PMnneziil izvod 40 Krašev, mesečno n uročnimi 2 šilinga V. b. b. LETNIK VII. CELOVEC, SOBOTA, 6. DECEMBER 1952 GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE V današnji številki kmečka priloga OBVESTILA NAPREDNIH GOSPODARJEV ŠTEV. 86 (546) Indija se še naprej trudi za mir na Daljnem vzhodu Eisenhowerjeva vlada kompletna Uradni predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je pred nekaj dnevi izrazil „obža-iovanje" indijske vlade, spričo odločitve Pekinga, da bo po strupenem protiindijskem govoru Višinskega v OZN zavrnil indijski osnutek resolucije za rešitev vprašanja korejskih vojnih ujetnikov. Sporočilo, ki je bilo spričo lega objavljeno, poudarja, da Indija sedaj „ vnovič skuša pojasniti svoj predlog kitajski vladi" in izraža prepričanje, da sedanje nasprotovanje Pekinga „ni dokončno". Indijski predstavnik je pripomnil, da je indijska vlada nadvse zadovoljna s prejemom njenega predloga pri drugih, zlasti pri majhnih državah poudarjajoč, da bo zavoljo tega Indija vsekakor še nadalje poskušala najti sporazumno rešitev za prenehanje korejskega spopada. V političnem odboru Generalne skupščine OZN in na njenem zadnjem plenarnem zasedanju je namreč indijski predlog že bil sprejet. Samo sovjetski blok je glasoval proti, dve delegaciji pa sta se vzdržali glasovanja. Vedno več vzhodnonemških oboroženih sil . . . Angleška visoka komisija v Nemčiji je objavila poročilo, iz katerega se da razbrati nekaj podatkov o oboroženih silah v Vzhodni Nemčiji. Poročilo zagotavlja, da je na ruskem področju trenutno poj orožjem nad 100.000 mož, (torej več kakor je smela imeti cela Nemčija vojaščine po^prvi svetovni vojni) Odnosno vsaj 55.000 vee nego pred šestimi meseci. Poleg tega ustanavljajo'v Vzhodni Nemčiji letalske sile, ki štejejo že 5000 mož in mornarico s 4000 možmi. f Sodeč po poročilu, se iz skromnih začetkov razvija ▼ Vzhodni Nemčiji dobro organizirana in moderno opremljena vojska pod nadzorstvom ruskih oficirjev. Kopne sile so razdeljene v tri divizije s poveljstvom v Pasewalku, kjer je bila nekoč tudi glavna komanda Hitlerjeve vojske. Te divizije so opremljene s tanki, protiletalskim topništvom in samogibnim topništvom. Mornarica in letalstvo pa sta bolj zaostala. Mornarica, ki jo imenujejo „pomor-sko policijo", razpolaga z okrog 50 manjšimi enotami in s tremi skupinami obalnih čolnov novejše izdelave. Kar zadeva letalstvo, pa so že pričeli uriti moštvo, uporabljajoč pri tem ruska letala. . . . Zapadna Nemčija pa naj zviša svoj prispevek za Atlantski pakt Ameriški funkcionarji izjavljajo, da bodo v prihodnjem proračunskem letu pozvali Za-padno Nemčijo, naj poveča svoj finančni prispevek za organizacijo severnoatlantskega pakta. Njen prispevek v tem proračunskem letu je bil z odločitvijo sveta Atlantskega pakta 2,7 milijarde dolarjev, oz. kakih 10 odstotkov vrednosti letošnje nemške proizvodnje. Sedaj pa bodo zahtevali od Zapadne Nemčije, naj poveča svoj prispevek za najmanj 240 milijonov dolarjev, ker .je po ocenitvi ameriških ekonomistov zapadnonemška proizvodnja dosegla vrednost 30 milijard dolarjev. Zapadno nemški finančni minister Schaffer je izjavil, da se ho uprl slehernemu povečanju nemškega finančnega prispevka, poudarjajoč, da bi bila s tem ogrožena ekonomska trdnost Zapadne Nemčije. Ameriški funkcionarji pa kljub temu zagovarjajo zahtevo, naj bi se povečal nemški prispevek, pri čemer poudarjajo, da porabijo ZDA za obrambo 17°/o in druge države, članice Atlantskega pakta približno 10%) vrednosti svoje proizvodnje. Kairo. — Glasnik egiptovske vojske je najavil, da bodo izpustili na svobodo nadaljnjih 22 političnih zapornikov, interniranih od 7. septembra t.j. ril dne. ko je bila ustanovljena vlada generala Naguiba. To je že. drugi seznam izpuščenih oseb v zadnjih dveh tednih. Le v presledkih se je pretekle tedne zvedelo za imenovanje zdaj tega zdaj onega ministra, ki jih je okoli sebe zbiral novi predsednik ZDA Eisenhovver. Zdaj pa je že sestavil popoln seznam bodoče ameriške vlade. V njej so naslednje osebnosti: zunanji minister John Fo-ster D u 11 e s, obrambni minister Charles Er-win W i 1 s o n, finančni minister George H u m p h r e y, notranji minister Douglas M c K a y, pravosodni minister Herbert B r o w -n e 11, poštni minister Arthur S u m m e r -f i e 1 d, kmetijski minister Ezra B e n s o n, minister za delo Martin D u r k i n in minister za trgovino Sinclair W e e k s. Poleg teh ministrov bosta vladnim sejam prisostvovala še načelnik uprave za vzajemno varnost Ilarold St as se n in administrator za socialno zavarovanje gospa Ovetta Culp H o b b y. Razna druga imenovanja, ki jih Eisenhower še nadaljuje, se ne tičejo več neposredno nove ameriške vlade. Tu gre le še za druge visoke državne funkcije,, diplomatske predstavnike i«J. Novi ameriški prezident že v Koreji ? Ker se general Eisenhower od nedelje ni veČ prikazal v javnosti, domnevajo novinarski krogi v Washingtonu, da je že odpotoval v Korejo. Tudi radioporočila zadnjih dni pravijo, da se take domneve v Ameriki vedno bolj zgoščajo. Predvčerajšnjem vsekakor ni bil res sprejet nobeden najavljeni obisk pri novo izvoljenem ameriškem prezidentu. Praške smrtne obsodbe izvršene V sredo opoldne je praški radio razširil uradno objavo pravosodnega ministrstva CSR, la pravi, da so bile izvršene justifikacije na smrt obsojenih enajst bivših visokih funkcionarjev češke kominformistične partije in vlade ČSR. Med obešenimi so predvsem bivši zunanji minister Vladimir Clementis, bivši generalni tajnik centralnega komiteja KP CSR Rudolf S 1 a n s k y, bivši centralni sekretar partije za moravsko oblast Oton šli n g i,n bivši -glavni urednik cCntralroffga glasita KP CSR ,tRude pravo" Andr« S t m o n. Kalkbr se je zvedelo, so bile izvršene, justifikacije na dvorišču starodavnih zaporov in mučilnic na praškem Pankracu, prav tam, kjer so za časa nacistične strahovlade izdihnili svoja življenja tudi premnogi češki rodoljubi. Ne glede na kakršno koli krivdo ali nekrivdo sedaj usmrčenih praških obsojencev, je bil proces — samo eden v vrsti sličnih komin-formovskih procesov, ki so že bili in še bodo — v prvi vrsti naperjen proti narodom Češko- slovaške. Moskovski mogotci se pač za učvrstitev svoje vladavine ne ustrašijo niti krvavih uničevanj bivših njihovih poslušnih hlapcev, ki so se pozneje morda kdaj drznili dvomiti v kremeljsko vsemogočnost. Prizadevajo si, da bi zlomili odpor v tem primera konkretno češkoslovaškega ljudstva, da bi mu ubili vero v njegove lastne moči, da bi pljuvali na njegovo preteklost, revolucionarne tradicije in kulturo. Ponovno so