrstili: Suljnikov (plavanje), Vardanjan (dviganje nteži), Karpov (šah), Dhjatin (gimnastika). Unijah in Karponosov (drsanje), Suhor oče uho v (kolesarstvo). Koitdr.njeva (atletika. Kulakova (smučarski teki), Kirn (gimnastika). »Nagradno« gostovanje rokometašev BRUSELJ - Belgijska rokometna zveza je povabila na gostovanje mladinsko reprezentanco Jugoslavije, Id je na nedavnem SP zasedla drago mesto. Belgijci te pripravljajo za SP skupine C, z našimi pa naj bi odigrali tri tekme v dneh od 7. do 12. Januarja. Naš selektor Stankovič je povabilo •prejel, pot pa naj bi biia nagrada za urpeh na SP. V ekipi bosta iudi Ljubljančana Mahne bi Repina ter Celjana Pušnik ln Prašnik. II. ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA, MOŠKI Slovan : Kvarner 93:94 (50:42) LJUBLJANA - športna dvorana Kodeljevo, gledalcev 250. sodnika Djclilovič in Muderizovič (oba Sa). SLOVAN: Volaj 8 (2:3). Brodnik 26 (2:3). Patcmost 4. Jesenšek 6, Lorbek IH (0:2). Krusič 17 (3 Santelj 14 (4:11). KVARNER: Pilepič 14 (2:2), Plezaš 6 (2:2). MibCrvič 16 (2:2). Maslak 12. Grabovac 8. Farčič 18. Jugo 20 (2:2). Ljubljanski košarkarji so tokrat zamudili lepo priložnost, da bi osvojili novi točki. V finišu so bili Lorbek. Krušič in Santelj preveč nespretni, na drugi strani pa sta se v odločilnih trenutkih odrezala Ptečaš in Maslak. Z. F. Libeia : TIMA Maribor 101:73 (48:36) CELJE — Dvorana TSC. gledalcev 500. sodnika Dardič in Danic (oba Sa) LIBELA: Hauptman 12 (2:2). Golc 10 (5:4). štefanec 2 (2:4), Polanec 23 (7:8). Tovornik 12(23). Pipan 39 (5-9). Medved I (1:3). Prodan 2. TIMA Maribor: Peljhan 6 (2:2), Potisk 5 (3:5). Veziak 2. Oluič 14 (2:6), Pribanovič 14 (2:3), Mirt 14 (2:3). Dobrin 10. Lovše 4. Vujačič 4 Celjani so z odlično igro v štajerskem derbiju povsem pregazili Mariborčane. Z dobro obrambo in hitro igro so st kmalu nabrali prednost, ki je v 36. minuti znašala že 30 košev. Priložnost so nato dobili tudi mlajši igralci. ki pa so sc dobro držali. i- . REČANI SLA VILI SA KODELJEVEM - V pomembni tekmi 11. ZKL je Slovan doma izgubil proti Kvamerju. Sa sliki: Šantelj meče na koš gostov, v sredini bivši reprezentant Plečat. (Foto: Dragan Arrigier). I Monting : Ježica 120:84 (60:36) ZAGREB - Dvorana na Trcšnjcv-ki, gledalcev 200. sodnika Bubalo (Sar) in Kovačevič (Tuz). MONTING: Šošič 23 (3:4), Kau-zlarič 2 (2:2), Nikolič 4. Ozmec 6. Zrnič 29 (7:9), Petričevič 2. Vukosav-Ijevič 18 (6:8), čutura 21 (7:8), Mati-jaca 4. Filipan 11 (1:4). JEZICA: Premrl 20 (4:6). Blaznik 24 (8:10), Strahovec 1 (1:2), Križaj 10. Šahmič 12 (4:4). Jesih 2. Lebar 15 (1:1) Jug : Igman 82:95 (38:45) Željczničar : Sicboda 103:96 (48:44) Puijunka : Alhos 72:73 (40:38) Lihe ta Slovan Monring Kvarner Sloboda Železničar TIMA Maribor Igman Puljanka Alhos Ježica Jug 6 5 1 667:572 10 7 5 2 754:665 10 7 5 2 655:580 10 6 5 I 571:508 10 7 5 2 649:600 10 7 4 3 685:637 8 7 3 4 608:643 6 7 3 4 603:656 6 7 2 5 633 641 4 7 2 5 618:651 4 7 2 5 619:708 4 7 0 7 619:820 0 PARI PRHODNJEGA KOLA (5. jan.): Ježica - Igman, Alhos — Jug, Kvarner — Puljanka, TIMA Maribor — Slovan, Slobo-da - Libeia, Monting - Željezni-čar. Mikavna hokejska sreda V Celju, Zalogu in na Jesenicah tri zanimiva mednarodna prijateljska srečanja — Pionirji SŠD iz Toronta prvič izgubili na turneji LJUBLJANA, 26. decembra — Naši najboljši hokejisti ne počivajo. Reprezentanca A, ki se pripravlja na marčevsko SP v malem se je danes pomerila s slovitimi češkoslovaškimi prvoligaši iz Vitkovic, mladinska reprezentanca se je v Zalogu srečala z vrstniki iz Čeških Budjevic, medtem ko so pionirji Slovenskega športnega društva iz Toronta gostovali na Jesenicah in doživeli prvi poraz na turneji pri nas. Jugoslavija : Vitkovice 2:4 (0:0, 1:2, 1:2) CELJE - Hokejska reprezentanca A je tesno izgubila s tretjeuvrščenim moštvom CSSR, ki pa ni nastopilo z vsemi reprezentanti. Kljub temu pa je okoli 1.000 gledalcev v celjskem Mestnem parku • ' ivalo ob lepi, hitri, borbeni, a fair igri dveh enakovrednih nasprotnikov. Sodili so I. in E. Petelin ter Lešnjak (vsi Lj). »Modri« so si zaslužili aplavze zlasti po akcijah, ko so izenačili na 1:1 in 2:2. Pri obeh jc asistiral Kavec, ki je bil spri med najboljšimi na igrišču. Ko je že kazalo, da se bo prvo srečunje končalo neodločeno, so naši naredili dve napaki, ki jih je z goloma kaznoval izkušeni Vclk. STRELCI: 0:1 - Markoš (25). 1:1 - Horvat (26), 1:2 - Stransky (28), 2:2 - Lepša (46). 2:3 - Vclk (52). 2:4 - Vclk (53). KAZENSKE MINUTE: SFRJ 0, Vitkovice 4. Jugoslavija je nastopila v postavi: Pretnar, Prusnik. Kovač. Vidmar, Kavec, Lepša, Bahč, Lap, Savič, Kuret, Pctač, Sekelj, Razinger, Mlinarec, Klemenc. Bcšič, Pavlič, Jug. Filipovič, Horvat, Hafner. Povratno srečanje b« drevi v ljubljanski dvorani Tivoli, začelo pa se bo ob 17.30. KAREL JUG Jugoslavija (ml) : Motor 2:9 (0:2, 1:4, 1:3) ZALOG - Mladinska reprezentanca Jugoslavije, ki jc tokrat nastopila v precej spremenjeni postavi kot v drugem dvoboju z Romunijo, sc je dobro upirala čehoslovaškim mladinskim prvakom iz Čeških Budejovic, a je le morala priznati premoč izkušenejših pa tudi v povprečju starejših gostov. Pri naših sc je najtx>ljc odrezal Mura-jica Pajic, ki je dosegel oba gola. Pred okoli 1.000 gledalci so sodili Vistcr (Jes), Andrcjka (Prevoje) in Curk (Lj). STRELCI: M. Pajič 2 za Jugoslavijo ter Liška 2, Fcller. Formazck. M. Kralj. Ficek, Korzal, Kostourek in Vaculik po 1 za Motor. Povratno srečanje bo danes ob 14. uri v dvorani Tivoli. FRANC MIRNIK Jesenice : SŠD Toronto 5:4 (1:1, 1:3, 3:0) JESENICE — Na četrtem gostovanju pri nas so pionirji iz Toronta doživeli prvi poraz. Tokrat so jih premagali najinlajši hokejisti z Jesenic, sicer tesno, toda povsem zasluženo. Gostje so voditi že s 4:2. nato pa so klonili. Lepa tekma jc zadovoljila blizu 150 gledalcev. Golc za Jesenice so dosegli Kelih. Pajk. Šef*. Krcvscl in Klemenc. Za slovensko športno društvo iz Toronta so bili uspešni Žuži 2, Sluga in šterk. JANKO RABIČ GIMNASTIKA Zmage Kunčiča, Murnove in Zupančičeve SKOPJE - Na odprtem prvenstvu Skopja v gimnastiki je nastopilo 48 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovali so tudi Ljubljančani, med katerimi so Kunčič, Murnova in Zupančičeva zmagali v svojih razredih. I. ZRL - MOŠKI Partizan (B]) : Krivaja 29:32 (11:16) Na startu okrnjena konkurenca skakalcev Uvodna tekma svetovnega pokala brez skakalcev NDR, Norveške, ZDA, Finske, SZ in Poljske — Norčič na treningu 84 metrov CORTINA 26. decembra - Nekaj prek 70 »kakalcev iz 12 držav Je prijavljenih za otvoritveno tekmo prvega svetovnega pokala v smučarskih skoklli na olimpijski skakalnici »Itnlia« v Gortini. Konkurenca na prvi taksni pa le pomeni todi majhno razočaranje, kajti nikakor ni takšna, kot hi si jo želeli na začetku novega tekmovanja. Manjkajo namreč skakalci NDR, Norveške, Finske, ZDA, Sovjetske j zveze in Poljske. Skakalnica ni bistveno preurejena. Po zamislih našega strokovnjaka inž. Lada Ooriška so malce spremenili odskočno mizo in ra-dius pred njo. Kritična točka je zdaj pri 92 m, ki pa je na današnjem uradnem treningu ostala precej daleč pred vsemi skakalci. Precejšen mraz jejmučino poledenel, zato so imeli nekateri kar precej težav na zaletišču, precej strma odskočna miza (med 11,5 in 12) pa je tudi mnogim skrajšala vsaj prvi skok. Tudi našim, med katerimi je celo izkušeni Bogdan Norčič skočil prvič le 69 m. To je bil hkrati tudi njegov prvi skok na tej skakalnici sploh. Sicer pa je bila prva serija nasploh kratka, saj so imeli skakalci premalo zaleta in le najboljši so presegli 70-metrsko znamko. Po prvem treningu je že moč sklepati, da imajo daleč najmočnejšo ekipo Avstrijci, ki so prišli z vsemi najboljšimi. Nekateri so sicer prvo serijo zamudili, pa nato vendarle dokazali, da vsi po vrsti sodijo med favorite jutrišnje tekme. Kar dobri so tudi Japonci, zahodni Nemci so prišli brez Leitncrja, ki je menda trenutno povsem izven forme, Švicarji pa za zdaj računajo bolj z Mocsc-hingom kot s Šumijem, ki se danes ni posebej izkazal. Precej pa so razočarali Čehoslovaki. Seve- Sprejem za mlade Kanadčane LJUBLJASA, 26. decembra — Predsednik Slovenske izseljeniške matice Stane Kolman je danes v hotelu Lev priredil sprejem za člane pionirskega hokejskega moštva Slovenskega športnega društva iz Toronta ter njihove starše, ki so z mladimi igralci pripotovali k nam I na osemdnevno turnejo. Stane Kolman (na sliki skrajno desno) je v ’ pozdravnem govoru zaželel Kanadčanom čim boljše počutje pri nas in nadaljnje športne uspehe. »Želimo si, da bi domovino vaših očetov, dedov, pradedov in prapradedov ohranili v najlepšem spominu. Upamo, da boste še prišli k nam ter s slovenskimi vrstniki navezali še trdnejše in trajnejše prijateljstvo.« Vodja poti kanadskih izseljencev Tone Vršič se je najprej zahvalil SIM, Olimpiji in TKS SRS za povabilo in poudaril, da se v Sloveniji vsi izvrstno počutijo. »Že četrtič smo tu, a tedaj, ko smo prvič gostovali v Sloveniji, vsaj polovica teh otrok, ki so zdaj na turneji, Še ni bila niti rojena. Vsi smo presrečni in bomo z najlepšimi vtisi odpotovali domov. Še se bomo srečali pri vas, pa tudi pri nas.* V imenu Olimpije je mladim Kanadčanom in njihovim staršem spregovoril prof. dr. Milan Betteto in jim zaželet srečno novo leto. Na sliki: hokejisti in starši ob sprejemu v hotelu Lev. (Foto: Janez Zrnec). da le na treningu, kajti redki so komaj komaj dosegli 80 m v serijah, ko so zaletišče podaljšali. Najboljše daljave v dneh normalnih serijah, s potrebno hitrostjo na zaletišču, so danes bile: 87 m - Tuchscherer, 86 m -Innaucr (oba Av) ter Kavabata (Jap), 65 m - Millonig (Av), Jagi (Jap) in Mesching (Švi), 84 m -Norčič (Jug) in Sternkopf (ZRN), 83 m - Neupcr (Av) in Sumi (Švi). Izmed Jugoslovanov je 80 m skočil samo še Tepeš, vsi drugi pa so skakali med 70 in 79 m. Nekteri imajo težave z novimi čevlji, še zlasti Mlakar, ki ni prav ujel niti enega skoka na vsem treningu. »S treningom in daljavami smo lahko kar zadovoljni. Sezona se šele začenja in dejal sem žc, da na začetku na prvih tekmah ne smemo imeti prevelikih oči,« je dejal po današnjem treningu trener prve selekcije Janez Jurman. »Norčič med 15 ali 20 prvimi skakalci, drugi boljši okrog 30. mesta, to je naš začetni cilj. Gre predvsem za to, da skakalcev ne gre obremenjevati pred štartom s takšnimi ali drugačnimi zahtevami, ker lahko to samo škodi. Tekme same bodo pokazale, kam resnično naši fantje sodijo.« »Prvič v karieri sem skakal na tej skakalnici. V prvi seriji me je miza res malce zmotila, vendar sem že v drugi serij: dobil dober občutek. Mislim, da se da dobro skakati. Vsaj občutek imam takšen. V tretji seriji sem skočil povsem lagodno, z veliko rezerve, pa sem vseeno dosegel 83 m. Obljubljam pa seveda ničesar. Naj se tekma lepo razvija, kot se najbrž bo, pa-bomo videli, kaj lahko dosežem,* je menil Bogdan Norčič. Nobenega dvoma ni, da bo tudi ob odsotnosti nekaterih reprezentanc boj za prvo deseterico ali celo petnajsterico kar hud. Računati velja z vsemi Avstrijci, pa po nekaj Švicarji, Zahodnimi Nemci, Japonci, Čehoslovaki, še kakšnim Italijanom ali Švedom, pa jih je hitro petnajst. Je pa tudi res, da bo vsak meter odločal, kajti najboljši bodo gotovo zelo skupaj, saj skakalnica že sama ne dovoljuje kakšnih večjih razlik med kvalitetnimi skakalci. Prva tekma svetovnega pokala se začenja jutri, v četrtek 27. t. m., ob 11.30, Italijani pa jc bodo tudi neposredno prenašali po televiziji. STANE TRBOVC ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH Š Olimpiada na MaM spet v nevarnosti? Predsednik FIDE Olafsson je prirediteljem določil nov rok za dokončni odgovor — 10. I. AMSTERDAM, 26. dec. - Šele sredi januarja bo znano, ali ho naslednja olimpiada na Mahi ali ne. Predsednik svetovne šahovske organizacije Fridrik Olafsson je namreč izjavil, da je prirediteljem preložil rok za dokončni odgovor do 10. januarja. Ko sta Olafsson in bivši predsednik dr. Euwe pred aevma mesecema obiskala Malto, da bi sc prepričala. Če priprave za moško in žensko otimpiado ter kongres RDE potekajo tako, da bo do novembra prihodnjega leta vse nared, sta izjavila, do so Malte-žani sposobni za izvedbo te največje šahovske prireditve. Zdaj pa je očitno prišlo do zapletov in je olimpiada v nevarnosti. Bržkone gre za materialna sredstva, saj so Malti organizacijsko pomoč ponudile številne države, med njimi tudi Jugoslavija. Le vidna zmaguje TBILISI, 26. dec. — V 15. kolu ženskega prvenstva SZ je vodilna Le-vitina izvojevala novo zmago in si tako še bolj učvrstila svoj položaj na vrhu razpredelnice. Premagala jc moskovsko Študentko Tamaro Minogino, ki je na tem prvenstvu priredila več presenečenj, predvsem pa /. zmagama nad sedanjo in bivšo svetovno prvakinjo Ciburdanidzejevo in Gaprindašvi-lijevo. Dve partiji tega kola sta se končali remi: Voronova - Gaprindaš-vili in Kohaidze — Faralibekova. Za 15. kolo je značilno zelo veliko prekinitev, Selc v nadaljevanju bodo namreč znani rezultati srečanj Aleksandri ja-Sc m jonova. Čiburdanidze -Popi voda. Kozlovska - Lit inska, Zajčeva - Belavenec, Stupina - Grinfled in Ahmilovska - Mučnik. Sovjetska igralca na čelu GRON1NGEN. 26. dec. - V 6 ko-lu evropskega mladinskega prvenstva je naš Damljanovič po 45 potezah remiziral z Romunom Negulcscujcm in s Štirimi točkami deli četrto mesto. V derbiju kola sta sovjetska zastopnika Cernin in Azmaiparašvili remizirala ter obdržala vodstvo. V drugih pome mirnejši h partijah je Plasketj premagal Curtina, Gaczik je izgubi) z Iro-lo, Rivas in Sanna pa sta prekinila. Vrstni red: Cernin in .Azmaiparašvili 5, Sanna 4(1), Damljanovič, Ne-gulescu, Irioia, Plaskett, Ernst. Elio-zef 4 itd. Trije delijo drugo mesto VRHAS — V nadaljevanju prekinjenih partij zadnjega kola mednarodnega turnirja sta Rakič in Spasov remizirala. Burger je premaga! Kuli-gowskcga, Bilek pa Matoviča. Končni vrstni red: Radulov 8.5. Veličkovič, Bilek, Vile la 8. Spasov, Trois, Rakič, Burger 7,5. Raičevič, Dežc 6,5, Kulagowski, Govcdarica j 5,5. Konc 3. Matovič 1.5. Krnic prvak Srbije KLADOVO — Na prvenstvu Srbije je kolo pred koncem zmagal mednarodni mojster Krnic, ki je v 12 kolih švicarskega sistema zbrai 9.5, točke. Krnic sc je tako uvrstil na državno prvenstvo. LJUBU AN A - Halik je z 10 točkami tudi petič zapored zmagal na rednem brzoturnirju. Sledili so mu Godec 9,5, Ule 8, Jack 7, Bras in Memiševič 6,5, Cigler 6 itd. V tolažilni skupini sta zmagala Tušar in E. i Planinc. J. T. STRELJANJE_____________ Olimpija boljša VRHNIKA - Sekcija za trap SK Dolomiti je v počastitev dneva JLA priredila tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Ekipno je zmagala Olimpija s 143 golobi pred Svobodo iz Senožeč s 139. Med posamezniki so bili s 40 golobi najboljši Šturm, Rožmarin, Tkale, Sotler in Šinigoj. E. P. KAJ ZA KONEC TEDNA . —K—— lili"— —B — Sezona smučarskih maratonov se je že začela Cerkljam vabijo na svoj prvi smučarski maraton športno društvo Krvavec-Cerklje 'organizira v nedeljo 30. t. m. I. unu-čs* *ki nrvaron v Cerkljah na Gorenjskem. Nastopili bodo pionirji na 5 km ter občani vseh starosti na 20 km dolgi P*g* Tekaška proga je pretežno ravninska. poteka pa iz Cerkelj proti Menični polici. Zalogu, Glmjam. mimo spominskih obeležij NOB in nazaj proti šmartnemu in lepim senožetim do Po-ženka ob vznožju Taborja do Pšate. dalje mimo vasi Grad, kjer se bo proga spet obrnila nazaj proti Cerkljam, mimo spomenika Davorina Jenka do cilja (pred zadružnim domom). Na progi bodo okrepčevalne postaje. Vsak udeleženec bo dobil brošuro in lepo spominsko značko. Startnina znaša 20 din za pionirje, za druge udeležence pa 60 dinarjev. Prijave lahko pošljete na krajevni urad Cerklje »maraton 80« lahko pa se prijavite tudi po telefonu 064/42-001, aii pa na štartnem mestu v nedeljo do 8.30 V primeru slabega vremena ali več- ! jega pomanjkanja snega, bo maraton v nedeljo, 6. januarja 1980. o čemer bodo interesenti obveščeni po radiu v soboto 29. t. m. Na smučanje in moida Se v bazen? Sneg nam ponuja zimsko obliko ,c-kreacije, toda snežne razmere v doli-, nah so zdaj. ob novem letu, še zmeraj I preskromne. Zalo vam predlagamo, da se napotite s smučmi v zimskošportno središče Škofje Loke. k Staremu vrhu in na Soriško planino. Povsod gori je zapadlo dovolj, tudi novega snega. Tudi vlečnice obratujejo -Zlasti je ugodna smuka na Soriški Rekreacija ob slabem vremenu Najbolje jc, če je čovek športno vsak dan aktiven, ne glede na vreme. Konec tedna bo morda uro ali dve v naravi, za vsakdanjo vadbo hoje in teka pa zadostuje tudi dobre pol ure. Med najbolj goreče privržence lahkotnega teka v naravi sodijo Švedi. Ob slabem vremenu si obujejo visoke trimske čevlje in oblečejo vetrovko, ki varuje proti dežju. Na valoviti gozdni stezi, posuti z mešanico mivke in ža-; ganja, opravijo 30 km lahkotnega teka z intervali živahne hoje. Pred trimsko kočico imajo posebno korito za temeljito čiščenje obutve. Po končanem treningu v naravi se oprhajo, ponekod pa jim je v trimski koči na voljo tudi savna. D. U. planini. V obeh centrih je. poleg alpskega smučanja, moino rckreirati tudi v teku na smučeh Ce pridete ob delavnikih, lahko dobite karte za vlečnici po znižanih cenah, ob sobotah in nedeljah pa popust ne velja. Potem ko se boste dovolj nasmučali in naužili svežega zraka, se lahko odločite še za rekreativno plavanje v zimskem bazenu v Železnikih ali pa v bazenu hotela Transturist v Škofji Loki. Bazena sta odprta vsak dan od 15. ure dalje, ob sobotah in nedeljah pa tudi dopoldne od 9. do 13. ure. Cena je 30 dinarjev za odrasle. M. K. Na Stari grad — lep zimski izlet Priljubljeno izletišče, ki ga Škofjc-ločani ne poznajo dobro, je Stari grad nad Škofjo Loko. Skrit je pod Lubni- kom in je znan po svoji zgodovini. Tokrat pa bi radi, da ga spoznate tudi vi. saj je primeren za vse ljubitelje kratkih sprehodov v naravo. Dostop ni težaven, izlet pa bo lepo uspel tudi v zimskem času, če ni preveč snega Pot nas vodi mimo Loškega gradu in zavijemo pred prvo trimsko postajo po lepi kolovozni poti na levo navkreber. Na vrhu hriba se lahko odpočijemo. oziroma se preizkusimo na trim-ski postaji s poskoki v levo in desno in nadaljujemo mimo Grebenarja po poti, po kateri gremo tudi na Lubnik. Ko se znajdemo na stari vojaški cesti, se takoj odcepi v desno pot, ki nas bo pripeljala na razvaline Starega gradu. V srednjem veku je bila to pomembna utrdba Windenlak, ki so jo upravljali gradiščani in skrbeli za varnost helsinškega gospostva V 13. stoletju so bili gradiščani loški vitezi. Potres 1511. je to utrdbo razdejal in škof je ni več obnovil. S Starega gradu se lahko vračate po isti poti ali pa se spustite po poti v grapo in greste naprej ob vincarškem potoku proti Vincarjem, ki imajo ime po nekdanjih grajskih viničarjih. Pot vas pripelje mimo samotne Primoževe hiše in se bliža zidu grajskega vrta. Izlet lahko zaključite v gradu, kjer sc lahko okrepčate. M. K. ZDRAVNIK SVETUJE Savna je dopolnilo Pri nos sobo sprejeli ravno kot koristno dopolnilo človekovi rekreaciji dokaj pozno. Takoj morem povedati, da sama savna uiti ne pomeni rekreacije, če ni zdražena s kakršnokoli prejšnjo fizično aktivnostjo, ki nas je prijetno utrudila. Po rekreativni fizični aktivnosti, tedaj, ko se presnova dokaj zviša, savna a svojim toplotnim učinkom pozitivno delaje na pospešeno izločanje s pomočjo znoja presnovnih snovi, ki M se sicer skozi daljše obdobje izločil s sečora in delno skozi kožo. To se vsekakor --»»-s- na zdrav organizem, ki je sposoben, da prenese takčen napor. Predvsem je treba poudariti, da savna za oboleli orgstnizera ni zmeraj priporočljive. Predaleč M zašli, če bi za vsako bolezen zapisali posebna navodila, vsekakor pa Je prav, da ra poprej posvetujemo z zdravnikom: pri obolenjih sna In ožilje, vključno z zvišanim ali znižanim krvnim pritfckom, pri sladkorni bolezni z redno terapijo, obolenju ščitnice ob terapiji ali nekaterih kroničnih obolenjih kože. Previdno se Je treba ravnati tudi pri akutnih in kroničnih obolenjih dihal, še nekaj splošnih navodil: v vsaki savni so navodila, Id jih je treba upoštevati: če ste v kabini sami, prižgite hrč, da bo imel dežurni nadzor; prhanje po savni je sestavni del savne, in sicer s mrzlo vodo od 10 do 15 sekund; žejo potešite le s sokom, mineralno vodo ali s jabolkom. Ko odhajate iz kabine, ae zadržite kake pol are v predprostoru, zlasti, če je zunanja temperatura nizka. To vara lahko sarno koristi. DR. PETER AŽMAN Rekreacija - moj vsakdan V Športnem parku na Kodeljevem si kar težko zamigljamo Športno rekreacijo brez 43-letne Nnde Možek, sicer uslužbenke Blagovno transportnega centra iz Ljubljane. Nada sc ukvarja s Športom od mladih nog, le nekaj let jc prekinila, kot mnogo žena, ko jc imela v družini največ dela. Mnoga leta je preživela po telovadnicah TVD Partizan, v zadnjih letih pa sc jc pestrost rekreacijske ponudbe tako razmahnila, da ji je žal, da je preživela mladost tedaj, ko teh možnosti ni bilo v tolikšni meri. Danes Nada najrajši plava, vsaj enkrat tedensko obišče katerega izmed bazenov, dvakrat tedensko pa vadbo v trimskem kabinetu dopolnjuje s plavanjem za relaksacijo. Poleg tega je \' ■ Aaf | m ; , 'i velika ljubiteljica teka v nšravi, pa tudi v smučarskem teku se je žc preizkusila. čeprav je bila lani prvič na smučeh. Kar zadovoljna je bila sama s seboj in upa, da bo letos nadaljevala. Posebno če bodo snežne razmere ugodne in se bo v smučarskih tekih lahko izpopolnjevala kar v parku na Kodeljevem. Nasploh Nada pokaže veliko volje, ko gre za šport in njeni telesni pripravljenosti lahko zavida marsikateri aktiven športnik. Njeno pravilo je, nikoli brez gibanja, pa tudi drugače ne more. tako zelo ima rada šport. Zato ni čudno, da se aktivno vključuje tudi v športno društvo, ki ga imajo organiziranega v podjetju. Posebno ji je pri srcu planinska sekcija in omeniti velja, da je Nada prehodila slovensko hribovje po dolgem in počez. Ko sva se pogovarjali o Triglavu, mi je dejala, da se je nanj povzpela »samo« trikrat, ker ima rajši poti, ki niso tako prehojene. Za hojo v planine v glavnem izkorišča vikende, zatrjuje pa, da si mora človek tudi med delavnikom odtrgati nekaj prostega časa za rekreacijo, čeprav nam sodobni način življenja to večkrat onemogoča. Tudi Nada je poleg službe obremenjena, kot gospodinja in mati. pa tudi ostala hišna opravila ji ne delajo problemov. Le brez športa ne more živeti, zato mu posveča vsak svoj prosti čas in svoje bogate izkušnje prenaša na hčerko, ki je že prava športnica. BREDA FERINCEK Glede odvečne tolšče je najbolj učinkovito, če se odločimo za mero v uživanju hrane in pijače ter za redno športno aktivnost. Največ zaležejo športne igre, ker človeka tako pritegnejo, da uživa. tudi ob napornem tekanju in skakanju. NAMIG TEDNA PRAZNIČNI OBRAČUN Po stari navadi delamo najrazličnejše obračune svojega dela za leto, ki mineva, hkrati pa sprejemamo načrte in delamo sklepe kako bomo delali, kako ravnali v prihodnje. Naj bo tako tudi s športno rekreacijo. Vprašajmo se v tehle predprazničnih dneh ali smo v letu 1979 res kaj napraviti za svoje zdravje, boljše počutje, utrjevanje; smo šli dovoljkrat na igrišče, kegljišče, v bazen, na atletsko stezo, v naravo, na goro, na smučanje. Smo informacijam, s katerimi nas obdelujejo z vseh strani o tem kako razvedrilni šport učinkuje na človeki organizem, dali dovolj veljav. Smo vabilom k hoji v naravi, lahkotnemu teku, in sprehajanju na smerčeh in drugim aerobnim zvrstem prisluhnili ali pa so šla pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven? Smo verjeli znanstveni ugotovitvi, da pomeni lahkoten tek po poteh čez polje in skozi gozd najbolj učinkovito telesno vadbo za srce, ožilje in dihala. ? Odgovor na ta. nekoliko kočljiva vprašanja ve vsakdo izmed nas sam. Največ jc najbržc talcih, ki bomo lahko na zastavljena vprašanja odgovarjali brez »sramu* samo delno. Ni se nam še namreč posrečilo prestopiti praga, ki mu pravimo »rednost*. Ne moremo se že šteti med liste, ki se redno ukvarjajo s športno rekreacijo. Da je »redno* vsak dan aii najmanj trikrat tedensko, pa že nekaj časa vemo. In dobri sklepi? Saj vidite, kam merim. V željo, da v novem desetletju, ki ga začenjamo čez nekaj dni, prestopimo tisti prag in se znajdemo med tistimi, ki jim je zdrav razvedrilni šport navada, pa vendar ne suženjstvo. Samo dopolnilo, samo lep okrasek življenja. Stopiti po teh stopinjah imamo priložnost že med novoletnimi prostimi dnevi, ko bo obilo časa tako za proslavljanje, voščila, dobro kapljico in izbrano pogrnjeno mizo, a tudi za rekreacijo. Dokažimo svojo zrelost in bodimo zmerni v vsem. Preostali čas pa porabimo za športno rekreacijo, saj jc povsod dovolj snega, pa tudi drsališča, sankališča, keglišča nas čakajo. STANE UREK Četrtek, 27. decembra 1979 Na račun stanovanjske stiske nekateri kujejo lepe denarce Sodišče ima malo prijav zaradi oderuštva, a zato še ni rečeno, da tega pojava ni — Neurejena podstanovalska razmerja krepijo izkoriščanje — Primer dveh lastnikov barak LJUBLJANA, 26. decembra — Velika stanovanjska stiska je že sama po sebi hud problem — samo v Ljubljani je vsaj 7000 stanovanj premalo - ko pa se združi z izkoriščanjem ljudi, ki so v taki stiski, gre za pojav, ki se mu v kazenskem zakonu SRS pravi oderuštvo in je zanj zagrožena kazen zapora do petih let in denarna kazen. Sodeč po primerih oderuštva. ki zaidejo na ljubljansko sodišče (praktično jih skoraj ni), bi se dalo sklepati, da oderuštvo kot pojav sploh ne obstoji. Če pa vemo, kakšno je pomanjkanje stanovanj, če vemo, da je v Ljubljani samo okrog 7100 študentov podnajemnikov in neznano število delavcev iz drugih republik, ki prihajajo s trebuhom za kruhom, ne da bi imeli urejene stanovanjske pogoje in da je pri nas še veliko mladih družin brez stanovanja, res ni težko sklepati, da mnogi na račun teh ljudi krepko služijo. To še posebej zato. ker Ljubljana še vedno nima nobenega odloka, ki bi urejal podstanovalska razmerja in cene tako kroji zakon ponudbe in povpraševanja. Navijanje cen in oderuštvo je še toliko lažje, ker. kot kaže, stanovanjske skupnosti nimajo najboljšega pregleda nad lastnim stanovanjskim fondom. Kako bi se sicer dogajalo, da nekdo živi v lastni hiši ali stanovanju, družbenega pa ne vme. pač pa za visoko nagrado vanj naseli brezdomca. Dogaja se tudi obratno: lastnik stanovanja, ki živi v družbenem, odstopi svojega, izpraznjenega podnajemniku, seveda za ustrezen znesek. Tak primer je prav zdaj obravnavalo ljubljansko temeljno sodišče. Lastnik zasedenega stanovanja je leta 1973, ko je umrla najemnica, naselil v svoje podstrešno stanovanje zakonca, ki sta mu za nagrado dala 35.000 dinarjev, razen tega sta pa od vselitve dalje plačevala Staninvestu vse stroške stanovanja. Za oderuštvo kot kaznivo dej nje sta potrebna dva pogoja: izrabljanje slabega premoženjskega stanja ali hude stanovanjske stiske in nesorazmerna premoženjska korist. V tem primeru je bilo tako: zakonca sta bila v hudi stanovanjski stiski, denar, ki ga je lastnik dobil od njiju, pa ni šel za vzdrževanje stanovanja. Zanimiva je bila njegova razlaga na sodišču. V časopisih je prebral oglase ljudi, ki iščejo stanovanja in jim je poslal ponudbo. Ko so prosilci pričeli prihajati, so mu sami od sebe ponujali visoka ■ predplačila.« tako da je nazad- nje že sam določal ceno nagrade. Zakonca sta »prijela.« Ko bo sodba pravnomočna bo moral vrniti ves denar, plačati 4.000 dinarjev kazni in prebiti en mesec v zaporu. Oderuštvo se pojavlja mnogokrat v kombinaciji z nasilnimi vselitvami: najmnik, ki se namerava izseliti, se domeni z brezdomcem. seveda za določeno vsoto, ki navadno ni majhna, da mu bo prepustil stanovanje. V takih primerih običajno poveča oderuštvo še »odkup rabljenega pohištva« in podobno. Lani sta morala po odločitvi sodišča izprazniti stanovanje na Svabičevi 15 zakonca, ki sta se vanj nezakonito vselila, takoj po odhodu Pogrešanega še vedno nosilke stanovanjske pravice. Med obravnavo na sodišču je prišlo na dan, da sta bo vselitvi plača nosilki stanovanjske pravice skupaj 25.000 dinarjev. Pri deložaciji jima je ženska sicer vrnila 10.000 dinarjev kar naj bi dala za pohištvo, 15.000 dinarjev nagrade za vselitev pa je zatajila. Zdaj se bo morala na sodišču zagovarjati zaradi oderuštva. Takih in podobnih primerov je gotovo še veliko, toda.zanje se običajno ne ve, saj imata navedeno obe udeleženi strani korist od oderuštva. Iz tega »začaranega kroga« le redkokkaj prodre, običajno le najbolj vidni primeri. Tako zdaj ljubljansko temeljno sodišče raziskuje primer dveh lastnikov barak, ki sta si baraki postavila na Mokrški cesti v Ljubljani, izključno za izkoriščanje »črnih« podnajemnikov. Zasilne »luknje« s povprečno površino štirih kvadratnih metrov in brez ogrevanja, tekoče vode in elektrike je prvi oddajal večinoma družinam z enim otrokom ali zakoncem po 500 do 600 dinarjev na mesec, oddajal pa je že dlje časa prostore naenkrat. Drugi je od družine s štiriletnim otrokom zahteval za enak prostor 1.200 dinarjev na mesec za drugega pa od zakonskega para 700 dinarjev. Ti skrajni izkoriščanja človeka v stiski bodo sicer končali pred sodiščem, toda koliko jih bo še ostalo? Koliko je še ljudi, ki na tak ali drugačen način kujejo denar? Veliko bo še treba storiti, da bi izkoriščanje človeka po človeku izkoreninili: sprejeti odlok o podstanovalskih razmerjih, poostriti kontrolo nad zasebnim in dr družbenim stanovanjskim fondom, pametno izvajati politiko zaposlovanja, graditi stanovanja — in v primerih oderuštva veliko bolj samozaščitno ukrepati. BARBARA GUČEK v Gradnja podvoza na Laborah KRANJ, 26. decembra - Pred mesecem dni so začeti med Laborami in Orehkom graditi novo križišče s ' podvozom pod magistralno cesto Kranj-Ljubljana. Skozenj bodo speljali cesto, ki bo povezovala bodoči j most čez Savo s cesto Kranj-Škofja Loka. V prvi etapi, ki naj bi bila končana do aprila prihodnjega leta, i bodo potem uporabljali kot obvoznico, ko bodo gradili sam podvoz. V času graditve prve etape so morali promet med Kranjem in Škofjo Loko preusmeriti po stari cesti skozi Stražišče, do Iskrine tovarne Telekomunikacije pa je mogoče priti z Labor po novi obvozni cesti. (Foto: M. Kranjec) iščejo KOSTANJEVICA NA KRKI, 26. decembra — Vsa okolica vznemirjeno spremlja iskanje 20-letnega Ivana Kodriča iz Brloga 1 pri Podbočju, katerega pogrešajo že tri dni. Danes je v teku množična akcija iskanja, v kateri razen domačih in sovaščanov ter miličnikov in kriminalistov sodeluje veliko ostalih občanov. Ivan Kodrič se je s prijateljema 22. decembra ob 17.30 z osebnim avtomobilom odpeljal na Podklek od tam pa v Gabrovi-co pri Brcgani. kjer so se nekaj časa zadržali v neki zasebni gostilni. Od tam so se odpeljali v Stojdrago, okoli 22. ure pa spet nazaj na Podklek. Vozil je Kodrič. Med vožnjo je zapeljal čez rob ceste in avtomobil se je skotalil 50 metrov pod cesto. Brez večjih poškodb so vsi trije zapustili avtomobil in se odpravili peš na Podklek. Od tam je eden od njih Kodriča z drugim avtomobilom odpeljal do Podbočja. Tam je Kodrič izstopil in šel peš skozi gozd. Od tu dalje manjka za njim vsaka sled in dosedanje iskanje je bilo brezuspešno. P. R. Z alkoholom do denarja Zakaj v mladinskem disco klubu v Zgornji Šiški še zmerom točijo alkohol — Kaj pa delajo starši, šola in skupnost socialnega skrbstva? LJUBLJANA, 26. decembra - Kljub temu, da nimajo dovoljenja v disco klubu v Zg. Šiški še vedno točijo alkoholne pijače. Disco upravlja osnovna organizacija ZSMS Zg. Šiška, v njem pa večkrat pride tudi do pretepov. Izkupiček od vstopnine in prodanih pijač predstavlja tri četrtine celoletnega proračuna osnovne organizacije, ki spada med najbolj aktivne v Ljubljani. Cene alkoholnih pijač so precej visoke, pivo stane na primer 20, 0,3 vinjak 25, sok pa le 4 dinarje. Cene v bližnjih bifejih so približno dvakrat nižje, razen seveda za sok, tako da večina obiskovalcev prinese pijačo kar s seboj ali pa se »podprejo« v okoliških bifejih. Sama mladinska organizacija takim obiskovalcem ne more preprečiti vstopa, ker za to nima ljudi. Ob koncu tedna, ko je disco odprt, prodajo en večer približno 10 zabojev piva, 12 zabojev sokov in eno steklenico žganih pijač. Število obiskovalcev se po navadi giblje okrog 150. Na tržni inšpekciji skupščine mesta pravijo, da s tem, da točijo alkoholne pijače, niso seznanjeni. Po novem letu pa nameravajo pregledati vse ljubljanske : disco klube, predvsem zaradi sla-' bih higienskih razmer, ki so v teh 1 klubih. Pretepi, do katerih večkrat pride, čeprav po besedah komandirja postaje milice v Šiški v zadnjem letu ne tako pogosto, so v večini primerov posledica vinjenosti. Pretepe, ki se včasih končajo tudi s hudimi telesnimi poškodbami, povzročajo v glavnem isti, predsedstvo mladinske organizacije pa je pred časom nekaterim najhujšim razgrajačem s sklepom prepovedalo vstop v disco za nekaj mesecev oziroma celo leto. Glede govoric o vzdušju v disco klubu in o tem, da je potrebno razmere urediti, je pred kratkim občinsko konferenco ZSMS Šiška ustno opozoril tudi predsednik mestne konference zveze mladine. Po besedah Braneta Jakovljeviča, organizacijsko-tehničnega sekretarja, je osnovna organizacija poskušala probleme rešiti tu- di na razgovorih s starši. Vabili so jih trikrat, od stotih povabljenih pa jih je prišlo največ pet. Stiki s socialno službo so v zadnjem času zamrli, prej pa so o problemih redno obveščali občinsko skupnost socialnega skrbstva. Tudi s šolami ne morejo vzpostaviti sodelovanja, največkrat se celo zgodi, da je tak mladinec problem tudi v šoli in ga prej ali slej izključijo. Mladi ostanejo tako prepuščeni sami sebi, zabredejo v še hujše težave, velikokrat pa dobijo še črno pego čez oči. Resocializacija v betonskih silosih v Dravljah in Kosezah pa je zaenkrat še utopija. VOJKO FLEGAR IMM , duha In okoiit ŠTIRIINDVAJSET UR Nesreča v silosu ANHOVO, 26. decembra — Sinoči okrog 22.30 se je v silosu za sadro v OZD Salonit v Anhovem smrtno ponesrečil 25-letni Marjan Križanič iz Gorenje vasi pri Kanalu. Nesreča se je zgodila, ko sta bila v silosu dva delavca, da bi sprostila sadro, ki se je zadržala v lijaku. Ko sta z železnim drogom prebijala sadro, je Križaniča potegnilo v sadro. Zasutega pod sadro so pričeli takoj reševati, vendar zaman. J. P. Trčil v vogal hiše CELJE, 26. decembra - Sinoči je po magistralni cesti Celje-Sentjur vozil kolo z motorjem 47-letni Jože Vengust iz Teharij št. 16. Do nesreče je prišlo, ko je nenadoma zapeljal na levo in po 20 metrih vožnje trčil v vogal hiše v Teharjih 33. Hudo ranjen je na kraju nesreče umrl. N. K. Tesno prehitevanje ŠEMPETER, 26. decembra — Tovornjak, ki ga je vozil 41-letni Jože Medle, je v Šempetru tesno prehiteval kolesarja 33-letnega Jožeta Trbežnika iz Polzele. Tovornjak je Trbežnika zbil po cesti. Hudo ranjenega so pripeljali v bolnišnico. N. K. Plinska peč eksplodirala CELJE, 26. decembra — Včeraj zjutraj, nekaj po 7. uri, je Slovo od starega leta naj ne skali novega LJUBLJANA, 26. decembra — Novo leto je tik pred durmi. Nesporno je res, da smo doslej zabeležili na naših cestah le malo manj kot rekordno število smrtnih žrtev. Doslej, torej brez zadnjega, navadno najbolj tragičnega tedna, je po naših podatkih umrlo na cestah 721 ljudi. Samo za primerjavo naj povemo, da je lani umrlo do konca leta 733 ljudi. Če bo končno število letošnjih smrtnih žrtev vsaj za malenkost manjše od lanskega, pri tem mislimo seveda na uradne podatke, bomo lahko zadovoljni. Zadovoljni pod narekovajem. In ker je pač priložnost taka, ne moremo drugega, kot da si vsi skupaj zaželimo nekoliko varnejše »bivanje« na cesti vsaj v prihodnjem letu. In ker bomo čez hekaj dni praznovali, (kot se pač spodobi za zadnje dni letošnjega leta), morda ne bo odveč, če se že pred začetkom praznovanja, tudi tistega, na katerega se šele »pripravljamo«, spomnimo na naš cestni vsakdan. Alkohol je in bo ostal eden glavnih krivcev najhujših nesreč na naših cestah. To dokazujejo tudi dosedanje novoletne izkušnje, ko se smrtne žrtve našega prometa (in alkohola) navadno vrstijo kar po tekočem traku. Odpovejmo se tedaj vožnji z avtomobilom, kajti v krvi je »prednovoletni ali novoletni alkohol«. Najmanj, kar je, smo lahko ob vozniško dovoljenje, da o nesreči niti ne govorimo. Vedeti morate, da tudi v novoletni noči miličniki, še manj pa nesreče, ne počivajo. Obratno! Bodite previdni tudi kadar niste za volanom, ampak kot potnik v cestnem vozilu. Kakršnokoli je že to vozilo, od osebnega avta do avtobusa. Vseeno si prej nekoliko pobliže oglejte voznika. Sicer pa tudi peš ni kar tako za Novo leto. Držite se pločnika ali vsaj roba ceste, kjer ni pločnikov. Mnogi obležijo kar na cesti. Vsekakor imate več možnosti, da vam ozdravijo pljučnico kot pa rane zaradi nesreče. To vam bo povedal vsak zdravnik. ŽARKO HOJNIK eksplodirala plinska peč za sušenje jeder v železarni Štore, tozd livarna strojne litine. Peč ima tri komore, do eksplozije pa je prišlo tik preden je hotel kurjač prestaviti jedra iz ene komore v drugo. Močna eksplozija je uničila zunanji plašč peči in pretrgala pregrade med komorami in vrati, tako da je nastala škoda za okrog 200.000 dinarjev. Domnevajo, da je do eksplozije prišlo zaradi napake na varovalnem sistemu peči. S. Š. Miličniki v novih prostorih CELJE, 26. decembra — Celjska uprava javne varnosti sporoča, da bosta danes, to je 27. decembra, celjska postaja milice in postaja prometne milice že delali v novih prostorih na Ljubljanski cesti 12. Novo stolpnico, v kateri so še prostori za celjsko UJV, so uradno odprli že ob letošnjem dnevu republike, ko so končali z gradbenimi deli. S. Š. POD PRISEGO Ker mi je dala v oglasu šifro »Tvoja ribica«, sem jo čakal tri dni pred akvarijem. Je torej čudno, če sem četrtega dne vrgel vanj kamen? ’ - * m Mercator Podcenjevanje morja Nekateri so takole razmišljali: samo še v trgovino skočim, saj bo morje zalilo le Tartinijev trg - Škoda znaša 12 milijonov dinarjev PIRAN, 26. decembra — Sobotno visoko morje je Ijndem ob obali [ živila za danes,-potem pa bom res povzročilo precej preglavic, predvsem pa škode - po prvih ocenah nad 12 milijonov dinarjev. Največ od tega v piranski občini (7 milijonov), Iti je že po svoji legi pred visokimi plimami slabo zavarovan. V Piranu je morje vdrlo v vrsto trgovin, lokalov, pisarn, kleti, kjer je uničilo predvsem talne podloge (* prodajalni čevljev Peko je na primer zmočilo kar 700 parov čevljev). Precej škode je bilo tudi na avtomobilih, parkiranih na Tartinijevem trga. saj je morje bolj ali manj zalilo 150 avtomobilov, mnogi lastniki bodo sedaj morali razstaviti in morda celo zamenjati nekatere dele avtomobilskih motorjev. Morje ni prizaneslo lesenim pomolom, cesti in parkiriščem, saj je uničilo kar precej asfaltne površine, ki sedaj na mnogih mestih kar lepo cveti. Ob škodi pa so se lahko piranski občani zamislili tudi nad svojo pripravljenostjo pred elementarnimi nesrečami. Drži sicer dejstvo, da so pripadniki civilne zaščite že dovolj zgodaj (ob 7. uri in 50 minut) začeli opozarjati ljudi, naj se čimprej pripravijo na prihajajočo ujmo, in da so bili pravzaprav ves čas poplave skupaj z gasilci najbolj vneti reševalci tistega, kar se je rešiti dalo, vendar je ta peščica ljudi premalo zalegla. Večina ljudi je namreč naraščajočo vodo vzelo prelahko Mislili so, da bo kot že neštetokrat prej, morje malo zalilo Tartinijev trg, potem pa se bo spet umaknilo. Avtomobilskih zračnic pač ni težko oprati v sladki vodi. Pa so se pošteno ušteli, morje jih je tako prelisičilo, da si bodo sedaj vsaj nekaj mesecev zapomnili, kaj pomeni en meter višje morje od povprečne plime. Potem pa bodo nemara spet pozabili in čez štiri, pet let se bo morje spet pojavilo: v čevljih, pisarnah in skladiščih. Ni malo primerov, ko so ljudje ob prvih centimetrih vode samo zamahnili z roko in si rekli: to prosto soboto raje še malo poležim, kaj bi sedaj hodil umikati avto s trga, ali pa: samo še v trgovino skočim, da nakupim odpeljal avto. Morje se je dvignilo tako hitro, da ni utegnil niti dobro napolniti mreže, in že je imel čevlje v slani vodi. Tako malomarnost očitajo pripadniki civilne zaščite mnogim, ki sedaj objokujejo izgubljen denar. Prav pa imajo tudi tisti, ki se na odgovorne hudujejo, češ da so alarm za preplah pred elementarnimi nezgodami dali šele ob 9.30 takrat, ko je morje pravzaprav že vse »zapečatilo«. Na luški kapitaniji vedo za cel mesec vnaprej za čas in višino plime, in če meteorološki zavod ugotovi močan jugo, ki se ujame s tako visoko plimo, potem je mogoče tudi nekaj ur, ali pa celo pol dneva prej napovedati poplavo. Toda kako? Morja ni tako enostavno zadržati. V Piranu na-primer sedaj vsi negodujejo: pol metrski zidek ob obali bo rešil Tartinijev trg pred poplavo. Morda res, so mislili v piranski drogeriji, ko so iznajdljivo zadelali vrata s kitom, ki ga tu prodajajo, in morje res ni prišlo skozi vrata. BORIS ŠULIGOJ »Polževi pasovi« so le začasna rešitev NOVO MESTO, 26. decembra — Dolenjske in posavske občine so naslovile na odgovorne družbene dejavnike peticijo, ki vsebuje nadaljnjo modernizacijo magistralne ceste M 1/1 Ljubljana - Bregana. Cesta »Bratstva in enotnosti«, ki jo je zgradila jugoslovanska mladina leta 1958, je tedaj dejansko omogočila hitrejšo in boljšo povezavo slovenskega in jugoslovanskega prostora, danes pa je postala »prometna cokla«. Največje težave povzroča tovorni promet, ki zlasti ob konicah ustvarja »prometne čepe«, ki so velikokrat vzrok za številne nesreče. Cesta nosi upravičeno vzdevek »cesta smrti«, saj je v dvajsetih letih na vsakih 250 metrov cestišča umrl po en prometni udeleženec. Dolenjske in posavske občine, ki mejijo na to pomembno prometnico, želijo s stanjem naf cesti opozoriti zlasti tiste družbene dejavnike, ki pripravljajo srednjeročni razvojni plan. Zato se v tem delu Slovenije zavzemajo, da se v planskih dokumentih predvidi in zagotovi postopna izgradnja, oziroma rekonstrukcija ceste Ljubljana — Bregana v avtocesto, kar bi seveda zagotovilo primernejše pogoje za potek, zlasti pa za varnost prometa. Odklanjajo strokovno neutemeljeno rešitev, kot je izgradnja »polževih pasov«, ker takšen profil ceste ne pomeni dolgoročnejše rešitve prometa na tej cesti. Vlaganja v polževe pasove in vzporedno ureditev, ki se kasneje ne bi vključila v profil avtomobilske ceste ali vzporednega cestnega omrežja, so tudi družbeno neupravičena. Ker problematika izgradnje ceste presega pristojnosti in možnosti, ki jih lahko ponudijo dolenjske in posavske občine, je razumljivo, da se izgradnja osnovnega cestnega križa obravnava kot širša slovenska oziroma jugoslovanska obveznost. SLAVKO DOKL je nakup lahko cenejši...? to vam zagotavljajo delavci Mercatorja, ki so zgradili novi prodajni center Ki v katerem je poleg klasične samopostrežnice tudi samopostrežna discount prodaja !•:, Ijuhljarsa ISlovenčeva ul. SSeFiaTor od27.12.79 dalje Neposredna bližina osrednjega skladišča Mercator-Grosist zagotavlja sprotno in maksimalno založenost, urejen in obsežen parkirni prostor pa hiter in sodoben prevzem blaga! \ JAMES ALDRIDGE Zbogom. narobe Amerika? 32. nadaljevanje »Seveda sem bil jaz. Toda takrat sem bil še zelo mlad in sem zlahka podlegel tistemu intelektualnemu kričanju, ki je tebi tako pri srcu.« »To ni bilo nikakršno kričanje. Tisti fantje so bili pri stvari s srcem in dušo.« »Zato pa ti nisi bil, Pip,« je rekel Terrada, »zatorej ne stoj. tam z martinijem v roki in ne igraj vloge razodnika. Ti nisi bil z njimi.« »Nisem bil z njimi, ker nikoli nisem z nikomer,« je rekel Pip ledeno. Kajpada sta se spet predala svojemu običajnemu prepiru okrog ameriškega posredovanja oziroma nevmešavanja. Terrada je še naprej gonil svojo. Trdil jc, da b. španska republika, če bi bila dovolj močna in dovolj trdna, v nobenem primeru ne potrebovala pomoči od zunaj, niti s strani ameriških prostovoljcev niti proti nemškemu in italijanskemu letalstvu in njihovi vojski. »Ti in tvoje preklete teorije,« mu je ugovarjal Pip. »Kako pa misliš, da je Washington osvojil Yorktown, s katerim smo dobili svojo, •kot kamen kost trdno republiko? V resnici Washington sploh ni osvojil Yorktowna. Zanj so ga že prej osvobodili Francozi, ko je Grasse v zalivu Chesapeake odbil britansko ladjevje in ko je francoska vojska obkolila Gloucester, kar je Cornwallis spravilo na kolena. Pomoč od zunaj, bratec Lester! Brez tega danes ne bi imeli republike.« »Bog se usmili!« »Ah hah!« je rekel Pip in zastopical, kot da misli zaplesati »Saj sem vedel, da ti bo šlo do živega.« »Nič mi ne gre do živega,« je rekel Terrada. »Požvižgam se jaz na to. Vsakdo, ki mu lahko pride kaj takega na misel, da namreč Yorktow-nu ne priznava Washingtona, je po mojem nor ali pa nevaren.« »No, jaz nisem nor,« je rekel Pip, »kar pomeni, da sem nevaren.« Zapustil sem ju, kajti vedel sem, da nikoli ne bosta našla skupnega jezika. Iz hladilnika sem vzel malo ledu in ga odnesel Judy, ki se je zadrževala v boljši polovici sobe, pri Herseyu, Whitu, Samu Saltu, Wertenbakerju, Philu Cal-hounu. »Najbrž te ne bom nikoli več videla,« je rekla Judy, ko je vzela led in ga kot majhna sidra pometala v velik steklen vrč. »Hočem eči, ko boš v torek odpotoval.« »Menda res ne,« sem rekel. »Misliš, da te bo kdaj spet zaneslo v Ameriko?« »Vse je mogoče.« »Ne bi rekla, da ti je kaj veliko do tega. Niti za toliko, kolikor je za nohtom črnega, se nisi privadil na Ameriko, kaj praviš?« »Motiš se,« sem rekel nejevoljno. Judy je skomignila z rameni. »No, saj je vseeno, a rekla bi, da je imel Pip prav, ko je rekel, da tu zapravljaš čas.« »Najbrž res.« »Nikoli ne bom razumela vas Angležev. Pravzaprav se mi zdi Pip včasih prav tak. Angleški.« Zasmejal sem se. »Tega mu pa nikar ne povej.« »Prav nič se ne šalim. Ne mislim na tisti bostonski videz, ki ga daje, ali še bolje, na tisti njegov novoangleški način, ki ga ima. Za nekaj drugega gre.« »Nekaj predrevolucionamega,« sem ji pa skušal pomagati. »Kako to misliš?« »Ameriški poslanec s kontinenta?« »Ne. Ne. Veš, komu je podoben? Tistim Američanom, ki so leta 1914, oblečeni v britanske uniforme, pridrveli na pomoč Angliji, ker so menili, da je to dolžnost vsakega dobrega Američana. Pip se mi zdi malo tak. O dolžnostih Američana si je izeopral čisto svoje mišljenje.« Kar zadeva Pipovo zunanjo podobo, je imela Judy prav. Bil je podoben fičfiriču in se je tako tudi obnašal, toda brez težav sem si ga lahko predstavljal na bojnem polju, oblečenega v lepo krojeno britansko uniformo. Njegov ozki mladi ameriški obraz in njegove kretnje so prej pričale o podobnosti kot pa o različnosti, in strmel sem vanj čez sobo ter čutil močno naklonjenost do njega, prav tako kot privrženost. Pravkar se je bil pobotal s Terrado in zdaj sta se skupaj nečemu smejala. »Vedno bosta tičala skupaj, v soncu in dežju,« je rekla Judy jedko in ljubosumno. »Prijateljstvo, zdaj veš, kaj je to,« sem ji rekel. In tako nas je vojna prisilila, da smo se razšli. Terrada je naslednji dan odšel v VVashington, jaz pa sem zadnja dva dni prebil v 29. nadstropju in se trudil spraviti v red nemirnega Pipa, ki ni vedel ne ’ od ne kam. Mam Hall HUiimuN MMOBMDUM 50. nadaljevanje___________ Rekel sem Oktobru: »Izgubili boste.« Ukazal je skozi vrata: »Slecite jo.« Vedel sem, da ne bi začel na ta način, ko ga ne bi bil Fabian prepričal o mojem libidu. Ni je biio treba sleči za tisto, kar so nameravali storiti. Toda hoteli so me dvojno pritisniti: čutil naj bi sočutje do človeka, ki tipi, in prevzel naj bi me gnev samca, čigar samica je njegova last. Dala je od sebe glas, ki je izražal nekaj kot jezo. Stopila je v spalnico, preden se je je stražar lahko dotaknil. Zato se je verjetno hotela sleči brez njegove pomoči. Lahko sem slišal šuštenje tkanine ob njeni koži, kot sem ga slišal pred kako uro, toda zdaj z drugačnimi občutki. Rekel sem: »Položaj je takle.« Počakal sem, da je obrnil pogled k meni. »Če ne bi mogel tega prenašati in bi spregovoril, ne bi mogel ostati na pol poti. Moral bi povedati vse. To je očitno. Če bi govoril, bi spravil Kontrolo naravnost v vaše roke: lokalno bazo, imena agentov, sistem sporazumevanja, vse skupaj. Ali si samo za trenutek mislite, da bi storil kaj takega?« Zdaj se mi je orosil obraz in gledal je, kako se mi nabira pot. Telo je izdajalo duha in duh bo moral nadoknaditi lastno razkrivanje in povedati, kar je imel povedati, z vso prepričljivostjo. »Taki ljudje ne čutijo dosti usmiljenja. Mi smo kot zdravniki. Ne bi mogli opravljati svojega dela, če bi dovolili, da bi pri tem čutili usmiljenje. To veste. Zato boste izgubili. Ne bom govoril. Niti ene besede. Niti ene same besede. Naredite z njo, kar hočete, ubijajte jo počasi, dajte, da bom poslušal njeno počasno umiranje, naj se vam nikamor ne mudi in opazujte me, kako se bom potil. Niti ene besede ne bo iz mene. Niti ene besede. In ko vam bo to spodletelo, se boste lahko lotili mene in naredili isto z menoj, z nohti, s palci, z uretro, z zrkli, lotite se me z vsemi sredstvi, z vsem, kar imate. Toda zvedeli ne boste niti besede. Niti besede.« Naročil je možu v spalnici: »Prižgite tudi druge luči. Vse.« Rahle sence so se zarisale na steni. Tukaj je gorela samo mesečasta kitajska svetilka, ki je žarela. Luči v spalnici so bile močnejše. Videl sem senco moža, ki se je sklonil čez posteljo. »Začnite,« je rekel Oktober. Pomislil sem: naposled je prišla v taborišče smrti. Ni treba, da bi bila ta izkušnja več iz druge roke. Zdaj bo vedela. Senca se je premikala. Prekrižal sem roke in stal z glavo obrnjeno tako, da sem opazoval senco. Oktober je moral videti, da jo opazujem. Vedel je tudi, da poslušam. Gledal je moj obraz. Nisem ga prepričal. Četudi bi ga bil prepričal, bi kljub temu nadaljeval že zato, ker je bilo prijetno. Bil je na meji med razumom in pohotnostjo psihe, na črti, ki jo včasih prekorači učitelj, ko šiba dečka, da bi ga kaznoval, in tako udriha, da se pokaže kri. Moral bi ji bil kaj reči, a ni bilo kaj reči. Sence so se nenadoma premaknile in možakar je nekaj zagodel. Dvignil je roko in takrat je zakričala, in je spet negibno obstal. Gotovo je imel krvav obraz od njenih nohtov. Tam v sobi s svilenimi rjuhami in debelo preprogo in okrasnimi svetilkami je bila džungla. Gledal sem sence, ker je Oktober hotel, da bi jih gledal. Na nizozemski meji je bilo izbirno taborišče, ki se ga še predobro spominjam. Tisti, ki so čakali v vrsti, so morali gledati ljudi, ki so bili pred njimi: Toda iz namiznega prta je bil narejen zasilni zaslon (spominjam se polkrožnega madeža na njem, ki ga je naredil vinski kozarec), podprt z držajem za metlo, tako da so čakajoči lahko videli samo, kako je trznila vrv nad zaslonom in kako so zabingljale noge obešenca pod njim. Zakaj spuščena domišljija se lahko dosti globlje vžge v zavest kot oblika stvari, ki jo gledamo. To je bilo znano in to so izkoriščali. Ljudje takega kova imajo značilnost, ki jih zaznamuje: njihova drža z rokami nahrbtu, ko govorijo šibkim v obraz, da bodo umrli; njihova občutljivost, ko postanejo takoj užaljeni kakor šolarke in izjavijo, da je sleherna zamera »neodpustljiva«; njihova navada, da žrtvi razkrijejo samo pol groze, tako da domišljija podivja in pritira človeka skoraj v norost. Zato sem moral gledati samo sence. »Ne, nikar!