Leto X., št, 28 („jutbo" xx., st. 163 a> Ljubljana, ponedeljek 17. julija 1939 Cena t Din Upravmsivo ujuoijana, Knafljeva 6 — Telefon 31. 3122 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratn) oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Podružnica lesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerla PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg št- 7. Telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ri pogaja nii dliflfl Po zadnjih londonskih informacijah bodo p ogajanja v par dneh končana - V Londonu napovedujejo važno izjavo Chamberlaina za torek ali sre do LONDON, 16. julija, z. Zanimanje političnih krogov je znova osredotočeno na pogajanja v Moskvi. Po še nepotrjenih vesteh je bil danes dopoldne v Moskvi več ur trajajoč sestanek med zastopniki Anglije, Francije in Rusije. Po zadnjih vesteh, ki so prispele v London v poznih popoldanskih urah, so pogajanja že tako napredovala, da je z vso gotovostjo že v prihodnjih dneh računati z defini- Do konca leta bo ministrstvo Praga, 16. julija. AA. (Havas). češKo ministrstvo narodne obrambe objavlja ko. munike, da je od 1. avgusta dalje prepovedano nositi bivše češkosiovašKe vojaške Uniforme. Nemške oblasti so določile datume, do katerih morajo biti likvidirani razni od. delki bivše češkoslovaške vojske. Motorizirane divizije morajo b ti likvidirane do konca julija t. i., poveljništvo celokupne vojske do konca septembra, in ministrstvo narodne obrambe do kraja decembra t. 1. Po odredbi nemškega komisarja bodo v Brnu prekrstili več ulic. Tako se bodo imenovale ulice v središču mesta po Horst-VVeselu, Adolfu Hitlerju ter 15. marcu, ko ,je bil proglašen nemški protektorat. Vojaške oblasti v Pragi so izdale zelo stroge ukrepe proti onim Čehom ki rova. F©ver|eno mu ie skamse - Preslsednik vodstvo kitajske je maršal čangkajšek Čungking, 18. julija. AA. Reuter: Danes je bilo uradno objavljeno, da se je oi-ganiziraio vrhovno kitajsko vojno poveljstvo, nacionalni vojni svet, ki bo opravljal popolno nadzorstvo nt».d vojsko in civilnim prebivalstvom Kitajske. V vojnem svetu, katerega predsednik je maršal čangkajšek, je osem članov. Vojni svet ima pravico objavljati vojno, sldcpati mir in pogodbe z tujimi državami in je izključno odgovoren za kitajsko narodno obrambo. Vojni svot opravlja svoje dolžnosti po mnogoštevilnih odsekih in 10 odborih. čingtau, 16. julija. AA. Reuter. V tukajšnjo luko, v kateri se je nahajal že an- gleški! rušile c »Diamant« je prispeia še križarka »Cornval«, ki je Okrcala oddelek angleških pomorskih strelcev, ki bodo varovali angleški konzulat na katerega je bil nedavno izvršen atentat. Lcndon, 16 julija. AA. Reuter: Diplo-matični urednik »Sunday Timesa« p:š2, da je japonska vlada pripravljena pogajati se z Anglijo samo glede Tiencina, toda japonsko javno mnenje ter vojaški krogi temu nasprotujejo in zahtevajo, da japonska vlada postavi kot osnovo pogajanj zahtevo, da se Anglija odreče vseh svojih pravic na Kitajskem. Še vedno malo tipanja, da bi še na tem zase^^ss prišel v razpravo nevtralnostni zakon VVashington, 16. julija. AA. (Havas). Ameriški tisk v glavnem odobrava poslanico Roosevelta. Navzlic temu smatrajo parlamentarni in senatni krogi, da je treba opustiti vsako upanje, da bi se vprašanje nevtralnosti reševalo še v toku sedanjega zasedanja kongresa. Roosevelt bo imel jutri sestanek z demokratskimi prvaki, da izdela z njimi dnevni red parlamentar. nih sej za prihodnji teden. Pričakovati pa je navzlic temu, da bo predstavniški dom v kratkem odgoden in to verjetno do 5. avgusta. Berlin, 16. julija. AA. (DNB). »Deutsche diplomatisch-politsche Korrespondenz« komentira izjavo ameriškega zunanjega ministra Hulla o zakonu o nevtralnosti ter pravi med drugim: Hull se zelo trudi dokazati, da se Zedi-njenim državam ne bi bilo treba bati vojne nevarnosti, ako se j'm da možnost izvažati sirovine in orožje. Izkušnja je pokazala, da bi morale Zedinjene države biti neke vrste vojni arzenal za vojskujoče se drža. ve, ker imajo Zedinjene države zelo razvito vojno industrijo. Toda ravno na osnovi tega je jasno, da bi bila nevtralnost Ze dinjenih držav zelo problemat čna. Zed:-njene države bi morale biti malo bolj skrbeti zato, kako se male države silijo sto pati v »fronto miru«. Male države se trudijo ohraniti svojo nevtralnost. Ta napoi za ohranitev nevtrainosti in neodvisnosti bi morale Zedinjene države moralno pod pirati, ako imajo res namen ohraniti mi: Male države so siabe in miroljubne ter bi vse, kar bi se napravilo preti njihovim in teresom, samo povečalo napetost mednarodnih odnošajev. VVashington, 16. julija. AA. (Havas). Di plomatčni krogi trdijo, da bo min'ster za zunanje zadeve Cordell Hull odklonil prihodnji teden predlog senatorja Pittmana ki zahteva, da se prepove izvoz gotovih ameriških proizvodov na Japonsko. Taka prepoved bi