teto XXIV., št. 33 tjpravaitfvo, MuO'Mtu, fucctniim alia 5. Tel et ciò to il-22 «-23 il-24 Ir-traini Jddeiek MuDliaaa Cucciane*» oU> ca i - leletoo t< o o La 18.—% «kliufno i .Pooedelrakim I» trai» Ln 16.50 U * ed • • 11 »oi Pnccmiirv* alia *te» 5. tee» M-22 »1-23 »1-24 nlefoe Erneute sowjetische Durchbruchsversuche gescheitert Starke feindliche Angriffe im Osten in schweren Kämpfen abgewiesen — Vergebliche amerikanische Durchbruchsversuche bei Cassino Aus dem Führerhauptquartier, 10. Febr. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: An der Ostfront scheiterten auch gestern westlich Nikopol, südlich Kriwoj log, im Raum westlich Tscherkassy, osteh Shrsohkoff, südlich der Beresina, im Kampfraum von V.ltebsk, nördlich Newel und im Raum zwischen Ilmen- und Pei-pus-See starke feindliche Angriffe und erneute Durchbmchsversuche der Sowjets in schweren Kämpfen am heldenhaften Widerstand nnserer Truppen. Die Zahl der im Kaum von Sliaschkott i 8. Februar abgeschossenen feindlichen 'anzer und Stnrmgeschiitze hat sich von ."i8 auf IIS erhöht. Be-' lebhafter ört'lcher Kampftitigkeit 'in Kaum Po'onnoje-Luzk zerschlug ein 'iavallerieverband in seh neidigem Ver-mehrere feindliche Kompanien. Zwischen Ilmen- und Pe'piissee setzten -ich unsere Verbände iu einzelnen Ab-"hnitten zur Verkürzung der Front be-'blsgemäss ab. Siel den schweren Abwehrkämpfen sfnV ch Leningrad hat sieh eine unter dem fi'hl: des Generalleutnants Luezny steh-iu1e T "fakd'vision der Luftwaffe besonders •währt. Sie schoss in der Ze't vom 14. ■mar bis 7. Februar 10,3 feindliche Flug-isre ab und vernichtete innerhalb von drei Wochen 111 sowjetische Panzer. Im Raum von A prilla dauerten schwere Kämpfe den ganzen Tag über an. Da» eroberte Gelände wurde von britischen Widerstandsnestern gesäubert. Ein feindlicher Panzerangriff gegen Aprilia wurde durch eigenes Artilleriefeuer zerschlagen. Dabei wurden 17 Panzer vern'chtet. Unsere Luftwaffe griff In der vergangenen Nacht Trnppenunterkünftc des Feindes bei / nzio mit gutem Erfolg an. An der Südfront setzten amerikanische Verbände nordwestlich Cassino, unterstützt durch stärkstes Artil!eriefeuer, im Laufe des Tages ihre Durchbruchsversuche fort. S'e wurden in erbitterten Kämpfen vor den deutschen Stellungen abgewiesen. An der übrigen Front verlief der Tag bei örtlicher Fampftätrgkelt ruhig. Einige feindliche Flugzeuge warfen am 9. Februar und in der vergangenen Nacht Bomben auf Orte in Westdeutschland. In der Zeit, vom 1. bis 10. Februar wurden 23 feindliche Flugzeuge, in der Mehrzahl viermotorige Bomber, durch Seestreitkräfte, Bordf!ak von Hhndeisclüffen und Marineflak abgeschossen. Deutsche Unterseeboote versenkten im No-rdatlantik und im Indischen Ozean 9 Schiffe mit 62.000 BRT; ein weiteres wurde torpediert. Ponovni sovjetski poizkusi profeoja izjalovljeni Mocci sovražni napadi na vzfcrdu zavrnjeni v težkih trojih BrezuspeSni ameriški poizkusi, da bi prebili Eronto pri PrrtEgalska e-staja pri avtoritarni ureditvi Izjave min, predsednika Salazarja Führerjev glavni stan, 10. febr. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na vzhodnem bojišču so se tudi včeraj zapadno od Nikopol ja, južno od Krivega Roga, na področju zapadno od Cerkasov, vzhodno od Žaškova, južno od Berezine, na bojišču pri Vitebsku. severno od Nevelja In na področju med Ilmenskim ter Pejpu-škim jezerom zaradi junaškega odpora naših čet izjalovili v težkih bojih močni sovražnikovi napadi ter ponovni poizkusi sovjetskih čet, da bi prebile fronto. Število na področju pri Zaškovu 8. februarja sestreljenih sovražnih oklopnikov in udarnih topov se je zvišalo od 58 na 113. V živahnih krajevnih spopadih na pod- j ročju Polonoje-Luck Je neki konjeniški oddelek z zanosnim sunkom razbil več. sovražnih čet. Med Ilmenskim in Pejpušklm jezerom so se naši oddelki v posameznih odsekih na povelje odmaknili, da bi skrajšali fronto. Na področju pri Aprili ji so se ves dan nadaljevali težki boji. Osvojeno ozemlje je bilo očiščeno britanskih odpornih gnezd. Sovražni oklr.pmški napad proti Aprilijl je bil z našim topniškim ognjem razbit. Pri i tem je bilo uničenih 17 oklopnikov. I Pri težkih obrambnih bojih južno od Le-; ningrada se je posebno odlikovala pod poveljstvom generalnega poročnika Luezny-Ja stoječa protiletalska divizija v sestavu letalstva. V dobi od 14. januarja do 7. februarja je sestrelila 105 sovražnih letal In i rbona., io febr. Med pripravljalno sejo veliki kongres portugalske enotne nke N rodne zveze je podal ministrski edsednik Salazar ket voditelj te stranke '.'avo, o kateri portugalski tisk obširno poroča. V uvodu je dr. Salazar opozoril, 3a je _i>dna revolucija na Portugalskem za'ela, vse starostne letnike portugalskega irebivaLstva in da ni več izključno delo jegove generacije. S tem je podano jam-vo. da se bo pričeto delo nadaljevalo. Sa-; /.ar je nato omenil, da ;'e b.l prvi kongres N'arcuine / eze pred desetimi leti. Mej tem r> je tak. na notranjem kakor na zuna-' - -n pc;:' nem pedročju marsik:j izpie-::ea:lo in je pestala razumi j va potreba ^o nc v eni kongresu. V teh desetih letih so ■re pripetili dogodki, kakor na primer .">anska vo na in sedanja vojna, ki obsega es svet. Zato bo n loga kongresa, da zno-i pr kaže življenje portugalskega politič-ga m šljenja in da zbudi zanj navduše-Kongres mora z novim zagouom iz-nit.i portugalski politični nauk, zakaj v tiki ne sme priti nikdar do zastoja. Po. trebna revizi-'a bo v nekaterih primerih potrdila staro doktrino, ponekod pa jo bo morala popraviti. Vprašanje portugalskega režima je, pa naj ta vojna izpade kakor hoče, izven zunanjepolitičnih razpravljanj. Portugalska bo izvršila na;"večje delo v celem stoletju svoje zgodovine, ako bo upoštevala naslednja načela: 1. Ohraniti je treba mir in nevtralnost, seveda ne na škodo zveze z Anglijo in s tem zvezanih jamstev. 2. Treba je ohraniti neodvisnost in nedotakljivost Portugalske v svetu, ki bo novo preure'en, in v vel ki mednarodni org .niza cl ji, ki bo imela morda za cilj stvoritev večjih gospodarskih področij. 3. Treba je ohraniti red in nadaljevati revolucijo tudi v novih okolià&inah, ne da bi se pri tem zavrgla bistvena n:čela civilizacije. V tem okviru se bo moral gibati vel;ki kongres Narodne zveze, da bo imel uspeh. Ako bo not.ran;e-polit'.čno doprinesel k razjasnitvi javnega mnenja, bo pripomogel tudi k reš tvi vprašanj, s katerimi se bavi ves svet. Stalin uresničuje izpremembo svoje ustave Stockholm, 7. febr. Po poročilu »Tassa* ' bil po nalogu predsednika vrhovnega sve-~H sovjetske republike imenovan Ponoma-enko za predsednika sveta ljudskih komisarjev sovjetske republike Bele Rus'je. I remiju se očividno mudi, da realizira lavno reformo. Preden se bodo politični ročaji pri demokracijah sploh zavedli, za j gTe, bo Stalin pošestnajstgril sovjetske asove, kajti ukrajinski in beloruski repu-liki bodo sledile tudi ostale. Zanimivo gloso k imenovanju Kornejčuka ■a novega ukrajinskega ljudskega kom'sar-■ a je priobčil list sPorunca Vremii«. List še v zvezi s poroko odličnega komunista kornejčuka s komunistko Vando Vasiljev-ko, lližno 5000 tonami je bila z več zadetki hudo poTcc-dovana. Tudi dva zas:drana sovraž-niccva tovorna panvka s skupno 8000 tonami 6ta bila pc-'kodovana in prav tako nadaljnji parnik s> 4000 tonami. Neki prevodna ladja s 3000 tonami je bila prav tako poškodovana z bombnim zadetkom. Tako je bH med tem nočnim letalskim napadom potopljen 1 tovorni narok s 3000 tonami. 5 tov arn "h in prevodnih ladii s. skupno nad 19.000 tonami na hudo poškodovanih Berlin. 9 febr. DNB. Nemica bojna letala ao izvedla rano 8- februarja po cbno uspeš«» udarec sovraznikov'm topiv^im poslankam m zbirališčem vozil na predmostju Nettuo2. Kmalu po 7. zjutraj eo preletela z bombam" natovorjena Ieta'a glavno bojno črto severna od Aprilije in že po kratkem času napad'a odrejene cilje na obalni cest proti April ji. Bombe težkega kalibra so takoj po eksploziji povzročile velik« požare ki so se naglo razširili na vse strani. Po nastalih požarih se more sklepati, da pri tem napadu nem'ka bojna letal« niso uničila samo številnih sovražnikovih baterij, temveč tudi velika skladišča pogonskega goriva in municije. Teroristični letalski napadi na italijanska mesta Rim, 9. febr. V rimski okolici je izvedlo angloameriško letalstvo ponovno težke teroristične napade proti mestoma Frascati in Viterbo ter večjemu številu manjših krajev. Prebivalstvo je utrpelo deloma težke izgube. Milan, 10. febr. Med zadnj:m bombnim napadom angloameriških letalcev na Flo-renco je padla ena bomba tudi na vilo pevke Line Cavilieri in jo ubila skupaj z njenim upravnikom in služkinjo. Neizpolnjena pričafczvatfja Stockholm, 9. febr. Lori Ionski s-Liniiv Telegraph« priznava v sredo v uv d iku, dn bi bila bedastoča zatrjevati, da so operacije v Italiji izpolnile velika prič: kovanja, ki so jih zbujali uspehi v severni Arri-ki in Siciliji Zavezniki niso mogli v It:tilji nastopiti in uporabiti velikega števila čet in ladij, ker bi se s tem sami od cicli načrtom za postavitev glavnrga bojilča. List meni, da bi bilo bolj zadov ljivo ia lepše, če bi zavezniške čete utegnile izsiliti v Italiji nagel sunek proti odločnemu sovražniku. Sovjetski propagandni pifeod prati Finski Stockholm, 9. febr Od včeraj zjutiaj je pričela Moekva poponoma nepričakovano v tisku in radiju z vsem sredstv sovjetske propagande pravi velenapad na Fin?ko. Potem ko je še včeraj sprejel tisk zadevno navodilo s popolnoma določeno temo, pri čemer sta tudi lista »Pravda« in »Izvesta« pr občila zeio ostre agresivne uvcthrke proti Finski, se danes ta sovjetski propagandni napad na Finsko v isti jakasti nadaljuje. Vsa jutranja oddaja moskovskega radija je bila izpolnjena z razmotrivanji o karelskoFnskem prelomu. Predvsem objavila danes »Pravda« v najostrejši obliki na;hujšo očitke Fincem. Članek pod naslovom »M bomo finske vsiljivce pris lili, da bodo izginili s sovjetskih tal« pravj med dragh i, da boljševiki niso pozo bili nit: tako imenovanih finskih lnstruktoriev pri napredovanju Nemcev niti finskih prostovoljcev. Ura un!