skušali pribiti svojo teorijo, da mali narodi s ril a j moskovskih satelitskih držav nimajo za svojo osvoboditev nikakih zaslug, da jih je osvobodila le sovjetska armada ter da tudi sedaj ne bi zmogli ničesar, ko bi jim ne komandirali „bratski osvoboditelji". To je ena stran, kot vseh dragih, tako tudi praške sodne tragikomedije. Druga stran pa (je moralni padec in propad vseh „velikih načrtov" miroljubnega vladanja in zagotovljenih pozicij kremeljskih gospodarjev v domovini Cehov in Slovakov. Adenauer še ni mogel prodreti Zadnje tri dni je bila v bonnskem parlamentu dolgo pričakovana pomembna debata o ratifikaciji pogodb, sklenjenih med zavezniki in bonnsko vlado. Prvič so v zapadnonem-škem parlamentu debatirali o tem vprašanju že pred petimi meseci, za zasedanje, določeno na 3., 4. in 5. december, pa je bila predvidena druga in tretja razprava (zapadnonemški parlamentarni poslovnik namreč predpisuje tri razprave pred izglasovanjem zakonov). Čeprav vladna koalicija im socialdemokratka opozicija ne mislita ločeno, kar se tiče potrebe po ponovni oborožitvi Nemčije, so na razpravi vendar slej ko prej prišla do izraza bistvena nasprotja. Kot glavni govornik je kancler Adenauer na vso moč zagovarjal sklenjene pogodbe in zahteval naj jih parlament brez pridržka odobri. Tu gre namreč za tako imenovano generalno pogodbo, ki naj bi dala Zapadni Nemčiji spot neodvisnost in suverenost, ter za pogodbo o evropski obrambni skupnosti, ki da naj Nemčiji zagotovi pomoč držav sopodpisnic te pogodbe v slučaju agresije iz vzhoda. Stanje okoli teh pogodb pa je tako, da so dejansko že sklenjene in od drugih držav že odobrene in jih zato nikakor mi mogoče več spreminjati ali izpopolnjevati, marveč preostane le še alternativa „da" ali „ne“. Govorniki socialdemokratske opozicije so predvsem poudarjali, da ne obstoja nesporazum glede na načelno potrebo ponovne oborožitve Nemčije, ampak le zaradi načina in časa, kako in kdaj naj se izvede. Svobodo samostojnega ukrepanja si Zvezna republika s temi pogodbami sedaj ne bo pridobila, prej ji bodo še zožili trenutno mero te svobode. Prav tako sklenitev odnosno odobritev pogodb v danem položaju in času ne more sprostiti pot k združitvi obeh Nemčij marveč bi jo le blokirala. Zato menijo nemški socialdemokrati, da bi bilo potrebno še počakati na nadaljnji razvoj v Evropi in na svetu predvsem glede na zapadno-vzhodne odnose. Stranke vladne koalicije, zlasti pa sam kancler Adenauer, so pričakovali, da bo parlament takoj po 'dragi razpravi o ratifikaciji generalne pogodbe in pogodbe o evropski obrambni skupnosti prešel k tretji in zadnji razpravi, pa so sklenili (kakor pravijo zadnja poročila, ki smo jih prejeli pred zaključkom redakcije), da jo bila tretja razprava odgodena na čas po Novem letu. Kot razlog zato navajajo, da naj bi ustavno sodišče, ki ga je zvezni prezident dr. Heuss naprosil za oceno, ali so te pogodbe v skladu z zapadno-nemško ustavo ali ne, imelo še predhodno možnost dati to oceno. Adenauer, -ki je hotel na hitrico izsiliti nemškemu parlamentu ratifikacijski zakon, zaenkrat torej le še ni uspel. DonneIly odstopil Ameriški visoki komisar za Nemčijo in veleposlanik pri bonnski vladi Walter D o n n e 1-1 y je te dni podal ostavko na svoj položaj. Njegov naslednik bo verjetno sedanji namestnik visokega komisarja za Nemčijo Samuel Reber. Kakor izjavljajo ameriški politični krogi v Nemčiji, je običaj, da diplomatski predstavniki ponudijo . ostavko, čim pride do spremembe ameriške vlade. Domnevajo pa tudi, da je Donellyjev odstop morda nekako v zvezi z zavlačevanjem ratifikacije pogodb med zavezniki in bonnsko vlado, ki jih je ameriški senat že odobril. DFDL obvešča Celovec, 4. 12. 1952. — Danes se je zglasila na sekretariatu DFDL delegacija štirih odposlancev s sestanka devetnajstih zasebnikov in je pod vodstvom gospoda Reichmanna Jake intervenirala, da bi se DFDL zavzela za enotnost koroških Slovencev na prihodnjih volitvah. Delegacijo je sprejel organizacijski sekretar DFDL tov. dr. Franci Zrvitter in ji na njena izvajanja odgovoril, da z zadovoljstvom jemlje na znanje pripravljenost zborujočih za enotnost, da pa tozadevna intervencija pri DFDL ne bi bila potrebna, ker je Demokratična fronta od vsega začetka postavljala, propagirala in tudi dokazala prizadevanje za enotnost v vsem svojem delu. V ostalem je DFDL že na zadnji seji svojega Izvršnega odbora sprejela sklep, da vsi odborniki poslušajo mnenje naših ljudi o volitvah in bo o tem sklepala tudi na prihodnji seji Izvršnega odbora, ki bo v nedeljo. Organizacijski sekretar je v nadaljevanju izjavil, da bo iznešeno željo delegacije posredoval in podpiral tudi na nedeljski seji Izvršnega odbora, da pa je seveda dokončna odločitev pri Izvršnem odboru DFDL samem. On za svojo osebo da je prepričan, da se bo Demokratična fronta kakor do sedaj tudi pri bodočih volitvah prizadejala za enotnost vseh koroških Slovencev in v tem oziru od strani DFDL gotovo ne bo nobenih ovir. Na vprašanje organizacijskega sekretarja, koga predstavlja delegacija in kaj je bil namen sestanka, so delegatje izjavili, da ni bil namen sestanka, da se ustvari nova oziroma tretja stranka, niti se ni razpravljalo o programu ali kakršnem koli kandidatu temveč je bil edini namen ta, da se apelira na obe skupini v gornjem smislu. Delegacija je odšla potem, kakor je izjavila, od DFDL tudi k Narodnemu svetu koroških Slovencev, da tam v istem smislu intervenira. Iz sekretariata DFDL Arabci so nezadovoljni z delom OZN Libanonski predstavnik v VVashingtonu dr. Charles Malik je obdolžil OZN, da ni nepristranska v arabsko-izraelskem spora. V govoru, ki ga je imel po radiu v okviru oddaje ..Položaj na Srednjem vzhodu" je dejal, da ie OZN zelo malo napravila v Palestini in da ni uresničila nobene izmed postavljenih nalog za internacionalizacijo Jeruzalema, naseljevanje arabskih beguncev in ozemeljsko razdelitev Jeruzalema. Malik je dalje dejal, da nobena .arabska država ne namerava obnoviti vojne z Izraelom, vendar se Arabci boje, da bo Izrael nadaljeval borbo, saj je glede tega na boljšem položaju. Tudi Egipt bo dobil novo ustavo Zadnjič smo poročali o objavi osnutka novega ustavnega zakona v Jugoslaviji, o katerem bodo sedaj razpravljali delovni ljudje in družbene organizacije, ga ocenili in dodali svoje predloge. Iz Kaira pa zdaj poročajo, da so se tudi začele priprave za izdelavo nove ustave. Poročilo pa ne pove, ali gre za novo monarhistično, ali morda za kako republikansko ustavo. Vlada je imenovala odbor pravnikov, ki bodo napravili načrt nove ustave ter ga predložili ustavodajni