« In seveda sem moral tudi poslušati. Čutil sem, kako mi kri usiha z obraza. Hip je trajalo, preden sem si lahko razložil nov zvok. Slišal sem, kako so škrtnile lisice. Ni bila več svobodna. Začela je tiho javkati. Oktober me je gledal. Mi nismo gentlemani. Toda izurili so nas, da spoštujemo pravice državljanov vsake države. Kje bo stala elektrojeklarna, na polju ali na prekriti reki? Vsi prebivalci jeseniške občine se strinjajo, da železarna potrebuje nove obrate, ne morejo pa se vsi sprijazniti s predvideno lokacijo na Selškem polju - Odlašanje prinaša izgubo JESENICE, 26. decembra — S tem, da je nova elektrojeklama potrebna jeseniški železarni, se strinjajo vsi prebivalci jeseniške obline. Toda: »Vse razumemo, samo sprijazniti se ne moremo,« je dejal pred dnevi na izredni seji kmetijsko zemljiške skupnosti eden izmed delegatov, ki so govorili o predvideni lokaciji te elektroje-klame na Belskem polju. Gre za približno 44 hektarov najkvalitetnejšega kmetijskega zemljišča v občini, pravijo kme-tijci. Z odtujitvijo tega polja bi občina izgubila 8 do 10 odstotkov obdelovalnih kmetijskih površin. Ljudje, ki bodo izgubili to zemljo, bodo opustili tudi površine v rovtih. te kmet ne bo imel krme v nižini, ne bo imel interesa za hribovsko pašništvo. Mi se temu zemljišču ne bomo odrekli, pribijajo. Zemlja je ne- nadomestljiva za kmeta. Tako ti, kot je bilo slišati na seji. pred- kvalitetno zemljišče se nadomestiti ne da. Lastnikov te zemlje je 40. vendar le šest kmetov. Dva od teh se ukvarjata s kmetijstvom, dva sta upokojenca, dva pa se menda ne mislita več ukvarjati s kmetovanjem. V celoti je 21 lastnikov, ki imajo status kmeta, 19 pa jih ima status nekmeta. Franc Smolej Čopov je največ-ji kmet na Koroški Beli. ki bi ga odvzem zemlje tudi najbolj prizadel. Ima 27 glav živine. Pred 12 leti. ko mu je umrl oče, je odšel iz železarne za kmeta. Tudi žena dela samo na kmetiji. Od tedaj sta vložila vanjo 1,3 milijona dinarjev. »Kaže, da bom moral že drugo leto hlev izprazniti. V kaj naj se naenkrat preusmerim, ne vem. Ce pride elektrojeklama. ne bo šlo le 44 hektarov zemlje, opuščene bodo tudi košenice. Stroje bom imel, zemlje pa ne. Z zemljo se dela preveč potratno.« Najti je treba rešitev, ki bo tudi za kmeta čim boljša,« so si rekli tudi v železarni, ko so razpravljali o lokaciji. Zato so izdelali kar šest variant, kam z elek-trojeklamo, več kot za katerikoli objekt v jeseniški občini. Zato so se pripravljeni dogovarjati, pomagati. Ko so kot nestrokovnjaki na kmetijskem področju na primer predlagali, da bi to dobro zemljo navozili kam drugam, so bili kmetijci proti, vendar pa so • Darovalka mleka Okoli 4.000 litrov materinega mleka je neka Švedinja iz Uppsale podarila porodnišnici. v kateri je rodila sedem otrok. V članku o vrednosti dojenja piše profesor Hofan-der, da je ženska po rojstvu svojega prvega otroka, ki ga je dojila deset mesecev, oddala še 440 litrov mleka. Pri nadaljnjih šestih porodih se je nenavadna »proizvodnja* mleka še povečala, tako da je mati v skupno 64 mesecih dojenja hranila še številne druge dojenčke. lagali ravno tak postopek za področje na Hrušici. Najprej so razmišljali o gradnji na prostoru sedanje jeklarne. Vendar bi tu lahko zgradili le glavne proizvodne hale, transport bi bil zelo neugoden. Za velik del objektov, ki so obvezno tehnološko in transportno v sklopu jeklarne, bi morali lokacije iskati izven območja jeklarne. Tretjo peč, kot jo predvideva nadaljnji razvoj, pa bi lahko v sklopu glavne proizvodne hale postavili le na prekrito Savo. Zaradi gradnje bi morali tudi takoj ustaviti dve Siemcns-Martinovi peči in livarno. V prvih dveh letih gradnje bi zaradi tega izgubili 100.000 ton vsako leto, v tretjem letu pa še 80.000 ton surovega jekla zraven. Zaradi rušenja bi se gradnja podaljšala za leto dni, močno pa bi ovirala še preostalo proizvodnjo jeklarne. Kmetijci se najbolj ogrevajo za to, da bi bila nova elektrojeklama na nasipu žlindrnih odpadkov, kjer je menda dovolj prostora. Tam bi lahko postavili samo osnovni objekt, pravijo strokovnjaki železarne. Lahko bi zgradili le polovico potrebnih objektov. Ce bi jih več, pa še zmeraj ne vseh, ne bi bilo prostora za prestavitev objektov, ki so potrebni za obratovanje sedanje jeklarne. Ce bi zasedli prostor z glavno halo, bi morali izvlečni tir postaviti na most čez glavno cesto Je-senice-Javornik. Ne bi bilo prostora za ekološke naprave, treba bo postaviti veliko transformatorsko postajo, ne bi bilo prostora za skladišča in za drugo. Tehnični strokovnjaki pravijo tudi, da gradnja tamkaj ni možna. Teren je neutrjen. Debelina nasutega sloja žlindre je tudi 27 metrov. Temeljenje bi bilo možno le. če bi prej odstranili ves nasip. Spodaj pa je bilo nekoč močvirje. Samo zemeljska dela bi trajala tri leta. Tako je ostalo le še Belško polje. Na njem bi bilo možno postaviti vse objekte od skladišča starega železa do energetskih postaj in ostalih skladišč, kasneje pa bi lahko prostore še razširili za predvideno tretjo elektro peč. O elektrojeklami je govora že 15 let, zadnjih pet let pa sploh zelo veliko. Kako tudi ne, saj so računali, da bo že v letu 1980 iz nje priteklo prvo jeklo. Zdaj pa jo bodo začeli šele graditi. Nova elektrojeklama ali jeklarna 2, kot ji tudi pravijo, je potrebna za večjo socialno varnost več kot 6.000 železarjev, za boljše delovne razmere in moderno proizvodnjo, z njo pa bodo Jeseničani imeli tudi čistejše okolje. To je vprašanje gospodarskega razvoja celotne občine, njen pomen pa sega daleč čez občinske meje. Ne glede na to, ali bo tam jeklarna 2 ali ne — v železarni so kljub vsemu naročili študijo tudi za gradnjo na haldi — bo treba računati, da bo to nekoč industrijska cona. Kakorkoli že, čas beži. Tega bi se morali zavedati vsi. Leto zamude pri taki ogromni investiciji pomeni nekaj deset milijonov stroškov več — so rekli v železarni. Odlašanje pomeni izgubljati sredstva, ki bi jih lahko vložili prav v kmetijske namene. Kmetijski zemljiški skupnosti že zdaj ostaja za to neizrabljenega pre -cej denarja, železarna pa bi morala za to, če bi zidala na tem polju, ki bi ga morali res ohraniti, če se le da. za spremembo namembnosti zemljišča prispevati še 20 milijonov dinarjev. VLASTA FELC # Kap na stolu Neki frizer v malezijskem glavnem mestu ni še nikoli imel mirnejšega gosta. Ko je 49-letni Kitajec Čil Loi Sve sedel na stol in naroči! britje in striženje, se ni več ganil. Frizer je mislil, da je zaspal, in je opraviI svoje delo, potem pa ga ni več mogel zbuditi. Zdravnik je ugotovil, da je Sve umrl na frizerskem stolu za srčno kapjo. • Spodrsljaj na ledu Do spodrsljaja v pravem pomenu besede je prišlo ob otvoritvi pokritega drsališča s površino 4.700 kvadratnih metrov v Kuvajtu. Direktorju francoskega podjetja Baffry Hennebique je med slovesno izročitvijo ključa spodrsnilo na ledeni ploskvi in si je zlomil roko. 9 Posledice poguma Moše Marciano, 11-letni Izraelec, je hotel s pogumom narediti vtis na prijatelje. V jeruzalemskem živalskem vrtu je zlezel na mrežasto streho tigrove kletke, noga mu je zdrsnila skozi zanko, tisti trenutek je tiger poskočil in dečka ugriznil v nogo. Zdravniki niso mogli pomagati, dečku je bilo treba odrezati nogo v gležnju. Kadar je človek v hudi stiski, niti prijateljev noče poznati S prvim delovnim dnem novega leta bo za vsakogar, ki v težavah ne bo vedel ne kod ne kam, vsak dan po dvanajst ur na voljo številka (061) 313-715 - center za mentalno zdravje »V takšnih trenutkih prebiram spisek svojih znancev in ugotavljam, da se z nikomer od njih ne bi želel pogovarjati«, je na vprašanje, ali bi se v hujših duševnih stiskah zatekel k telefonu, ob katerem bi dežural psiholog, psihiater, socialna delavka ali medicinska sestra, odgovoril eden od anketirancev. »Ko ti je najbolj težko, ne moreš potrpeti, češ, ko bom utegnil, bom šel k zdravniku«, so odgovarjali drugi. »Živim na vasi, kjer nimamo telefona«, »Kdor si misli kaj napraviti, se ne pripravlja dolgo«, »Po telefonu ne moreš nikomur stisniti roke«, pa so pisali tisti, ki so takšno pomoč vnaprej odklanjali. Anketo so napravili na ljubljanskem centru za mentalno zdravje, in odgovori o primernosti telefonske službe, so bili le del gradiva zbranega pri ljudeh, ki so od leta 1970 iskali pomoč na tem centru. Njihova mišljenja naj bi namreč bila tudi ocena zdravstvene službe oziroma pomoči, ki so jim jo ljudje v njej nudili. Tri četrtine vprašanih je - gle- FA.ZPRA. V A O POLJU NA KOROŠKI BELI — Za železarje bi bila najprimernejša lokacija za novo elektrojeklarno na Belškem polju. *Kdor ni na kmetiji zrasel, nas težko razume«, pravijo kmetijci. »Vse razumemo, samo sprijazniti se ne moremo.« (Foto: V. Felc) S ¥ ¥ g ¥ V X I I 1 S >: ¥ X I V. S x 1 1 :< Zgodovina olimpijskih iger (25) London 1908 — Zaradi hlač ob zmago Chancerel 1979 :¥ :¥ :¥ | s v! •X ¥: ¥ •X S v X X š | X >: s :¥*¥:¥ ;X-:«,x.:,:.:,:¥:¥:¥:¥:¥:¥*¥:¥-:'v:-x-:-:-:-:v¥-:v:-:-x*:-x-x-Xv:v¥v¥v:-:v¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:*:¥:*:*:*:*:*:-:*:*:*:*k^^ de na lastne izkušnje torej menilo, da bi telefonski pogovor človeku, ki ga pestijo tesnobe, zagotovo pomenil izhod v sili. No, to je bila le ena izmed spodbud in eno od preverjanj, zaradi katerih se je dvajset ljudi odločilo in se začelo v posebnih intenzivnih tečajih izobraževati še za tovrstno, najbrž dokaj samosvoje svetovanje. V četrtek, 3. januarja 1980 ob sedmih zvečer bo torej na centru za mentalno zdravje lahko prvič zazvonil telefon številka (061) 313-715. Za razliko od predzakonskega svetovanja — to bo seveda obvezno — ki ga tudi uvajamo z novim letom, ima telefonska služba za ljudi v stiski pri nas za seboj že vsaj dva poskusa, od katerih se je eden očitno izjalovil (pogreznil v molk), medtem ko so drugega stisnili ob zid nekakšni zakonski predpisi. Pred leti so namreč podobno službo skušali opravljati v Centru za svetovanje. Toda glede na drugačno, predvsem pa precej širšo vsebino njihovega dela so se telefonske slušalke razgrevale tudi ob malenkostih, ki bi jim najbrž tudi samo razbit krožnik lahko razrahljal napetost. Ljudje, ki so menili, da jim je tako težko, da bi se tisti hip morali z nekom temeljito posvetovati, so bili ali premalo obveščeni o dobrih namenih svetovalcev ali pa navajeni pričakovati takšno pomoč. Kakorkoli, ta telefon je utihnil. Druga skupina ljudi, ki je želela organizirati društvo za medsebojno pomoč ljudem v stiski in ki jo je vodila strokovnjakinja — psihiatrinja, je imela težave predvsem birokratske narave. Čeprav že trdno organizirani in oboroženi s temeljito pripravljeno zamislijo, kaj bi delali in kakšno vlogo bi v naši družbi lahko imeli, dlje niso prišli. Od njih so namreč zahtevali, da se registrirajo kot pač vsako društvo, kar so sicer tudi poskušali storiti, vendar se jim je zataknilo pri zdravniških sekcijah, ki bi morale republiški konferenci SZDL povedati svoje mnenje, pa ga niso. To je bila skupina, v kateri so že sodelovali tudi študentje psihologije in pedagogike, predvsem pa ljudje, ki so se — pod nadzorstvom zdravnika — že reševali hudih duševnih stisk. Najnovejša pomoč, ki nam jo ponuja center, je zasnovana dokaj ozko, saj izhaja iz izkušenj in podatkov, ki se nanašajo na uspele in neuspele samomorilske poskuse, pa na nagnjenja k samomorilskim mislim. Mimogrede, strokovnjaki pravijo, da ravno ljudje, ki veliko govorijo o tem, da se bodo ubili, to največkrat res tudi storijo, ne pa narobe, kot namreč praui glas ljudstva. Glede na podatke izpred dveh let je sodilo največ — več kot trideset odstotkov — ljudi, ki so si poskusili vzeti življenje, v starostno skupino med 20 in 29 leti. Nekaj manj kot trideset odstotkov je bilo starih od deset do devetnajst let. Oboji torej tvorijo šestdeset odstotkov vseh pripravljenih poskusov samomora v Sloveniji, za katero velja, da si v njej vsako leto vzame življenje vsaj 600 ljudi. O tem, koliko se jih tega dejanja loti, a ga ne dokonča, pa ne vemo prav ničesar. Prav tako nimamo pojma o številu tistih, ki sicer še niso ničesar poskušali, vendar pa razmišljajo, ali bi ne bilo morda bolje z življenjem kar opraviti... In prav za slednje dvajsetčlanska zdravniška služva, ki bo dr-žurala vsako noč, od sedmih do sedmih, tudi upa, da bodo tisti, ki jim bo najbolje in najčešče lahko pomagala. Samo v Ljublani je bilo letos 129 samomorov, kar je 36 manj kot lani. Za neuspele poskuse velja, da jih je navadno desetkrat več kot dokončnih dejanj (natančnega števila poskusov namreč nikoli ne poznamo). Prave misli o novi obliki pomoči ljudem v stiskah bo torej mogoče povedati čez leto dni ob tem času. VESNA MARINČIČ • Nedovoljena vročina Presenečenje je doživel kontrolor v francoskem mestu Le Mans med običajnim pregledom v kavami. S toplomerom, ki je kazal 22 stopinj Celzija, v roki je opozori! ka-varnarja, da je za tri stopinje presegel z zakonom dovoljeno temperaturo 19 stopinj. 9 Kardiološki inštitut v Krakovu Pri medicinski akademiji Kopernik v Krakovu so odprli kardiološki inštitut, ki bo na svojih devetih klinikah skrbel za šest milijonov prebivalcev jugovzhodne Poljske. Inštitut je del akcije proti boleznim srca in ožilja. sozd I moda specializirana trgovina za modno tekstilno blago ELITA - Kranj MANUFAKTURA — Nova Gorica TKANINA - Ljubljana VOLNA - Ljubljana vam želi srečno novo leto KRIŽANKA VODORAVNO: 1. ekspedicija. 8. češki pisatelj, esejist, pripovednik in dramatik, ki se je često spuščal v svet utopije (Karel, »Vojna z močeradi«), 13. belja-kovinasta snov, iz katere so lasje, nohti, kopita in podobne tvorbe, 14. prvi prevod biblije v latinščino, 15. očrt, oris, 16. strežniki v potniških letalih, 18. severni jelen, lopatar, 19. ritmično gibanje telesa, 20. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke, ki je umrla letos v Beogradu (Rina), 21. japonska filmska igralka (Yoko), 23. pripadnik angleške konservativne stranke, 25. skladatelj popularne filmske glasbe (Francis), 26. središče francoskega departmaja Calva-dos, 28. trenje, 31. izvleček, 33. srednjeameriška otočna država z glavnim mestom Havana, 34. cirkuško prizorišče. 35. strog izpit • Prevoz težke žlice Poseben konvoj in policijsko spremstvo je potreboval umetnik Salvador Dali, da je prepeljal del monumentalne skulpture iz Meluna v Pariz. Prepeljati je bilo treba 18 metrov dolgo, 1600 kilogramov težko kavno žlico, ki jo je dvajset kovinarjev brusilo in pililo celih šest tednov. na univerzi, 37. sladka alkoholna pijača, 38. ravna ali vitičasta črta, ki spaja začetke dveh ali več notnih črtovij. NAVPIČNO: 1. ograda za svinje, 2. polog, shranitev česa v banki, 3. dolet letala na letališče, 4. etiopski plemenski poglavar, 5. arabski žrebec, 6. vešala, 7. ime hrvaškega pisatelja Kovačiča, 8. ptičje oglašanje, 9. največja zvezda v ozvezdju Orla, 10. pregleden zapis večdelne skladbe, 11. ime naše pevke zabavne glasbe Vilerjeve, 12. melanezijska otočna skupina v Molukih, 17. človek s prefinjenim čutom za lepoto, 19. kratica za »pleno nomine«, 22. departma ob spod- njem toku Oise v severovzhodni Franciji z glavnim mestom Lao-nom, 24. osebni zaimek, 25. čopasti malajski papagaj, 27. glavno mesto Gane, 29. okvir, ogrodje, 30. praska, razpoka, 31. klica, cima, 32. dvojica, 33. priostrena, debela palica, 36. avtomobilska oznaka Gorice. Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. krop, 5. Valona, 11. Larra, 13. prekati, 15. obleka, 17. Hiller, 18. naos, 19. rtina, 21. ne, 22. drn, 23. tkivo, 24. Rad, 25. ib (ibidem), 26. ratka, 27. lige, 28. katari, 30. raison, 32. erotika, 34. Ekart, 35. ataman, 36. Anaa. Howard Blum TIRALICA 38. nadaljevanje ___________________________ »Kaj pa ti je, Kurt? Ne spiš? Ne razumem ...« Utihnila, ko je zagledala aktovko in papirje, ki jih je spet razmetal po mizi. »Kaj se dogaja Kurt? Ali so tudi v tem pismu novice o nacistih? Mislila sem, da je z Maywaldom že konec.« »Ne gre za Maywalda,« je rekel Kurt. »Na, beri.« Dal ji je pismo iz Izraela in čakal, da ga je prebrala. Dragi Kurt, Človek bi rekel, da se vse spet začenja. Mislil sem že, da je vsega z Maywaldom konec, toda očitno sem se motil. Maywald je bil le en nihaj ure. Samo to je storil, da je dal deportirati Žide iz Rige. Vedno smo se spraševali, kaj se je dogajalo na drugem koncu nihaja, kdo so bili ljudje, ki so ubijali. Zdaj imamo del odgovora. Leta 1965 so Rusi pripravili v Letonski proces, na katerem so zaradi vojnih zločinov obsodili v odsotnosti tri ljudi. Eden izmed njih je bil Boleslav Mai-kovski. Ime te gotovo spomni na marsikaj, kajne? Ali veš, kje danes živi Maikovski? V ZDA, v Mineoli na Long Islandu. Veš, kje je to? Slišal sem da so imigracijske oblasti pri vas kmalu po ruskem procesu odprle preiskavo, pa je bilo zaman. Morda bi ti lahko zvedel, kaj se je zgodilo. Pošiljam ti dva dokumenta, ki sem ju dobil od naših skupnih prijateljev v Izraelu. Mislim, da so jih dobili od prijateljev v ruski administraciji. Mogoče si boš lahko kaj pomagal z dokumentoma. Upam, da se bodo ljudje iz administracije za priseljevanje zganili. Piši mi. Ezra Sarah Wassermann je poznal podpis. Ezro je spoznala, ko je z njenim možem sodeloval v Hagani. Bil je Kurtov najstarejši prijatelj: pred štiridesetimi leti sta ba v istem vagonu na istem potovanju — z Dunaja v Rigo. Z zanimanjem pa nekoliko vznemirjeno je pogledala pismu priložena dokumenta. Prvi je bil fotografija debelušnega mladeniča z debelimi ustnicami in veliki uhlji, oblečenega v uniformo kapetana nemške vojske. Na hrbtni strani fotografije je bilo zapisano: Boleslav Maikovski. Drugi dokument je bila fotokopija listine uradnega videza: »2. januarja je vas pogorela do tal in pobiti so bili vsi prebivalci, med katerimi trideset javno na trgu v Rezeknu.« Poročilo je bilo podpisano: »Boleslav Maikovski«. Prebrala je dokument, še enkrat pozorno pogledala fotografijo, kot da bi si ju hotela vtisniti v spomin, potem pa vprašala: »Kurt, kaj bo treba storiti? Kaj naj rečem? Kaj bomo storili?« »Poslušaj, Sarah... Nič ni treba skrbeti. Kaj storiti? Stvar je preprosta.« Pri tem je kot po navadi skomigal z rameni. V tem je bilo nekaj cinične vdanosti v usodo. »Nobene izbire ni. Čakal bom, da bo nihalo spet zanihalo, kot pravi Ezra. Poiskal bom Maikovskega. Mislim, da imam načrt.« Načrt Kurta Wassermanna je bil podoben strategiji vseh tistih, ki nočejo pozabiti. Kot Harold Goldberg in doktor Kremer je sklenil, da vse pove človeku, ki je spravil na sodišče Hermino Braunsteiner Ryan. Toda Wassermann se ni hotel osebno srečati s Tonyjem De Vitom. Kot prekaljen vohun, ki hoče ostati anonimen, je Wassermann poslal zastopnika. Raje se ni srečal z De Vitom, ker se ni hotel odpovedati vlogi svobodnega strelca. Wassermann ni hotel igrati epizodnih vlog. Preveč je bil zaverovan vase. Imel se je za agenta Hagane, ki neutrudno zasleduje May-walde, Maikovske, vojne zločince, maskirane v trgovske potnike. Lov na naciste je bil za Was-sermanna nekaj resnega, obenem pa igra, pustolovščina, v kateri se je želja po romantičnem mešala s kovarstvom. Igro se je šel človek, ki je skušal obuditi strasti iz časov, ko je bil v Hagani. Toda z De Vitom se ni hotel srečati še zaradi nečesa drugega, bolj zapletenega. Kurt Was-sermann kot vsi osamljenci ni zaupal oblastem. Postavni moški petdesetih let s kodrastimi rjavimi lasmi je bil vedno sam kos vsaki težavi. V njegovih navadah je bilo nekaj zaletavosti in hkrati samozavesti. Celo vse tisto, kar je moral prestati zaradi nacistov, ni zmanjšalo njegovega nezaupanja v uradne organizme. Sicer pa je bil WasserrViann že po naravi cinik. Njegova logika je bila v sumničenju, nezaupljivosti in celo v paranoji. Takšne značajske poteze ustrezajo samozavestnemu svobodnemu strelcu, jeznemu človeku, ki hoče ostati marginalec ter z zvišenim uživanjem opazovati dogodke. Posrednik, ki si ga je izbral Wassermann, je bila ženska, ki se je že bila srečala z De Vitom: kot preiskovalcu z INS mu je pomagala navezati stike s pričami za proces proti Ryanovi. Sprva ji Wassermann ni zaupal, ker je mislil, da je preveč klepetava. Opazil je, da ima vedno na debolo našminkane ustnice ter močno lakirane nohte. Pred leti je VVassermann skomignil z rameni ter se obrnil stran, češ »z njo nimam kaj početi«. Toda Kurt Wassermann se je zmotil. Po njegovih navodilih se je srečala s Tony-jem DeVitom ter mu povedala za Boleslava Maikovskega, za proces leta 1975 v Letonski, za poprejšnjo preiskavo imigracijskih oblasti ter za novi dokaz. DeVitova metoda za nacistične zadeve je bila tedaj že enkrat za vselej izdelana. Nezaupljivo je poslušal, dokler prvotna obtožba ni bila potrjena. Dokazi, ki so jo potrjevali, so bili skriti v posebnem dosjeju, v katerem je bilo 59 priimkov in imen. De Vito je poslušal debelo našminkano gospo, ko mu je dajala delčke informacij o celi vrsti zadev. Najprej o Rigi, potem nenadoma o Kissingerju, potem spet o Maikovskem. »Oprostite za trenutek,« je nenadoma rekel De Vito. Ženska je še kar govorila, ko je stopil iz pisarne. Poiskal je seznam devetinpetdesetih. Sredi prve strani je našel vsa potrebna potrdila za začetek nove preliminarne preiskave: tam je bilo zapisano »Maikovski, Boleslav«. Ko se je vrnil v pisarno, je ženska še kar govorila. De Vito ji je segel v besedo. Zdaj ni šlo več za družaben pogovor, zato je bil njegov glas uraden: »Vse kaže, da je zadeva resna. Ali smem spraviti fotografijo in dokument v naš dosje?« Pustila mu je dokumenta, kakor da bi s tem plačala pravico do govorjenja. Hitela je kot molilni mlinček. Ko je naposled le odšla, se je DeVito že pripravljal na novo preiskavo. Ni izgubljal časa. Najprej je hotel vedeti, kaj je prinesla poprejšnja preiskava INS in zakaj je bila ustavljena. Glede na to, da je Maikovski stanoval na Long Islandu, je bil arhiv zadeve v newyorškem uradu. DeVito je prosil uslužbenca v centralni kartoteki, naj mu poišče dosje Maikovski. Čez dve uri je zazvonil telefon na njegovi mizi. »Tony,« mu je rekel arhivar, »pregledal sem vso centralno kartoteko. Ničesar ni o Maikovskem. Bržkone si se zmotil. Po moje ne živi na območju New Yorka.« »Si prepričan?« je vprašal DeVito. »Seveda,« je odgovoril arhivar. DeVito je sklenil preveriti v kartoteki naslovov. Ime, naslov in arhivska številka Maikovskega bi morali biti v kartoteki. Kot tujec je moral enkrat na leto povedati svoj naslov. DeVito je sam trikrat pregledal kartoteko naslovov, vendar vsakokrat z istim rezultatom: nič o Maikovskem. De Vita so se spet lotili stari dvomi, stara negotovost. Ni bilo prvič, da je izginil kakšen dosje o nacistu. Še tisto popoldne je DeVito poslal teleks glavni kartoteki v Washingtonu s prošnjo, naj mu pošljejo vse, kar imajo o Maikovskem. Če bi bil Maikovski kjerkoli v ZDA, bi v centralni kartoteki imeli to zapisano. Naslednjega dne, ko se je DeVito vrnil s sodne obravnave proti Ryanovi, ga je na pisalni mizi čakal odgovor iz Washingtona. Dosje Maikovskega je bil v Detroitu. V Detroitu? Le kaj naj bi preklemani dosje počel v Detroitu? se je vprašal DeVito. Nemudoma je poklical urad v Detroitu. »Ali imate pri vas dosje o Boleslavu Maikovskem? Takole se piše: B .. .O.. .L...« DeVito je čakal četrt ure, preden se je uslužbenec v Detroitu vrnil k telefonu. »Da,« je rekel, »imam.« »Ali še vedno živi v Mineoli na Long Islandu?« je vprašal Tony DeVito. »Da. Na Grant Avenue 232.« »Kdo pa je potem poslal dosje v Detroit? Kaj pravi o tem G-600?« DeVito se je trudil, da bi prikril razdraženost. Skrivnost izginulega dosjeja bi utegnila biti rešena: šifra G-600 — dokument, ki je priložen vsem preizkovalnim dosjejem — bi povedala, kdo pri INS je dal prenesti dosje v Detroit — in nazaj. »Žal mi je, gosjjod DeVito, toda nobenega G-600 ni. Moral bi sicer biti, toda...« »Kaj, hudiča, pa sploh dela dosje v Detroitu?« je bruhnilo iz De Vita. »Možakar stanuje v newyorškem okrožju, dosje pa je klasiran v Detroitu. Se vam to ne zdi čudno? Poskusite se malo informirati v vašem uradu. Morda vam bo kdo lahko kaj povedal « Tony DeVito je nestrpno čakal, da se uslužbenec spet vrne k telefonu. »Žal mi je, gospod DeVito, toda nihče ne ve, zakaj je dosje prišel v Detroit. Gotovo gre za pomoto ali kaj takšnega«. »Seveda,« je rekel DeVito. »Za pomoto gre. Prosim vas, da mi takoj pošljete dosje.« Čez dva dni je DeVito dobil dosje v New York. Pogledal je prvo stran, staro šest let ih pol>— iz pomladi 1966. Šlo je za zabeležko Sidneya Fassa, preiskovalca, ki ga je bil DeVito spoznal v newyorškem uradu. NOVOLETNA VOŠČILA V KORIST BOJA PROTI RAKU Srečno in uspešno novo leto 1980 želijo poslovnim sodelavcem, prijateljem in vsem bralcem: AB arhitektni biro Ljubljana, Cankarjeva 5 Proizvodnja in trgovina AGRARIA export-import BREŽICE AGROEMONA DOMŽALE Domžale, Levstikova 39 AGROSTROJ - LJUBLJANA Ljubljana, Draga 41 ALMIRA alpska modna industrija Radovljica, Jalnova ul. 2 ALPETOUR YU BANDAG, DO za obnavljanje avtoplaščev Škofja Loka ALPETOUR ŠKOFJA LOKA. DO GOSTINSTVO -TOZD ŽIČNICE VOGEL-BOHINJ Bohinjsko jezero, Ukanc ALPINA tovarna obutve ŽIRI Tovarna kovinskih izdelkov in opreme ALPOS ŠENTJUR PRI CELJU Šentjur pri Celju, Ul. Leona Dobrotinška 2 ARCHING - arhitektonski biro Ljubljana, Bohoričeva 22 a DO AVTONABAVA Ljubljana, Zvezna ul. 2 a AVTOPREVOZ TOLMIN - TOZD PROMET IDRIJA Idrija, Kap. Mihevca 5 AVTOPREVOZ TOLMIN - TOZD PREVOZ TOLMIN Tolmin, Poljubinj 89 AVTOSERVIS DOMŽALE Domžale. Ljubljanska c. 1 BELINKA tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana POZD BELPLAST Ljubljana, Bognarjeva pot 15 DO BELT Belokranjska železolivarna in strojna tovarna ČRNOMELJ Črnomelj, Heroja Starihe 17 BETI METLIKA - TOZD KONFEKCIJA DOBOVA Dobova BIRO INŽENIRING Ljubljana, Žabjak 3 BIRO ZA CESTNO IZGRADNJO Maribor, Kejžarjeva 12 BIRO ZA URBANIZEM IN STANOVANJSKO POSLOVANJE JESENICE Jesenice, Titova 18 Kemična čistilnica in pralnica BISTRA ŠKOFJA LOKA Škofja Loka, Spodnji trg 27 Založba BOREC p. o. LJUBLJANA Založniško podjetje CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2 CARINARNICA DRAVOGRAD Dravograd COŠ BELOKRANJSKEGA ODREDA Semič CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA Škofja Loka p. o. CENTER SREDNJIH ŠOL Črnomelj * * CENTER SREDNJIH ŠOL Domžale, Ljubljanska 105 CENTER STROKOVNIH ŠOL Ljubljana, Titova c. 78 CENTER ZA SOCIALNO DELO LJUBLJANA- MOSTE-POUE Ljubljana, Ob Ljubljanici 36/a CENTRALNA LEKARNA NOVA GORICA Nova Gorica, Leninova 6 CESTNO PODJETJE NOVA GORICA Nova Gorica, Prvomajska 52 CESTNO PODJETJE NOVO MESTO - TOZD VZDRŽEVANJE IN REKONSTRUKCIJE Brežice CESTNO PODJETJE NOVO MESTO - TOZD VZDRŽEVANJE CEST Črnomelj CIMOS KOPER - TOZD SENOŽEČE Senožeče’ DANA tovarna rastlinskih specialitet in destilacija MIRNA OZD DEKOR, fina keramika Ljubljana, Pod hribom 76 DEKORATIVNA Ljubljana, Celovška 280 DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4 DELAVSKA UNIVERZA LITIJA Litija, Parmova 4 DELAVSKA UNIVERZA MARIBOR Maribor, Maistrova ul. 5 DELAVSKA UNIVERZA RADOVLJICA Radovljica, Linhartov trg 1 DELAVSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA -OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH Rogaška Slatina, Zdraviliški trg 15 DELAVSKA UNIVERZA SLOVENSKE KONJICE Slovenske Konjice, Mariborska 15 DES LJUBLJANA - TOZD ELEKTRO GORNJA RADGONA Gornja Radgona, Partizanska c. 34 DES LJUBLJANA - TOZD ELEKTRO KRŠKO Krško, C. 4. julija 32 DES LJUBLJANA - TOZD ELEKTRO LJUBLJANA MESTO Ljubljana, Kotnikova 9 DES LJUBLJANA - TOZD ELEKTROSERVISI Ljubljana, Glavarjeva 14 DES LJUBLJANA - TOZD ELEKTROGRADNJE IN MONTAŽA LJUTOMER Ljutomer, Postružnikova 3 DES LJUBLJANA - TOZD ELEKTROGRADNJE IN MONTAŽA MARIBOR Maribor, Veselova ul. 11 DES LJUBLJANA - TOZD ELEKTRO PTUJ Ptuj, Zadružni trg 10 DES LJUBLJANA - TOZD ELEKTRO SLOVENJ GRADEC Slovenj Gradec, Francetova cesta 12 DOLENJSKI MUZEJ Novo mesto, Muzejska 7 DOM POČITKA MENGEŠ Mengeš, Glavni trg 13 DOM SREDNJEŠOLK ANICE ČERNEJEVE Ljubljana, Poljanska c. 22 DOM SREDNJIH ŠOL LIZIKA JANČAR Maribor, Titova c. 24 a DOM TEHNIŠKIH ŠOL Ljubljana, Vidovdanska c. 7 DOM UPOKOJENCEV KAMNIK Kamnik, Neveljska pot 26 DOM UPOKOJENCEV KRANJ Kranj, Cesta 1. maja 59 DOM ZA VARSTVO ODRASLIH Velenje, Kidričeva 23 DOMPLAN KRANJ urbanizem,stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje Kranj, Cesta JLA 14 Prevozništvo DONAT ROGAŠKA SLATINA DONIT, kemična industrija MEDVODE Medvode 59 DRAMA Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani Ljubljana, Erjavčeva 1 DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR - TOZD ELEKTRARNA FALA Fala DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR - TOZD ELEKTRARNA ZLATOLIČJE Starše HP DROGA Prehrambena industrija Portorož, Obala 27 ELEKTRARNA BRESTANICA ELEKTRO GORENJSKA delovna organizacija za distribucijo in proizvodnjo elekrične energije, n. sub. o., Kranj, Cesta JLA 6 - TOZD ELEKTRO SAVA KRANJ, n. sub. o., Kranj, Stara cesta 3 ELEKTROMEHANIKA Hladilne naprave p. o. Ljubljana, Celovška 180/b POZD ELEKTROSERVICE Grosuplje, C. na Krko 9 ELEKTROTEHNA trgovsko, izvozno-uvozno in proizvodno podjetje Ljubljana, Titova 51 ELLUX LJUBLJANA EMO CELJE DO EMONA COMMERCE n. sub. o. Ljubljana, Kersnikova 2 DO EMONA GLOBTOUR LJUBLJANA Tovarna elektrotermičnih aparatov ETA CERKNO Cekno EXPORTPROJEKT Agencija za ekonomsko propagando Ljubljana, Cankarjeva 4/I Poslovna skupnost FARMAKEM Novo mesto, Komandanta Staneta 19 a FERROMOTO Maribor, Partizanska c. 3-5 Gostinsko podjetje FIGOVEC p. o. Ljubljana, Ob Ljubljanici 24 GALVANOTEHNIKA Škofljica, Glinek 5 Pohištvena industrija GARANT POLZELA Polzela GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA - TOZD 1 Ljubljana, Parmova 33 GIMNAZIJA LJUBLJANA-ŠENTVID Ljubljana, Celovška 408 Časopisno podjetje GLAS Kranj, Moše Pijade 1 /III GLASBENA ŠOLA MOSTE-POUE Ljubljana, Ob Ljubljanici 36 Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt in komunalo GOK Črnomelj GZC GORENJSKA LEKARNA p. o. KRANJ Kranj, Cesta JLA 8 Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK, n. sol. o. Kranj, Moše Pijade 1 SGP GORICA NOVA GORICA, n. sol. o. Nova Gorica, Erjavčeva 19 SGP GORICA NOVA GORICA, n. sol. o. - TOZD ABK n. sub. o. Šempeter pri Gorici SGP GORICA NOVA GORICA, n. sol. o. - TOZD GRADBENA OPERATIVA n. sub. o. Nova Gorica, Delpinova 44 GORIŠKE OPEKARNE s TOZD OPEKARNE RENČE-BILJE, TOZD Tovarna keramičnih ploščic KERAMIX in TOZD VZDRŽEVANJE GOSTINSKO PODJETJE CELJE - TOZD MAJOLKA CELJE Celje, Aškerčeva 2 DO GOSTINSTVO VELENJE Velenje, Rudarska c. 1 GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. Bled, Ljubljanska 19 s svojimi TOZD: TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n. sub. o. Bohinjska Bistrica, Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n. sub. o. Bled, Triglavska 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n. sub. o. Jesenice, Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska 19 TOZD GOZDNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n. sub. o. Spodnje Gorje 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska 19 GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE - TOZD HORTIKULTURA, PLANTAŽE IN GRADNJE BREŽICE n. sub. o. GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE -TEMELJNA ORANIZACIJA KOOPERANTOV CELJE n. sub. o. GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE - TOK KOZJANSKO n. sub. o. PODČETRTEK GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE - TOZD BOČ n. sub. o. ROGAŠKA SLATINA Rogaška Slatina, Ulica XIV. divizije 17 GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE -TEMELJNA ORANIZACIJA KOOPERANTOV ŠENTJUR n. sub. o. GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE - TOZD POHORJE VITANJE Vitanje 106 GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA -TOZD GOZDNI OBRAT LITIJA Litija, Ustje GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA -OBRAT ZA KOOPERACIJO GOZDARSTVO LOGATEC Logatec. Tržaška c. 19 a GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA -OBRAT ZA KOOPERACIJO GOZDARSTVO ŠKOFUICA GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA -TOZD GOZDNI OBRAT ŠKOFLJICA GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA -TOZD GOZDARSTVO VRHNIKA GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR - TOZD GOZDARSTVO LOVRENC NA POHORJU GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE - TOZD GOZDARSTVO GORNJI GRAD Gornji grad 144 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO -TOZD GOZDARSTVO PODTURN Dolenjske Toplice GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO TOZD GRADNJE Novo mesto, Gubčeva 15 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO -TOK GOZDARSTVO TREBNJE GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO -TOZD GOZDARSTVO STRAŽA GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA - TOZD GOZDARSTVO ILIRSKA BISTRICA GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA -TEMELJNA ORANIZACIJA KOOPERANTOV PIVKA GRADBENA TEHNIŠKA ŠOLA Ljubljana, Titova 100 GRABENO PODJETJE BOHINJ Bohinjska Bistrica, Triglavska 8 GIP GRADIS - TOZD GRADBENA ENOTA JESENICE Jesenice, Prešernova 5 GIP GRADIS - TOZD GRADBENA ENOTA UUBUANA-OKOLICA Ljubljana, Kvedrova 34 TOZD GRADMETAL Litija, Panoviška c. 2 GRADNIK LOGATEC, podjetje za gradbene in komunalne dejavnosti p. o. GRAVERSTVO-ORODJARSTVO Ljubljana, Celovška cesta 83 Vodnogospodarsko podjetje HIDRO .p. o. KOPER Koper, Konzulska 2 DO HIŠNE STORITVE Ljubljana, Kotnikova 2 HMEZAD KMETIJSTVO ŽALEC - TOZD TOVARNA KRMIL Žalec, Vrečarjeva 13 HOJA predelava lesa Ljubljana, Langusova 8 HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED -TOZD HOTEL JELOVICA BLED IBT TOZD PROJEKTIVA Trbovlje, Gimnazijska 16 ZIGP IMOS Ljubljana, Linhartova 11 a IMP - DO IZIP, DELOVNA SKUPNOST Ljubljana, Titova 37 IMP KLIMAT o. sub. o. LJUBLJANA - TOZD KLIMA PROIZVODNJA o. sub. o. LJUBLJANA IMP - Delovna organizacija LIVAR Ivančna gorica s temeljnimi organizacijami: LIVARNA SIVE IN NODULARNE LITINE HLADNOVODNE ARMATURE LIVARNA BARVNIH KOVIN in DELOVNA SKUPNOST SOZD IMP DO PROMONT - TOZD KLIMA MONTAŽA Ljubljana, Vojkova 58 IMP DO PROMONT - TOZD OGREVANJE-VODOVOD Ljubljana, Soseska BP-8 Črnuče INA PLIN ZAGREB - TOZD TRGOVINA S PLINOM KOZINA Kozina INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ Kranj, Staneta Žagarja 35 GIP INGRAD CELJE Celje, Ljubljanska cesta 16 INLES RIBNICA - TOZD TRGOVINA RIBNICA Ribnica, Partizanska 3 INSTITUT JOŽEF STEFAN Ljubljana, Jamova 39 IPK LJUBLJANA - TOZD KOMUNALNA ENERGETIKA LJUBLJANA Ljubljana, Verovškova 62 IPLAS KOPER - TOZD MEHČALA INVESTICIJSKI ZAVOD ZA IZGRADNJO TRGA REVOLUCIJE V LJUBLJANI Ljubljana, Trg osvoboditve 16 INŽENIRSKI BIRO ELEKTROPROJEKT podjetje za projektiranje in inženiring, p. o. Ljubljana, Hajdrihova 4 ISKRA - CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV Ljubljana, Trg revolucije 3 ISKRA - INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV NOVA GORICA n. sol. o. Nova Gorica ISKRA-IEZE - TOZD ELEKTROLITI Mokronog ISKRA-IEZE - TOZD UPOROVNI ELEMENTI Šentjernej ISKRA-IEZE - TOZD POLPREVODNIKI Trbovlje, Gabersko 12 ISKRA-IEZE - TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI Žužemberk ISKRA INVEST SERVIS p. o. Ljubljana, Trg revolucije 3 ISKRA - ŠOLSKI CENTER KRANJ Kranj, Savska loka 2 ISKRA - ZORIN - TOZD BIRO ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING Ljubljana, Snežniška 1 IZLETNIK CELJE Celje, Gregorčičeva ulica 7 IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI LJUBLJANE IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE SLOVENSKA BISTRICA JAVNO PRAVOBRANILSTVO MESTA Ljubljana, Tavčarjeva 9 JAVNO PRAVOBRANILSTVO NOVO MESTO Novo mesto, Ljubljanska cesta 2 JAVNO TOŽILSTVO SR SLOVENIJE Ljubljana, Tavčarjeva 9 JEKLOTEHNA, export-import, trgovsko in proizvodno podjetje MARIBOR, n. sol. o., Maribor, Partizanska 34 JUGOBANKA TB LJUBLJANA Ljubljana, Titova 32 JUGOSLOVANSKA AVTORSKA AGENCIJA -TOZD AVTORSKA AGENCIJA ZA SR SLOVENIJO, Ljubljana, Titova 21 POZD KANU Medvode 81 KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA Ljubljana, Čufarjeva 16 KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA - TOZD VALKARTON LOGATEC Logatec, Tržaška c. 1 KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Nova Gorica KIP montažno industrijsko podjetje Ljubljana, Opekarska 13 IMI KLEMOS Lenart v Slov. goricah KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA Metlika, Trg svobode 3 KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST PIRAN Piran KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI IZOLA, PIRAN ter TAJNIŠTVO - STROKOVNE SLUŽBE KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA Ljubljana, Miklošičeva 4 0 NOVOLETNA VOŠČILA V KORIST BOJA PROTI RAKU KMETIJSKI ZAVOD MARIBOR Maribor, Vinarska ul. 14 HP KOLINSKA n. sol. o. TOZD TOVARNA ZA PREDELAVO KROMPIRJA Mirna KOMISIJA SR SLOVENIJE ZA ODNOSE Z VERSKIMI SKUPNOSTMI Ljubljana. Erjavčeva 26 KOMPAS JUGOSLAVIJA - TOZD INOZEMSKI TURIZEM Ljubljana. Pražakova 4/II KOMUNALNO GOSPODARSTVO RADOVLJICA -TOZD KOMUNALA RADOVLJICA KOMUNALNO GRADBENO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Ilirska Bistrica, Prešernova 7 KOMUNALNO IN OBRTNO PODJETJE BREŽICE Brežice, Cesta prvih borcev 9/1 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK Kamnik. Cankarjeva 11 KOMUNALNO PODJETJE POSTOJNA Postojna. Cankarjeva 6 Konfekcija KORA Radeče KOROŠKE LEKARNE n. sol. o. TOZD LEKARNA RAVNE NA KOROŠKEM Ravne na Koroškem KOTO koteks tobus, proizvodno in trgovsko podjetje n. sol. o. Ljubljana, Miklošičeva 5: TOZD SUROVINE, trgovina n. sub. o. Ljubljana, Miklošičeva 5 TOZD KOTRADE. trgovina n. sub. o. Ljubljana, Miklošičeva 5 TOZD KOPROD, proizvodnja n. sub. o. Zalog, Agrokombinatska 80 TOZD INDE. proizvodnja n. sub. o.. Vransko 136 DSSS, Ljubljana, Miklošičeva 5 Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE Jesenice. Sp. Plavž 6/a KOVINAR KOČEVJE KIT - Kmetijska zadruga KRKA n. sub. o. NOVO MESTO Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 10 KROJ Ljubljana. Resljeva c. 1 Delovna organizacija pekarstva in slaščičarstva KRUH KOPER Koper, Ulica 15. maja št. 3 KULTURNA SKUPNOST OBČINE CELJE -STROKOVNA SLUŽBA Celje, Muzejski trg 1 a KULTURNA SKUPNOST RADOVLJICA Radovljica, Kopališka 10 LIMA DEKANI Delovna organizacija za proizvodnjo in promet ključavnic ter okovja Dekani pri Kopru LEK. tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, n. sol. o. Ljubljana LEKARNA KRŠKO ZDRUŽENJE LES LJUBLJANA Ljubljana. Miklošičeva 38/II in IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LESARSTVA V SR SLOVENIJI Ljubljana, Miklošičeva 38/II LESNA SLOVENJ GRADEC Gozdarstvo in lesna industrija r. o. - TOZD GOZDARSTVO RADOMLJE OB DRAVI r. o. LIBELA-CELJE, Industrija tehtnic in finomehanike Celje. Opekarniška 2 LIP, Lesna industrija BLED Bled, Ljubljanska c. 32 LJUBEČNA, industrija keramičnih, kislinoodpornih in opečnih izdelkov Celje. Celje, Ljubečna 36 Tiskarna LJUBLJANA. Tržaška 42 LJUBLJANSKA BANKA - BANKA DOMŽALE Domžale. Ljubljanska 62 LJUBLJANSKA BANKA - SPLOŠNA BANKA KOPER Koper, Ulica JLA 10 a LJUBLJANSKA BANKA - TEMELJNA POSAVSKA BANKA KRŠKO LJUBLJANSKA BANKA - TEMEUNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO KIT LJUBLJANSKE MLEKARNE - TOZD MARKETING, Ljubljana, Tolstojeva 63 in TOZD TRGOVINE. Ljubljana, Cesta na Loko 4 Časopisno podjetje LJUBLJANSKI DNEVNIK Ljubljana. Kopitarjeva 2 LJUBLJANSKI GEODETSKI BIRO Ljubljana, Cankarjeva 1 /III LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Ljubljana, Gosposka 3 MAGISTRAT, ljubljansko turistično podjetje Ljubljana. Mestni trg 4 MAGOS o. sol. o. Ljubljana. Poljanska c. 7 MARLES MARIBOR - TOZD ŽAGA IN ZABOJARNA LIMBUŠ MEDEX export-import, s. p. o. Ljubljana. Miklošičeva 30 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT SKUPŠČIN OBČIN AJDOVŠČINA, NOVA GORICA IN TOLMIN V NOVI GORICI, Nova Gorica. Trg Gradnikovih brigad 1 Industrijsko podjetje MEHANIKA Trbovlje. Trg revolucije 23 MERCATOR - HOTELI - GOSTINSTVO - TOZD ILIRIJA LJUBLJANA Ljubljana. Trg prekomorskih brigad 4 MERCATOR - IZBIRA PANONIJA PTUJ,trgovina na debelo in drobno, n. sub. o. .Ptuj MERCATOR - KMETIJSKA ZADRUGA CERKNICA Cerknica, Cesta 4. maja 50 MERCATOR - NANOS - TOZD Maloprodaja IZBIRA Postojna MERCATOR — NANOS — TOZD Maloprodaja TRGOVINA Rakek Rakek, Trg padlih borcev 2/a MERCATOR - NANOS - TOZD SADJE KOPER Dekani MERCATOR - PEKARNA GROSUPLJE Grosuplje, Cesta na Krko MERCATOR - ROŽNIK - TOZD JELKA Ribnica MERCATOR - RUDAR IDRIJA - TOZD UNIVERZAL IDRIJA Idrija, Staneta Rozmana 1 MERCATOR - SLOVENIJA SADJE trgovsko, izvozno-uvozno, proizvodno-predelovalno in uslužnostno podjetje LJUBLJANA n. sol. o. Ljubljana, Titova 66 MERCATOR - VELEPRESKRBA, n. sub. o. -TOZD GROSIST, n. sub. o. Ljubljana, Oražnova 12 MERCATOR - VELEPRESKRBA - TOZD STEKLO Ljubljana, Titova 36 METALNA - strojegradnja, konstrukcije in montaža n. sol. o. MARIBOR Maribor, Zagrebška 20 METEOROLOŠKI ZAVOD SR SLOVENIJE Ljubljana, Vojkova 1 b Veletrgovsko. gostinsko-turistično in proizvodno podjetje MERX CELJE - TOZD PRODAJA RAVNE Ravne na Koroškem TP MERX CELJE - TOZD PRODAJE ŠOŠTANJ Šoštanj. Trg svobode 12 MINERAL industrija naravnega in umetnega kamna Ljubljana, Industrijska 5 MINERVA ŽALEC tovarna za predelavo plastike, p. o. Zabukovica POZD MINITIPOGRAFIJA Ljubljana, Gornji trg 22 MIZARSTVO LITIJA Litija, Panoviška cesta 13 MIZARSTVO MOSTE Ljubljana-Polje, Studenec 3/a MIZARSTVO VIČ LJUBLJANA p. o. Ljubljana, Gorkičeva 12 MIZARSTVO IN TESARSTVO ZADOBROVA Ljubljana-Polje, Sneberska cesta 138/b MLADINSKO ZDRAVILIŠČE IN OKREVALIŠČE RKS DEBELI RTIČ Ankaran h> MODNA HIŠA - TOZD PRODAJALNA LJUBLJANA Ljubljana, Nazorjeva 4/1 DO MURKA LESCE - TOZD MALOPRODAJA Lesce, Alpska 62 MUZEJ REVOLUCIJE CEUE Celje, Trg V. kongresa 3 Trgovsko podjetje NAMA LJUBLJANA s svojimi TOZD v Ljubljani, Kočevju, Škofji Loki, Cerknem. Velenju, Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem in Žalcu NIKO kovinarsko podjetje Železniki, Otoki 16 Podjetje za urejanje voda NIVO Celje, Škvarčeva 4 NOVOLES - lesni kombinat Novo mesto NOVOTEKS NOVO MESTO - TOZD KONFEKCIJA II Vinica OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST TREBNJE OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST VELENJE Velenje, Titov trg 1 OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA TOLMIN OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE Velenje, Titov trg i OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA CERKNICA Cerknica, Gerbičeva ul. 32 OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA GROSUPLJE Grosuplje. Taborska 2 OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA ŽALEC Žalec. Savinjska cesta 6 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CEUE Celje, Gregorčičeva 5/a OBMOČNA VODNA SKUPNOST PRIMORSKE KOPER Koper, Konzulska ul. 2 OBRTNI CENTER VRHNIKA Vrhnika, Voljčeva ulica 15 Obrtna organizacija OBRTNIK BOROVNICA OBRTNO PODJETJE TRŽIČ p. o. Tržič.Trg svobode 33 Obrtno podjetje OBUTEV CEUE Celje, Teharska 33 ODEJA tovarna prešitih odej ŠKOFJA LOKA Škofja Loka. Kidričeva 80 ODVETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Ljubljana, Tavčarjeva 9 Tekstilna tovarna OKROGLICA VOLČJA DRAGA Volčja Draga, Dombrava 1 Ribja restavracija OPERNA KLET Ljubljana, Župančičeva 6 OPUM - oblikovanje in proizvodna umetnih mas n. sol. o. Maribor, Vajngerlova 4 OSNOVNA ŠOLA BOROVNICA OSNOVNA ŠOU\ ADAM BOHORIČ Brestanica OSNOVNA ŠOLA BREZOVICA Brezovica pri Ljubljani OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER Celje, Ljubljanska 46 OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem OSNOVNA ŠOLA TONE SELIŠKAR Cerklje ob Krki OSNOVNA ŠOLA MIRANA JARCA Črnomelj OSNOVNA ŠOLA DOBOVA OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE DOBRNA OSNOVNA ŠOLA BRIŠKO-BENEŠKI ODRED Dobrovo v Goriških brdih OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ TITO Dimžale, Kettejeva 13 OSNOVNA ŠOLA KOMANDANTA STANETA Dragatuš OSNOVNA ŠOLA LOUIS ADAMIČ Grosuplje, Tovarniška 14 OSNOVNA ŠOLA I. BATAUONA DOLOMITSKEGA ODREDA Horjul OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE Ilirska Bistrica, Župančičeva 7 TOZD OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC Jesenice OSNOVNA ŠOLA DRAGOMIRJA BENČIČA-BRKINA HRPELJE Kozina OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO Kranj OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN Kranj, Kidričeva 49 OSNOVNA ŠOLA LUCIJAN SELJAK Kranj OSNOVNA ŠOLA DR. MIHAJLA ROSTOHARJA Krško OSNOVNA ŠOLA F. S. FINŽGARJA Lesce, p. o. OSNOVNA ŠOLA HEROJA MILKE KERIN Leskovec pri Krškem OSNOVNA ŠOLA FRANCETA BEVKA Ljubljana. Ul. Pohorskega bataljona OSNOVNA ŠOLA KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA Ljubljana, Veljka Vlahoviča 42 OSNOVNA ŠOLA MIRANA JARCA Ljubljana. Ipavčeva 1 OSNOVNA ŠOLA DANILE KUMAR Ljubljana, Godeževa 11 OSNOVNA ŠOLA DR. JOŽE POTRČA Ljubljana, Potrčeva 1 OSNOVNA ŠOLA ZVONKA. RUNKA Ljubljana, Gasilska 17 OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA Logatec, Tržaška c. 150 OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR Maribor, Zrkovska c. 65 OSNOVNA ŠOLA MAKS DURJAVA Maribor, Ruška c. 15 TOZD OSNOVNA ŠOLA 16. DECEMBER Mojstrana OSNOVNA ŠOLA PODBOČJE Podbočje, Podbočje 1 OSNOVNA ŠOLA KRIMSKI ODRED Preserje, Preserje 51 OSNOVNA ŠOLA DR. UUDEVITA PIVKA Ptuj, Raičeva 2 OSNOVNA ŠOLA ANTONA TOMAŽA LINHARTA Radovljica, Kranjska c. 27 OSNOVNA ŠOLA LUCIJANA B R ATKO VIČA-B RATU ŠA Renče - občina Nova Gorica OSNOVNA ŠOLA JANKO IN STANKO MLAKAR ŠENČUR ŠENČUR, Pipanova c. 43 OSNOVNA ŠOLA BLAŽ OSTROVRHAR Škofja Loka OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA MEGLA VINKA Tomaž pri Ormožu PARTIZANSKA KNJIGA - TOZD GRAFIČNA DEJAVNOST, b. o. Ljubljana, Vrhovnikova 2 Mesokombinat PERUTNINA PTUJ Ptuj, Potrčeva 8 PIBER IVAN. slikopleskar Bled, Rečiška 9 PLAMA PODGRAD - TOZD POLIURETANI, TOZD TERMOPLASTI, TOZD IZOTERM, TOZD GALVANSKA OPREMA, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB OZ PLAMAS Ljubljana, Tomačevo št. 1 PLANIKA industrijski kombinat KRANJ n. sol. o. - TOZD TRGOVSKA MREŽA KRANJ, n. sol. o. POZD PLASTOR Ljubljanae, Kališnikov trg 10 PLASTENKA predelava plastičnih mas Radomlje PLESKOOBLOGA, obrtno podjetje za izvajanje zaključnih gradbenih del p. o. Ljubljana, Dolenjska 158 PODJETJE ZA PTT PROMET CELJE - TOZD ZA PTT PROMET VELENJE, TOZD PTT TS CELJE, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB CEUE IO POHORJE Mirna POKLICNA GRADBENA ŠOLA I. KAVČIČA V LJUBUANI, Titova 98 POKLICNA KOVINARSKA IN AVTOMEHANIŠKA ŠOLA KOPER Koper, Izolska vrata 2 POKLICNA OBLAČILNA IN KOVINARSKA ŠOLA Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM Izola, Gregorčičeva 21 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Celje, Muzejski trg 1 POLZELA tovarna nogavic Polzela Pohištveno mizarstvo POMIZ Ljubljana, Litijska c. 67 POMORSKI MUZEJ SERGEJ MAŠERA - MUSEO DEL MARE Piran, Cankarjevo nabrežje 3 ABC POMURKA DO DELIKATESA - TOZD PRODAJA NA DROBNO in TOZD PRODAJA NA DEBELO ABC POMURKA - Trgovsko podjetje GALEB Ljubljana, Mestni trg 21 ABC POMURKA - GOSTINSTVO, p. o. Zagorje ob Savi, Kidričeva 4 a ABC POMURKA - ŠKOFJA LOKA - TOZD JELEN — gostinstvo Kranj Kranj, Ljubljanska c. 1 ABC POMURKA DO RUDAR TRBOBVLJE Trbovlje, Vodenska c. 24 Veterinarska postaja Ljubljana-Polje POSAVJE p. o. POSEBNA OSNOVNA ŠOLA Idrija, IX. Korpus št. 6 POŽARNA SKUPNOST LJUBLJANA-BEŽIGRAD Ljubljana, Stoženska 18 PRIMAT Tovarna kovinske opreme MARIBOR PRIMORJE EXPORT NOVA GORICA p. o. Nova Gorica, Vipavska 13 PRIMORJE GORICA - TOZD ALPKOMERC TOLMIN Konfekcija PRIMORKA KOMEN p. o. Komen, Komen 121 ZGP PRIMORSKI TISK - TOZD TISKARNA JADRAN Koper, Ul. 15. maja 6 PROJEKTIVNI BIRO VELENJE Velenje, Prešernova 3a RADIO ŠTUDENT Ljubljana, Študentsko naselje, blok 8 RAZVOJNI CENTER CELJE Celje, Ulica XIV. divizije 14 REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOPER - STROKOVNA SLUŽBA SOZD REK EK - DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE - TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE REK VELENJE - DO AVTOPARK Velenje, Koroška 62 REK - DO RUDNIK LIGNITA VELENJE: TOZD JAMA PRELOGE , ,j ^ ,lo TOZD JAMA PESJE TOZD JAMA ŠKALE TOZD JAMSKA MEHANIZACIJA t TOZD JAMSKI TRANSPORT TOZD JAMSKE GRADNJE TOZD FRIPRAVE TOZD KLASIRNICA TOZD ZUNANJA DEJAVNOST TOZD GRADBENA DEJAVNOST TOZD MIZARSKA DEJAVNOST DSk. ZRAČENJE DSk. KOPALNICA DSk. SKUPNIH SLUŽB OGP REMONT CELJE, p. o. Celje, Oblakova 32 REPUBLIŠKI KOMITE ZA ENERGETIKO Ljubljana, Gregorčičeva 25 RIKO Ribniška kovinska industrija s svojima TOZD RIKOSTROJ in RICOMAG ter DSSS Ribnica na Dol., Lepovče RUDNIK KAOLINA ČRNA - KAMNIK Kamnik, Medvedova 25 RUDNIK RJAVEGA PREMOGA IN IGM KANIŽARICA Črnomelj SALONIT ANHOVO - TOZD RUDNIK GLOBOKO Globoko SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ELEKTROGOSPODARSTVA SRS Ljubljana, Hajdrihova 2 SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE JESENICE Jesenice, Titova 66 SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST POSTOJNA Postojna, Notranjska 1 Delovna skupnost SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE IN KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE NOVA GORICA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE, OTROŠKO VARSTVO, RAZISKOVANJE, SOCIALNO SKRBSTVO, SOCIALNO VARSTVO, KULTURO IN TELESNO KULTURO TER DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Izola SAMOUPRAVNE INTERSNE SKUPNOSTI ZA PROSVETO IN KULTURO PRIPADNIKOV ITALIJANSKE NARODNOSTI OBČIN KOPER, IZOLA in PIRAN SANITARIJA Ljubljana, Gasilska 7 SOZD SAP-VIATOR - TOZD DELAVNICE LJUBLJANA Ljubljana, Celovška c. 166 SAP-VIATOR LJUBLJANA - TOZD PROMET IN DELAVNICE Črnomelj DO SAVA COMMERCE, trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki Kranj, Koroška 2 Trgovska delovna organizacija SAVINJA MOZIRJE SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA - TOZD ELEKTROPRENOS UUBLJANA Ljubljana-Šentvid, Kleče 70 v v NOVOLETNA VOŠČILA V KORIST BOJA PROTI RAKU SCENA - organizacija za opremo gledališč in kulturnih domov p. o. Ljubljana, Kavčičeva 64a SEKRETARIAT ZA INFORMACIJE V IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Ljubljana, Gregorčičeva 25/1 SERVISNO PODJETJE p. o. KRANJ Kranj, Tavčarjeva 45 TOZD SINOLES Lesna proizvodnja n. sub. o. Ivančna gorica SIS ZA GRADNJO CEST LJUBLJANA -DELOVNA SKUPNOST Ljubljana, Beethovnova 4 SKUPNE SLUŽBE SIS OBČINE ČRNOMEU Črnomelj, Kolodvorska ulica 34 SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA TREBNJE SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA PTUJ Ptuj, Ormoška c. 15 SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE Ljubljana, Kidričeva 5 SKUPŠČINA OBČINE CELJE SKUPŠČINA OBČINE, IZVRŠNI SVET IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE KRANJ SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK Ljubljana, Trg MDB 7 SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO SKUPŠČINA OBČINE PIRAN SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Škofja Loka, Poljanska c. 2 SKUPŠČINA OBČINE TOLMIN Tolmin, Ul. padlih borcev 1b SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Vrhnika, Tržaška 1 SLIKAR ŠIŠKA Ljubljana, Lakotence 7/a SOZD SLOVENIJA AVTO, DO AVTOMERKUR, TOZD K-E-G, o. sub. o. Ljubljana, Celovška cesta 150 SGP SLOVENIJA CESTE Ljubljana, Titova 38 SLOVENIJALES, lesna in pohištvena industrija RADOMLJE Radomlje DO SLOVENIJALES - TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE SLOVENIJALES - TRGOVINA TOZD 300 Lesni in gradbeni material — veleprodaja Ljubljana, Gerbičeva 101/2 SLOVENIJALES - LIK SAVINJA Celje, Mariborska 116 SLOVENIJA PROJEKT, podjetje za projektiranje p. O. LJUBLJANA Ljubljana. Cankarjeva 1 SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ Ljubljana, Poljanska c. 28 SLOVIN - KMETIJSKI KOMBINAT JERUZALEM, ORMOŽ n. sol. o. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI - PODRUŽNICA NOVO MESTO Novo mesto SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA Ljubljana, Celovška 185 Specializirano podjetje za industrijsko opremo SOP-KRŠKO Krško, Cesta krških žrtev 141 SPLOŠNI PROJEKTIVNI BIRO LJUBLJANA, p. o. Ljubljana, Kidričeva 1 SPLOŠNO LIVARSTVO DOBOVA Gradbeno podjetje STAVBAR MARIBOR Maribor, Industrijska 13 Tovarna industrijske opreme STROJ RADLJE Radlje ob Dravi Industrija volnenih izdelkov SUKNO Zapuže -TOZD SUKNO TEKSTILNA TOVARNA ZAPUŽE, TOZD SUKNO TEKSTILNA TOVARNA JURJEVIČA, TOZD SUKNO INDUSTRIJSKE PRODAJALNE SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Ljubljana, Gotska 18 ŠOLA ZA MEDICINSKE SESTRE-BABICE Ljubljana, Šlajmerjeva 3a ŠOLSKI CENTER IDRIJA Idrija, Študentovska 16 ŠOLSKI CENTER KRŠKO Krško,Hočevarjev trg 1 ŠOLSKI CENTER p. o. RAVNE NA KOROŠKEM ŠOLSKI CENTER SEVNICA - TOZD OSNOVNA ŠOLA TRŽIŠČE ŠOLSKI CENTER TRBOVLJE n. sol. o. -TOZD REVIRSKA DELAVSKA UNIVERZA TRBOVLJE b. o. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET CELJE Celje, Ulica 29. novembra št. 4 ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET NOVA GORICA Nova Gorica, Erjavčeva 8 ŠOLSKI ZDRAVSTVENI CENTER Ljubljana, Šaranovičeva 5 HP TALIŠ MARIBOR Maribor, Meljska c. 10 ZIV TAM AVTOTRGOVINA MARIBOR n. sol. o. -TOZD PRODAJNA ORGANIZACIJA Maribor, Ljubljanska ul. 6 ZIV TAM TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ MARIBOR n. sol. o. Maribor, Leningrajska 27 Projektivni biro TAMAR Ljubljana, Topniška 66 TEKSTIL - TOZD GALANT ' Ljubljana, Cesta v hrib št. 1 TEKSTILNA TOVARNA SENOŽEČE TEKSTINA,tekstilna industrija AJDOVŠČINA TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO LJUBLJANA Ljubljana,Tavčarjeva 9 TERMIKA LJUBLJANA - TOZD PROIZVODNJA ŠKOFJA LOKA Škofja Loka, Trata 32 POZD TIBA električni stroji Ljubljana, Vodnikova 84 TIK-KOBARID Kobarid, Goriška 5a SOZD TIMAV SEŽANA - proizvodnja, trgovina, storitve TIMAV DO AGRARIA KOPER - TOZD VINAKRAS Sežana, Sejmiška pot 1/a TISKARNA KRESIJA, delovna organizacija za tisk in knjigoveška dela, p. o. Ljubljana, Gosposvetska 13 TITAN tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. KAMNIK Kamnik, Kovinarska 28 TITOVI ZAVODI LITOSTROJ - Livarna in tovarna strojev Ljubljana, Djakovičeva 36 TOSAMA Tovarna sanitetnega materiala DOMŽALE TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA DJURO SALAJ KRŠKO - TOZD VZDRŽEVANJE TOVARNA KOS IN SRPOV Lovrenc na Pohorju TOVARNA PLASTIČNIH IN OPTIČNIH PROIZVODOV JOŽE KERENČIČ Ormož Tovarna pozamenterije TRAK MENGEŠ Mengeš, Glavni trg 18 TRANSJUG RIJEKA - TOZD LJUBLJANA Ljubljana, Titova 36/x TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA Ilirska Bistrica,Šercerjeva 17 TREGRAD — Trebinjsko gradbeno podjetje TREBNJE Trebnje, Goliev trg 9 Hotelsko podjetje TRIGLAV Koper, JLA 3 TURIST PROGRES INŽENIRING RADOVLJICA -TOZD BIRO ZA PROJEKTIRANJE LJUBLJANA Ljubljana, Hranilniška ul. 16 TURISTIČNO HOTELSKO PODJETJE PORTOROŽ Portorož, Obala 77 UNILES združena lesna industrija in trgovina Ljubljana, Celovška 268 UNIOR kovaška industrija ZREČE UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI - AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TV Ljubljana, Nazorjeva 3 UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI - AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST Ljubljana, Erjavčeva 23 UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI - VDO BIOTEHNIŠKA FAKULTETA - V TOZD ZA VETERINARSTVO Ljubljana, Gerbičeva 60 UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI - EKONOMSKA FAKULTETA BORISA KIDRIČA Ljubljana, Vojkova 69 UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA Ljubljana, Aškerčeva 12 UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI - VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE V LJUBLJANI, p. o. Ljubljana, Šaranovičeva 5 UNIVERZA V MARIBORU - VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR Maribor, Smetanova ul. 17 UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR Maribor, Prešernova 1 UPRAVA JAVNE VARNOSTI V CELJU Celje, Gregorčičeva 5 USLUGA Podjetje obrtnih storitev KRANJ Kranj, Seljakova 7 Servis za popravilo tehtnic UTEŽ-CELJE Celje, Teharska c. 34 Veletrgovina VEMA n. sol. o. Maribor — TOZD KONFEKCIJA KROJ n. sub. o Vuzenica 25 VEPLAS Velenje - TOZD GALIP in TOZD INTEGRAL SŽ VERIGA Lesce n. sol. o. Lesce, Alpska 43 VETERINARSKI ZAVOD CELJE Celje, Cesta v Trnovlje 181 A VETERINARSKI ZAVOD PRIMORSKE SEŽANA Sežana, Trg 28. avgusta 3 Trgovsko podjetje VINO Šmartno ob Paki Kmetijski kombinat VIPAVA Šempeter pri Gorici VODNOGOSPODARSKI INŠTITUT, p. o. Ljubljana, Hajdrihova 28 VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO, p. o. Novo mesto, Trdinova 23 VRHOVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE VRVICA tovarna trakov in okraskov CELJE VZGOJNI ZAVOD V PREDDVORU PRI KRANJU Preddvor, Preddvor 38 VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE -TOZD OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ Velenje, Efenkova 60 VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD IZOLA VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ Šoštanj, Koroška ul. 13 ZADRUGA DIMNIKARJEV SRS Ljubljana, M. Pijadejeva 24 KZ ZADRUŽNIK MARIBOR n. sub. o. -TEMELJNA ZADRUŽNA ORGANIZACIJA Hoče, Glaserjev trg 2 RSPOUP ZAPORI LJUBLJANA ZASAVSKI ZDRAVSTVENI CENTER Trbovlje, Rudarska c. 9 ZAVAROVALNA SKUPNOST TRtGLAV -OBMOČNA SKUPNOST POSTOJNA Postojna, Vojkova 7 ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV -OBMOČNA SKUPNOST TRBOVLJE ZAVOD DR. MARIJANA BORŠTNARJA Dornava pri Ptuju ZAVOD ZA DRUŽBENI RAZVOJ LJUBLJANE n sol. o. - TOZD URBANIZEM Ljubljana, Vojkova 57 ZAVOD ZA DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE Črna na Koroškem ZAVOD ZA FARMACIJO IN ZA PREIZKUŠANJE ZDRAVIL Ljubljana, Ptujska 21 ZAVOD ZA KULTURO AJDOVŠČINA ZAVOD MATEVŽA LANGUSA p. o. Kamna gorica ZAVOD SR SLOVENIJE ZA PRODUKTIVNOST DELA, p. o. Ljubljana, Parmova 33 ZAVOD ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO Ljubljana, Langusova 16 ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V KRANJU Kranj, Tavčarjeva ulica 43 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO Ljubljana ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE Ljubljana, Langusova 21 ZAVOD ZA URBANIZEM BLED p. o. Bled, Cesta svobode 13 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR - TOZD KEMOCID Slovenska Bistrica ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ZDRAVSTVENA SKUPNOST SLOVENIJE Ljubljana, Kidričeva 5 ZDRAVSTVENA ŠOLA JESENICE Jesenice, Titova 113 ZDRAVSTVENI CENTER BREŽICE - TOZD LEKARNA BREŽICE ZDRAVSTVENI CENTER CELJE - TOZD CENTER ZA ZDRAVLJENJE NOTRANJIH, NALEZLJIVIH IN KOŽNIH BOLEZNI CELJE ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, n. sol. o. -TOZD ZDRAVSTVENO VARSTVO LITIJA o. sub. o. Litija, Cesta Zasavskega bataljona št. 2 ZDRAVSTVENI DOM MARIBOR - TOZD SLUŽBA MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA Maribor, Ul. talcev 9/II ZDRAVSTVENI ŠOLSKI CENTER Celje, Ipavčeva 10 ZDRUŽENE LEKARNE VELENJE ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU Celje, Trg svobode 10 Splošno gradbeno podjetje ZIDAR Kočevje, Trg zbora odposlancev 56 ZVEZA HRANILNO-KREDITNIH SLUŽB SLOVENIJE Ljubljana ZVEZA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI SR SLOVENIJE ZA VARSTVO PRED POŽAROM Ljubljana, Trdinova 8/II ZVEZA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM MESTA LJUBLJANE Ljubljana, Vojkova 19 ŽELEZARNA RAVNE - TOZD KOVINARSTVO Ljubno ob Savinji ŽELEZARNA ŠTORE Štore ŽELEZARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER JESENICE ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO-CENTPALNE DELAVNICE LJUBLJANA - TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ IN LOKOMOTIV DIVAČA Divača, Ul. Ludvika Požrla 22 ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO-CENTRALNE DELAVNICE LJUBLJANA - TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ DOBOVA ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO—ŽTP LJUBLJANA - TOZD ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROG NOVA GORICA Nova Gorica, Kolodvorska 8 ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO - ZAVOD ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Ljubljana, Aljaževa 32 ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO -ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA Ljubljana, Celovška c. 4 ŽITO LJUBLJANA, n. sol. o. - TOZD GORENJKA, n. sub. o. tovarna čokolade Lesce, Alpska 45 Živilski kombinat ŽITO LJUBLJANA - TOZD IMPERIAL KRŠKO Krško, Cesta 4. julija 86 ŽITO LJUBLJANA - TOZD PEKARNA VRHNIKA Vrhnika, Idrijska c. 12 VSEM, KI SO NAMESTO OSEBNIH SREDSTVA NAMENILI V KORIST SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO NOVOLETNIH VOŠČIL BOJA PROTI RAKU, VOŠČILOM SE PRIDRUŽUJEMO: DRUŠTVO SRS ONKOLOŠKI INŠTITUT ZA BOJ PROTI RAKU Ljubljana, Vrazov trg 4 Ljubljana, Komenskega 4 SKLAD ZA GRADNJO IN OPREMO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA Ljubljana, Lipičeva 2 KNJIŽEVNI LISTI Srečanja z jugoslovanskimi književniki: pri Titu Bilopavloviču v Zagrebu Pustimo piscem lagati, da jih bomo imeli rajši »Mi smo simpatična družba, v kateri je nezadovoljstva zmerom bilo na pretek, občutljiv nos pa bo občutil tudi ,kuhinjske vonjave‘. A vse to je zelo radoživo, kajti monolitnost med umetniki zaudarja hujše kot katerakoli kuhinja. Vsak naš član pa ima vso možnost, da izrazi svoj program, se upre v prostorih društva in zunaj njih. Sicer pa, vsi minevamo, ostanejo le knjige, če le so,« je dejal Tito Bilopavlovič, hrvaški pesnik in pisatelj, ta čas tajnik Društva hrvaških književnikov (DKH), odgovarjajoč na vprašanje, kako je članstvo zadovoljno z delom društva in ali je v okviru te organizacije moč opaziti težnjo po grupiranju, »kuhinjah«? rečanje z njim je bilo kratko, de-loma verjetno tudi zato. ker je tisti dan imel v društvenih salonih v polne roke dela. In tako je bil ^-i “ mogoč le dogovor za pismeni po- govor, tisto »pisno« izmenjavo vprašanj in odgovorov, izmenjavo, ki je prej ploska anketa kot naravnejši stik s pišočim - in pač zaradi tega ostajajo skriti, za javnost »neizrabljeni« mnogi osebni predeli, ki jih pisec pri povnanjanju. »ekstravertiranju« svojih misli in čutov bodisi ni upošteval ali ne slutil potrebe, da bi jih »objavil«. Potemtakem samo ta programirani protokol na ramenih pošte in pismonoš in posrednikov: kot tajnik bi Bilopavlovič lahko izdal še kak podatek o pisateljskem društvu (koliko članov ima DKH in koliko jih je aktivnih? kako sprejemajo vanj mlade?) Bilopavlovič je zapisal: »DKH šteje 332 članov, nihče pa še ni ločil aktivnih od neaktivnih. Intimno bi se sramoval (tudi post mortem), če bi v časopisni osmrtnici pisalo: Umrl je naš dragi. nepozabni T. B., književnik, itd__, v vsem svojem življenju pa bi objavil samo zbirčico verzov, o kateri skoraj nihče nikoli ni slišal. Toda sram je dandanes redek pojav. Zaradi tega sleherni mladenič z nekoliko pesmicami, tiskanimi s šapirografom, pogumno zahteva sprejem v društvo. V zadnjem času so se merila za sprejem nekoliko zaostrila. In mislim, da je sedem lani sprejetih članov (mladih) tisto pravo — so pisci.« Tito Bilopavlovič velja v hrvaški in širši kulturni javnosti za prodornega, kvalitetnega avtorja mlajše generacije (1940), ki je izdai, če se ne motimo, pet pesniških zbirk, zadnja leta pa sc še zlasti uveljavlja kot prozaist. Prav tako je znano, da zna vehementno braniti svoje stvari, t. j. se soočiti s stališči ali prepričanji ipd. preživelega, dasi (še) živega sveta. V tej zvezi še o pisateljski organizaciji: »Katera dobra dela je storilo DKH v prid hrvaškim književnikom in hrvaški literaturi?« — »Strokovna združenja, kakršna so danes,« pravi, »ne morejo bistveno vplivati na razvoj nacionalne literature. V okviru literature, kateri pripada pisec, je le-ta še vedno nezdruženi delavec, ki se muči z nehvaležnim in nedoločenim poslom. S članstvom v DKH samo dokazuje pripadnost cehu, ki si prizadeva, da bi ubranil svojo specifičnost v razmerju do egalitarizma, loveč se tako v zanko anahronizma. Skupno smo si prizadevali, da bi se .vklopili' v veljavne zakonske predpise, izboljšali materialni položaj pisatelja. izenačili njegovo pogosto nemer-ljivo delo z delom delavca v materialni proizvodnji, zagotovili mu možnost, da bi pogosteje javno govoril itd., toda bojim se, da smo še zmeraj na pragu tegj, da vse to družba sprejme.« Toda DKH izdaja revijo »Most« v tujih jezikih. Po kakšnih kriterijih in poteh teče izbor tekstov za to publikacijo? »Novo uredništvo .Mosta' je bilo izvoljeno pred letom dni in javnost bo uredniško delo lahko pravilno ocenila šele po drugem zvezku, ki se ravnokar tiska. Glede na prejšnje letnike je koncept revije drugačen. Prenehali smo z obsežnejšimi prevodi del posameznih avtorjev, od klasikov do sodobnikov. ,MosP danes informira tujino o vsem, kar je v hrvaški literaturi aktual- nega, vrednega, in sicer v obliki kratke kritike, recenzije ali vesti. Javna izmenjava mnenj bo pokazala, ali takšen koncept najbolj ustreza članom društva in hrvaški literaturi.« Ja. toda eno izmed ducata vprašanj je nato segalo po »notranji zunanji« aktivnosti te vrste, če je tako dovoljeno, se pravi po medrepubliškem sodelovanju. »Medrepubliško sodelovanje - kaj je to? Je to predvsem sodelovanje na sestankih ali kaj več? Imajo od njega korist bralci?« »Sestanki so bolezen našega časa, ki bi, paradoksalno, mogla služiti zdravju medrepubliških odnosov — če bi. po .graševi-ni' in .cvičku', vse sklepe uresničili,« je zapisal Bilopavlovič. Dalje pa: »Prvo je tisto, kar je v praksi - zadnje! Prevajanje knjig. Distribucija vsaj tistih neprevednih, kadar gre za različne jezike. Sodelovanje p»o revijah. Literarni večeri s problemsko vsebino, ne pa razkazovanje pisca občinstvu. Od sklepov in deklaracij bralci zares nimajo ničesar. Toda ali pisci lahko tiskajo drug drugega? Mar ni težnja po prežema-njil* naših kultur, zlasti literatur, obstala % pred vrati (nemočnih) založnikov? Lahko to zaznamujemo s samostalnikom .sramota' ter problematiziramo pojav, da se bo razgorel?« O samih stikih med SRH in SRS na tem književnem in književniškem polju: »Poskušali smo s tribuno DKH. Dobro, toda ne zadošča. Gostovanja slovenskih književnikov na Hrvaškem in narobe ne smemo zreducirati na poldrugo uro pogovora s publiko. Kaj počno v teh rečeh naši časopisi, časopisi, ki so v vseh republikah pod patronatom SZDL? Mi smo del Sociali- stične zveze delovnega ljudstva, in kadar si med seboj izmenjujemo izkušnje, bržkone nismo v disharmoniji s politiko? Po časopi-' sih izhajajo skoraj neopazne informacije, namesto da bi izšlo nekaj pesmi, prozni odlomek, pisateljeva biografija. Občinstvo bržkone zasluži, da ga obvestimo o tem, kdo mu prihaja v goste, če že knjig gostujočega avtorja v knjigarniških izložbah ne more najti.« Tu je zanimivo, ali pa vsaj ilustrativno, pripomniti, da ta čas Bilopavlovičevih knjig na Slovenskem ni lahko dobiti, saj jih nimajo niti nekatere eminentne knjižnice. Na voljo je v nekaterih knjigarnah njegov roman »Ciao, slinavci«, ki je izšel pred dvema letoma v popularni zbirki Hit zagrebške hiše Znanje. Da ni naprodaj njegovih starejših, npr. pesniških zbirk, je razumljivo: tudi sredi Zagreba, po založenih prodajalnah na Trgu republike, jih je odmanjkalo. Radovednost jc bila torej na mestu: »Je to vaš osebni uspeh? Kvaliteta literarnega dela je torej še tisto, kar bralec zna ceniti?« »Žalostno bi bilo, če bi minimalne naklade mojih pesniških zbirk (od 500 do 1.000 izvodov) še vedno ležale na knjigarniških pultih. Toliko dobrodušnih in privrženih bralcev se še najde. Nisem tako zelo samokritičen, da ne bi vedel, da imamo dobršen del občinstva, ki ni vzgojen za to, da bi lahko bral. Morda tem ljudem nikoli nihče niti ni rekel, da je knjiga še vedno temeljna kulturna dobrina.« »Več časa ste preživeli (in pisali) v tako imenovani provinci. Pa ste jo zapustili ter se preselili v Zagreb. Mar provinca ovira kreativnost,« sem zapisal. Bilopavlovič je odpisal: »Najprej so provinco imenovali vse, kar je bilo zunaj metropole, zunaj glavnega mesta. Pozneje je ta administrativni in zemljepisni pojem dobil slabšalni pomen. Razcvetela so se industrijska, trgovska in kulturna središča, vse drugo pa je bilo krščeno za kraj bogu za hrbtom ter duhovno močvirje. Novi komunikacijski sistemi so globus spremenili v .svetovno vas‘. Province torej ni, saj je vse provinca. V mestu, v katerem sem se rodil, v Novi Gradiški, sem živel 20 let, potlej 12 let v Zagrebu, nato nadaljnjih pet let in pol spet v N. Gradiški. Ljubljana je od Zagreba oddaljena prav toliko kot Nova Gradiška. Nam mar kdo preprečuje, da bi komunicirali na tako minimalni oddaljenosti? Mislim, da je v tem smisel vašega vprašanja, zato odgovarjam, da nam kreativnost ovira provinca v glavah, ki je hujša kakor zemljepisna provinca. Provincialne glave pa so po tej zemlji raztresene enakopravno, le da so ponekod močnejše.« Navezujoč na prejšnje vprašanje sem se zanimal, ali si ni moč »težko predstavljati, da 'provinca' ne deluje nič stimulativno, saj pri kulturi mesta, mestnih centrov par-ticipira bolj kot kdaj poprej ... Vzemimo radio, TV, tisk — vsi ti mediji so nekakšno okno, skozi katero tudi 'provinca’ lahko gleda in sodeluje pri kulturnem življenju ...« Bilopavlovič: »Pridobivanje kulturnih navad z gledanjem televizije, poslušanjem radia in branjem časopisov bi izenačil z odnosom športnikov in športnih navijačev. Idealno bi bilo, če bi 22 ljudi sedelo na tribunah, sto tisoč pa jih igralo nogomet. Zagotovo smo vsaj do kolena v neki novi kulturni, masmedijski, toda v obup me spravlja dejstvo, da kadar se naš tako imenovani navadni človek pojavi na malem zaslonu, komajda izusti najpreprostejši stavek v materinem jeziku. Nočem pa priznati, da poteka.ostra meja med 'tradicionalno' in 'novo' kulturo. Smo prepričani, da medtem ko gledamo skozi TV-okno’ v svet, obstaja na drugi strani resničen svet ali le spretna kulisa?« »Toda že več let slišimo govoriti, da mora kultura postati sestavni del življenja in dela — ali v 'provinci’ ni tako, z drugimi besedami, ali ni pravih sprememb v tej smeri...?« Milan Maver: Pegaz... ... in pravljica za lahko noč »Težko je doseči cilj z lepimi parolami. Po njih se pogosto ne ravnajo niti tisti, ki-jih nosijo nad glavami. Kultura v širšem smislu je že izbor svojega načina življenja. Dilema: 'Shakespeare ali klobasa’ se ob vsej neumnosti, ki jo vsebuje, ne zastavlja tistemu, ki klobase nima. Nihče se ne rodi s potrebo, da bi se vozil z avtomobilom, toda kdo dandanes kljub vsemu nima te potrebe? Kopičenje materialnih dobrin je najpogosteje posledica kolektivnih psihoz. Kopičenje kulture je praviloma rezultat individualne zavesti. Vsiljena kultura je contradictio in adjeeto. Zaradi tega bi tisti 'mora' iz vašega pisanja bilo treba razlagati kot krepko izraženo željo, za katero delajo vsi tisti, ki namesto slovesnih občinskih prazničnih ognjemetov raje financirajo otvoritev knjižnice, kulturnega doma, likovne galerije ali delo pevskega zbora. Osebno sem doživel tako te čudovite trenutke kakor tudi trenutke porazne nemoči. Eppur si muove, čeprav počasi.« Ali lahko pove, ali se je pri njem osebno' kaj zelo spremenilo, potem ko se je (spet) nastanil v Zagrebu — »mogoče konkretno?« kot se mi je zahotelo in dogodilo zapisati? »Najkonkretneje. Želim pisati in biti bran. Občutljiv sem kot sleherni nervčik za vse, kar drugi mislijo o mojem delu. V nasprotju od 'province' mi Zagreb vse to obilo ponuja. Čutim, da sem živ, celo tedaj, kadar sem slab.« »Skoraj vsak književnik ima občutek, da je njegovo delo nepomembno. Toda družba si same sebe ne more zamisliti brez njegovega prispevka kulturi. Ne more brez kulture. Kaj to morda (zanj) pomeni? Je književnik preveč samokritičen? Ali družbi odtujen?« Drevesa in gozdičkarji ■'ttfir* '■r našem kulturnem početju M sem velikokrat naletel na’ IR / zagovarjanje objavljanja ^Bp brezpomembnih ali po-▼ vsem ničevih in celo nesmiselnih literarnih izdelkov, ki sem ga zmeraj obsojal. Priznati pa moram, da sem pred časom naletel na resnega zagovornika podobnega ravnanja v osebi francoskega literarnega kritika Alberta Thibaudeta, ki jc zapisal misel, kakršna pri nas skoraj še ni bila izražena, dasi je morda bila prisotna nekje v ozdaju našega zagovarjanja sorodnih pojavov. Obrazložil je svojo misel takole: »Dobro vem, da si lahko predstavljam literaturo, omejeno na same mojstrovine in kritiko— ki bi jemala pogum povprečno in srednje nadarjenim pisateljem, katerim bi govorila 'ostanite rajši zidarji' čez deset let ne bo nihče več govoril o vaših knjigah, vtem ko bodo vaši pravnuki še čez sto let blagoslavljali vaše delo. hišo, ki ste jo zgradili. Predvsem zapuščajo zidarji še manj spomina kakor slabi pisci. Vrhu tega pa: če ne bi na tisoče dovolj neopaznih. pisateljev vzdrževalo literarnega življenja, bi literature sploh ne bilo več, se pravi tudi ne velikih pisateljev. Šapa kritike... bi potlačila Pradona, kakor medvedja šapa pogazi muho. Toda hkrati bi ubila tudi Racina.« Tukaj je kot vrhovno načelo pomembne literature nekako poudarjena njena kontinuiteta, zaradi katere očitno morejo eksistirati geniji, ki jih šapa kritike ni mogla ubiti, kakor ni mogla Racina. Racine je velik — pa saj velikemu vendar tudi šapa kritike ne more do živega. Po Thibaudetu pa mu ne more nič, ne, ker jc velik, temveč ker je s tisoč in tisoč neopaznimi avtorji zavarovan pred njo? Ali je vse to res mišljeno tako? In če je, ali je Thibaudetova misel sprejemljiva brez pridržkov? Ali orjaška drevesa res rastejo samo v gozdovih, ki sicer do neke mere varujejo rast posameznih dreves? Gozdovi, v katerih so zrasli Dante, Shakespeare, Cervantes, Villon, Goethe, Puškin, so bili sorazmerno skromni v primeri z literarnimi pragozdovi sedanjosti, v katerih pa orjaška drevesa le nekako ne uspevajo. In za nas še jesnejši primer. Prešeren, ki gotovo ni v ničemer nastal zaradi Čebeličarjev, sredi katerih ga je šapa Kopitarjev in Stelzigov še kako skušala ubiti. Njegove zgodnje pesmi, ki jih je bilo za cel zvezek, nam govore drugače o tem. Prešeren je zrasel tako rekoč v puščavi in bi bil zrasel tudi brez puščavskega petja Zupanov, Kastelicev in Holzapflov in drugih članov štirih rojev Čebelic. Kako velja Thibaudova mise! za francosko literaturo časa Racina, o kateri govori, ne morem soditi zanesljivo. Sem pa mnenja, da bi Racini rasli v vsakršnih pogojih, v vsakršnih gajih, gozdičkih, gozdovih in morda celo v pragozdovih. Župančič je na primer v družbi treh poetov zrasel v čednem gaju slovenske moderne in vsega, kar jo je spremljalo. Ali pa se je zato mogel povzpeti nad Prešerna, ki je zrasel v puščavi? In dalje! Kako naj bi vzdrževali in branili pred šapo kritike slovensko literaturo številni sedanji? Naši letristi, ludisti in antipoeti, ki z vsemi svojimi sposobnostmi vzdržujejo kontinuiteto s poezijo nekdanjih pevcev pesmi brez c in s in pred katerimi nosita tablo skrivnosti božjih zapovedi antipoezije Denis Poniž in Niko Grafenauer? In naši novo-tarski prozaiki? Kako je rekel Župančič? Zgrozim se in oči zaprem. Toda vse to se tiska in nagrajuje! Zakaj in čemu? Zaradi skrbi za kontinuiteto literature? Komaj! Tedaj? Odgovor je eden. zaradi nerazsodnosti in neokusa, ki se mi zdita težji in usodnejši šapi za vse živo, kakor še tako težka šapa kritike, ki je vsaj kolikor toliko razumna. Bodoči talent bo moral, kakor je videti, spet zrasti v puščavi. In morda je priprava te puščave sploh edini smisel sedanjih. V Franciji uspevajo od časa do časa Racini in Molieri. Pri nas Prešerni in Župančiči. Prepričan sem, da razlika ni bogvedi kolikšna. Pač pa je razlika med favoriziranimi francoskimi gozdičkarji in med našimi. Ali nam je to potrebno. In ali je navsezadnje koristno? Neka mera za neopazne pisatelje bi morala veljati tudi pri nas. Vsa literatura je ali rojena ali izmišljena. Toda tudi izmišljena literatura, ki naj bi bila vez od stvarnika do stvarnika, bi morala biti vsaj spretna in umna. JOSIP VIDMAR Odgovor: »Nikdar ne bomo filmske zvezde, pevci zabavne glasbe ali športniki. Nikdar nas, vsaj ne vseh, ne bodo objavljali na naslovnih straneh časopisov v nakladi po sto in sto tisoč izvodov, toda je to sploh potrebno? Zakaj naj bi bil bolj slaven kot kak dober drvar ali mizar? Zadošča mi tudi vaša trditev, da družba ’ne more brez kulture’, potemtakem tudi ne brez mojega skromnega deleža. Kot sicer tudi ne more brez cestnih pometačev ali natakarjev. Ce pa v svojem delu izgovorim nekaj, kar bi tej družbi lahko pomenilo kak odgovor ali vsaj resno vprašanje, me nihče ne bo mogel sprati iz bralčevih glav. Če pa vseeno storim kaj manj pomembnega, bom pomo-gel tistemu, ki bo storil kaj dosti večjega. Sovražim samo trditev, da sem nepotreben, preprosto zato, ker smo vsi potrebni.« V romanu »Ciao, slinavci« glavni junak, pesnik, v nekem momentu izjavlja, da 'pesnik prodaja blago, ki ga nihče ne potrebuje’. Morda pa je do neke mere sam kriv, da je tako? Ali pa je krivda tudi v publiki? Bilopavlovič je odvrnil, da »besed mojega izgubljenega junaka iz tega romana ni treba polagati meni na jezik. Ta junak med drugim ni mogel doumeti, da z enim človeškim življenjem ni mogoče meriti zgodovine. Umetnina zmerom malce teži k večnosti, celo tedaj, kadar umetnik zatrjuje, da je njegovo delo za enkratno uporabo. Pustimo pisateljem, naj lažejo, da jih bomo imeli rajši.« »Včasih se zdi, da je poeziji dandanes ostal manjši prostor komuniciranja kot prozi. Zakaj? Ima roman še šanse, da prikaže svet in družbo današnjega časa?« Mnenja je, da je »poezija tista literarna zvrst, ki je v nenehnem prevratu. Od simbolizma do konkretizma ni minilo niti celo stoletje. Nevešči bralec je v tem revolucio-niranju izraza iskal zdravilo za svoje 'duševne stiske’ ter emocionalne neodločnosti. Našel pa je 'nerazumljivost', ki ga je zmedla. Ker pa je skozi vse stoletje vzporedno eksistirala in eksistira poezija neposrednega, intimnega, celo zabavnega tona, se je bralec nehal boriti s pesniškimi šiframi. Žal pa mi ni jasno, ali so vzrok za to 'linija najmanjšega odpora', bralna lenoba ali pa neprizanesljiva sodba tistih, ki jim je knjiga namenjena. Navzlic Joyceu, zlasti moderni roman, ne skriva svojega flirta s publiko. Medtem ko poezija govori o sebi, da je nič in za. nikogar, pa je roman v^e bolj neprizanesljiva slika sveta, vržena družbi v obraz v velikih nakladah. Zdi se mi, da šanse za roman nikoli niso bile večje. Seveda, svet se zaradi tega ne bo spremenil, toda dobil bo vsaj ogledalo za svojo grdobijo.« In zadnja beseda tega medrepubliška zapisovanja: »S čim se ukvarjate ta čas?« »Nekaj pišem in čakam, da mi poteče dveletni mandat tajnika Društva književnikov Hrvaške,« je odgovoril Tito Bilopavlovič. JOŽE HORVAT NOVO IZ TISKARN IZ DOTOKA V KNJIŽNE ZBIRKE NUK • BROWN Dee: Pokopljite moje srce pri Ranjenem kolenu. Zgodba Indijancev Zahodne Amerike. Prevedla Ida Radan. Ljubljana, Mlasinska knjiga 1979. 469 str., 32 str. fotografij. (Zbirka Krog) — Prevod dela: Bury my heart at Wounded Knee. Presunljiva pripoved iz najbolj razvpitega razdobja ameriške zgodovine (1960-1890) je nastala na osnovi ustnih virov in številnih zapiskov v uradnih dokumentih. s 9 ČUČEK Janez: Sramota umira počasi. Slovenska politična emigracija. Maribor, Obzorja 1979. 239 str., 22 str. fotografij. Gradivo, ki ga je avtor kot novinar zbiral v Argentini, Kanadi, ZDA, Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Švedskem, je dopolnil s številnimi dokumenti in razgovori. Serijo prispevkov o politični emigraciji z naslovom Sence preteklosti je v letu 1976 objavljal v ljubljanskem Dnevniku in mariborskem Večeru in je zanjo prejel Tomšičevo nagrado. ® GORIŠKI letnik. 6. 1979. Zbornik Goriškega muzeja. Nova Gorica, Goriški muzej 1979. 515 str., ilustr. Zbornik je posvečen proučevalcu predvsem novejše primorske zgodbovine dr. Ivau Juvančiču, zato je vsebinski poudarek zbornika predvsem na zgodovinskih prispevkih, zastopana pa je tudi etnologija, muzikologija, literarna zgodovina, zgodovina umetnosti in arhivistika. 9 KARADORDEVIČ Horde: Resnica o mojem življenju.Prevedel Franček Šafar. V Ljubljani, Državna založba Slovenije 1979. 2 zv. (257, 266 str.) (Žepna knjiga) - Prevod dela: Istina o mome životu Avtor spominov — brat jugoslovanskega kralja Aleksandra - v knjigi razkriva zakulisne spletke in skrivnosti na nekdanjem kraljevskem dvoru. « KOVAČEVIČ Veljko: V okopih Španije. Prevedel Jože Zupančič. Ljubljana, Partizanska knjiga 1979. 200 str. (Rdeči atom) - Prevod dela: U rovovi-ma Španije. Knjiga oživlja osvobodilno vojno španskega naroda in izredno internacionali-stično' epopejo borcev mednarodnih brigad. Spremno besedo je napisal San-tiago Carillo. © KUNTNER Tone: V lesu ogenj. Ljubljana, Mladinska knjiga 1979. 97 str. (Nova slovenska knjiga) Sedma pesniška zbirka avtorja, ki se »na samosvoj način vključuje v tradicionalni 'nemoderni’ tok sodobne slovenske poezije, ga dopolnjuje in bogati« (Aleš Berger). • LEHMANN Johannes: Poročilo o Jezusu. Nova dognanja o življenju Jezusa iz Nazareta. Prevedel Janko Moder. V Ljubljani, Cankarjeva založba 1979. 181 str. (Žepna knjiga) - Prevod dela: Jesus-Report. Na osnovi novih arheoloških dognanj skuša avtor razkriti nastanek krščanstva in resnično življenje zgodovinske osebnosti, ki je imela tolikšen vpliv na razvoj človeštva. Odlika knjige je, da tudi zapletene razlage kumranskih rokopisov in Svetega pisma podaja preprosto. • PETEK France: Iz mojih spominov. Ljubljana, Slovenska matica; Borovlje, Založba Drava 1979. 287 str., ilustr. Spomini sodijo med temeljna dela za spoznavanje položaja koroških Slovencev v času med obema vojnama. Zapisal in pripravil za objavo jih je Janko Pleterski, ki je s sodelovanjem Toneta Zorna napisal tudi opombe (str. 221-287). ® RAZTRESEN Marjan: Kruta gora. Jugoslovanski vzpon na Mount Evcrest 1979. Fotografije Viki Grošelj in Marjan Raztresen. V Ljubljani, Cankarjeva založba 1979. 245 str. (Žepna knjiga) Knjiga o kruti gori, ki sta jo zmagala človeški pogum in volja, napeta zgodba o alpinistični odpravi, kot jo je doživljal udeleženec — novinar. • SAKSIDA-JAKAC Iztok: Kronika kralja Zambrija.Fragmenti kraljeve zapuščine. Ljubljana, Mladinska knjiga 1979. 89 str. (Pota mladih) Prvenec mladega avtorja, čigar ime se je prvič pojavilo v Problemih 1978. • SEDDON George in Helena RA-DECKA: Zelenjavni vrt.Prevedli Meta Povž, Katja Kmet. Ljubljana, Mladin-' ska knjiga 1979. 231 str. — Prevod dela: Kitchen garden. Ilustriran priročnik o tem, kako pridelati to, kar jemo, in kako skuhati to, kar pridelamo. • STRAŽAR Stane: Moravška dolina. Življenje pod Limbarsko goro. Moravče 1979. 877 str.; ilustr. V obširni knjigi, ki je izšla ob sedem-stopetdesetletnici Moravč, je zbrano zgodovinsko, zemljepisno in kulturno gradivo o Moravški dolini. t 1 DJk^LO str. 18 KNJIŽEVNI USTI Ft»to: Dragan Arrigler Ob knjigi Wolfganga Koeppena Smrt v Rimu, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga Tokrat tehtno % o nacizmu Pravo olajšanje je po Kirstovi »Generalski aferi« prebirati roman Wolfganga Koeppena »Smrt v Rimu«, ki obravnava isti predmet, se pravi, nacizem med ljudmi in v ljudeh. Prav slednjemu, kar pomeni, totalitaristični uglašenosti v človeku in premagovanju teh nagibov z globokimi psihološkimi koreninami in še daljnosežnejšimi psihosocialnimi posledicami, posveča to literarno delo posebno, na zunaj prav nič atraktivno in bombastično, pa zato raje poglobljeno in oblikovno izdelano pisateljsko pozornost. olfgang Koeppen, ki je to knjigo izdal že sredi petdesetih let, je po lepih umetnostih razgledan stilist in estet, po pripove-dniškem prijemu pa zmeren tn zato zlahka berljiv uporabnik nekaterih izumov modernega romanopisja, na primer notranjega monologa, simultanih in s filmsko gibkostjo prepletajočih se časovnih prespek-tiv, asociativnih povezav in preskokov. Kot romanopisec se ne odreka klasične romaneskne usodnosti, ki po vznemerlji-vih navideznih naključjih vodi in pripelje njegove junake v istem času na isti kraj, da se lahko soočijo in spopadejo, tako ali drugače preživijo ali gredo po zlu. Taka točka snidenja in soočenja je v tem romanu Rim v letih prve povojne politične in potrošniške stabilizacije in katero mesto bi bilo za pisca Koeppenovega lepoumni-ško baedekerskega kova ustreznejše in katero prizorišče zgodovinske bede in blišča za njegove včerajšnje premagance s severa značilnejše in celo tolažilnejše! Starosvetno in turistično nebrižni Rim, torej, in vanj se nekega dne pripelje župan Friedrich Wihelm Pfaffrath s svojo ženo, svojim drugim sinom Dietrichom in svojo svakinjo, ženo nacističnega generala Jude- jahna v izganstvu. Pripotujejo kot rečeno s severa in z namenom, da bi se srečali z Judejahnom. ki ga kot vojaškega inštruktorja in nakupovalca orožja pripelje pot z Bližnjega vzhoda. Tja se je bil ta nacistični zločinec po zlomu nacizma zatekel, tam si je, četudi za ceno gnusa nad semitskimi orientalci, ohranil svet kasarn in nasilja, brez katerega ni znal živeti, tam je sanjaril o povračilnem zmagoslavnem pohodu v domovino — in zdaj so mu sorodniki prišli sporočiti, da je čas za vrnitev že dozorel. USPEŠNICE Minuli teden so nekatere slovenske knjigarne bolje prodajale naslednje knjige: Ljubljana: knjigarne Cankarjeve založbe, Kopitarjeva ulica: Zbrana delo (Hesse), Zakladi Slovenije (Kmecl), Poročilo o Jezusu (Lehmann); Miklošičeva ulica: Moje steze (Kunaver), Zakladi Slovenije (Kmecl), Poročilo o Jezusu (Lehmann; Zaloška cesta: Izbrana dela (Hesse), Ljubezni in vojne (Zilahv), drugi del priročnika dela. Državna založba Slovenije, Celovška cesta: Zbirka del Dostojevskega, Izbrana dela (Hesse), priročnik Krojim in šivam z Toda za kakšno vrnitev? Za bojno in povračilno gotovo ne, pač pa za prikrito in potuhnjeno, v donosno in vplivno poslovnost preobrnjeno, na neko novo politično iz zgodovinsko priložnost čakajočo. Jude-jahnovi sorodniki so namreč sami potuhnjeni simpatizerji nacistov, konformisti slejkoprej, prej ko slej veljaki na vodilnih mestih, novo ozračje v Nemčiji jim je pogodu in sin Dietrich bo s stremuško pridnostjo in previdno preračunljivostjo gotovo dosegel vsaj očetovo nacistično in povojno župansko mesto. To so, skratka, ljudje ponacističnega nacistoidnega sveta, neugonobijivi in večno živi rod konformistov, ki je bil in bo poglavitna podlaga vseh totalitarizmov. Panorama teh nevarno pritličnih postavic pa dobi psihološko problemsko in moralno problematično izostritev, ko se v prikrito ironičnem preobratu izkaže, da ravno tista dva, zaradi katerih so prevalili svojo peto-kolnaško turistično pot v znani povojni varianti, ne soglašata z njihovimi načrti. Ta dva sta Judejahn in njegova žena, oba prepričana in dosledna nacista, oba iz minule in neponovljive Hitljerjeve igre na vse ali nič. Ona bi svojega tevtonskega rablja raje videla mrtvega kot v kakšni konformistični zamaskiranosti in mu zameri že samo preživetje poloma ob koncu vojne in on v brezupu odpisanega bojevnika prenapenja svoje surove silaške energije tako dolgo, da ga končno pobere nenadna naravna smrt v obliki kapi, še prej pa — seveda fiiherju na oltar položi svojo zadnjo židovsko žrtev. Na pritlikavem ozadju sodobnih konformistov začenjata walhallski prikazni obeh macistov znenada neprijetno in — kot že rečeno — problematično rasti v neko posili tragično ali vsaj herojično veličino in tu je v pričujoči knjigi točka, ki izkazuje Koep- Burdo; Titova cesta: Statve življenja (Menart), Na vrh sveta (Kunaver, Mahkota/ Andlovič, Maležič, Cedilnik, Škarja), Obrazi (Vidmar). Mladinska knjiga, Titova cesta: Zakladi Slovenije (Kmecl), Statve življenja (Menart), Družinske zgodbe (Kishon); Nazorjeva ulica: Ljudstva sveta, Statve življenja (Menart), zbirka Velika slikanica; Celovška cesta: Na vrh sveta (Kunaver, Mahkota, Andlovič, Maležič, Cedilnik, Škarja), drugi del priročnika Ročna dela, Statve življenja (Menart). Knjigarna Mladinska knjiga v Mariboru: Ljubezen in sovraštvo (Švajncer), Statve življenja (Menart), Zakladi Slovenije (Kmecl). penovo izpovednoumetniško doslednost in dozorelost - pisatelj namreč ima pogum, da se spogleda z mikom surove sile in z mitom posurovele nacionalne ideologije kot svojega izvirnega greha, ima pa tudi človeško in nesmrtniško moč, da ga spregleda, premaga in očiščujoče razvrednoti. Da bi pred bralcem razgrnil svojo nehotno in neogibno zaznamovanost z nacizmom, svoj rnorda brez krivde kriv osebni položaj in s ’ojo kolektivno krivdo, vpelje v roman še dvoje mladih mož — dvoje jalovih nasledkov nacističnega vzdušja in vzgoje, dve poosebljeni psihološki reakciji sinov na grehe očetov, dvoje simboliziranih opozoril, da vsak totalitarizem rojeva cele rodove izpraznejnih in izničenih ljudi. Ta dva junaka sta Siegfried, Pfaffrathov sin, in Adolf, sin Judejahna. Oba se po romanesknem usodnostnem naključju prav tako znajdeta ta čas v Rimu. Prvi kot avantgardni komponist, ki mu v tem mestu pravkar pripravljajo koncert, in drugi kot katoliški duhovnik pred posvetitvijo. Oba sta preživela nacistično deško vojaško vzgojo, obema je pustila neizbrisne posledice in oba sta se odvrnila od svoje družine in njene miselnosti. Prvi se je zatekel v skrajnji individualistični senzualizem in ob svoji nadarjeni glasbi, kateri pa ne more vdahniti prepričljivega življenjskega zagona, goji esteticistično pederastijo. Drugi, kateremu se je v vojni vihri sesul svet kolektivnega nasilja, nadomešča praznino v sebi z novo pripadnostjo organizaciji ilektivne dobrote, a tudi to dela brez svetle frančiškovske naklonjenosti življenju, z jedko lutrovsko zagrenjenostjo. Prvi in drugi sta suha veja na tevtonskem hrastu, ki so ga zastrupile korenine Judeja-hnove vrste. V spretni soočitvi z njim, ki je poosebljeni demon njunega premočrtnega plemena, problematizirata in sta problematizirana. Judejahnu sta namreč negativni dokaz o pravilnosti njegovega početja, bralcu pa v isti sapi pregaženi žrtvi njegove merjasčevske kratke pameti in še krajšega, v tla obrnjenega pogleda na domačih hrastovih livadah, posutih z jeklenimi želodi, listi in križci. Koeppenova pripoved o smrti v Rimu in tako ali drugače še zmeraj živih strupninah nacizma je v lepem prevodu Marijane Novak (če izvzamemo grafični spaček na ščit-nem ovitku, ki se je očitno izmuznil vsem korektorjem) tudi izšla pri Mladinski knjigi. JOŽE SNOJ Ugovori in pripombe na naslov piscev in uredništva Želim si nadaljnjih razjasnitev Morda je marsikdo menil, da je bilo na plenumu kulturnih delavcev Osvobodilne fronte slovenskega naroda sedmega sklica na Ravnah na Koroškem oktobra letos o Prežihovem Vorancu, pisatelju in revolucionarju, povedano vse, kar je bilo pomembnega v njegovem življenju in delu. 'ar zadeva spomine na Prežiha, ki jih je objavil Ciril Vidmar v Delu pod naslovom Poslednjič pri Prežihovem Vorancu bdne 15. novembra (to je dober mesec dni po plenumu), pa lahko le obžalujemo, da Ciril Vidmar, založnik Prežihovih del, ni ime! možnosti, da bi s svojim pričevanjem obogatil Prežihu posvečeno srečanje kulturnih delavcev na Ravnah. ‘"-jioči 10, i jrvi t in ^U^UIUIIU I4JJUVCU V_I- rila Vidmarja o Prežihovem Vorancu bi sprejeli zborovalci vsekakor s priznanjem in hvaležnostjo. Kakor se je sedaj Ciril Vidmar na lastno pobudo oddolžil Prežihovemu Vorancu, se je oddolžil v začetku letošnjega leta tudi Speransu (prav tako v Delu). Nadrobno je opisal svoje stike z avtorjem »Razvoja slovenskega narodnega vprašanja« Edvardom Kardeljem, ki mu je zaupal izdajo tega svojega epohalnega dela. V obeh teh primerih nam je Ciril Vidmar pojasnil marsikaj, česar prej nismo vedeli. Najbrže ne želim od Cirila Vidmarja preveč, če ga prosim za pojasnilo še glede tretjega primera, ki bi utegnil sicer ostati nepojasnjen. * Rad bi vedel, zakaj v njegovi (Vidmarjevi) »Naši založbi« ni mogla iziti tristo strani obsegajoča napovedana knjiga Dušana Kermavnerja »Politične ideje med Slovenci v zadnjih sto letih«. To knjigo je Ciril Vidmar najavil v posebnem prospektu, izdanem konec leta 1939. Knjiga naj bi izšla junija 1940. leta in do konca februarja tega leta prijavljeni prednaročniki bi jo prejeli v platno vezano po nižji ceni 84 dinarjev. V omenjenem prospektu je med drugim zapisano: ticno življenje na popolnoma nov način, dala bo odgovor na vprašanje slehernega Slovenca, zakaj in kako smo prišli Slovenci v naše današnje politično stanje, razkrila bo osnovne in idejne tokove, katerih plod so slovenske politične stranke in tabori, podala bo analitično - sintetičen prikaz slovenskega političnega razvoja, idej, gibanj in vodilnih mislecev v njem, odkrila bo vzročno in nujnostno zvezo v razpletu našega političnega življenja, kakor se je v zadnjih sto letih nepretrgano razraščalo.« Sledi še nadrobnejša razčlemba vsebine knjige, ki pa ni izšla, ne leta 1940 in ne pozneje. Ko sem pri dedičih Dušana Kermavnerja poizvedoval za rokopisom te knjige, so našli le dva izvoda prospekta zanjo in nič drugega. Morda bi mogel pojasniti (nekdanji založnik) Ciril Vidmar tudi ta tretji, najbolj zapleteni primer. IVAN KREFT Brisanje razlike? V članku Emila Laha Razmišljajo o Vidmarju kritiku (KL, 20. 12. 1979) je vsekakor pozornosti vreden tisti del avtorjevega pisanja, ki se začne s stavkom: »Ko bodo mladi literati doumeli, da se Vidmarjeva ustvarjalna kritika bori za iste humane cilje, ki jih hočejo oni doseči po drugačni poti, z destruktivnimi prijemi literarnega delovanja in tvornosti, bo nasprotje med njihovo in Vidmarjevo literarno vizijo začelo postopoma izginjati.« •*T^^^akemu pisanju se reče brisanje iSS razlike, ki seveda v horizontu IEb »Vidmarjeve ustvarjalne kriti- JS ke« briše in izbriše »destruktiv- •>«#«»*- ne prijeme mladih«. To je tudi pisanje, ki seveda zaenkrat samo v pogojni, želeni obliki) ne ustavlja pri brisanju razlike, ampak namesto dvojnega, različnega in nasprotnega postavlja eno, enotno, istomisleče. To je pisanje, ki verjame v sakralno in ideološko moč literature, pose- bej pa kritike (»ustvarjalne«, se razume), in ki v mogočnih in donečih sintagmah napoveduje ukunitev enega v polarizaciji estetske produkcije in estetskih vizij sveta. Nevzdržno in izpraznjeno poenostavljanje pa je postavljeno na mesto kritične analize. DENIS PONIŽ Iz sodobne estetike: Sreten Petrovič Med Lukacsem in Marcusejem Avtor »Marksistične estetike«, pomembnega filozofskega dela, ki je letos že takoj po izidu doživelo opazen odziv, npr. tudi na posebnih razgovorih, ki jih je prav problemom tega dela posvetilo uredništvo revije »Gledišta«, je smiselno posegel v jugoslovanske diskusije o estetiki že leta 1972, ko je objavil svoje prvo estetsko delo »Negativna estetika«, ki sicer predstavlja njegovo za knjižno obliko prirejeno doktorsko disertacijo o Schellingovem mestu v estetiki nemškega idealizma. V tem tekstu je Sreten Petrovič nazorno in pregledno ekspliciral osnovne probleme, stičišča in razhajanja v evropski misli o lepem in umetniškem pojavu; prvi za Ivanom Fochtom je (pri nas) osvetlil tudi eno osnovnih kontroverz estetike 19. in 20. stoletja, namreč med estetiko »poezis« in estetiko »mimezis« ter produktivno pokazal. na njuno relativno omejenost, oziroma izrazito in usodno odvisnost od »prve filozofije«, ontologije in gnoseologije. Pojem »negativna estetika« zato pomeni večinsko tendenco v zgodovini filozofije umetnosti, po kateri se jedro umetnosti deducira iz določene filozofske ideje, ki je bila znotraj sistemske filozofije že prej razvita in eksplicirana v okviru ontologije in gnoseologije; posebnost umetnosti, njeno eksistencialno je zato nadomeščeno z občim, pojmom in idejnim. Petrovič je ob upoštevanju razhajanj med Kantovo in Heglovo estetiko natančneje analiziral še posebno Schellingovo estetiko v vseh njenih fazah. Pokazal je na pomembno Schellingovo razlikovanje med poetičnim in umetniško-mimetičnim v umetnosti iri na njegov zgodovinski pogled na estetiko in tudi umetnost, na kateri se je v preteklosti usodno zatrjevala predvsem njena prika-zovalna-mimetična plast, ob odsotnosti poetičnega, ontološkega, produktivnega. Schelling je zato anticipiral razvoj tiste usmeritve sodobne umetnosti, v kateri se je vedno bolj afirmiralo njeno abstraktno, nepredmetno in neilustrativno. Med »Negativno estetiko« in letošnjo »Marksistično estetiko« je Petrovič izdal še več knjig s tega področja. Poleg »Estetike in ideologije« in »Retorike« je potrebno omeniti predvsem delo »Estetika in sociologija« (1975), v katerem se je potrdil kot izjemen poznavalec socioloških (tudi marksističnih) teorij o odnosu med družbo in umetnostjo 19. in 20. stoletja. Prvi vtis, ki ga lahko dobi pozornejši bralec Petrovičeve »Marksistične estetike«, teksta, ki ga bomo tukaj skušali vsaj bežno obravnavati, je spoznanje, da je to marksistična estetika brez Marxa in Engelsa. Samostojni sestavki, kar se vidi tudi iz vsebinskega kazala, so posvečeni celo tako neizrazitim avtorjem (v zgodovini post-marksistične estetike), kot sta R. Luxem-burgova ali K. Liebknecht, prav tako pa je v obravnavo najnovejših tendenc vključil celo Kostasa Axelosa, medtem ko je »lifši-covska« problematika estetike izvirnega marksizma praktično ostala nedotaknjena. To je vsekakor presenetlji vo dejstvo, vendar nedvomno upravičeno, če se pomisli na avtorjev strah in tudi odpor do »kom-pendijev«’ Marxovih tekstov o kulturi in umetnosti; mislimo predvsem na nasilne sistematizacije iz različnih kontekstov privlečenih Marxovih in Engelsovih misli o umetnosti, lepem, realizmu itn. Vendar pa se je Petrovič verjetno prehitro odvrnil od te problematike. V' Marxovih (in Engelsovih) eksplicitnih mislih (sodbah) o umetnosti sicer resnično ni prisotna ambicija po sistematizaciji oziroma po graditvi t. i. marksistične estetike, vendar pa te teze niso povsem irelevantne, slučajne ali pod nivojem njune teoretične misli. Poleg samega smisla, ki ga imajo v okviru splošnega kritičnega »duha« njunih del, je zanje značilno še nekaj, namreč izrazita in produktivna zveza s tradicijo nemške klasične filozofije ter tudi z dediščino estetike in poetike Goetheja, Schillerja, bratov Schle-gel itn. Znana pisemska polemika z Lassallom namreč ne izpričuje njunega osebnega (neo-)klasicističnega okusa, temveč poteka v okviru načelnih estetskih stališč, ki so še kako vpeta v dogajanje novoveške estetske misli. Tudi kritična odločitev za realizem. Balzaca, Shakespeara, Danteja in Heineja nikakor ni slučajna, temveč tiči v njej najgloblji premislek o jedru osnovnih dilem in razhajanj v evropski estetiki, konkretno med simbolom in alegorijo, lepim in zanimivim, (na)videznim, iluzoričnim in resničnim. Videti je, kot da je že pri Marxu in Engelsu bistveno odločeno o poti in usodi marksistične oziroma postmarksi-stične estetike, namreč njena osnovna odvisnost od vrhunskih dosežkov evropske meščanske estetike, ki pa jo Petrovič odkriva predvsem pri avtorjih 20. stoletja. Kritični duh Marxovih del, Marxova revolucija v sami filozofiji, je očitno prepočasi in neizrazito prehajal v marksistično este-‘ tiko, in v njej so se praktično v nedogled oživljale le temeljne kontroverze evropske meščanske estetike. Zanimivo je, da je t. i. marksistična estetika verjetno tudi danes edini model teorije, kjer se je ohranila živa prisotnost nemške klasične filozofije in njenih dilem, pa tudi dosežkov sodobnejših npr. novokantovskih, fenomenoloških in freudovskih estetik. Tudi v tem delu je zato Petrovič dokaj izvirno in izčrpno analiziral dogajanje v estetiki nemške klasične filozofije. Prvi del »Marksistične estetike« pod naslovom »Transcendentalna kritika estetskega uma« obravnava praktično osnovne momente estetske misli nemškega idealizma, vključno z vidnim Schillerjevim prispevkom, ki je postal v okviru zgodovine post-marksistične estetike še kako pomenljiv prav z nekaterimi Marcusejevimi razmišljanji o jedru umetniškega in lepega. V tej zvezi lahko zares govorimo o izjemno samosvoji in tudi točni osvetlitvi dogajanja v markstistični estetiki 20. stoletja kot bistveno odvisni od vrhuncev nemške in evropske estetske tradicije sploh. Morda bi moral bolj poudariti le mesto Goetheja, Heineja, pa tudi bratov Schlegel, Novalisa, angleških romantikov itn., kajti videti je, da se je že v 2. polovici 19. stoletja in kasneje v njem bistveno odločalo tudi o KNJIŽEVNI Več kot literarni večer z dveh strani meje Svet brez sovraštva v Doberdobu V vremenu, ki je bilo kar se da slabo, saj je to stran Razdrtega naletaval sneg, onstran na Vipavskem je lilo kot iz škafa, na Krasu pa je pihala burja, smo se podali čez mejo v Doberdob in brali pred polno dvorano občinske knjižnice na literarnem večeru. To, da smo isti dan, 22. decembra, slavili še dan JLA, mislim ni bilo v nobeni opre ki z geslom literarnega srečanja — »svet brez sovraštva«. prireditev, ki sta jo skupno organizirali podjetna krajevna skupnost Sele na Krasu, čisto ■£$ blizu meje in delavskega Tržiča — Molfancona, ter sosednja zavedna slovenska občina Doberdob v Italiji, naj bi postala v prihodnje vsakoletna manifestacija slovenskih pisateljev z obeh strani meje, manifestacija literature miru ter sožitja v okviru že utečenega kulturnega in športnega sodelovanja med obema krajema ob odprti meji. Že poleti, ko so v Selah na Krasu z asfaltiranjem ceste, ureditvijo prireditvenega prostora, odkritjem spominske plošče in objavo knjižne monografije »V ognju se je rodila svoboda« prvič v širšem obsegu proslavili svoj krajevni praznik v spomin na tragični 31. maj 1944, ko so Nemci med vojno vas požgali in odgnali talce, se je rodila zamisel, da bi občemu prizadevanju za dvig kraja, ki je že začel propadati, pristavili še odločno kulturno in šolsko akcijo. Že takrat se je izkazalo, da bi poslej pri tem s Selami najbolj zavzeto sodeloval prav Doberdob onstran meje. Oba kraja Doberdob, ki ima zaradi nekdanjega nejhujšega bojišča prve svetovne vojne pridevek »Doberdob, slovenskih fantov grob«, in Sela, z italijanskim imenom Sela de le Trincee, Sela med strelskimi jarki, sta bila še posebej primerno okolje za poslanico miru. Društvo slovenskih pisateljev in slovenski center PEN sta z veseljem obljubila pomoč in tako je tokrat v Doberdobu pred 200 poslušalci nastopilo sedem slovenskih književnikov iz Ljubljane in Trsta: Mira Mihelič, Miško Kranjec, Marko Kravos, Miroslav Košuta. Tone Pavček, Igor Torkar in podpisani. Ker bo prihodnje leto podoben literarni nastop v Selah, smo se seveda tudi zdaj na poti v Doberdob ustavili najprej tod, že zato, da sežemo domačinom v roke in poskusimo teran. Kje drugje bi se tudi sicer slovenski pisatelji najbolj domačno znašli kot v gostilni! Nekdanji prekmurski kovinar Vidovič je s svojo ženo Kraševko v gostilni »Pri Prleku« v Hudem logu zares postregel s pršutom in srninim golažem in polento, pa tudi žganju še pred teranom ni bilo ničesar zameriti. Miško Kranjec je sicer menil, da Prlek ni Prlek, ker je rojen na Ptuju, kar pa še ni Prlekija. V zvezi s Ptujem je beseda seveda o Ivanu Potrču,še posebej, ker je nekdo pripomnil, da je bil prav te dni operiran na slepiču. Miško Kranjec, čeprav morda danes naš najbolj znameniti pisatelj, ki je tudi z leti že odpravil sedem križev, je bil nasprotno kljub temu. da je govoril o raznih bolezenskih nadlogah, videti povsem mladostniški, s skoraj otroško napeto rožnato kožico na obrazu. »Kakšno lepotilno vodico le uporabljaš,« se je nekdo zanimal za recept, Miško pa se je nedolžno odrezal: Samo pitralon. Priznal je da o Primorski v svojih literarnih delih doslej še‘ni pisal, če izvzamemo kratko novelo, ki jo je posvetil svojemu učitelju v Prekmurju. Primorcu Klajnščku. Beseda je nanesla nasploh na šolske zgode in nezgode. Miško je povedal. da je pri matematiki kar 5-krat delal popravni izpit, drugače pa je ohranil v lepem spominu profesorja Grošlja, ki je baje lepo predaval, tako da je vse razumel, samo naslednjega dne ni več znal. V Ljubljani je stanoval nekaj časa v Mari-janišču, pozneje pa so ga odpustili, ker je imel preslabe šolske uspehe in ker ni molil. Mira Mihelič se je zapletla v pogovoru z domačinko Rožo Perdec, odločno medvojno aktivistko, zdaj zavzeto kulturno animatorko, ki je sicer zaposlena v Kopru. Roža je povedala, da bodo — poleg kratkega recitala, ki ga je s selskimi dekleti naštudirala za literarni večer v Doberdobu — z domačo dramsko družino, pripravila prihodnje leto dramo ,Svet brez sovraštva v celoti’. »Igrali jo bomo, upajmo, že v novem kulturnem domu, ki ga mislimo postaviti na prireditvenem prostoru vsaj v montažni obliki.