bila v nasprotju z določbami japonsko_ameriške trgovinske pogodbe iz leta 1911. Na drugi strani je Japonska najboljši kupec ameriškega bombaža ter zaradi tega Amerika ne želi gospodarskih sporov z Japonsko. King-Hall še vedno bombardira s svojimi propagandnimi pismi V drugem pismu napoveduje za bližnje dni važne in dalekosežne dogodke i Berlin, 16. julija. AA. (DNB). Steven King Hali, ki mu je propagandni minister Gobbels odgovoril zelo obširno na njegovo prvo pismo, je poslal v Nemčijo na šte- vilne privatne naslove drugo pismo. V tem pismu pravi King Hali, da je med najbolj- šimi poznavalci zunanjepolitičnih vprašanj v Angliji. Pravi, da se dogodki razvijajo zelo hitro, ter da bo prišlo morda do zelo težkih in usodnih dogodkov, še pred. no bo njegovo drugo pismo v rokah čita-teljev. King Hali v svojem drugem pismu pravi med drugim tudi to, da posamezni ministri ne obveščajo zadostno kancelarja Hitlerja o židovskem in južnotirolskem vprašanju, King Hali pravi, da bi bilo najboljše, da bi se o vseh teih vprašanjih reševalo na mednarodni konferenci. »Deutscher Dienst« polemizira z drugim pismom King Halla ter navzlic temu, da londonski listi to tajijo, vztraja pri tem, da King Hali ni privatna oseba, kakor to trdi v svojih pismih, temveč je v stalni zvezi z angleškim zunanjim ministrstvom, če King Hali v svojih pismih trdi, da se nemškemu narodu mnogokaj prikriva, potem si dovoljujemo vprašati ga, pravi »Deutscher Dienst« zakaj je angleški tisk zamolčal odgovor Gobbelsa, ki je nave. del gotove dogodke iz angleške kolonialne zgodovine. 217 ton tobaka zgorelo Kavala, 16. julija. AA. (Havas). V skladišču ameriške tobačne družbe je nastal požar, ki je uničil 217.500 kg tobaka. kot zadnje vojno rijo proti Nemcem in organizirajo sabotažo raznih vojaških naprav, zlasti telefona in brzojava. Vsaka oseba, ki bo osumljena take sabotaže, bo postavljena pred posebno vojaško sodišče. Kogar bo sodišče spoznalo za krivega, bo obsojen na smrt in takoj ustreljen. Včeraj je prispelo v Prago nadaljnih 400 članov SS-oddelkov, ki bodo dodeljeni pra. ški policiji zlasti za nadzorstvo koncentracijskih taborišč. »Gestax>o je razposlala 15.000 uglednim Čehom pismene opomine, v katerih jih opozarja, kako naj se v bodoče obnašajo, da ne pridejo v koncentracijsko taborišče. Najbolj nevarne pošiljajo v koncentracijsko taborišče v Dachauu, manj nevarne pa v novo ustanovljeno taborišče v Mihalov. cih. tivnim zaključkom. Današnji »Sunday E.\press« piše, da je nastal v Moskvi zelo važen preokret. Zvečer se je iz vladnih krogov zatrjevalo, da bo ministrski predsednik Chamberlain že v torek a!i v sredo podal v spodnji zbornici o moskovskih pogajanjih važno izjavo. Stotlsočglava množica na proslavi rojstnega dne dr. Mašfea v Zagrebu Zagreb, 16. julija o. Danes so Zagreb in vsi hrvatski kraji proslavili kot narodni praznik jubilejni rojstni dan voditelja hrvatskega narodnega pokreta, predsednika b. HSS dr Vladka Mačka. V Zagrebu ni bilo hiše brez hrvatske zastave in tudi vse trgovine so svečano okrašene. Že od ju-trnih ur je bi!o v Zagrebu povsod zelo živahno. Poleg meščanov je bilo tudi mnogo kmetov, ki so prišli od vseh strani Vse re množ;ce so že zjutraj hitele proti Ma-ksimiru. kjer je bil na velikem travniku v bližini gozda postavljen provizoren oltar za službo božjo. Na travniku so sc zbrali zastopniki vseh organizacij HSS in vse formacije Hrvatske scljaeke zaščite pa zastopniki vseh hrvatskih društev, skupno okrog 50.000 ljudi. Nekaj pred 10 uro j c pri jahal na travnik dr. Maček na svojem belcu v spremstvu konjeniške kmečke zaščite ter pregledal postrojenc oddelke kmečke zaščite. Ko je prijahal pred oltar in stopil s konja, ga je pozdravil nadškof dr Stepinac. Nato so ga pozdravili člani vsega konzularnega zbora ter izrazili svoje čestitke. Za tem je daroval nadškof Stcpinac mašo z veliko asistenco Okrog Mačka se je zbralo celokupno vodstvo HSS s poslanci in senatorji. Prisotna je bila tudi velika množica domačih in tujih novinarjev, fotoreporterjev in kinooperaterjev. Po službi božji jc dr Mačka pozdravil v imenu vodstva HSS in vsega naroda zagrebški poslanec M';jutin Majer, ki je prikazal borbo hrvatskega naroda in na koncu dejal: Hrvatski narod je tu obstaja kot zgodovinsko dejstvo s svojo veliko in staro tradicijo, s svojo voljo in zavednostjo, in tega dejstva ni mogoče izbrisati Dr. Maček sc je zahvalil z daljšim govorom, v katerem je med drugim dejal: Danes je čas, ko vladajo na svetu ideje, kljub temu da se svet uborožujc do zob. kajti tudi oni, ki verujejo v silo. vendar slutijo v svoji podzavesti, da je ideja vu-dno močnejša od sile. To je učil naš veliki učitelj Stjepan Radič, ki je postavil temelje hrvatski politiki ne samo na osnovi hr vatskega nacionalizma, nego tudi socialnih pravic za ves narod in posebno za kmečki narod. On jc padel v borbi za svetle ideale