skupščini, pri čemer bodo upoštevali predloge in pripombe raznih egiptovskih organizacij in skupin. Končno bo načrt ustave predložen državljanom z referendumom, Egipt je brez parlamenta že od Farukovega odstopa. Prejšnji teden pa je bivši predsednik vlade Ali Maher predlagal naj ustavodajna skupščina izdela načrt nove ustave. — Kakor znano, ie predsednik egiptovske vlade napovedal, da ! bodo volitve v Egiptu februarja. Kam bo krenila Amerika? V Ameriki sedaj vlada nekakšno medvladje. Truman je sicer še vedno titulami šef ameriške uprave ni vlade, ki obstoja tako le iz sveta njegovih sekretarjev, Eisenhovver pa ima oblast praktično že v svojih rokah, vendar pa pravno še ne nastopa kot odgovorni predsednik. To bo trajalo do 20. januarja, ko se bo slovesno vselil v Belo likso. Dokler ne bo nastopila nova uprava in dokler ne bo nova ameriška vlada tudi oficielno pojasnila svojega stališča o perečih mednarodnih vprašanjih, toliko časa bomo navezani le na razne več ali manj verjetne domneve, kam bodo krenili republikanci in kako bodo zagrabili to ali ono vprašanje. Ta ugibanja mučijo prav tako evropsko kot seveda ameriško javnost. Še posebno, ker ima ameriška uprava izrazito enostranski značaj. Z novim predsednikom se namreč v Ameriki vse menja, seveda le v vrhovih. Ameriški predsednik ne upravlja in vlada namreč le preko svojih ministrov-taj-nikov, marveč tudi preko raznih komitejev, institutov itd. Ta tradicija, ta sistem, ki sloni na osebnem zaupanju predsednika v svojo ..ekipo", datira še od devetnajstega stoletja. Vest, da je Eisenhovver že zdaj imenoval svoje najožje sodelavce, je zato ko blisk prešinila ves svet, saij nihče ni pričakoval tako nenadne poteze. Vsak po svoje tolmačijo ameriški listi to najnovejšo potezo Eisenhovverja. Brez dvoma je na ta način skušal zamašiti vrzel, ki je nastala v tej prehodni dobi. Največji del komentarjev se v svojih domnevah strinja s splošnim pričakovanjem, da se bo general naslonil na antiizolacionistično krilo republikancev, niso pa redki niti tisti, ki zatrjujejo, da pomeni postavitev Dullesa na najvažnejše mesto v bodočem Eisenhovverjevem kabinetu, na mesto državnega tajnika za zunanje zadeve, popuščanje pred Taftom. Dulles se med volilno kampanjo res ni hotel oprede- liti ne za enega ne za drugega in tudi njegova politična platforma, ki jo je republikanska stranka na letošnjem kongresu v Chicagu osvojila kot svojo, je tako sestavljena, da so jo lahko sprejeli i Taftovi izolacionisti i njegovi nasprotniki — »internaeionalisti". Toda, če so onkraj Oceana sprejeli vest o Dullesovi postavitvi brez posebnih pridržkov pa jo v Evropi, posebno v Angliji, niso vsi pozdravili lahkega srca. Dulles je namreč avtor dveh »zamisli" ki jih v Londonu smatrajo za kaj nevarni: »teorija o osvoboditvi Vzhodne Evrope" -in »teorija o letalskih represalijah v središču" — v primeru kakšne nove ruske avanture. Toda prva — sedaj na splošno poudarjajo — je bila zamišljena le kot volilni šlager. Upajmo pa, da bo tudi bojazen, da bi odslej vladali v Ameriki kar trije generali: Eisenhovver, General Motors in General Electric (General Motors in General Electric v resnici nista dva generala, ampak največji dve industrijski podjetji s temi imeni v ZDA, ki sta v pretekli vojfii zaslužili ogromne milijarde — op. ur.) brez vsake osnove. Stalni obmejni izgredi GOSPODARSKI DROBIŽ Pasivna zunanja trgovina Iz statističnega poročila o uspehih avstrijske zunanje trgovine v prvem, drugem in tretjem četrtletju 1952 je razvidno, da je Avstrija izvozila blaga v vrednosti 7.822,9 milijona šilingov in uvozila vključno ERP-dobave v vrednosti 11.004,5 milijona šilingov. Prvih devet mesecev letošnje avstrijske zunanje trgovine torej izkazuje trgovinski primanjkljaj v znesku 3.181,6 milijona šilingov. Vrednost uvoženih ERP-dobrin je dosegla 1.691,9 milijona šilingov. Iz te vsote je razvidno, kako je Avstrija še vedno navezana na inozemsko pomoč in kakšni napori bodo še potrebni, da Se ne bo življenjski standard znižal, če bo prenehala inozemska pomoč. Največjo uvozno postavko predstavljajo surovine, namreč znesek 3.718 milijonov šilingov. Vrednost uvoženih življenjskih potrebščin in poživil je znašala 3.053,4 milijona šilingov, dokončnih izdelkov 2.0S6,9 milijona in polfabrikatov 1.746,3 milijona šilingov. 'ftožifoia in novoletna oolžila Vabimo znance, družine in podjetnike po naši zemlji, da tudi letos izrazijo svoja božična in novoletna voščila z objavo v »Slovenskem vestniku". Te lepe navade se poslužimo prav vsi od skrajne slovenske Zilje do Labuda. Strani božičnih in novoletnih voščil naj bodo neka revija nas vseh, ki nam je pri srcu dobrobit vsega našega in ki stremimo za tem, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak — to je: razumevanje in enotnost med nami in mir med narodi. Izrežite naročilnico in jo izpolnite ter pošljite na naslov: Uprava »Slovenski vestnik", Celovec-Klagenfurt, Gasomelergasse 10. — V pripombi navedite kakšno voščilo želite, ker cena za običajno velikost voščila je 10 šilingov, za dvakratno velikost 20 šilingov in trikratno velikost 30 šilingov. V pripombi lahko tudi navedete besedilo, ki ga želite v voščilu, če naročite dvakratno ali trikratno velikost voščila. . NAROČILNICA Ime! Poklic: Kraj bivališča: Pripomba: Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je poslalo bolgarski vladi noto, v kateri navaja več primerov agresivne delavnosti bolgarskih državnih organov proti Jugoslaviji. V noti je navedeno, da so bolgarske oblasti ob p zato, ker pač tako predpisuje društveni zakon, marveč da bodo postali resnično tisti forum, ki bo stvarno in zavedajoč se velike odgovornosti odločal o nadaljnji usodi prosvetnega življenja in dela na vasi. Lahko smo uverjeni, da bomo v našem prosvetnem udejstvovanju mnogo lažje želi uspehe, ako bo postal občni zbor prosvetnega društva v resnici pravi parlament vseh prosvetnih delavcev na vasi. asasiiraai Sobota, 6. december: Miklavž Nedelja, 7. december: Ambrozij Ponedeljek, 8. december: Brezni. S poč. M. D. Torek, 9. december: Peter Fourier SPOMINSKI DNEVI 7. 12. 1835 — Izročena prometu prva železniška proga v Nemčiji med Niirnbangom— Fiirfhom — 1941 Japonska napadla Anglijo in Ameriko — 1944 Partizani so z ukano osvobodili iz celjskega za. pora ,.Starega piskra“ 500 slovenslch talcev. 8. 12. 1918 — Rojen v Ljubljani partizanski pisa- telj Klusov Jože, s pravim imenom Bogo Flander — 1946 Začetek slovanskega kongresa v Beogradu. 9. 12. 