čenja Fincov, piše na koncu, je blizu Krvavi izgredi v Kostarlki Madrid, 9. febr. Po vesteh iz Paname je priéio v nedeljo v San Jose de Costarica na velikem volilnem zborovanju demokratske stranke do krvav h spopadov, pri katerih je bilo s streli šest oseb u' itih, veC drug'h pa ranjenih. Direktnih vesti iz Ko. starke od ponedeljka rapr:j zb g str gh vladnih ukrepov ni več mogoče lobiti. V a» d% j« uvedla strego cenzuro in celo prepovedala izvoz li,=tr>V T' 1 v->-lo T> ihod* Slovenska pesem Vsak narod ima, svojo dušo in svoje čustvovanje m vsak narod ima svojG pesem, svojo osnovno meiodijo in svoj značilni, samo njemu lastni ritem. To je ona biaga in uiiloglasna govorica, v kateri govori uaš človek v svoji ž-ilosti in v svojem veselju, svoji ljubezni in hrepenenju. In če govorim o našj pesmi, govorim o sebi in o tebi, govorim o nas vseh, saj jo pesem ne-kak zunanji obraz naših misli in naših najboij skritih čustev, melodično utripanje naše krvi, ki je sedaj vsa zagrenjena ;n otožna, sedaj spet vsa živa, segava m vedra. V njej se vzdramlja v siike in oblike vsa naša širna domovina, gozdov je in polja, travniki in senožeti, vasi z belimi cerkvami in griči in doli in holmi in klanci, vse vode in studenci, žita in grmičevje — vse, prav vse se ziiva v eno samo izpoved fu še in srca o zemlji, ki nas je dala, da 4)mo in bomo peli o njej v naši slovenski (pesmi Naša slovenska mati je pela ob zibki in nas uspavala z njo, ob njej smo presa n jati naše detinstvo, pomladni čas bosih nog in vedrih, nepovrnljivih spominov, čistih, jasnih in bogatih ko naša zemlja v jeseni. In s pesmijo smo rasli preko šolskih klopi in miadih grl svežega petja do ljubezni, do onega svetega čustva, v katerem se pesem razvije do vseh globin hi vseh odtenkov svojih melodičnih barv. Ena sama naša beseda, ki jo je: iskreno ni odprta srce povedalo — in izlila se je v pesem in melodijo, jpa je fant stal na vasi in so sevale zvezde in je rekel dekletu dober večer in besede so pesem postale. In so fantje vasovali in so snubili, so odhajali, ko je iunca sijala, odpirali kamrice, ko so mamce dremale, se poslavljali od ljubic in domačih hiš, od polj, ki so jim dali kri in svoj znoj in ne vedo, kdo jih bo ljubil, ko njih ne bo več z njimi. In je dekle umrlo, pa so šli fantje proti vasi in le eden je bil otožen in ni pel in gmajna, k.j^r so nas mati zibali, in žlahtne rožice, ki jih je slanca pomorila, in spet fantje, ki gredo preko ravnega polja po beli cesti, vsi mladi, cel regiment, in pušeljce imajo in vriskajo — vse, vse se prepleta in združuje. Mi vsi, jaz in ti, se zlivamo in spajamo v tem velikem čustvu, v tem čudovitem pojočem življenju našega rodu od pomladi do jeseni in prvega mraza, od rojstva do smrti v eni sami dolgi in neprestani izpovedi, ki se ji pravi naša domača slovenska pesem. Nihče, kdor je naše krvi, ne hi nwfri zatajiti te pesmi, če si n© bi preje iztrgal duše in srca. In to naše najlepše in najdragocenejše v ritmu in melodiji, to posodo našega najdražjega in najbolj plemenitega je ugrabil komunist in je pot vor il dušo pesmi, ji dal svoj.ii oosed, da so peli naši zaslepljene! v uomačem nape v 11 komunistične besede» ki so jih zastrupljale. V naših vaseh in na naših poljanah je naša prava in topla slovenska pesem zamirala... kakor bi s pogorelimi krovi zgorele tudi Üve besede naših viž, ki so jih še včeraj prepevali naši veseli ljudje. Preko oskrunjenih senožeti si čul zadirčno popevanje o delavcih in kmetih in o pijavkah in o rdečih slavolokih, o svetu, ki ga ne bodo dali ne kralji ne Bog, ampak rdeči komisarji. V naših gozdovih in po naših vaseh se je čula internaciona3|! pzoti tolpam v zapadni Hrvatski Berlin, 8. febr. Čiščenje zapadnohrvatske-ga področja komunističnih tolp z neprestanimi napadalnimi in zasledovalnimi boji dobro napreduje. Samo pri treh različnih akcijah so izgubili komunisti 246 padlih in še večje število ranjencev. Te dneve so zadale nemške čete močan udarec dobro izgrajenemu in utrjenemu oporišču tolp, čigar vsa posadka je bila uničena. Komunisti so izgubili 156 padlih, dovedeni pa so bili številni ujetniki. Obsežna skladišča orožja in zalog so bila uničena. Na nekem mestu je bilo zaplenjenih 500 min, 18.000 granat in velika količina pehotne municije. Po večini ie bilo to orožje italijanske vojske, ki so ga Badoglijevi izdajalci izročili tolpam. Težke Izgube Titovih tolp Beogi^d, 9. febr. V bojih proti Titovim tolpam v Hrvatski v zadnjih tednih, med katerimi je bilo očiščeno sovražnika dalmatinsko mesto Dreznica, so utrpeli komunisti ponovno hude izgube. Izgubili ao mnogo nad 1000 padlih in okoli 300 ujetih., h katerim je treba še prišteti veliko število prebežndkov. Razen tega so tolpe iEgubüe številno orožje vseh vrst, posebno mnogo strojnic. Tudi večja skladišča orožja in večje količine min so bile uničene. Žrtve potresa v Turčiji Carigrad, 10. febr. Poluradna bilanca o nedavni potresni katastrofi v Anatoliji zaznamuje skupno 4722 mrtvih in 3739 ranjenih. 992 hiš je bilo razrušenih, 10.643 pa poškodovanih. Carigrad, 9. febr. Nov potres je bil v Bolu v Anatoliji. Tudi v Castemonu so v torek opoldne občutili dva težka sunka, ki pa nista povzročila nikake škode. Podružnica »Jutra« v Novem mestu posluje v prostorih trgovine A. Mldofer na Glavnem trgu 20. Podružnica sprejema naročnike za »J a t r oc in njegovo ponedeljsko Izdajo »Slovenski narod«, za tednik »Domovino« in za mesečno knjižno zbirko »Dobro knjigo«. Bolgarija zvesta zavezništvu z Nemčijo Sofija 9. febr Notranji minister Kristov je govoril v indufetrijskem mestu Gabrovo pred veliko množico delavcev in kmetov. V govoru je pozval Bolgare, naj verujejo v zmago. Bolgarija, tako je poudaril minister, ostaja zvesta svoji zavezniški politiki z Nemčjo. Država mora napeti vse sile, da pripomore k zmagi sai. kl se bore za pravičnost in h katerim se šteje tudi Bolgarija. Gorje onemu, ki bi hotel napasti Bolgarijo! Na koncu se je minister zahvalil bolgarskim kmetom in delavcem za njihovo zgledno Izpolnjevanje dolžnosti. Sofija, 10. febr Ministrski svet obravnava sedaj zakonski osnutek o mobiliziranju vseh tovornih in osebnih avtomobilov, k: bodo dani na razpolago vojaštvu in ostalim javnim oblastem. Zaprisega italijanske republikanske vojske Rim. 10. febr. Kakor je napovedal Duce, so bile v sredo cb 951etn;ci ustanovitve rimske republike no patriotih risorgimenta v vseh gar-nizijskih mestih Italije slovesno zaprisežene čete nove republikanske vojske na zastavo republike V mestu sedeža vbde je. vodil proslavo voini minister Graz'ani. ki je tudi s^m prisegel. Po izvršeni prisegi so dobili pripadniki nove itali ianske vojske na svoje uniforme znak fašistične republike. Po rimskem rad:iu ir tej pril'ki govoril armadni general Archibaldo Mizzi. Spomnil je na Mussolinijeve besede, da mora vsakdo, ki je prisesei novi republiki, podreti za seboj vse mostove, ter je naglasi] vé-liki pomen tega dneva za zgodovino Italije, ki ima odslej svojo lastno oboroženo silo, ki bo stopila v borbo za obrambo domovine na strani svojega zavezn'ka. Ustanovitev fašističnega elitnega ibora Rim. 10. febr. Kakor je sporočil generalni tajnik repub"kanske fašistične stranke Pavolini, je ukazal Duce ustanovit: eliten f as stični zbor, kj bo nosil ime »Onore e Combattimento« (»Čast in borba«). Pristop je mcooč vsem fašistom v starosti od 18. do 25. leta, ki se zavežejo nadaljevati borbo ob strani Nemčije in drugih zaveznikov do zmagovitega konca, se zavežejo k absolutni zvestobi Mussoliniju in obljubijo, da So pripravljeni zavzeti svoje mesto vedno v prvi vojni črti ter v miru z vso vnemo sodelovati v političnem življenju Fase'a in pri nacionalni obnovi fašistične republike. Badoglljeve težkoce Bern, 8. febr. »Baseler Nachrichten« poročajo o velikih težkočah Badoglijeve vlade. V Neaplju je baje prišlo do incidenta, i ki je izzval močan odpor proti Badoglijevi vladi. Večje število Italijanskih prostovoljcev, ki so bili organizirani pod poveljstvom generala Pavona, se je branilo, da bi prisegli kralju. Badoglio je nato razpustil prostovoljske bataljone. Ta sklep je imel za posledico odločen protest na barijskem demokratskem kongresu ustanovljene protifašistične »Giunta Permanente«. Duhwnsid žrtve letalskih napadov MIlan, 8. febr. Uradna statist ka duhovniške kongregačije objavlja, da je bilo do preteklega septembra zaradi amglo ameriških terorističnih napadov na Italijo ubitih 1347 duhovnikov, menihov ln mm. Samo v neapeljski nadškofi ji je bilo 381 žrtev, med njimi škofa iz Reggio Calabria in Campobasea. Tudi nadškof v Pa-lermu je bil težko ranjen. Drugi naj krvave za Anglijo Bukarešta, 9. febr. »Rador« javlja iz Lizbone: »V tukajšnjih krogih poročajo o izjavi Churchilla, ki jo je podal nedavno na zajtrku med svojimi sodelavci, ko je poročal o svojih razgovorih v Teheranu. Churchill je spomnil svoje obiskovalce na znani pregovor, da se za vojno potrebujejo ljudje, gradivo in potrpljenje. Pri pogajanjih v Teheranu so ga vodile misli, da bi morala Sovjetska zveza dati na razpolago ljudi, Amerika materijal in Anglija potrpežljivost. Po tem preizkušenem angleškem receptu namreč upa, da bo tudi to vojno privedel do srečnega konca. Nov dokaz, tokrat iz ust Churchilla samega, da hoče Anglija pustiti druge krvaveti za njo. Svarilo Britancem pred pretiranim optimizmom ženeva, 10. febr. Namestnik poveljnika imperijalnega generalnega štaba generalni poročnik H. J. Nye je v sredo, kakor je razvidno iz Reuterjevega poročila, v svojem govoru svaril pred pretiranim optimizmom. »Mnogi mis4ijo,« je dejal general, »da je vojna že Skoraj dobljena, ne morem pa si predstavljati večje pogreške kakor te, ako kdo gradi svoja dejanja na takih domnevah. Edino utemeljeno je vsaj. kar se tiče