in božja volja je bila, da od njega prevzamem krmilo hrvatske narodne politike. Narod mi je to zaupanje izkazal in jaz obljubljam svečano, da bom stremel, da to veliko zaupanje izpolnim. Prosim milosti od dragega Boga, da dokončam veliko delo, ki ga je pričel Stjepan Radič. Po službi božji, so se odličniki odpeljali v novi dom Gospodarske sloge v Zvonimi-rovi ulici. Z dr. Mačkom se je peljal nadškof dr Stepinac, ki je novi dom blagoslo. vil. Ob tej pr.liki je imel tudi daljši cerkveni govor v katerem je zlasti poudaril, da deli kot hrvatski metropolit cobro in zlo s svojim narodom, iz katerega je izšel. Pozval je Hrvate, naj ohranijo slogo, v kateri so se zbrali okrog dr. Mačka. Ob 11.30 se je pričel defile naroda. Pred domom Gospodarske sloge je bila zgrajena velika tribuna, na kateri so se zbrali dr. Maček dr. Stepinac, Vilder ter vodstvi in poslanci HSS in SDS. Defile je bil gran-diozen in je trajal dve in pol uri. V spre. vodu je bilo okrog 80.000 ljudi, v špalirju od Maksimira do Narodnega gledališča pa najmanj 100.000 ljudi. Popoldne je bila velika narodna veselica na igrišču Concordije. Nastopila je Matica hrvatskih gledaliških prostovoljcev. Vsa pevska društva so priredila skupaj z vsemi godbami množevstveni konceit. ki se je zaključi s hrvatsko himno, ki jo je pela obenem vsa tisočglava množica. Nato so spuščali pod nebo rakete in streljali z možnarji. Zvečer so priredili ogromen ognjemet Pognali so pod nebo okrog 300 laket vseh mogočih oblik in barv. Vrhunec te prireditve pa ie bila ogromna slika dr. Mačka na konju, ki so jo z raketami pro-jeciral; na nebo. Proslava v Beogradu Beograd 16. julija p. Krajevna organizacija HSS v Zemunu s.pododborom v Beogradu je ob sodelovanju hrvatskih pevskih društev priredila danes proslavo rojstnega dne -1r. Mačka. Po ccrkvenem opravilu v katoliški cerkvi je bilo ob 10.30 v Katoliškem dom«; slavnostno zborovanje. Poleg številnih Hrvatov so se ga udeležili tudi zastopniki beograjske združene opozicije. Beograd, 16. julija p. Danes je bila pi va redna skupščina Združenja rezervnih pod oficirjev. Zborovanju je prisostovai kot za stopnik ministra vojne dvizijski geneta; Kaludjerovič, udeležili so se ga tudi za stopniki rezervnih oficirjev ter raznih dru gih patriotskih organizacij. Posrbno dele gacijo je poslalo Žd:uženje bolgarskih te zervnih podoficiriev Zborovanje je vodi: predsednik Dioidje Doroški, k .jo pozdravil vse navzoče, zlasti pa bolgarske goste. Na njegov predlog so '-.'le o> poslane uda nostne brzojavke Nj. v 1 kr«Hu ;n kri ^u namestniku. Zborovanje je pozdravil v imenu bolgarskih tovarišev Josip Robev. Div z;jsk; general Gigur RisLič je imel predavanje o soio^nem podof.cirju in njegovi vlogi pri narodni obrambi. Po odobritvi po-očil uprave je bila sprejeta rese !ucija. ki poudarja neomajno zvestobo in udanost jugoslovenskih rezervnih podof'-riev do kralja in domovine. Za predsed. irka Združenja je b.l ponovno izvoljen Djordje Dcrcški. Jutri se bodo rezervni podoficirji poklonili na kraljevem grobu na Oplencu in položili venec pred spome-! nik Neznanega junaka. "v umM vr < l/ . k&ndal v Parizu zapletenih ©Ikrog l^z sseb? po večini aristekrafov • Dsscčanfs ugotovitve preiskave V a5er& Pat iz, 16 julija, o. V zvezi s špiona/no atero, ki so jo odkrili te dni, poročajo današnji listi, da se razvija vedno večji škan dal Po dosedanjih ugotovitvah policije ie zapletenih v afero okrog IV) oseb. inccl njimi zelo mnocio arist kr-itov. \7a čei'.i špi-ona/ne organizacije je bila neka avstrijska grofica, ki pa je pravočasno pobegnila v Nemčijo. Policija je tudi danes izvršila v Parizu okrog 20 hišnih preiskav, med drugim tudi v stanovanju grofa Brinonija. ki jc predsednik francosko-nemškcga društva in je cesto potoval v Ncmčiio. Aretirani urednik »Tempsa« Aubin jc policiji priznal, da je prejel od zunaj 3.5 milijona frankov, ravnatelj oglasnega oddelka »Pigara« Pover pa 1 milijon frankov. Preiskava se mrzlično nadaljuje. Vsa javnost z napetostjo pričakuje nadaljnjih razkritij. Pariz. 16. julija AA (Havas). Predsedni-štvo vlade je izdalo sporočilo, v katerem govori o aretacijah, ki so bile izvršene pred nekaj dnevi. Sporočilo pravi, da so se o priliki teh aretacij raznesle fantastične vesti, ki prav nič nc odgovarjajo dejstvom. Točno je. da so aretirane osebe, za katere je dognano, da so delale za nekatere tuje države. Te osebe so priznale, da so prejemale denar od neke tuje države ter bodo zrto izročene sodi:ču na podlagi zakona iz leta 1W4 ter uredbe z zakonsko močjo iz leta 1938 kot osebe, ki so delale proti varnosti svoje države. Dve smrtni žrtvi Drave pri Mariboru Maribor, 16. julija. Na desni obali Drave je bilo danes prav živo in se je kepalo tam mnogo mladine, med njimi tudi 14 letna dijakinja Miroslava Severjeva in njena sestra. Dekleti sta šli v Dravo, ki je tam prav deroča in je bila kljub žgočemu soncu še vedno prav mrzla, saj je imela komaj 12 stopinj. Nenadno sta se začeli obe Severjevi potapljati in klicati na pomoč. Starejšo sestro je rešil neki delavec, ki se je naglo pognal v valove, mlajšo je pa deroča Drava odnesla. Drava je pa zahtevala še drugo žrtev. Pri Mariborskem otoku na studenški strani se je kopal okrog 15.30 neki delavec, ki je utegnil šteti kakih 50 let. V mrzli Dravi ga je najbrž prijel krč in je v trenutku izginil v valovih, ki so ga naglo odnesli dalje. Na obrežju so našli pozneje njegovo obleko. Kakor so ugotovili, je utopljenec Ibal Nasupovič iz Bosne. V Reichovi kemični tvornici na Teznem se je včeraj popoldne pripetila usodna nesreča. 