1826 — Rojen pri sv. Duhu pri Škofji Loki pesnik, prevajalec in politik Franc Cegnar. Grabšianj Pri kmetu Martinjaku v Dražji vesi je v gospodarskem poslopju v noči od nedelje na ponedeljek izbruhnil požar, ki je z veliko brzino zajel vse poslopje. Vse prizadevanje, da bi ogenj ukrotili, je bilo zaman. Poslopje je postalo žrtev plamenov do zidovja. Težko prizadetemu gospodarju so zgorele tudi vse zaloge krme, kar je posebno letos, ko je vsled nepo-voljne krmske letine za krmo posebno trdo, zelo občutno. Ogenj je poleg tega uničil tudi gospodarske stroje in orodje in cenijo škodo preko 90.000 šilingov. Šmihel nad Pliberkom Dalje časa se že nismo oglasili v našem listu, danes pa moramo nekoliko podražiti naše fante, ker malomarno gledajo zraven, ko prihajajo po naša dekleta ženini takorekoč od zunaj. V nedeljo, 23. novembra so se poročile kar tri iz naših vret, iz vrst našega slovenskega prosvetnega društva „Peca“, namreč: Haninova Ivanka, Tratnikova Marica in Biirjakova Mi-cika. Od nekdaj pa je ne ravno dobra in lepa navada, da poročene žene ne delujejo več v prosveti, zato utrpi naše v zadnjih letih cvetoče prosvetno društvo z izgubo imenovanih deklet, najboljših igralk in sodelavk, ne lahko nadomestljivo izgubo. Ivanka je na primer pri vsaki igri rada prevzela najtežjo žensko vlogo, neglede na to, če je nastopila v osebi kot mlada ljubimka ali starejši ženska. V igri ,,Roza Jelodvorska" je igrala Hildegardo, v drami „Sin“ spet mlado Heleno, v igri ,,Kralj na Betajnovi'1 pa je nastopila kot stara Luža-rica. To pomeni, da je Ivanka pojmovala prosveto in odrsko umetnost pravilno. Tudi Burjakova Micika je pogosto nastopila na našem odru dn igrala prav izvrstno ter se prav tako ni branila prevzeti nobene vloge, bodisi tudi starejše ženske. Tratnikova Marica pa je kot izurjena tipkarica bila vedno pripravljena pomagati odboru pri pripravah za prireditve in je na ta način prispevala svoje k uspehu. Zaradi tega se odbor v imenu vseh članov vsem trem požrtvovalnim članicam za trud in sodelovanje v naši prosveti zahvaljuje in kliče vsem na mnoga srečna leta! Živinorejska zadruga za Libuče in okolico je gradila in zboljšuje pašnik V nedeljo, dne 16. novembra t. 1., je imela Živinorejska zadruga za Libuče in okolico pri Brezniku v Pliberku svoj občni zbor. Iz poročila načelstva lahko povzamemo sliko o razvoju, napredku in težkočah zadruge in o delu, ki ga je izvršila v preteklem letu. Pred kakimi štiridesetimi leti so nekateri uvidevni kmetje, med temi v prvi vrsti Štefan Jčral iz Dolge brde in več drugih, kupili na vrhu Belšaka obsežno Štibarjevo posestvo, ki so ga namenili za podlago napredku in zboljšanju živinoreje, ki pomeni za riašega kmeta hrbtenico gospo-darskega obstanka in vir dohodkov. Pred štiridesetimi leti so torej ustanovili Živinorejsko zadrugo. Prvi načelnik je bil Štefan Kral, ki mu pripadajo za mlado zadrugo velike zasluge, ki se ne smejo pozabiti. Storil je vse potrebne korake pri oblasteh in uredil finančno plat za odplačilo imenovanega posestva. Kralj je bil tudi slovenski župan libuške občine, ki takrat še ni bila razdeljena. Med časom Kralovega županovanja je bil v libuški občini slovenski tajnik Franjo Miiller, ki so ga izvolili tudi za tajnika Živinorejske zadruge, ki je na tem področju 'deloval z veliko vnemo. Na zadružnem posestvu so nastavili pastirja Zahomec Težka nezgoda je zadela pri delu našega Nika Kriegla, p. d. Kriegla, ko je bil s svojim sinom zaposlen v gozdu. Nikota je zadel smrekov hlod za nogo tako, da ga sin niti oprostiti ni mogel in je moral poklicati drvarje, da so ga pomagali rešiti. Toda nesrečni Niko je zadobil težke poškodbe in sicer trikraten zlom noge. Talko poškodovanega so prepeljali v beljaško bolnico, kjer bo gotovo nekaj časa ležal, preden bo spet na negah. Želimo pa vsi vrlemu sosedu in vaščanu, da bi čim prej okreval in prišel spet zdrav med nas. Zaradi tega se tudi ni mogel udeležiti občnega zbora občinskega odbora Slovenske kmečke zveze, ki smo ga imeli minuli torek. Kmet Kriegl je namreč tudi delaven in podjeten odbornik občinskega odbora Slovenske kmečke zveze, ker ve, da je Slovenska kmečka zveza tista naša organizacija, ki si v razumevanju naših potreb prizadeva izboljšati naš pereči gospodarski položaj, da se bomo ohranili na naših kmetija!) kot,,svm gospodarji. . • ' t ■ .*• • ' ' ' ' 11.’ "/•.♦ n - J Lipa nad Vrbo Minulo nedeljo pozno zvečer je zadel nek osebni avto na cesti pri Lipi v obcestni kamen. Iz Beljaka je kmalu privozil rešilni avto, ki je transportiral nekega gozdnega delavca v celovško bolnico. Voznik* rešilnega avta je svoj voz zavrl in ga hotel ustaviti, da bi onemu pomagal. Zaradi poledice pa je rešilni avto zaneslo tako, da je zadel v osebni avto in se prekucnil. Šofer Erich Matnak je utrpel znatnejše poškodbe, neka oseba, ki se je tudi nahajala v avtu, je zadobila lažje poškodbe, do-čim je gozdni delavec ostal nepoškodovan. Ob osebnem avtu je bilo nekaj ljudi, med katerimi je Lidija Juh iz Borovelj odnesla po- in prevzemali vsako leto na pašo živino, v začetku okoli 40 do 45 po številu, ko še opušče- j ne njive in pašniki niso bili izčrpani. Seveda 1 so kmetje zadružniki s prostovoljnim delom razvažali in raztrosili hlevski gnoj, toda bilo ga je premalo in polagoma so se pašniki izčrpa-vali, tako da so mogli prevzemati vedno manj | živine na pašo. Leta 1920 je bila libuška občina razdeljena i in del občine je pripadel Jugoslaviji in prvi načelnik Kral je s svojim posestvom pripadel na jugoslovansko ozemlje. Nato so člani Živinorejske zadruge izvolili za načelnika Alojzija Milača, posestnika p. d. Brenarja na Blatu. Milač je za zadrugo mnogo storil, vzdržal je v težki poplebiscitni dobi, premagoval vsakovrstne težkoče in se neštetokrat napotil na Šlibarjev vrb, posebno, kadar so prevzemali živino. Vedno so ga zadružniki radi imeli v svoji sredi, kar si je pridobil s svojim vedrim nastopom, znanjem in izkušnjami. Kljub vedno težjim gospodarskim prilikam jo posestvo vzdržal in to je tudi velika njegova zasluga. Milačev naslednik je postal v dobi naraščajoče gospodarske krize kmet Janez Kes v Šmarjeti. Gospodarske težkoče so postajale škodbe. Kmalu sta prispela dva beljaška rešilna avtomobila, od katerih eden je odpeljal v celovško bolnico namenjenega gozdnega delavca, drugi pa ostale nove ranjence v bolnico v Beljak. Na rešilnem avtu je zaradi nezgode nastala občutna materialna škoda. Celovec V takoimenovani ,,Mrzli kleti" na Križni gori je čez zimo nastanjena bogata zbirka me-nažerija, zbirka vsakovrstnih živali, znanega podjetja Prechtla. Nedavno., je podjetje obogatilo svoje živalsko kraljestvo z nabavo velikanskega slona in je razstava živalstva upravičeno lahko