« Predsednik krajevne skupnosti Rado Marušič, ki je prvi poganjalec prizadevanja mladih za rast kraja, je pojasnil, da je dvorana v stari opuščeni šoli za večje prireditve premajhna; morda bi služila stavba kvečjemu za knjižnico. Glede nove šole bodo morali še razmisliti; zaenkrat se 24 otrok iz Sel vsak dan vozi s posebnim avtobusom v šolo v Kostanjevici. Mislijo tudi, da bi morda stavbo nekdanje šole prodali kakemu podjetju, ki bi poskrbelo za gospodarsko dejavnost; najbrž bi bili prostori primerni za pršutar-no, izkupiček pa bi porabili za kulturne namene. Mira Mihelič je medtem Roži obljubila, da ji bo poslala novejše popravke svoje drame, ki je bila sicer napisana takoj po vojni v velikem navdušenju, ki pa ima kot prvenec tudi te ali one slabosti. Hkrati se je spomnila, kako je pri prvi uprizoritvi v ljubljanski Drami takoj po vojni ob tekstu na odru »Ljudi je treba prepričati, ne pa ubiti«, nekdo izmed poslušalcev zaklical: Tako je! »Buča, to je režiser Bojan Stupica, mi je takoj rekel: »Mira, tako pa ne bo šlo«. Kravos in Košuta sta se pripeljala iz Trsta s precejšno zamudo. Izgovarjala sta se na vodovje, ki je baje zalilo tržaške ulice in prehode. Kras pa je kar trdno kljuboval. S pravim otroškim veseljem so nam pokazali mapo s priznanjem republiškega štaba splošnega ljudskeqa odpora,-ki so ga dobili prav večer pred tem kot edini kraj v občini. Radova žena Branka je razdelila z nagovorom med vse literarne goste domačo monografijo, za katero se je zahvalil Tone Pavček kot predsednik Društva slovenskih pisateljev in menil, da si takih monografij niso znala omisliti še veliko večja mesta. »Sploh pa je ta Hudi Log, bi lahko rekli, prej Zali log, a sp^i je res, da Zali v bistvu pomeni Zli Log...« Veliko hudega in zlega je res šlo preko teh kraških trat in globač v teku zgodovine. Radu Marušiču je minuli teden umrla nona. Ali ni vsa zgodovina teh krajev zapeta v usodi te 89-letne ženice, ki je še do nedavna skrbno varovala pravnuke na svoji zemlji! Prvega moža ji je po prvi svetovni vojni raznesla skrita granata na polju pod Doberdobom; drugega so ji med drugo svetovno vojno odgnali Nemci v Rižarno, od koder se ni več vrnil; en sin ji je padel pri partizanih; drugi kot italijanski vojak na ruski fronti; hči je umrla kot žrtev nemških nacističnih poskusov v taborišču smrti. Na nastop v Doberdobu, za katerega so natisnili s pozlačenimi črkami mikaven lepak, so nas pospremili tudi Selani. Srečanje je bilo v dvorani šole in knjižnice v Doberdobu. Po italijansko je Doberdobu pritaknjen še — »Del Lago«, kar naj bi bilo namenjeno jezercu zraven tega danes živahnega kraja blizu množičnih vojaških pokopališč in novih prevrtanih hribov z raketnimi bazami. V dvorani, ki je sicer tudi telovadnica, so nas pod odrom že pričakali ljubeznivi župan Andrej Jarc, kremeniti Slovenec in komunist, in njegov pomočnik, mladi podžupan Mario Lavrenčič, čigar žena je Francozinja. Poleg domačinov iz doline ob Tržaškem zalivu so prišli tudi zastopniki kulturne skupnosti in SZDL iz Nove Gorice, pa delegacija iz pobratene Prvačine ter jugoslovanski konzul iz Trste, naš nekdanji novinarski kolega, Lojze Kante, ki se je vrnil s prav tako uspešnega kulturnega srečanja beneških Slovencev v Čedadu. Torej, ta naš slovenski prostor vsaj v kulturi res diha vse bolj enotno, navkljub mejam? O tem so me prepričali tudi pevci domačega moškega pevskega zbora Poljane — Dol, ki je nastopol pred recitalom selskih deklet »Svet brez sovraštva«. Pod vodstvom Pauline Komelove, ki za zbor skrbi že 28 let, so zapeli najprej Oj, Doberdob«, pa dve pesmi o rdečih nageljnih in borih, ki šumijo, prav ob koncu prireditve pa so nas dvignili še v spominu na nedavno umrlega koroškega ljudskega skladatelja Pavla Kernjaka. »Se že svita beli dan« je zaokrožil tenorski solo Jordan Devetak, delavec iz monfalconske ladjedelnice. Po pozdravnih besedah župana Andreja Jarca in predsednika SZDL iz Sel Zvonka Ferkolje, ki sta oba poudarila, da se morajo Selani in Doberdobci, »oddaljeni samo za streljaj čez mejo«, še bolj spoznavati in družiti, pri čemer predstavlja tako kulturno srečanje še kako pomemben dogodek. Ljudje so ploskali kot kje drugje najbolj zvezdniškim popevkam ali nogometni tekmi. Mira Mihelič je po recitalu obudila še nekaj spominov. Drama je nastala iz osebnih izkušenj v takratni domobranski oz. gestapovski ječi. Vse v drami opisane jet-nice so bile resnične, vse sem poznala. Seveda sem skušala njihovo usovo predstaviti v poenostavljeni in na čas dveh ur strnjeni obliki. Tudi sama sem v ječi doživela toliko hudega, da se je v meni porodil odpor zoper vse nasilje in sovraštvo.« Poslušalci so bili posebej srečni, da so lahko videli pred seboj Miška Kranjca. Branka je prebrala odlomek iz njegovih kmečko pretresljivih »Stricev«. Ko pa je sam razmišljal o vprašanju, kako piše, je počasi in preprosto pravil: »O pisanju je težko govoriti. Vsakdo nekaj piše. Tudi jaz sem sodeloval že v šolskem listu, kjer so vsi pisali. Ker so vsi igrali nogomet, sem tudi jaz igral nogomet. Toda medtem ko so drugi prenehali pisati, pa jaz še kar naprej pišem. In nabralo se je okrog 10 knjig -romanov, pa 100 novel in še kaj. Ljudi, ki sem jih v knjigah opisoval, sem večinoma sam doživljal. Njihove zgodbe sem po svoje pomešal, kot da bi kuhal, in nastala je moja enolončnica. Sicer pa je treba pisati in vztrajno delati. Tako delam tudi zdaj čeprav postajam že malo utrujen.« Doberdobski župan Jarc je vsem razdelil spominske plakete, za tem pa smo v gostilni pri Ferfolji govorili ob kozarčku še naprej. Tudi peli. Čeprav v monfaleonski ladjedelnici z zaposlitvijo trda prede, saj je mesto nekdanjih 13000 zdaj zaposlenih komaj 3000 delavcev, so domači pevci v svojem zanosu glasno izpovedovali: »Slovenec sem« in »Naj živi nova Jugoslavija«. V hudem dežju smo se vračali. Miško je bil res že nekoliko utrujen, a povedal je, da bo moral pisati še voščilnice, potem pa še bo spet usedel k pisalnemu stroju. »Najprej moram dokončati za Mladinsko knjigo neke zgodbe, pozneje pa se bom spet lotil romana s slovensko temo; k prekmurski tematiki se bom vrnil spet pozneje, če bom še živ.« Seveda smo si tudi vsi želeli srečno novo leto in tega, kar sicer vsak dan želimo: da bi bil svet brez sovraštva. BOGDAN POGAČNIK Slovenska ilustrirana knjiga od njenih začetkov (6) Razcvet po prvi vojni Proti koncu stoletja je bilo poleg nesposobnosti za presojo ilustracije kot samostojne enote očitno tudi nepoznavanje pravil za oblikovanje knjige ali revije kot celotne umetnine. Bližal pa se je čas, ko je tudi to postajalo vse pomembnejše povsod po svefu in tudi pri nas. ^^■^^Krvi, ki je po prelomu stoletja mm j^Bzačel hoditi po teh novih poteh, j^t^^je bil arhitekt Ivan Jager (Iva-H nje selo pri Rakeku 1871—1960), ameriški arhitekt slovenskega rodu, ki je spremljal predvsem razvoj arhitekture v domovini v tesnih stikih s Plečnikom. Med drugim naj omenimo risbo za platnice in vinjeto, prav za Plečnikovo knjigo, opremil pa je tudi štiri knjige naše modeme. In to: Vinjete (1899) Ivana Cankarja. Čašo opojnosti (1899) in Pisanice (1900) Otona Župančiča ter kasnejši Cankarjev tekst Za narodov blagor (1901). Pogumno je opustil dotedanjo tradicijo opremljanja naslovnih strani in se ni naslanjal na secesijo, s slovensko ljudsko ornamentiko pa je napovedal novo dobo tudi na tem področju. V kakšen čas se je napovedoval prvi razcvet slovenske ilustracije? Ob zaostritvah nacionalnih bojev v avtroo-grski monarhiji so se zrelejši slovenski na- rodi dvigovali in vse glasneje zahtevali politične svoboščine ter kulturno in nacionalno samostjonost. Obe politični stranki na Slovenskem, tako klerikalna kot liberalna, sta imeli v svojem programu zahtevo po slovenski nacionalni avtonomnosti, čeprav še z dokaj medlim konceptom. In kot odraz teženj časa - da bi služili svojemu narodu — so slovenski in hrvaški dijaki, ki so študirali na umetnostni akademiji in na umetno-obrtni šoli na Dunaju, na Šantlovo pobudo maja 1903 ustanovili društvo Vesna. Vanj so zahajali vsi tisti, ki so se oprijeli gesla Iz naroda za narodkot vodila za svoje likovno ustvarjalno življenjsko delo. Ob ustanovitvi je bilo 20 članov in to število se je nekaj časa obdržalo, ker so nekateri člani odhajali, ko so se drugi vključevali. Večina članov pa se je morala zaradi slabih gmotnih razmer celo vrniti v domovino, zato je društvo Vesna že leta 1905 pravzaprav začelo razpadati, zlasti po odhodu Šantla in Smrekarja ter GAsparija, ki sta se sredi tega leta odpra- M ■,'^v Risba Ivana Vavpotiča v knjigi Ksaverja Meška Mladim srcem. nekaterih ključnih usmeritvah v umetnosti 20. stoletja in njenih teorij. V naslovu našega razmišljanja smo nakazali Petrovičevo teoretično koncentracijo na produktivni prehod od Lukacsa k Marcuseju, ki vodi preko Blocha in njegove estetike slutnje. Kot je videl Lukacs jedro umetnosti v čutnem, evokativnem odraža-nju zgodovinsko že realiziranega, in Bloch v anticipaciji nove, še ne nastale in uspele stvarnosti, je Marcuse povezal umetnost z utopijo in postavi! njeno bivanje nad zgodovinski videz oziroma zgodovino samo in njen ratio. Konstitutivno protislovje umetnosti je Marcuse ukinil v estetski, čutni sferi in pokazal »pot« za estetsko realizacijo onstran tradicionalnega umetniškega dela. Prehod od Lukacsa preko Blocha k Marcuseju je Petrovič označil tudi kot pot od »estetike mimezis« preko »estetike poesis« k »estetiki estezis«. kar pomeni tudi konstante oziroma temeljne epohe v razvoju marksistične estetike. Toda jasno je, in to so delno pokazale tudi intervencije sodelujočih na pogovorih v okviru revije »Gledišta«, da gre pretežno za poljubne konstrukcije, inspirirane na osnovi kantovskega kriticizma. Estetika estezis, ta marcusejevska varianta estetike, ki pa jo pri Marcuseju lahko dobimo praktično le z rekonstrukcijo njegovih manj poznanih tekstov, je kvečjemu protipol estetike mimezis ali poezis, ne pa neka nova kvaliteta, ki bi dejansko pomenila njeno ukinitev in produktivno preseganje. Prav tako ostaja Petrovič tudi na metodološkem področju še povsem znotraj tradicionalnega razhajanja med Kantom in Heglom; v glavnem gre le za kantovska vpraševanja o možnosti estetskih sodb, t. i. estetskega uma in umetnosti, ki so gotovo tudi produktivna, vendar v glavnem vezana le na izrazito izolirane procese v marksistični estetiki. Videti je, kot da je njen razvoj definitivno odvisen le od imanentnega in metafizičnega napredka teorije same. da gre praktično le za estetiko samokritičnega monologa, ki v glavnem povsem izključuje »dialog« s prakso samo, z umetnostjo in metaumetnostjo 20. stoletja. Toda nekateri osrednji modeli sodobne, predvsem zahodnoevropske marksistične estetike na primer pri W. Benjaminu, T. W Adornu, E. Fischerju, pa tudi Brechtu ali Blochu so se konstituirali kot marksistični predvsem kot striktna revolucionarna zavest konkretne umetniške prakse 20. stoletja in njenih prevratnih procesov. V Petrovičevem primeru gre torej za t. i. metaestetiko brez zavesti o metaumetnosti in postestetski umetnosti. Prav tako je poljubna, to pomeni subjektivna tudi členitev konstitutivnih poglavij v omenjenem delu. Prelomni momenti v marksistični estetiki niso koncentrirani le v okviru dilem in prelomov kot so poezis/mimezis ali estezis. temveč izrazito tudi v okviru opozicij ra-cionaino/iracionalno, realizem/romanti- zem, tehnika/forma, simbol/alegorija, produkcijske sile/produkcijska sredstva, označevalec/označenec, lepo/zanimivo, monumentalno,'dokumentarno, konstrukcijsko/spontano itn. Jasno je tudi, da bi njegova »Marksistična estetika« izgledala drugače, ko bi avtor poznal in prebral še nekatere druge tekste H. Eislerja, Lu Miir-tenove, Brechta, Blocha ali W. Benjamina. Praktično povsem je izpuščen tudi prispevek ruskega, češkega in francoskega strukturalizma. dela Barthesa ali Julije Kriste-ve, ki se sicer niso formirala kot marksistična, vendar so za to področje gotovo, smiselnejša kot npr. ontologija igre Kosta-sa Axelosa, ki jo sicer vidno upošteva". Praktično povsem je izpuščen tudi prispevek Sartra in njegovo delo tako na problemih, smiselnih za marksistično estetiko, kot pri raziskavah s področja fenomenologije in ontologije književnosti. Še posebno pa pogrešamo večje upoštevanje tistih momentov marksizma, ki.so resnično novi, torej njegovo »delo« in nikakor ne le avtomatsko podaljšana dediščina nemške klasične filozofije. Mislimo na Brechtov eksperimentalni, kritiko tradicionalne estetike realizirajoči model (gledališke) igre, W. Benjaminovo rešitev dilem med vsebino in formo z uvedbo tehnike, njegovo estetiko alegorije, kritiko spontanosti in iracionali-zma v umetnosti, Blochov pristanek na primat konstrukcijskega in montažnega v umetnosti nad arhaičnim in samoraslim, opojnim, Lukacsevo pozno, vendar pro- duktivno sintezo nekaterih momentov Kantove in Heglove estetike, nekatere-ne-dogmatske teorije o razrednem boju in avantgardi v umetnosti 20. stoletja (E. Fischer), prav tako pa bi bila produktivna tudi konfrontacija marksistične estetike z dosežki npr. fenomenološke estetike in eksistencialistične ontologije umetnosti. Tudi problem umetnosti in revolucije, kritika socialdemokratske »odložitve« alternative razrednega boja v umetnosti ali razpravljanja o umetnosti prihodnosti so pri Petroviču obravnavana zelo periferno, medtem ko še vedno aktualne problematike t. i. blagovne estetike (W. F. Hauga) sploh ne upošteva. Vendarpa moramo priznati, da so tekritič-ne pripiombe utemeljene predvsem na razumevanju Petrovičeve estetike kot dela z ambioijo- po čimbolj ustreznem zajetju vsebinskega razvoja marksistične estetike, ki naj bi torej bila tudi njena velikopotez-no pisana zgodovina. Toda to Petrovičevo delo očitno ni, čeprav je jasno, da je avtor nedvomno opravil izjemno obsežno delo in piozorno obravnaval tudi v jugoslovanskem prostoru praktično nepoznane estete, npr. sodobne sovjetske teoretike. Njegovo delo je torej potrebno brati predvsem kot izrazito samosvoje pisan spopad z nekaterimi dogmatskimi predpostavkami marksistične estetike, ki pa jih je v glavnem »podedovala« prav na osnovi svoje striktne navezanosti na meščansko estetiko. Vendar pa je domet Petrovičeve kritike nekaterih aspektov marksistične estetike pravzaprav že poznan, v zgodovini filozofije že ima svojo paralelo. Jasno je, da mislimo na tisto teoretično naravnanost, ki karakterizira kantovski kriticizem v primeru z dognanji leibnizvvolfovske metafizike. Toda Petrovičev metaestetski kriticizem je vendarle aktualen in potreben, če ostaja v marksizmu še danes eksplicitna težnja po oblikovanju strogo sistemskih estetik po vzoru metafizične teorije lepega in umetnosti, kjer naj bi se takorekoč od A do Ž sistematiziralo vse vedenje umetniškega pojava in deducirala umetnost iz nekakšnih osnovnih tez klasikov marksizma o umetnosti. O tej odtujitvi in nedvomno stalni nevarnosti je Petrovič mojstrsko spregovoril v pogovoru za časopis »Oko«, ki so ga ponatisnili tudi Naši razgledi: »Sleherno konstituiranje stroge marksistične estetike, s sistemskim videzom tradicionalnih estetik, pa naj to kdo hoče ali ne, jemlje za izhodišče fetišizem umetnosti. Gre za neki paradoks. Estetika tu vlada z umetnostjo tako, da molče postulira tezo o premoči umetnosti nad drugimi oblikami stvarnosti. Estetiko potem ni težko živeti v iluziji, da s tem, ko obvladuje umetnost, ki vlada svetu, obvlada celoto sveta.« JANEZ STREHOVEC vila v Miinchen. Društveni zbori so se sicer še nadaljevali, toda čim bolj se je približevala prva svetovna vojna, tem bolj so se spreminjali v nacionalne protiavstrijske manifestacije. Po dokaj nejasnem programu naj bi se člani društva borili za vsebinsko osamosvojitev slovenske umetnosti pred tujimi (posebno nemškimi) vplivi in za uveljavitev prave slovenske umetnosti. Za izhodišče so jemali domačo motiviko in zato začeli študirati domače navade in običaje, ljudsko umetniško tvornost, ter zbirali in ohranjevali narodne posebnosti. In ker so ljudsko enačili z narodno umetniško tvornostjo, so zbirali vezenine, peče, rute, avbe, keramične, lesene in kovinske izdelke in podobno. Poleg idejnega programa je imelo društvo tudi povsem praktičen pomen. Da bi svojim članom olajšalo uveljavljanje v javnosti, je skrbelo tudi za naročila, kajti tako zasluženi denar jim je pomenil edino sredstvo za življenje. Za vsa naročila so po pravilih društva razpisali natečaj, da je bila izdelava naročila poverjena tistemu, ki je zmagal na natečaju. Zatem je imel odločil-no besedo naročnik, večinoma založnik, ki pa se je ravnal po željah in okusu bralcev! Okus bralcev — kot smo že ugotovili — pa je bil v tem času še vedno skromen, vendar so poleg obilice ornamenta, ki je moral posnemati tedanje secesijske vzore, zahtevali pripovednost. ki naj bi bila vezana na slovensko narodno tematiko. Med slovenskimi založniki, ki so imeli večinoma svoje stalne ilustratorje, je bil izjema le založnik Lavoslav Schvventner. Sicer so se Vesnani šolali na dunajski likovni akademiji v realističnem duhu, vendar so v bistvu zrasli iz dunajske secesije: njihovo izrazno sredstvo je postala linija, dekorativnost kot posledica te linije pa se je pri njih izražala v ornamentu, ki posnema narodnega. Pri vseh je v ilustracijah okrog leta 1910 opaziti povratek realističnih risb. V bistvu je to umirjen in romantično obarvan realizem, pod vplivom secesijske linije še močno stiliziran in ne brez dekorativnih teženj, kar bi lahko poenotili v izraz prestilizirani realizem. Med pomembnimi osebnostmi pravega razcveta slovenske knjižne ilustracije je bil Ivan VAVPOTIČ, ki se je že zgodaj uveljavil kot risar in ilustrator. Dve veliki ilustraciji Zavržena ljubezen in Do miru (Dom in svet 1898) kažeta še očiten vpliv secesije v povsem dekorativnih curkih krvi, ki tečejo iz križanega Kristusa in vso kompozicijo prepredajo z dolgimi uvitimi in prepletajočimi se linijami, V secesijskem duhu je med drugim oblikoval tudi naslovno stran Ljubljanskega zvona (1900), ki je za razliko od ilustracij in opreme Jenkove zbirke Pesmi II (1901), v kateri še ni slutiti kasnejše kvalitete, obetaven začetek kasnejšega dobrega risarja. Čeprav še dolgo vsebinsko ni ušel misli konca stoletja, je misel na smrt in nadnaravne sile risal v dopadljivi risbi z uglajenim okusom in ubranim čutom za dekorativnost. Z akademsko realističnimi ilustracijami Jurčičevega Desetega brata (1911), Frana Milčinskega Tolovaj Mataj (1917) in Ksaverja Meška Mladim srcem (1922) se uvršča med tedaj najboljše ilustratorje slovenske leposlovne knjige. Svojo ilustratorsko pot je pobudnik Vesne in njen prvi predsednik Saša ŠANTEL začel z ilustracijami za znano Nazorjevo pesnitev Veli Jože (1908), ki jo je izdala Slovenska matica v Ljubljani. Istrske ljudske pripovedke, napisane v istrskem dialektu, govorijo o mladem velikanu, ki pooseblja klenega človeka v večnem boju z beneškimi izkoriščevalci istrskega kmeta: vešče in zavedno je za pesnitev napravil za časa svojega delovanja v Pazinu 11 celostranskih in manjših ilustracij, naslovno stran, 6 vinjet in 11 incial, ob katerih pa se ne da mimo ugotovitve, da so pod vplivom dunajske secesije. Preko petdeset ilustracij za I. in II. zvezek Meškovih črtic in povesti Mladim srcem (1911) je bogatilo za tedanji čas dokaj razkošno izdajo. V prvem zvezku, ki je nastal leta 1909, je predvsem pri incialah in vinjetah še opazen vpliv secesije, v drugem, ki je nastajal od leta 1911, pa že prihaja do izraza Šantlov osebni slog, značilen za poznejše ilustracije: opisni realizem z romantičnim nadihom, lahko berljiv v množici drobnih črt, ki se združijo v linijo. Mnogostranska aktivnost je Šantlu kasneje onemogočala, da bi se več ukvarjal z ilustriranjem. Večjih naročil ni sprejemal, v revialnem tisku je sodeloval s posamičnimi risbami in vinjetnim okrasjem; za ilustracije tega časa je značilna dosledno realistična risba še vedno z romantičnim nadihom, vendar negotova in nejasna: s kopičenjem drobnih črt in črtic je napravil kompozicijo nepregledno, kar dotlej zanj ni bilo običajno. Žal padec kvalitete v primerjavi z njegovimi deli izpred prve svetovne vojne ni bil le trenuten. Mladim srcem (1940), ki ga je izdala Mohorjeva družba, kvaliteta njegovih dosti * prej nastalih ilustracij variira tako motivno kot kompozicijsko. Čeprav sodijo ilustracije za Jurčičevo knjigo Cvet in sad (1944) časovno v drugo razdobje, naj jih omenimo tu kot vrh že v prvih Šantlovih delih zaslutenega ilustriranja (razen ilustracij za Nazorjevo pesnitev): vestno se je držal romantično realistične predloge, vendar je Jurčičev čas prenesel v čas okoli II. svetovne vojne. Kljub temu je tudi v teh ilustracijah njegov realizem le redko trpek, večinoma olepšan, a vedno prežet z rahlo romantično noto. TATJANA PREGL V > KNJIŽEVNI Poglavje iz knjige Jožeta Volfanda, ki izide v zbirki »Novi vidiki« pri Zavodu za šolstvo O kulturni politiki in kulturni vzgoji Ali obstajajo kakršnikoli razlogi, da nekaterim umetniškim stvaritvam pripišemo že vnaprej trivialnost, plehkost in vsakdanjost, obrabljenost, drugim pa priznamo visoko umetniško prepričljivost? Tovrstni estetski predsodki prevladujejo v teoriji umetnosti, v kritiki in v splošnem družbenem odnosu do »krimičev«, do tiste literature, ki je trdno vsidrana med manifestacije množične kulture. Nekateri sociologi kulture odrekajo kriminalkam vsakršno umetniško vrednost, pač zato, ker je kriminalka »določljiva forma, ki funkcionira po pravilih igre«. ocht se vprašuje, zakaj je za J ‘umetniški duh književnosti po-Rtr%| mcmbnejša karakterizacija likovna ’ od pravil igre v kriminalki. Ali prav igra in kombinatorika ne zmagujeta kot umetniška stran te literature? Ali ni Agatha Christie mojster karakterizacije oseb. likov? Včasih je, po avtorjevem mnenju, morda lahko najti več šun-da v literaturi z visoko umetniško ambicijo kot pa v dobro napisani kriminalki. Zelo težko bo teorija o umetnosti določila estetsko-kompozicijsko tehnična merila, kaj je kič. K obravnavi kiča ni mogoče pristopiti niti subjektivistično, relativistično ali funkcionalistično, saj kič ni senzacija in ne le nek realni pojav, ampak je utemeljen v samem umetniškem dc-lu, v njegovi strukturi, v njegovi biti. Zato nimajo prav tisti, ki trdijo, da poslušalci samo slišijo in zaznajo kičaste črte v glasbenih kompozicijah, da gre torej za njihovo estetsko sodbo in okus. ki je v različnih dobah lahko povsem različen. Takšen ali drugačen estetski dih je objektivno spoznaven in prcpoznanljiv v umetniškem delu, kot njegova kakovost in vrednost ali kot nepopolnost in estetska puhlost. V zadnjem času na trgu množične kulture spretni in nedomiselni trgovci ponujajo umetniške izdelke oziroma obrtniške proizvode, ki imitirajo s pomočjo materiala in hočejo z enim materialom dočarati vtis drugega. Takšnega kiča je precej v arhitekturi, pa tudi v slikarstvu. V iskanju medsebojnih zvez med človekovim hedonističnim zadovoljstvom in (ne)umetniškimi proizvodi na tržišču množične kulture je zanimivo razčleniti nekaj tez I. Fochta o okusu malomeščana. Osnovne nagnjenosti malomeščanskega okusa so tele: zunanjost in zunanji blišč, močni elementi in fragmenti, sentimentalnost v doživljanju in izrazu, vsebina in tako imenovana realistična umetnost ter konservatizem. Glavna avtorjeva teza je, da se malome-ščan s svojim značilnim okusom izmika vsaki težji, zahtevnejši, poglobljeni umetnosti. Umetniškemu delu pač, ki ga ni mogoče razvozlati površno in na mah, brez intelektualnega in emocionalnega napora. Malorneščanov okus zmore prodreti le do površine in zunanjosti, ne pa do slojevito-sti dela, do podteksta, do notranjega duha umetnine. V sebi ne premore toliko odmevnosti, doživljanja in globine, da bi se dejavno, ustvarjalno, prizadeto srečal z umetniškim delom. Porabnikovo fiziolo- ško oko ali uho je povsem brez vsake duhovitosti in se je zlilo z detajlističnim, potrošniškim, koristnostnim gledanjem na sadove umetniškega nemira. Okusu malomeščana je popolnoma tuje uživanje v formi, v virtuoznem obvladovanju tehnične plati umetnikovega izražanja. Ce so mu tuje odlike umetniške forme, pa je globoko pozoren do vsebine in izjemnih dogodkov v knjigi in v filmu, posebno všečnih glasbenih fraz v opereti in operi, do zanimivih poant in fragmentov v (ne)umetnini. A vsebinski lok dogajanja, obogaten z odličnim avtorjevim poznavanjem ljudske psihologije .in malomeščanove detajlistične usmerjenosti, nikoli ne povezuje s strukturo romana, filma, simfonije, likovnega ali kateregakoli drugega dela. Najlepše se okusu malomeščana prilega delo, ki mu omogoči istovetenje z glavnim junakom. Želi videti sebe in svoje življenje, z njim hoče uresničiti svoje sanje in hrepenenje. Kakor ženska, ki hoče očarati s kozmetično dekoracijo, ne pa s svojim znanjem, naravnostjo in prisrčno neposrednostjo, ali kakor moški, ki si v gledanju nasilja in pornografije dočara omejenost po svoje zamišljenega odra življenja in prebivanja na njem. Tako se malorneščanov okus vedno giblje v nadrobnostih in v posameznostih, ki mu godijo, ali v površni splošnosti, ki ni zapletena in od malomeščana ne zahteva prav nobenega večjega napora, razen tega morda, da pokoketira z umetnostjo, ker tako pač pristoji uglajenemu človeku. Najpreprosteje je z nasmeškom, s pomilovanjem ali celo s prizanesljivostjo meriti, razlagati in razčlenjevati razraslost hedonistično pobarvanega okusa malomeščana. Poplava proizvodov množične kulture vsak dan bolj poraja vprašanja, kako, po katerih poteh bodo človekova estetska obzorja zatrla ostanke malomeščanskega odnosa do umetniškega in do kulture, oziroma, kako se bo človek v samoupravni socialistični družbi osvobodil lažnega, sentimentalnega blišča popularizirane in ponujene neprave umetnosti. V poglabljanju družbenoekonomskih odnosov in v nadaljnjem razvijanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja se človekova volja, njegov temeljni, izvirni interes bolj pomika od izrazito ekonomskih problemov, problemov proizvodnje in tehnologije v sfero družbene nadgradnje. V sfero politike, znanosti, kulture, ideologije, zdravstva, šolstva in drugih področij. Na teh področjih družbenega dela delavec, občan vse bolj čuti in izraža probleme, ki so mu najbolj blizu. Obenem se pa zaveda odgovornosti za njihovo razreševanje. Vendar se v svobodni menjavi dela, tudi na področju kulture, še ne zna dovolj enakopravno pogovarjati z izvajalci kulture, z nosilci umetniškega ustvarjanja. Delegatski strukturi so precej daleč vrednostna, idejna, estetska, ideološka stanja in smeri v umetnosti in kulturi. Zato se dialog med uporabniki in izvajalci v kulturi še preveč vrti okrog količine programa in »uslug«, pa o ocenah oziroma o usodi sredstev, ki jih združeni delavci združujejo za kulturo. Ni pa dialoga o programskih črtah kulturne politike, denimo, gledališča in njegove vpetosti v socialno okolje. Ni še dialoga o idejnoestetskih in humanističnih osnovah umetniškega repertoarja. Ni dialoga o kakovosti umetniškega ustvarjanja, o umetniških, idejnih, estetskih, človeških in občečloveških razpotjih, stiskah ali kritikah, ki jih zarisujeta umetnikovo srce. prepričanje in njegova vizija. V družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju, v svobodni menjavi dela se bo uporabnikova, samoupravljav-čeva človeška in estetska zavest kalila v oblikovanju kulturne politike, v pogovarjanju in soočenju z izvajalci, z umetniki, s kulturnimi delavci. Pogosto bo uporabnikov glas še prekrit z oguljenim plaščem mezdnega delavca z »malomeščanskim okusom«. Negotov je in še bo delavčev korak v zavzemanju enakopravnega sedeža za okroglo mizo ali v delegatski skupščini v razpravah o kulturi, o umetnosti, o formi, estetiki, o slojevitosti in strukturi umetniškega dela in o podobnem. Kajti podružbljanje kulture, to je krepitev samoupravnega položaja delavca in občana v kulturni politiki, je neposredno povezano z novim idejnim bogastvom, z dvigom družbene zavesti, z večjim znanjem in izobraženostjo delavca, z delavčevo samou-stvarjalno prisotnostjo v kulturnem življenju, z doseženo stopnjo družbenoekonomskih razmer, v katerih delavec začenja samoupravno obvladovati vsa področja družbenega življenja, in torej tudi kulture. Vendar prav družbena fronta idejnega boja proti pojavom malomeščanščine, plehkosti in plitvosti v duhovnem ustvarjanju ni dovolj enotna. Osnovni nosilci kulturne politike in oblikovanja družbene zavesti, še posebej fronta SZDL, šole, delegacije in organizacije združenega dela v kulturi, bi morali načrtno ustvarjati družbeno ozračje za takšna idejna soočanja, ki bi iz temeljev družbenoekonomskih odnosov razgrinjala in razčlenjevala vzroke za odtujenost umetniškega dela in visoke umetnosti ali za prevladovanje množične kulture ali za raven »malomeščanovega« okusa. Organizirati bi morali takšne oblike kulturnega dela, izobraževanja in usposabljanja, kakršne so zaživele v kulturni akciji Človek, delo, kultura, kakršne pomagajo uveljavljati temeljne vrednote socialistične samoupravne družbe in gradijo socialistično samoupravno zavest. Prav v svetu duhovnega ustvarjanja, v tisku, publicistiki, v množični kulturi, v umetnosti, znanosti, filozofiji itd., se mnogokrat odpira odkrita ali prikrita fronta idejnega boja. Množična kultura vpliva na vrednostni sistem samoupravljavca, na njegovo socialistično zavest in opredelitve, na samoupravno vedenje, na njegovo družbeno zavest. Vpliva na zavest delavskega razreda. Zavest delavskega razreda predstavlja dialektično enotnost, sintezo marksistične znanstvene misli, prakse in dolgoročnih, zgodovinskih interesov. Če se množična kultura v samoupravni socialistični družbi ne razlikuje od indusrrijske, konfekcije kulture meščanskega sveta, in pošilja na trg vagone brezvrednega, nehumanega kiča, šunda, pornografije, nasilja, človeka-samouprav-jjalca zaustavlja na samoosvobodilni poti, poneumlja ga in razoscblja. Takšna množična kultura stoji na isti fronti z nasprotniki samoupravljanja in nima prav nič skupnega z zgodovinskimi interesi delavskega razreda, da najlepše, in najvrednejše v umetnosti postane last množic. Svobodna last svobodnega ljudstva, kakor je rekel Ivan Cankar. Tisti del množične socialistične kulture, ki po idejni sporočil- nosti in po artistični nedomiselnosti razčlo-večuje, stopa skozi ista izhodna vrata, kakor mnogi drugi protisamoupravni in protisocialistični pojavi — od birokratizma in etatizma, do tehnokratizma, malomeščanščine, egoizma, šovinizma in podobnih. Teoretična in praktična dejavnost določenih družbenih in poklicnih skupin (birokracija, tehnokracija, klani v umetnosti in kulturi) se zoperstavljajo samoupravni akciji delavskega razreda, osvobajanju dela in človeka. V isti družbeni in ideološki vlogi se je znašel precejšen del našega zabavnega tiska, literarne plaže, obrtnih umetniških izdelkov, filmskega, radijskega in televizijskega programa in založništva, zabavnoglasbene produkcije itd. Prav v ponudbi tovrstne množične kulture sta odsotni kulturna politika in široko, družbeno odprta akcija idejnega spopada s tako imenovanim okusom bralcev, poslušalcev in gledalčev, z okusom malomeščana. Med množičnimi sredstvi obveščanja niso samo tisk, radio in televizija tisti »proizvajalci« in ponudniki množične kulture, ki se ne morejo otresti odgovornosti za upoštevanje in uveljavljanje glavnih ciljev socialistične samoupravne kulturne politike. Tehnika in dosežki civilizacije sami po sebi ne ogrožajo humanosti in človekove svobode. Dehumanizirajoče učinke tehniške, kompjuterske civilizacije povzročajo protislovja socialističnega družbenega razvoja, pred katerimi pri nas nismo nikoli mižali. Marxov ideal komunistične, to je humanistične družbe je družba, v kateri ne bodo predmeti, stvari vladali ljudem, človeku, ampak bodo ljudje upravljali s stvarmi in jim vladali. Tehnika pa bo in je človekovo sredstvo za njegovo osvoboditev. To velja v enaki meri za množična sredstva obveščanja kot tistih kanalov, ki najbolj vsestransko, učinkovito in množično širijo umetniške proizvode, o njih obveščajo, jih popularizirajo, prodajajo, uveljavljajo in s tem oznanjajo raznovrstne vrednote, ideje, stile, vsebine, poglede in stališča. Skozi množične komunikacije lahko pronicajo ali prevladajo ideje, ki zaslepljajo in varajo poslušalca, gledalca, bralca. Toda množični mediji razkrivajo tudi titansko silo napredka in razvoja. Njihovo humanistično, osvobodilno poslanstvo v kulturni politiki ni izkoriščeno v zabavnem, propagandnem, vzgojnoizobraževalnem in rekreativnem delu programa. Zlasti komercialna reklama usmerja porabnika v nakup proizvodov, ki zagotavljajo lepoto, eleganco, svežost, ugled, modnost. Sili ga v presojanje in sprejemanje zunanjih kvalitet proizvodov. Porabnik avtomatsko verjame besedam, ne da bi mnogo razmišljal o vsebini in o drugih vrednostih predmeta. Tako mu reklama oblikuje iluzionistično zavest, ki jo hromijo in usmerjajo sanje, ne resničnost. To ni tisti družbeni človek, ki bi v proizvodu videl delo drugega človeka. Množični mediji se prav z reklamo in propagando rokujejo z okusom malomeščana in tako okus postane promoviranec med merili, s katerimi naj bi družbeni človek ocenjeval, kupoval in usvajal proizvode materialne in duhovne proizvodnje. B. Brecht si je želel »produktivnega« gledalca, ki ni samo »opazovalec« dramske predstave. R. Garaudy je pisal o dinamičnem značaju modernega umetniškega dela, o težnji, da umetnina gledalca aktivira. E. Fischer govori o umetniku, ki poskuša vključiti občinstvo v svoj delovni, ustvarjalni proces in ga odtegniti iz pasivnega prepuščanja v uživanje z aktivnim sodelovanjem. Množični mediji v prometu proizvodov množične kulture zanemarjajo humanistične, vzgojne in izobraževalne naloge in cilje. V socialistični samoupravni družbi, kljub še nepreseženim objektivnim in subjektivnim protislovjem v družbenih odnosih in v položaju delovnega človeka in občana, so dane osnove za zmagovanje BESEDA AVTORJA Dokaj različno razmišljamo o včerajšnji in današnji kulturni politiki samoupravne socialistične družbe. Dvoje vprašanj potemtakem vselej vabi h kritičnemu presojanju — prvič, iz katerih korenin je ZK povezala prve programske dokumente o družbi, kulturi in umetnosti, kako je torej uspela nepretrganost občečloveške in socialistične misli o najvrednejših kulturnih ustvarjalcih, sograditeljih naše zdajšnje nacionalne samobitnosti, vnesti v revolucionarna sporočila in v akcijo; in drugič, kako je ZK navzlic občasnim vijugam in zaostritvam vendarle vztrajala pri izročilu svobodnega ustvarjalnega duha človeka, ki tudi z umetnostjo preustvarja in drugači resničnost, življenje. ZK, in to kažejo vsa značilna obdobja družbenega in kulturnega razvoja po vojni, ni hotela biti razsodnik o vprašanjih umetosti, umetniških stilov in smeri. Tako vsaj govorijo mnogi sklepi, dokumenti, razprave. Vendar je že razprava o »partizanski brezi« razgrnila problem o odnosu med umetnostjo in družbo, med umetnostjo in politiko. Nemalokrat smo se v zadnjih letih tako ali drugače vračali k pravilnemu umevanju bistva umetnosti in umetniškega ustvarjanja. A premalo. Premalo prav zato, ker je človekovo osvobajanje predvsem samoupravljanje in kfer samoupravljanje terja ustvarjalnost. Kako torej ustvarjamo možnosti za več raznovrstne, tudi umetniške ustvarjalnosti? Samoupravno organiziranje kulture smo v svobodni menjavi dela prekrep-ko povezovali le z dinarjem — zato danes lahko sicer kot zadovoljivo vrednotimo samoupravno presnovo kulturnih dejavnosti. Toda kultura še ni postala bistvo združenega dela. Kultura je še razumljena sektorsko, kot umetniška dejavnost poklicnih ustanov. Delavčevo odločanje o sredstvih za kulturo je le del njegovega totalnega osvobajanja — bistveno je, kako kot človek zna sprejemati vse najvrednejše in najhumanejše in kako vse to soustvarja. Zato se razprava o kulturni politiki v samoupravni socialistični družbi zame začenja z vprašanjem, kako kulturno živimo in kako ustvarjamo, torej tudi, kako sprejemamo in »delamo« umetnost. JOŽE VOLF AND BESEDA ZALOŽNIKA Prispevki o kulturni politiki in kulturni vzgoji, ki jih objavljamo v zbirki Novi vidiki, posredujejo avtorjeve poglede na bistvene etape izgrajevanja samoupravno organizirane kulture, na razumevanje množične kulture in na smeri v marksističnih interpretacijah umetnosti. Avtor poleg navedenih vsebin poskuša tudi strnjeno prikazati in interpretirati prispevek pomembnih marksističnih mislecev k proučevanju zapletenih vprašanj kulture in umetnosti. Zaključna razmišljanja namenja avtor vprašanjem kulturne politike šole in ugotavlja, da je razprava o kulturni politiki, o kulturi in šoli dejansko razprava o družbenih, političnih, samoupravnih in marksističnih razsežnostih notranjega življenja in odnosov v šoli in njenega sevanja v okolje. Prispevke o kulturni politiki in kulturni vzgoji bodo lahko učitelji novega predmeta umetnostna vzgoja v skupni vzgojnoizobrazbeni osnovi v usmerjenem izobraževanju koristno uporabili kot enega od virov pri svojih pripravah na pouk. demokratičnih in kulturnih vsebin množične kulture. Kulturna politika v slovenski samoupravni socialistični skupnosti je zrasla z revolucionarnim procesom osvobajanja dela in človeka. Danes ji stojijo nasproti tri družbe-no-kultume zamisli o kulturi in umetnosti, kakršne naj bi se kot prevladujoče ohranile ali celo negovale v samoupravni družbi. Kulturološka definicija oziroma koncepcija kulture razume kulturo abstraktno, zunaj biološke, socialne, psihološke pogojenosti družbenega življenja, kot zaprt sistem, ki ni v soodvisnosti z družbo, to je koncepcija, iz katere veje tradicionalna meščanska označba kulture in se z njo kitita kulturniški tehnokratizem in elitizem. Druga koncepcija se zadovoljuje s »proletarizacijo« kulture, a ima pri tem v mislih proizvode industrijske, konfekcijske kulturne proizvodnje nižje vrste za anonimnega potrošnika. To je liberalistični laissez faire, laissez passer v kulturi. Tretja koncepcija pa hoče administrativno, etatistično uravnavanje kulture in umetnosti. Kultura v socialistični družbi je lahko samo množična in ne more biti drugačna. Kulturna politika v samoupravni socialistični družbi se poraja na fronti revolucio-niranja družbenoekonomskih odnosov, v katerih se človek osvobaja in razodtujuje. Vse najvrednejše v umetnosti naj postaja last svobodnega človeka. Človeka, ki ustvarja in preustvarja kulturo, človeka, ki ustvarja materialne pogoje za umetniško ustvarjanje, ki postaja iz človeka — fizičnega delavca človek — ustvarjalec in samou-pravljalec. Zato v družbeni politiki izgrajevanja samoupravnih socialističnih odnosov ni druge alternative kot te, da si podružbljeni človek ustvarja svojo srečo z ustvarjalnim in svobodnim delom ter z odločanjem o vsem, kar ustvari, potrebuje in hoče. To je edina pot samočlovečenja in nastajanja posameznikove družbene zavesti, ki bo znala preskočiti vse naravne in umetne meje takšnemu samoosvobajanju. Tudi če se ozremo k množični kulturi, ko se bo samoupravljavec, delegat spogledoval s koreninami in posledicami temne strani obraza množične kulture. Pa tudi z neizmernimi prednostmi, ki jih lahko žarči množična kultura v samoupravni socialistični družbi. Zagrebško tako rekoč literarno pismo Čaršija v nas in mi v čaršiji Pred dnevi smo na malih zaslonih gledali oddajo o slavnem zagrebškem »Tindl-tandlu«, bohemskem shajališču pisateljev, poslopju, izpolnjenem s polmračnim ozračjem, kjer gostje ob vinu in z rutino brezdelnežev dolgo, brezkončno, plodno in neplodno kramljajo o literaturi, berejo pesmi, poslušajo prozne sestavke, kjer se shajajo možje z velikimi, donečimi imeni, a tudi brezimneži... Pravijo, da je semkaj zahajal pesnik Tin Ujevič, posedal za mizo ure in ure, dolge večere in noči, in z besedami improviziral svoje bleščeče eseje, prihajal je Gustav Krklec, prihajajo tudi pesniki, ki pravijo, da pesniškega navdiha sploh še niso doživeli, vendar že sanjajo, da bodo nekoč baklonosci pesništva svojega kraja ali naroda ... V Zagrebu imajo več takšnih neuglednih, vendar vplivnih shajališč pesnikov in pisateljev z dolgo tradicijo. Mnogi mladice* sniki sodijo, da niso naredili prvega koraka v svojo pesniško prihodnost, dokler si ne najdejo prostorčka vsaj v kakšnem kotu takih posvečenih oltarjev poezije, kjer se veliko govori, za žrtveno daritev pa prihaja za mizo vino ali tudi kakšna močna slivovka. Seveda pa je v Zagrebu še dosti več bolj »profanih« shajališč pisateljev: recimo navadne krčme, kjer se dobro je in veliko pije, kjer se od zgodnjega jutra do noči razlega živžav vseh mogočih gostov, dostikrat tudi takih, ki z literaturo nikoli niso imeli nikakršne zveze in ki nimajo niti najmanjšega upanja, da jo bodo kdaj vzpostavili... No, taki »literati« se tam pač kratko in malo zabavajo in preganjajo čas. Takšno in podobno »smukanje« v gostilne z dobro jagnetino in polnimi sodi vina je skorajda obredna navada ne samo pisateljev, temveč tudi igralcev in umetnikov sploh, takih in drugačnih, vse do kulturnih dejavnikov v najširšem pomenu besede, ki jim pogostoma pravimo kulturni delavci. Književnica Marija Peakič je v nekem zagrebškem časniku priobčila majhno gloso o takih shajališčih in moram priznati, da jo je napisala zelo ostro. Razjezilo jo je to, da se stvari dogajajo tako, kot se dogajajo. Za začetek pravi Peakičeva, da je tudi zabava sestavni del kulture in da pri tem nikakor ne misli na organizirano zabavo, to je na tisto, kjer kuptmo vstopnico za določeno prireditev in se torej vnaprej sami odločimo glede vsebine večera, ki smo ga sklenili prebiti zunaj. V tej glosi se je posvetila vprašanju tako imenovane neorganizirane zabave, tistemu, čemur pravimo dnevna spontanost pri srečanjih s prijatelji, kolegi, sodelavci in znanci. Mislimo na dopoldansko malico ali »gablec«, kot pravimo v Zagrebu, na podaljšano službeno kosilo, na večerje, ki se začenjajo popoldne in se končujejo zjutraj, na patologijo tistega na videz popolnoma naravnega povabila, ki se navadno glasi: »Gremo malo posedet za našo mizo!«, »Dobro bi bilo kaj popiti«, v aktualni varianti pa tudi takole: »Slišiš, stara sablja, naša druščina se navadno zbira v... Pojdi še ti z menoj, kuhinja je bogovska, potem pridejo mucke, krasni kebrčki, tudi same ga rade dajo na zob in ti pozneje ne delajo problemov. Zabava je zajamčena do nezavesti.« Književnica Marija Peakič nadaljuje: »In tako hodijo ti fantje na jagnetino tja in tja (zelo so informirani), na vampe (tja), na pršut in sir (moj bog, saj veste, kam), na meso na žaru (vemo), na ribe (dalmatinske zveze), želodec (slavonske zveze), na lov za muckami (brez zveze). Da spoštovani bralci, da ne bi dobili napačne predstave, moram opozoriti, da ne gre za nikakršne šušmarske obrtnike, ki so si čez noč, .nabasali' žepe,'zdaj pa .uživajo' v provincialnih okvirih svojega neznanja, statusne neinventivnostim duhovne revščine. V mislih imam, zakaj ne bi rekli bobu bob, del naših kulturnih delavcev, recimo, tudi 'umetnikov - ampak uboga kultura, uboga umetnost, ubogi delavci, ki imajo take umetnike. Ob ražnju in muckah se namreč za tistimi omiziji delijo tudi stvari, katerih delitev je predvidena zunaj vseh zvez. Ti ljudje nikakor niso pripravljeni biti zaupni z vsemi povprek. Beznica (»pajzl)« je njihova definitivna usmeritev. Snobovsko si izmišljajo prednosti umazanega okolja, pripravljeni so modrovati o zdravilnosti kislih vampov, okrog jagnečje glave prirejajo prave obrede, strokovno razpravljajo o gospodarjevem .domačem' vinu...« Marija Peakič pravi, da je to psevdobohe-ma kot oblika zabave, in žalostno vzklika takole: »To je treba znati prenesti, spoštovani moj bralec, kajpada ne samo fizično. Ta sorta ljudi ma rada svojo kulturo...« In tukaj se krog spet zapre pri slavnem Tinu Ujeviču, ki ga omenja tudi Marija Peakič: »Tako ti sedijo za Tinovo mizo (baje je tam sedel Tin) in zapravljajo... Zapravljal je konec koncev tudi Tin. Toda sebe. In takrat so se nad prazno mizo svetili in iskrili drugačni priboljški. Pa se ne potegujem za revščino. Ravno obratno.« Optika, s katero Marija Peakič gleda te vsakodnevne pojave je očitno kritična in, naj bo še tako precizna, ima pridih pretiranega čistunstva, obenem pa je ta optika vendarle odkrila neko značilno gesto obnašanja, ki jo je v svoji knjigi »Palanka duha« povzdignil Radomir Konstantinovič di sinteze o portretu našega sodobnega malomeščana, ki ima svoje norme, svoj mir, svoje obrede, svoje ljudi enakih idealov in bo na svojem mestu načrtoval svoje zmage, v vinu pa gasil poraze. Kdaj ta »palanka duha« ni v pisateljih, kdaj je zunaj njih, kdaj so pisatelji žrtve tega mehanizma? To je zanimalo tudi mladega književnika Tomislava Marijana Bi-losniča iz Zadra, ki je opozoril, kako moreče in negativno vpliva na pisatelja in literarno ustvarjanje tako imenovana provinca. Po njegovem mnenju bi danes, če gledamo s kateregakoli sociološkega stališča, pravzaprav lahko ugotovili, da province ni več. Toda, opozarja Bilosnič, gre samo za scenografsko slepilo, ki nam ga vsiljuje tako imenovana globalna vas, kajti provinca duha je bila zmeraj primarna, bila je nad geografskimi determinantami province, danes pa je po Bilosniču — največja puščava te civilizacije. »Da, ravno te civilizacije«, pravi Bilosnič«, ki gradila temelje na človeškem duhu oziroma od njegovih sestavin — znanosti. Tako se nam zdaj torej maščuje dialektični paradoks.« Bilosnič pravi, da — če zožimo stvar na tesne domače okvire, na lokalne razmere — utegne biti provinca včasih tudi nevzdržna, ker je izključljiva in nespravljiva. »Zlasti se to pokaže takrat, kadar gre za pisatelja, in vzrokov je več. Pisatelj bi moral biti uho in oko. povrh pa še, kakor je dejal Krleža, sodnik, obtoženec, tožilec in zagovornik svojega okolja in časa. Provincialno okolje tega ne dopušča? nikakor ne more razumeti, da je prava književnost prežeta z resničnostjo. Zato se pisatelj v takem okolju prestopa med -prezirom in neznanjem, medtem ko imajo književno kraljestvo v rokah diletanti. Majhno okolje terja od pisatelja javni striptiz in vse vrednote opira na značilne pojave, kakršne poznamo iz »Mesteca Peyton«. Povrh v takem okolju izdaja knjigo nekdo, ki je daleč proč, piše pa jo nekdo, ki je neznan. Čaršijske miselnosti na žalost niti z uvedbo enega najbolj humanih sistemov, samoupravnega, nismo odpravili...« V Nadalje opozarja Bilosnič, da provincialno okolje išče pisatelja po svoji meri, vse, kar njegove mere presega, pa se ji zdi meni nič tebi nič sovražno. »Vidite, v tem grmu leži del naših nesporazumov«, končuje pisatelj Bilosnič, svojo tožbo o usodi književnika v provinci, v »palanki duha«, kjer je vse normirano in kjer hoče biti vse senzacionalno, ker je pač banalno. Ti dve glosi, ki sta ju priobčila zagreška književnica Marija Peakič in zadrski književnik Tomislav Marijan Bilosnič, imata svoj predtekst v nekaterih vsakodnevnih, očitno žalostnih situacijah, toda mogoče bi bilo močnejše orožje zoper to »palanko duha« ironija. Moliere bi iz takih podatkov sestavil komedijo. JOŽO PULJIZEVIČ Občutek svežine in toplega vzdušja v spalnici dajejo lepi in domiselni vzorci, tiskani v različnih barvah. O uspehih pri oblikovanju in izdelavi materialov pričajo tudi odličja s sejmov mode CELJE TRETJINO ŽIVLJENJA, KI GA PREBIJEMO V POSTELJI, SI LAHKO POLEPŠAMO S KAKOVOSTNIM IN UDOBNIM POSTELJNIM PERILOM. 100% bombaž — jamstvo za trajno kakovost »Metkine« posteljnine. Končna faza proizvodnje posteljnine v TOZD Kozje. ODLIČJA S SEJMOV MODE ZA POSTELJNINO 1974 - »Ljubljanski zmaj« (sejem mode Ljubljana) 1975 - »Ljubljanski zmaj« (sejem mode Ljubljana) 1976 - »Diploma Ljubljanski zmaj« (sejem mode Ljubljana) 1978 — »Ljubljanski zmaj« (sejem mode) 1979 — »Srebrna košuta« (sejem mode v svetu Beograd) SREČNO NOVO LETO 1980 22. stran ★ DELO OBJAVE - OBVESTILA Četrtek, 27. decembra 1979 GLEDALIŠČE DRAMA SNG Četrtek, 27. decembra, ob 19.30 — Abonma A in izven. H. Pinter: PREVARA. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 28. decembra, ob 19.30 — Abonma B in izven. H. Pinter: PREVARA. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 29. decembra, ob 19.30 — Izven abonmaja. H. Pinter: PREVARA. Vstopnice so v prodaji (tel. 20-171). MALA DRAMA SNG (v Križevniški cerkvi na Trgu francoske revolucije) Sobota. 29. decembra, ob 20. Predpremiera (izven abonmaja). Peter Bo-žiC: KOMISAR KRIŠ. Skupna predstava Drame SNG in Prireditvene poslovalnice Festival. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami (tel. 20-171). uro pred začetkom pa v Križankah (tel. 22-975). Premiera (izven abonmaja) bo v nedeljo, 30. decembra, ob 20. uri! OPERA IN BALET SNG LJUBLJANA Cfetrtek, 27. dec. - ni predstave. Petek, 28. dec, ob 10. uri — P. I. Čajkovski: HRESTAČ Zaključena za OS Vič Lj Sobota. 