21 letna delavka Marija Rizmanova od Sv, Martina pri Vurbergu je segrela posodo, z bencolom. Bencol je shlapel in nenadno je nastala huda eksplozija. Nesrečna delavka je bila v trenutku vsa v plamenih. Strašno opečeno so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Nj, Vis. knez Pavle in knegln ja Olga odpoto-vala na obisk v London Beograd, 16. julija. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta odpotovala v London na privaten obisk k Nj. Vel. angleškemu kralju in kraljici. Kongres Izvoznikov Beograd 16. julija, p. V dvorani Trgovske zbornice se je pričel danes kongres Združenja jugoslovenskih izvoznikov. Vsi govorniki so na današnjem zborovanju iznašali težkoče, s katerimi se morajo boriti izvozniki, ki pridejo često brez svoje krivde v nemogoč položaj. Zlasti velike so težave pri izvozu lesa in volne. Posamezni govorniki so zahtevali temeljito reorganizacijo celokupne naše kmetijske proizvod, nje. Posebno pozornost je treba posvetiti izvozu sadja, ki predstavlja r.airentabil-nejšo izvozno trgovino. Zborovanje se bo še jutri nadaljevalo in bodo vse želje in zahteve izvoznikov izražene v sklepni resoluciji, ki bo predložena merodajnim či-niteljem. Vročina v Beogradu Beograd, 16. julija, p. že dva oni vlada v Beogradu naravnost neznosna vročina. Mesto je kakor izumrlo. Vse hiti že zgodaj zjutraj v kopališča, ki beležijo rekorden obisk. Danes je bilo že ob pol 7. zju. traj v senci 24.5 stopinj, opoldne je tem-paratura narasla na 39 stopinj, popoldne pa je dosegla celo 45 stopinj Celzija v sen. cL Šele proti večeru se je nebo pooblačilo in obeta se huda nevihta. Samomor slovenskega trpina v Subotici Suboiica. 16. julija, p. Davi so našli na železniški progi Subotica-Palič razmesarjeno truplo mlajšega moškega. Pozneje so ugotovili, da gre za brezposelnega delavca Ivana Novakoviča, doma iz Slovenije. Pri njem so naši; pisma, v katerih se poslavlja od svojcev in naglasa, da ga je pogna-} la v smrt beda in pomanjkanje. Prišel je v Subotico iskat dela, a ga ni mogel nikjer dobit! Razočaran nad življenjem se je odločil za prostovoljno smrt. KQ2šgrs$ rezervnih pod®£idrjev v Beogradu Izvenparlamentarna vlada na Holatidskem Amsterdam, 16. julija. AA. (DNB5 Man-dator krone bivši predsednik vlade Colijn je konferiral z več politiki in nekaj člani bivše vlade. V političnih krogih govore o možnosti, da bo Colijn sestavil vlado iz osebnosti, ki so izven parlamenta. Haag, 16. julija. AA. številne okoliščine kažejo, da bo novo vlado ponovno sestavil dosedanji predsednik Colijn. Obstojajo sicer še mnoge težave zaradi pogojev, j ki jih stavlja katoliška stranka za svoje ! nadaljne sodelovanje v vladi, toda smatra se, da bo Colijn sestavil v primeru, da katoliška stranka ne bi hotela sodelovati, prehodno vlado. Idilične razmere Mexico City, 16. julija. AA. (Havas). Tiskovni urad narodne obrambe kategorično demantira vesti, da bi obstojal v državi Pueblo kak revolucionarni pokret. V vsej Mehiki vlada mir. Obstojajo pa številne roparske tolpe, ki ropajo sedaj ob dnevih žetve. Nedavno je velika razbojniška tolpa pod vodstvom Kabesilja, imenovanega Elkatalan napadla kmetijsko zadrugo v Las Laginilasu. Proti roparskim tolpam so bile poslane čete. Razorožitev civilnega prebivalstva v Mehiki Mexico City, 16. julija. AA. Zaradi ponovnih pretepov med političnimi nasprotniki je vlada sklenila razorožiti civiino prebivalstvo. Ta odredba je bila sprejeta v glavnem zaradi tega, ker je bilo v zvezni državi Guanahato o priliki političnih spopadov v zadnjih dneh več mrtvih. čarobni zdravnik Valentin Zeileis umrl Gallspach, 16. julija, br. Snoči je po kratkem bolehanju umrl prof. Valentin Zeileis, ki je pred leti zaslovel po svojem nenavadnem načinu zdravljenja z električnimi žarki. Njegovo zdravljenje je zbudilo zanimanje po vsem svetu. Zdravniški krogi še danes niso na jasnem, ali ga naj smatrajo za izrednega učenjaka, ali pa za mazača. Svoječasno se je o tem »čarobnem zdravniku« vnela po vsem svetovnem tisku huda polemika, med tem pa so tisoči in tisoči bolnikov romali v Gallspach in iskali pri njem zdravja. Požar na angleškem parniku London, 16. julija. AA. Havas: Na angleškem parniku »Nar^unda« je nastal požar. Na parniku se je nahajalo 150 potnikov. 