ponosna na to pridobitev, ker je v vsej Avstriji samo še v Schonbrunnu en slon. Veličastna žival tehta ogromno težo 5000 kilogramov in izvira iz indske džungle, kjer je pred 40 leti zagledala luč sveta. V njegovi domovini so mladega slona vjeli, nakar ga je prevzel nek holandski zoo, pozneje je pa prispel v Koln, od koder so ga transportirali k podjetju Prechti'v Celovcu. Slon potrebuje skrbne nege, kar seveda ni majhna zadeva in požre na dan celih 250 kilogramov sena in ovsa, kar jo samoumevno, da takšno krmljenje nekaj stane. Popije pa ta velikan en sod vode na dan, namreč v treh obrokih 300 litrov. Vsak dan morajo slona skrtačiti in v mrzlih nočeh odeti s slamo. Slon po večini stoji in se vleže le, če je zelo utrujen, kar se zgodi samo dvakrat na teden. V svoji okolici raznih živali ne tipi, dobro se razume samo z konjički. Ogromna žival je dobro dresirana in prav priljudna, vendar je močno priklenjena, da se ne more odtrgati. Prihodnje poletje pa bo potoval po sejmih in razstavah, kjer ga bo občudovalo staro in mlado. Njegova življenska pot pa je še dolga, ker ni izključeno, da bo dosegel starost 300 let. vedno bolj kritične, znana kmetijska kriza, ki se je iz leta 1931 stopnjevala iz leta v leto. Kmetje, ki so pasli svojo živino na pašniku, so komaj zmagovali primeroma nizko pašnino, les, ki je prirastel na posestvu ni imel zaradi transportnih težkoč nobene cene. Za meter drv si dobil zgoraj komaj 1 šiling, davki pa so bili visoki, poslopje je bilo treba popravljati in vse neštete težkoče je moral načelnik zmagovati, dokler ni prišla druga svetovna vojna, ko so zadrugo prevzeli drugi in po svojem gospodarili. Bili bi nehvaležni, če ne bi poudarili zaslug, ki jih ima Kos za zadrugo pri svojih neštetih poteh in skrbeh, ki jih je zanjo storil. Po svetovni vojni se je preorganizirana Zveza slovenskih zadrug z novim zaletom založila za razvoj in napredek slovenskega zadružništva na Koroškem. Vsepovsod so že vidni uspehi njenega dela in pobude tako tudi pri Živinorejski zadrugi v Libučah. Letošnji občni zbor je mogel pokazati prve znatne povojne uspehe. Na štibarjevem vrhu je bilo živahno gibanje. Pod vodstvom tesarskega mojstra Štefana Potočnika in zidarskega mojstra Ignacija Kuhleja so izgradili in obnovili hlev za živino, postavili novo ostrešje in uto za steljo in orodje. Pašnik so z žico, s katero je pomagala Zveza slovenskih zadrug, pregradili na tri oddelke, da se paša menjaje čim bolj izkoristi. Na pašnik so vrgli znatne količine umetnih gnojil. Del stare trave so pokosili, kjer je zrasla sveža nova trava in se je tam, kjer je bilo prej pokošeno, živina zelo rada pasla. V smeri proti sosedu Fužinarju so iztrebili grmovje, ki je raslo po pašniku. Pastirju so nakazali za njegovo setev drug del zemljišča, dosedanjo od njega uporabljeno parcelo pa so posejali s travo. Navedeno delo je brez dvoma uspeh in korak naprej, kakor sta priznala tudi uradnika okrajne agrarne oblasti inšpektor Kulterer in. inženir Mayer, ki sta si stvar ogledala. Letos je bila, kakor tudi drugod, občutna suša in so prevzeli na pašnik le 25 glav živine. S pri- Sfovenska prosvetna zveza naznanja Slovensko prosvetno društvo „BiLka“ v Bil-čovsu vabi na prireditev, ki bo v nedeljo, dne 7. decembra 1952, ob 14.30 uri pri Miklavžu. Na sporedu je igra „LJUDMILA" Pridite v obilnem številu! mernim gnojenjem in potrebnim oskrbovanjem pašnika, je pričakovati, da bodo mogli prepasti na zadružnem pašniku do 45 mlade živine. Pašnik je del pripomočka k uspešni živinoreji, zadruga pa se bo po močni pobudi Zveze slovenskih zadrug in Slovenske kmečke zveze posvetila 'tudi pažnji živinoreje na splošno. To področje je obširno, zboljšanje kvalitete plemenske živine, vodenje rodovnikov, mlečne kontrole, premije za dobro plemensko živino in podobno. Te uspehe je mogoče doseči le v obliki zadružništva in s skupnimi napori bo uspelo dvigniti živinorejo, da bo rentabilna in donosna. Tahi se nato nekoliko pomiri in obišče drugega dne vinograd gospoda Vsesvetičkega na Bukovcu, kjer se je krog odličnih gostov do kasne noči veselil. Tudi Gašper je bil povabljen na veselico, pa se je oprostil, da mu danes ni za družbo, ker ga zelo boli glava in je zdravil svojo bol v prijazni kamrici krčmarice Jage. Zunaj se je že zvečerilo, a Gašper se ni veliko vprašal, ali je svetlo ali mrak, ampak se je zanimal zgolj za sijaj starega vina in ženskih oči. Pravkar je začel svoji Jagi pripovedovati, kako so ga Turki nemilo gnali v ujetništvo, ko zagleda skozi odprto okno glavo banovega vratarja, ki zakliči: „Hitro pridite domov, plemeniti gospod!" Gašper se zdrzne, prevrne vrč na mizi in ne da bi slugo dalje spraševal, jadrno steče v banovo palačo. Vrata so bila odprta na stežaj. Na dvorišču sta stali dve kočiji, a nikjer ni'žive duše. Gašper steče po stopnicah. Na hodniku vidi zbrano služinčad, ki plaka in toži. Gašper se z lakti prerine skozi gručo, plane v sobo in okameni. Sredi velike dvorane stoji na zemlji črna mrtvaška krsta, nad katero se je sklonila v orno odeta ženska — banica. Ro- ke je sklenila, čelo ji je počivalo na krsti, a skozi zamolklo ječanje kdaj pa kdaj obupana vzklikne: .-Joj. joj, Peter, drug moj!" „Barbara, kaj je, zaboga?" vzklikne Alapič in skoči k sestri. Na bratov glas se banica strese, skoči kriče kvišku, se vrže Gašperju na prša in zavpije: „Brat, brat, mrtev je. mrtev! A jaz sem vdovica, uboga vdovica!" Gašper vede sestro do stola, kamor ječe sede in z objokanimi očmi gleda predse. Molče stoji brat zraven nje in se zagleda v slabi plamen voščene sveče, ki je plapolala na mizi in razprostirala svojo rumeno svetlobo po mrtvaški krsti. Cez dve minuti se pojavita na pragu Tahi in gospa Halona. „Ali je mogoče?" vzkrikne Helena in steče k prijateljici. Tahi obstane na pragu, bled ko smrt. ,,Ali je mogoče?" vzdihne banica in vzdigne glavo, „ali je mogoče? Res je, strašna, neizprosna resnica! V tej krsti leži ban Peter mrtev, moj mož, moj mož! Joj meni, joj!" In idova si pokrije z rokami lice. „Kako se je to zgodilo?" vpraša Tahi, ki je bil ves strt. Banica spusti roke na mizo. dvigne glavo in jame ječaje pripovedovati: „Svatbo smo srečno opravili. Ko se vozimo po ravnici, nas preseneti huda, ljuta burja. Peter zmeče name, kar smo imeli s seboj obleke, on pa ostane v sami surki. Karala sem ga zaradi te lahkomiselnosti, a on se mi smeje. Kasno ponoči dospemo do Čakovca in ležemo spat. Napišemo pismo Gašperju, kar začne Peter tožiti, da ga v prsih bode. Glava mu je gorela ko razbeljeno železo. Začelo se mu je blesti. Prepadla sem in poslala po padarja Zrinjskih. Prepozno! Cez tri ure je izdihnil, zdaj pa tu leži mrtev. Mrtev! Joj, moj Bog, mrtev! Ali sem to zaslužila?" „Gospod Tahi," reče polglasno Gašper in se približa susjedskemu gospodarju, „prosim vas, bodite nam v tem strašnem času v pomoč!" ,.Jaz?" zamrmra Tahi, „sam bi moral iskati pomoči. Ban Peter Erdedi je mrtev, moji računi so prekrižani. Kaj bo zdaj?" Gašper odvede banico v spalnico. Tahi in Helena sta ostala sama ob krsti. Helena položi roko na moževa ramena. „Gospod Franjo," spregovori tiho, ,.ali ne pomeni ta krsta za naj p, prst božji?" Tahi se zdrzne in srdito odgovori: „Gospa Helena, zdi se mi, da spet govori iz vas tisti prekleti brdovski pop." „Memento mori!"