armade, mnenje, da imamo pred seboj še srdito in krvavo vojno, ker se borimo z odločnim ln udarnim sovražnikom« Kanadski odstranjevalec min potopljen ženeva, 9. febr. »Times« javljajo da Je kanadsko mornariško ministrstvo priznalo izgubo kanadskega odstranjevalci min »Che-dalueta«, ki je trčil na reki Sv. Lovrenca v neko drugo ladjo in se kmalu nato potopil. Obvestila Slovenskega Rdečega križa ZoirviOa: Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: Ga. Pavla Arko v počastitev spomina pok. ge. Bliže Matko, znesek 150 Hr, gg. Drame Jurečič ln Krašovic namesto rož na grob pok. g. Zajca Ivama 150 hr, g. Jeraj Anton, beton, master. Trata štev. 5 200 Ur za povratnike, uslužbenci tvrdke I. Av&č namesto cvetja na grob pok. g. širanovoa Alojzija 150 lir, g. Hieng Janez namesto venca na grob pok. g. Raj-toa Mlejnüka 100 lir, v isti namen g. Hieng Ernest 200 hr in rodbina g. inž. Prelovška 200 Ur. Prisrčna hvala! Gospodarstvo Delovanje Pokrajinske zveze delodajalcev Izvršilni odbor Pokrajinske zveze delodajalcev je imel prejšnji teden svojo sejo, na kateri so obravnavali razna organizacijska in splošna gospodarska vprašanja Na prvem mestu je bilo poročilo o ak-cijS za Zimsko pomoč. Doslej &o nabrala včlanjena združenja okrog 5 in pol milijona lir. Prispevki so bili nasleetnji: Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov 919.220 lir. Združenje industrijcev in obrtnikov 1,810.000 lir. Združenje trgovcev 2,106.000 lir. Odsek za obrtništvo 62.000 lir, Združenje kmetovalcev 86.000 lir. Ni še podatkov od sindikata hišnih posestnikov. Tudi niso upoštevani prispevki v blagu. Akcija je bila zaključena pri Združenju denarnih in zavarovalnih zavodov, pri ostalih združenjih pa se še nadaljuje. Odbor je nadalje razpravljal o reorganizaciji zavarovanja za družinske dok lade. Pokojninski zavod je predlagal, naj bi za nameščence upravljal družinsko zavarovanje, Pokojninski zavod, za delavce pa Zavod za socialno zavarovanje. Zveza delodajalcev je mnenja, da tak* reorganizacija danes ni umestna, zato predlaga, naj se presežki uporabijo za zboljšanje družinskih doklad delavcev, da bi se tako družinske doklade delavcev izenačile z družinskim! dokladami nameščencev. Zveza je tudi mnenja, naj se uprava blagajne za družinske doklade loči od uprave Zavoda za socialno zavarovanje. Nadalje je bilo podano poročilo o predlogu Zveze delojemalcev za dva okvirna mezdna s pora zri ma (za nameščence in /m, delavce), ki nai omogočita izvajanje naredbe vrhovnega komisarja o začasni ureditvi mezd in plač v zasebnem gospodarstvu. Včlanjena združenja bodo predlog proučila, nakar bo Zveza delodajalcev stavila svoje pripombe in predloge De lavale i zvezi. Glede sindikalnega organizacijskega sistema v pokrajini je izvršilni odbor vzel na znanje sporočilo šefa pokrajinske uprave, da zaenkrat ni mogoče ugoditi posameznim željam glede reorganizacije, ker se bo moralo vprašanje sindkatov sploh načelno rešiti. Pitanje svinj z odpadki v Nemčiji že zgodaj je prehrambena organizacija narodne socialistične socialne pomoči posvetila v Nemčiji pozornost izkoriščanju kuhinjskih odpadkov. V spoznanju, da je v kuhinjskih odpadkih mnogo hranilnih vreeinot, ki se ne smejo prepustiti uničenju, so pričeli zbirati te odpadke za pitanje svinj. Akcija, ki jo je organizacija pričela v vsej Nemčiji, si je postavila načelo, da ne sme obremenjevati nemškega trga s krmili, zato morajo pitališča uporabljati pretežno le odpadke, že leta 1942. so v teh pitališčih spitali z odpadki veliko število svinj m so pitališča dala za prehrano prebivalstva 25 milijonov kilogramov mesa in masti. Nadaljnji napredek je bil zabeležen v lanskem letu, ko je bilo v obratu 4000 takih pitališč, kjer so spitaii 190.000 svinj z minimalno klavno težo 135 kg. Podrobni podatki za štajersko povedo, da je bilo na štajerskem lani v obratu 10 takih pitališč s 395 svinjami. Ta pitali-1 šča so v prvih desetih mesecih lanskega leta prejela 2 in pol milijona kilogramov kuhinjskih odpadkov in so e>ddala trgu za prehrano prebivalstva 40.000 kg mesa in masti. V teku lanskega leta se je na štajerskem ta akcija še znatno razširila. Tako je sedaj na štajerskem 12 pitališč s 1500 živalmi. Samo z odpadki v Grazu oskrbujejo štiri pitališča, kjer pitajo skupaj 1000 živali. Akcija je mogla uspeti le s sodelovanjem hišnih gospodinj, ki dnevno zbirajo odpadke v posebnih posodah, od koder se odvažajo s sodelovanjem občine, ki daje na razpolago vozila. Poleg odpadkov dobe živali dnevno le še po 60 dkg rezancev sladkorne pese in 10 dkg beljakovinskega koncentrata. Ob letalskem alarmu v zaklonišča! Zdi se. oa izvesku del občinstva kaj lahkomiselno pojmuje navodila, izdana za primer h-tr.iskih alarmov. Nekateri sm:w-Irajo alarme za nepotrebno sekaturo, drugi pa za zabavno prekinitev običajnih dnevnih poslov. Z,ato j 10110\ no in nujno poudarjamo, da so alarmi z.elo važna in resna zadeva. Ako so bili doslej le previdnostni ukrep, ki je na vso srečo ostal brez posledic, ni s teiu nikakor rečeno, da bo vse tudi v bodo*'« poteklo brez neprijetnih razočaranj in brez huu-h posledic. V interesu najširše javnosti je, da se letalski alarm smatra kot važen ukrep za primer resnega napada in da naj vsakdo gleda, da se sam spravi na varno hi da tudi njegova okolic» zvesto izvršuje navodila protiletalske zaščite. Zadnje č-se alarmi niso pogosti in t» ^ okoliščina je dala nove snovi neutemeljeni govorici, d» se poslej namenoma ne t>o več dajal alarmni znak, rta bi se s tem ne prekinjalo in oviralo delo v tovarnah. To nesjyametno tolmačenje se ču.je <>d vseh strani in nedvomno so mnogi prepričani, da je v skladu z resnico. Vendar pa je taka govorica popolnoma neutemeljena. kajti protiletalska zaščita daje in bo vedno dajala opozorilne znake, ako se bo pojavila kakršna koli možnost letalskega napada na naše mesto. Opaža se, da se trezni in pametni ljudje pri vsakem alarmu zatekajo v zaklonišča, češ, da je gotovo bolje stokrat brez potrebe bati v zavetju, kakor da človeka enkrat zaloti letalski napad izven zaklonišča. To je naziranje pametnih ljudi in bi bilo pri-poroč ti, da si ga osvoji prav vse prebivalstvo našega mesta. Lahkomiselnost, s katero ne »'iateri gledajo na ukrepe protiletalske zaščite, ge nekega usodnega dne lahko strahovito maščuje n ?d njimi samimi. Po« navijamo prevažno navodilo: Ob alarmu vsi v zaklonišča! Zaplemba imovine upornikov Službeni list Šefa Pokrajinske uprave v LJubljani od 9. februarja L 1944 objavlja odločbo o uplembi v* premične in nepremične Imovine upornikov Kramarja Antona, delavea in Kramar Ivane, zasebni ce, stanujoöih v Ljubljani. Pokopališka "lica it. 46, ter imovine njunih rodbinskih članov. GOSPODARSKE VESTI — jz trgovinskega registra. Pri tvrdki »Ateba«, kemični proizvodi, družbi z o. z. v Ljubljani, je vpisana sprememba družbene pogodbe glede obratnih predmetov, kamor sedaj spada tudi izdelovanje ovojnega materijala za kemične in zlasti kozmetične proizvode. — Pri Združenih opekarnah d. d. je bil zaradi smrti izbrisan družbin ravnatelj Branko Kostič, vpisan pa je bil novi ravnatelj s prokuro inž. Janoz Kersnik. — Gospodarski uspehi nemške narodnostne skupine na Hrvatskem. Nemška narodnostna skupina na Hrvatskem je v teku lanskega leta izvršila vzorno delo. Čeprav so vsi za vojaško službo sposobni mcSki pripadniki nemške narodnostne skupine šli že v letih 1941 in 1942 pod orožje, je nemška narodnostna skupina v polnem obsegu izvršila svoje produkcijske naloge. To velja zlasti v pogledu proizvodnje živil. Za boljše izkoriščanje živinske krme jc bilo do konca leta 1943 zgrajenih 300 silosov za krmo. Za zboljšanje ovčje pasme so uvozili iz Nemčije 100 plemenskih ovnov pasme »Merino«, ki so bili razdeljeni na posamezne nemške občine. S pomočjo hrvatskih obi aste v so v teh občinah osušili 2500 ha in vrhu tega z nasipi meliorira-li 800 ha. V šestih nemških podeželskih občinah je bila izvršena komasacija. Tudi na drugih področjih so bili doseženi lepi uspehi V Zemunu so otvorih prvo nemško trgovsko šolo. Močno se je razvilo tudii zadružništvo in je sedaj v Glavni zvezi nemških zadrug včlanjeno 321 zadrug. Poseben napredek so zabeležile kreditne zadruge. Prvi teden varčevanja, ki je bil uveeien v začetku leta 1943, je prinesel 50 milijonov kun novih hranilnih vlog in 7000 novih osnovnih vlog. Drugi teden varčevanja v oktobru pa je prinesel 24 milijonov kun novih vlog, poleg 5.6 milijona kun novih vlog v mladinski štednji. Pripadniki nemške narodnostne skupine na Hrvatskem imajo danes 16 kinematografov v 13 mestih na Hrvatskem. Nemci na Hrvatskem so smatrali vedno za svojo dolžnost, sodelovati z državnimi ustanovami in podpirati ter utrjevati neodvisnost države Hrvatske. = Hranilne vloge v Nemčiji »o se lani dvignile za 17 milijard. Vodja nemške gospodarske skupine hranilnic dr. Helntze jc te dni podal pregled o razvoju hranilnic v letu 1943. V teku lanskega leta so se hranilne vloge pri nemških hranilnicah povečale za 14.3 milijarde murk, kontorentne vloge pa za 2.6 milijarde mark, tako da znaša skupni prirastek 16.9 milijarde merk (prejšnje leto 15.2). S tem prirastkemi so skupne vloge v nemških hranilnicah dosegle vsoto 77 milijard mark. = Gibanje cen v Nemčiji. Iz uraln^ga indeksa cen v Nemčiji je razvidno, da se ja življenje v Nemčiji v teku lanskega leta le nebistveno podražilo. Inieks živjenjskih stroškov je bil ob koncu leta za 2% višji kakor ob koncu prejšnjega leta, v primeri z zadnjim letom pred vojno pa znaša povišanje 10.3%. =■= Uvoz poštna n paketov v Hrvatsk o, Hrvaitsi:o ti-govinsko ministrstvo je odredilo, da se smejo poštni paketi do vrednost! 