3 potniki so naši} smrt v ognju. Požar se je posrečilo s težkimi napori lo-KalizJrati. Poudarek slovanstva ob zaključku sofijskega zleta Zelo pester dnevni red — Pri StaSetnem tekn so zmagali Sokolice in Junaki — Vsa velika množica je zapela vseslovansko himno Med tem ko so se Sokoli že vrnili s sofijskega zleta, polni najlepših vtiskov, smo po pošti prejeli poročilo o zadnjem dnevu vsejunaških svečanosti. Sofija, 14. julija. Petdnevne svečanosti v Sofiji so se začele s prireditvami večjega obsega. Prav tako je bil tudi poslednji dan določen za nastop najbolj izbranih točk. Vsi trije vmesni dnevi so bili določeni za tekmovanja v najrazličnejših panogah telesne kultura V teku svečanosti so se vršile na več krajih posebne telovadne akademije; prirejale so jih razne oblastne, po naše ba-novinske, junaške organizacije in ruski Sokoli Bolgarska junaška zveza pa je priredila med tem tudi posebno večerno akademijo na razkošno razsvetljenem Stadionu. Prireditev je bilo toliko, da vseh niti dejansko obiskati ni bilo mogoče, kljub temu pa so bile vse natrpano polne. Včeraj popoldne na praznik sv. Petra, pa so spet hiteli tisoči in tisoči do Stadiona. Veletok živih teles so z veliko obzirnostjo usmerjali številni stražniki V pomoč jim je bilo tudi vojaštvo. Pred vhodi na igrišče je bilo razlito morje naroda. Mnogo gledalstva je bilo celo v areni pred sedeži, kar se doslej še ni primerilo. Vso množico, ki je prisostvovala zaključnim nastopom, so ocenili na 50.000 duš. Telovadni nastop so otvorili člani jugoslovenskih sokolskih čet; mnogi oddelki so bili v krasnih narodnih nošah Seveda so bil deležni bučnih ovacij že pri korakanju skozi glavna vrata, ki drže iz garderob na telovadišče. Naši so izvajali proste vaje in dokazali vso resnost, ki jo goje v vseh edinicah SKJ. Telovadišče, na peščenem svetu, ki je bilo že zrahljano, je bilo za popoldanski nastop spet lepo utrjeno. Poprej so ga stlačili z motornimi valjarji. Za poslednji nastop so zaznamovali prostore za telovadce še z bellr-ii znak; v tleh, kar je zelo pripomoglo k odličnemu kritju in ravnanju Prav zato so zaključne vaje še bolj uspele kakor ns uvodni dan. Za našimi Pokoli so nastopile Junakinje. Izvajanja so bila odlična. V tistem so napovedali ojačevalci štafeto med Jugoslavijo in Bolgarijo. Sokolice in Junakinje so zavzele mesta za tek 4 X 80 m. Ves stadion je bodril tekačice, ob silnem izpodbu-janju je zmagala ju gr osi o venska ženska sokolska štsfetna postava. Med posameznimi točkami so bili malo predolgi odmori, ko so nastopala razna junaška okrožja s posebnimi telovadnimi sestavami. Zatem je spet prišla na vrsto razburljiva točka: štafeta 4 X 100 m med Sokoli in Junaki. V prvih predajah tečejo Bolgari kakor veter, proti koncu jih naši dohajajo ... Ves Stadion se trese od prigovarjanja. Sokolski tekači pritiskajo, a Bolgari ne popuste. Skozi cilji švigne Junak prvi; Tedaj se razvnela publika ob pomembni zmagi nad Jugoslavijo. Mično, silno pestro sodobno telovadno uro je prikazala junaška mladina iz XI. sofijske progimnazije. V Bolgariji velja sedemletna šolska obveznost: štiri leta v ljudski šoli, tri leta v progimnaziji. Izbrani učenci prestopijo potem v petrazred-no gimnazijo. Vsaka šola ima lastno junaško četo in tudi zavodovo godbo. V Sofiji je okrog 30 mladinskih godb, prav mojstrsko izurjenih. Telovadci in telovadke iz XI progimnazije so v uvodu podali dovršene proste vaje. Loki so šli, kakor bi bili na vrvici. Nato so skakali v višino, v daljavo in preko mize in delali salto mortale s prožne deske. XI. progimnazija ima idealno junaško omladinsko edinico. Ob igranju domače šolske godbe, ki je igrala tudi za proste vaje, so odkorakali zagoreli fantje in dekleta z igrišča. Tudi na naših sokolskih prireditvah bi kazalo poživiti nastope z raznoterostmi in sodelovanjem starejših članov. Koliko živahnosti je prinesla tekma stasitih sedmo-ric iz dveh oblasti, ko sta vlekli vrv. Ob začetku točke smo premerili mišice Junakov obeh postav in smo res uganili, ko smo prisodili zmago onim iz Vidina. Tam so imela za končnika orjaka. Ves Stadion je vpil: »Vozi!