* se zasliši zdajci rezek glas. Vstopi duhoven majhne postave z dolgo črno brado — škof Jurij Draškovič. „Do mojih ušes je prišel glas, da je Vsemogočni v tem usodnem času kraljevini vzel poglavarja. Prišel sem, cja obiščem ta dvorec' črne žalosti in molim za dušo pokojnikovo." Draškovič poklekne pred krsto in začne naglas moliti in ko naposled jasno in glasno izusti ,Amen‘, zagrabi Tahija nekaj za srce. * ,,Pomni človek, da bo treba umreti." XV. Medtem ko se je nad Zagrebom razlegal turobni glas zvona in oznanjal, Ua je 'kraljevina izgubila bana, sta sedela v brdovškem župnišču dva človeka, domači župnik Ivan Babič in neki posvetni gospod visoke in vitke postave in rjavih bistrih oči; obraz, ki je bil krepak in odkritosrčen, so mu krasili dolgi brki. To je bil Stefan Grdak iz Filetinca, kri-ževški plemič, ki ga je poslal kralj Maksimilijan. ,,Hvala vam, častiti gospod," reče plemič duhovnu, „za vaša sporočila, kaj se tu dogaja. Presvetli kralj me je poslal nalašč semkaj zato, da v imenu njegove uprave upravljam Heningovičino polovico imetja, dokler ta pravda ne bo končana*. Niti manj ne dvomim, da * V tem času, to je proti koncu 16. stoletja, je začela obhist veleplemstvo spričo naraščanja bogatečega meščanstva počasi propadati, kar so vladarji izrabili v to, da so začeli koraik za korakom pri kraj Sevati plemiške posebne pravice, s čimer se jo naravno okoriščala tudi kmečka množica. Vendar so od tega družbenega razvoja imele v prvi vrsti korist vladarske dinastije, ki so večale svoje premoženje in moč ter se kmalu povzpele do absolutne premoči v državi, tako imenovani vladarski absolutizem, ki je dosegel svoj višek v 17. in 18. stoletju ter se obdržal do polovice 19. stoletja. Kmečki razred pa se je kolikor toliko osvobodil tlačanstva, čeprav v zelo omejenem obsegu, v avstrijskih deželah šele po reformah Marije Terezije in Jožefa II. (1765—1790), ki je odpravil tlačanstvo, pa obremenil kmetstvo z odkupom. ZA GOSPODINJO IN DOM Znanje, okus in spretnost pri oblekah Kuhttraki recepti MESNI ZVITKI Vsaka žena-gospodinja se zaveda, da se njeno znanje, okus in spretnost ne kažejo samo v opremi in čistoči doma, ampak tudi na oblekah in perilu vseh dotnačih, zlasti otrok. Četudi nam obleke šivajo izven doma, je dolžnost gospodinje, da pazi na kvaliteto blaga pri nakupovanju ter svetuje barvo in kroj. Za to si pa mora gospodinja pridobiti potrebno znanje, da zna čim bolj izkoristiti vse možnosti in zmanjšati izdatke svojega gospodinjstva. Z malo denarja in veliko spretnosti se lahko človek lepo obleče, Tes pa je tudi obratno, da je lahko neokusno in nerodno oblečen, čeprav potroši za to dosti denarja. Obleka ščiti telo pred mrazom in preveliko vročino, služi nam pri delu ali pa jo oblačimo za slovesne priložnosti Pri izbiri moramo gledati, da bo obleka služila svojemu namenu. Zato za vsako od teh potreb izberemo drugo vrsto blaga, toda obleka mora biti vedno praktična, udobna in okusna. Pri izbiri blaga ne sine voditi želja dopadljivosti ali mednega kinčenja, ampak le dober okus, praktičnost in trpežnost blaga. Posebno za žene velja pravilo, naj ne bo nič preveč kričečega, ampak skladna, umerjena barva in enostaven kroj. Preveč naborkov, pisanih okraskov v kričečih barvah in širokih pentelj ne naredi obleke okusne! Enostavnost in skladne barve delujejo, vedno mnogo bolj sveže in kažejo dosti smisla za lepoto. Obleka mora biti udobna. Sešita mora biti •ako, da ne ovira telesa pri svobodnem gibanju. Pri moških ne sme biti preozek ovratnik na srajci, ker ovira krvni obtok, ženske pa ne preveč stisnjene v pasu, kajti s tem je ovirano dihanje in svobodno gibanje. Nezdravo je tudi nositi gumijaste podveze, ker se zaradi stiskanja širijo žile in noge otekajo. Ljudje so včasih prepričani, da je obleka bolj topla, če se telesa tesno oprime. Toda to ne drži. Med obleko in telesom mora biti nekoliko prostora, tako da nas od telesa segreti zrak bolje ščiti od zunanje temperature. Razen tega pa se tesno oprijeta obleka hitreje trga in nas ovira pri gibanju. Teda tudi prevelika obleka ni dobra. Starši se pogosto motijo, ko rečejo pri kupovanju obleke ati čevljev Za Otroke: „Naj bo veliko, da bo še za drugo leto!" Otroci res hitro rastejo, toda prav tako hitro tudi trgajo. Predolgi plašč, zavihani rokavi in nogavice se na pregibu veliko hitreje strgajo, preveliki čevlji pa otroka ovirajo pri pravilni hoji in trgajo nogavice. Za delo je najboljša obleka iz močnega platna, ker je močnejša od volnene ah bombažne, laže se pere in telo se v njej bolje zrači. Zato so zelo praktične enodelne delovne obleke (pajaci), ki jih lahko oblečemo same ah čez drogo obleko. Tudi gospodinja ima svojo delovno obleko, predpasnik, s katerim prihrani veliko obleke in pazi na snago. Volnene obleke moramo pogosto čistiti m krtačiti, platnene pa prati. Tega ne delamo sa- bo gospa pravdo vsaj na polovico dobila, ker je to njena dediščina, katero ji je Tahi ugrabil po krivici. Poznajo ga, tega gospoda vrhovnega konjušnika tudi na dvoru, da je divjak, kateremu ni para, in jaz se bojim od njega še veliko zla, čeprav je kralj nekoliko bolj pravičen, kakor so njegovi lakomni svetovalci, ki jih je znal Tahi v imenu prijateljstva pridobiti na svojo stran. Moram tudi resnici na ljubo priznati, da ti gospodje niso radi uvedli te začasne oskrbniške državne uprave, pa so se vdali, ker se boje, da ne bi zopet tekla kri. Mogoče, toda pristali so nanjo pac. v prvi vrsti zaradi tega, ker bodo za časa te začasne uprave pobirali zlate dohodke od nje, saj veste, tla je državna blagajna vedno pTazna. Nimam v tem kraju znancev razen vas, ki vas od mladih nog poznam kot poštenjaka. Zato sem prišel k vam, da vas prosim, bodite mi pri tem težkem poslu v pomoč, ker bi v tem morebiti kratkem času, ko bom tu uradoval, rad spet uvedel red in zakonitost, ki, kakor slišim, pod Tahijem ne cvete." „Ne cvete, žalibog," potrdi župnik. „Bog