1.500 mark (30.000 kun) uvoziti z Nemčije in Protektorata brez uvoznega dovoljenja tudi tedfj.rj, če vsebujejo blago, za čigar izvoz je sicer potrebno uvozno dovoljenje. Ta. exiredba pomeni važno olajšavo kajti doslej je bil dovoljen svobo:!en uvoa le pri paketih s kosmato težo 2 kg in z vrednostjo največ 150 mark. = Madžarska bo pričela izdelovati pisal ne stroje. V Budimpešti je bila te cink ustanovljena delniška družba za proizvodnjo p salnih in šivalnih strojev. V Malžajrski c<-slej niao izdelovali pisalnih strojev. Zare vojne pa je poetala nabava pisalnih. etr-ojT v inozemstvu sila težavna in vlada povs \ veliiiO povpraševanje po tak .h strc jdh. Ist velja za, šivmine stroje. Računati je, eia bc nova tvrdka, čim bo pričela izdelovati stroje, vsaj v. prvi dobi brez konkurenca na madžarskem trgu. — Raci oni ran je na Švedskem. Pod naslovom >2 ivi jen je na švedskem« prinaša Neues Wiener Tagbiatt članek, ki optisuje sedanje stanje lacioninanja na šveetskem. Tudi švedski narod se mora danes zadovoljevati z racioniranimi obroki žiV-L Tudi nakup oblačilnih predmetov je omejen. Čeprav so obroki na švedskem večji, kakor v vojskujočih se državah, je treba vendar upoštevati, da je imela švedska pred vojno zreelno visok življenjski standard. Prebivalstvo je b lo glede na klimatske razmere vajeno večjih obrokov živil, kaki/r v toplejših deželah, če znaša obrok maščob na mesec 1 kg, je ta za švedske razmere zelo malo. Hudo občutijo Švedi pomanjkanje sira. ki ga dobe samo 20 dkg na mesec, medtem ko so pred vojno po-trošli štirikrat več. Prebivalstvo se je pred vojno hranilo predvsem s sirom, mesom in kruhom. Mesa dobivajo Švedi sedaj 400 gr na teden, obrok kruh3 pa znaša 1700 gramov na teden (243 gramov na dan), pri čemer se na krušno karto prodajajo tudi testenine. Obrok sladkorja je razmeroma znaten in znaša na mesec 1.6 kg, riž pa se le vča,s:h dodel v manjših količinah. Nakup mleka je sicer prost, vendar sme po predpisih mleko vsebovati le 3% maščobe. Marsikateri predmeti so na razpolago le v omejenih količinah. Obrok kave in čajta so zelo majhni in so znašali povprečno v zadnjih sedmih mesecih po 100 gr kave in 70 s:r čaja na mesec. Tudi oblačilni predmeti so racionira-nl. le nakup svile in umetne svile je prost. Vse ostalo pa se lahko kup' le na oblačilno izkaznico, ki nudi samo skromne nakupe. Nakup čevljev je strosro racioniran. Črna borza se je v zadnji zimi razvila le v Stockholmu in Göteborgu, za široke sloje prebivalstva pa nima večjega pomena. V splošnem pa se je življenje zelo po-draž lo. Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa na odrezek »12-F« Potrošniki bodo dobili v soboto 12. t. m. pri svojih mesarjih 15 dkg govejega mesa proti odvzemu odrezka »12-F« februarske živilske nakaznice, izdane od mest-nesra preskrbovalnega urada v L.iubliani. Mesarji morajo biti zaradi ciodelitve mesa v petek 11. t. m. točno oh 9. irri na mestni klavnici. Razdeljevanje jabolk Od 11. do 15. t. m. se bodo delila jabolka za osebe nad 60 let starosti in sicer po 2 kg na odrezek Do. ftt. 3 ter za mladino do 18 let starosti po 1 kc na odrr zek »B« dodatne živilske nakaznice Do. Ma Mb, Me za mesec februar. Vrstni red: dne 11. črke A—E. 12. F— K, 14. L—R, 15. S—Ž in zamudniki. Jabolka bodo razdeljevale naslednje tvrdke: »Ekonom« (Kolodvorska V Smrkelj (Vošnjakova). Nickisbacher (Pražakova), Kmetijska družba (Novi trgi. Gospodarska rveea (Majistrova) ter vse nabavi ja Ine zadruare in kortrumna druitva. Eavodl, ki imajo v oskrbi osebe nad 60 leta starosti ir mladino do 18 let. naj dvignejo posebne nakaznice na Prerodu, Novi trg 4/m, goba št 15. Kronika Prijateljstvo v trdih časih Nič ne zbližuje ljudi tako, kakor težki, trdi časi, — pravi »Kärntner Zeitimg« v kratem članku, ki zasluži polno upoštevanje tudi pri nas. Mnogi izmed nas, pravi člankar, bodo presenečeni spoznali, če količkaj razmišljajo o tem, koliko novih prijateljev so že pridobili v zadnjih letih vojne, s kolikerimi ljudmi so danes notranje povezani ter jim pomagajo zmagovati skrbi in bremena, in kolikeri ljudje njim samim stoje ob strani. Po veliki večini ko to ljudje, ki jih prej kar nismo poraialli ali mimo katerih smo, v kolikor so bili naši znanci, šli s hladnim pozdravom. V vseh večjih stanovanjskih hišah, kjer :fe mnogo strank, je bilo tako. Po-go!?tokrat ta ali oni sploh ni vedel, koliko radosti ali trpljenja preživlja družina komaj za eno nadstropje pod njim. To je zdaj vse drugače, ugotavlja Ce-lovčan. Zdaj živimo mnogo bolj v skupnosti in drug za drugega, čutimo se soodgovorne za tisto, kar se godi poleg nas, v naši najožji soseščini. Radostni in hvaležni doživljamo, da nam sosedje iz hiše radi pomagajo v težkih prilikah. In ta znamenja človeške dobrote in prijateljske povezanosti preko vseh formalnosti na-priivljajo življenje vedno iznova življenja vredno. Lepe so te besede celovškega člankar-ja in, kakor smo rekli, vredne tudi pri nas upoštevanja. Ali je tudi pn nas povsod tako? Ne, povsod še ne! Toda temu ;e lahko odpomoči. Nikar po hišah in stanovih zavisti, opravljivosti, škodoželjnosti, temveč prijateljska vzajemnost in medse-• -Mna pomoč naj zavladajo tam, kjer jih doslej še ne poznajo. Potem bomo tudi Ljubljančani složno potrdili besedo, s katero je celovški člankar zaključil svojo dragoceno ugotovitev. * # * * Matura vojnih poškodovancev. S koncem januarja so se pričeli v Nemčiji posebni učni tečaji za vojne poškodovance, ia se pripravijo na zrelostni izpit. Tečaji "rajajo šest mesecev. Po potrebi prejmejo pomoč za vzdrževanje in učila. * Sto tisoč mož Italijanske garde. Dna februarja je 'CJa zaprisežena nova ita- ìanaka oborožena sila, kateri pripada zdaj idi republikanska narodna garda. Slednja obsega novo italijansko policijo ter šteje utn o st o tisoč mož. * Obnavljanje Odese. Ko so boljševiki -„pustili Odeso, je bilo mesto na mnogih rajih tako razdejano, da ie bilo treba --vesti vsaj najnujnejša popravila. Sedaj ■ • to delo opravljeno, rumun~ka mestna orava pa ie v zadnjem času še pospešila ~.;:avracijska dela, zlasti pii stanovanj-dt hiše h. V zadnjih treh mesecih so - astni oddelki v Odesi očistili 41 ulic. * Sonce na delu«. Za norveško ljudstvo e bila pred nedavnim časom osnovana a organizacija z naslovom »Sonce na • elv.r, V okviru te organizacije se bodo vršile r vie zabave, izleti, športne in s prireditve. Doslej se je takšnih prireditev nove organizacije udeležilo že 10.000 norveških delavcev. * litovski vzgojitelji na Salzburškem. Prestolnico Salzburške Solnograd je te ■Mj obiskala skupina litovsikih vzgojiteljev. roste je sprejel tudi nadžupa.n mesta Gi-rer, ki jih je opozoril na visoko kultur-o poslanstvo tega kraja. * Deset milijard škode zaradi terori-'-rnih nppad<>v na Italijo. Iz vatikansidh rov poročajo, da znaša škoda, povzročena ■o an.gLa'jmeat§kih tenonteK^nfch bombni-ih na italijanske cerkve in samostane de- o-et milijard Mr. * Nad tis«č duhovnikov pobitih v Itali. Uradna statistika duhovniške delegacije v Milanu objavlja statistične podatke o številu žrtev, ki so jih zahtevali teroristični letalski napad: na italijansko nemile med pripadniki svečeniškega stanu. Do sepetembra meseca i. 1. je bilo led duhovniki in nunami 1347 smrtnih rtev. Samo na področju neapeljske nad-"kočž j? je bilo ubitih pri letalskih napadih 331 duhovnikov in nun, med nj'mi . kofa v Reggio Calabriji in Campobassu, medtem ko je bil knezoškof v Palermu težko ranjen. * Kruh iz krompirjeve moke v Švici. "T pravne oblasti v Švici nameravajo v naj-erajšem času predpisati novo obvezno krušno mešanico, ki predvideval večjo ko- .čino krompirjeve moke. šviica je od za-etka setianje vojne podvojila pridelovanje žita na domačih tleh, kljub temu pa moia polovico žita za svoje potrebe uvažati iz prekomorsävih dežel. * Portugalska s*, boji slabe leOne. že lansko jesen je bila letina na Portugalskem zelo slaba, letošnji letini pa grozi katastrofa zaradi nenavadne suše. še nedavno so upali, da bo zimska doba prinesla dovolj potrebnih padavin, kar pa se ni zgodilo. Zaradi tega so zimske setve v celoti ogrožene. V provinci Alentio, ki velja za žitnico Portugalske, niso imeli že več mesecev niti kapljice dežja. Žito je zaradi tega popolnoma porumenelo in propada od dneva do dneva. * Sneg v Libiji. Po Več letih je letos v Libiji zopet zapadel sneg, in sicer je doseglo, snežna olast višino 20 cm. * V samostanu »o se skrivali, V samostanskih prostorih sv. Pavla v Rimu je policija odkrila več skrivačev, med drugimi tudi letalskega generala Montija in štiri druge oficirje, devet ž dov, dva policista 5n 48 mladih moških, ki so se hoteli odtegniti vojaški dolžnosti. Poleg njih so našli v samostanu 300 gumastih plaščev za avtomobilska kolesa in 6000 1 trov bencina. * Prijeti teroristi. V teku neke očiščevalne akcije, ki jo je izvedla francoska milica na savojskem ozemlju, je bilo prijetih 28 teroristov, katerim so zaplenili mnogo orožja in drugega materijala- * Zasebni avtomobilski promet v Bolgariji ustavljen. Bolgarski ministrski svet je izdal odredbo, ki pravi, da se ukinja zasebni avtomobilski promet na celokupnem področ-u bolgarske države. * Aretacija policijskega intendanta v Marseiüeu. V teku čščenja, ki ga je pod-vzela francoska vlada v krogu svojih upravnih uradnikov, je bil te dni aretiran policijski Intendant mesta Marseillea An-drieux. Aretiran je bil zaradi nerednosti, katere so mu dokazali v službenem poslovanju. * Tri žrtve plazu. Na tirolsko-bavar-skem obmejnem področju je plaz zasul tri žrtve, ki jih ni bilo mogoče rešiti. To so 19 letna Marjana Pixis, 17 letni Herman eRihhard ln 17 letni Herman Sumser iz Zirla. Dva druga planinarja iz Zirla, ki ju je pflaz tudi potegnil s seboj, sta se sama reš la s spretnim gibanjem. u— Novi grobovi. Na Vrlin'ki je preminil trgovec in gostilničar g. Ivan Case r m a n, Zapušča hčerko Mici, sina Janeza in drugo sorodstvo. Na zadnji poti ga bodo spremali v petek ob 14. na župnijsko pokopališče. — V Laškem je umrl v starosti 70 1. g. I v a n š i p e k. Za njim žalujejo žena Josipina, rojena Perhavec, hčerka Cita, ginovi žane, Evgen in Stanko ter drugo sorodstvo. Blagega rajnkega so pokopali v Laškem 31. januarja. — Za deželo, ki jo je ljubil, je padel inž. Mirko