«, ko je začela ena stran popuščati. , . . številni železničarji imajo lastne junaške čete. Več sto jih je podalo posebno točko. Prikorakali so v treh vrstah, nato so se razvili v tri črke BDŽ (bolgarske državne železnice). Nekaj vaj so izvajali v originalnih inicialkah, potem so izvedli nastop za proste vaje, ki so prikazovale gibe prometnega področja: posnemali so kolesje lokomotiv, zamahe kurjačev, ko mečejo premog v lokomotivo, potem veslanje čolnarjev in tako naprej. Res duhoviti, posrečeno izvedeni telovadni sestavi. Vaje je spremljala železničarska godba, xi je prikorakala na igrišče pred JunakLže-lezničarji. Nato je bila na vrsti zelo ljubka točka. Mladinske čete s puškami in nasajenimi bajoneti Izvajali so odbrano od pešcev in konjenikov, napadalne gibe odmikanje pred sovražnikom in protiudarce, pa tudi vežbe v streljanju. Vseh naših simpatij je bil deležen le pečenj visok Junoš, ki je bil poveljnik enega oddelka in je izvajal vse vaje, obrate, zlasti pa paradni korak, nad vse strumno in dovršeno. Zato pa so ob zaključku točke zdrveli na igrišče mnogi fotografi in ga fotografirali. Eden izmed naših Sokolov je stekel na igrišče, in poprosil malega Junaka za naslov. Potem mu je segel v roke in ga je vpričo vseh nas poljubil na čelo. Stadion je besnel od navdušenja ob prisrčnem priznanju malemu poveljniku, kar je veljalo seveda tudi vsej njegovi četi in sploh vsem Junošem. Kmečke junaške čete iz vse Bolgarije so potem v pisanih in razkošnih narodnih nošah izvajale vaje z motivi iz dela na polju, narodnih plesov in verskih momentov. Popoldne se je že prevrglo v večer ko so pokazali naši Sokoli :n Sokolice, Junaki in Junakinje vrhunsko telovadbo na najrazlič. nejšem orodju. Eni in drugi so potrdili, da so mojstri. Nato je bilo na programu še nekaj ljubkih telovadnih točk, ki so jih predvajala razna junaška društva. Potem smo se spet divili razigranemu nastopu raznih kmečkih junaških čet. Vsaka skupina v drugačnem narodnem kroju. Pravili so mi, da poznajo Bolgari preko sto narodnih kol in kor. Za poslednjo točko smo videli »Račenico«, »Hajduško kolo«, pa prelepo horo na pesem »Jeleno mo-me«. Ves Stadion je bil poživljen ob pogleda na številne vriskajoče narodne plesalce v areni. Bolgarski narod zna delati, zna pa biti tudi vesel iz vsega srca! Medtem so zvočnika že pozivali v zbor vse uniformirane Junake, naše in ruske Sokole. Ob zvokih godbe so se vsipali nato tisoči in tisoči v areno k slavnostnemu zaključku IX vsejunaškega zleta. S poveljniškega mosta sta dirigirala velikansko množico krojev od bele Ljubljane do črnega morja zvezni načelnik Junakov br. Josip Bureš, po poklicu učitelj in nazvan glavatar in zvezna glavatarka ses. Dobreva, tudi učiteljica. Ko so bile vse čete tesno strnjene draga ob drugi, pred njim pa razporejeni prapori, je spregovoril zvezni starešina Junakov br. Raško Atanasov. Objavil j« rezultate s tekem in razdelil kopico pokalov in drugih nagrad, ki so jih darovali pokrovitelji vsejunaškega zbora, med drugimi Nj. Vel. car Boris m., mitropolit Štefan, mestni župan inž. Ivan Ivanov m mnogi drugi. Ob tej priliki so bili vidnejši jugoslovenski sokolski voditelji odlikovani. Nad vse ganljiv je bil prizor, ko so bili okra- šeni župni prapori Sokolov in Junakov s spominskimi trakovi in venci. V znak slovanskega pobratimstva so se prapori jugoslovenskih in ruskih Sokolov in Junakov simbolično poljubili. Tedaj, ko so zgrnili zastavonoše svoje svetinje, župne simbole, v veličastno piramido, smo občutili vso slovesnost trenotka. Bilo nam je prijetno in mehko pri dušah. Slovan ima vsepovsod svoje dobre, ljube brate in misel slovanske skupnosti nam bodi sveta. Tedaj smo se zavedali, da smo Slovani vela-ka, mogočna družina in da bo le v slogi naš napredek. Zato pa je prisrčni trenotek sproža vseslovansko himno »Hej, Slovani« in sodim, da je niso še nikoli in nikjer prepevali v tako prazničnem razpoloženju kakor tokrat, ko smo končavali nepozabne sofijske prireditve. Klici »Hura! Zdravo! Zdrave j!« so odmevali na Stadionu, ko so utihnili zvoki naše svete izpovedi: himne vseh Slovanov. Srca so dajala svoj dušek, ko so poslednji pozdravi Jugoslovenov, Bolgarov, Rusov in zastopnikov Poljakov odmevali od sofijske straže — veličastne Vitoš planine ... še med vzklikanji so se čula povelja glavatarjev in načelnikov za pohod. Mrak je legal nad mesto... S stadiona se je odtrgalo tisoče in tisoče mož, mladeničev, žena in deklet in naraščaja iz dveh sosednjih in bratskih držav. Sprevod je krenil v mesto. Tedaj se je nebo pretrgalo, vlilo se je neurje... A naša silna vojska se ni ustrašila naliva, z baklami v rokah so korakali tisoči po glavnih sofijskih ulicah in tisoči sc jih zvesto pričakovali na pločnikih in jih gromovito pozdravljali. Prav ti poslednji prizori ob bakladi sredi neurja so se mi zdeli zgovorna slika današnjih dni. Kljub oviram in nevšečnosfm korakajmo s plamenicami v rokah k idealom — bratstvu, slogi in svobodi! še pozno v noč je valovila navdušena Sofija, ko smo se poslavljali od nje. Bratski zdravo Tebi, sestrska, slovanska Sofija! Sokolski praznik v Zgornji Šiški Domači Sokol je svečano o tvoril svoj krov Ljubljana, 16. julija. Zgornja šiška je danes doživela lepo slavje. Na prav svečan način ,je bil otvor-jen novi ponosni dom tamkajšnjega Sokola. Lepa svečanost je kljub lepemu poletnemu dnevu privabila v prijazno Zgornjo šiško mnogo ljudi, ki so se priključili impozantnemu sokolskemu sprevodu, ki je ob 13.30 izpred Narodnega doma krenil na okrašeno telovadišče v Zgornji