mi” je priča, gospod Stefan, da sem sporočil golo resnico in hvalim Boga, da ste prišli, ker kraljevega človeka bodo pač morali poslu-Ščiti«** „Ne vem, če ga bodo res," Odgovori Grdak in otresa z glavo, — „ko sem prišel danes zjutraj na Susjed in se legitimiral s kraljevim pismom, mi je začela Tahijeva služinčad že na prvi mah metati med noge polena; Peter Pe-tričevič mi noče izročiti ključev, vsi me gle- mo zaradi higiene, ampak tudi zato, da nam obleka dalj časa traja. Poleg tega ima le redka gospodinja lahko vedno pri roki krojača ali šiviljo, ki bi pokrpala, prekrojila ali popravila njeno obleko ali obleke njenih domačih. Prav gotovo je, da bodo vsi lepše, bolj okusno in v redu oblečeni, če bo znala gospodinja sama opraviti majhne popravke. S tem bo tudi svojemu gospodinjstvu prihranila marsikateri izdatek. Var ni majhne važnosti. Preberite tudi to Večkrat naletimo na prav surove odnose, ki niso dostojni človeka. Posebno obsojanja vreden je odnos do mater. Kolikokrat jih vidimo težko obložene s torbami, paketi itd., kako se trudno naslanjajo na stene železniškega vagona, tramvaja ali avtobusa, pred njimi pa sedita mla'di fant in dekle in se ne ganeta. „Saj sem plačal, kakor ona", je slab odgovor, ah „Kdor prej pride, prej melje". Ti izgovori pričajo o neotesanosti, da celo o posurovljenem odnosu do svojega bližnjega, zlasti pa še do starejšega človeka. Na nas je, da poučimo te zanemarjene mlade ljudi, kako naj se vedejo v takih primerih. Kjer koli sedijo in vidijo, da starejši ljudje, zlasti pa matere z otroki, nimajo prostora, naj se takoj umaknejo in jim ponudijo svoj prostor. Ko izstopijo iz tramvaja, železnice ali avtobusa naj pomagajo takim ljudem izstopiti. Primimo otroka za hip, da bo mati lahko izstopila, ne da bi sebe in otroka izpostavljala nevarnosti, da se telesno poškodujeta. Kadar hodimo po cesti, umaknimo se starejšim ljudem in materam ' z otroki. Pri stopnicah grede jih pustimo pri zidu, pri vhodu v urade ah stanovanja jih pustimo naprej. Ce jih vidimo težko obložene, pomagajmo jim, vzemimo paket, torbo ah kovček in stopimo z njimi tistih nekaj korakov do c;lja. Ce opazimo, da jim je kaj padlo na tla, jim poberimo. Vse to ni tako težko, da bi se ne dalo z malo dobre volje in prizadevanjem storiti. Zdaj pa še eno vprašanje. Večkrat smo priča, kako nespodobno se vede naša mladina: preklinja, se surovo šali, predmet pogovora »o kaj pogosto opolzke opazke in kvantarska na-migavanja. Tisti mladi ljudje, ki se celo postavljajo s takim vedenjem, so vredni ne samo preziranja, ampak tudi pomilovanja. Prav gotovo je to rak-rana vojnih in povojnih razmer, v katerih je ta mladina rastla in se razvijala, da je tako posurovela. Ne hodimo ravnodušno mimo tega, ne da bi storili vsega, kar je v naši moči, da bi se vse to še v pravem času popravilo. Skrbimo za vsebino vzgoje, iz katere naj bi črpala naša mladina. Ta vsebina mora biti bogata, zanimiva in mora prijati mladim srcem. Noben trud ni prevelik, da bi tega vprašanja ne skušah rešiti. Od tega za-visi zdravo čustvovanje in mišljenje dobršnega dela naše- mladine. dajo po strani in se me ogibljejo, jaz pa sem stal ko grešnik pod vešali. Toda gospoda se moti. Grdak se ne da preslepiti od nobene gospodične. Ne popustim in grem ravno pot." „Tako je tudi prav, gospod Štefan; to je edini način, kako si boste pridobili ugleda. Posebno pa vam priporočam to siromašno ljudstvo, ki pod Tahijem poti krvavi pot. Pri svojem poštenju vam zagotavljam, da človek še ni videl takih grozot, kakršne morajo prenašati Tahijevi tlačani. Saj so vsi velikaši nasilneži, to jim je v krvi in tako so od vekov navajeni, toda Tahi je tak, kakor da ni prejel svetega krsta in kakor da nosi v prsih namesto srca kamen. Kaj nisem vsega izkusil! Ne mešam se rad v gosposke zadeve, toda duhovnik sem in se hočeš nočeš moram, kajti, kdo bo branil čredo volkov, ako ne pastir? Ponižal sem se zaradi ljudstva več ko enkrat. Spovednik sem gospe Helene Tahijeve, pa sem jo večkrat ostro prijemal in jo karal; Helena, čeprav je tudi silovite narave, ima nekaj srca in zdi se, da se je moji opomini počasi prijemajo, a Fer-ko Tahi je zver in ves okraj ga preklinja. Kar sem živ, nisem videl takega nečloveka, ki mu je največja 6last mučiti do smrti ubogo ljudstvo. Povedal sem vam kaj je počel z Mogai-čem, s Štefanom in Sabovim in tudi druga njegova zločinstva sem vam razodel, toda to niti polovica ni. Kmet ni varen na svoji zemlji, zakaj Tahi je zmožen človeka spoditi z grunta brez vsakega razloga in si osvoji kmečko posestvo sam ah ga podari svojim zločinskim slugam in pajdašem. Davke je povišal Potrebuješ goveje meso, prekajeno slanino, poper, sol in mast. Govejo mesto brez kit in maščobe razreži v tanke zrezke ah podolgaste rezine. Potrosi jih s soljo in poprom, položi nanje nekaj tankih rezin prekajene slanine, zrezke zvij in poveži z belo nitjo ali zašpilji z zobotrebcem. Povaljaj jih v moki in v vroči masti hitro peči. Nato jim prilij malo vrele juhe ali vode in pusti, da se v tem počasi dušijo. Preden jih daš na mizo, jim odstrani nitke, zloži na krožnik ah v Skledo in polij z omako. Omaka ne potrebuje nobenih drugih dodatkov, ker je sama po sebi dovolj okusna. Cas priprave traja približno pol ure. Dobre zvitke dobiš tudi, če vzameš namesto prekajene slanine kisle kumarice iz kozarcev, jih dobro zrežeš, potreseš po pripravljenih zrezkih, jih zviješ in delaš, kakor je že povedano. Praktični nasveti Duh po tobaku izgine iz sobe, če razredčiš malo klorovega apna v kisu in postaviš posodo s to raztopino v sobo. Okna zapri! Ko čez nekaj ur odpreš okna, izgine duh po tobaku tudi iz tkanin, čeprav so se ga navlekle v dolgih tednih. * V sobah, kjer gorijo petrolejke, občutimo neprijeten duh in dim. To preprečimo na ta način, če obesimo iznad petrolejke v gotovi razdalji gobo, ki je namočena v kisu. Gobo je treba večkrat oprati, posušiti in ponovno namočiti v kisu. Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 6.20 Jutanja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 9.05 Zelje poslušalcev — 10.15 in 15.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 17.10 Popoldanski koncert. Poročila dnevno ob: 7 00, 8.00, 12.30, 17.00, 20.00 tn 22.00. Sobotd, 6. december: 8.45 Pa zaplešimo! Kar športnika zanima — 11.00 Veder dopoldne — 14.30 Zeli ši kaj! — 15.15 Kulturno zrcalo tedna — 16.15 Filmski ma-gacim — 17.10 Muzikalični pogovor — 17.40 Philips-Tevija — 18.30 Literamo-glasibena oddaja: „Iz stvaritve koroške pesnice Milke Hartmanove" — 20. 