29. dec. — ob 10. uri — K. Cipci: SNEGULJČICA Zaključena predstava, - ob 19.30 - G. Verdi: RIGOLET-TO ZA IZVEN. Cenjeno občinstvo že danes opozarjamo na sobotno izven predstavo Verdijevega Rigoletta ob 19.30, v kateri bodo peli naši solisti, med njimi v vlogi Rigoletta baritonist Ferdinand Radovan, ki se je prav te dni vrnil z uspešnega gostovanja v ZDA. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO GLEDALIŠKA PASAŽA Četrtek, 27. dec . ob 19.30: S. Voš-njak: OB TABORNEM OGNJU. Za izven. Predpremiera. Petek. 28. dec., ob 19.30: S. Vošnjak: OB TABORNEM OGNJU. Za izven. Premiera. Sobota. 29. dec., ob 9.00: DEDEK MRAZ. Zaključeno za MGL. Modno hišo. Sekretariat za finance. Beograjsko banko. Sekretariat za ljudsko obrambo. Ob 11.30: DEDEK MRAZ Zaključeno za Metalko. ob 14. uri: DEDEK MRAZ. Zaključeno za Metalko. ob 16. uri: DEDEK MRAZ Zaključeno za Skupščino SRS in Birostroj. Ob 20.00: A Hieng: SLAVOLOK. Premiera. Za abonma RED PREMIERSKI Nedelja. 30 dec., ob 9. uri DEDEK MRAZ Zaključeno za Mladinsko knjigo. ob 11.30: DEDEK MRAZ. Zaključeno za METALKO, ob 14. uri: DEDEK MRAZ. Zaključeno za Ljubljansko banko, ob 16. uri: DEDEK MRAZ. Zaključeno za Ljubljansko banko. Otroški igrici A. Movaka: V OZVEZDJU POSTELJE, sledi prihod DEDKA MRAZA in obdaritev. Ponedeljek. 31. dec., ob 19.30: S. Vošnjak: OB TABORNEM OGNJU. Za izven. Cenjene obiskovalce vljudno prosimo. da dvignejo rezervirane vstopnice za silvestrsko predstavo najkasneje do 28. XII. do 12. ure. SLOVENSKO MLADINSKO | GLEDALIŠČE V LJUBLJANI I CetrTek 27. decembra, ob 10. uri • ' Svetlana Makarovič: SEN ŽELE-| NJAVNE NOČI. Gostovanje v Hor- julu (triinsedemdesetič) * Petek 28. decembra, ob 10. in 11. uri Kajetan Kovič: ZLATA LADJA - na osnovni šoli »VlC« (petič, šestič). Ob 17. uri Aurand Harris: PAVLIHA IN MICA za otroke Jugotekstila Ona-on Notranja trgovina, Ljubljana. Proletcrska (stodvajsetič). Sobota 29. decembra ob 8.30 in 11.30 Niko Grafenauer: NEBOTIČNIKI. SEDITE za otroke Mladinske knjige TOZD Tiskarna. Titova 145 (drugič, tretič). ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 Četrtek. 27. decembra: M. Stante: KJE SI DEDEK MRAZ?, mladinska igra s petjem in plesi. Ob 16. uri zaključeno za Zavarovalnico TRIGLAV. Ob !8. un predstava za Zdr. dom Vič, IMOS. Inst. za gozd.. Sekr. za delo in IZVEN. Ob 15.30 in 17.30: J. Vandot - M. Stante: KEKEC IN MOJCA, mladinska igra s petjem. Gostovanje v Logatcu. Petek. 28. decembra: M. Stante: KJE SI DEDEK MRAZ?, mladinska igra s petjem in plesi. Ob 16. uri predstava za DINOS in IZVEN. Ob 18. uri predstava za KIT. Kom. za energetiko. Inst. za met. konstrukcije in IZVEN. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 16.—18. ure na dan predstave pa dve uri pred pričetkom predstave. Cenjene obiskovalce obveščamo, da bomo na silvestrski večer uprizorili izven abonmaja ob 19.30 R. Pavel kič: ROJENA V ZNAMENJU TEHTNICE, komedija in A. MarodiC: UPOR JEZNE GOSPODINJE, komedija. Vstopnice že prodajamo. LUTKOVNO GLEDALIŠČE JOŽE PENGOV DRAVLJE Četrtek, 27. decembra ob 16.30 in 18.30. Fran Levstik: KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO. Gostovanje v LEK. Ljubljana. Petek, 28. decembra ob 8,30 in 9,30: Dane Zajc: PETELIN SE SESTAVI. Gostovanje v Osnovni šoli Trnovo. Ob 16. uri Dane Zajc. PETELIN SE SESTAVI. Gostovanje v Pediatrični kliniki v Ljubljani. NOVOLETNI PROGRAM od 17. do 30. dec. 1979 Lutkovno gledališče Ljubljana je pripravilo letos najobsežnejši in najbogatejši NOVOLETNI PROGRAM lutkovnih predstav v MARIONETNEM gledališču in gledališču ROČNIH LUTK, saj so hkrati na programu kar 4 različne lutkovne predstave, ki bodo uprizorjene 129-krat. Vse predstave obišče tudi DEDEK MRAZ, za nekatere delovne kolektive pa je tudi posamična obdaritev otrok. MARIONETE, Levstikov trg 2 Darinka Kladnik: ClRIBU — s predstavami: Četrtek, 27. dec., ob 10. uri za OŠ RUDNIK. ob 16.30 za REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PRAVOSODJE, oob 18. uri za MESTNO KONFERENCO ZK Ljubljana. Petek, 28. dec., ob 9.30 za VVZ POLJANE Ljubljana, ob 16. uri za VARNOST — Ljubljana, ob 18. uri za REPUBLIŠKI KOMITE ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE. ROČNE LUTKE Matjaž Loboda: POD TO GORO ZELENO — s predstavami: Četrtek, 27. dec., ob 9. uri za VVZ TRNOVO Ljubljana, ob 14. uri za Sob Ljubljana Vič-Rudnik v kino VlC, ob 17. uri za KS Zgornja Šiška v dvorani doma SVOBODE KS Zgornja Šiška, Vodnikova 141. Petek, 28. dec., ob 9. uri v VVZ K. KOMANOVE Ljubljana, ob 16. uri za TOZD KOMUNIST v dvorani SVOBODE - KS Zgornja Šiška, Vodnikova c. 141. Jifi Streda: RDEČA KAPICA - s predstavami. Četrtek, 27. dec., ob 8.30 in ob 10. uri v VVZ STARI VODMAT Lj., pfr-t-9-uri v KS KOLODVOR - M. KINO Pijadejeva 22. Petek. 28. dec., ob 10. uri v VVZ LITOSTROJ Lj. Ljubeljska 16. ob 16. uri za REP. SEKRETARIAT ZA MEDNARODNO SODELOVANJE - Levstikova 10. Jifi Streda: PRAVLJICA O PRINCESKI NA ZRNU GRAHA - s predstavami: Četrtek. 27. dec., ob 9. in ob 15. uri v OS DANILE KUMAR Lj., ob 9. uri za LB-Gospodarska banka Lj Petek, 28. dec. ob 9. uri za VVZ ZALOG v KS ZALOG, ob 16. in ob 18. uri za LB-Gospodarska b. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Četrtek. 27. dec., ob 10. in 12.30 uri N Avila: HAKIMOVE ZGODBE -gostovanje v Ormožu. Ob 15. uri A. Adam GISELLE - za kmetijsko šolo iz Medloga. Ob 19.30 uri B. Ciplje: TRAKTAT O SLUŽKINJAH - V Domu JNA. ljudsko fllsdUMo esija Wk, Četrtek, 27. dec., ob 10. in 14. uri Janez Žmavc: PAVLIHA IN MALO CEZ LES. Zaključeni predstavi za osnovne šole iz Laškega. Petek. 28. dec., ob 10. in 13,30: Janez Žmavc: PAVLIHA IN MALO CEZ LES. Gostovanje v Radečah. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek. 27. dec. ob 14,30 - za KS Vodovodni stolp, ob 16,30 uri - za KS Preddvor. Kokra M. C. Machado. »MALA ČAROVNICA. KI NI MOGLA BITI ZLOBNA«. Ob 16. uri - gostovanje v Kamni gorici. J. Streda: »PRAVLJICA O RDECl KAPICI« — lutkovna predstava, ob 16. uri - gostovanje v Predosljah. Z. Florijan: »TOBIJA« — lutkovna predstava SPORED ZA CETRTEK KINOTEKA, MlkMUcra c. 28: amer. film »DAMA S KAMELIJAMI.« Režija: George Cukor. Glav. vi.: Greta Garbo, Robert TayIor, Lio-nel Barrymore. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. KINO UNION: ob 15. uri DEDEK MRAZ PRI NAS. . ZA VAS: ameriški barvni celovečerni risani film — pravljica »SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV« (Snowwhite and the Seven Dwarfs). Prod.: Walt Di-sney. Film, ki sodi med nesmrtna dela filmske umetnosti, namenjene otrokom. Ob 18.15 in 20.30 ameriški barvni znanstveno-fantastični spektakel »GALAKTIKA - VESOLJSKA KRIŽARKA« (Battlestar Galactida). Prod.:UniversaI, 1978. Mednarodne nagrade za vizualne in zvočne učinke! Glasba: Stu Philips. Kamera: Ben Colman. Scenarij: Glen A. Larson. Režiser: Richard A. Col la. Glavne vloge: Lome Green, Dirk Benedict, Jane Seymour, Ray Milland in drugi. Brez predfilma! (Jutri ob 21. uri predpremiera enega najbolj gledanih filmov doslej, ameriškega fantastičnega spektakla »Super-man« Richarda Donnerja. Naslovna vloga: Christopher Reeve. Nastopa plejada slavnih igralskih imen: Mar-lon Brando, Gene Hackman, Valerie Perrine, Maria Schell, Terence Stamp, Sussanah York in drugi. Vstopnice so v prodaji jutri od 15. ure. Predprodaje ni!) KINO KOMUNA: PREMIERA -domači barvni film, drama »ŽIVLJENJE TEČE DALJE« (Zemaljski dani teku). Prod.: Centar film, 1979. Dobitnik »Velike bronaste Arene« na letošnjem filmskem festivalu v Puli, »Srebrna medalja« mednarodne žirije CIDALC, prva nagrada lista »Mladost« itd. Glasba: Zoran Simjanovič. Fotografija: Milan Spasič. Scenarij in režija: Goran Paskal je vič. V glavnih vlogah: Dimitrije Vujovič in Obren Helcer (oba igralca - amaterja), Šar-lota Pešič, Mila Keča in drugi. Kratki film »S. O. S.« Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. (Naslednja filmska premiera: francoski film Louisa Buhuela »Diskretni šarm buržoazije«.) Sporočilo ljubiteljem »silvestrske filmske premiere«: v ponedeljek, 31. t. m. bo ob 21. uri predpremiera francoske filmske komedije »Orožnik proti Marsovcem« z neponovljivim Louis de Funesom v glavni vlogi! Ob 10. uri MATINEJA mehiškega barvnega filma »FANTASTIČNO POTOVANJE Z BALONOM«. Režiser: Rene Cardona. Samo danes! KINO TRIGLAV: »007 ZA VAS...« - revija filmov o Jamesu Bondu: ROGER MOORE v angleškem barvnem pustolovskem akcijskem filmu »MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO« (The Man with the Golden Gun) po romanu lana Fleminga. Scenarij in režija: Guy Hamilton. Igrajo še: Maud Addams, Christopher Lee, Britt Eckland in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. Zadnjikrat! KINO VlC: film o pustolovskih akcijah zloglasne Tujske legije - angleški barvni W film »STOPAJ ALI UMRI« (March or Die). Prod.: ITC, 1977. Glasba: Mauric Jarre. Kamera: Marcel Richard. Scenarij: David Goodman. Režiser: Dick Richard. Glavna vloga: GENE HACKMANN Igrajo še: Terence Hill, Catherine Deneuve, Marcel Bozzuffi in drugi. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO ŠIŠKA: BRUCE LEE v svojem zadnjem hongkonškem barvnem CS karate-filmu »ZMAJEVA IGRA SMRTI« (Game of Death). Prod.: Golden Harvest, 1977. Scenarij in režija: Robert Clouse. Filmske novice št. 51. Ob 16., 18. in 20. uri. KINO SLOGA: nemški barvni WS erotični film »VANESSA« Huberta Franka. Glavna vloga: Olivia Pascal. Filmske novice št. 50. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! OTROŠKI KINO MOJCA: DEDEK MRAZ PRI NAS... ZA VAS: ameriška risanka »JUNAKI DISNEY-LANDA« ob 45—letnici Miki Miške. Predstava ob 15.30 in 17. uri. Vsopnice prodajamo uro pred začetkom predstav. KINO KRIŽANKE: amerilki CS barvni film »ROLLERBALL«. Režija: Norman Jewison. Igrajo: James Caan. John Houscman, Maud Adams. John Beck. Film prejel nagrado za zvok ter prikazan na FEST 1996. leta. Predstavi ob 17.30 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. KINO DOMŽALE: jug. nem. barvni film »MED JASTREBI«, ob 20. uri. KINO RADOMLJE: ameriški barvni film »NAVIJAČICE«, ob 19. uri KINO MENGEŠ: amer. barvni film »NA MUHI OSTROSTRELCA«, ob 19. uri. KINO »CENTER« KRANJ: ameriški barv. krim. film »GARETOVO MAŠČEVANJE«, ob 16. uri. Amer. barv. film ZA FILMSKO GLEDALIŠČE: »TRI ŽENSKE«, ob 18. uri - abonma mladinski. Ob 20. uri obonma za odrasle. Režija: Robert Altman. KINO STORŽIČ, KRANJ: amer. barv. krim. film »99,5 % MRTEV«, ob 16., 18. in 20. uri. Režija: John Frankenheimer. V gl. vi. Richard Harris. KINO TRŽIČ: amer. barv. western film »VELIKI REVOLVERAŠKI OBRAČUN«, ob 17. uri. Amer. barv. thriller »GLOBINA«, ob 19. uri. KINO »DOM« KAMNIK: amer. barv. krim. film »POLICIJSKI PES«, ob 18. in 20. uri. KINO DUPLICA: amer. barv. krim. film »INŠPEKTOR BRANIGAN«, ob 20. uri. KINO »SORA« ŠKOFJA LOKA: amer. risanka »ANA IN ANDY«, ob 16. in 18. uri. Ital. vojni film »PETERKA ŽIGOSANIH«, ob 20. uri. KINO RADOVLJICA: francoski barvni film »NEZNANEC, KI NAS SPREMLJA«, ob 20. uri. KINO BLED: japonski barvni film »ŠOGUNOVI SAMURAJI«, ob 20. uri. KINO BOHINJ - BOH. BISTICA: jugoslovanski barvni film »VETER IN HRAST«, ob 20. uri. KINO »DELAVSKI DOM« ZAGORJE OB SAVI: amer. barv. »VSE DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE«, ob 17. uri. Nemški barvni ljub. zabavni film »RESNIČNE ZGODBE«, ob 19. uri Mladini do 15. leta starosti ogled filma ni dovoljen. KINO »DELAVSKI DOM« TRBOVLJE: ital. barv. W film »KRALJ MAMIL«, ob 17. uri. KINO »SVOBODA TRBOVLJE II: hongkonški pustolovski karate film BRUCE LEE »POGREŠAMO TE«, ob 17. uri. Ameriški vestem »SOVRAŽNIK APACEV«, ob 19. uri. KINO »DELAVSKI DOM« HRASTNIK: franc, drama »ŽIVLJENJE SE ZAČNE DVAKRAT«, ob 19. uri. KINO »KRKA« NOVO MESTO: domači barvni film »ŽIVEMU ČLOVEKU SE VSE ZGODI«, ob 17. in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: »japonska barvna kriminalka »DOKAZ«, ob 17. in 19.30. KINO SEVNICA: ameriški barvni film »POTRES«, ob 19 uri. KINO »PARK« MURSKA SOBOTA: hongkongški barvni CS film »ZMAJI TEŽKO UMIRAJO«, ob 18. in 20. uri. KINO ČRNOMELJ: krim. film »V LABIRINTU NOČI«, ob 17 in 20. uri. KINO »SVOBODA« ŠEMPETER PRI GORICI: amer. film »MARATONEC«, ob 18. in 20. uri. KINO »SOČA« NOVA GORICA: amer. film »TO JE ZARES PRAVA LJUBEZEN«, ob 18. in 20. uri. KINO MARIBOR KINO GLEDALIŠČE: ob 15.30, 17.45 in 20. uri italij. barvna satira »SATIRIKOM.« Zadnjič. Režiser: Federico Fellini. V glavnih vlogah: Gordon Mitchell, Martin Potter, Lu-cia Bose, Capucine. KINO UNION: ob 15.30. 17.45 in 20. uri angleški barvni thriller »39 STOPNIC.« Premiera. Režiser: Don Sharp. V glavnih vlogah: Robert Po-well, Erič Porter, David Wamer. KINO PARTIZAN: ob 10- uri izraelska barvna komedija »LIMONOV SLADOLED.« Režiser: Boaz David-son. V glavnih vlogah: Viftach Kat-zur, Anat Afzmon. Ob 15.30, 17.45 in 20. uri argentinska barvna komedija »DOKTORJI SO ZA GOLE«. Režiser: Dr. Gerard So-fovic. V glavnih vlogah: Gustavo Ro-jo, Gloria Millian. KINO UDARNIK: ob 15.30, 17.45 in 20. uri ameriška barvna srhljivka »IZGANJALEC HUDIČA.« Režiser: VVilliam Friedkin V glavnih vlogah: Ellen Burstvn, Max von Sydow, Lee J. Cobb, Linda Blair, Jason Miller. Film za otroke ni primeren. V petek, 28. dec. bo ob 10. uri matineja v KINU PARTIZAN z izraelsko barvno komedijo »LIMONOV SLA DOLED. RADIO MARIBOR 7.30 DANES ZA VAS; 8.00 Poročila; 8.05 Zabavna glasba, vmes obvestila in EP; 8.35 Domače napeve igrajo ansambel Borisa Kovačiča in Veseli planšarji; 14.00 Novice; 14.05 Zabavna glasba; 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.15 Obvestila, zabavna glasba in EP; 14.30 Mali recital klarinetista Valterja Petriča; 14.45 Slovenski pevci zabavne glasbe; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 DNEVNIK; 16.20 Obvestila; 16.30 Na tekočem traku iz studia 3; 17.00 REPORTAŽA; 17.30 Arije iz znanih in manj znanih oper Giuseppa Verdija - poje tenorist Josč Carreras; 18.00 KULTURNA PALETA; 18.30 Kreativna glasba (Brane Rončel) OBVESTILA Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, Tržaška c. 25 in Izobraževalni center tehniške stroke Novo mesto, Kristanova 60 OBVEŠČATA na osnovi objavljenega razpisa za vpis v š. 1. 1979—1980 v dnevniku Delo z dne 8. 3. 1979 vse kandidate za višješolski študij ob delu ELEKTROTEHNIKE v centru Novo mesto, da bo vpis v prvi semester v soboto, 2. 2. 1980, ob 10.30 v prostorih Izobraževalnega centra tehniške stroke v Novem mestu, Kristanova 60. Pričetek predavanj bo v sredo, 13. 2. 1980. Vsa potrebna pojasnila v zvezi z vpisom dobite v tajništvu Izobraževalnega centra v Novem mestu (tel. 068 21-481) ali v tajništvu fakultete za elektrotehniko v Ljubljani (tel. 061 261-343). 27-10793-0 VABIMO VAS NA SILVESTROVANJE 31. decembra v Festivalno dvorano, Ljubljana Predprodaja vstopnic vsak dan od 16. do 18. ure. ŠKUC STARI TRG 21 LJUBLJANA Do 28. 12. 1979 si lahko vsak dan od 17. do 20. ure ogledate razstavo železnih skulptur Matjaža Počivavška v prostorih ŠKUCA, na Starem trgu 21. V sredo, 26. decembra bo ŠKUC organiziral projekcijo filma D. Makave-jeviča »Nevinost bez zaštite«. Predstava bo ob 20. uri v Pionirskem domu. 27. decembra bo v prostorih ŠKUCA na Starem trgu 21 ob 19. uri koncert Janija Kovačiča in Vena ter Melite Dolenc. Plesna šola Pionirskega doma - Centra za kulturo mladih na Petkovško-vem nabrežju 35 v Ljubljani, vpisuje še v zadnje plesne tečaje pred novim letom, in sicer: ZAČETNI tečaj se prične 11. decembra, NADALJEVALNI tečaji pa 4., 13. in 29. decembra. Vpišete se lahko vsak dan od 17. do 20. ure v Plesni šoli na Petkovškovem nabrežju 35. Cena tečaja za dijake in študente je 250 din, za zaposlene pa 350 din. V zavod tivoli REKREACIJSKO DRSANJE je v torek ob 20-., v sredo ob 10./21., v četrtek ob 20., v petek ob 21., v soboto in nedeljo ob 10., 14., in 20. uri. CENTRAI.NO KOPALIŠČE TIVOLI Ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek ob 16. in 20. uri. Torek in četrtek tudi ob 10.30. Sobota in nedelja ob 9., 13.30. v soboto tudi ob 18.uri. Obvezne plavalne kape. ČUK KLUB je odprt vsak dan, razen torka od 20.30 do 02.30. fm? SUPER \> je odprta vsak dan, razen ponedcijKa od 20. do enih, ob sobotah tudi ob 15.30 do 19. ure. Ob torkih in sobotah je na sporedu disco glasba, ob četrtkih stara glasba, ob sredah, petkih in nedeliah ROCK. BLUES, COUNTRY, NOVI VAL, HARD ROCK . RESTAVRACIJA SULC je odprta vsak dan od 10. do 22. ure. SILVESTROVANJE bo v ČUK KLUBU. Informacije in rezervacije na 315-522 (85). OSEBNA ZAHVALA Ob obletnici uspele operacije se iskreno zahvaljujem zdravstvenemu osebju bolnišnice dr. Petra Držaja Ljub-ljana-Šiška, in sicer: dr. Jeršku, dr. Pleterskemu in dr. Štalcerju, medicinski sestri in strežnemu osebju za intenzivno nego, na oddelku pa glavni sestri, medicinskim sestram, fizioterapevtkam in strežnicam. Hkrati jim želim srečno novo leto 1980. Hvaležni pacient Franc Žužek DEŽURNI ZDRAVNIK LJUBLJANA 1. Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bolku Kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): Za otroke in mladino do 15. leta starosti - ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih zdrvstvenega doma Ljubljana - ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — Pediatrične klinike — Vrazov trg 1. tel.: 310-246. 2. Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel.: 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa tel. št. 94. Za otroke in mladino do 15. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotovljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 323-060. 3. Prebivalci občine Grosuplje—I-vančna goricakličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa po tel. št. 94. 4. Nočna nedeljska služba in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti Nebotičnik, Kidričeva 1, soba št. 7/II. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj naslednjega dne, ob nedeljah in praznikih pa ves dan. ZD Maribor, Ulica talcev 9, telefon 26-568 V mestu: dr. Branko Ješovnik, okoliška dežurna služba: dr. Borut Kosi in dr. Srečko Rutar, ambulanta dežurna služba: dr. Cvetka Babič, pediatrična dežurna služba: dr. Erika Udovič-Dovnik. DEŽURNE LEKARNE LJUBLJANA Dežurna nočna lekarna: Miklošič, Miklošičeva 24 MARIBOR Center, Gosposka 12 PREVOZNE storitve - kompletne selitve — za zasebni in družbeni sektor. Informacije po tel. (061) 345-417. T-I5696-165 KOMPLETNE selitve, prevoze, opravimo strokovno za zasebni in družbeni sektor. Zanesljivi in točni. Tel. (061)342-420. PT-15680-165 PREVOZE, kompletne selitve, opravimo strokovno za zasebni in družbeni sektor. Zanesljivi in točni. Tel. (061)263-756. PT-15681-165 PARKETARSTVO Moste vam nudi polaganje, brušenje in lakiranje parketa. Za storitve večletno jamstvo. Tel. (061)41 -485 21475-165 ZALOŽBA BOREC p. o. LJUBLJANA Miklošičeva 28 išče za svojega sodelavca garsonjero ali sobo s posebnim vhodom, v Ljubljani ali okolici. Ponudbe lahko po telefonu (061) 320-486 ali pisno na založbo. 27-10810 Delavski svet TOZD Mehanizacija preklicuje razpis prostih del in nalog tehničnega vodje TOZD Mehanizacija, ki je bil razpisan v dnevniku Delo z dne 8. novembra. KRAŠKI ZIDAR - SEŽANA DSSS 27-10792 Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Franceta Bevka, Ljubljana, Ul. Pohorskega bataljona, objavlja za nedoločen čas prosta dela in opravila - učitelja za razredni pouk - PRU ali U - snažilke Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Nastop dela s 1. 2. 1980 ali po dogovoru. _________________27-10787 m Slovenija projekt 1. 2. SLOVENIJA PROJEKT, Ljubljana, Cankarjeva 1, p. o. razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJE RAČUNOVODSTVA VODJE KOMERCIALE (reelekcija) Kandidati morajo za obe vrsti nalog poleg splošnih pogojev določenih z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še naslednje: - da imajo visoko ali višjo ekonomsko izobrazbo in uspešno prakso v računovodskih oz. komercialnih delih - da so družbenopolitično in moralnoetično neoporečni Kandidate po tem razpisu sprejmemo v organizacijo za nedoločen čas z mandatno dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in zaposlitev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Slovenija projekt, Ljubljana, Cankarjeva 1 - razpisna komisija. 26-10775 Delovna skupnost strokovne službe Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije objavlja prosta dela in naloge: pravnika Pogoji: diplomirani pravnik eno leto delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece Kandidate vabimo, da pisne prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo na naslov: Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5 v 15 dneh od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav. 27-10786 ČGP DELO OSREDNJI SLOVENSKI DNEVNIK DELO vabi marljive, iznajdljive in dinamične sodelavke za TAJNIŠKA DELA v centralni redakciji dnevnika DELO: Od kandidatk pričakujemo, da imajo: - končano štiriletno šolo administrativne ali ekonomske smeri - enoletne delovne izkušnje pri opravljanju enakega ali podobnega dela - organizacijske sposobnosti STROJEPISNA DELA OB PREVAJALCU Od kandidatk želimo, da imajo: - administrativno šolo - eno do dveletne delovne izkušnje pri opravljanju enakega ali podobnega dela ' - usposobljenost za tipkanje po nareku Sprejetim kandidatkam nudimo stimulativne osebne dohodke in vso pomoč pri delu, zlasti v času trimesečne poskusne dobe. ODLOČITE SE in pošljite svoje prijave kadrovski službi ČGP DELO Ljubljana, Tomšičeva 1, v 15 dneh po prvi objavi. 21-1128 Svet delovne skupnosti Ustavnega sodišča SR Slovenije objavlja prosta dela in naloge PISARNIŠKEGA REFERENTA -STROJEPISCA Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske, upravnoadministrativne ali podobne smeri - obvladanje dela z magnetofonom ter opravljen preizkus za strojepisca najmanj I. b razreda. Poskusno delo traja en mesec. Kandidate vabimo, da vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v 8 dneh od objave na naslov: Ustavno sodišče SR Slovenije, Ljubljana, Beethovnova 10. _________________________________________28-10774 POGUM OB JEZERU Po J. O. Cunvoodu priredil Andrej Kovač - Ilustriral Željko Lordanič 142. Videl je može, kako so prihajali od daleč in vodili konje.Slišal je njihove vesele žvižge. V bližini je bila žaga, zatrpana s kupi žagovine. Pod okno se je prikotalilo dlakasto bitje, ki se je, ko je zagledalo Petra, začelo radostno vzpenjati po njem. To je bil Buddy, Mi ni n pes. Takšne pse je imel Peter rad: bil je dlakast, nerodnih tac in glave pretežke za njegovo telo. »Raste,« je pomislil Peter in ga poklical. »Dober pes bo.« 143. Nekaj minut kasneje je šel mimo koče Poleon Dufre-sne. Zagledal je Petra, kako se je umival. Odprl je usta od začudenja in vprašujoče pogledal Simona. Simon je dejal.. »To je Peter McRae, jaz sem ga posvojil. On je sin mojega najboljšega prijatelja; prišel je sinoči. Ostal bo pri meni.« Poleon je položil dečka roko na rame in mu dejal, da bodo vsi v Five Fingersu veseli, da so ga spoznali. Petru je bil všeč Poleno v okrogli, rdečelični obraz in vesele modre oči. 144. Bila ja sobota. Tega se je Peter zavedel šele, ko se je na vratih pojavila Mina. »Sobota je, danes ni šole,« je izjavila. »Prišla sem, da te spoznam s Five Fingersom.« Veselo se mu je nasmejala, nato pa je jezno pogledala Simona Me Quarrieja. »Ubili ste enega mojih ježevcev.« »Moral sem,« ji je pojasnil Simon.»Začel je gristi mojo sekiro. Peter ga bo odnesel na tvoje pokopališče.« Mina je rekla Petru.. »Slišala sem, kako si prosil Simona, naj ne ubije belega.« SILVESTROVANJE V NJIVICAH NA KRKU 5 dni - 1.800,- din prijave pri SLAVNIKU, tel. 321-351 \M Iskra PRIHRANIMO NEKAJ SVETLOBE ZA JUTRI svetlobni regulator-zatemnilno stikalo Kemijska industrija Kamnik, n. sol. o. Kamnik 61248 Fužine 9 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb po sklepu delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenje in organizacija ELA biroja za ekonomiko in organizacijo (1 kandidat) organizacija deta in vodenje računovodsko-finančnega sektorja (1 kandidat) vodenje in organizacija komercialnega sektorja (1 kandidat) Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi naslednje pogoje: pod točko 1. in 2.: - diplomirani ekonomist - aktivno znanje enega svetovnega jezika - 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih pod točko 3.: - diplomirani ekonomist ali diplomirani komercialist - aktivno znanje enega svetovnega jezika - 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Mandatna doba traja 4 leta. Od ne nost in ustrezen odnos do samoupravljanja. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in obveznosti so določene s pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija Kamnik, Kamnik, Fužine 9, s pripisom komisiji za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu delavskega sveta. Za vse podrobnejše informacije o razpisanih prostih delih in nalogah se lahko obrnete na kadrovsko službo Kemijske industrije Kamnik. 26-10761 kandidatov pričakujemo organizacijsko-vodstve-sposobnosti in izkušnje, družbenopolitično aktvi- VEPLAS VELENJE Celjska c. 35 63320 Velenje Po sklepu komisije za delovna razmerja DSSS vabimo k sodelovanju delavce z visoko ali višjo izobrazbo s področij: - strojništva - kemije - prava - ekonomije Zainteresirane kandidate prosimo, da pošljejo prijave v 15 dneh po objavi ali pa se javijo osebno v kadrovski službi VEPLASA Velenje, Celjska c. 35. O izbiri pa bomo vse prijavljene obvestili v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav. 25-10713 IZDAJA CGP DELO. TOZD »DELO« • NASLOV UREDNIŠTVA LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 3, TELEFON 23-522, 23-526 • maloprodaja - kolportaža • yu delo 31-255 • poštni predal 29,61001 uubuana • tiska Cgp delo, tozd tisk Časopisov in revij, uubuanja. tttova 35 • naročnina in dostava, uubuana, gradišče 14, telefoni 21-043. 23-104, 24-319 • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 5 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 6 DIN • NAROČNINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 110 DIN MESEČNO • NAROČNIKI LAHKO DOBIJO SAMO PETKOVO ŠTEVILKO ZA 20 DIN MESEČNO ALI SOBOTNO ZA 24 DIN MESEČNO. PETKOVO IN SOBOTNO ŠTEVILKO SKUPAJ ZA 44 DIN MESEČNO • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN TOZD DELO ŠTEVILKA 50102-603-48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 139 DOL., AVSTRIJA 1.885 ŠIL., ZRN 252 DM • PLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRI LB ŠTEVILKA 50100-620-107-25730-115/5; NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVUAMO DOSTAVO NA DOM V TREH DNEH OD NAROČILA • NAROČNINA JE SAMO MESEČNA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • OGLASNA AGENCIJA DELA, UUBUANA, ŠUBIČEVA 1, 61001 UUBUANA, TELEFON 21-896 • SPREJEM MAUH OGLASOV: TELEFON 28-111 • INFORMACIJE GLEDE OSMRTNIC: TELEFON 22-020 » TELEX YU DELO OG 31-633 TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 20-646 NAROCNINSKA SLUŽBA 21-043, 23-104 Četrtek, 27. decembra 1979 Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek in brat ANTON DEČMAN mizar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v petek 28. decembra 1979 ob 14. uri na pokopališču v Stožicah Na dan pogreba leži v sedemnajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah-Navju Žalujoči: žena Lucija, sinova Tone in Marjan z družinama, sestra Marija in drugo sorodstvo Ljubljana-Savlje, 26. decembra 1979 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama ANA ŠTRUMBELJ roj. Rozman Pogreb bo v petek, 28. decembra 1979, ob 16.45 na ljubljanskih Žalah-Navju Na dan pogreba bo ležala v peti mrliški vežici Prosimo tihega sožalja Žalujoči: sin Feliks z družino, hčerke Ana, Pavla, Magda, Mila in Agata z družinami, ter drugo sorodstvo Ljubljana, Maribor, Krška vas, 26. decembra 1979 V globoki žalosti sporočamo, da nas je nenadoma zapustil VIKTOR KUNEJ upokojenec Viatorja Od dragega pokojnika se bomo poslovili v ponedeljek, 31. decembra 1979, ob 13. uri na ljubljanskih Žalah-Navju Na dan pogreba bo ležal v šesti mrliški vežici * Žalujoči: žena Slavka, hčerki Jelka in Vika z družinama, družine Frank, Volmut, Brodnik, Nolda, Dolšina, Braccio in drugo sorodstvo Ljubljana, Kranj, Rimini, 26. decembra 1979 Pretreseni v žalosti sporočamo žalostno vest, da je za vedno odšel naš tati, mož, svak in stric BORIS SIMA uslužbenec Od njega se bomo poslovili v petek, 28. decembra 1979, ob 12.15 iz vzhodne poslovilne dvorane na ljubljanskih Žalah-Navju Na dan pogreba bo žara s posmrtnimi ostanki v petnajsti mrliški vežici Prosimo tihega sožalja Žalujoči: žena Sonja, sin Boris, svakinja Gospodarič Olga in njen sin Srečko z družino ter drugo sorodstvo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da me je v 84. letu svojega tihega in skromnega življenja zapustil moj dobri in plemeniti mož LEOPOLD ROŽIČ upokojenec železarne Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 27. decembra 1979, ob 15,15 na pokopališče Blejska Dobrava . Vence hvaležno odklanjam Žalujoči: žena Marija, brat Mirko in drugo sorodstvo Jesenice, dne 25. decembra 1979 Umrla je naša draga mama, stara mama, teta JOŽEFA LENDERO roj. Pečnik Pogreb drage pokojnice bo v petek, 28. decembra 1979, ob 11.30, iz zahodne poslovilne dvorane na ljubljanskih Žalah-Navju Na dan pogreba leži v drugi mrliški vežici Žalujoči: sin Franci z družino in Tomaž z družino ter drugo sorodstvo Ljubljana, Videm-Dobrepolje, Grosuplje, Turjak, Zagorje ob Savi, Radeče pri Zidanem mostu, Šentjanž na Dolenjskem, Hrastnik, Jesenice, Zagreb, 25. decembra 1979 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu življenja zapustila naša draga mama, stara mama in sestra CECILIJA OMAHEN Pogreb drage pokojnice bo v petek 28. decembra 1979, ob 13. na pokopališču v Polju Na dan pogreba leži v tretji mrliški vežici na ljubljanskih Žalah-Navju Žalujoči: sinova Franci in Lojze, hčerka Cilka z družinami, sestre in drugo sorodstvo Preserje, Trzin, Maribor, Bolavlje, 26. decembra 1979 Umrl je MILAN KRAGULJ polkovnik JLA v pokoju, nosilec partizanske Spomenice 1941 V četrtek, 27. decembra 1979, ob 14. uri se bomo od njega poslovili na ljubljanskih Žalah-Navju, pokopali pa pod njegovo ljubljeno Kozaro 28. decembra 1979 v Sanskem mostu Žena Tita, bratje, sestre in drugo sorodstvo Ljubljana, Sanski most, Novi Sad Ljubljana, 26. decembra 1979 ZAHVALA Ob težki izgubi naše ljubljene MILE BOŽIČ se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, stanovalcem Njegoševe 6 in vsem drugim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in ■zrazili sožalje. Posebna zahvala še kraj. org. ZB NOV in RK Stari Vodmat ter govorniku tov. Stanetu Majcnu za poslovilne besede. Žalujoči: mož Karl — Drago s hčerko Sonjo v imenu drugih sorodnikov. Ljubljana, Episkopi, Vrhnika. Celovec, Borovlje in Šmarjeta v Rožu Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi mož, oče, ded in tast PAVEL VALANT upokojenec Pogreb pokojnika bo v četrtek, 27. decembra 1979, ob 15. uri na pokopališču v Goričah Žalujoči: žena Mihaela, sin Pavel, hči Mihelca z družinama in drugo sorodstvo Golnik, Kranj, 26. decembra 1979 ZAHVALA Ob smrti drage mame in sestre ANGELCE LAVRIČ se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in vaščanom. ki ste jo spremili na zadnji poti in bili z nami v težkih trenutkih Žalujoči: sin Polde, brat Ivan, sestri Ivanka in Fanika z družinami PRETRESENI SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE PRI OPRAVLJANJU DELOVNIH NALOG MNOGO PREZGODAJ PREMINIL SODELAVEC IN TOVARIŠ MARJAN KRIŽNIČ OD POKOJNEGA SODELAVCA SE BOMO POSLOVILI IZPRED HIŠE ŽALOSTI V KRSTENICAH NA POKOPALIŠČE V KANALU, 27. DECEMBRA 1979, OB 15.30 KOLEKTIV SALONITA, ANHOVO Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in težki bolezni umrla naša dolgoletna sodelavka MAJDA CEDILNIK farmacevtski tehnik Vestno in požrtvovalno sodelavko bomo pospremili izpred mrliške vežice bolnišnice v petek, 28. decembra 1979, ob 15. uri na brežiško pokopališče Kolektiv in družbeno politične organizacije bolnišnice Brežice Sporočamo žalostno vest, da je umrl tovariš MILAN KRAGULJ imetnik partizanske Spomenice 1941 in več drugih odlikovanj Od pokojnika se bomo poslovili v četrtek, 27. decembra 1979, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah-Navju Pokopan pa bo 28. decembra 1979, ob 14. uri na pokopališču v Sanskem mostu Zveza združenj borcev NOV občine Ljubljana-Šiška Umrla je naša draga mami, babi in prababica MAŠA KOSEM roj. Slak Pokopali smo jo v družinskem krogu v torek, 25. decembra 1979 Žalujoči: hčerke Draga, Ljuba, Mika, sin Fedor z družinami in drugo sorodstvo OHaog/ W! 098H3V0J3 ' '' wo;wO .DO:: :(WAW Ljubljana, Pariz, 25. decembra 1979 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek JANEZ LOMOVŠEK roj. 31. decembra 1910 Pogreb pokojnika bo v četrtek, 27 decembra 1979, ob 14.30 izpred domače hiše na pokopališče Šmartno v Tuhinju Žalujoči: žena, otroci in drugo sorodstvo Stebljevek, Mlaka pri Komendi, Mengeš, Loke v Tuhinju in Ljubljana Dotrpela je in nas prezgodaj zapustila ljubljena sestra, teta in sestrična ŽIVKA SCHWEIGER Od Živke smo se tiho poslovili včeraj, 26. decembra 1979 na Žalah, ker je tako sama želela. Neizmerno sva hvaležni zdravnikom in sestram bolnice dr. Petra Deržaja, ki so ji lajšali trpljenje. Sestra Cita in nečakinja Ivanka Ljubljana, 27. decembra 1979 Prenehalo je biti plemenito srce našega dragega STANKA KIRCHERJA Pogreb bo v Domžalah, 28. decembra 1979, ob 15.30 iz mrliške vežice Vsi njegovi Domžale, 25. decembra 1979 * * J PELO DELO PELO DELO DELO DELO IZ VČERAJŠNJE ZADNJE IZDAJE Večja učinkovitost in selektivnost v investiranju Predsedstvo SR Slovenije razpravljalo o aktualnih vprašanjih razširjene reprodukcije LJUBLJANA, 25. decembra — Predsedstvo SR Slovenije je na današnji seji razpravljalo o nekaterih aktualnih problemih razširjene reprodukcije s posebnimi ozirom na tendence v investiranju v združenem delu, ki so pomembne za uresničevanje usmeritev srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije in za oblikovanje ustrezne ekonomske politike v letu 1980, kot tudi za izhodiščne kriterije pri oblikovanju razvojnih ciljev in nalog v naslednjem srednjeročnem obdobju, poroča sekretariat za informacije. Poudarilo je, da je nujno doseči večjo učinkovitost in selektivnost v investiranju v skladu s sprejetimi širše družbeno ovrednotenimi razvojnimi kriteriji in usmeritvami, kar je tudi pogoj za naše hitrejše in učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela in za racionalni uvoz. Prav tako je opozorilo na naraščajoč vpliv neustreznih delitvenih odnosov na usposobljenost za skladnejšo družbeno reprodukcijo. Posebna pozornost je bila dana tudi vlogi in pomenu splošnih bilanc sredstev družbeno-političnih skupnosti in s tem v zvezi tudi bilančnim ocenam za oblikovanje in delitev skupnih sredstev porabe v republiki v naslednjem letu, glede na možnosti uresničevanja nekaterih ključnih razvojnih usmeritev in obveznost SR Slovenije. Predsedstvo je razpravljalo tudi o nekaterih vprašanjih v zvezi s pripravo in sprejemanjem zakonskih predpisov s področja kulture, vzgoje in izobraževanja pri čemer je bilo poudarjeno, da je potrebno pospešiti delo pri iskanju ustreznih vsebinskih rešitev in ustrezne pravne ureditve omenjenih področij družbenih dejavnosti. Predsedstvo je razpravljalo in odločilo o predlogih svoje komisije za pomilostitve. Obravnavalo in sprejelo je predlog odloka o organizaciji in delovnem področju služb predsedstva SR Slovenije. Določilo je tudi obseg sredstev, ki so potrebna za delo predsedstva SR Slovenije in njegovih služb ter za delovanje sveta republike v letu 1980. Titova čestitka Jablonskemu BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku državnega sveta LR Poljske Henriku Jablonskemu ob 70-letnici brzojavno čestitko, v kateri je med drugim rečeno: »Trdno sem prepričan, da se bodo prijateljski odnosi in vsestransko sodelovanje med našima državama še nadalje uspešno poglabljali, kar je v interesu naših narodov, miru, razumevanja in napredka v svetu.« Kurtovičeva čestitka Titu V imenu ZK SZDL je predsedniku republike zaželel vse najlepše v novem letu BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Todo Kurtovič je poslal predsedniku republike Josipu Brozu Titu novoletno čestitko, v kateri je med drugim rečeno: »Dragi tovariš Tito, v imenu zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in v svojem imenu vam pošiljam najiskrenejše in najboljše želje za dobro zdravje in uspešno ustvarjalno delo tudi v letu 1980. V prihodnje leto naš delavski razred in naši delovni ljudje, naši narodi in narodnosti prehajajo trdno združeni. Zaradi tega lahko pričakujemo nadaljnjo krepitev enotnosti vseh ustvarjalnih sil, še enotnejšo in učinkovitejšo akcijo v nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju naše države, pri čemer smo dosegli vidne rezultate tudi v letu, ki se izteka. Prav tako lahko pričakujemo še uspešnejšo akcijo pri izvajanju stabilizacije, pri odpravljanju gospodarskih težav in pri nadaljnjem razvoju bratstva in enakopravnosti narodov in narodnosti. republik in pokrajin. V tej akciji se bo zvezna konferenca SZDL še posebej zavzemala za nadaljnji razvoj samoupravljanja. delegatskega sistema in vsestransko varčevanje v naši _ __ _ , družbi. Materialne in družbene iraške nafte smo vsi mrtvi« — VVashington ve le to, česa ne sme, ne ve pa, kaj bi moral storiti osnove za to imamo — ustvarili so r 3 Listina matematikov za Tita Združenje za sončno energijo pa je predsedniku podarilo sončna kolektorja NOVI SAD, 26. decembra (Tanjug) - Zveza društev matematikov, fizikov in astronomov Jugoslavije, ki je danes v Novem Sadu proslavila 30-letnico plodnega pedagoškega in znanstvenega dela, je podelila predsedniku Titu svojo listino. Zveza združenj za sončno energijo SAP Vojvodine pa je v okviru te proslave pismeno sporočila tovarišu Titu, da mu podarja sončna kolektorja za ogrevanje vode. Namesto voščil LJUBLJANA, 26. decembra — Skupščina Socialistične republike Slovenije je namesto novoletnih voščilnic in zahval za čestitke občinskim skupščinam, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in drugim organizacijam namenila Zavodu za slepo in slabovidno mladino 10 tisoč dinarjev. DELO PELO DELO DELO .-OGLEDALO— . im tako in*MO POCSMI OKftASKC ZA 14». KO .•HilVv Korak k neodvisnosti Izjava ZIS ob podpisu sporazuma o Zimbabveju — Osnova za svoboden, demokratičen in neuvrščen Zimbabve - Polna pomoč Jugoslavije BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Zvezni izvršni svet je danes pozdravil podpis sporazuma o Zimbabveju v Londonu in dal v zvezi s tem naslednjo izjavo: »Jugoslavija pozdravlja podpis sporazuma o Zimbabveju v Londonu. Prepričana je, da je to pomemben korak v prizadevanjih, da se dokončno odpravi kolonializem v Zimbabveju ter da se Začetek druge hladne vojne? Ameriški golobi se bojijo, jastrebi pa si želijo, da bi drama s talci pomenila začetek te vojne - »Brez jih naši delovni ljudje pod vodstvom ZKJ; naše moči pa so velike.« Izvoljeno predsedstvo ZS Srbije BEOGRAD. 26. decembra (Tanjug) — Svet zveze sindikatov Srbije je danes izvolil predsedstvo in prvega predsednika sveta ZS Srbije z enoletnim mandatom. Za predsednika sveta so izbrali Iiijaza Kurteshija. Predsedstvo sindikatov SR Srbije zdaj šteje 25 članov, delegiranih iz vse republike. OD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA NEW YORK, 26. decembra — Ali je svet v predvečeru »druge hladne | vojne«? Ameriški »golobi« se bojijo, »jastrebi« pa si želijo, da bi drama s talci v Teheranu prišla v zgodovino kot začetek te vojne. Zlovešča r ISKRICE Ne, da nisi sposoben govoriti, temveč si nesposoben molčati. EPIHARM Nihče ni povsem izobražen, preden se ne nauči — molčati. ARNE GARBORG napoved temelji na spoznanju, da je šele iranska kriza ameriškemu vrhu povsem odprla oči o usodnem pomenu bliž-njevzhodnega območja. »Prva hladna vojna« je nastala in je bila ustanovljena zaradi Evrope, ki je bila v tistem času enako pomembno območje. Te vojne niso obnovili niti v ostrini dolgotrajnega vietnamskega spopada: Moskva in Washington se nista prenehala sporazumevati niti tedaj, ko so bombardirali Hanoi. Spopadi zaradi Angole, Kubancev v Etiopiji ali zaradi upornikov v Zairu — dogodki, zaradi katerih so v minulih letih napovedovali začetek in še hitreje objavljali konec »druge hladne vojne«, so bili dogodki na »periferiji« in so zadevali le prestiž, ne pa življenjskih interesov super sil. Na Bližnjem vzhodu je drugače. Kot je to plastično izrazil eden izmed funkcionarjev družbe Standard Oil: »Brez iraške* nafte smo vsi mrtvi«. Komentator James Reston, o katerega obveščenosti o razpravah v Beli hiši nihče ne dvomi, pravi takole: »Ajatola Homeini je nehote dokončno prisilil najvišje funkcionarje države, da resno razmišljajo o varnosti Bližnjega vzhoda in celo o ameriških vojaških bazah na tem območju«. Posebna ekipa iz Pentagona je pravkar na Bližnjem vzhodu, vendar kot trdijo, ne zato da bi iskala baze, temveč kraj, kjer bi lahko pristal ameriški ekspedicijski korpus, v opremo katerega vlagajo 9 milijard dinarjev. Kot pravijo, so odposlance v Somaliji sprejeli s ponudbo, naj izberejo Berbero, pomorsko-letalsko luko, ki jo je ZSSR zgradila pri vhodu v Črno morje, preden bo menjala stran v etiopsko-somal-skega sporu, Washington je prej nekajkrat zavračal takšno ponudbo, ker je menil, da je Soma-iijcem več do tega, da bi Ameriko pritegnili v svoj teritorialni Nafta ni edini lek Britanska vlada skuša zajeziti preveliko samozadovoljstvo zaradi bogatih naftnih nahajališč v Severnem morju - Proti naraščanju cene LONDON, 26. decembra (Tanjug) — Britanska vlada si z vsemi silami prizadeva zmanjšati preveliko samozadovoljstvo spričo dejstva. da bo Velika Britanija že prihodnje leto vse svoje potrebe po nafti krila iz črpališč v Severnem morju. Tu opozarjajo, da utegne biti nevarno, če bi prevladalo prepričanje, da bo britansko gospodarstvo — ki po storilnosti precej zaostaja za svojimi partnerji na zahodu - le zaradi bogatih nahajališč nafte v Severnem morju vzcvetelo kar čez noč. Gotovo bo Velika Britanija prihodnje leto zadovoljila vse svoje letne potrebe po nafti (okrog 20 milijonov ton) iz domačih virov; zato — za razliko od njenih partnerjev v Zahodni Evropi — ne bo imela velikih težav, ki jih povsod drugod v svetu povzroča huda energetska kriza. Vendar pa je gotovo tudi, da se bo nafta iz Severnega morja, ki spada med visoko kakovostne in takoimenovane »lahke nafte« v začetku prihodnjega leta podražila za okrog 15 odstotkov. Sodček nafte iz Severnega morja bo tako namesto sedanjih 20 veljal 30 dolarjev. Če upoštevamo dejstvo, da Velika Britanija izvaža precej svoje nafte, predvsem v države Zahodne Evrope, ji bo to nedvomno pomagalo. da bo popravila svojo negativno plačilno bilanco. Kljub ((pbičkom zaradi podražitve nafte na svetovnem trgu, pa tu poudarjajo, da Velika Britanija ni zainteresirana za nadaljno rast cen nafte. Razen tega, da je Velika Britanija še naprej prisiljena uvažati del takoimenovane »težke nafte«, bo povišanje cen pripeljalo — vsaj po tukajšnjem mnenju — do nadaljnje recesije v svetovnem gospodarstvu, ki ne bo prizanesla niti britanskemu gospodarstvu. Nenehna rast cen nafte bi utegnila povzročiti povečanje vrednosti funta, kar pa ima tudi drugo plat, konkurenčna sposobnost britanskega blaga na svetovnem trgu se bo namreč zmanjšala. Opozorila vlade, da je nevarno »pretiravati« pri koristih, ki jih bo imelo Britansko gospodarstvo z nafto iz Severnega morja, so odjeknila tudi v tujini. V drugih državah Zahodne Evrope pogosto poudarjajo, da bo imela Velika Britanija veliko dobička zaradi visokih cen nafte, to pa uporabljajo kot protiargument v pogajanjih o deležu Londona v skupni blagajni evropske gospodarske skupnosti. Na drugi strani Rokavskega preliva je slišati vedno gjasnejše zahteve, da mora Britanija, če želi zmanjšati svoje obremenitve zaradi članstva v EGS, biti pripravljena na dogovore o skupni energetski politiki, kar nikakor ne izključuje ugodnejših pogojev za dobavo nafte iz Severnega morja evropskim zaveznikom. Malo verjetno pa je, da bo London pristal na kaj takega; kot vse kaže, pa je še manj pripra-ljen, da bi svojim zaveznikom prodajal nafto pod ugodnejšimi pogoji. Vsekakor so bogata nahajališča nafte v Severnem morju izredno močan argument pri krepitvi poiožaja Velike Britanije v evropski gospodarski skupnosti; v primerjavi zlasti z Zvezno republiko Nemčijo spada namreč Velika Britanija v »drugo« evropsko ligo. spor na afriškem rogu kot pa so jim pri srcu ameriški naftni interesi. Če so se časi resnično spremenili, bo treba počakati. Za sedaj, trdijo poznavalci, Washington ve samo to, česa ne sme, ne ve pa, kaj bi moral storiti. Kot pravijo, obstaja soglasje glede tega, da večje vojaško angažiranje ne bi smelo imeti podpore v Izraelu, ki ves čas iranske krize ponuja svoje baze. Najnovejšo tako ponudbo, ki je prispela minuli petek, so menda zavrnili tako kot nekaj prejšnjih. »Jasno je, da tega ne smemo sprejeti, da ne bi še bolj razjezili arabsko-islamskega sveta«, so citirali nekega funkcionarja iz Bele hiše. Zanimivo je, da prihajajo podobne ocene o posledicah iranske krize na ame-riško-izraelsko zvezo z mest, od koder bi to najmanj pričakovali. »Prepričan sem, da bo Carter v drugem mandatu nepristranejši v izraelsko-arabskem sporu«, je izjavil libijski predsednik Gadafi pred nekaj dnevi v New York Timesu. Vendar pa str za hladno vojno potrebna zdaj dva. Niti pristaši najtršega obnašanja nasproti Moskvi, kot je to zdaj Henry Kissinger, ne gredo dalje od nedoločnih obtožb, da so iranski dogodki posredno spodbujeni z radikalizmom, ki ga razglaša ZSSR. Obstaja soglasje, da prihajajo glavne grožnje bližnjev-zhodnim režimom od znotraj ne pa od zunaj. Čemu bi se potem ponovno sprli z drugo super silo, ko pa se to ne tiče »stabilnosti« na Bližnjem vzhodu. Jimmy Carter se je v zadnjih letih uspešno branil pred napadi na svojo politiko poskusov, da regionalnih ali lokalnih sporov ne bi vključil v okvire rivalstva med super silama. Opozarjali so, da niti ZSSR ni bila nič uspešnejša pri utrjevanju svojega vpliva zunaj svojih meja, dokler je pošiljala vojake? Egipt omenjajo kot najočitnejši primer za (»trditev teze, da bodo tudi v državah, ki prejemajo različno sovjetsko pomoč, na koncu prevladali nacionalni interesi. Najodločnejši advokati ameriškega interven-cionizma so jezno opisovali to tezo kot naivno. Wall Street Journal je na primer ob atentatu v Jemenu ugotovil, da ZSSR glede na izkušnje v Egiptu več ne dovoljuje reprize. Vprašanje pa je, ali bodo vztrajali pri napadu, ki je sedaj v teku. Dramatizacija pomena bližnjevzhodnega območja namreč neizogibno meče novo luč na sovjetsko politko in na namere v zadnjih letih. Jimmy Carter naj bi dobil od Leonida Brežnje- va maja na Dunaju običajen odgovor, da »detant ne pomeni konca razrednega boja«. Vendar pa tam, kjer Moskva vidi razredni boj, vidi Washington kubanske, vietnamske ali kot sedaj v Afganistanu sovjetske vojake. Medtem ko so kubansko vojsko v Angoli in Etiopiji gledali vsaj delno kot odgovor na južnoafriško intervencijo oziroma somatski napad, vietnamsko pa v Kampučiji kot sovjetsko-kitajsko obračunavanje prek »posrednika«, je z ameriškega vidika razvoj v Afganistanu začetek »povsem nove faze« v sovjetski politiki: »prva vojaška intervencija zunaj vzhodnoevropskega območji,«. To je kontekst, v katerem VVashington zahteva od Moskve, da ne bi z vetom preprečila izglasovanje gospodarskih sankcij proti Iranu. Celo kljub napovedim iz Moskve, da bo glasovala proti, izražajo ameriški funkcionarji prepričanje, da se to ne bo zgodilo. »Menim,« pravi ameriški veleposlanik v svetovni organizaciji, »da se bodo premislili, ko bodo videli, kaj predlagamo«. DRAGIŠA BOŠKOVIČ Povečana menjava s Kitajsko Podpisan potokol o menjavi — Izvažali bomo surovine, ladje in stroje BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — V zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino so danes podpisali protokol o blagovni menjavi v letu 1980 med Jugoslavijo in Ljudsko republiko Kitajsko. Protokol predvideva, da se bo v primerjavi z letošnjim letom blagovna menjava v obeh smereh občutno povečala. Pomembno mesto v jugoslovanskem izvozu ima izvoz surovin, ladij, in kmetijskih strojev, Kitajska pa bo izvažala v Jugoslavijo predsem stroje in opremo, surovine, polizdelke in blago za široko porabo. Voditelja kitajske delegacije in namestnika ministra za zuna-njo trgovino Chen Jieja sta sprejela podpredsednik zveznega izvršnega sveta Branislav Ikonič, ki je hkrati tudi predsednik jugoslovanskega dela kitajsko-jugo-slovanskega komiteja za gospodarsko znanstveno in tehnično sodelovanje, ter zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. ■■■■■■ . ■ Snežne razmere Kanin: jasno, 280 cm snega, vozijo nihalka, dvosedežnica Sedlo in Veliki graben; Vogel: megleno, 150 cm pomrznjenega snega, vozijo nihalka, sedežnica Orlove glave in tri vlečnice; Kranjska gora: pretežno oblačno, 40-60 cm snega, sedežnica Vitranc in štiri vlečnice vozijo od 9. do 21. ure. Umetno drsališče je odprto, tekaške proge so urejene, vozijo tudi vlečnica v Martuljku, Mojstrani in na Špa-. novem vrhu; Stari vrh nad Škofjo Loko: oblačno, 30-60 cm snega, vse naprave vozijo od 8.30 do 16.30, smučarski avtobus ima odhod iz Škofje Loke ob 8.15 in 13.15; Kohla: oblačno, 35 do 80 cm snega, vozijo dve sedežnici in dve vlečnici od 8.30 do 16.00. Beli vlak je danes že prvič peljal, vozil bo tudi v soboto in nedeljo; Zatmiat: oblačno, 30 cm snega delata sedežnica Barjanca in vlečnica Plana 1 od 9. do 16. ure; Krvavec: rahlo megleno, 60 cm, vozijo vse naprave; Črni vrh nad Idrijo: 30 cm južnega snega, vlečnica vozi, tekaška proga je urejena; Jezersko: 25 cm snega, vlečnice ne delajo, smučanje je mogoče. Sviščaki: rahlo sneži, 60 cm snega, vlečnica vozi, smučišča so urejena, cesta je plužena, zimska oprema ni več potrebna: Vremenska napoved meteorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 27. december 1979 ■ m ■ topla fronta ■ «. hladna ▼ fronta ~TW okluzija : oredifiCo: ciklona' nticlkl NAPOVED ZA SLOVENIJO Na Primorskem bo deloma jasno, pihala bo burja, drugod po Sloveniji bo oblačno in zamegljeno, ponekod bo občasno rosilo. Najnižje nočne temperature bodo med —2 in 3, v Primorju 5, najvišje dnevne med 1 in 5, na Primorskem okoli 10. IZGLEDI ZA PETEK Brez sprememb. ZA DRUGE KRAJE JUGOSLAVIJE Drugod po državi bo zmerno do pretežno oblačno. VREMENSKA SLIKA Nad vzhodno Evropo in Balkanom je območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja prevladujejo nad našimi kraji vzhodni vetrovi, ki povzročajo v notranjosti Slovenije oblačnost. Vreme in temperatura dne 26. decembra 1979 ob 13. uri Kraj Vreme ob 13. uri stopinj Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor M. Sobota Sl. Gradec Celje Novo mesto Nova Gorica Portorož Reka Pulj Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd, Sarajevo Titograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Benetke Miinchen Ztirich Rim Pariz Berlin Stockholm Moskva rosi oblano rosi jasno oblačno rosi rosi rosi rosi jasno jasno jasno jasno poloblačno oblačno oblačno poloblačno oblačno poloblačno poloblačno oblačno rahlo dežuje rosi poloblačno oblačno oblačno oblačno oblačno oblačno oblačno rahlo oblačno 3 0 2 -6 4 4 2 3 3 10 10 10 10 16 12 4 3 5 10 5 2 3 2 9 -1 1 10 -1 4 1 -8 omogoči ljudstvu Zimbabveja, da bi po demokratični poti doseglo svojo neodvisnost in polno suverenost. Sprejeti dokument, čeprav vsebuje nekatere nedorečenosti, daje osnovo, da bo Zimbabve postal demokratična in neuvrščena država, osvobojena rasizma in tuje dominacije. Sporazum je rezultat dolgoletnega in odločnega boja, ki ga vodi ljudstvo Zimbabveja pod vodstvom patriotične fronte. V svojem osvobodilnem boju je imela patriotična fronta j»Ino podporo celotne mednarodne skupnosti, predvsem pa neuvrščenih in afriških držav kakor tudi držav prve fronte. Jugoslavija je prepričana, da bo enotnost, ki so jo izkazali ŽANU in ZAPU v patriotični fronti med osvobodilnim bojem, pa tudi na londonski konferenci, ostala še naprej trdna osnova in močno orožje v političnem boju za popolno neodvisnost in samostojnost svoje države. Dosledno izvajanje tega sporazuma in doseganje polne neodvisnosti in samostojnosti Zimbabveja bi bilo zelo pomemben dejavnik v krepitvi neodvisnosti in varnosti držav prve frontne linije in bi imelo zelo pozitiven vpliv pri reševanju vprašanja Namibije. Občutno bi prispevalo tudi k splošnem konsolidiranju razmer ter h krepitvi varnosti ljudstev in držav na kriznem območju afriškega juga. V sedanjem razdobju je nujno storiti napore, da bi zagotovili dosledno spoštovanje določb sporazuma v vseh fazah njegovega izvajanja. Nedvomno ima pri tem največjo odgovornost Velika Britanija kot bivša kolonialna sila, Jugoslavija je glede na načelna izhodišča svoje neuvrščene politike in v skladu z načeli ustanovne listine Združenih narodov pomagala patriotični fronti in ljudstvu Zimbabveja v njegovem osvobodilnem boju ter jim nudila podporo med londonsko konferenco, pomagala pa bo tudi v prihodnje ljudstvu Zimbabveja pri njegovih pravičnih in zakonitih zahtevah. Narodi Jugoslavije so bili vedno na strani tistih narodov, ki so se borili za svobodo in neodvisnost. Osvobodilni boj vsakega naroda, torej tudi boj ljudstev Zimbabveja in afriškega juga, štejemo za sestavni del boja za mir, varnost in splošni napredek v svetu.