S i m č i č. Pogreb je bil v torek v Trstu. — Pokojnim n.aj bo ohranjen lep spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Dirigent Drago Mario Šijanec si je izbral za svoj prihodnji simfonični koncert», ki ga bo dirigiral v ponedeljek, dn^ 14. t-m., ob 18. uri v veliki unionski dvorani, iz zakladnice Dvofakoviih »Slovanskih plesov« deset mojstrovih del. šijanec je rastel med češkimi muzikanti in je glasbeno dete zlate Prage. Izšel je iz šole, ki jo plemeniti živa tradicija Smetane in Dvofaika. Praga mu je udarila svoj pečat in je izvor ljrubez-ni, s katero goji šijanec vsa leta svojega umetniškega delovanja slovansko glasbo. Po svojem sporedu bo ponedeljkov koncert izredno lep in zanimiv simfonična večer, zato nanj še pravočasno opozarjamo. — Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. u— Pri slovesni zadušnici za pokojnim profesorjem Androm Kuljišem v soboto 12. t. m. ob osmih v mestni župni cerkvi v Trnovem bodo izvajali Rihovgke-ga Requiem v d-molu za orgle in zbor (oktet) s sodelovanjem solistov: soprani stke Francke Sičeve, tenorista Vinka Slanovca jn basista Toneta Petrovčiča. Vodil in orglal bo trnovski regens chori Francé Marolt. u— Obnožina je za mlade čebele (čr-vičke) to, kar za nage otroke kruh. Zaradi velike koristi so vrbove mačice v vseh kulturnih državah pod zaščito. Tudi pri nas je prepovedano trganje vršičkov in mačic vrbovja. Kdor želi na svojem vrtu zasaditi vrbov grmiček, kjer si bo laihko vsako pomlad narezal vejice in jtiii postavil v vazo na mizi kot prve znanilke pomladi, ta dobi brezplačno potaknjenca odi sadiko pri čebelarskem društvu na Bieiweìsovi (Tyrsevl) cesti 21. u— Primorci! Edina za ljudske šole in e lina od oblasti odobrena knjiga je: »Bo_ bič, Slovenska slovnica s pravopisom«, ki je izšla v knjigarni Kleinmayr & Bamberg, Miklošičeva cesta. 16. u— podpornemu društvu n gluhonemo mladino je poklonilo ustaižtoenstvo Mestne hranilnice v Ljubljani velikodušen mesek 830 lir v počastitev spomina svojega bla-gopokojnega tovariša g. glavnega tajnika Franceta Majcna, ki je bdi tudi našemu di-uštvr zvest podpornik vsa leta od ustanovitve. Preminulemu dobrotniku naš hvaležen spomin, blagim darovalcem pa naša iskrena zahvala! - u— Nesreče. Na cesti je padel in si zlomil levico 171etni posestnikov sin z Blok Jože Petrič. 59ietna upokojena učiteljica Erna Schottova iz Ljubljane je dorai v sobi padla in si zlomila desnico. Neznanec je sunil 301etnega delavca Antona Podobnika z Vrhnike z nožem v pasa in ga občutno ranil. Z vrelo juho se je operila po levi nogi 391etna zasebnica Eia Hladinova iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravigo v ljubljanski splošni bolnišnici. Z Gorenjskega Zborovanje gorenjskih trgovcev z živili. Gorenjski trgovci z živili so imeli pred kratkim v Kranju strokovno zborovanje, katerega je vodil okrožni vodja Orožen. Na sestanku je govoril Hans Löscher o nalogah trgovca v narodno socialistični Nemčiji. Poleg tega je obravnaval tudi vprašanje vzgoje trgovskega naraščaja, vprašanje trgovske časti Sn stališče trgovine na področju nemške države. Zboro-valci so se razšli v razmišljanju o neštetih pobudah, katere so prejeli na tem sestanku. Pregled celovških kleti. Oblast za protiletalsko zaščito v Celovcu je te dni obra-zovaLa komisijo, čije naloga je pregledati vse kleti v Celovcu in določiti, katere se lahko preurede v zaklonišča. Ko bodo vse kleti pregledane in primerne odbrane za svoj namen, bodo začeli urejevati zaklonišča. Listi poudarjajo, da se mora ta akcija Čim prej izvršiti, da bo v primeru letalskih napadov kolikor mogoče mnogo prebivalcev deležnih protiletalske zaščite. Konj je brcnil kovača v glavo. V Sv. Tomažu na Koroškem je hotel 66 letni kovač Dominik KlauderottS podkovati konja, živali se je polotila tolika nestrpnost, da je nenadoma brcnila z nogo kovača naravnost v obraz. Klauderottija je oblila kri in so ga morali pripeljati v celovško bolnišnico. S štajerskega Tožen pogreb. V Trbovljah so te dni pokopali rudarja Janeza Boriška iz Trbovelj, ki je postal žrtev banditov. Borišek je bil nad 23 let zaposlen kot nadzornik v trboveljskem premogovniku, kjer si je stekel sloves n2dvse natančnega delavca. Bil je med prvimi trboveljskimi rudarji, ki so se priznali k Nemčiji in Führerju. Na zadnji poti mu je govoril ob odprtem grobu rudniški ravnatelj Köhler, rudarska godba trboveljskega rudnika pa je svira la žalostinke. Estonski deželni preaJdent — doktor graške univerze. Sedanji prvi estonski deželni prezident dr. Hjalmar Mäe, kl Je pred dnevi odredil splošno mobilizacijo, je bil slušatelj graškega vseučilišča. Po rodu je iz Narve in je estonskega rodu. študiral je geofiziko v Inomostu in na Dunaju, kjer je bil promov ran za doktorja filozofije. Nato je 1928/29 študiral pravo v Gradcu in je bil 8. januarja pro-moviran za doktorja političnih ved. Po vrnitvi na Estonsko se je pridružil pokre-tu »borcev za svobodo«, ki so b'IS usmerjeni nacionalno in socialno, vendar preganjani od takratne vlade. Nekaj več kakor leto dni je prebil v zaporu. Po osvo-ditvi Estonske poleti 1941 je bil imenovan za prvega ravnatelja estonske avtonomne uprave, ki je v sikladu z nemškimi oblastvi povedla deželo k novemu razvoju. Prijazno povabilo. Zadnji čas se je v Št. Jakobu v Rožu in okolici mudilo več vojakov na dopustu. Krajevni kmetijski vodja jih je nedavn: večer povabil na svoj dom in jih pogostil. Dekliški zbor je prepeval domovinske pesmi in pripomogel k lepemu uspehu večera. Z roko je zašel v cirkularko. 31 letni pomožni delavec Jakob Kranjc iz št. Jur-ja ob ščavnici je prišel z desno roko preblizu cirkulami žagi, ki mu je odtrgala dva prsta. Zdrovi se v mariborski bolnišnici. Nezgoda pri rezunju živalske krme. 31 letni posestnik Karel Namestnik iz Selnice ob Drav- si je pri rezanju živalske krme poškodoval desno roko. Zima se sicer bliža h koncu — potrebe pa ostajajo in se večajo. Zato darujte Zimski pomoči! Erik Evie je naslov prihodnje Dobre knjige, ki izide v februarju. Roman je mladostno delo slavnega norveškega mojstra J o h a n a B o j e r j a. Zgodba obravnava življenje mladega človeka, ki se bori z usodo. Ljudje s severa so v romanu prikazani v vsej njihovi preprosti veličini. Iz Trstu Poslednja počastitev padlih. V svečar-nem mrtvaškem sprevolu so btli pokopani skupno z nemškimi tovariši italijanski vojaki m črne srajce, ki so postali žrtev zahrbtnega komunističnega napadi. Gosta množica ijvdstva je stala v äpalxju ob ulicah, koder se je pomikal sprevod ob zvokih Chopmove žalne koračnice. Na sedmih moi-oimih vozilih, okrašenih z zastavami italijanske republike, so bila trupla padlih. V poslednjem spremstvu sta bili tudi italijanski bataljon in nemška častna četa. Na Imperijskean trgu je bila poslednja počastitev spomina padlih, nakar ao jih prepeljali na tržaško pokopališče Sv. Ane. žrtev ljubosumnosti V veži neke hiše v ulici Slataper so počili v ponedeljek zvečer okoli 20.30 streliin krogle so zaleLe nekega 671etnega pomorskega kapitana, ki je obležal s številnimi poškodbami. Pri preiskavi ao dognali, da je streljal na kofpi-tana neki natakar, ki je osumil svojo ženo, da se druži z njim. Natakar je neznano kam pobegnil. Iz Gorice Dragocene najuùe u. laugoUardske dobe. Pri zakloniščmh deAih v Gorici sta bala izkopana dva vojaška groba iz časa okoli leta 600. Oba grobova sta bita, 1 do 1.5 m pod zemljo. Poieg dobro ohranjenih okostij je bil v vsakem grobu meč, suLčna konica in neke vrste nož, dolg 19 cm. Ob primerjavi s sLičnimi najdbami v srednji Italiji, pri Tridentu, Čedadu in pri Postojni, je možno sklepati, da gre za olkiitje lango-bartiskih vojaških grobov. Dolga meča, kakršna sta bila izkopana tudi v Gorici, so nosili langobartiski vojšč&iki v posebnih usnjenih nožnicah, železni konici sta morebiti služili pri metanju kopja. Orožje, ki nalikuje nožu, pa so uporabljali langobard-ski vojščaki v bližnjem vojskovanju, če smemo verjeti zgodovinaiju Gregoriusu, so bili ti noži pred uporabo tudi zastrupljeni. Ob odkritju goriških grobov najdeno orožje spala k normalni oborožitvi longobardske-ga vojščaka, kakor je bila v navadi v letu 500. Nesreča z izstrelkom. V Rfliembericu se je neki 21etni otroci ček igral z izstrelkom, ki ga je našel na njivi. Vzel je naboj v loke in ga obračal tako dolgo, da se je slednjič razpočil. Zaradi eksploeije je bil otročiček hudo poškodovan ter so ga morali oddati v goriško bolnišnico, kjer pa dvomijo, če mu bodo mogli rešiti življenje. Pojasnjena tatvina tobaka. V zvesä s tatvino večje količine tobaka iz nekega železniškega vagona v Vidmu je preiskava v razmeroma rekordnem času tatinsko zadevo povsem pojasnila. Pri kontroli neke. ga tovornega avtomobila na okoliški cesti so našli 400 kg tobaka. Na vozš&u so bile štiri osebe, ki so izjavile, da so kupile omenjeni tobak od štirih nezaancev za 61.000 Iii". Posrečilo se je zajeti tudi prodajalce, pri katerih so našli 61.000 lir. Vse osebe, ki so bile zapletene v to zadevo, so pol ključem. Betežnica KOLEDAR Petek, 11. februarja: Lurška Marija* Desideri}. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Beli sen. Kino Slog®: Velika nogometna tekma. Kino Union: Anka in plavolaska. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Ciril-Metodova ulic« št 43, Tmkoczy ded., Mestni trg 4 m Ustar, šelenburgova ulica 7. ZATEMNITEV f je strogo obvezna od 18. do 6. nre. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek, H. februarja: Zaprto. Sobota, 12. februarja, ob 16: Robinzon «e sme umreti. Red A. Nedelja, 13. februarja, ob 16: Matnra. Izven. Cene od 24 lir navzdol. « »Robinzon ne sme umreti« je našlo* Forsterjeve tridejanske mladinske igre, katere predstava je osvojila mlado in staro občinstvo s svojo prisrčno toploto in vzgojno visoko vrednim jedrom. Zgodba se suče okrog rokopisa Defoejeve knjige »Robinzon Crusoe« in njenega učinka na mladino. Izredno prisrčna vsebina izdaja ljubezen do vredne knjige in njenega pisatelja. V glavnih vlogahh: Gregorin, VL Skrbinšek, Drenovec, Rakarjeva, Levarj». va, Bitenc, Verdonik, Gorinšek, Kraljeva, Nakerst, Nablocka i. dr. Režiser: prof. Šest. Ladislav Fodor: »Matura«. Ta igra je slika iz sodobnega življenja. Na primeru osmošolke in njenega prestopka zoper šolske zahteve je pokazan odnos šolnikov do mladine. Igra je zabavnega značaja in je napisana z veščo roko za učinke značajev v razpletu dejanja. OPERA Petek, 11. februarja: Zaprto. Sobota, 12. februarja, ob 16: Mrtve o®. Red Sobota. Nedelja, 13. februarja, ob 15.30: Snegn- ročka. Izven. Cene od 36 lir navzdol. * E. d'Albert: »Mrtve oči«. Opera s po*>-logom po pesnitvi H. Hemza Ewersa M. Henryac. Prevel N. žtritof. Osebe: pastir — Banovec, kosec — Dolničar, pastirček — Barbicava, Arcesius — Janko, Myr-tocle — Heybalova, Aurel ius Galba — Dolničar, Arsinoe — Polajnarjeva, Marija iz Magdafe — Golobova, Ktesiphar — M. Sancin, Rebecca — Poličeva, Ruth — špa^ nova, Esther — Ramšakova, Sarah — škerjenčeva, bolna žena — Mauserjeva. Dirigent: S. Hubad; režiser: C. Debevec. Rimski Korsakov: »Sneguročka«. Po« mladna bajika v petih slikah. Osebe: po-1 mladna vila — Golobova, ded Mraz — Lup_ 1 ša, Sneguročka — Vidaiijem, gozdni duh — Boštjančič, Karneval — Gregorin, Bobil — M. Sancin, Bobilina — Poličeva, car Berendej — Lipušček, Bermjata — Lupša, Lei — španova, Kupava — Mlejirkova, Misgir — Popov, klicarja: Banovec, Delničar. Dirigent: N. štritof; režiser: R.- Primožič; koreograf: ing. P. Gclovin: scenografia: A. Geriovičeva, ing. E. Franz; naučiti za kostume: J. Vilfanova — Začetek predstave ob 15.30. Z Reke Proslava prevzema oblasti. Na obletnico prevzema oblasti so se zbrali na povabilo nemškega svetovalca reški Nemci dne 30. januarja v dvorani Trgovske zveze. Poleg članov nemške kolonije so bili navzočni tudi predstavniki oblastev. Spominski nagovor je imel zastopnik nemškega svetovalca deželni svetnik dr. Rassmann. Imenovanje občinskega komisarja. Pulj-ski prefekt Artusi je v sporazumu z nemškim svetovalcem imenoval odvetnika Augusta Manerinija namesto g. Tilha Jaeija za komisarja puljske občine. Požar v dveh obratih- V obratu nekdanje čokoladne tvornice na Reki je nastal ogenj, ki je poslopje deloma uničil. Pohištvo se je posrečilo rešiti. Ogenj je nastal zaradi slabega tvorniškega dimnika Gorelo je tudi v lesnem obratu na Sušaku. Na pomoč so prihiteli tudi reški gasilci. Po štirih urah je bil ogenj pogašen. škoda je zelo velika. 1200 litrov vina so odne»lL Kakor poročajo z Reke, so v tamošnji okolici vdrli neznani zlikovci v neko klet in odnesli ple-tenke s 1200 litri vina. škodo cenijo na 18.000 lir. Oddajniška skupina Jadransko Prorje RADIO LJUBLJANA PETEK, 11. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00; Jutranji pozdrav; vmes oi 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.15: Poročila v nemščini. 9.15—9.30: Pregled spa_ reia (nemški in slovenski). 12.00—12.30: Opoldanski konceit. 12.30—12.45: Poročila v nemščini. 12.45—14.00: Koncert Malega orkestra, vodi Stojfan Stenovic. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17,00—17.15; Poročila ▼ nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Iz našega leposlovja: Drago Ulaga — Bele zveade (odlomek iz romana bere pisatelji. 19.00 do 19.30: Predstavimo vam sopranistko Fran jo Senegačnik in tenorista Slavka Koroéaa. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, pregled sporeda. 19.45—20.00: Mala glasbena medigra. 20.00—20.10: Poročfla v nemščini. 20.10—21.00: Simfonični koncert. 21.00—22.00: Bodimo dobre volje. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10 do 22.30: Glasba za lahko noč. tù& Tr:;e francoski pisatelji Med najnovejšimi zvezki »Siovenčeve« knjižnice so izšli trije prevodi iz sodobnega francoskega slovstva. Nobeden izmed pisateljev ni novo ime v na;em prevodnem slovstvu, vsako izmed tu izi":h de! pa prispeva kako značilno potezo k natančnejšemu orisu njegovega literarnega profila. član Francoske akademije Henry Bordeaux je pesta! pri nas znan po prevodu enega svojih najboljših pripovednih spisov »Za-metene stooinje« (La neige sur les pas), ki mu je v izvirniku spisal predgovor pisateljev slovstveni učitelj in vzornik Paul Bourget. Dalje smo doirli nedavno planinski roman »Srce in kri» in zdaj še povest »Raymonda« Bordeaux se uvr.'éa med pisatelje regionalisfe in je — kakor ga je označil Bourget — »sočen slikar krajevnih nravi in tradicionalist«. Z druge strani je Bordeaux prevzel živa izročila francoskega psholočkega romana Njegova poglavitna nota je nemara v tem. da najrajši op;suje rodbino — ne v njenem razkroju in v grobih natura^ H stičnih značilnostih, ki se tolikokrat pojavljajo v sodobnem meščanskem zakonu, marveč v idealistični, posebej še religiozni povzdigi rodbinskega življenja, v iskanju telesne in duševne harmonije, v zvestobi čistim n ravni m načelom, skratka v tem. kar je v rodbinskem življenju vzlic vsem kritičnim trenutkom in stanjem pozitivno ter lahko podpira dmžbeno obnovo ln tradicionalni red. Sicer pa najde slovenski bralec v uvodu knjige »Ravmonda« (La robe de I.ame) Anžičev prevod Henri de Régn;erovega govora ob Bct-deauxovem vstopu med štirideset nesmrtn.kov in v njem zanimivo karakteristiko pisateljevega razvoja in dela. »Ravmomda« ie majhen roman, kj ga odlikujejo vse značilnost Bordeauxove pripovedne tehnike m njegovega sloga. Prav tako opažamo v knjigi njegove poglede na rodbino. katere socialni obnovi služi tako zvesto fino pero tega dušesilovnega analitika, kj pa nikdar ne pozablja tudi stvarnih sil človeškega življenja, samo da jih vedno podreja vodstvu duha in duše. Povest je spisana na motiv Ten-nvsonove balade »Lord Burleigh«, ki pripoveduje o skromnem, a zalem kmečkem dekletu, katerega zasnubi slikar iz gradu, dokler se ne pokaže, da je to graščak sam. toda dekle, prej tako srečno v domači bajti, se ne more vživeti v grajske sobane ln kmalu ovene kakor cvetlica, ki 6o jo odrezal; pri koreninah. Tako dekle je Raymonda, hčerka grajskega oskrbnika nekje v provinci, nemara v Bordeauxovi Savcji: divja človeška roža. vendar polna notranje plemenitost, natumosti in čustvene čistosti. V ta kraj pride po naključju razvajeni Parižan Raymond Cemay, gotovo ne najslabši v pariški »boljši« družbi, toda poln njenih predsodkov. samopašnosti in uživaške razvajenosti. Ravmondu vzplamti srce za to nenavadno dekle in naposled le doseže, da ga Raymonda vzljubi in vzame. Zgodba njune ljubezni in prvega razdobja v zakonu je pripovedovana v obliki Raymondovih zapiskov, lcar ji daje še bolj intimen značaj; pripovedovana pa je z rafinirano umetnostjo izkušenega poznavalca človeških duš in doseza v orisih Raymondine čiste in požrtvovalne ljubezni umetn'sko do-gnane in psihološko do potankosti razčlenjene poteze. Mlada zakonca preživljata medene mesece v Rimu. kjer nahaja verna Raymonda v cerkvenem ozračju nadomestilo za svoj mladostni raj v savojski provinci. Toda ko se zakonca po rojstvu hčerke naselita v Parizu in Raymondo obda izprijeno, zahrbtno velemestno življenje, začne propadati. In ko vidi. da jo Raymond zapušča tudi čustveno in a» približuje drugi ženski, vene in hira ter naposled umre. varujoč svojo prvo in edino ljubezen v vsej njeni čistosti in požrtvovalnosti. Ray-mondu, ki je postal znamenit letalec, se šele po ženini smrti docela odpro oči in spozna, koga je bil izgubil s plemenito Raymondo. Po letalski nesreči, h kateri je nemara pripomoglo njegovo neutešeno stanje bolesti in kesa, ga pokopljejo na kmetih poleg Raymonde. Vsekako je Bordeaux pokazal s tem delom veliko razliko med duhovno disciplinirano in etično prečiščeno erotiko ter med sodobnim destruktivnim pojmovanjem »ljubezni kot filologije«, obenem je udaril na tiste strune, ki tako lepo poio srcu današnjega utrujenega meščana: hrepenenja po naturai preprostosti, čustveni iskrenosti. a brez senčne banalnosti, ter po življenju na kmetih. — Povest je lepo prevedel mladi pisatelj Niko J e 1 o č n i k. Tudi René ja B a z i n a. avtorja povesti »O sami jena«, poznamo že dolgo v slovenski prevodni literaturi. V tej knjigi, ki jo je prevedel Anton A n ž i č. je drugega, že pokojnega »nesmrtnika« predstavi! s kratkim slovstvenim portretom S. Šali. Če je Bordeaux predvsem tradicionalist. slovstveni izpo-vedovalec tiste socialne smeri, kri zajema iz krščanstva svoje nravne poglede na 6vet, je Bazin tudi miselno pisatelj izrazito katolike e note. Povest »Osamljena« je primer take katoliške pripovedne stvaritve. Opisuje zgodbo peterice redovnic, kj so morale v času laizacije francoskega šolstva opustiti svoje samostansko vzgajališče. sleči rodovniško obleko in » v civilnem življenju poiskati kruha. Piöatelj opisuje obsežno in z mnogimi dušeslovnmi odtenki ta razhod in spremlja na to usodo sleherne izmed redovnic. Največjo življenjsko dramo doživi najmlajfo med sestrami, lep« Paska la. ki postane žrtev naivne neizkušenost, prav kakor brutalnih življenjskih prilik in ns-prilik, v katerih é nrfOra iskati kruha. Pisatelj opisuje s popo'no iskrenostjo moralni padec laizirane nune in vso do skrajnosti mučno pot, na kateri se Paskala pokori za greh, dokler je njen brezvestni izkoriščevalec ne ub:je na begu izpod njegove krute oblasti. In preden umre, s« Paskala vda božji volji in vzklikne v jeziku üturgije, ki je nekoč opajala njeno čisto dušo: »Mscrere mei Deus...« In ob njenem grobu se znajdejo štiri njene redovne sestre. »Bil je še svetal dan. Paokalo so na zadnjem potu spremljale samo štiri žen-ke. Za en dan so zopet oblekle krilo, peče in pajčolan svojih redovnih zaobljub. V naglici 60 se zbrale iz štirih kotov Francije in vse so se morale spet naglo vrniti, kamor so jih klicale dolžnosti . .. Vse te izvoljene osebe so mislile samo na stvari, ki jim jih je velevala ljubezen. Molile so za tovarišico. ki je s svojim obličjem, svojim pogledom, svojimi besedami in svojo šibkostjo neprenehoma klicala na pcmoč in je zato nikoli niso pozabile. ..