šiški. Na čelu sprevoda je bil jezdni odsek s praporom. Pri vhodu za bivšo občino Zgornja šiška so jih sprejeli domače društvo, Medvode, št Vid in šišika. Sprevod je nato krenil do Sokolskega doma. Za desetimi prapori so se zvrstili članstvo, naraščaj in deca v krojih in civilu. Povsod, kjer so Sokoli korakali, so jih ljudje navdušeno pozdravljali in obsipali s cvetjem. Na telovadišču je sprevod pričakovala velika množica prijateljev sokolstva. Med njo so bili tudi zastopniki divizionarja podpolkovnik Garbatovsky, kapetan Ment-čanin za planinski polk, kapetan Račlč kot zastopnik artiljerijskega polka, dočim je bansko upravo zastopal svetnik dr. Po-kljukar, vojne dobrovoljce g. Mikuž, čet-nike predsednik g. Venče žnidaršič, so- kolsko župo ljubljansko pa br. Borštnik. Navzočni so bili tudi pravoslavni prota g. Matkovič in starokatoliški župnik g. Lavrinc ter zastopniki raznih ljubljanskih društev. Ob 15.30 je godba Sokola I zaigrala sokolsko koračnico. Nato je spregovoril predsednik gradbenega odseka br. Gorče Koch, in na kratko orisal delo za gradnjo doma in izrekel zahvalo vsem dobrotnikom. Zaključil je svoj govor z vzklikom mlademu kralju Petru, čemur se je vsa množica gromko odzvala. Zatem je izročil ključe starosti br. Janezu Poharcu, ki se je zahvalil gradbenemu odseku za trud in požrtvovalnost, saj ima po njegovi zaslugi Sokol v Zgornji šiški svoj lastni krov. Po govoru staroste je v imenu ljubljanske župe spregovoril br. Borštnik, nato pa je godba zaigrala himno »Hej Slovani«, ki jo je pelo vse občinstvo. Ob 16. se je pričel telovadni nastop, pri katerem so sodelovali samo domači oddelki. Vse točke so bile prav lepo podane. Kot gosti so nastopili člani Sokola II na krogih. Občinstvo je lepi nastop zelo zadovoljil in je telovadce nagradilo s toplim aplavzom. Po končani telovadbi se je razvila prisrčna zabava Smrtna žrtev ljubosumnosti Med prepirom je nenadno zgrabil za revolver in ustrelil izvoljenko Ljubljana 16. julija. Sredi popoldneva danes je na Glincah odjeknil strel, ki je uničil mlado življenje. V trenutnem razburjenju je trgovec Djordje Beankovič, doma iz Dalmacije, ustrelil, uradnico Doro Bognolovo in po storjenem dejanju pobegnil. 33-letna Dora Bognola je imela z Bean-kovičem ljubezensko razmerje, ki se je pa v zadnjem času nekoliko ohladilo. Dekle je dejalo, da ga ne mara več, in to je temperamentnega Dalmatinca spravilo iz ravnotežja. Danes popoldne je prišel na stanovanje Bognolovih na Glincah. Najprej je imel z Doro kratek razgovor, nato sta se pa sprla zaradi nekih pisem, a v prepiru je Beankovič nenadno potegnil samokres in že sprožil. Smrtno nevarno ranjena se je Dora zgrudila Beankoviča, ki je takoj po dejanju pobegnil, so pozneje prijeli in oddali v zapor. Na pomoč so poklicali reševalce, ki so nesrečno dekle naglo zapeljali v bolnišnico, a Bognolova je že med prevozom umrla Ko so jo pripeljali do bolnišnice so reševalci vozilo takoj obrnili ter truplo oddali v prosekturo splošne bolnišnice. Tragična smrt mladega dekleta je zbudila glo boko sočutje z bridko prizadeto rodbino. Z jadralnim letalom se je ponesrečil Smrtna žrtev zavoljo usodnega naključja Maribor, 16. julija. Od tragične letalske nesreče, ki je zahtevala življenje nepozabnega dr. Šestana in nemškega pilota Miillerja, ni bilo v Mariboru letalske nesreče, ki bi terjala človeško življenje. Včeraj pa je doživelo obmejno letalstvo spet bridko izgubo. Žrtev nesrečnega naključja je postal 22 letni drogerist Miha Novak, ki je bil med najvnetejšimi jadralnimi piloti agilne mariborske skupine. Bilo je sinoči po pol 20., ko so jadralni letalci na Teznem onemeli ob pogledu na jadralno letalo, v katerem je bil pokojni Mihael Novak. Novak se je bil dvignil s svojim jad-alnim letalom do višine 30 m. nato pa je njegovo letalo zaneslo naravnost v železniške vagone na 15. tiru tezen-ske postaje. Ko. so njegovi tovariši prihiteli tja, je bil Mihael Novak že mrtev. Priiete' je bil naravnost v priklopnik železniškega vagena. kjer mu je razniio čeljust in ricmiio tilnik. Orožniška komisija s Tezna je ugotovila dejansko stenje in odredila prenos Novakovega trupla v upravno poslopje v tezen-skem letališču. Davi pa so Novakovo truplo prepeljali v mrtvašnico pobreškega pokopališča, od koder bo pogreb v ponedeljek ob pol 17. na magdalensko pokopališče. O poteku tragične smrtne nesreče je izjavil komisar letalske šole g. Peter Sko-fič, da je zašel pokojni Novak, ki je bil sicer izvrsten jadralni pilot, s svoiim letalom v višini 80 metrov v močan vrtinec, ki ie potisnil letalo v nižino. Bilo ie pač nesrečno naključje, da je Novak priletel prav na tračnice, kjer so bili železniški vagoni. Pri cdl oju v zadnji želemiški vr-gon je Novak izgubil najbrže duševno prisotnost, saj bi si z okretom na levo ali desno lahko rešil živijenje. Tudi Iz izjav funkcionarje«/ tukajšnjega Aerokluba