15 Športna porinila — 20.20 „Vse posluša" Nedelja, 7. december: 7.15 Pester glasbeni spored po željah poslušalcev — 8.10 Kmečka oddaja — 9.06 Glasba na nedeljsko jutro — 10.00 Maša — 11.15 Lepe melodije — 12.45 Kulturno zrcalo tedna — 14.00 Ura Gradiščanske — 14.24 Štajerska narodna glasba — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 17.30 šport in glasba — Mala nedeljska revija — 19.00 Katastrofe in človeške usode — 20.15 Športna poročila — 20.20 Teden lahke glasbe — 21.36 Kriminalna uganka. proti zakonu za polovico, na vsakem imetju je dal postvaviti vešala, ter pravi, da mu obed ni sladek, ako ni videl, kako se je kakšno .kmečko pseto* gugalo na vrvi. Skratka, tu nimamo ne sodišča, ne postave, ne duše, ne Bogal Naše ljudstvo nima zlega srca, dobro je ko kruh, toda ima vročo kri in nezaupno je, ker vidi, da je gospoda, ki mu je usojena za gospodarja, hujša od volkov in Turkov in da tisti, ki bi morah narodu prednjačiti po vrlinah in ga učiti ter omike vaditi, gazijo vse, kair je človeku sveto. Ah se je potem čuditi, če ljudstvo iz obupa podivja, in bojim se, da bo mnoge zabolela glava, ako se pod tlečo žerjavico ne vname požar, ki bi ga mogla pogasiti le blaga in pravična roka.". „Tudi jaz sem plemič," odgovori Grdak, „toda moja zibel ni stala v visokem kamnitem dvorcu, temveč pod lesenim stropom skromnega slivarja. Prisegam vam, spoštovani gospod, da bom to ubogo ljudstvo, ki nosi božjo podobo ko mi, branil do zadnjega." „Bog vam plačaj," reče Babič. „Pa mi recite, kakšni so Gregorjanci?" vpraša Grdak. (Dalje) Izdajatelj, lastnik jn založnik lista: Dr. Franc Petek Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck-und Verlagsgesellscbaft m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17. URADNE OBJAVE Uredba o deviznih predpisih Avstrijska narodna banika je izdala novo uredbo o določbah deviznih predpisov za potniški obmejni projnet Tuzemci morejo jjrez posebnega dovoljenja tudi nadalje pri vsakem prekoračenju meje vzeti za potne namene v inozemstvo: 1. Tuzemske vrste denarja do 1000 šilingov; 2. v okviru skupnega zneska do protivrednosti 30 šilingov tudi inozemske denarno vrste; 3. pri avstriiskih denarnih kreditnih zavodih v tuzemstvu plačljive na šilinge glaseča se kreditna pisma ne glede na višino vpisanega zneska. Tuzemci smejo pri povratku v Avstrijo uvoziti na osebo: 1. Tuzemske denarne vrste do 1000 šilingov; 2. inozemska plačilna sredstva v neomejenem znesku; 3. pri avstrijskih kreditnih zavodih plačljiva na šilinge glaseča se kreditna pisma ne glede na višino vpisanega zneska. Inozemski in tuzemski obmejni prelrivalct, kakor prometni uslužbenci smejo izvažati: 1. brez dovoljenja avstrijske narodne banke tuzemske denarne vrste do 100 šilingov pri vsakem prekoračenju meje, mesečno vendar do največ 1000 šilingov; 2. v okviru zneska 100 šilingov tudi denarne vrste do 10 šilingov v valuti dežele, v katero prekoračijo mejo. Na meji izstavljena potrdila, tudi skupna potrdila družabnih potovanj, veljajo tri mesece od dneva izstavitve. Poslovni časi v trgovinah v decembru 1952 Urad koroške deželne vlade je za mesec december 1952 določil naslednji poslovni čas: Trgovine, vključno trgovine obrtnih izdelkov, na področju Koroške morejo biti med časom od 3. do 31. decembra 1952 odprte tudi v sredah popoldne, v Velikovcu, ker je v sredah tržni dan, pa v četrtkih popoldne od 14. do 18. ure. Trgovine morejo biti odprte tudi v nedeljo 14. XII. od 9. do 13. ure in v nedeljo, 21. XII. od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ponedeljek, 8. december: 10.15 Mali koncert — 11.00 Ženska oddaja — 11.15 Veder dopoldne — 14.30 Slov. poročila in objave. Teden in mi. Mojstri besede — 15.00 Sv. Miklavž vstopil — 16.30 Za bolnega in osamljenega — 17.55 Vsakega zanima! — 20.15^2. zasedanje avstr, avtorjev in komponistov v št. Vidu na Glini. Torek, 9. december: 10.45 ISkallna služba — 11.00 Pozdrav ga mesto ] in deželo — 13.45 Melodije od Tsrihaikowskyja — 14.30 Slov. poročila in objave. Zdravniški ve-dež. Kmetijska oddaja — 15.30 Za ženo in družino — 16.50 Pripovedovanje — 18.30 Slovenske pesmi in glasba — 19.15 VeMka šansa —• 20.15 Opereta — 22.15 Športniki pred mikrofonom. RADIO LJUBLJANA Dnevne oddaje razen ob solmtah in nedeljah: 5.30 Dobro jutro dragi poslušalci! — 7.00 Radijski koledar in pregled tiska. Poročila dnevno ob: 5.45, 6.30, 12.30, 15.00, 22.00 — 19.00 Radijski dnevnik. Sobota, 6. december: 12.00 Opoldanski koncert — 12.40 Od melodije do melodije — 13.00 Jezikovni pogovori — 1350 Kulturni pregled — 14.00 Hrvatska narodna glasba — 14.40 Zabavni zvoki — 15.10 Slavni solisti v operah — 16.00 Po naši lepi deželi — 16.40 Slovenske narodne pesmi — 17.00 Filmska glasba — 17.20 Za pionirje — 17.40 Poje ljubljanski komorni zbor — 19.40 Operetne melodije — 20.30 45 veselih minut — 21.15 Kar po domače.,. Nedelja, 7. tlecember: 6.00 Budnice — 8.15 Zabavna glasba — 9.10 Narodna glasba — 10.00 Dopoldanski koncert — 11.15 Orkestralna glasba — 12.00 Oddaja za Be. neško Slovence — 12.15 Slovenske narodne pesmi — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Želeli sle — poslušajte! — 15.10 Kammond orgle v ritmu — 15.30 Za naše kmetovalce — 15.40 Polke, valčki in mazurke — 16.00 Terra godba na phala Ljubljanske garnizije — 16.30 Radijska igra —• 17.30 Promenadni koncert — 18.15 Veseli Slovenski napevi— 19.40 Filmska glasba — 20.00 Odlomki iz opere — 21.00 Melodije in ritmi Ponedeljek, 8. december: 12.00 Lahka glasba — 12.40 Zabavna glasba — 13.10 Fantje so po vasi šli... — 14.00 Igrajo veliki in mah zabavni orkestri — 14.40 S pionirji po glasbenem svetu — 15.10 Rapsodije Johannesa Brahmsa in Franza Liszta — 15.30 Šolska nra za nižjo stopnjo — 17.00 Roman — 17.15 Zabavne melodije — 17.45 Tečaj francoskega jezika — 18.00 Popularne melodije iigra orkester Antonini — 18.30 Jezikovni pogovori — 18.40 Poje Mariborski komorni zbor — 19.40 Igra Ljubljanski plesni srkstet — ^0.00 Okno v svet — 20.10 Simfonični koncert orkestra slovenske filharmonije. Torek, 9. december: 11.00 Šolska ura za nižjo slormio — 11.30 šolska ura za višjo stopnio — 12.00 Pester opoldanski spored slovenske glasbe — 12.40 Med glaslre-nim sporedom kulturni drobiž. — 14.00 S pesmijo po Jugoslaviji — 15.30 Klavirska glasba skozi stoletja — 16.00 Popoldanski koncert — 17.00 športno predavanje — 17.45 Tečaj angleškega jezika — 18.00 Pojo naši zbori in ansambli — 18 30 Kultnimi pregled — 18.40 Orkestralna glasba —" 19.40 Igra Srečko Dražil s svojim orkestrom —• 20.00 Predavanie iz vzgoje otrok — 20.15 Scene iz oper — 21.00 Literarna oddaja — 21.20 Vedra zabavna in plesna glasba. R ADIO-PROGR AM RADIO CELOVEC