« — Zopet so se razšle v življenjsko vsakdanjost, trdno odločene, da po Paskalini drami tem zvesteje varujejo svetost svojih zaobljub. Pierre B e n o i t, pisec romana iz Irske »Veliki jez« (prevedel Igor Jenčič), poteka, če se ne motim, takisto iz vret »nesmrt-nikov«. Od prej obravnavanih pisateljev se razločuje po nedostajanju izrazite svetovnonazorske note: Benoit je prvenstveno fantazijski pisatelj-fabulisit. njegove vrste roman imenujejo francoski slovstveni kritiki »le roman d'imaginatioo« Posebno ga zanimajo velike zgodovinske pustolovščine in skrivnostni pojav: (n. pr. »Koenigsmark«. L'Atlantide«), ume pa tudi vnesti v ljubezensko idilo, kakor je »Axelle«, idejo političnega zbližanj« narodov, v tem primeru Francozov in Nemcev. V romanu »Veliki je«« opisuje — vedao zvest svojemu znanemu nagibu do opisovanja pustolovskih aapletljajev — irsko vstajo zoper Aaglete v prvi svetovni vojni ter prikazuje na široko in vešče razpleteno akcijo irskih zarotnikov, trike angleške politične špionaže in podobno. Za- menjava v imenih in osebah (profesor Gerard in njegov imenjak v tiskovnem uradu ter nazadnje tudi z grofico Antiope), pustolovsko napeti opis bivanja na Irskem in potek ponesrečene irske vstaje, vse to razodeva Benoitove značilne pisateljske poteze, njegovo posebno veselje z opisovanjem nenavadnih dogodivščin in krrminalno-detektivskih zapletljajev. Kaže pa nam tudi trdovraten boj katoliških in keltsko samosvojih Ircev zoper angleški gcepotk»-valni sistem. Včasi se spomni kakih zgodovinskih psiholoških paradoksov, kakor na primer na str. 85.: »Elegantna, lepa ženska una vedno na mlade ljudE iz preprostih krogov močan vpliv. Ta vpliv deluje tako močno, da postanejo taki ljudje takoj zagrizeni zagovorniki reda in starih običajev, če jih pa ženske podajo zviška, se takoj 'zpremene v strastne pristaše prevrata in državljanske vojne. Marija Antoinetta je imela tako zapeljivo moč, katero so ji vsi priznavali. Če bi se ta kraljica lete 1788. domislila, da bi napravila veliko slavje in bi povabila pol ducata klatežev. kakor so bili Saint-Just, Bamave, Fabre. d'Eglatine, bi gotovo he izbruhnila revolucija, če bi b® ti ljudje s tem slavjem zadovoljni. Tudi Bona-parte bi svojo kariero zaključil kot širokousten stotnik pri artlleriji in bi Evrope in tedanje družbe ne spravil v tako zmedo. Potemtakem tudi v zgodovini revolucij — cherchez la femme?! Benoit je mikaven pripovednik, ki ume zabavat: bralca in 3» iztrgati njegovi pusti vsakdanjosti »Veliki jez« utegne zanimati tudi zaradi odmevov prve svetovne vojne, ki tvori razgibano ozadje tega romana. »Gledališče in na«e pravom«*».« Med tiskovnimi aap«2«ani, ki ao ostale v včerajšnjem članku, moti smisel stavka tale: »---- zato samo pozdravljamo (ne: popravljamo!) prikupno prizadevanje sedanjega dramaturga. < SPORT Okrog okriglega usnja in še kaj Z nogometnih terenov je zmerom še kaj novega, kajti okroglo usnje ima svojo pnvlačnoet ob vsakem času in v vsakih okoliščinah Danes bhko postrežemo čitateljem z nekaterimi podrobnostmi z italijanskih igrišč, predvsem seveda z onih pri najbližjih sosedih na zapadu, kjer je bik) zadnjo nedeljo spet živahno kakor v najbolj mirn:h časih. V tržaški 6kup:ni se položaj na tablici še ni razčistil docela Dosedanji favorit na pap:rju Triestina ni pokazala prave igre ter je morala na lastnih t'eh z doslej neznanim moštvom deliti točke. Enajstorica San Giusta je prinesla v igro zelo ostro obeležje in igra se je pokvarila. Posledica presurove igre je bila, da je Triestina izgub:!a enega igralca ter je morala tekmo odigrati z desetimi možmi. Rezultat je bil 0:0. Goričani so si privoščili vodilno moštvo s tablice— Cormonese— ter ga po doVaj dobri igri premagali z 2:1. Udinese je igral z otočani iz Ampelee neodločeno 1:1:. kar je prav za prav precejšnje presenečenje. Pcnziana b bila morala :grati doma. toda zaprosila je za spremembo igrišča ter nastopHa v Tržiču kier je izgubila proti mn'tvu ladiedelnice z 1:2. " Stanje v tabeli je naslednje: na prvem mestu je Cormonese s 6 točkami, na drugem sfa Triestina in Ampelea. vsaka s 5 točkami, dalje pa 6o uvrščeni San G:usto, Udinese, Gorica in Monfalcone po 4 točke ter zadnja Ponziana brez točke. Ostali izidi: Lombardska skunina: Ambrosiana—Fanfuüa 3:1, Atalanta—Cremona 2:0. Brescia—Varese 4:1. Pro Patria—M lano 2:0. Piemontska skupina : Genova—Asti 1:1, Juventus—B:ellese 3:2, Altesandria—Novara 1:0, Torino—Cassale 4:1. Cuneo—Liguria 1:1. Zastopniki mestnih nogometnih zastopstev Dunaja in Budimpešte so spremenili termine, ki smo jih že objavili, tako da bo nrvo srečanje med njima dne 26. marca na Duna'u. povratno pa dne 23. aprila v Bud:mrevti. Zanimivo je. da bo isti dan tudi meddržavna tekma §vica—Madžarska. Za 30 aprila je dogovorjena medmestna tekma med Dunajem in Bratislavo, in sicer na Dunaju. * Dunajski p'avacì so eni dan z uspehom nastopili v Bratislavi, kjer so zmagali tako v plavalnih točkah kakor tudi v vaterpolu Tekmo v vodi so e 3:0 odločili v svojo korist. V vseh plavalnih točkah so zmagali Dunajčani. le v plavanju na 100 m prosto je zmagal zastopnik Bratislave Ruderer v času 1:06. Prvo vzpenjačo za smučarje so ©tvorili pred kratkim na Slovaškem v prisotnost5 ministrskega predsednika dr. Tuke in notranjega ministra Ahcha v Starem Smckovcu. Vzpenjača je dolga 2,7 km; višineka raz'ika od vstopno do izstopne postaje znaša 1000 m. Neki! za prijatelje ujameta V finalni igri za nemško nogometno prvenstvo se posreči mlademu klubu rudarjev FC Glori jI, da se prerije v finale; njegov nasprotnik je odlična enajstorica FC Nord, ki v finalni igri prevzame vodstvo z dvema goloma naskoka, tako da se KINO UNION Telefon 22-21 Početje ljubosumne, do ušes zaljubljene sedemnajstletne deklice razburja francosko letovišče Anka in plavelaska V glavnih vlogah- Louise Carletti, Mona Goya, Henry Garat, George Bollin Danes zadnjikrat! Predstave ob delavnikih: ob 15 30 ln 17.30 url. KINO SLOGA Tel. 27-30 Nov Bavariafilm, ki si bo osvojil srca našega občinstva — visoka pesem našemu športu: Velika nogometna igra Film, poln dramatskih pripetljajev, ne bo navdušil samo naše nogometaše, marveč slehernega tudi izredno presenetil! — V glavn:h vlogah: Gustav Knuth, René Deltgen, Maria Ander-gast in najboljši predstavniki nemškega nogometa Predstave ob 15. in 17. uri; v nedeljo ob 10., 13.30, 15.30 in 17.30 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Svetovni prvak Rari Schäfer v najčudovitejši drsalni reviji BELI SEN Humor, ples. atrakcije z Wolf Albach Rettyjem, Oskarjem Sima in ljubko umetnico na ledu Olly Holzmann Predstave ob delavnikih ob 15. in 17.30 uri vse že zdi, da FC Gloria nima nobenih nad na uspeh. Toda v drugI polovici zaigra Gloria kljub poškodovanemu srednjemu napadalcu s tako voljo, da kmalu doseže izenačenje. V podaljšku uspe poškodovanemu srednjemu napadalcu, da doseže zmagenosni gol ter povede svoje moštvo do zmage. FC Gloria je postal prv č nemški nogometni prvak — priboril si je najvišjo lovoriko, za katero ga zavidajo vsi nogometaši. • To je kratka vsebina športnega filma, ki ga te dni vrte v k oti »SLOGI«. V obeh meštvih nastopajo sloviti nemški igralci, člani nemške reprezentance, ki so že neštetokrat nastopili za nemške barve na vseh evropskih nogometnih 'igriščh, med njimi vratar Jahn, krilca Kupfer in Hoffmann ter napadalci L e h n e r, Walter, Tlbulski, Appel, Ep-penhof, Kästner '.n še mnogi drugi, prav tako dobri. V filmu nastopa tudi nemški državni trener Josef Herberger. Seveda je na platno vpletena tudi malhna ljubezenska zgodba. Upamo, da bodo športniki, ki bodo prisostvovali temu finalu v kinu, prišli na svoj račun, tembolj še danes, ko nimajo prti ke prisostvovati nogometnim tekmam na zelenem poliu, da pravimo celo, da ga bodo šli nekateri najbolj navdušeni ljub'tel j' gledat celo večkrat. Zadnji del filma je posnet tudi v barvah, tako da je to obenem prvi športni film posnet v barvah. Iz sodne kronike Ljubljana, 8. februaria VeVkib kazenskih razprav je vedno manj tem več pa je kriminalnega drobiža. Pri okrožnem sodišču je najbolj zaposlen sodnik poedinec, ki je pre šnji teden rizprav-ljal v četrtek in soboto. Razen kr'm:m dela in gospodinjstva dobi takoj službo. Zglasiti se na Podutiški cesti 24, poleg cerkve. Istotam dobi službo tudi mlajše dekle k otroku. J107-la POSTREŽNICO. rrla;šo, pošteno, za dopoldanske ure od 7 do 11.50, iščem. Plača po dogovoru. Užnik, Prule 19/11, d-sno. ?10S-la GOSP. POMOCNICO vesrno in pošteno, ki zna kuheti in opravljati vsa gospodinja dela, sprejmem 16. febr. k 4-članski družini. Hrana in plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. Vttkla KLAVIR _ lepo obianjea. poceni prodam. Poizve m t trg Ume-Jiost. kolodvora*« 30. 30Ö6-Ö i-iSALNI STROJ prenosljiv, nov, pro:lam. Ss- slor t ogl. odd Julre30SV5 »SVETOVE« KNJIGE ti «o dosedaj iifle, poceni («odam. Ponu ,t* na ogl. O.M. Jnaa pod »7 knjig«. :f-6 NEKAJ PULTOV in pol;f ta trgovino tjr ga-šperček. pro-am. Tugoinir'^-« nI. 21, Zg. Silk» pri rem-zi. 3D9« VALILNA JAJCA, sveža, od velikih be'ih rac, prodaiam stalno. Koleziia, Riharieva 2/II, za obrtno šolo čez most Grad?ščice. 3101-6 3 pare mogkih ČEVLJEV, še v dobrem staniu, prodam. O-led popoldne. Lu-kež, Milčinskeea 3. 5100-6 CPNA SA'ONSKA garnitura, skorij nova, se ugodno proda. Ogled iz pri'a/nosti v t^eovini Za-krajšek, Miklošičeva 34. 3098-6 rPr ANIN. VTSTNTC«, nekaj posameznih zvezkov etnikov 1933 in 1937. pro-dnm. Naslov t ogl. o cM. Jutra. 3005-6 VOTN^NE HLAČKE z nogavičkami in jopice v beli, roža in sv-tlomodri barvi, velikost od 1. do 6. leta. in nekai metrov flanele prodam. Naslov ogl. odd. Jutra. 2942-6 O**" " *" "O OH' FKO za deklico in več oblačil, perila za 5—7 letno, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 3079-6 PRODAM : lepo kratko plišasto jopo, žensko zapestno uro. rab lene moške fevlje in ga loše, skoraj nove. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3070-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. šiva naprej in nazaj, tovarniško nov, pro dara po zmerni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3065-6 VISOKO OMARO za stoječo uro in stojalo za ro«. mahagoni orehov les. prodam. Nasiov v ogl odd. Jutra. 3068-6 STANOVANJE ao-, avo- ali trisobno, v Širšem centru ižčeti za-;onca brez otrok, P:nud-be na oglasni cddelek t Jutra« pod »M:.n. n snažna stranka«. 23<lov v <.gl. odd J'itra. ZÖ42-« FINA SITA rek-.* a reit, prcdAj» öo-.-i'-xiurska zveza, Kltiwtlsnv» Ž853-« BREZOVE METLE. držaje a lopiib, mutike in om.L dob k pri Gosj«odirski zvezi. Bl.iweiaov» Jt. -&Ì2-6 POSODO za nHAoiitev mesa iz nfhka. ga !n trilega lesa in kislino liobte pri Gofjiodarski zvezi. Uluwfi ova 29 2061-Ä PiiODAM. otroški voziček, globok, krem, io. li', «tar Šivalni etroj z dolgim éolnifkom za 1000 It in pi to,- košare za 250 Ji- Zore. Marenčičeva S — M-dična. Ponudbe na -->gl. odd. Jutra pod >Za takoj«. 8113-2!» PRAZNO SOBO Kčens Ponudbe na ogl. otìfl. Jutra pod »Po možnoffc v Okolic'«. S0a-'-£3e SOBICO oiirno, separirano, išče starejši gospod. Ima svoje perilo, če treba vso posteljo. Ponudbe na ogl. odd. Ju t» pod »Točen plačnik«. 3075-23a SENO - SLAMA Prosimo, d» iu.crtsentS a vasoéke kolièin.- govejrga ia kou čkega »eu» ter fUune — zglaie pri Gofepodareki zveù. Kle'iweisova 29. 2964-37 PES FOKSTERIER bel t rjav mi Udarni, eliSi n» ime »Rafi«. «e je Izgubil. Najditelj na. ga prip ljt proti nag-adi v Krekovero ulco 29 338S-37 DODATNA OTROŠKA živilska nakaznica številka 242.043/b ie bila izgubliena od I. del. konzumn. društva na Zaloški cesti do Suštaršičeve ulice. Najditelja prosim, da jo odda na naslov: Stare. Sušteršičeva ulica 3, Moste. 3060-37 NALIVNO PERO sem izgubila 7. februarja dopoldne v avli kina Matice. N3 njem je vgravirano ime »Tatjana Fischer«. Ker mi je zelo liub spomin, prosim najditelja, da predmet odda v ogl. odd Ju-tra. 3067-37 V MILANO potujem, prevzamem trgovske posle. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2987-37 H.KU.ilAN fINJA Marija Vam točno ornoJ' Vušo žit l;eti;sko pot. Sprema: mj 10. do 12. tn od 2 do 5. tre. — Ob ne elj'ah: c1 10. do 12. ere. Puharjeva 1-11. zaln.a vrata, levo 2>oV37 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Baročn:. Br er posredovalca, Brezhibno, Cena. Dobro kolo, Gf-lanteri a lD?t ukiciic», La-etenec. KiJiarica 50. Kauò, Krjdenca. Klavr, Moj dom, Mfin.ša hiša. Mirna «tranka, Manufnktu-a, Majhen vrt. Metla. Sad 35 let. Poštena. Pridem na dom Prijeten dom, Pr: a.t(lj knjig. P^ ica, Pesten» in zanesPv«. Poäten 52, Postrežnica. Peldan. Prilub-ljenn. Poceni Kod Ivvo. Pomlad 10, Proti takojšni gotovini. Pošta. > trez-n h:5m'i, Ilniam. PošVna '.344. Pc«*8_ ja- p-;dno 'e^le. Re*u® t. R«L V-f» prilika- Suša. Sobica. 3e-rtH Sfiomla ^anskl. Strc?o =e-na-:ran vhod. Sol'dni Takoj ali pw-'i. T^r-L:nb-l ena. TaVo: U'lea. Tfikc-ina vditev. ToSen nlačnik. Ta-kn! 50. ri'4. T->^":=tia sutor'ua. Tal'C^n« tdn^-v. r^i'orri'i. T T*>h. V^'on. Ve. z'^k, Zaneel'iv. Za -.ramena, «iroja ta:nmice ustanovili mu^ej za zg-olovino zdr'vstva. Zagrebški časopisi so zaradi nedavne omejitve v potrošnj elektr čnega toka izhajali utesnjeni. Lastništvo »Hrvatskega Naroda« pa se je pn čitateljih opravičilo, češ da je omejitev samo začasna, ker bo takoj ko bo mogoče list spet izhajal vsak dan na osmih straneh, ob nedeljah pa na šestnajstih. Huda tramvajska nesreča. Na Kvater-nik:vem trgu v Zagrebu se je 19. januarja primerila huda tramvajska nesreča, pri kateri je b lo 28 ijudi ranjenih. 1 pot-n k pa se je smrtno poškodoval. Okoli 2. popoldne Je proti Maksimira vozil tramvaj s prikolico. Motorni voz je pri kretnici na Kvaternikovem trgu skcč l s tira ln zavozil prrt: pločmku. T2m se je zaletel v drevo s tako silo, da so se prikolice skoraj prilepile nani. Med ponesrečenci je več težko ranjenih, ki so b li takoj po nesreči pripeljani v razne mestne bolnišnice. Za vedno naju Je zapustil najin nepozabni oče, gospod Ivan Casi TRGOVEC EN GOSTI J,M CAR Dragega pokojnika bomo spremil: na njegovi zadnji poti v petek, dne 11. februarja 1944 ob 14. un na župnijsko pokopališče. Vrhnika, 9. februarja 1944. Žalujoča: MICI, hčerka; JANEZ, sin in ostalo sorodstv o Harrj Hoff: 27 ZLATA PIJANOST Kriminalni roman Indijanec je pohitel naprej. »Precej tam!« se je za trenutek obrnil proti Tor-neyu. Torney je zdaj tudi že čutil strahovit smrad po mrliču. Truplo je moralo ležati prav blizu nekje. Se nekaj minut, pa sta ga našla. Torney si je prižgal cigareto in jel takoj pre skovati mrliča. To je bila zelo nepr jetna, da, grozna naloga. A treba jo je bilo opraviti. Kar se je bil Torney namenil, je zmerom tudi izvršil. Najprej je napravil nekaj snetkov, kar ni bilo kdo ve kako težavno, ker je sončna svetloba prav na tem krsju široko predirala krošnje dreves. Nato je Torney poskusil razbrati že močno iznakažene črte mrliča ki je imel na čelu veliko bunko. Nazadnje se je spomn i tega obraza. Da — moral je biti Tomaž Salvador! Torney se je zdaj tudi spomnil da mu je bil Braun pravil o tej bunki. Marij3 Odowaldova jo je b'la omenila pri zaslišanju. Toda Torney ae je hotel do dobrega prepričati in Je nad ljeval pre'skavo. Na mrt- večevi levici je opazil prstan s safirom. Spomn i se je. da je bil v del ta prstan pri Tomažu. Previdno mu ga je snel s prsta in spravil v žep. Nato se je ogledal po okolici. Indijanec mu je pomagal iskati. Pod nedavno omamljeno vejo sta našla pokojnikovo mache to, v katero je b lo vrezano njegovo ime. Zdaj je bilo vseh dvomov konec. Torney in rdečekožec sta z'grebla truplo. kakor sta vedela in znala, ter se o plavila domov. Njuna naloga je bila opravljena. Ko je Peixote zvedel o uspehu, se je na moč zavzel. >Gromska strela,« je rekel »kom sarjeva domneva je b la po tem takem pravilna. Brata sta se obrnil: nazaj proti Serri Ouro, in Tomaž je tist!, ki ;e pri tem storil gm rt v močvirju. Rad bi le vedel, kaj je tam -'skal.« »Hm — to bi tudi jaz rad vedel,« je Torney zamišljeno odvrnil. »Samo njegov brat na>m bo mogel odgovoriti na to vprašanje.« »Mor^a pa niti ta ne more povedati.« rO pač.« »Zaka.l si tako trdno prepričan?« »Bonifacio je moral b'ti pri njem; ka ti mrtvec ni imel v žep h ničesar več. Bržkone mu J h je brat izprazn i. Samo prstan mu je pozabil sneti.« »Kaj pa. če ga -'e kdo drug cplcn'1?« »Tud to bi b lo mogoče — verjetno Da skora- da ni- Nu, ta ug'banja prepust'va ra;ši komisarju samemu. Kar odprav mo se, da mu hitro pr.nes&mo zanimivo novico.« In res je karavanica počasi kren la na pot. Braun je našel na polic jskem uradu narednika Zirro s psoma. »Da te, prosim, poskusite, ali ju je Š3 vredno spust ti na sled,« je rekel novemu tovarišu ko mu je bil kratko r eležil »Jcnnsov slučaj«. »Z vami na žalost ne utegnem it:, ker moram tu počakati šefa Nare.:n:k Alimas naj vas pel e k okradencu.« Zirra se je obotavljal. »Ali ste z majorjem že govorili zastr n tega?« Je neodločno vpraJal. »Zastran česa?« -e začudeno rekel Braun »Nu — hotel sem reči — ali vam je že naroč'1- da me pošljite tja?« »Ne, narečil mi ni. A saj vendar razume, da greste takoj na delo. Zato ste prišli.« »žal mi je — toda brez ftefevega neposrednega ukaza ne storim n:f:sar — se pravi: ne smem ničesar storiti.« »To vam je izrečno zabič'1?« »Da.« »Nu, prav — počakajva torej,« Je dokaj poti čeno rekel Braun. Bilo mu je ka- kor da bT ga bil udaril po glavi. Kaj je to pomenilo? Kaj je mahoma vstajalo proti njemu? Kaj je bilo vzrok Orechasove-mu izpremenjenemu vedenju? Z napetostjo je čakal starešinovegn prho ia. Z Zirro n" izpregovoril niti besedice več. Ta je s psoma vred kmalu zaput/tii urad n se Jel zunaj ukvarjati z živalima. V tem je Orechas prišel. Odmerjeno je pezdravil. »Sediv !« je rekel la se pazljive ozrl po sobi. Nato je uprl cči v komisarja »Tcrej, kom sor — poročajte!« Braun mu je obšiirno razlcž.l vec, kar se je bilo zgodilo v Serri Ouro. Ma or ga jc zdaj pa zdaj prek njal z vprašanji. N zadnje je pr pomnil: »Tcrej imate Mendasa enako na sumu kakor brata Salvadorja?« »D", gospod major.« »Hm. Zakaj niste potem Mendasa že prijeli?« »Ker v to po mo;'ih m alih zgolj sum ne zaiostuje, gospod major. Kakor sem vam baš povedal, nisem pri preiskavi v njegovi kol bi ki sem Jo opravil Skupno a nekim iskalcem zlata Torneyen» po imenu, odkril n'č sumljivega.« »Zate j ste pritegnili prav tega T&roe-ya?« »Ker se je v to ponudfl in ker se ml je zdel docela zanesljiv. Razen tega so mu tukaišnje razmere dobro znane.« »Mendasa samega doslej nist« zasiiš&li? Zaka-' ne?« »Hotel sem » jprej zbrati kaj dokaznega gradiva zoper njega.«. »Kar se vam pa ni posreč lo!« »Uspelo mi je toliko, da ga je Torney otipal Pri tej priložnosti je rekel, da mi nihče nič ne more, ker ga na večer umora ni b lo v baru. — Zaslišati sem g3 nar meraval danes.« »Vt s imam, òa se tu ne znajdete, Braun. Najbolje bo, da vas nadomestim s kakim tovarišem, ki so mu tuki jànj'e razmere bolj znane kakor vam.« Braun se je zdrznij in osuplo zastrmel stareš ni v cbraz. »Kako to?« je vzkl.k-nil. »Kaj imate mahoma zoper mene, gospod major? M slim, da sem storil, kar je b lo količkaj v mojih močeh, in pr v vi bi morali najbolje vedeti, da takih zamotanih slučajev, kakor tu čaka'o rešitve, ni moči urediti od danes do jutri.« »Vem, Braun, ali — saj vidite, da vas ni òrugegi. kaker ug banje in domneva.« »A s tem se vendar zmerom začne. Vsekakor moram proti premestitvi odločno protestirati.« Orechas se je namuznil, i Razumem — iz osebnih razlogov.« Braun se je moral šiloma brzdati, da ni v2Jkit>-rf. »Osebnih razlogov v poki enih za= dev; .i ne pozni im,« je z rezkim glasom odvrnil »če tako mislite, se motite gospod major. Zadali ste mi nalogo, n to bom re-š 1. Ce pa izvršite svojo namero, bo s tem tudi reš tev ogrožena.« Virant. — Für »Narodna ttnkamn A. CL« «to UrucksteUe - Z* »Narodno tiskarno 0.