« Baas, vez med ljudstvom in predsednikom BEJRUT, 26. decembra (Tanjug) — Sirska stranka Baas mora v prihodnji fazi razvoja postati trdna vez med ljudstvom in voditeljem, predsednikom Hafezom Asadom, opozarja današnji dnevnik sirske vlade »Tisrin«. V komentarju, ki ga je list objavil ob kongresu stranke, je rečeno, da je dolžnost Baas natanko in pošteno posredovati želje in prizadevanja ljudstva svojemu voditelju. Kakršenkoli nesporazume z množicami bo prizadejal škodo stranki in predsedniku, je rečeno v komentarju. Predsednik Asad mora imeti možnost, da se bo posvečal najbolj žgočim strateškim problemom, s katerimi se srečuje država, druge zadeve pa je treba urejati v sami stranki, Vsak član Baas se mora vsak dan ukvarjati s problemi ljudstva, piše časopis. Kot je predvideno, bo kongres stranke Baas, ki se je začel v nedeljo, trajal do konca tedna. r Švedski vrnejo skoraj polovico pomoči tujini Velik del denarja, ki ga dajejo državam v razvoju, se na različne načine vrne na Švedsko STOCKHOLM, 26. decembra (Tanjug) — Od vsake krone, ki jo da Švedska državam v razvoju v obliki pomoči, se na razne načine »vrne domov« 40 orov. Številne države, ki dobivajo švedsko pomoč, namreč s tem denarjem kupujejo razno blago na Švedskem. Ti podatki sledijo iz analize, ki jo je napravil državni organ za pomoč državam v razvoju »Sida«. Zgleden je primer Tanzanije, ki je sprva dobivala tovornjake velike švedske družbe SAAB, tako da je ta poleg Volva največji izdelovalec vozil in letal dobil popoln monopol in Tanzanija odtlej kupuje samo tovornjake SAAB. Tanzanija je sicer postaia največji trg za Švedsko izvozno blago in je tudi na prvem mestu med državami na svetu, ki dobivajo švedsko pomoč. »Sida« je ugotovila, da se sredstva, ki jih daje Švedska kot pomoč, vračajo v treh oblikah: po vidni neposredni poti, pa tudi na neposredne in posredne načine trgovinske naslonitve na Švedsko. V obravnavanem obdobju BSJBPrsaKaasKaaaaa Navidezna premoč nad naravo Sodobna tehnična sredstva in izumi dajejo človeku neizmerno in skorajda neomejeno moč, da posega v naravne procese, da si podreja naravne sile in spreminja razmere, ki so jih naravni zakoni ustvarili v tisočih in milijonih let. S tem seveda lahko tudi poruši mnoga ustaljena ravnotežja in soodvisnosti. Ker so sredstva za te posege vedno močnejša in obsežnejša, so tudi spremembe in posledice lahko neizmerno večje kot kdaj prej. Človekovo delovanje v naravi lahko že spreminja pokrajino, podnebje in ozračje, vodne tokove in njih sestavo, ustvarja drugačne pogoje življenja, kot so veljali stoletja in tisočletja, posega že v vesolje itd. Pri tem pa je nenehno v nevarnosti, da bo kakšno njegovo premalo premišljeno in v vseh posledicah nedogledano ravnanje povzročilo tudi veliko in pogosto celo nepopravljivo škodo. Mnogi človekovi posegi v okolje so lahko tudi daljnosežni in trajni, da so nepreklicni, tako da ni mogoče več vzpostaviti prejšnjega stanja, tudi če bi ga - potem ko smo spoznali zmotnost in škodljivost svojega prejšnjega ravnanja — še tako hoteli. proračunskega leta 1977/78 se je po vidni neposredni poti vrnilo več kot 1,1 milijarde švedskih kron ali 34,5 odstotka izplačanih sredstev. Razne države, ki dobivajo švedsko pomoč, kupujejo od Švedske več kot od drugih držav. Iz Pakistana, Vietnama in Zambije se v tej obliki vrača kar 70 odstotkov pomoči. »Sida« ugotavlja tudi, da se denar vrača v Švedsko na načine, ki jih je težko takoj razpoznati. Vračajo se na primer tako, da države, ki dobivajo švedsko pomoč, trgujejo s Švedsko prek nekaterih mednarodnih organov. Te države lahko tudi same kupujejo na Švedskem ali prodajajo švedske izdelke na domačem trgu. »Sida« je ugotovila, da se po tej poti vrača na Švedsko 6 do 7,5 odstotka švedske pomoči. V celem dobiva Švedska nazaj okoli 40 odstotkov pomoči. Potrjene zamenjave v Kampučiji Premier Saniphan, Pol Pot vrhovni poveljnik - Potrdili novo strategijo boja BANGKOK, 26. decembra (Tanjug) — Vlada Demokratične Kampučije je danes potrdila, da so za novega premiera imenovali predsednika državnega prezidija Khieuja Samphana, dosedanjega premiera Pola Pota pa so določili za predsednika vrhovne vojaške komisije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Objavili so, da so odlok o reorganizaciji vlade in drugih državnih organov sprejeli na zasedanju stalnega komiteja skupščine narodnih predstavnikov Kampučije; zasedanje je potekalo od 15. do 17. decembra na osvobojenem ozemlju. N tem sestanku so potrdili »novo strategijo« boja proti okupatorju in sklenili, da »v skladu z novimi okoliščinami suspendirajo uresničevanje ustave Demokratične Kampučije«, a kot »začasni temeljni zakon« države naj bi rabil program »patriotske in demokratske fronte vsenarodne enotnosti Kampučije« ICO VOUEVICA, Večernji list Avtomobil leta: lancia delta LJUBLJANA, 26. decembra - Mednarodna žirija strokovnih avtomobilističnih novinarjev iz 16 evropskih držav (tudi Jugoslavije) je po tradiciji glasovala za »Avtomobil leta«. Izmed 15 avtomobilov na letošnji listi je ta zveneči naslov pripadel avtomobilu lancia delta iz Fiatovega koncerna. Dvainpetdeset- 1 HIP članska žirija je »delti« podelila 369 točk, sledijo pa opel kadet s 301 točko in peugoet 505 s 199 točkami itd. Sodeč po komentarjih na glasovnicah je »delta« dobila največ glasov predvsem zato, ker predstavlja zanimivo alternativo za luksuzne vendar za današnji energetski trenutek prevelike potratne avtomobile. »Delta« je namreč zelo popolno opremljen, udoben avtomobil, vendar dolg samo 3,89 metra, poganja pa ga zboljšani, a varčni 1300 ali 1500 kubični motor fiata ritmo. T. P. Zmeda na grškem trgu ATENE, 26. decembra (Tanjug) - Ko je grška vlada objavila ukrepe o omejitvi uvoza in povečanju cen nekaterim domačim proizvodom, je na trgu nastala zmešnjava. To so izkoristili dobičkarji in dodobra napolnili žepe z nedovoljenimi dobički. Domnevajo, da so samo trgovine v Atenah v zadnjih dveh tednih pridobile okoli 600 milijonov dinarjev dobička. Opozicijski poslanci v parlamentu pripisujejo nastali položaj popolnemu neuspehu vladne gospodarske politike, še posebej neuspešni kontroli cen. Kot primer navajajo državno tovarno sladkorja: le dan pred podražitvijo je trgovini na drobno dobavila 21.000 ton sladkorja, ki so ga trgovci prodali po višji ceni. Podobno se je zgodilo tudi z drugimi živili, ki so se podražila celo za 50 odstotkov. Umetno razmnoževanje belic CELJE, 26. decembra — Celjska ribiška družina, ki šteje že 615 članov, je letos obogatila svoje ribolovne revirje s preko 30.000 ribami. Samo v Smartinsko jezero so spustili 7.000 krapov. Okoli 30.000 krapovskih mladic in 3.000 mladic belic pa so vložili v gojitvene ribnike na Blagovni. Celjski ribiči so se letos povezali z veterinarsko fakulteto v Zagrebu in z njihovo pomočjo kot prvi v naši republiki začeli s poskusnim umetnim razmnoževanje belih rib, največ krapov in podusti, ki jih je v naših vodah vedno manj. Ta način vzreje belih rib je cenejši in se tudi ekonemsko izplača. Prav tako pa ni nevarnosti za degeneriranost mladic. Celjski ribiči so tako letos pridelali že več kot 5.000 kilogramov krapovskih mladic. D. H. Erozija načela sfingo KAIRO, 26. decembra (AFP) — V Gizi so začeli graditi zaščitni pas, ki naj bi obvaroval sfingo pred nadaljnjim propadanjem, posledicami erozije. Kot je (»jasnil strokovnjak za starine, bodo delavci postavili okoli sfinge šeststo apnenčastih blokov, približno 60 centimetrov visokih in 30 centimetrov širokih. Ta pas naj bi jo varoval kot vetrobran, saj vetrovi nenehno načenjajo apnenčaste bloke, iz katerih je sklesana sfinga. Prve (»sledice erozije so opazili že leta 1926, pred nekaj leti pa se je sfingin vrat tako stanjšal, da je že grozila nevarnost, da bo odpadla glava. Da bi preprečili takšno škodo, so strokovnjaki leta 1974 vbrizgali v razpoke snov, podobno lepilu, s katerim utrjujejo kamnite klade. Peklenske čestitke LONDON, 26. decembra - V minulem tedno so britanski poštni delavci demontirali kar deset novoletnih »čestitk« in »daril«, v katerih so bile spretno podtaknjene bombe. Pošiljke z bombami so bile namenjene nekaterim britanskim poslovnežem in sekretarju za zaposlovanje Jamesu Priorju. Scotland Yard je opomnil Britance, naj bodo previdni pri odpiranju novoletnih daril, še posebej, če so prispela iz tujine. Svoje strokovnjake za boj proti terorizmu pa je poslal v Bruselj, kjer so odkrili dvoje eksplozivnih pisem, namenjenih nekaterim znanim britanskim osebnostim. Do sedaj je eksplodiralo le eno »darilo«, vendar prej, preden je prispelo na končni naslov. Odgovornost za pošiljanje »peklenskih« novoletnih daril je prevzela irska republikanska armada (IRA). Njen predstavnik je sporočil, da se je IRA zato lotila te novoletne akcije, da bi opozorila na nečloveške življenjske pogoje nekaterih njenih pripadnikov, ki so zaprti v taborišču v Ulstru. Za velike in male ZAGREB, 26. decembra - Medtem ko odrasli kupujejo živila za bližajoče se praznike, malčki uživajo na novoletnem sejmu. Tudi na delovni dan žive v svetu domišljije, med svojimi mmmMm priljubljenimi junaki. To se najbolje vidi na Zagrebškem velesejmu, kjer je novoletni sejem za velike in - male. (Telefoto: Tanjug) PA ŠE TO SMUK, SMUK - Na Krvavcu so podvojili zmogljivosti — pri spodnji postaji žičnice so namreč postavili novo blagajno, medtem ko vrvi na enosedežnici do Gospinca še vedno niso napeli. Torej uspešno v novoletno smuko. PELO DELO BELO DELO DELO DELO DELO _ DELO DELO ~ PELO Kurtoviceva čestitka Titu V imenu ZK SZDL je predsedniku republike zaželel vse najlepše v novem letu BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Todo Kurtcvič je poslal predsedniku republike Josipu Brozu Titu novoletno čestitko, v kateri je med drugim rečeno: »Dragi tovariš Tito, v imenu zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in v svojem imenu vam pošiljam najiskrenejše in najboljše želje za dobro zdravje in uspešno ustvarjalno delo tudi v letu 1980. V prihodnje leto naš delavski razred in naši delovni ljudje, naši narodi in narodnosti prehajajo trdno združeni. Zaradi tega lahko pričakujemo nadaljnjo krepi- Tok bomo 1980. morali uvažati Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva ponudila ZIS okrnjeno elektroenergetsko bilanco BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Delegatom skupščine skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva je na današnji seji uspel« določiti sicer neusklajeno elektrogospodarsko bilanco za leto 1980. Potrebe odjemalcev toka cenijo na več kot 62 milijard kilovatnih ur, medtem ko so proizvodne zmogljivosti elektrarn nekoliko manjše. Za zdaj računajo z uvozom približno ene milijarde kilovatnih ur. manjkljaj v elektrogospodarstvu Makedonije. Predstavniki železarne zahte- Toda podobno kot prejšnja leta se bilanca tudi tokrat ni mogla »prebiti«, zataknilo se je namreč pri dveh spornih vprašanjih, tako da ni mogla biti pravočasno sprejeta. Še naprej se namreč vleče spor med kombinatom »Kosovo« in železarno v Skopju Niti po dolgotrajnem razpravljanju, pregovarjanju in arbitiranju niso odpadla vsa nesoglasja. Železarna potrebuje 1.1 milijarde kilovatnih ur in toliko je tudi priča tev enotnosti vseh ustvarjalnih | kuje na podlagi svoj čas sklenje- nega dogovora in deleža v investicijah za »zgraditev toplotne elektrarne Kosovo IV. Namesto tega so železarni ponudili za prihodnje leto slabih 750 milijonov kilovatnih ur, s čimer se še povečuje že tako in tako občuten pri- vajo tok, kombinat »Kosovo« pa zahteva, da poravnajo obveznosti in da realno vrednotijo energijo- Drugi razlog, zaradi, katerega so zbirno elektroenergetsko bilanco samo določili, ne pa tudi uskladili, je v težavah z uvozom toka in razdelitvijo. Na prejšnji seji izvršnega -pdbora Jugela je predstavnik zveznega komiteja za energetiko in industrijo menil, da se poraba toka prihodnje leto ne bo povečala za 11, ampak za okoli 7,8 odstotka. Če bi se ta napoved izkazala za stvarno, potem bi to pomenilo, da uvoz morda niti ni nujen. Listina matematikov za Tita Združenje za sončno energijo pa je predsedniku podarilo sončna kolektorja NOVI SAD, 26. decembra (Tanjug) — Zveza društev matematikov, fizikov in astronomov Jugoslavije, ki je danes v Novem Sadu proslavila 30-Ietnico plodnega pedagoškega in znanstvenega dela, je podelila predsedniku Titu svojo listino. Zveza združenj za sončno •energijo SAP Vojvodine pa je v okviru te proslave pismeno sporočila tovarišu Titu, da mu podarja sončna kolektorja za ogrevanje vode. Namesto voščil LJUBLJANA, 26. decembra — Skupščina Socialistične republike Slovenije je namesto novoletnih voščilnic in zahval za čestitke občinskim skupščinam, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in drugim organizacijam namenila Zavodu za slepo in slabovidno mladino 10 tisoč dinarjev. Titova čestitka Jablonskemu BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) - Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku državnega sveta LR Poljske Henriku Jablonskemu ob 70-letnici brzojavno čestitko, v kateri je med drugim rečeno: »Trdno sem prepričan, da se bodo prijateljski odnosi in vsestransko sodelovanje med našima državama še nadalje uspešno poglabljali, kar je v interesu naših narodov, miru, razumevanja in napredka v svetu.« r-OGLEDALO iMTAKO IRftMO POCCMI OKKMSKC 2/1 i*LKO v* i '! ; ' r in ; /lil 1 1 * ii/Mi £3§r~ ^ ICO VOLJEVICA, Večcrnji list Korak k neodvisnosti Izjava ZIS ob podpisu sporazuma o Zimbabveju — Osnova za svoboden, demokratičen in neuvrščen Zimbabve - Polna pomoč Jugoslavije »Jugoslavija pozdravlja podpis sporazuma o Zimbabveju v Londonu. Prepričana je, da je to pomemben korak v prizadevanjih, da se dokončno odpravi kolonializem v Zimbabveju ter da se sil, še enotnejšo in učinkovitejšo akcijo v nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju naše države, pri čemer smo dosegli vidne rezultate tudi v letu. ki se izteka. Prav tako lahko pričakujemo še uspešnejšo akcijo pri izvajanju stabilizacije, pri odpravljanju gospodarskih težav in pri nadaljnjem razvoju bratstva in enakopravnosti narodov in narodnosti, republik in pokrajin. V tej akciji se bo zvezna konferenca SZDL še posebej zavzemala za nadaljnji razvoj samouprav- __ vsestransko Varčevanje v naši Ameriški golobi se bojijo, jastrebi pa si želijo, da bi drama s talci pomenila začetek te vojne — »Brez družbi. Materialne in družbene iraške nafte smo vsi mrtvi« - Washington ve le to, česa ne sme, ne ve pa, kai bi moral storiti jTn'ali^,totr|,MjeU^dnv1^ ioD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA stvom ZKJ; naše moči pa so velike.« BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Zvezni izvršni svet je danes pozdravil podpis sporazuma o Zimbabveju v Londonu in dal v zvezi s tem naslednjo izjavo: Začetek druge hladne vojne? Izvoljeno predsedstvo ZS Srbije BEOGRAD. 26. decembra (Tanjug) — Svet zveze sindikatov Srbije je danes izvolil predsedstvo in prvega predsednika sveta ZS Srbije z enoletnim mandatom Za predsednika sveta so izbrali Ilijaza Kurteshija. Predsedstvo sindikatov SR Srbije zdaj šteje 25 članov, delegiranih iz vse republike. -ISKRICE .Ve. da nisi sposoben govoriti. temveč si nesposoben molčati. EPIHARM Sihče ni povsem izobražen, preden sc ne nauči — molčati. ARMEGARBORG NEW VORK, 26. decembra — AB je svet v predvečeru »druge hladne vojne«? Ameriški »golobi« se bojijo, »jastrebi« pa si žeBjo, da bi drama s talci v Teheranu prišla v zgodovino kot začetek te vojne. Komentator James Reston, o Zlovešča napoved temelji na spoznanju, da je šele iranska kriza ameriškemu vrhu povsem odprla oči o usodnem pomenu bliž-njevzhodnega območja. »Prva hladna vojna« je nastala in je bila ustanovljena zaradi Evrope, ki je bila v tistem času enako pomembno območje. Te vojne niso obnovili niti v ostrini dolgotrajnega vietnamskega spopada: Moskva in Washington se nista prenehala sporazumevati niti tedaj, ko so bombardirali Hanoi. Spopadi zaradi Angole, Kubancev v Etiopiji ali zaradi upornikov v Zairu — dogodki, zaradi katerih so v minulih letih napovedovali začetek in še hitreje objavljali konec »druge hladne vojne«, so bili dogodki na »periferiji« in so zadevali le prestiž, ne pa življenjskih interesov super sil. Na Bližnjem vzhodu je drugače. Kot je to plastično izrazil eden izmed funkcionarjev družbe Standard Oil: »Brez iraške nafte smo vsi mrtvi«. katerega obveščenosti o razpravah v Beli hiši nihče ne dvomi, pravi takole: »Ajatola Homeini je nehote dokončno prisilil najvišje funkcionarje države, da resno razmišljajo o varnosti Bližnjega vzhoda in celo o ameriških vojaških bazah na tem območju«. Posebna ekipa iz Pentagona je pravkar na Bližnjem vzhodu, vendar kot trdijo, ne zato da bi iskala baze, temveč kraj, kjer bi lahko pristal ameriški ekspedicijski korpus, v opremo katerega vlagajo 9 milijard dinarjev. Kot pravijo, so odposlance v Somaliji sprejeli s ponudbo, naj izberejo Berbera, pomorsko-letalsko luko, ki jo je ZSSR zgradila pri vhodu v Črno morje, preden bo menjala stran v etiopsko-somal-skega sporu, Washington je prej nekajkrat zavračal takšno ponudbo, ker je menil, da je Soma-lijcem več do tega, da bi Ameriko pritegnili v svoj teritorialni Nafta ni edini lek Britanska vlada skuša zajeziti preveliko samozadovoljstvo zaradi bogatih naftnih nahajališč v Severnem morju — Proti naraščanju cene LONDON, 26. decembra (Tanjug) — Britanska vlada si z vsemi silami prizadeva zmanjšati preveliko samozadovoljstvo spričo dejstva, da bo VeBka Britanija že prihodnje leto vse svoje potrebe po nafti krila iz črpališč v Severnem morju. Tu opozarjajo, da utegne biti nevarno, če bi prevladalo prepričanje, da bo britansko gospodarstvo — ki po storilnosti precej zaostaja za svojimi partnerji na zahodu — le zaradi bogatih nahajališč nafte v Severnem morju vzcvetelo kar čez noč. Gotovo bo Velika Britanija prihodnje leto zadovoljila vse svoje letne potrebe po nafti (okrog 20 milijonov ton) iz domačih virov; zato — za razliko ud njenih partnerjev v Zahodni Evropi - ne bo imela velikih težav, ki jih povsod drugod v svetu povzroča huda energetska kriza. Vendar pa je gotovo tudi, da sc bo nafta iz Severnega morja, ki spada med visoko kakovostne in takoimenovane »lahke nafte« v začetku prihodnjega leta podražila za okrog 15 odstotkov. Sodček nafte iz Severnega morja bo tako namesto sedanjih 20 veljal 30 dolarjev. Ce upoštevamo dejstvo, da Velika Britanija izvaža precej svoje nafte, predvsem v države Zahodne Evrope, ji bo to nedvomno pomagal >, da bo popravila svojo negativno plačilno bilanco. Kljub dobičkom zaradi podražitve nafte na svetovnem trgu, pa tu poudarjajo, da Velika Britanija ni zainteresirana za nadaljno rast cen nafte. Razen tega, da je Velika Britanija še naprej prisiljena uvažat' del takoimenovane »težke nafte«, bo povišanje cen pripeljalo — vsaj po tukajšnjem mnenju — do nadaljnje recesije v svetovnem gospodarstvu, ki ne bo prizanesla niti britanskemu gospodarstvu. Nenehna rast cen nafte bi utegnila povzročiti povečanje vrednosti funta, kar pa ima tudi drugo plat, konkurenčna sposobnost britanskega blaga na svetovnem trgu se bo namreč zmanjšala. Opozorila vlade, da je nevarno pretiravati« pri koristih, ki jih bo imelo Britansko gospodarstvo z nafto iz Severnega morja, so odjeknila tudi v tujini. V drugih državah Zahodne Evrope pogo-; sto poudarjajo, da bo imela Veli-! ka Britanija veliko dobička zara-: di visokih cen nafte, to pa upn-, rahljajo kot protiargument v pogajanjih o deležu Londona v skupni blagajni evropske gospodarske skupnosti. Na drugi strani Rokavskega preliva je slišati vedno glasnejše zahteve, da mora Britanija, če želi zmanjšati svoje obremenitve zaradi članstva v EGS, biti pripravljena na dogovore o skupni energetski politiki, kar nikakor ne izključuje ugodnejših pogojev za dobavo nafte iz Severnega morja evropskim zaveznikom. Malo verjetno pa je, da bo London pristal na kaj takega; kot vse kaže, pa je še manj pripra-Ijen, da bi svojim zaveznikom prodajal nafto pod ugodnejšimi pogoji. Vsekakor so bogata nahajališča nafte v Severnem morju izredno močan argument pri krepitvi položaja Velike Britanije v evropski gospodarski skupnosti; v primerjavi zlasti z Zvezno republiko Nemčijo spada namreč Velika Britanija v »drugo« evropsko ligo. spor na afriškem rogu kot pa so jim pri srcu ameriški naftni interesi. Ce so se časi resnično spremenili, bo treba počakati. Za sedaj, trdijo poznavalci, Washington ve samo to, česa ne sme, ne ve pa, kaj bi moral storiti. Kot pravijo, obstaja soglasje glede tega, da večje vojaško angažiranje ne bi smelo imeti podpore v Izraelu, ki ves čas iranske krize ponuja svoje baze. Najnovejšo tako jjonud-bo, ki je prispela minuli petek, so menda zavrnili tako kot nekaj prejšnjih. »Jasno je, da tega ne smemo sprejeti, da ne bi še bolj razjezili arabsko-islamskega sveta«, so citirali nekega funkcionarja iz Bele hiše. Zanimivo je, da prihajajo podobne ocene o posledicah iranske krize na ame-riško-izraelsko zvezo z mest, od koder bi to najmanj pričakovali. »Prepričan sem, da bo Carter v drugem mandatu nepristranejši v izraelsko-arabskem sporu«, je izjavil libijski predsednik Gadafi pred nekaj dnevi v New York Timesu. Vendar pa sta za hladno vojno potrebna zdaj dva. Niti pristaši najtršega obnašanja nasproti Moskvi, kot je to zdaj Henrv Kissinger, ne gredo dalje od ne- j določnih obtožb, da so iranski dogodki posredno spodbujeni z radikalizmom, ki ga razglaša ZSSR. Obstaja soglasje, da prihajajo glavne grožnje bližnjev-zhodnim režimom od znotraj ne pa od zunaj. Cernu bi se potem ponovno sprli z drugo super silo, ko pa se to ne tiče »stabilnosti« na Bližnjem vzhodu. Jimmy Carter se je v zadnjih letih uspešno branil pred napadi na svojo politiko poskusov, da regionalnih ali lokalnih sporov ne bi vključil v okvire rivalstva med super silama. Opozarjali so, da niti ZSSR ni bila nič uspešnejša pri utrjevanju svojega vpliva zunaj svojih meja, dokler je pošiljala vojake? Egipt omenjajo kot najočitnejši primer za potrditev teze, da bodo tudi v državah, ki prejemajo različno sovjetsko pomoč, na koncu prevladali nacionalni interesi. Najodločnejši advokati ameriškega interven-cionizma so jezno opisovali to tezo kot naivno. Wall Street Journal je na primer ob atentatu v Jemenu ugotovil, da ZSSR glede na izkušnje v Egiptu več ne dovoljuje reprize. Vprašanje pa je, ali bodo vztrajali pri napadu, ki je sedaj v teku. Dramatizacija pomena bližnjevzhodnega območja namreč neizogibno meče novo luč na sovjetsko politko in na namere v zadnjih letih. Jimmy Carter naj bi dobil od Leonida Brežnje- va maja na Dunaju običajen odgovor, da »detant ne pomeni konca razrednega boja«. Vendar pa tam, kjer Moskva vidi razredni boj, vidi Washington kubanske, vietnamske ali kot sedaj v Afganistanu sovjetske vojake. Medtem ko so kubansko vojsko v Angoli in Etiopiji gledali vsaj delno kot odgovor na južnoafriško intervencijo oziroma somatski napad, vietnamsko pa v Kampučiji kot sovjetsko-kitajsko obračunavanje prek »posrednika«, je z ameriškega vidika razvoj v Afganistanu začetek »povsem nove faze« v sovjetski politiki: »prva vojaška intervencija zunaj vzhodnoevropskega območja«. To je kontekst, v katerem Washington zahteva od Moskve, da ne bi z vetom preprečila izglasovanje gospodarskih sankcij proti Iranu. Čelo kljub napovedim iz Moskve, da bo glasovala proti, izražajo ameriški funkcionarji prepričanje, da se to ne bo zgodilo. »Menim,« pravi ameriški veleposlanik v svetovni organizaciji, »da se bodo premislili, ko bodo videli, kaj predlagamo«. DRAGIŠA BOŠKOVIC Povečana menjava s Kitajsko Podpisan potokol o menjavi - Izvažali bomo surovine, ladje in stroje BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — V zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino so danes podpisali protokol o blagovni menjavi v letu 1980 med Jugoslavijo in Ljudsko republiko Kitajsko. Protokol predvideva, da se bo v primerjavi z letošnjim letom blagovna menjava v obeh smereh občutno povečala. Pomembno mesto v jugoslovanskem izvozu ima izvoz surovin, ladij, in kmetijskih strojev. Kitajska pa bo izvažala v Jugoslavijo predsem stroje in opremo, surovine, polizdelke in blago za široko porabo. Voditelja kitajske delegacije in namestnika ministra za zunanjo trgovino Chen Jieja sta sprejela podpredsednik zveznega izvršnega sveta Branislav Ikonič, ki je hkrati tudi predsednik jugoslovanskega dela kitajsko-jugo-slovanskega komiteja za gospodarsko znanstveno in tehnično sodelovanje, ter zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. omogoči ljudstvu Zimbabveja, da bi po demokratični poti doseglo svojo neodvisnost in polno suverenost. Sprejeti dokument, čeprav vsebuje nekatere nedorečenosti, daje osnovo, da bo Zimbabve postal demokratična in neuvrščena država, osvobojena rasizma in tuje dominacije. Sporazum je rezultat dolgoletnega in odločnega boja, ki ga vodi ljudstvo Zimbabveja pod vodstvom patriotične fronte. V svojem osvobodilnem boju je imela patriotična fronta polno podporo ceiotne mednarodne skupnosti, predvsem pa neuvrščenih in afriških držav kakor tudi držav prve fronte. Jugoslavija je prepričana, da bo enotnost, ki so jo izkazali ŽANU in ZAPU v patru.tični fronti med osvobodilnim bojem, pa tudi na londonski konferenci, ostala še naprej trdna osnova in močno orožje v političnem boju za popolno neodvisnost in samostojnost svoje države. Dosledno izvajanje tega sporazuma in doseganje polne neodvisnosti in samostojnosti Zimbabveja bi bilo zelo pomemben dejavnik v krepitvi neodvisnosti in varnosti držav prve frontne linije in bi imelo zelo pozitiven \pliv pri reševanju vprašanja Namibije. Občutno bi prispevalo tudi k splošnem konsolidiranju razmer ter h krepitvi varnosti ljudstev in držav na kriznem območju afriškega juga. V sedanjem razdobju je nujno storiti napore, da bi zagotovili dosledno spoštovanje določb sporazuma v vseh fazah njegovega izvajanja. Nedvomno ima pri tem največjo odgovornost Velika Britanija kot bivša kolonialna sila. Jugoslavija je glede na načelna izhodišča svoje neuvrščene politike in v skladu z načeli ustanovne listine Združenih narodov pomagala patriotični fronti in ljudstvu Zimbabveja v njegovem osvobodilnem boju ter jim nudila podporo med londonsko konferenco, pomagala pa bo tudi v prihodnje ljudstvu Zimbabveja pri njegovih pravičnih in zakonitih zahtevah. Narodi Jugoslavije so bili vedno na strani tistih narodov, ki so se borili za svobodo in neodvisnost. Osvobodilni boj vsakega naroda, torej tudi boj ljudstev Zimbabveja in afriškega juga, štejemo za sestavni del boja za mir, varnost in splošni napredek v svetu.« Baas, vez med ljudstvom in predsednikom BEJRUT, 26. decembra (Tanjug) - Sirska stranka Baas mora v prihodnji fazi razvoja postati trdna vez med ljudstvom in voditeljem, predsednikom Hafezom Asadom, opozarja današnji dnevnik sirske vlade »Tisrin«. V komentarju, ki ga je list objavil ob kongresu stranke, je rečeno, da je dolžnost Baas natanko m pošteno posredovati želje in prizadevanja ljudstva svojemu voditelju. Kakršenkoli nesporazume z množicami bo prizadejal škodo stranki in predsedniku, je rečeno v komentarju. Predsednik Asad mora imeti možnost, da se bo posvečal najbolj žgočim strateškim problemom, s katerimi se srečuje država, druge zadeve pa je treba urejati v sami stranki, Vsak član Baas se mora vsak dan ukvarjati s problemi ljudstva, piše časopis. Kot je predvideno, bo kongres stranke Baas, ki se je začel v nedeljo, trajal do konca tedna. v Švedski vrnejo skoraj polovico pomoči tujini Velik del denarja, ki ga dajejo državam v razvoju, se na različne načine vrne na Švedsko STOCKHOLM, 26. decembra (Tanjug) — Od vsake krone, ki jo da Švedska državam v razvoju v obliki pomoči, se na razne načine »vrne domov« 40 drov. Številne države, kj dobivajo švedsko pomoč, namreč s tem denarjem kupujejo razno blago na Švedskem. Snežne razmere Kanin: jasno, 280 cm snega, vozijo nihalka, dvosedežnica Sedlo in Veliki graben; Vogel: megleno, 150 cm pomrznjenega snega, vozijo nihalka, sedežnica Orlove glave in tri vlečnice; Kranjska gora: pretežno oblačno, 40-60 cm snega, sedežnica Vitranc in štiri vlečnice vozijo od 9. do 21. ure. Umetno drsališče je odprto, tekaške proge so urejene, vozijo tudi vlečnica v Martuljku, Mojstrani in na Španovem vrhu; Stari vrh nad Škofjo Loko: oblačno, 30-60 cm snega, vse naprave vozijo od 8.30 do 16.30, smučarski avtobus ima odhod iz Škofje Loke ob 8.15 in 13.15; Kohla: oblačno, 35 do 80 cm snega, vozijo dve sedežnici in dve vlečnici od 8.30 do 16.0C. Beli vlak je danes že prvič peljal, vozil bo tudi v soboto in nedeljo; Zatrnik: oblačno, 30 cm snega delata sedežnica Barjanca in vlečnica Plana 1 od 9. do 16. ure; Krvavec: rahlo meglene. 60«cm, vozijo vse naprave; Cmi vrh nad Idrijo: 30 cm južnega snega, vlečnica vozi, tekaška proga je urejena. Jezersko: 25 cm snega, vlečnice ne delajo, smučanje je mogoče. Svišča ki: rahlo sneži, 60 cm snega, vlečnica vozi, smučišča so urejena, cesta je plužena, zimska oprema ni več potrebna; Vremenska napoved meteorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 27. december 1979 NAPOVED ZA SLOVENIJO Na Primorskem bo deloma jasno, pihala bo burja, drugod po Sloveniji bo oblačno in zamegljeno, ponekod bo občasno rosilo. Najnižje nočne temperature bodo med -2 in 3, v Primorju 5, najvišje dnevne med 1 in 5. na Primorskem okoli 10. IZG LE Dl ZA PETEK Brez sprememb. ZA DRUGE KRAJE JUGOSLAVIJE Drugod po državi bo zmerno do pretežno oblačno. VREMENSKA SUKA Nad vzhodno Evropo in Balkanom je območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja prevladujejo nad našimi kraji vzhodni vetrovi, ki povzročajo v notranjosti Slovenije oblačnost. Vreme in temperatura dne 26. decembra 1979 ob 13. uri Kraj Vreme ob 13. uri stopinj Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor M. Sobota Sl. Gradec Celje Novo mesto Nova Gorica Portorož Reka Pulj Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Benetke Miinchen Ziirich Rim Pariz Berlin Stockholm Moskva rosi oblano rosi jasno oblačno rosi rosi rosi rosi jasno jasno jasno jasno poloblačno oblačno oblačno poloblačno oblačno poloblačno poloblačno oblačno rahlo dežuje rosi poloblačno oblačno oblačno oblačno oblačno oblačno oblačno rahlo oblačno 3 0 2 -6 4 4 2 3 3 10 10 10 10 16 12 4 3 5 10 5 2 3 2 9 -1 1 10 -1 4 1 -8 Ti podatki sledijo iz analize, ki jo je napravil državni organ za pomoč državam v razvoju »Sida«. Zgleden jc primer Tanzanije, ki je sprva dobivala tovornjake velike švedske družbe SAAB, tako da je ta poleg Volva največji izdelovalec vozil in letal dobil popoln monopol in Tanzanija odtlej kupuje samo tovornjake SAAB. Tanzanija je sicer postala največji trg za Švedsko izvozno blago in je tudi na prvem mestu med državami na svetu, ki dobivajo švedsko pomoč. »Sida« je ugotovila, da se sredstva, ki jih daje Švedska kot pomoč, vračajo v treh oblikah: po vidni neposredni poti, pa tudi na neposredne in posredne načine trgovinske naslonitve na Švedsko. T V obravnavanem obdobju Navidezna premoč nad naravo Sodobna tehnična sredstva in izumi dajejo človeku neizmerno in skorajda neomejeno moč, da posega v naravne procese, da si podreja naravne sile in spreminja razmere, ki so jih naravni zakoni ustvarili v tisočih in milijonih let. S tem seveda lahko tudi poruši mnoga ustaljena ravnotežja in soodvisnosti. Ker so sredstva za te posege vedno močnejša in obsežnejša, so tudi spremembe in posledice lahko neizmerno večje kot kdaj prej. Človekovo delovanje v naravi lahko že spreminja pokrajino, podnebje in ozračje, vodne tokove in njih sestavo, ustvarja drugačne pogoje življenja, kot so veljali stoletja in tisočletja. posega že v vesolje itd. Pri tem pa je nenehnd v nevarnosti, da bo kakšno njegovo premalo premišljeno in v vseh posledicah nedogledano ravnanje povzročilo tudi veliko in pogosto celo nepopravljivo škodo. Mnogi človekovi posegi v okolje so lahko tudi daljnosežni in trajni, da so nepreklicni, tako da ni mogoče več vzpostaviti prejšnjega stanja, tudi če bi ga - potem ko smo spoznali zmotnost in škodljivost svojega prejšnjega ravnanja - še tako hoteli. proračunskega leta 1977/78 se je po vidni neposredni poti vrnilo več kot 1,1 milijarde švedskih kron ali 34,5 odstotka izplačanih sredstev. Razne države, ki dobivajo švedsko pomoč, kupujejo od Švedske več kot od drugih držav. Iz Pakistana, Vietnama in Zambije se v tej obliki vrača kar 70 odstotkov pomoči. »Sida« ugotavlja tudi, da se denar vrača v Švedsko na načine, ki jih je težko takoj razpoznati. Vračajo se na primer tako, da države, ki dobivajo švedsko pomoč, trgujejo s Švedsko prek nekaterih mednarodnih organov. Te države lahko tudi same kupujejo na Švedskem ali prodajajo švedske izdelke na domačem trgu. »Sida« je ugotovila, da se po tej poti vrača na Švedsko 6 do 7,5 odstotka švedske pomoči. V celem dobiva Švedska nazaj okoli 40 odstotkov pomoči. Potrjene zamenjave v Kampučiji Premier Samphan, Pol Pot vrhovni poveljnik - Potrdili novo strategijo boja BANGKOK, 26. decembra (Tanjug) — Vlada Demokratične Kampučije je danes potrdila, da so za novega premiera imenovali predsednika državnega prezidija Khieuja Samphana, dosedanjega premiera Pola Pota pa so določili za predsednika vrhovne vojaške komisije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Objavili so, da so odlok o reorganizaciji vlade in drugih državnih organov sprejeli na zasedanju stalnega komiteja skupščine narodnih predstavnikov Kampučije; zasedanje je potekalo od 15. do 17. decembra na osvobojenem ozemlju. N tem sestanku so potrdili »novo strategijo« boja proti okupatorju in sklenili, da »v skladu z novimi okoliščinami suspendirajo uresničevanje ustave Demokratične Kampučije«, a kot »začasni temeljni zakon« države naj bi rabil program »patriotske in demokratske fronte vsenarodne enotnosti Kampučije« Avtomobil leta: lancia delta LJUBLJANA, 26. decembra — Mednarodna žirija strokovnih avtomobilističnih novinarjev iz 16 evropskih držav (tudi Jugoslavije) je po tradiciji glasovala za »Avtomobil leta«. Izmed 15 avtomobilov na letošnji listi je ta zveneči naslov pripadel avtomobilu lancia delta iz Fiatovega koncerna. Dvainpetdeset- članska žirija je »delti« podelila 369 točk, sledijo pa opel kadet s 301 točko in peugoet 505 s 199 točkami itd. Sodeč po komentarjih na glasovnicah je »delta« dobila največ glasov predvsem zato, ker predstavlja zanimivo alternativo za luksuzne vendar za današnji energetski trenutek pievelike potratne avtomobile. »Delta« je namreč zelo popolno opremljen, udoben avtomobil, vendar dolg samo 3,89 metra, poganja pa ga zboljšani, a varčni 1300 ali 1500 kubični motor fiata ritmo. T. P. Zmeda na grškem trgu ATENE, 26. decembra (Tanjug) - Ko je grška vlada objavila ukrepe o omejitvi uvoza in jjovečanju cen nekaterim domačim proizvodom, je na trgu nastala zmešnjava. To so izkoristili dobičkarji in dodobra napolnili žepe z nedovoljenimi dobički. Domnevajo, da so samo trgovine v Atenah v zadnjih dveh tednih pridobile okoli 600 milijonov dinarjev dobička. Opozicijski poslanci v parlamentu pripisujejo nastali položaj popolnemu neuspehu vladne gospodarske politike, še posebej neuspešni kontroli cen. Kot primer navajajo državno tovarno sladkorja- le dan pred podražitvijo je trgovini na drobno dobavila 21.000 ton sladkorja, ki so ga trgovci prodali po višji ceni. Podobno se je zgodilo tudi z drugimi živili, ki so se podražila celo za 50 odstotkov. Umetno razmnoževanje belic CELJE, 26. decembra - Celjska ribiška družina, ki šteje že 615 članov, je letos obogatila svoje ribolovne revirje s preko 30.000 ribami. Samo v Smartinsko jezero so spustili 7.000 krapov. Okoli 30.000 krapovskih mladic in 3.000 mladic belic pa so vložili v gojitvene ribnike na Blagovni. Celjski ribiči so se letos povezali z veterinarsko fakulteto v Zagrebu in z njihovo pomočjo kot prvi v naši republiki začeli s poskusnim umetnim razmnoževanje belih rib, največ krapov in podusti, ki jih je v naših vodah vedno manj. Ta način vzreje belih rib je cenejši in se tudi ekonemsko izplača. Prav tako pa ni nevarnosti za degeneriranost mladic. Celjski ribiči so tako letos pridelati že več kot 5.000 kilogramov krapovskih mladic. D. H. Erozija načela sfingo KAIRO, 26. decembra (AFP) - V Gizi so začeli graditi zaščitni pas, ki naj bi obvaroval sfingo pred nadaljnjim propadanjem, posledicami erozije. Kot je pojasnil strokovnjak za starine, bodo delavci postavili okoli sfinge šeststo apnenčastih blokov, približno 60 centimetrov visokih m 30 centimetrov širokih. Ta pas naj bi jc varoval kot vetrobran, saj vetrovi nenehno načenjajo apnenčaste bloke, iz katerih je sklesana sfinga. Prve posledice erozije so opazili že leta 1926. pred nekaj leti pa se je sfingin vrat tako stanjšal, da je že grozila nevarnost, da bo odpadla glava. Da bi preprečili takšno škodo, so strokovnjaki leta 1974 vbrizgali v razpoke snov, podobno lepilu, s katerim utrjujejo kamnite klade. Peklenske čestitke LONDON, 26. decembra - V minulem tedno so britanski poštni delavci demontirali kar deset novoletnih »čestitk« in »daril«, v katerih so bile spretno podtaknjene bombe. Pošiljke z bombami so bile namenjene nekaterim britanskim jsoslovne-žem in sekretarju za zaposlovanje Jamesu Priorju. Scotland Yard je opomnil Britance, naj bodo previdni pri odpiranju novoletnih daril, še posebej, če so prispela iz tujine. Svoje strokovnjake za boj proti terorizmu pa je poslal v Bruselj, kjer so odkrili dvoje eksplozivnih pisem, namenjenih nekaterim znanim britanskim osebnostim. Do sedaj je eksplodiralo le eno »darilo«, vendar prej. preden je prispelo na končni naslov. Odgovornost za pošiljanje »peklenskih« novoletnih daril je prevzela irska republikanska armada (IRA). Njen predstavnik je sporočil, da se je IRA zato lotila tc novoletne akcije, da bi opozorila na nečloveške življenjske pogoje nekaterih njenih pripadnikov, ki so zaprti v taborišču v Ulstru. Za velike in male ZAGREB. 26. decembra - Medtem ko odrasli kupujejo živila za bližajoče se praznike, malčki uživajo na novoletnem sejmu. Tudi na delovni dan žive v svetu domišljije, med svojimi priljubljenimi junaki To se najbolje vidi na Zagrebškem velesejmu, kjer je novoletni sejem za velike in - male. (Telefoto: Tanjug) PA SE TO SMUK, SMUK — Na Krvavcu so podvojili zmogljivosti — pri spodnji postaji žičnice so namreč postavili novo blagajno, medtem ko vrvi na enosedežnici do Gospinca še vedno niso napeli. Torej uspešno v novoletno smuko. f PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! ★ ★ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, ČETRTEK, 27. DECEMBRA 1979 LETO XXI • ŠT. 301 • CENA 5 DINARJEV______ »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, Ki GAJE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JAK KOPRIVC ODGOVORNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR Dokumenti še niso bili dovolj usklajeni, da bi jih sprejeli Z1S je v soglasju s predsedstvom SFRJ predlagal sprejem zakona o začasnih ukrepih, ki naj zagotovi normalno delovanje do uskladitve — Ekspoze predsednika ZIS VeseKna Djuranoviča OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 26. decembra - Prvič po uveljavitvi nove ustave se je letos zgodilo, da vsi dokumenti, ki jih sprejemajo zbori skupščine SFRJ obenem s predlogom resolucije o družbenem razvoju Jugoslavije za naslednje leto, niso bili povsem usklajeni v ustreznih odborih zbora republik in pokrajin. Zato so delegati tega zbora na današnji seji prvič v praksi uporabili 301. člen ustave in 110. člen poslovnika skupščine SFRJ, ki določata način sprejemanja izrednih začasnih ukrepov. Predloga projekcij plačilne in devizne bilance Jugoslavije za naslednje leto sta ostala, skupaj s predlogom odloka o določitvi celotnega zneska deviz za potrebe federacije v naslednjem letu, neusklajena. Ob soglasju predsedstva SFRJ je ZIS delegatom zbora republik in pokrajin, v skladu z ustavnimi določbami o takih primerih. TEMA DNEVA predlagal sprejem zakona o začasnih ukrepih, ki so ga delegati zbora tudi sprejeli. Zakon bo zagotovil kolikor toliko normalno uresničevanje devizne in plačilne projekcije, temelji pa na tistih točkah obeh projekcij, ki so jih delegati že uskladili. Zakon bo veljal do takrat, ko bodo delegati uskladili obe projekciji - devizno in plačilno bilanco SFRJ za na- slednje leto - z usklajevanjem pa bodo nadaljevali takoj po novem letu. Računati je, da bosta oba dokumenta usklajena že januarja prihodnje leto. Na skupni dopoldanski seji so delegati obeh zborov poslušali ekspoze predsednika ZIS Veseli-na Djuranoviča o uresničevanju družbenega načrta Jugoslavije v Spoznanja ob resoluciji I Kaže, da vse bolj raste spoznanje, da bo v zdajšnjih oteženih gospodarskih razmerah treba storiti kaj odločnejšega za izboljšanje gospodarjenja. Razkorak med ustvarjenim dohodkom in porabo je namreč prevelik že za nornjalne svetovne gospodarske razmere, kaj šele za zaostrene, kakršne so zdaj. Med takšno ostritvijo namreč dohodek narašča bolj skromno, poraba pa se zvečuje. Ti precepi so prav gotovo prispevali, da je bilo sprejemanje denarnih, gospodarskih in družbenih načrtov za prihodnje leto dolgotrajno in burno, kot ni bilo že dolgo. Prav gotovo je pomembno, da so pri tem sestavljala' teh načrtov večkrat prerešetali zahteve proračunskih izdatkov in da so jih marsikje skromneje povečali. Vprašanje pa je, ali so jih skrčili res vsaj za toliko, kot bo v prihodnje leto skromnejše povečanje družbenega dohodka. To bi bilo namreč le po! dolga do večje konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Drugi deI dolga, namreč zmanjšanje te porabe, ostaja najbrž v veliki meri še naprej neporavnan. Zato bodo toliko pomembnejša prizadevanja za skromnejšo rast osebnih dohodkov, večjo delovno disciplino, varčevanje ipd., ki jo obljubljata zvezna in republiška resolucija. Kako uspešna bo pri tem gospodarska politika — in mi občani — pa bo pokazalo leto, ki je pred nami. TU A POPIT I ■mJ • Narediti moramo korenit preobrat, da bi premagali vzroke, ki porajajo gospodarsko nestabilnost. • Okvirov plačilnega primanjkljaja v višini 2 milijard ne smemo za nobeno ceno preseči. • Dosledno moramo uveljavljati sistemske rešitve, tako da bi organizacije združenega dela razpolagale z devizami. • Z določanjem razmerja pri rasti osebnih dohodkov glede na rast dohodka je zagotovljena večja materialna spodbuda v boju za dohodek. • Pravočano je treba ustaviti začetek gradnje novih negospodarskih objektov kakor tudi odložiti gradnjo takih, ki. niso pomembni za razvoj posameznih negospodarskih dejavnosti. • Sprijazniti se bomo morali morda tudi z večjimi odpovedmi, nekaterim razvojnim ambicijam in načrtom, kot si zdaj predstavljamo, da bi zagotovili stabilnost. naslednjem letu. V njem je posebno poudaril nujnost, da se v prihodnjem letu odločno približamo ustalitvi našega gospodarstva. V večernem delu seje je zbor republik in pokrajin med drugim sprejel tudi zvezno resolucijo za naslednje leto. V dopoldanskem delu je zvezni zbor sprejel več predlogov zakonov. Omeniti velja, da so delegati odbora za finance v zboru republik in pokrajin še ves današnji dan usklajevali predlog proračuna za prihodnje leto in končno, tik pred sejo zveznega zbora, sprejeli tak proračun za 1980. leto, kot ga je predlagal ZIS. To pa pomeni, da se bo v zveznem proračunu v prihodnjem letu zbralo skupaj nekaj več kot 128 milijard dinarjev, kar je 25 odstotkov več kot se bo zbralo v letošnjem proračunu, upoštevaje njegov rebalans. Zvezna proračunska poraba pa bo v prihodnjem letu naraščala za tri odstotke hitreje od predvidene rasti neustvarjenega družbenega proizvoda. V času, ko to poročamo, stališča o resoluciji še niso usklajena-.(Govor Veselina Djuranoviča objavljamo na 5. strani, poročilo o delu skupščine pa na 6. strani) BRANKO PODOBNIK Tito častili član kosovske akademije Izvolili so ga zaradi izjemnega prispevka socializmu in marksizmu PRIŠTINA, 26. decembra (Tanjug) - Predsednik SFRJ in predsednik ZKJ Josip Broz Tito je bil izvoljen za prvega častnega člana Akademije znanosti in umetnosti Kosova. Izvolili so ga na današnji izredni skupščini akademije. V obrazložitvi predloga o izvolitvi prvega častnega člana .Akademije znanosti in umetnosti Kosova je predsednik akademije dr. Idriz Aje-ti poudaril, da ima prispevek tovariša Tita k sodobnemu socializmu in marksizmu zgodovinski pomen ne samo za našo državo, ampak tudi za ves svet. Skupščina akademije je danes izvolila tudi delegacijo, ki bo tovarišu Titu izročila listino o izvolitvi za prvega častnega člana. (Več na 3. strani) Dohodek moramo povečati, pa ga tudi bolj smotrno deliti Republiška skupščina je sprejela resolucijo o družbenoekonomskih gibanjih v letu 1980 — Ne le terjati večje napore združenega dela, pač pa tudi ustreznejše ukrepe upravnih organov LJUBLJANA, 26. decembra - Usklajevanje končnega besedila slovenske razvojne resolucije za leto 1980 se je na sejah zborov republiške skupščine precej zavleklo. Vendar smo tako dobili dokument, ki daje dovolj jasne usmeritve za družbene dejavnike kot tudi združeno delo, hkrati pa je močna opora za bolj ustalitvena gibanja na vseh gospodarskih področjih. Današnja, ne preveč obsežna razprava v vseh treh zborih republiške skupščine je pokazala, da se s predlaganimi ukrepi na splošno strinjamo, posamezni delegati pa so ob tem menili, da ne gre terjati večje odgovornosti in naporov le od delavcev v združenem delu, temveč sloni pomemben delež nalog tudi na skladnejšem delovanju različnih upravnih oziroma državnih organov. Uvodna obrazložitev k predlogu resolucije predsednika izvršnega sveta dr. Antona Vratuše je bila mobilizacijska, ko je dejal. da zahteva predlagana usmeritev od vseh več odločnosti v spopadanju z lastnimi slabostmi, zahteva več in tršega truda pri ustvarjanju dohodka in več gospodarnosti v njegovi porabi. (Govor objavljamo na 7. strani). Delegati so sprejeli tudi zadnja dopolnila izvršnega sveta k reso- luciji na podlagi predlogov ZIS in stališč delovnih teles skupščine SRS. Tako naj bi se v letu 1980 realni družbeni proizvod v združenem delu povečal za 3 do 4 odstotke. V tem okviru se bo industrijska proizvodnja povečala za tri do štiri odstotke, pri čemer pa bo v prvi polovici leta njena rast še skromnejša zaradi sprejetih ukrepov za umiritev konjunkture. Povečanje družbenega proizvoda, zlasti še industrijske izdelave, pa bo v največji meri pogojeno z realnim povečanjem izvo- Zakon namesto soglasja Predsedstvo SFRJ se je strinjalo s predlogom ZIS, naj bi sprejeli zakon o začasni določitvi zasnove plačilne bilance za leto 1980 Jordanija za arabsko solidarnost Vlada želi sodelovati s PLO — Boj proti korupciji in nezakonitemu bogatenju BEJRUT. 26. decembra (Ta-njug) - Jordanski premier Sarif Abdel Saraf je poudaril, da si njegova vlada prizadeva delati skupaj s palestinsko osvobodilno organizacijo in arabskimi državami »v prid stvari palestinskega ljudstva, za obnovitev palestinskih narodnostnih pravic«. V poročilu o politiki jordanske vlade, objavljenem danes v Bejrutu. Saraf poudarja, da se bo Jordanija trudila za »utrditev arabske solidarnosti in premostitev ovir«. Kar zadeva notranjo politiko, pa je jordanski premier napovedal, da se bo vlada bojevala proti korupciji in »nezakonitemu kopičenju bogastva«. Šaraf je v govoru v jordanskem zakonodajnem svetu (začasnem parlamentu) obljubil Jordancem, da bo vlada »zvesta ljudstvu kakor tudi njegovemu voditelju kralju Huseinu«. Poudaril je, da je treba »postaviti most za dialog« med vlado in ljudstvom. Premirje v Rodeziji se sooča s težavami Muzorewa skuša s pomožnimi silami obdržati napetost — Oficirji domoljubne fronte v Salisburyju SALISBURY, 26. decembra (Tanjug) - Sporazum o premirju v Zimbabveju še ni ustvaril ugodnega ozračja za neovirano in enakopravno sodelovanje doslej nasprotnih si strani na bližnjih volitvah; te volitve naj M prinesle Rodeziji popolno neodvisnost. BEOGRAD, 26. decembra (Tanjug) — Danes je bila v Beogradu seja predsedstva SFRJ, ki jo je vodil podpredsednik predsedstva Lazar Koliševski. Seje so se udeležili tudi najvišji funkcionarji federacije. Predsednik ZIS Veselin Dura-novič je seznanil predsedstvo s tem, da kljub vsemu intenzivnemu delu v pristojnem odboru zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ niso dosegli soglasja o zasnovi plačilne bilance Jugoslavije za leto 1980, zasnovi devizne bilance Jugoslavije za leto 1980 in sklepu o ugotavljanju celotnega zneska deviz za potrebe federacije v letu 1980. Predsedstvo SFRJ je ugotovilo, da so s tem izpolnjeni pogoji iz 301. člena ustave SFRJ, in se strinjalo s predlogom zveznega izvršnega sveta, naj bi sprejeli zakon o začasni določitvi zasnove plačilne bilance Jugoslavije za leto 1980, zasnove devizne bilance Jugoslavije za leto 1980 in zneska deviz za potrebe federacije v letu 1980 kot začasen ukrep. predvsem zato, da bi preprečili večje motnje na trgu. Predsedstvo SFRJ je proučilo aktualna vprašanja v zvezi z zaposlovanjem in prebivanjem jugoslovanskih državljanov v tujini v smislu izpolnjevanja sklepov predsedstva SFRJ in predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije iz leta 1973. Na seji predsedstva so ugotovili, da so bili pri uresničevanju teh sklepov doseženi jjomembni uspehi. Toda zaradi še vedno velikega števila delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, in zato, ker so njihove življenjske in delovne razmere spremenjene, nadalje zato. ker se za čedalje več otrok in mladine, ki sodijo v tako imenovano drugo generacijo, podaljšuje prebivanje v zamejstvu, pa tudi zaradi vedno večjega vpliva tujega okolja na te naše državljane je predsedstvo sklenilo, da je nujna nadaljnja, stalna in organizirana dejavnost vseh družbenih faktorjev za varstvo položaja in pravic naših državljanov v tujini, za ohranitev njihove identitete in ustvarjanje možnosti za njihovo postopno vračanje. Predsedstvo je v tej zvezi opozorilo na to, da bi nujno morali sprejeti konkretne ukrepe oziroma da bi morali pristojni organi v republikah in avtonomnih pokrajinah, zvezni organi in organizacije in družbenopolitične organizacije razvijati še širšo in še bolj intenzivno politično in praktično akcijo za ureditev aktualnih vprašanj jugoslovanskih državljanov v tujini. Na seji so tudi pregledali splošna vprašanja, ki jih bo pred- | sedstvo obravnavalo v letu 1980. Proučili so tudi nekatera druga vprašanja, ki spadajo v pristojnost predsedstvo SFRJ. NAPORNO USKLAJEVALNO DELO - Delegati vseh treh zborov skupščine SRS so sprejemali smernice razvoja za leto 1980. (Foto: S. Busič) za blaga, ki ga je treba povečati za najmanj šest odstotkov. Možnosti za uvoz reprodukcijskega materiala, opreme in blaga za široko porabo bodo odvisne predvsem od doseženih rezultatov pri izvozu blaga in storitev. • Republiški IS meni, da je za leto 1980 mogoče pričakovati le tri do štiriodstotno rast realnega družbenega proizvoda, industrijska proizvodnja pa bi se lahko povečala za enak odstotek. • Izvoz naj bi se povečal za najmanj šest odstotkov, medtem ko bodo možnosti za uvoz reprodukcijskega materiala še manjše kot letos. • Cene in življenjski stroški bi smeli v letu 1980 biti za 20 odstotkov manjši kot v letu 1979. • Zunanjetrgovinski pri- manjkljaj v Slovenije presega letošnje napovedi za 23 odstotkov. Z izvozom pokrivamo le 60 odstotkov uvoza, S odstotkov manj, kot zahteva resolucija za leto 1979. • Slovenija je po zaposlenosti na ravni razvitih dežela, po proizvodnosti dela pa občutno zaostaja za njimi. Pomembno je tudi določilo, da morajo v Sloveniji sredstva za osebne dohodke v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje naraščati za 25 odstotkov počasneje od rasti dohodka in počasneje od rasti čistega dohodka. V neproizvodnih dejavnostih pa bodo lahko osebne dohodke povečali samo v sorazmerju z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Sredstva za skupno porabo v organizacijah združenega dela se bodo lahko povečala največ za 15 odstotkov glede na letos. Vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ Marko Bulc pa je delegatom poročal o poteku usklajevanja osnutka zvezne resolucije. Pri tem je opozoril predvsem na stališča, ki jih je v razpravah zastopala slovenska delegacija. (O zasedanju slovenske skupščine poročamo na 6. strani.) ZDA: sklic varnostnega sveta Premier dosedanje samozvane vlade Muzorewa poskuša, čeprav • Tri Štirideset oficirjev patriotske fronte Zimbabveja je danes dopotovala iz Lusake v Sabsbu-ry. To je prva skupina oficirjev, ki se je vrnila v domovino, kot določa sporazum o ustavitvi ognja. Čeprav je policija zaprla letališče, je več tisoč privržencev patriotske fronte prebili kordon in navdušeno pozdravilo oficirje. Na poti z letališča do mesta se je zbralo več sto ljudi, ki so prišli pozdravit oficirje. Policija je množično rmgnala s sotzilnim plinom. Oficirji, Id so doslej delali na zambijskem ozemlja, naj bi v skladu z mirovnim sporazumom preselili borce patriotske fronte Zimbabveja iz skrivnih oporišč v zbirne centre. Kot ocenjnjejo, gre za več kot 16.000 ljudi. Danes naj bi se v Salis bury vrnila tudi skupina oficirjev patriotske fronte iz Mozambika. ga londonski sporazum obvezuje, da zakoplje bojno sekiro, prek svojih »pomožnih sil« obdržati napetost v državi. Pred samo legalizacijo patriotske fronte je rodezijska jaolicija z nasiljem preprečila, da bi odprli predstavništvo stranke v Salisburyju. Pred kratkim so napadli Mugabejevo hišo. v spopadih z južnorodezij-skimi silami pa je bilo ubitih 12 pripadnikov patriotske fronte. »Muzorewa se lahko obdrži samo, če v Zimbabveju vladajo nemiri,« je izjavil, poročajo tuje agencije, sopredsednik patriotske fronte Nkomo. Čeprav se evropski kapital steka v Rodezijo. da bi podprl Muzorewovo volilno kampanjo, in čeprav rodezijski zemljiški posestniki nameravajo vložiti sedem milijonov rodezijskih dolarjev v zmago »črnega Smitha«, pa se je Muzo-rewa »za vsak primer« obdal s polvojaškimi silami, ki predstavljajo škofovo zasebno vojsko. Muslimanski študenti obtožujejo Entezama za stike s CIA — Ajatola Homeini kritiziral Vatikan in papeža — Panama zanika, da je prejela iransko zahtevo po izročitvi bivšega šaha TEHERAN, NE W YORK, 26. decembra (Tanjug, AFP, Reuter) — Na sedežu OZN so danes potekala uradna posvetovanja med člani varnostnega sveta spričo ameriške zahteve o sklica varnostnega sveta zaradi zadrževanja ameriških talcev v Teheranu. Muslimanski študenti so na iranski televiziji obtožili A basa Entezama, da je imel stike s CIA pred vrnitvijo Homeinija v Iran. Imam Homeini je ostro kritiziral »gospoda papeža«, češ da »podpira mogočneže tega sveta in molči pred klici razdedinjenih«. Predstavnik ZDA pri OZN veleposlanik Donald McHenry je poslal predsedniku varnostnega sveta pismo, v katerem ZDA za- • TEHERAN, 26. decembra (Tanjug) — Generalni direktor oddelka za mednarodne odnose in tržništvo pri iranskem ministrstvu za nafto Reza Azilni je danes izjavil, da je Jugoslavija na seznamu kupcev iranske nafte za leto 1980. Koliko iranske nafte bo dobila naša država, bodo določili pozneje. Sod nafte se je podražil na 28.5 dolarja. htevajo, da bi čimprej »sklicali varnostni svet, da bi obravnaval ukrepe, s katerimi bi prisilili Iran, da bi izpolnil mednarodne obveznosti, ki jih je bil prevzel«. Politični opazovalci na East Ri-verju opozarjajo, da je ameriško pismo predsedniku varnostnega sveta bolj umirjeno od ameriških uradnih in poluradnih izjav, ki jih je slišati v zadnjih dneh o tej zadevi. Po eni varianti se ZDA potegujejo za strog ekonomski embargo, ki bi prepovedal nakup iranske nafte in uvoz hrane in zdravil za Iran, kakor tudi zavrl transport in komunikacije. Govorijo tudi o prepovedi finančnih transakcij, pošiljk vojaških delov in izvoza strojev in tehnologije. Muslimanski študenti obtožujejo Abasa Entezama, ki je bil do nedavnega iranski veleposlanik v Stockholmu, a so ga pred nekaj dnevi aretirali v Teheranu, da je bil naklonjen ustanovitvi regent-skega sveta, preden se je Homeini vrnil v Iran. Študenti navajajo listine, ki so jih baje našli na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. V obrambo Entezama je nastopil bivši premier Bazargan s trditvijo, da stiki z Američani še ne pomenijo vohunstvo. Študenti zato zahtevajo, da Bazargan izstopi iz revolucionarnega sveta, in poudarjajo, da je Entezamova krivda dokazana. Ko je Homeini sprejel v Teheranu ameriške duhovnike, je kritiziral Vatikan in papeža, in se vprašal; »Se papež ne zaveda zločinov Carterja in drugih ameriških predsednikov v Vietnamu, v Palestini in v južnem Libanonu? Če se tega ne zaveda, zakaj se ovija v plašč molka? Zakaj • PANAMA, 26. decembra — Predsednik Paname Arstides Royo je danes zanikal, da je Panama prejela formalno peticijo Irana z zahtevo, da mu mora izročiti bivšega šaha, kot je zvedela agencija AP iz predsedniške palače v prestolnici Panami. Demantirali so tudi poročila, da je Panama prejela poslanico v enakem smislu od iranskega zunanjega ministra Sadeha Gotbza-deha. ščiti mogočne na škodo šibkih?« Homeini je v torek tudi izjavil, da je Iran v »ekonomski vojni z Polminutni potres je Škote pognal na ulice Serija potresnih sunkov tudi v Italiji - Megla na jugoslovanskih cestah, dež v Sloveniji EDINBOURGH, BEOGRAD, 26, decembra — Blažji potres, ki je zjutraj potresel tla na jugu škotske in severozahodne dele Anglije, je prestrašil prebivalce, da so iz stanovanj stekli na ulice. Policija sporoča, da doslej škode po potresu, Id je trajal pol minute, še ni mogoče določiti. Vreme danes Serija blažjih potresnih sunkov, ki so jih včeraj močno občutili prebivalci italijanske pokrajine Umbria, je porušila nekaj stavb. Te je načel že močnejši potres v septembru, ko je v osrednji Italiji umrlo 12 ljudi, okoli pet tisoč pa jih je ostalo brez strehe. Najmočnejši potresni sunek v potresu, ki ni zahteval človeških življenj, je dosegal moč četrte stopnje po Mercallijevi lestvici. Z Balija poročajo o hudi škodi, ki jo je potres 18. decembra prizadejal svetovno znanemu svetišču Besakih. Za obnovitev bodo potrebovali kar 10 milijard rupij (16 milijonov dolarjev). Na okoli 35 odstotkih površine svetišča, ki se razteza na 800 hektarih, so številni kipi polomljeni, zidovi razpokani. To veličastro svetišče, znamenit zgodovinski in kulturni spomenik, je leta 1963 poškodoval tudi izbruh vulkana Gunung Agung Po vsej državi je bilo danes oblačno, v Sloveniji pa je čez dan rahlo rosilo. Megla je marsikod upočasnila promet. Ceste na Hrvaškem so zvečine suhe, dežuje pa v Istri, kjer so ceste na nekaterih vzponih tudi poledenele. Na jadranski magistrali brije burja s hitrostjo 60 kilometrov na uro, kar prometne zadrege še povečuje. Tudi v Srbiji je promet na več cestah oviran, megla pa ponekod zmanjšuje vidljivost na vsega 15 metrov. Na delu jadranske magistrale med SAP Kosovim in Črno goro se je na več mestih vsulo kamenje, vendar cesto redno čistijo, tako da se promet odvija brez zastojev. Večji del Evrope je pod vplivom področja visokega zračnega pritiska, ki vzdržuje hladno in suho vreme. Dežuje na britanskih otokih, sneži v Skandinaviji in na severu Sovjetske zveze, Pirenejski polotok pa ima pretežno jasno vreme. V Jugoslaviji je bilo pretežno oblačno, na severozahodu države pa rahlo dežuje. Temperature včeraj ob 13. uri: 0 stopinj Celzija v Prištini, 2 v Novem Sadu, 3 v Ljubljani in Beogradu, 4 v Zagreba in Sarajevu, 5 v Skopju, 10 v Titogradu in Pulju ter 14 stopinj Celzija v Splitu. Za današnje jutro napovedujejo hladno vreme z zmr-zaljo v večjem delu države, marsikje tudi z meglo. Podnevi bo malo do umirjeno oblačno, po dolinah bo megla. V Lendavi bo zrasla velika rafinerija Leta 1983 bodo v novi rafineriji nafte v Lendavi predelali najmanj 1,3 milijona ton surove nafte. Po uspešnih pogovorih med hrvaškim in slovenskim izvršnim svetom, so v Lendavi podpisali samoupravni sporazum o gradnji velike rafinerije. Poleg SR Slovenije, ki pri naložbi sodeluje z znatnimi sredstvi, bodo pri naložbi sodelovale tudi banke in jx>djetja iz Slovenije in Hrvaške. Stran 2 Namesto udeležbe pologi? Devet beograjskih bank je obravnavalo vprašanje vlaganja pologov ob odobravanju potrošniških posojil. V razgovorih v združenju bank in zavarovalnic pri gospodarski zbornici Beograda je prevladalo mnenje, naj bi dosedanjo prakso obvezne udeležbe pri potrošniških posojilih nadomestili z obveznim vlaganjem pologov oziroma vsaj z enakovrednim uporabljanjem f)ologov in udeležbe. Stran 3 Oderuštvo cveti skrivaj Sodeč p>o redkih primerih oderuštva, ki končajo na sodišču, bi se dalo sklepati, da oderuštvo kot pojav sploh ne obstaja. Toda glede na jx>-manjkanje stanovanj v Ljubljani, na neurejena postano-valska razmerja in na nenadzorovan pritok delavcev iz drugih republik bi lahko rekli, da izkoriščanje stanovanjske stiske zagotovo cveti, a le skrivaj. Stran 12 Kje bo stala nova jeklarna? »Vse razumemo, samo sprijazniti se ne moremo,« je dejal na izredni seji kmetijsko zemljiške skupnosti eden izmed delegatov, ko so govorili o predvideni lokaciji za elektrojeklarno jeseniške železarne na Belškem polju. Gre za približno 44 hektarov najboljšega kmetijskega zemljišča v občini, ki bi z njim izgubila približno desetino obdelovalnih površin. Stran 17 Danes Književni listi • Srečanja z jugoslovanskimi književniki: pri Titu Bilopavloviču v Zagrebu • Zapis o pravih koreninah pisanja • Kritika: Tokrat tehtno o nacizmu § Ugovori in pripombe na račun piscev in uredništva • Svet brez sovraštva v Doberdobu • O kulturni politiki in kulturni vzgoji -poglavje iz knjige Jožeta Volfanda ZDA in morda tudi z drugimi državami«, in ni izključil možnosti, da bi se ta vojna »izrodila v vojaški spopad«. V govoru pred voditelji organizacije »Sklad za razdeoinjene«, ki ga je v sredo prenašal iranski radio, je Homeini ojjozoril »na nevarnost«, ki jo povzroča Iranu odvisnost od tujine, zlasti od ZDA, kar zadeva oskrbo s hrano«. Zahtevo je od vseh Irancev, da razvijajo kmetijstvo, vendar je priznal, da bo obnova kmetijstva »trajala dolgo«. »Kuvajt bo zavrnil vse predloge varnostnega sveta, ki se nanašajo na sprejetje ekonomskih sankcij proti Iranu«, je izjavil kuvajtski zunanji minister šejk Al Sabak na tiskovni konferenci v Kuvajtu. Medtem pa je japonska vlada danes ukinila sistem državnega zavarovanja za izvoz v Iran. Eden izmed ameriških talcev v Teheranu je v sredo povedal, da bodo »nekaterim med nami sodili, če šaha ne bodo izročili Iranu«. Povedal je tudi. da z njim in z drugimi talci ravnajo »človečno.« V soboto novoletna priloga V soboto izide novoletna priloga Dela, v celoti ubrana na leto 2000 — kakšen bo svet in kako bomo živeli čez dvajset let O tem govorijo v posebnih intervjujih: STANE DOLANC, član predsedstva ZKJ — ekskluzivni novoletni intervju za Delo JANEZ STANOVNIK — Gospodarski razvoj sveta bo odvisen od odnosov med narodi AURELIO* PECCEI — Vse na tem svetu je last vsega človeštva MILOŠ KOBE - Računalniki bodo del našega vsakdana JAN TTNBERGEN — Drobtine z bogatinove mize ne nasitijo revežev Poleg tega sodelujejo v prilogi pisatelj Matjaž Kmecl, demograf in statistik Dolfe Vogelnik, politolog Anton Bebler, fizik Janez Strnad, biolog Franjo Puncer, enciklopedist Ivo Cecič, umetnostna zgodovinarja Tomaž Brejc in Jure Mikuž, slikar Gustav Gnamuš, skladatelj Lojze Lebič, muzikolog Andrej Rijavec ter seveda vrsta novinarjev Dela Novoletna priloga na 20 straneh v soboto, 29. decembra S 0 I I 0 Zagrebško tako rekoč literarno pismo Tretjič zmaga s točko prednosti LJUBLJANA, 24. decembra — Vpetem kolu I. zvezne košarkarske lige je bi! Osrednji derbi v Tivoliju, Pri Iskri Olimpiji je gostovala doslej neporažena Jugoplastika iz Splita, ki pa je po izredno razburljivi igri točki vendarle morala prepustiti domačinom. Iskra Olimpija je zmagala 89:88 (45:53). Na sliki: Jelovac v skoku pod košem Jugoplastike. (Foto: Dragan Arrigler) IZ NAŠIH KRAJEV Nove struge potokov in trdnejši bregovi Zaradi pomanjkanja denarja opravljajo na Gorenjskem le nujna vzdrževalna dela vodotokov in hudournikov — Precej del je planiranih KRA.NJ, 26. decembra - Na Gorenjskem imajo zaradi obsežnega območja, ki ima hudourniški značaj, vsako leto precej škode in težav zaradi naraslih voda. Urejanje vodotokov in hudourniških območij namreč zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še vedno zaostaja za potrebami, zato se morajo odločati le za najnujnejše primere. Za prihodnje leto načrtujejo, da bodo za vzdrževanje nižinskih vodotokov in hudournikov imeli na razpolago 41 milijonov dinarjev, za naložbe v vodnogospodarske objekte pa so namenili 26 milinov dinarjev. To je le za malenkost več kot so za te namene porabili letos. Ob teh sredstevah pa je treva upoštevati, da so letos morali dati za odpravo posledic januarskih katastrofalnih vod skoraj 28 milijonov dinarjev in da jih bodo prihdonje leto taka popravila stala še 12 milinov dinarjev. Med planiranimi deli za prihodnje leto je največ je nadaljevanje regulacije potoka Žabnica, za kar bodo porabili okoli 18 milijonov dinarjev. Lotili se bodo Pripravili so jim novoletno veselje Prireditev za srednje duševno prizadete mladostnike trebanjske občine MIRNA, 26. decembra — Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam v Trebnjem, s sedežem na Mirni, je bilo ustanovljeno julija letos. Danes je pripravilo novoletno prireditev z obiskom dedka Mraza. Namenjena je bila srednje duševno prizadetim mladostnikom in otrokom trebanjske občine. Društvo je v tem kratkem času uspelo ustanoviti tudi mobilno službo za tiste otroke, ki ne morejo obiskovati posebne osnovne šole. Teh je sedem. Do februarja prihodnjega leta pa računajo, da bodo uspeli ustanoviti klub za srednje duševno prizadete mladostnike, ki se ne morejo vključevati v redno delo. Namen tega kluba je navajanje mladostnikov na delovni proces, razvedrilo in družabnost. Program so pripravili šolarji posebne osnovne šole in otroci z mirenskega vrtca. iVOPffl ' aTj J. P. odseka od Tržaškega grabna do mostu v Žabnici. Z regulacijo bodo nadaljevali tudi na Bledu, kjer so doslej že zgradili del nove struge za potok Rečica. Večja naložba bo še nov kamnito-be-tonski jez, ki ga bodo zgradili na Kokri pri tovarni Oljarica v Britofu. Kar zadeva vzdrževalna dela, bodo na Savi Dolinki prihodnje leto končali urejanje struge in brežin v Kranjski gori. Zavarovalni ukrepi so predvideni tudi v Mojstrani, na Hrušici, pri Šobcu in nad sotočjem s Savo Bohinjko. Na Bohinjki se bodo lotili obrežnega zavarovanja pod naseljema Mlino in Ribno ter pod Bledom. Na skupni Savi bo največ dela pri urejanju brežin v Podnartu na Sotočju s Tržiško Bistrico. Precejšna vzdrževalna dela so predvidena tudi naTržiški Bistrici, kjer bodo med drugim obnovili jez v Retnjah. Na Kokri bodo zavarovali obrežja na odseku med Preddvodorom in Hotemo-žami ter pri Povšnarju. Na Sori pa pri Dolenji vasi, Praprotnem in Dragi. Pri vzdrževanju bodo prišli na vrsto tudi nekateri manjši potoki, ki ob narasli vodi prav tako ogrožajo svojo okolico. Pri urejanju hudournikov bodo prihodnje leto imeli največ dela v porečju Save Dolinke, zlasti s hudourniki Suhelj v Podkorenu, Cipemik v Tamarju in Nadižo v Planici. Tudi območje Save Bohinjke in Sore bosta zahtevali precejšnja sredstva za urejanje hudournikov, nekoliko manj pa Tržiškji Bistrica in Kokra. LADO STRUŽNIK Napovedi za leto 1980 niso optimistične Hrastnik: osnutek občinske resolucije za prihodnje leto ne kaže na boljšo rast proizvodnje HRASTNIK, 26. decembra — V vseh OZD, skupnostih in občini je treba realno in kritično oceniti gospodarjenje in uresničevanje planskih usmeritev v letu 1979. To naj tudi prispeva k opredelitvi nalog v naslednjem letu. Občinska konferenca ZKS | Hrastnik je na sinočnji seji I obravnavala gospodarska giba-| nja v tem letu, osnutek občinske I resolucije za leto 1980 in ocenila aktivnosti pri pripravljanju srednjeročnih planov v občini za ob-I dobje 1981-1985. Kot je sporočila komisija za družbenoeko-| nomske odnose pri občinski kon-j ferenci ZK razprave o devetme-< sečnih rezultatih gospodarjenja I niso dale odgovorov, zakaj v OZD, SIS in občini ne bodo uresničili razvojnih in stabilizacijskih nalog. Letos se negativna gibanja najbolj kažejo v upanju ekonomske učinkovitosti, saj kljub hitrejši rešitvi poslovnih sredstev na delavca od rasti dohodka (na delavca) upada akumulacija v primerjavi z dohodkom. Po mnenju komisije so med vzroki tudi nerealno planiranje razvoja v tem letu, neusklajenost med hotenji in možnostmi, neu- resničevanje dogovora o investiranju. Premalo je bilo tudi ukrepov za boljšo organizacijo dela, počasno in nenačrtno so uveljavljali stimulativno nagrajevanje, veliki so zaostanki pri razvijanju dohodkovnih odnosov. Tudi odgovornost v tozdih ni bila zadostna. • Občinska konferenca ZKS Hrastnik je soglašala, da mora biti do srede januarja izdelana informacija o problematiki poslovne skupnosti Hrastnik — Ju-gometal in da je treba z njo seznaniti vse delavce organizacij, ki so vključene v poslovno skupnost. Konferenca je potrdila stališča, da morajo biti vse aktivnosti v pripravah za izdelavo planov uresničena do konca januarja prihodnjega leta. PAVLE BURKEUC AVIOGENEX ZVEZE AVIOGENEXA Z letali Aviogenexa sta Beograd in Jadran bližje! Ljubljana-Beograd pet. 18.30 sob. 18.30 ned. 18.30 in 19 00 Ljubljana-Dubrovnik sob. 19.00 Ljubljana-Split sob. 19.30 Beogratf-Ljubljana pet 8.40 in 17.00 sob 8.40 ned 840 Dubrovnik-Ljubljana sob 8.30 Spiit-Ljubljana sob. 8.00 Informacije, rezervacije in prodaja AVIOGENEX Za Kolinsko ni zadosti krompirja Trebanjci bodo morali meliorirati več zemlje, da ga bo dovolj TREBNJE, 26. decembra - V trebanjski občini računajo, da bodo kmetje kooperanti z intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo sposobni v nekaj letih pridelovati zadostne količine krompirja, ki ga bo potrebovala Kolinska na Mimi. Trenutno Kolinska potrebuje 13 milijonov kilogramov krompirja letno, kmetje v trebanjski občini pa so sposobni ob dobri letini zagotoviti samo 8.000 ton. razliko pa mora tovarna kupiti drugje. Seveda bo ostalo samo pri lepih željah, če ne bodo v trebanjski občini uspeli uresničiti melioracijskih načrtov v dolini reke Mirne. Trenutno je na voljo za izboljšavo kar 900 hektarjev močvirnatih zemljišč v družbeni in privatni lasti. Vsa dosedanja prizadevanja niso rodila posebnih uspehov, saj so uspeli izboljšati samo 50 hektarjev zemljišč, kar je precej manj, kot so načrtovali. g £>. pripravil galerijski svet, ki deluje kulturnih organizacij Trbovlje in t Ob pravem času dovolj snega KRANJSKA GORA, 26. decembra - Na kranjskogorskih smučiščih je okoli 70 centimetrov snega. Toliko, da si upravijalci žičnic lahko že zdaj zadovoljno manejo roke. Pa ne samo zaradi centimetrov, tudi prineslo ga je ob pravem času. (V. F., foto: JANEZ ZRNEC) Brežice: nova pekarna in slaščičarna Potrošnike bo razveselil veliko večji izbor kvalitetnejših vrst kruha BREŽICE, 26. decembra — Vsega 14 mesecev je bilo treba, da je v predmestju Brežic zrasel nov, sodoben objekt za peko kruha in slaščičarskih izdelkov. Dobrih 30 milijonov so med drugim združili ljubljansko »Žito« in njegovi temeljni organizaciji v Krškem ter sklad skupnih rezerv skupščine občine Brežice. Zmogljivost proizvodnih naprav je 110.000 ton kilogramskega kruha na leto, s tem da mislijo speči na dan okrog 8 ton različnih vrst kruha, pecita in slaščičarskih proizvodov. Novo pekarno in slaščičarno so zlasti težko pričakovali potrošniki, ki niso bili zadovoljni z dosedanjo oskrbo kruha, poslej pa pričakujejo tudi veliko večji izbor kvalitetnejših vrst kruha, hkrati pa bo s tem močno razbremenjena pekama v Krškem, kjer so delali v nemogočih razmerah. ' V. P. Premalo konkretnih dogovorov in zadolžitev V metliški občini še vedno premajhen vpliv članov ZK, ki so opravili zahtevne oblike usposabljanja METLIKA, 26. decembra — Potem ko so na 14. seji občinske konference ZK v metliški občini razpravljali o delovanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, o čemer so prej govorili tudi po vseh osnovnih organizacijah, je zdaj komite ocenil še ostali del volilnih konferenc osnovnih organizacij. Kot ključne naloge v zvezi komunistov so se v metliški občini po volilnih konferencah osnovnih organizacij pokazali zlasti uresničevanje srednjeročnega načrta in razvojne politike, samoupravni položaj delavca v temeljni organizaciji, uresničevanje zakona o združenem delu, delovanje delegatskega sistema, delovanje komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah, delovanje osnovnih organizacij, izobraževanje komunistov in še nekatera druga vprašanja. Čeprav je občuten vsebinski premik pri obravnavi teh vprašanj, v metliški občini menijo, da so razprave o tem še vedno pres-plošne: premalo je še konkretnih dogovorov in zadolžitev članov za odpravo slabosti. Kljub trdnim sklepom v praksi še ni dovolj čutiti vpliva tistih članov, ki so opravili zahtevnejše oblike S samoprispevkom niso uresničili vseh načrtov Denar so porabili za šolski center v Črnomlju in vrtec v Semiču - Predlagajo nov samoprispevek ČRNOMELJ, 26. decembra — Ko so se v letu 1975 občani črnomaljske občine izrekli za samoprispevek za šolstvo in otroško varstvo, so računali, da bodo do 1980. leta zbrali nekaj čez 11 milijonov dinarjev, denar pa naj bi namenili za vrtce v Črnomlju in na Vinici, dograditev šol v Črnomlju, Dragatnšu in na Vinici, za gradnjo večnamenskega prostora v Adlešičih in Starem trgu ter za črnomaljski center srednjih šol. idejnopolitičnega usposabljanja. Del osnovnih organizacij, zlasti tistih na terenu, še naprej skuša delovati po starem, uspehi pa so vidni predvsem v tem, da so osnovne organizacije spoznale, da je treba reševati predvsem probleme v svojem okolju. V zadnjem mandatnem obdobju so v metliški občini ustanovili pet novih osnovnih organizacij — teh zdaj ni le še v krajevnih skupnostih Božakovo in Slamna vas — v vrste komunistov pa so sprejeli 57 novih članov. V oceni volilnih konferenc je tudi ugotovitev, da je v občini 35 osnovnih organizacij in da so v 23 izvolili nove sekretarje. JOŽE SPLICHAL GV gospodarski vestnik Že do letošnjega poletja so zbrali čez 13,5 milijona dinarjev, denar pa so v celoti namenili za šolski center in za vrtec v Semiču. Vrtca v Črnomlju in na Vinici so zgradili iz drugih virov, šol v Črnomlju, Adlešičih in Dragatušu niso dogradili, prav tako niso dogradili večnamenskega prostora v Starem trgu, adlešiškega pa gradijo iz drugih virov. Ko so sprejeli samoprispevek, je bila vrednost vseh del ocenjena na blizu 74 milijonov dinarjev, toda samo center srednjih šol je doslej stal 85 milijonov dinarjev, potrebna pa bodo še nekatera dela. Izvršni svet črnomaljske občinske skupščine, ki je pregledal dosedanjo porabo denarja iz samoprispevka, ob takih cenah in trenutnem položaju meni, da je treba temeljito pripraviti vse potrebno za nov samoprispevek za otroško varstvo in izobraževanje: na referendumu naj bi se občani izrekli za samoprispevek do leta 1985. V tem obdobju bi po lanskih cenah potrebovali blizu 70 milijonov dinarjev za nekatere nujne objekte: vrtec v Črnomlju za 150 otrok in vrtec v Semiču za 60 otrok, šoli v Dragatušu in Semiču, dozidavo Zupančičeve osnovne šole v Črnomlju in za gradnjo večnamenskega prostora v Starem trgu. V dragatuški osnovni šoli naj bi bil tudi otroški vrtec. Če bi uresničili te investicije, bi vse šole imele enoizmenski pouk, v otroškem varstvu pa bi bilo 30 odstotkov vseh otrok. JOŽE SPLICHAL Pogovor z zdomci o zaposlovanju KI^ŠKO, 26. decembra - Med 2.500 Posavci, zaposlenimi na tujem, je tudi 1.024 prebivalcev iz občine Krško. Zanje bo koordinacijski odbor za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini pripravil v petek 28. decembra novoletni razgovor, na katerem bodo poleg zastopnikov občinske skupščine ter njenih družbenopolitičnih organizacij tudi predstavniki skupnosti za zaposlovanje, zdravstvo, vzgojo in izobraževanje ter stanovanjsko gradnjo. Ker se ob hitrem razvoju občine tudi v Krškem vse bolj zavedajo problema zaposlovanja, bodo v razgovoru sodelovali tudi predstavniki kadrovskih služb iz delobnih organizacij. V. P. Novoletno srečanje z upokojenci SEVNICA, 26. decembra -Delovna organizacija Jutranjka Sevnica je mlad kolektiv, v katerem je le 17 upokojencev. Zanje bodo v petek pripravili novoletno srečanje, jih obdarili ter spoznali z dosedanjimi dosežki, problemi ter razvojnimi načrti tovarne. V pogovoru bodo sodelovali predstavniki vseh petih temeljnih organizacij ter delovne skupnosti skupnih služb. V. P. Prostorska stiska v šolah V črnomaljski občini ima le šola v Semiču celodnevni pouk - Drugje dvoizmenski ČRNOMELJ, 26. decembra - V črnomaljski občini obiskuje pouk 1921 učencev osnovnih šol, toda od njih ima le 309 celodnevni pouk. Osnovna šola v Semiču je namreč edina, ki že ima tak pouk. Vse druge šole v občini namreč nimajo pogojev za celodnevno šolo, saj imajo v večini šol otroci še vedno dvoizmenski pouk. V osnovnem šolstvu te belokranjske občine poučuje 135 učiteljev, šole pa imajo 121 oddelkov. Število učencev se zadnja leta povečuje, tako je zdaj v malo šolo vključenih 238 otrok. Razmere se v kratkem še ne bodo bistveno popravile: obnova osnovnih šol v Črnomlju in Dragatušu je bila v tem srednjeročnem načrtu, a ju bodo zaradi pomanjkanja denarja obnavljali šele v naslednjem obdobju. V črnomaljski občini imajo dobro urejen prevoz otrok v šolo. V šolo se vozi nekaj več kot 800 osnovnošolcev. _J. S. Izkaznica 37 novim članom ZK ZAGORJE, 26. decembra — Na seji občinske konference ZKS Zagorje so sinoči slovesno podelili članske izkaznice 37 no-vosprejetim komunistom iz OO ZK tozdov, krajevnih in delovnih skupnosti Med novosprejetimi člani je 10 žensk, 17 mladih in 20 delavcev iz neposredne proizvodnje. V občini Zagorje je zdaj 911 članov ZK. O liku in delu komunistov je novim članom ZK spregovoril sekretar revirskega komiteja ZKS Franci Prešak. P. B. Z izboljšavami do prihrankov RADENCI - Večja skrb za inovacijsko dejavnost se kolektivu Radenske že bogato obrestuje, saj so na račun raznih izboljšav ter izumov, predvsem v tozdu Proizvodnja mineralne vode, prihranili letos več kot tri milijone dinarjev. Povečini je šlo za predloge — teh je bilo skupaj 22, ki so sad lazmišljanj delavcev v neposredni proizvodnji. B. B. V NEKAJ VRSTAH Kulturne prireditve za otroke TRBOVLJE — Občinska zveza prijateljev mladine Trbovlje je tudi letos pripravila za predšolske in šolske otroke številne prireditve. V tem okviru so bile posebne filmske predstave, mladinsko gledališče Svobode II pa je predstavilo v Delavskem domu igrico Miroslava Slane: Skrivnostna formula. Predšolski otroci pa so se zelo razveselili lutkovnih predstav in risanih filmov v Delavskem domu. Posebno veselje je bilo za mlade, ko so jim razdelili novoletna darila, h katerim so prispevali kolektivi OZD iz Trbovelj. T. L. Franc Kopitar razstavlja TRBOVLJE — V petek so v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu odprli samostojno razstavo akademskega slikarja Franca Kopitarja, Za raztavo je pripravil 12 del v akrilni tehniki, 5 akvarelov in 11 barvnih linorezov. Razstavljena dela se nanašajo na revirsko in deloma madžarsko pokrajino, ter na rudarstvo in NOV. Razstavo je v okviru likovne komisije Zveze to v počastitev dneva JLA. Razstava bo odprta do vključno 3. januarja 1980. Štirideset novih stanovanj TRBOVLJE — Pred nedavnim je samoupravna stanovanjska skupnost občine Trbovlje izročila ključe nekaterim organizacijam združenega dela, v imenu katerih je gradila novo stanovanjsko stolpnico za 40 družin. Stanovanjska stolpnica z investicijsko označbo S-52 je bila namreč dograjena na območju Polaja oziroma naselja Opekarna. Zgradili so jo v letu in pol. Staro rudniško stanovanjsko hišo s skupinskimi kuhinjami, v kateri so svoj čas stanovali rudarji, pa so zavoljo dotrajanosti podrli. T. L. Nastop igralca Poldeta Bibiča TRBOVLJE — V okviru proslav ob dnevu JLA je nastopil na deskah delavskega doma Trbovlje član ljubljanske drame Polde Bibič. Nastopil je z delom Jureta Kislingerja — Zgodbe Petra Fuleža. Gledalci so njegov nastop nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. L. T. Sporazum za obnovo nekdanje šole ADERGAS — Razpadajočemu objektu nekdanje podružnične šole v Adergasu se obetajo boljši časi. V Kranju so pripravili sporazum za obnovo poslopja, s katerim se bodo občinska kulturna, izobraževalna in stanovanjska skupnost ter izvršni svet zavezali, da bodo zbrali denar za popravilo. Po predračunu bo stalo nekaj nad pol milijona dinarjev. Sava in stanovanjska skupnost pa naj bi zagotovili stanovanja za ljudi, ki sedaj stanujejo v nekdanji šoli; To bi namreč potem prevzel Gorenjski muzej, ki bi v njej hranil muzejske eksponate. L. S. Ustanovili še kinološko društvo NAKLO — V domu družbenih organizacij so ustanovili kinološko društvo. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 21 krajanov. Društvo so ustanovili z namenom, da pospešijo pravilno vzrejo psov. D. P Člani Relika razstavljajo na Jesenicah JESENICE — V soboto 22. decembra so odprli v Delavskem domu na Jesenicah tradicionalno razstavo likovnih del likovne sekcije revirskih likovnikov RELIK iz Trbovelj. Razstavo je pripavila sekcija DOLIK Svobode Tone Čufar. Trboveljski likovniki so se predstavili kolektivno s skupno 34 slikami v raznih tehnikah in 6 plastikami v lesu. Razstavo je pripravilo 12 avtorjev. Odprta bo do 31. decembra. Med Jeseničani je vzbudila precej zanimanja. T. L. Samoprispevek za krajevne ceste VELIKE POLJANE — Na nedavnem zboru krajanov KS Velike Poljane v ribniški občini so soglasno sklenili, da bodo uvedli dodatni samoprispevek za ureditev cest na svojem območju. Gospodinjstva bodo plačevala po 5.000 din in še po 200 din na hektar zemlje, v vasi Velike Poljane pa še enkrat več. Za prispevek ne bodo razpisali referenduma, ampak bo veljal, ko ga bo podpisal vsak nosilec gospodarstva ali gospodinjstva. Podpis bo 23. januarja. I. C. Novi ribniški komandir postaje milice RIBNICA — Z novim letom je na lastno željo rezrešen dosedanji komandir postaje milice Ribnica Ivan Leskovar, ki je zaprosil za razporeditev na postajo milice v Grosuplje. Na njegovo mesto je občinska skupščina imenovala Pavla Bizjaka, ki zdaj vodi oddelek postaje milice v Velikih Laščah. E. C. Betonski most namesto lesenega LOG V POLJANSKI DOLINI — Ob krajevnem prazniku so odprli nov betonski most čez Soro, ki Visoko ter Bukov vrh in Kovški vrh povezuje z glavno cesto po Poljanski dolini. Stari leseni most je namreč zob časa že tako načel, da ni bil več kos težjemu prometu. Novi je stal 7,4 milijona dinarjev. Nekaj manj kot polovico je prispevala škofjeloška občinska komunalna skupnost, ostalo pa krajani s samoprispevkom in prostovoljnim delom ter krajevna skupnost Log in delovna organizacija. L. S. Dobili prostor za 87 hiš BRITOF - Naselje Britof pri Kranju se bo v prihodnje širilo proti jugovzhodu. Za območje med jugovzhodnim robom naselja in traso predvidene nove ceste Kranj-Predvor so z zazidalnim načrtom določili prostor za 87 hiš. Največ bo pritličnih — 37, enonadstropnih hiš bo 13, atrijskih 18, vrstnih pa 19. L. S. Več novih stanovanj NOVA GORICA - Stanovanjsko gospodarstvo v novogoriški občini načrtuje, da bo v prihodnjem letu vseljivih 325 novih družbenih stanovanj v soseskah, ki jih zdaj gradijo. Nova stanovanja pa ne bodo le v hitro razvijajočem se središču. Novi Gorici, temveč tudi v Šempetru pri Gorici, Kanalu in Mirnu. KAM ZA KONEC TEDNA PRIREDITVE - OBJAVE - OBVESTILA Četrtek CELJE V likovnem salonu otvoritev razstave grafik Petra Krivca (18). DUPLICA V dvorani film za najmlajše »Kekčeve ukane« (16.). HRASTNIK Lutkovna igrica v delavskem domu »Zajčkova hišica« (ob 10.15. in ob 16.30.). LITIJA Novoletne prireditve: v osnovni šoli Mamolj ob 11. uri, v O. Š. Vače ob 14. uri, v O. S. Stangar-ske poljane ob 14.30. v sindikalni dvorani na Stavbah za levi breg Litije ob 15. uri in v O. Š. Hotič ob 15.30. uri. LUCIJA V dvorani kiajevne skupnosti organizira skupina za aktivno kulturo »Vetrnica« srečanje na temo »Raziskovanje na osnovi človekove aktivne energije v prostoru«. Sodelujejo Vlado Sav, Gabriel Alvarez in Denise Braunscheig. LJUTOMER V domu kulture prireditev »Novoletne čestitke« (19.). BOROVNICA Risanke za najmlajše v kino dvorani (17.). LJUBLJANA Koncert Janija Kovačiča ter Melite in Vena Dolenca v prostorih ŠKUCA na Starem trgu 21 (20). Spoznavni večer stanovalcev Študentskega naselja v veliki dvorani. Vrtijo plošče. (20.30.). Ples na gradbeni tehnični šoli na Titovi 100 (20.). Pravljični musical z nastopom dedka Mraza in njegovega spremstva ter obdaritev malčkov s paketi v mali dvorani hale Tivoli (ob 16. in 18. uri - tudi v petek in soboto). Dedek Mraz s spremstvom kroži po ljubljanskih ulicah vsak dan ob 17. uri (vključno s soboto). Diskoteka v klubu hotela Lev (21. — tudi v petek, soboto in nedeljo). LOGATEC Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane v Narodnem domu s Kekcem in Mojco (ob 15. in 18. uri.). Cankarjevem domu (17.) in v domu krajevne skupnosti Stara Vrhnika lutkovna igrica Zmajček Dudeldajček ob 17. uri. ZAGORJE Risanka »Ta čudovita bitja« v delavskem domu (15.). PETEK CELJE V restavraciji Pri mostu imajo ob petkih in sobotah »Štajerske jedi«, (do 24. ure.). T VRHNIKA Predstava »Trije snežaki« v V dvorani pod Golovcem je novoletni sejem. V muzeju revolucije razstavljajo člani društva likovnih amaterjev iz Celja. KOPER V galeriji Meduza razstava »Male slike«. KAMNIK Novoletni koncert 65 članskega mešanega pevskega zbora v kino dvorani (20.). LJUBLJANA V avli Kliničnega centra na Zaloški cesti 7 novoletni koncert. Nastopa trio Lorenz (18.30.). Razstava del Silvestra Komela v avli Ljubljanske banke na Trgu revolucije. Mladinski ples v prostorih Titovega doma na Pokopališki 35 (19. - tudi v soboto in nedeljo). MARIBOR Otvoritev razstave slik, gvašev in risb Eda Murtiča v umetnostni galeriji (18.). SOBOTA Leto se izteka in vrtijo se številne novoletne prireditve, igrice in predstave za otroke. Polne roke dela ima dedek Mraz, ki s svojim spremstvom te dni obiskuje mnoge šole, vrtce, marsikje pa se bo tudi sprehodil po mest- DOMŽALE Novoletni koncert v hali komunalnega centra (20.). DOL PRI HRASTNIKU Dedek Mraz bo obiskal osnovno šolo. HRASTNIK Film »Zvezdica zaspanka« delavskem domu (ob 10. in 15. uri). LJUBLJANA Ples z družabno vzgojo v Festivalni dvorani (19.). Družabno srečanje s plesom v prostorih mladinskega kluba v zadružnem domu na Agrokom-binatski 2 (18.). BOROVNICA Predstava »Iskrice« v kino dvorani (9.). VRHNIKA Risanke v Cankarjevem domu (15.). ZAGORJE Gostovanje Šentjakobskega gledališča s »Kekcem« v delavskem domu (ob 10. in 16. uri.). Sprevod dedka Mraza iz Izlak ob 17.30 v Zagorje s programom na ploščadi (18.30.). NEDELJA _________________ DUPLICA Dedek Mraz in Rdeča kapica v dvorani (13.). KAMNIK Lutkovna predstava Rdeče kapice in dedek Mraz v kinu Dom (10.). LOGATEC Sprevod dedka Mraza po ulicah ter zaključna prireditev na ploščadi pred Magistratom (15.). MEDVODE Mladinski ples v kulturnem domu na Sori (17.). SILVESTROVANJA LJUBLJANA Na silvestrsko noč igra v restavraciji hotela Lev Celjski kvintet, v hotelu Slon igrata ansambel Sonce in Veseli Domžalčani, v Iliriji nastopajo Paradoksi, Orioni in Jumbo Jet, v Unionu gostujejo Litijski fantje, Zenit in Maj, v Belle-vueju so Dobri prijatelji, v restavraciji Štern na Ježici zabava ansambel Savčani, v motelu Tikveš ansambel Nika Zajca ter na Gospodarskem razstavišču Group Arka 5. MARIBOR V hotelu Slavija na novoletni zabavi igra ansambel Vizije s pevcem Alfijem Nipičem in harmonikarjem Milanom Križanom. MURSKA SOBOTA Ansambel Baranja igra v hotelu Diana, Evans v turističnem domu Gornji Petrovci, v motelu Carda v Martjancih so gostje člani ansambla Evgen Boros. Za glasbo v hotelu Zvezda bo poskrbel Ludvik Sukler, v gostišču Izletnik Ignaca Rajha v Bakovcih nastopa ansambel Santaveč s pevcem. RADENCI Skupina Zvezda igra v hotelu Radin. V Moravskih Toplicah bo za zabavo poskrbel ansambel Swing 5, Terminali igrajo na plesu v restavraciji Zvezda v Beltincih, pevka Kar-lica Fras z ansamblom Specter igra v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru. v hotelu Grozd v Gornji Radgoni nastopajo Minerali, zabavni ansambel Lendav-čani zabava v hotelu Park v Lendavi in skupina Soni v restavraciji Rudar. KRANJ Domači fantje s pevcem Jožetom bodo igrali v restavraciji Park, v hotelu Creina je Formula iz Ljubljane, Fantje treh dolin pa so v hali A Gorenjskega sejma. ŠKOFJA LOKA Goste bo zabaval kvintet Spomin iz Ptuja v restavraciji Nama. TRŽIČ V restavraciji Zelenica igra ansambel Blekato. BOVEC Duo Melos igra za silvestrsko noč v hotelu Kanin, v hotelu Km v Tolminu pa ansambel Prepih. NOVA GORICA V hotelu Park za zabavo skrbita ansambel Lapos in Neptun s pevcem. PORTOROŽ Italijanski pevec Achille To-gliani s skupino Akordi nastopa v hotelu Metropol, v hotelu Palače je orkester Medium. NOVO MESTO Orkester Pomladni veter s pevcem Edvinom Fliserjem igra na Silvestrovo v hotelu Metropol, na Otočcu so Orioni s pevko Tatjano Dremelj, v Šmarjeških Toplicah Dobri prijatelji, v Dolenjskih Toplicah pa ansambel Termal. METLIKA V hotelu Bela krajina igrajo Karlovčani, v Semiču nastopajo Samorastniki s pevcem Andrejem Plevnikom, v Črnomlju pa bodo mladi silvestrovali v Belokranjski kleti. TREBNJE Ansambel Zvon igra v motelu Putnik. KOČEVJE V hotelu Pugled je domači ansambel Obzorje. ČATEŽ V hotelu Terme so gostje Ultra 3 iz Celja, v restavraciji motel Petrol pa Štirje kovači. VELENJE Ansambel Styria igra v hotelu Paka. DOBRNA V novem hotelu nastopa Ivo Mojzer, v zdraviliški dvorani Quo vadiš, v zdraviliški restavraciji pa igra ansambel BBF. ROGAŠKA SLATINA V hotelu Donat igra ansambel MB 6 s pevcem Pipanom, v zdraviliškem domu ansambel Tajna zveza iz Čačka, Havajski zvoki bodo v restavraciji Pošta. PTUJ Mariborski kvintet igra za ples v hotelu Petovia, Combo 6 iz Kidričevega pa v grajski restavraciji. Tamovski kvintet v gostišču Gozd. SLOVENSKA BISTRICA Ansambel Combo iz Maribora nastopa v hotelu Planina, Konjiški kvintet na gradu Štatenberg, Mariborski trio pa v gostilni Kapun. SLOVENJ GRADEC Nama je pripravila silvestrski večer z ansamblom Albatrosi z Raven. Pesek med kolesjem združenega zdravstva Občani in zaposleni v zdravstvu so pričakovali, da bo zdravstvo južne Primorske hitreje preraslo navade in način delovanja prej razdrobljenih enot KOPER, 26. decembra — Redkokatero integracijo spremlja pričakovanje tako širokega kroga ljudi, kot je bil to lanski referendum zdravstvenih kolektivov z območja sežanske in obalnih občin, da se združijo v enotno organizacijo »Zdravstvo južne Primorske«. Občani so si od te integracije obetali znatno izboljšanje zdravstvenega varstva, v zdravstvu zaposleni pa so pričakovali, da jim bo to zagotovilo boljši družbeno-ekonomski in samoupravni položaj. Po letu dni poslovanja zdravstva tega območja pod skupno streho pa je tako med enimi kot drugimi nemalo razočaranja. Obeti ob združevanju so ostali le na pol uresničeni. Največ je bilo slišati iz ust tistih, ki so pričakovali, da bo že sama formalna združitev čez noč prinesla bistvene spremembe v prej močno zakoreninjene mezdne, skupinsko-lastniške odnose in hierarhično ali le formalno samoupravno življenje zlasti dveh največjih integriranih enot, to je Obalnega zdravstvenega doma in Bolnišnice Koper. Največji doslej zaznavni uspeh združitve je, da so se tozdi, čeprav z zamudo, samoupravno začeli postavljati na noge. Na to se je potem navezovalo načrtovanje perspektive vsakega izmed njih in združene delovne organizacije kot celote, na dan pa so začeli prihajati številni vrsto let kopičeni problemi. Z njimi pa tudi različni pogledi na uskladitve z zdravstvom ostale Slovenije kot tudi znotraj delovne organizacije, še posebej pa med osnovno in bolnišnično službo. Ob teh prvih korakih narejenih na novih temeljih samoupravno organiziranega zdravstva južne Primorske pa so se skušali ohraniti pri življenju tudi stari nesamoupravni koncepti, ki so hoteli ohraniti vlogo skupnih služb kot skrbnikov samoupravnih enot in s tem tudi položaj posameznikov v njih. Ob tem so se začela križati kopja znotraj združene skupnosti, kar je vplivalo, da se je proces utrjevanja tozdov v združeno skupnost moral po nepotrebnem prebijati skozi ovire. Medobčinski sveti zveze komunistov. SZDL in sindikata so na skupni seji opozorili, da je treba ovire na poti do ciljev zastavljenih z združitvijo, dosledno premagovati. Odgovornost za to leži seveda v prvi vrsti na kolektivu tozdov, nič manjša pa ni tudi na družbenopolitičnih skupnostih. Zdaj se namreč pojavlja, da posamezne občinske skupnosti menijo, da je v njihovem interesu predvsem tisti del zdravstva, ki deluje na njihovem območju, ne pa samoupravni razvoj celotne organizacije združenega zdravstva južne Primorske. Ob tem so vodstva vseh treh medobčinskih družbenopolitičnih organizacij opozorila, da je treba brez odlašanja nadaljevati z gradnjo, vzporedno z njo pa skrbeti za reševanje kadrovskih vprašanj, ki se zapletajo predvsem zaradi stanovanjske stiske. Pri gradnji bolnišnice je bilo doslej veliko ovir zaradi projektiranja, zato je treba v drugi fazi gradnje vnaprej preprečiti, da ne bi zaradi zapoznelega projektiranja nastajale zamude, ki povzročajo tudi precejšnjo gmotno škodo. Ob tem pa ni odveč poudariti, da je o gradnji bolnišnice in težavah ob njej premalo seznanjeno združeno delo in občani nasploh. Ko bodo obravnavali načrte o razvoju zdravstvenega varstva za leto 1980, bo priložnost vso problematiko razgrniti pred širšo javnostjo. O vsem tem bodo razpravljali tudi v občinskih organizacijah ZK SZDL, sindikatih prav tako pa bi to moralo priti na dnevne rede občinskih skupščin ter samoupravnih interesnih skupnosti. GUSTAV GUZEJ Ob pravem času dovolj snega KRANJSKA GORA, 26. decembra — Na kranjskogorskih smučiščih je okoli 70 centimetrov snega. Toliko, da si upravljalci žičnic lahko že zdaj zadovoljno manejo roke. Pa ne samo zaradi centimetrov, tudi prineslo ga je ob pravem času. (V. F., foto: JANEZ ZRNEC) Pod streho pol naložb Gospodarska investicijska dejavnost zaostaja za predvidevanji, saj so v štirih letih uresničili samo dobro polovico načrtovanih naložb POSTOJNA, 26. decembra — Leto dni pred koncem srednjeročnega razvojnega obdobja se postojnsko gospodarstvo sooča s prenekate-rimi težavami. Med njimi predstavljajo najtrši oreh ugotovitve, da družbeni proizvod zaostaja za načrtovanimi stopnjami rasti, in da se je doslej povečeval v pretežni meri na račun ekstenzivnega zaposlovanja, ne pa produktivnosti. Zaskrbljujoča je tudi slaba kadrovska struktura ter nizka akumulativnost gospodarstva, zaradi česar bodo tudi uresničene investicije precej pod pričakovanji. družbeni proizvod povečeval na račun zaposlovanja. Le-to naj bi bilo v letu 1980 večje za 2 odstotka, saj je bila v prvih štirih letih stopnja rasti 3.3 odstotna. Ob racionalnejšem zaposlovanju, uvajanju avtomatizacije, proizvodnih procesov, pa bodo morali posebno skrb posvetiti kadrovski strukturi, ki je sedaj pod republiškim povprečjem. Celotna družbena skupnost se bo morala vključiti tudi v reševanje nezavidljivega položaja postojnskega gospodarstva v mednarodni menjavi dela. Gospodarske organizacije načrtujejo, da se bo v prihodnjem letu izvoz nominalno povečal za 13, uvoz pa kar za 50 odstotkov. Med vzroki za takšen porast uvoza je zlasti uvoz opreme ter rezervnih delov z^ .investicijsko vzdrževanje. Zaradi tega naj bi odstotek Ze sedaj pa je tudi jasno, da vseh težav, ki se pojavljajo pri izvajanju tekočega družbenega plana, ne bo mogoče rešiti v prihodnjem letu. Zato bo potrebno nekatere naloge, ki bodo sicer v letu 1980 opredeljene kot ene najpomembnejših, prenesti v naslednje srednjeročno razvojno obdobje. V prvih štirih letih je postojn-I sko gospodarstvo doseglo 6,3 odstotno povprečno stopnjo rasti družbenega proizvoda, medtem ko so v občinskem srednjeročnem programu načrtovali 8 odstotno. Za prihodnje leto predvidevajo 6,5 odstotno rast družbenega proizvoda, pri čemer pa bi morala pomembno vlogo odigrati produktivnost dela. ki naj bi rasti družbenega proizvoda prispevala 69 odstotkov. Torej ravno obratno kot doslej, ko se je Varstvo pri delu terja mnogo več pozornosti Število nezgod, ki imajo za posledico poklicno invalidnost, bi se tako v veliki meri zmanjšalo KOPER, 26. decembra — Zagotavljanje socialne varnosti invalidnim osebam v koprski občini je bila ena osrednjih točk seje skupščine skupnosti socialnega varstva. Iz razprave je bilo mogoče razbrati, da se še premalo zavedamo invalidske problematike, predvsem se jo premalo zavedajo delovne organizacije. pokritja uvoza z izvozom znašal drugo leto 82 odstotkov, kar je za 40 odstotkov manj kot letos. Kot že omenjeno, investicijska dejavnost v postojnskem gospodarstvu precej zaostaja za predvidevanji, saj so v štirih letih uresničili samo dobro polovico načrtovanih naložb. Nič kaj bolje ne kaže tudi v prihodnjem letu, zaradi česar naj bi »spravili pod streho« vsega skupaj 78 odstotkov za to srednjeročno obdobje predvidenih investicij. Na tem področju sta bolj zatajila trgovina s 27 ter gostinstvo in turizem s 30 odstotki uresničenih naložb. O povezovanju lesne industrije in gozdarstva — in to ne le v občini, marveč celotni notranj-skokraški regiji — je bilo izrečenih že nič koliko besed. Žal pa je ostalo le pri njih. Podobno velja tudi za kmetijstvo, ki v resoluciji postojnskega občinskega razvoja za prihodnje leto zavzema eno vidnejših mest. Kmetijska zadruga, ki je nosilec kmetijske proizvodnje, je sicer uresničila 92 odstotkov svojih načrtovanih na-ložb. k Ai » MARJANA TRILER Najlažja rešitev, ki pa zdaleč ni najboljša, je invalidska upokojitev, vendar je veliko število, predvsem delovnih invalidov, katerih rehabilitacija bi bila veliko lažja, če bi imeli možnost poklicne rehabilitacije tudi ob rednem delu. Zato bo ta naloga, ob seveda aktivnem sodelovanju organizacij združenega dela. morala postati sestavni del razvojnih načrtov le-teh, ter seveda z vključitvijo vseh družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa sindikata. V razpravi so namenili besedo tudi delavnicam pod posebnimi pogoji za duševno in telesno teže prizadeto mladino, ki kljub štiriletnim dogovarjanjem med vsemi tremi obalnimi občinami, niso dosegle nikakršnega razultata in podprli stališča, da je potrebno lokacijo ob že zbranih sredstvih poiskati v koprski občini. Predvsem pa. so poudarili na današnji seji, je potrebno posvečati naj- večjo pozornost preventivi oziroma varstvu pri delu, s katerim bi se verjetno število nezgod, ki imajo za posledico poklicno invalidnost, v veliki meri zmanjšalo, če že ne odpravilo. Delegati so na seji razpravljali tudi o samoupravnem sporazumu o dvakrat tedenski izdaji Primorskih novic in o pokrivanju stroškov izdajanja. Podprli so potrebo po večji informiranosti primorskih bralcev z novicami, ki jih prinašajo Primorske novice, hkrati pa so menili, da se bo potrebno o nadaljnjem financiranju dogovoriti na drugačen način, saj nekatere skupnosti družbenih dejavnosti plačujejo minimalne zneske, ki bi jih bilo mogoče združiti. SILVA BOCAJ jana Višje cene l komunalnih storitev ! _ i Člani izvršnega sveta Piran odobrili predlog komunalnega podjetja PIRAN, 26. decembra — Člani izvršnega sveta so na včerajšnji seji odobrili za 17 odstotkov zvišane cene za odvoz smeti, za 12 odstotkov višje cene kanalščine in za 100 odstotkov višje cene pri kubičnem metru odloženega odpadnega materiala. Nov tako imenovani cenik bo začel veljati prvega januarja naslednje leto. Člani piranskega izvršnega sveta pa so tudi na neki način tehtali pobudo, da bi naj v občini razvili posebni razvojni center, kjer naj bi skrbeli za vedno manjkajočo urbanistično dokumentacijo, za geodetske posnetke, za pripravo zazidalnih načrtov, lokacijskih dokumentacij, investicijskih elaboratov in druge. Piranska občina je pri teh dokumentih v velikem časovnem škripcu, zato tudi vedno prihaja do zamud pri dokončanju raznih investicijskh posegov. Začuda se je večina članov izvršnega sveta izrekla za preložitev takšne nujne potrebne službe s pripombami, da predlog še ni dokončno dodelan. Z. D. Novoletna priznanja jubilantom V Kopru so podelili knjižna darila dolgoletnim članom ZK in 60-Ietnikom KOPER, 26. decembra — Popoldne so v koprskem kinu Soča ob novem letu podelili knižna darila 147 jubilantom, ki letos praznujejo 30-letnico članstva v ZK ali pa svoj 60-letni jubilej. Več kot 100 na novo sprejetim članom ZK pa so podelili članske knjižice. Na tej slovesnosti so v kulturnem programu nastopili mešani pevski zbor Obala, gimnazijski pevski zbor in več recitatorjev. Na popoldanski seji komiteja piranske občinske konference, kjer je bil osrednja tema položaj kulture v občini, pa so novospre-jetim članom ZK podelili 37 članskih knjižnic. Popoldne je bila še slavnostna seja občinske sveta zveze sindikatov Slovenije, na kateri so podelili 20 srebrnih znakov zveze sindikatov zaslužnim sindikalnim delavcev in osnovnim organizacijam sindikata, 50 knjižnih nagrad sindikalnim delavcem in spričevala absolventom tretje generacije sindikalne politične šole. B. Š. Delegati so potrdili osnutek resolucije V srednjeročnem načrtu novogoriške občine pa bo najprej treba uresničiti že začrtane naloge NOVA GORICA, 26. decembra — V resoluciji o politiki izvajanja srednjeročnega družbenega načrta občine za prihodnje leto so si v novogoriški občini začrtali zahtevne naloge in cilje. Ker je prihodnje leto zadnje v tem srednjeročnem obdobju, bo seveda treba posvetiti vso pozornost predvsem tistim področjem, kjer v preteklih letih uresničevanje začrtanih nalog ni potekalo uspešno. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na današnji seji potrdili osnutek resolucije za prihodnje leto, v razpravi pa so opozorili še na vrsto problemov, ki naj bi jih upoštevali pri oblikovanju dokončnega predloga resolucije. Resolucija predvideva v prihodnjem letu 5,5 odstotno rast družbenega proizvoda v občini. Da bi to dosegli, bo morala biti rast produktivnosti 3 odstotna, število zaposlenih pa naj bi ne naraščalo tako kot v preteklih letih, temveč z nižjo stopnjo in sicer 2,5 odstotka. Že v letošnjem letu je bilo v novogoriški občini namreč zaposlenih 26 tisoč delavcev — to je število, ki naj bi ga po predvidevanjih v srednjeročnem načrtu dosegli šele v prihodnjem letu. Prav zato je pomemben sestavni del resolucije poseben akcijski program za poveča- Vsak peti je delegat V tolminski občini se je delegatski sistem že močno uveljavil Izboljšali bodo tudi pogoje za delo delegacij krajevnih skupnosti TOLMIN, 26. decembra — Kljub nekaterim slabostim in pomanjkljivostim, ki spremljajo delovanje delegatskega sistema, bi lahko za tolminsko občino rekli, da se je ta oblika v minulih šestih letih močno uveljavila. To je pokazala tudi posebna analiza, ki je nastala na podlagi številnih razgovorov, vprašalnika ter zapisnikov o delu skupščin. To analizo so danes obravnavali tudi delegati tolminske občinske skupščine. Delegate pa so seznanili tudi s stališči in predlogi, ki so jih na zadnjih sejah podali člani toL-minskega izvršnega sveta predsedstva občinske konference SZDL in komiteja ZK Tolmin. Vse kaže, da je tudi na Tolminskem osnovni problem delegatov nezadostna povezanost med delegacijami in samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami ter delovnimi ljudmi ter občani. Temeljne organizacije in krajevne skupnosti bodo morale v svojih samoupravnih aktih določiti, kdaj'bo morala delegacija občinske skupščine pridobiti stališča delavcev oziroma občanov, v katerih primerih bo zadoščalo stališče samoupravnega telesa in kdaj lahko delegacija sama oblikuje stališče. Čeprav so se v preteklih letih v času popotresne obnove na tolminskem bistveno izboljšali prostorski pogoji za delo delegacij, pa je v tej občini še vedno nekaj temeljnih organizacij, ki nimajo primernih prostorov za sestanke. Kar polovica od 39 krajevnih skupnosti pa sploh nima ustreznih prostorov za svoje delo. Temeljnim organizacijam bodo morale nuditi več pomoči strokovne službe, tolminski izvršni svet pa namerava proučiti možnosti izboljšanje pogojev za delo delegacij krajevnih skupnosti. Ta pa bo tudi pripravil nov osnutek dogovora o plačevanju potnih in drugih stroškov delegatov, saj se je pokazalo, da je sedanji dogovor zastarel in precej neenoten. Tolminski delegati pa so tudi opozorili na pomanjkljive oblike obveščanja. Gradiva za seje občinske skupščine so preobsežna, seje pa so večkrat predolge. De- legati menijo, da bi bila ustanovitev informacijsko-dokumen-tacijskega centra pri skupščini občine koristna. Uresničiti pa bo treba tudi zamisel o izdajanju ustreznega občinskega informatorja, ki naj bi izhajal v čim večji nakladi. V tolminski občini pa že dalj časa ugotavljajo, da je uspešno delovanje posebnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti, ki so organizirane v treh krajevnih skupnostih in eni organizaciji združenega dela. Podobno uspešnost pa dosega tudi 20 združenih delegacij skupščin si-sov. Ti dve obliki naj bi v prihodnje zamenjali splošne delegacije (teh je sedaj 60), ki se zaradi preobremenjenosti sploh niso mogle uveljaviti. Da bo v tolminski občini delegatski sistem zaživel v polni meri, bodo tu čimprej začeli uresničevati nekatere predloge, ki nalagajo občinskim in krajevnim družbenopolitičnim organizacijam vrsto nalog na področju izobraževanja, obveščanja in povezovanja delegatov z delegatsko bazo. KATJA ROŠ nje produktivnosti, ki zavezuje tozde, samoupravne in druge skupnosti, da izdelajo konkretne ukrepe za dvig produktivnosti, omejitev zaposlovanja, krepitev materialne osnove in podobno. Delegati so v razpravi o osnutku resolucije med drugim poudarjali tudi velike probleme prometne infrastrukture v novogoriški občini. Slabo cestno omrežje je namreč iz dneva v dan večja ovira gospodarskemu in družbenemu razvoju občine. Zato bo nujno tem problemom v prihodnjem letu posvetiti še večjo pozornost. V resoluciji so med glavnimi nalogami na tem področju omenjene na primer izgradnja avto ceste Nova gorica — Selo — Razdrto in cesta Solkan - Goriška Brda prek italijanskega ozemlja. Ti dve nalogi sta namreč tudi obveznosti iz osimskih sporazumov. SLAVICA CRNICA Nov Meraov motel v Šentjurju Poleg prenočišč bo v njem zagotovljena tudi urejena družbena prehrana ŠENTJUR, 26. decembra — Delavci Merxovega tozda Gostinstvo iz Celja so danes dopoldne odprli v Šentjurju nov motel, ki poleg prvih možnosti za prenočevanje v tem kraju ponuja tudi velike ugodnosti za bolje urejeno družbeno prehrano prebivalcev in delavcev tega kraja ter širše okolice. V tem objektu, ki nosi ime »Motel Mera« Šentjur, je poleg 29 postelj gostom na voljo tudi restavracija s 150 sedeži, vrt z okoli sto sedeži in štiristezno kegljišče. Za domačine je morda največja pridobitev prav kuhinja, katere zmogljivost je večja od restavracijskih in jo bodo s pridom lahko uporabljali tudi delavci okoliških delovnih kolektivov, ki doslej niso imeli možnosti za kolikor toliko redno in kakovostno prehrano v delovnem času. Nov motel pa je pridobitev tudi za družabno življenje, saj upravljalci motela obljubljajo redne zabave s plesom. V. S. V NEKAJ VRSTAH Male slike na razstavi KOPER - Sinoči so v koprski galeriji Meduza odprli razstavo »Mala slika«, na kateri sodeluje okoli 35 slovenskih, hrvaških in srbskih avtorjev slik malega formata v najrazličnejših slikarskih tehnikah. Letošnja razstava je pravzaprav nadaljevanje lanske pobude o propagiranju slik malega formata, ko so v Kopru predstavili izbor slovenske male slike. Tokrat so se povezali še z beograjsko galerijo sodobne umetnosti in zagrebško galerijo Nova, za naslednje leto pa nameravajo predstaviti celoten jugoslovanski izbor male slike. Razstava malih slik bo v Kopru odprta do srede januarja 1980, zanjo pa se zanimajo tudi v Celju in Sežani, kamor so jo preselili že lani. B Š. Radioamaterji povezani s 113 državami IZOLA — Delavni izolski radio klub je ob 15-letnici svojega obstoja v avli gledališke dvorane v Izoli organiziral razstavo svojih radiofonskih naprav. Mnoge izmed njih so izdelali člani radio kluba sami. Delavnost izolskega kluba dokazuje dejstvo, da imajo vzpostavljene stike z radioamaterji 113 držav po svetu. B. Š. Novoletno srečanje 80-letnikov POSTOJNA — Kot že vrsto let doslej, je postojnsko društvo upokojencev pripravilo novoletno srečanje 80-letnikov. V prisrčnem kulturnem programu so sodelovale folklorna in recitacijska skupina z osnovne šole Postojna ter člani pevskega društva upokojencev Postojna. Poleg tega pa je mestna organizacija RK pripravila še novoletno srečanje v postojnskem domu upokojencev. Po kulturnem programu okteta Bori ter dijakov postojnske gimnazije so varovancem izročili tudi skupinska darila. M. T. Odbor za pripravo samoprispevka NOVA GORICA — V novogoriški občini se pripravljajo na uvedbo novega občinskega samoprispevka. Sedanji se bo namreč iztekel v prvi polovici prihodnjega leta. Delegati občinske skupščine so zato potrdili predlog za imenovanje posebnega iniciativnega odbora, ki naj bi skrbel za pripravo in izvedbo referenduma za samoprispevek. Iniciativni odbor sestavlja 23 članov iz tozdov gospodarstva in negospodarstva, družbenopolitičnih organizacij in sisov družbenih dejavnosti. S. C. Več novih stanovanj NOVA GORICA — Stanovanjsko gospodarstvo v novogoriški občini načrtuje, da bo v prihodnjem letu vseljivih 325 novih družbenih stanovanj v soseskah, ki jih zdaj gradijo. Nova stanovanja pa ne bodo le v hitro razvijajočem se središču. Novi Gorici, temveč tudi v Šempetru pri Gorici, Kanalu in Mirnu. S. C. Za bolj urejeno okolje AJDOVŠČINA - V ajdovski občini so že pred dvanajstimi leti sprejeli odlok o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij. V teh letih pa se je veliko spremenilo. Zrasle so nove stanovanjske soseske, šole, vrtci, športna in otroška igrišča, veliko je novih asfaltiranih cest m zelenic. Vse to seveda narekuje večjo skrb za vzdrževanje objektov, urejanja in varovanja okolice. Ajdovska občinska skupščina je zato oblikovala predlog novega odloka, ki zavezuje občane, hišne svete, zbore stanovalcev, komunalno in stanovanjsko samoupravno skupnost, da bodo skrbeli za komunalno ureditev in zunanji videz naselij. S. C. ZVEZE AVIOGENEXA Z letali Aviogenexa sta Beograd in Jadran bližje! Ljubljana-Beograd pet. 18.30 sob. 18.30 ned. 18.30 in 19.00 Ljubljana-Dubrovnik sob. 19.00 Ljubljana-Split sob. 19.30 Beograd-Ljubljana pet. 8.40 in 17.00 sob. 8.40 ned. 8.40 Dubrovnik-Ljubljana sob. 8.30 Split-Ljubljana sob. 8.00 Informacije, rezervacije in prodaja AVIOGENEX KAM ZA KONEC TEDNA PRIREDITVE - OBJAVE - OBVESTILA' ČETRTEK CELJE • V likovnem salonu otvoritev razstave grafik Petra Krivca (18) DUPLICA V' dvorani film za naj mlajše »Kekčeve ukane« (16.). HRASTNIK Lutkovna igrica v delavskem domu »Zajčkova hišica« (ob 10.15. in ob 16.30.). LITIJA Novoletne prireditve: v osnovni šoli Mamolj ob 11. uri, v O. š. Vače ob 14. uri, v O. Š. Štangar-ske poljane ob 14.30, v sindikalni dvorani na Stavbah za levi breg Litije ob 15. uri in v O. Š. Hotič ob 15.30. uri. LUCIJA V dvorani krajevne skupnosti organizira skupina za aktivno kulturo »Vetrnica« srečanje na temo »Raziskovanje na osnovi človekove aktivne energije v prostoru«. Sodelujejo Vlado Sav. Gabriel Alvarez in Denise Braunscheig. LJUTOMER V domu kulture prireditev »Novoletne čestitke« (19.). BOROVNICA Risanke za najmlajše v kino dvorani (17.). LJUBLJANA Koncert Janija Kovačiča ter Melite in Vena Dolenca v prostorih ŠKUCA na Starem trgu 21 (20). Spoznavni večer stanovalcev Študentskega naselja v veliki dvorani. Vrtijo plošče. (20.30.). Ples na gradbeni tehnični šoli na Titovi 100 (20.). Pravljični musical z nastopom dedka Mraza in njegovega spremstva ter obdaritev malčkov s paketi v mali dvorani hale Tivoli (ob 16. in 18. uri —tudi v petek in soboto). Dedek Mraz s spremstvom kroži po ljubljanskih ulicah vsak dan ob 17. uri (vključno s soboto). Diskoteka v klubu hotela Lev (21. — tudi v petek, soboto in nedeljo). LOGATEC Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane v Narodnem domu s Kekcem in Mojco (ob 15. in 18. uri.). VRHNIKA Predstava »Trije snežaki« v Cankarjevem domu (17.) in v domu krajevne skupnosti Stara Vrhnika lutkovna igrica Zajček Dudeldajček ob 17. uri. ZAGORJE Risanka »Ta čudovita bitja« v delavskem domu (15.). PETEK___________________ CELJE V restavraciji Pri mostu imajo ob petkih in sobotah »Štajerske jedi«, (do 24. ure.). Leto se izteka in vrtijo se številne novoletne prireditve, igrice in predstave za otroke. Polne roke dela ima dedek Mraz, ki s svojini spremstvom te dni obiskuje mnoge šole, vrtce, marsikje pa se bo tndi spre bodil po mestnih ulicah. I V dvorani pod Golovcem je | novoletni sejem. V muzeju revolucije razstavljajo člani društva likovnih amaterjev iz Celja. KOPER V galeriji Meduza razstava »Male slike«. KAMNIK Novoletni koncert 65 članskega mešanega pevskega zbora v kino dvorani (20.). LJUBLJANA V avli Kliničnega centra na Zaloški cesti 7 novoletni koncert. Nastopa trio Lorenz (18.30.). Razstava del Silvestra Komela v avli Ljubljanske banke na Trgu revolucije. Mladinski ples v prostorih Titovega doma na Pokopališki 35 (19. - tudi v soboto in nedeljo). MARIBOR Otvoritev razstave slik, gvašev in risb Eda Murtiča v umetnostni galeriji (18.). SOBOTA____________________ DOMŽALE Novoletni koncert v hali komunalnega centra (20.). DOL PRI HRASTNIKU Dedek Mraz bo obiskal osnovno šolo. HRASTNIK Rim »Zvezdica zaspanka« v delavskem domu (ob 10. in 15. uri). SILVESTROVANJA LJUBLJANA Ples z družabno vzgojo v Festivalni dvorani (19.). Družabno srečanje s plesom v prostorih mladinskega kluba v zadružnem domu na Agrokom-binatski 2 (18.). BOROVNICA Predstava »Iskrice« v kino dvorani (9.). VRHNIKA Risanke v Cankarjevem domu (15.). ZAGORJE Gostovanje Šentjakobskega gledališča s »Kekcem« v delavskem domu (ob 10. in 16. uri.). Sprevod dedka Mraza iz Izlak ob 17.30 v Zagorje s programom na ploščadi (18.30.). NEDELJA DUPLICA Dedek Mraz in Rdeča kapica v dvorani (13.). KAMNIK Lutkovna predstava Rdeče kapice in dedek Mraz v kinu Dom (10.). LOGATEC Sprevod dedka Mraza po ulicah ter zaključna prireditev na ploščadi pred Magistratom (15.). MEDVODE Mladinski ples v kulturnem domu na Sori (17.). LJUBLJANA Na silvestrsko noč igra v restavraciji hotela Lev Celjski kvintet, v hotelu Slon igrata ansambel Sonce in Veseli Domžalčani, v Iliriji nastopajo Paradoksi, Orioni in Jumbo Jet, v Unionu gostujejo Litijski fantje, Zenit in Maj, v Belle-vueju so Dobri prijatelji, v restavraciji Štern na Ježici zabava ansambel Savčani, v motelu Tikveš ansambel Nika Zajca ter na Gospodarskem razstavišču Group Arka 5. MARIBOR V hotelu Slavija na novoletni zabavi igra ansambel Vizije s pevcem Alfijem Nipičem in harmonikarjem Milanom Križanom. MURSKA SOBOTA Ansambel Baranja igra v hotelu Diana, Evans v turističnem domu Gornji Petrovci, v motelu Garda v Martjancih so gostje člani ansambla Evgen Boros. Za glasbo v hotelu Zvezda bo poskrbel Ludvik Sukler, v gostišču Izletnik Ignaca Rajha v Bakovcih nastopa ansambel Santaveč s pevcem. RADENCI Skupina Zvezda igra v hotelu Radin. V Moravskih Toplicah bo za zabavo poskrbel ansambel Swing 5, Terminali igrajo na plesu v restavraciji Zvezda v Beltincih, pevka Kar-lica Fras z ansamblom Specter igra v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru. v hotelu Grozd v Gornji Radgoni nastopajo Minerali, zabavni ansambel Lendav-čani zabava v hotelu Park v Lendavi in skupina Soni v restavraciji Rudar. KRANJ Domači fantje s pevcem Jožetom bodo igrali v restavraciji Park, v hotelu Creina je Formula iz Ljubljane, Fantje treh dolin pa so v hali A Gorenjskega sejma. ŠKOFJA LOKA Goste bo zabaval kvintet Spomin iz Ptuja v restavraciji Nama. TRŽIČ V restavraciji Zelenica igra ansambel Blekato. BOVEC Duo Melos igra za silvestrsko noč v hotelu Kanin, v hotelu Km v Tolminu pa ansambel Prepih. NOVA GORICA V hotelu Park za zabavo skrbita ansambel Lapos in Neptun s pevcem. PORTOROŽ Italijanski pevec Achille To-gliani s skupino Akordi nastopa v hotelu Metropol, v hotelu Palače je orkester Medium. NOVO MESTO Orkester Pomladni veter s pevcem Edvinom Fliserjem igra na Silvestrovo v hotelu Metropol, na Otočcu so Orioni s pevko Tatjano Dremelj, v Šmarjeških Toplicah Dobri prijatelji, v Dolenjskih Toplicah pa ansambel Termal. METLIKA V hotelu Bela krajina igrajo Karlovčani, v Semiču nastopajo Samorastniki s pevcem Andrejem Plevnikom, v Črnomlju pa bodo mladi silvestrovali v Belokranjski kleti. TREBNJE Ansambel Zvon igra v motelu Putnik. KOČEVJE V hotelu Pugled je domači ansambel Obzorje. Čatež V hotelu Terme so gostje Ultra 3 iz Ceija, v restavraciji motel Petrol pa Štirje kovači. VELENJE Ansambel Styria igra v hotelu Paka. DOBRNA V novem hotelu nastopa Ivo Mojzer, v zdraviliški dvorani Quo vadiš, v zdraviliški restavraciji pa igra ansambel BBF. ROGAŠKA SLATINA V hotelu Donat igra ansambel MB 6 s pevcem Pipanom, v zdraviliškem domu ansambel Tajna zveza iz Čačka, Havajski zvoki bodo v restavraciji Pošta. PTUJ Mariborski kvintet igra za ples v hotelu Petovia, Combo 6 iz Kidričevega pa v grajski restavraciji. Tamovski kvintet v gostišču Gozd. SLOVENSKA BISTRICA Ansambel Combo iz Maribora nastopa v hotelu Planina. Konjiški kvintet na gradu Štatenberg, Mariborski trio pa v gostilni Kapun. SLOVENJ GRADEC Nama je pripravila silvestrski večer z ansamblom Albatrosi z Raven. Vadba na Soriški planini SORIŠKA PLANINA. 26. dec. - V zatišju idilične Soriške planine seje danes začel petdnevni trening naših najboljših alpskih smučarjev, ki se pripravljajo na januarsko tekmovalno obdobje. Vadba bo posvečena pretežno slalomu, če pa bo postalo hladneje, se bodo reprezentance preselili s Soriške na Stari vrh. Dekleta so te dni trenirala na Kobli, jutri pa bodo končala vadbo in v petek odpotovala v Ramsau na mednarodni slalom. (Foto: Janez Pukšič) Na BP prve košarkarice Bolgarije V odločilni tekmi v Plovdivu so premagale Jugoslavijo s 105:89 (50:41) PLOVDIV - V odločilni tekmi za prvo mesto na ženskem balkanskem prvenstvu v košarki je reprezentanca Bolgarije visoko premagala Jugoslavijo s 105:89 (50:41) in osvojila naslov prvakinj. Tretje mesto so zasedle Romunke. ki so v zadnji tekmi premagale drugo ekipo Bolgarije s 87:66 (44:32). Tekma med Bolgarijo in Jugoslavijo je bila enakovredna samo v prvih petnajstih minutah, zatem pa so domačinke povedle kar z desetimi koši razlike. V 36. minuti so Bolgarke vodile že z IH koši razlike in tekma je bila odločena. Naše igralke so bile tokrat izredno nenatančne pri metih na ktiš. za nameček pa so bile Bolgarke veliko boljše tudi v obrambi. Med našimi sta še najbolje igrali Pekiševa z 12 koši in Bačanovičeva z 21. Slednja pa je osvojila tudi naslov najboljše strelke na prvenstvu, dosegla pa je 61 košev. Jugoslavija je igrala v naslednji postavi: Mitič 10. Milosavljevič 16, Maj-storovič 6. Bača novic 21. Tonkovič 11. Pekič 22 in Ožegovič 3. Četrti poraz Cibone V petem kolu I. zvezne košarkarske lige so ostali Zagrebčani praznih rok v Skopju, kjer so gostitelji tako prvič zmagali LJUBLJANA — V razburljivi, a ne preveč privlačni uvodni tekmi S. kola 1. ZKL so košarkarji Rabotničkega prvič zmagali. Po boljši igri v drugem polčasu so premagali zagrebško Cibono s 77:73 (39:42). Derbi kola pa je bil v ljubljanski dvorani Tivoli, kjer sta igrala Jugoplastika in Iskra Olimpija. Rabotnički : Cibona 77:73 (39:42) SKOPJE - Dvorana Rabotničkega, gledalcev 1000, sodnika Radovič in Oberkncževič (oba Beograd). RABOTNICKI: Kačarski 2, Ge-iovski 2. Vasiljevič 8 (4:5), Maksimovič 18 (6:9), Radulovič 15 (1:1), Gcorgijevski 19 (33.7). Radosavljevič 13 (1:1). CIBONA: Nakič 12 (2:2), Petrovič 4, Bečič4. Pavličevič 11 (1:1). Despot 11 (3:4), Knego 25 (5:7), USič 6. Sušič nogometaš leta BEOGRAD — V tradicionalni anketi beograjskega lista »Fho. je zmagat Safet Sušič (Sarajevo) z 205 glasovi. Sledijo: Zajec (Dinamo) 20, Šurjak (Hajduk) in Petrovič (C. zvezda) 7, Zl. Vujovič (Hajduk) in Atvanovič (C. zvez-j da) 2. Pantelič (Radnički), Si-mcunovič (Vardar) in Ameršek I (Olimpija) I. Kakih 1000 gledalcev je v prvem delu gledalo katastrofalno slabo igro obeh tekmecev. Se zlasti slabi so bili domačini, ki so bili navzlic dokaj agresivni igri večji del v podrejenem položaju. Zagrebčani so povedli s 14:7, nato še večkrat vodili s 6 točkami razlike, toda zaradi netočnih metov so v finišu prvega dela zapravili prednost. Trener Rabotničkega Lazar Lečič je skušal s pogostimi menjavami spremeniti potek dogodkov, vendar mu to ni uspelo, kajti z izjemo Geor-gijevskega in Vasiljeviča so bili vsi drugi izredno neučinkoviti in nerodni pod obema košema. Tudi igralci Cibone niso bili bistveno boljši, izstopal pa je center Knego. V začetku drugega polčasa je prišlo do preobrata. Gostje so še naprej igrali zelo počasi, z napadi na 25 sekund. pri tem pa napravili vrsto napak. V 26. minuti so domačini vodili že z 51:44 in z agresivno igro vse bolj prevladovali na igrišču. Še zlasti razpoložena v tem delu sta bila Georgi-jevski in Maksimivoč. V 35. minuti pa je Cibona povedla s 65:63. V finišu sta se ekipi menjavali v vodstvu. Ra-bornički pa je tri minute pred koncem spet povedel s petimi točkami razlike. Dobro minuto pred koncem je imela Cibona priložnost, da bi povedla, vendar je bil Pavličevič nepriseben. MIODRAG MICKOVIC Horac : Radnlčld LMK nočna tekma Zadar : C. zvezda nočna tekma Partizan : Šibenka nočna tekma Beko : Bosna danes BK Tabor ima lepe načrte LJUBLJANA — Morda so prav uspehi naše boksarske reprezentance pa tudi še nedavni uspehi naših profesionalnih boksarjev Beneša in Parlova v telovadnice znova pritegnili mlade ljubitelje te borilne veščine. Tako so v športnem centru Kodeljevo pred kratkim športni zanesenjaki s Tabora ustanovili BK Tabor. V zračni dvorani že trenira nekaj mladih, približno 15 jih je na vsakem treningu ob torkih in petkih - kljub malce neprijetnemu, poznemu času, saj treninge začno ob 20. uri. Zaradi časa, drugega ni bilo na voljo, se malce pritožujeta tudi trenerja, brata, nekdanja boksarja Feri in Vlado Slavič. Zlata značka predsedniku Titu PRIŠTINA - Predsednik pred-sedstve SAP Kotovo Džavid Nl-raant Je prejel delegacijo organizacijskega komiteja 2. SP v rokometa za mladinke, Id Je bilo oktobre na Kosovem. Predsednik ko-mlteje dr. Esad Slavilec! Je predal Diavtdn Nlmanlja zlato značko • simbolom prvenstva za predmetnika Tita, ki se Je v časa prvenstva medu na Kosovem. Perunovič športnik leta v »Športu« BEOGRAD - V 23. etiketi beograjskega športnega časopisa »Spori« je žirija za najboljšega Jugoslovanskega športnika v leta 1979 izbrala bo kurja Vitodraga Pervnovtča Iz Titograda. Zanj Je glasovalo 10 članov, po tri glasove sta dobila Janjič (kajak) In Križaj (smučanje), po enega pa Klčanovlč (košarka) in Sašlč (nogomet). V imenu žirije je na slovesnosti obrazložitev žirije prebrala DJurdJa BJedov. Orešar prvi na »Orange Bowiu« MIAMI BEACH - 12-letni teniški Igralec zagrebške Mladosti Brano Orešar Je na največjem turnirju za mlade Igralce »Orange Bowl« dosegel velik uspeh. V finalu turnirja Je s 6:3,6:3 premagal Izraelca Blooma In postal zmagovalec. Zanimivo Je, da Orešar sploh ni bil nosilec Škapine. Pred leti je Mirna Jaušovec na lem turnirju zmagala v kategoriji igralk do 18. leta. Pantelič športnik leta v Nišu NlS - Novopečeni vratar nogometne reprezentance Dragan Pantelič je športnik leta v Nišo. V anketi niških športnih novinarjev Je zmagal Pantelič pred karateistom Dimi tri Jeričem, rokometašico MUoševičevo, rokometašem Šarčevičem, šahistko Makaimovi-čevo in drugimi. Najuspešnejša ekipa Je NK RadidčkL Urugvajci bi radi tekmo z našimi RIM - Nogometna reprezentanca Urugvaja bo IS. marca odigrala prijateljsko tekmo z Italijo v Rimo, zatem M to Južnoameriško moštvo rado igralo še tekmo z Jugoslavijo. Strokovni štab naše reprezentance bo o predlogu razpravljal, ko bo izdelal program in koledar tekmovanj. Kačukova štiri sekunde bolje od rekorda ALMA ATA — 22-letna sovjetska hitrostim drsalka Svetlana Kačuk Je v disciplini 3000 metrov dosegla čas 4:27,2, kar Je skoraj za štiri sekunde bolje od svetovnega rekorda, ki ga ima njena rojakinja In olimpijska zmagovalka Gallna Stepanskaja. Ta Izid Je dosegla na Izbirnem tekmovanju za sestavo sovjetske reprezentance za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnji mesec na Norveškem. To tekmovanje pa ni v koledarja mednarodne zveza, tako da rekord ne bo priznan. Janič in Perkučinova športnika Vojvodine NOVI SAD - Novosadski »Dnevnike Je v tradicionalni asketi za športnika In športnico Vojvodine Izbral najboljša. To sta kajakaš Milan Jatdč In namiznoteniška Igralka Gordana Perka-čin. Navratilova s starši DALLAS - Dvakratna zmagovalka teniškega turnirja v VVIm-biedonn Mariina Navratilova Je zdaj spet ■ starši. Češkoslovaške oblasti so jima namreč odobrile enoten vizum. Tu čas bosta mati in oče prežirata pri hčerki, ki m Je stalno naselila v ZDA. Gola na igrišče LIVERPOOL - Nedavni deiM angleRtega nogometnega prvenstva Liverpool - Everton Je bO izredno spektakularen. Za posebno atrakcijo po Je poskrbela mlada navijačica, ki m Je med polčasom potresi gola pojavila na igrišča. V SZ najboljši hokejist MOSKVA — Najpopularnejši športnik SZ v letu 1979 Je 35 letni kapetan hokejske reprezentance Borb Mlhajlov. To Je izid tradicionalne ankete zveze športnih novinarjev SZ. Za njim so se zvrstili: Saljnikov (plavanje), Vardanjan (dviganje ateii), Karpov (šah), DHJatin (gimnastika), Lini čuk In Karponosov (drsanje), Suhoročenkov (kolesarstvo), Kondratjeva (atletika, Kulakova (smučarski teki), Kirn (gimnastika). »Nagradno« gostovanje rokometašev BRUSELJ - Belgijska rokometna zveza Je povabita na gostovanje mladinsko reprezentanco Jugoslavije, ki Je na nedavnem SP zasedla drugo mesto. Belgijci se pripravljajo za SP skupine C, z našimi pa naj M odigrali tri tekme v dneh od 7. do 12. januarja. Naš selektor Stankovič Je povabilo sprejel, pot pa naj bi bila napada za uspeh na SP. V ekipi bosta tudi Ljubljančana Mahne in Repina ter Celjana Pušnik in Praznik. Na startu okrnjena konkurenca skakalcev Uvodna tekma svetovnega pokala brez skakalcev NDR, Norveške, ZDA, Finske, SZ in Poljske — Norčič na treningu 84 metrov 26' decembr* - Nekaj prek 70 skakalcev iz 12 držav je prljivljeiiili za otvoritveno tekmo prvega svetovnega pokala v smu-farskih skokih na olimpijski skalialnid »Italia« v Cortini. Konku-n* PD'! tekmi pa le pomeni tudi majhno razočaranje, kajti ,.°r n* kol bi si Jo želeli na začetku novega tekmovanja, zveze^hi Poljike ^ *k“ka,d NDR’ NorveSke, Finske, ZDA, Sovjetske Skakalnica ni bistveno preurejena. Po zamislih našega strokovnjaka inž. Lada Goriška so malce spremenili odskočno mizo in ra-dius pred njo. Kritična točka je zdaj pri 92 m, ki pa je na današnjem uradnem treningu ostala precej daleč pred vsemi skakalci. Precejšen mraz je smučino poledenel, zato so imeli nekateri kar precej težav na zaletišču, precej strma odskočna miza (med 11,5 in 12) pa je tudi mnogim skrajšala vsaj prvi skok. Tudi našim, med katerimi je celo izkušeni Bogdan Norčič skočil prvič le 69 m. To je bil hkrati tudi njegov prvi skok na tej skakalnici sploh. Sicer pa je bila prva serija nasploh kratka, saj so imeli skakalci premalo zaleta in le najboljši so presegli 70-metrsko znamko. Po prvem treningu je že moč sklepati, da imajo daleč najmočnejšo ekipo Avstrijci, ki so prišli z vsemi najboljšimi. Nekateri so sicer prvo serijo zamudili, pa nato vendarle dokazali, da vsi po vrsti sodijo med favorite jutrišnje tekme. Kar dobri so tudi Japonci, zahodni Nemci so prišli brez Leitnerja, ki je menda trenutno povsem izven forme, Švicarji pa za zdaj računajo bolj z Moesc-hingom kot s Šumijem, ki se danes ni posebej izkazal. Precej pa so razočarali Čehoslovaki. Seveda le na treningu, kajti redki so komaj komaj dosegli 80 m v serijah, ko so zaletišče podaljšali. Najboljše daljave v dneh normalnih serijah, s potrebno hitrostjo na zaletišču, so danes bile: 87 m - Tuchscherer, 86 m -Innauer (oba Av) ter Kavabata (Jap), 85 m — Millonig (Av), Jagi (jap) in Mesching (Švi), 84 m -Norčič (Jug) in Sternkopf (ZRN), 83 m - Neuper (Av) in Sumi (Švi). Izmed Jugoslovanov je 80 m skočil samo še Tepeš, vsi drugi pa so skakali med 70 in 79 m. Nekteri imajo težave z novimi čevlji, še zlasti Mlakar, ki ni prav ujel niti enega skoka na vsem treningu. »S treningom in daljavami smo lahko kar zadovoljni. Sezona se šele začenja in dejal sem že, da na začetku na prvih tekmah ne smemo imeti prevelikih oči,« je dejal po današnjem treningu tre- ner prve selekcije Janez Jurman. »Norčič med 15 ali 20 prvimi skakalci, drugi boljši okrog 30. mesta, to je naš začetni cilj. Gre predvsem za to, da skakalcev ne gre obremenjevati pred Startom s takšnimi ali drugačnimi zahtevami, ker lahko to samo škodi. Tekme same bodo pokazale, kam resnično naši fantje sodijo.« »Prvič v karieri sem skakal na tej skakalnici. V prvi seriji me je miza res malce zmotila, vendar sem že v drugi seriji dobil dober občutek. Mislim, da se da dobro skakati. Vsaj občutek imam takšen. V tretji seriji sem skočil povsem lagodno, z veliko rezerve, pa sem vseeno dosegel 83 m. Ob- ljubljam pa seveda ničesar. Naj se tekma lepo razvija, kot se najbrž bo, pa bomo videli, kaj lahko dosežem,* je menil Bogdan Norčič. Nobenega dvoma ni, da bo tudi ob odsotnosti nekaterih reprezentanc boj za prvo deseterico ali celo petnajsterico kar hud. Računati velja z vsemi Avstrijci, pa po nekaj Švicarji, Zahodnimi Nemci, Japonci, Čehoslovaki, še kakšnim Italijanom ali Švedom, pa jih je hitro petnajst. Je pa tudi res, da ho vsak meter odločal, kajti najboljši bodo gotovo zelo skupaj, saj skakalnica žc sama ne dovoljuje kakšnih večjih razlik med kvalitetnimi skakalci. Prva tekma svetovnega pokala se začenja jutri, v četrtek 27. t. m., ob 11.30, Italijani pa jo bodo tudi neposredno prenašali po televiziji. STANE TRBOVC Sprejem za mlade Kanadčane LJUBLJANA., 26. decembra — Predsednik Slovenske izseljeniške matice Stane Kolman je danes v hotelu Lev priredil sprejem za člane pionirskega hokejskega moštva Slovenskega športnega društva iz Toronta ter njihove starše, ki so z mladimi igralci pripotovali k nam na osemdnevno turnejo. Stane Kolman (na sliki skrajno desno) je v pozdravnem govoru zaželel Kanadčanom čim boljše počutje pri nas in nadaljnje športne uspehe. »Želimo si, da bi domovino vaših očetov, dedov, pradedov in prapradedov ohranili v naj lepšem spominu. Upamo, da boste še prišli k nam ter s slovenskimi vrstniki navezali še trdnejše in trajnejše prijateljstvo.«• Vodja poti kanadskih izseljencev Tone Vršič se je najprej zahvalil SIM, Olimpiji in TKS SRS za povabilo in poudaril, da se v Sloveniji vsi izvrstno počutijo. »Že četrtič smo tu, a tedaj, ko smo prvič gostovali v Sloveniji, vsaj polovica teh otrok, ki so zdaj na turneji, še ni bila niti rojena. Vsi smo presrečni in bomo z najlepšimi vtisi odpotovali domov. Še se bomo srečali pri vas, pa tudi pri nas.« V imenu Olimpije je mladim Kanadčanom in njihovim staršem spregovoril prof. dr. Milan Betteto in jim zaželel srečno novo leto. Na sliki: hokejisti in starši ob sprejemu v hotelu Lev. (Foto: Janez Zrnec). PO DOMAČIH KRAJIH Planinsko vabilo za 2. januar MARIBORSKI TISK iz Maribora vabi svoje planinske člane in prijatelje v sredo. 2. januarja na tradicionalni novoletni izlet. Udeleženci se bodo zbrali ob 9 un zjutraj pri žagi Jelovec v Brcstcmici. od koder se bodo povzpeli na Bavčarjev vrh PLANINSKA SEKCIJA PROJEKT iz Maribora namerava prav tako v sredo. 2. januarja 1980 na Žav-carjcv vrh. Vodja Mirko Orzinek pa sporoča, da se bodo projektovci zbrali žc *>b 8.20 na avtobusu št. 15. ki odpelje proti Brcstcmici. Uspela akademija MEŽICA - Partizan Mežica je priredil uspelo akademijo t»b dnevu JLA. V športni dvorani sc je zbralo kar 700 glcdalces'. ki so pozdravili vaje 250 nastopajočih. Se zlasti so navdušile ritmične sestave pionirk in ml.ulmk. ki jih jc pripravila Metka Vevarjcva. S. L. V' soboto tekaški praznik pri Arehu MARIBOR - V soboto. 29. t. m. «*b 8.45 uri bo smučarski klub železničarskega športnega društva Maribor «xJpri pri Spon hotelu Arch na Pohorju novo tekaško progo, ki jo bodo strojno vzdrževali. Oh tej priložnosti bodo organizirali republiško tekmovanje v smuških tekih za kategorizacijo. na katerem bodo sodelovali naj- boljši jugoslovanski smučarji - tekači od pionirjev in mladincev do članov. V nedeljo. 6. januarja 1980 ob 10. uri pa organizira smučarski klub pri Osankarici množični tek »Po poteh pohorskih partizanov« v počastitev občinskega praznika Slovenska Bistrica in krajevnega praznika v Rušah. M K Nižetič k Mariboru SPLIT - Vodstvi Hajduka in Maribora sta sc sporazumeli, da bo 28-fetni vratar Spličanov Nižetič v zimskem prestopnem rok*.« okrepil tabor mariborskega drugoligaša. J- S. Zmage Kunčiča, Murnove in Zupančičeve SKOPJE - Na (»d pr te m prvenstvu Skopja v gimnastiki je nastopilo 48 tekmovalcev in tekmovalk Tekmovali so tudi Ljubljančani, med katerimi so Kunčič. Murnova in Zupančičeva zmagali v svojih razredih. Olimpija boljša VRHNIKA - Sekcija za trap SK Dolomiti jc v počastitev dneva JLA priredila tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Ekipno je zmagala Olimpija s 143 golobi pred Svobodo iz Senožeč s 139. Med posamezniki so bili s 40 golobi najboljši Šturm. Rožmarin. Tkale. Sotler in Šinigoj. E. P Mladinci prvič dobili z Romuni V povratni hokejski tekmi naši mladi upi prikazali odlično in učinkovito igro UUBUANA - Mladinska hokej-ska reprezentanca Jugoslavije je po porazu v prvem prijateljskem srečanju z Romunijo (z 2:9) v povratni tekmi prepričljivo premagala goste s 4:0 (1:0. 1:0. 2:0). Zanimivo je. da doslej še nobenemu rodu naših mladincev niti v prijateljskih niti na tekmah za SP in EP ni u>pclo premagati Romunov. Zato jc bilo veselje naših mladih upov po zmagi v dvorani Tivoli, kjer so pred okoli 500 gledalci odlično sodili Vi-ster. Eržen in Ccmažar (vsi Jesenice), tem večje. Naši mladi reprezentanti so sc tokrat izjemno srčno in požrtvovalno borili. Čeprav so sc premalo uigrani. no izpeljali več lepih akcij in zabili štiri gole. Junak tekme pa je bil vratar Tičar, ki je ubranil vrsto močnih in natančnih strelov »nepremagljivih« Romunov. Strelci so hili: Lajovec 2 ter Zidarc-vič in Burnik po I. Danes se bodo naši mladinci ob 17. uri na drsališču v Zalogu pomerili z vrstniki Motorja iz Čeških Budjcjovic BOJAN KAVClC Pomembni točki Krasa Namiznoteniške igralke iz Trsta s 5:0 dobile v rice Bora doma tretjič zmagale in so tretje TRST — V petem kolu Italijanskega ženskega ekipnega namiznoteni-ftega prvenstva 1. lige je ekipa Krasa izbojevala odločilni točki za nadaljnji obstanek v tej konkurenci. Slovenske zastopnice so namreč V Cagliariju zlahka premagale domačo istoimensko ekipo s 5:0. To je obenem tudi edina zmaga Krasa v prvem delu prvenstva. Glede »o dejstvo, da bo nazadovala samo ena ekipa, imajo slovenske ItaMj" vse možnosti za nadaljnji obstanek med najboljšimi ekipami Košarkarji Jadrana so se v 12. prvenstvenem nastopu oddolžili številnim navijačem za poraz pred tednom dni Že sam začetek tekme je hitro pokazal, da Don Bosco še zdaleč ne ho enakovreden tekmec slovenskim košarkarjem, pa čeprav so zaigrali počitniško razpoloženi in s polovično močjo. To je bil deseti prvenstveni uspeh peterke, ki je na odličnem 2. mestu lestvice, za še nepremaganim Saagradom. Ta dva tekmeca sta tudi najmanj za razred boljša, saj ima Palmanova. ki je tretja na lestvici, le 12 točk. Košarkarji Bora so bržkone prišli v formo ob pravem času. Kljub temu, da so morali na igrišče z Inter-jem iz Milj nekoliko okrnjeni, niso imeli težkega dela. Po tem petem uspehu je Bor na vrhu lestvice promocijskega prvenstva. Drugi slovenski zastopnik v tej konkurenci Kontovel je žal ostal praznih rok. Rezultati: 4. moška liga: Jadran : Don Bosco 112:82, promocijsko pr-venstvo: Ferroverario : Kontovel 84:57, Bor : Inter Milje 99:65. Odbojkarji in odbojkarice italijanske 2. lige so odigrali 4. kolo pred 14-dnevnim premorom. Zastopnice Bora Intereurope so pred domačimi gledalci slavile tretjo zmago in so na odličnem 3. mestu na lestvici. To jc nedvomno odličen uspeh, pa čeprav bi lahko z nekoliko več športne sreče bile prav na vrhu. Moška ekipa Bor JIK banka pa je gostovat v Meštrah in srečanje izgubila. Tržačani so povedli z 2:0 v nizih, po izredni igri. To pa odličnih domačinov ni zbegalo, saj so v nadaljevanju poraz spremenili v zmago. Izida - Bor Intereuropa : Mogliano Venetto 3:1, Giorgio : Bor JIK Banka 3:2. Prvi del letošnjega odbojkarskega prvenstva mlajših mladink in mladincev je slovenskim ekipam prinesel spodbuden uspeh. Mlajše mladinke Bora so tudi v drugem srečanju premagale Inter 1904 s 3:0 in tako zasluženo osvojile pokrajinski naslov. Žal tak uspeh ni uspel Bregu iz Doline pri Trstu. V srečanju s tržaško ekipo Cagliariju — Odbojka- Orna je slovenska ekipa izgubila z 1 V deželnem finalu mlajših mladink, ki bo konec tedna v Pordenonu, bo barve slovenske odbojke zastopal Bor. IVAN FURLANIC Čvrst odpor Jogija NOVA GORICA — Hokejisti na kotalkah novogoriškega Jogija so gostovali onstran meje, kjer so se v Gorici pomerili z vodilnim moštvom Unione ginnastica ter izgubili s 4:9. Igralci Jogija so se dobro upirali izkušenejšemu nasprotniku ter štirikrat zatresli mrežo italijanskega reprezentančnega vratarja Fontane. Gole za novogoričane so dali A. Tabaj 2 ter R. Tabaj in Tutta po I, E. T. ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH Š ODBOJKA Tekmovanja ob dnevu JLA v Postojni POSTOJNA — V počastitev dneva JLA je ekipa JLA v odbojki premagala moštvo prosvetnih delavcev s 3:0. Pomerili so se tudi šahisti, SK Postojna je premagal ekipo JLA z 9,5:5,5. Na hitropoteznem turnirju pa je zmagal Kecič pred Dekanjcm in Tušarjem. E. P. Otimpiada na Malti spet v nevarnosti? Predsednik FTDE Olafsson je prirediteljem določil nov rok za dokončni odgovor — 10. I. AMSTERDAM, 26. dec. - Šele sredi januarja bo znano, ali bo naslednja olimpiada na Malti ali ne. Predsednik svetovne šahovske organizacije Fridrik Olafsson je namreč izjavil, da je prirediteljem preložil rok za dokončni odgovor do 10. januarja. Ko sta Olafsson in bivši predsednik dr. Euwe pred devma mesecema obiskala Malto, da bi se prepričala, če priprave za moško in žensko olimpiado ter kongres FIDE potekajo tako, da bo do novembra prihodnjega leta vse nared, sta izjavila, do so Malte-žani sposobni za izvedbo te največje šahovske prireditve. Zdaj pa je očitno prišlo do zapletov in je olimpiada v nevarnosti. Bržkone gre za materialna sredstva, saj so Malti organizacijsko pomoč ponudile številne države, med njimi tudi Jugoslavija. Le vidna zmaguje TBILISI, 26. dec. - V 15. kolu ženskega prvenstva SZ je vodilna Le-vitina izvojevala novo zmago in si tako še bolj učvrstila svoj položaj na vrhu razpredelnice. Premagala je moskovsko študentko Tamaro Minogino, ki je na tem prvenstvu priredila več presenečenj, predvsem pa z zmagama nad sedanjo in bivšo svetovno prvakinjo Cibtirdanidzcjevo in Gaprindašvi-lijcvo Dve partiji tega kola sta sc končali remi: Voronova - Gaprindaš-vili in Kobaidze - Fatalibckova. Za 15. kolo je značilno zelo veliko prekinitev. Sele v nadaljevanju bodo namreč znani rezultati srečanj Alek-sandrija-Semjonova. Ciburdanidze -Popivoda, Kozlovska - Litinska. Zajčeva - Belavenec, Stupina -Grinfled in Ahmilovska - Mučnik. Sovjetska zastopnika na vrhu GRONINGEN — V nadaljevanju prekinjenih partij na evropskem mladinskem prvenstvu je sovjetski zastopnik Azmaiparašvili remiziral s Sanno in tako na čelu dohitel svojega rojaka Černina. Oba imata po petih kolih po 4,5 točke. Italijan Sanna je tretji s 4 točkami, naš Damljanovič pa s 3,5 točke deli četrto mesto še z Negulescujem, Rivansom in Iriolo. Nova mojstra Perovič in Dimovski Končan je zvezni turnir mojstrskih kandidatov v Han Pijesku HAN PIJHSAK - Na zveznem turnirju mojbtrskih kandidatov jc zmagal Dragan Perovič iz Titograda, poleg njega pa je mojstrski naslov osvojil še drugouvrščeni Nikola Dimovski i/ Skopja. Vrstni red: Perovič 9,5, Dimovski 9, Majerič S,5, Davčevski, Markovič, Bistrič 8, Supančič, Orak 7,5, Nurkič, Ponter 7. Meneinger, Sandič 6, Va-sovski 5, Nešič 4.5, Raduč 3,5. Trije delijo drugo mesto VRBAS - V nadaljevanju prekinjenih partij zadnjega kola mednarodnega turnirja sta Rakič in Spasov remizirala, Burger je premagal Kuli-govvskega, Bilek pa Matoviča. Končni vrstni red: Radulov 8,5, Veliekovič, Bilek. Vilela 8, Spasov, Trois, Rakič, Burger 7,5, Raičevič, De/e o,5, Kulagovvski, Govedarica 5,5, Konc 3, Matovič 1,5. Krnic prvak Srbije KLADOVO - Na prvenstvu Srbije jc kolo pred koncern zmagal mednarodni mojster Krnič, ki je v 12 kolih švicarskega sistema zbral 9,5, točke. Krnič se je tako uvrstil na državno prvenstvo. KAJ ZA KONEC TEDNA Sezona smučarskih maratonov se je že začela Cerkljam vabijo na svoj prvi smučarski maraton Spvrtno društvo Krvavcc-Ccrkljc organizira v nedeljo 30. t. m. I. smučarski maraton v Cerkljah na Gorenjskem Nastopili bodo pionirji na 5 km ter občani vseh starosti na 20 km dolgi , progi Tekaška proga jc pretežno ravninska. poteka pa iz Cerkelj proti Pšenični polici. Zalogu, dinjam, mimo spominskih obeležij NOB in nazaj proti j •šmartnemu in lepim senožetim do Po-/enka ob vznožju Taborja do Pšatc. dalje mimo vasi Grad. kjer sc bo proga vpet obrnila nazaj proti Cerkljam, mimo spomenika Davorina Jenka do | cilja (pred zadružnim domom). Na progi bodo okrepčcvalne postaje. Vsak udeleženec bo dobil brošuro j in lepo spominsko značko. Startnina znaša 20 din za pionirje, za dmgc udeležence pa 60 dinarjev. Prijave lahko pošljete na krajevni urad Cerklje »maraton 80« lahko pa sc prijavite tudi po telefonu 064/42-1811. ali pa na štartnem mestu v nedeljo do 8.30. V primeru slabega vremena ali večjega pomanjkanja snega, bo maraton i v nedeljo. 6 januarja 1980, o čemer bodo interesenti obveščeni po radiu v I soboto 29. t. m. Na smučanje in morda še v bazen? Sneg nam ponuja zimsko obliko «e-kreacije. toda snežne razmere v dolinah so zdaj. ob novem letu, še zmeraj preskromne Zato vam predlagamo, da se napotite s smučmi v zimskošportno središče škofje Loke. k Staremu vrhu in na Soriško planino. Povrni gori jc zapadlo dovolj, tudi novega snega. Tudi vlečnice obratujejo. -Zlasii je ugodna smuka na Soriški Rekreacija ob slabem vremenu Najbolje je. če je čovek športno vsak dan aktiven, ne glede na vreme. Konec tedna ho morda uro ali dve v naravi, za vsakdanjo vadbo hoje in teka pa zadostuje tudi dobre pol ure. Med najbolj goreče privržence lahkotnega teka v naravi sodijo Švedi. Ob slabem vremenu si obujejo visoke trimske čevlje in oblečejo vetrovko. ki varuje proti dežju. Na valoviti gozdni stezi, posuti z mešanico mivke in žaganja. opravijo 30 km lahkotnega teka z intervali živahne hoje. Pred trimsko kočico imajo posebno korito za temeljito čiščenje obutve. Po končanem treningu v naravi se oprhajo, ponekod pa jim je v trimski koči na voljo tudi savna. D. V. planini. V obeh centrih je. poleg alpskega smučanja, možno rekreirati (udi v teku na smučeh. Če pridete ob delavnikih, lahko dobile karte za vlečnici po znižanih cenah, ob sobotah in nedeljah pa popust ne velja. Potem ko se boste dovolj nasmučali in naužili svežega zraka, se lahko od-ločite še za rekreativno plavanje v zimskem bazenu v Železnikih ali pa v bazenu hotela Transturist v Škofji Loki Bazena sta odprta vsak dan od 15. ure dalje, ob sobotah in nedeljah pa tudi dopoldne od 9. do 13. ure. Cena je 30 dinarjev za odrasle M K. Na Stari grad - lep zimski izlet Priljubljeno izlctišče. ki ga Skofje-ločani ne poznajo dobro, je Stari grad nad Škofjo Loko. Skrit je pod Luhni- kom in je znan po svoji zgodovini. Tokrat pa bi radi. da ga spoznate tudi vi, saj je primeren za vse ljubitelje kratkih sprehodov v naravo. Dostop ni težaven, izlet pa bo lepo uspel tudi v zimskem času, če ni preveč snega. Pot nas vodi mimo Loškega gradu in zavijemo pred prvo trimsko postajo po lepi kolovozni poti na levo navkreber. Na vrhu hriba se lahko odpočijemo, oziroma se preizkusimo na trimski postaji s poskoki v levo in desno in nadaljujemo mimo Grebenarja po poti. po kateri gremo tudi na Lubnik. Ko sc znajdemo na stari vojaški cesti, se takoj odcepi v desno pot, ki nas bo pripeljala na razvaline Starega gradu. V srednjem veku je bila to pomembna utrdba NVindeniak. ki so jo upravljali gradiščani in skrbeli za varnost frai-sinškega gospostva. V 13. stoletju so bili gradiščani loški vitezi. Potres 1511. je to utrdbo razdejal in škof je ni več obnovil. S Starega gradu se lahko vračate po isti poti ali pa se spustite po poti v grapo in greste naprej ob vincarškem potoku proti Vincarjem, k; imajo ime po nekdanjih grajskih viničarjjh. Pot vas pripelje mimo samotne Primoževe hiše in se bliža zidu grajskega vrta. Izlet lahko zaključite v gradu, kjer sc lahko okrepčate. M. K. ZDRAVNIK SVETUJE Savna je dopolnilo Pri nn smo sprejeli savno kol koristno dopolnilo človekovi rekreaciji. dokaj pozno. Takoj moram povedati, da sama savna alti ne pomeni rekreacije, če ni zdražena s kakršnokoli prejšnjo fizično aktivnostjo, ki nas je prijetno ntradUa. Po rekreativni fizični »ktivnoati, tedaj, ko ae presnova dokaj zviša, savna s svojim toplotnim afinkiint pozitivno delaje na pospešeno izločanje s pomočjo znoja prrennvnlli nsovi, Id M se sicer skozi daljic obdobje Izločil s sečom In deblo skozi koko. To ae vsekakor nanaša na zdrav organizem, ki Je spoeoben, da prenese takšen napor. Predvsem je treba pondaritt, da savna za oboleli orgaaiaem ni zmeraj priporočljiva. Predaleč bi zašli, če bi za vsako bošezen zapisali pnaebaa navodila, vsekakor pa je prav, da ae poprej poavetajema z idraiaiknas pri obolenjih srca in ožilja, vkljačno z zvišanim ali znižanim bralni pritiskom, pri sladkorni bolezni z redno terapijo, obolenja ščitnice ob terapiji ali nekaterih kroničnih obolenjih kože. Previden ae je treba ravnati tndi pri akutnih in kroničnih obolenjih dihal. $e nekaj aploiuMi navodil: v vsaki savni so navodila, ki jih Je treba epoštevati; če ste v kabini sami, prižgite Inč, da bo Imel dežurni nadzor; prhanje po savni je sestavni del savne, in sicer z mrzlo vodo od 10 do 15 sekund; žejo potešite le s sokom, mineralno vodo ati z jabolkom. Ko odhajate iz kabine, sc zadržite kake pol are v predprostora, zlasti, če je zananja temperatura nizka. To vam lahko samo koristi. DR. PETER AŽMAN Rekreacija - moj vsakdan V Športnem parku na Kodeljevem si kar težko zamišljamo športno rekreacijo brez 43-letne Nade Možek, sicer uslužbenke Blagovno transportnega centra iz Ljubljane. Nada se ukvarja s športom od mladih nog. le nekaj let je prekinila, kot mnogo žena, ko je imela v družini največ dela. Mnoga leta je preživela po telovadnicah TVD Partizan, v zadnjih letih pa se je pestrost rekreacijske ponudbe tako razmahnita, da ji je žal, da je preživela mladost tedaj, ko teh možnosti ni bilo v tolikšni meri. Danes Nada najrajši plava, vsaj enkrat tedensko obišče katerega izmed bazenov, dvakrat tedensko pa vadbo v t rimskem kabinetu dopolnjuje s plavanjem za relaksacijo. Poleg tega je - \ "i . velika ljubiteljica teka v niravi, pa tudi v smučarskem teku se je že preizkusila, čeprav je bila lani prvič na smučeh. Kar zadovoljna je bila sama s seboj in upa, d* bo letos nadaljevala. Posebno če bodo snežne razmere ugodne in se bo v smučarskih tekih lahko izpopolnjevala kar v parku na Kodeljevem. Nasploh Nada pokaže veliko volje, ko gre za šport in njeni telesni pripravljenosti lahko zavida marsikateri aktiven športnik. Njeno pravilo jc, nikoli brez gibanja, pa tudi drugače ne more, tako zelo ima rada šport. Zato ni čudno, da se aktivno vključuje tudi v športno društvo, ki ga ima-j‘o organiziranega v podjetju. Posebno ji je pri srcu planinska sekcija in omeniti velja, da je Nada prehodila slovensko hribovje po dolgem in počez. Ko sva se pogovarjali o Triglavu, mi ^je dejala, da se je nanj povzpela »samo« trikrat, ker ima rajši poti, ki niso tako prehojene. Za hojo v planine v glavnem izkorišča vikende, zatrjuje pa, da si mora človek tudi med delavnikom odtrgati nekaj prostega časa za rekreacijo, čeprav nam sodobni način življenja to večkrat onemogoča. Tudi Nada je poleg službe obremenjena, kot gospodinja in mati, pa tudi ostala hišna opravila ji ne delajo problemov. Le brez športa ne more živeti, zato mu posveča vsak svoj prosti čas in svoje bogate izkušnje prenaša na hčerko, ki je že prava športnica. BREDA FERINCEK Glede odvečne tolšče je naJ bolj učinkovito, če se odločim za mero v uživanju hrane in pije če ter za redno športno akti vnos Največ zaležejo športne igre, kt človeka tako pritegnejo, da uživ tudi ob napornem tekanju in ska kanju. NAMIG TEDNA PRAZNIČNI OBRAČUN za sklepe kako bomo delali, kako ravnali v prihodnje. Naj bo tako tudi s športno rekreacijo. Vprašajmo se v tehle predprazničnih dneh ali smo v letu 1979 res kaj napravili za svoje zdravje, boljše počutje, utrjevanje; smo šli dovoljkrat na igrišče, kegljišče, v bazen, na atletsko stezo, v naravo, na goro, na smučanje. Smo informacijam, s katerimi nas obdelujejo z vseh strani o tem kako razvedrilni šport učinkuje na človeki organizem, dali dovolj veljav. Smo vabilom k hoji v naravi, lahkotnemu teku, in sprehajanju na smerčeh in drugim aerobnim zvrstem prisluhnili ali pa so šla pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven? Smo verjeli znanstveni ugotovitvi, da pomeni lahkoten tek po poteh čez polje in skozi gozd najbolj učinkovito telesno vadbo za srce, ožilje in dihala. ? Odgovor na ta, nekoliko kočljiva vprašanja ve vsakdo izmed nas sam. Največ je najbrže takih, ki bomo lahko na zastavljena vprašanja odgovarjali' brez »sramu* samo delno. Ni se nam še namreč posrečilo prestopiti praga, ki mu'pravimo »rednost*. Ne moremo se že šteti med tisie, ki se redno ukvarjajo s športno rekreacijo. Da je »redno* vsak dan ali najmanj trikrat tedensko, pa že nekaj časa vemo. In dobri sklepi? Saj vidite, kam merim. V željo, da v novem desetletju, ki ga začenjamo čez nekaj dni, prestopimo tisti prag in se znajdemo med tistimi, ki jim je zdrav razvedrilni šport navada, pa vendar ne suženjstvo. Samo dopolnilo, samo lep okrasek življenja. Stopiti po teh stopinjah imamo priložnost že med novoletnimi prostimi dnevi, ko bo obilo časa tako za proslavljanje, voščila, dobro kapljico in izbrano pogrnjeno mizo, a tudi za rekreacijo. Dokažimo svojo zrelost in bodimo zmerni v vsem. Preostali čas pa porabimo za športno rekreacijo, saj je povsod dovcUj snega, pa tudi drsališča, sankališča, keglišča nas čakajo. STANE UREK Po stari navadi delamo najrazličnejše obračune svojega dela leto, ki mineva, hkrati pa sprejemamo načrte in delamo