gg. Papova ln Feidina je razvidno, da je vzrok tragične nesreče usodno nakiiučje. Lete I o je bilo v smislu prelpi-sov pravilno opremljeno. Tik pred odho- dom je bilo kakor običajno preizkušeno. Na glavi je imel pokojni Miha Novak čelado. k; pa ni skoro nič poškodavana. Miha Novak, ki je imel jadralno letalsko diplomo B, je imel ob snočnjem poletu nalogo, da ga potegne avto, ki se odklopi ob višini 80 m. In da napravi potem obrat na levo z letenjem nad Teznom Pokojni Miha Novak je svojo nalogo točno izvršil Napravil je v višini 80 m obrat na levo. Očitno zaradi vetra pa se je znašel nad te-zenskimi vagoni. Izgubil je brzino in pi-kiral po izvršeni viraži s precejšnjo naglico. Zaradi tega je pričel tudi pristajati z naglico in priletel po nesrečnem naključju prav na tir, kjer so bili železniški vagoni. Zaradi sunka v zadnji železniški vagon se je letalo odbilo in dvignilo zaradi sunka dva metra visoko V tem trenutku bi si bil Novak z okretom na levo in desno lahko rešil življenje. Ze v naslednjem trenutku pa je letalo spet trčilo v priklopnik zadnjega vagona. Novaku je razbilo čeljust in mu zlomilo tilnik. Nesrečnik je bil pri priči mrtev. Ko so mu po eni minuti prihiteli tovariši, ki so bili zbrani na tezenskem letališču, na pomoč, so ga našli že mrtvega. Pokojni Miha Novak je prispel v Maribor pred tremi leti. Bil je uslužben pri tvrdki »Salus«. V vrstah mariborskih jadralnih letalcev je užival veliko priljubljenost in spoštovanje Bil je marljiv, navdušen ter vztrajen letalec. Pozno v noč je bil zaposlen z delom v delavnici jadralne letalske skupine mariborskega Aerokluba Pred dvema dnevoma ie bil poMen k voiakom. N;e?ova mati živi v Višnji gori, kjer se je pokojni Miha Novak rodil 1. 1917. Vsi, ki so blagega pokojnika poznali, ga bodo ohranili v lepem spominu. Žalujočim naše iskreno sožalje! I 100 letna ciganka, ki ima nad sto sinov, vnukov in pra vnukov Kot sedemmesečni kmečki otrok je prišla k ciganom in doživela častitljivo starost Alf sem prispeval za sokolski dom v Trnovem? Velika Dolina, 16. julija. Med ciganskim rodom, ki je značilen pojav našega podeželja, uživa veliko pozornost Kata Nikoličcva, ki je dovršila 100 let in je pri vsej visoki starosti zdrava, čeprav sta jo sama kost in koža. Kata je doma iz Kostanjevice in ie ne zakonska hči. Njen oče je pred 100 leti služil vojske, ko je njena mati povila doma zdravo punčko. Oče seveda ni hotel ničesar slišati o otroku. Nekoč, ko so potovali mimo Kostanjevice cigani, je mati ponudila nezakonskega otroka ciganski tolpi. Ti so deklico sprejeli; seveda je morala premožna kmetica odšteti ciganom še 100 kron kot doto za vse življenje. Tako se je začela Katina življenjska pot med cigani. Sedem mesecev ji je bilo tedaj. Njena stara, dobra varovanka Ruža Nikoliče-va je dobro skrbela za deklico. Kata je zrasla v čedno dekle, pa jo je varuhinja omožila s svojim sinom Stjepanom Nikoli-čem. Tako je naša pristna dolenjska korenina postala povsem ciganka, prosjačila je, se potepala okrog in doživela nešteto dogodivščin. »No, Kata, kako je bilo v starih časih?« sem jo vprašal pred dnevi. »Bogme, gospon, vsega je bilo. Vi še ne veste, da vsa naša družina doživi tako visoko starost Mati moja je imela 120 let. Umrla je v zagrebški bolnišnici Z možem ki je umrl pred petnajstimi leti in ie pokopan v Samoboru. sva lepo živela. Imela sem 12 otrok Od teh jih živi še osem, pet hčera in trije sinovi. Vsi so cigani. Najstarejša hčerka Mara je stara 70 let; njeni sinovi so vsi poročeni in vsak ima po šest, sedem, osem in tudi devet otrok, a ti imajo spet celo kopico dece.« »Torej štirje rodovi Vseh skupaj je gotovo nad sto potomcev?« »O, kdo bi se jih vseh spomnil po imenu' Eden služi vojake. Sin Tonče ima hišo v Zagrebu v Maksimira in si služi kruh s prevažanjem robe. V Otoku smo imeli dolgo časa svojo hišo. pa je voda že tedaj odnašala zemljo in smo se preselili v Zagreb.« Starka, ki jc sključena in sta jo M«*ma kost m koža. tako da tehta samo 30 kg živahno pripoveduje doživljaje iz mladih let. »Veste, nikoli v življenju nisem bila bolna Sploh ne poznam bolezni. Zdrava sem bila povsod, pa najsi sem bila v vaš'h krajih ali pa doli v Zagrebu. Rada sem polagala ljudem na polju. Posebno radi so me imeli mokriški gospodje Niko, Hans in Fritz Gagern, ki so bil: tedaj v Mokricah. Pa tudi pri starem grolu sem delala.« Res je Kata rada delala v Mokricah pri starem grofu Gustavu Aucrspergu, ki je umrl 1 1880 in čigar žena Mitilda. rojena baronica Zoisova, je bila iz stare rodbine ?!ovenskih kulturnih mecenov »Cigani so me imeli vedno radi in z možem sva se zelo razumela Bil je kapetan (poveljnik ciganov daleč naokoli). O, to so bili časi gospon! V Zagrebu ie bilo še malo štacun in železnice še ni bilo Šibic nismo poznali, imeli smo kresi mo gobo in namesto petrolejke in sveč so gorele trske po hišah Pa glejte zdaj. kakšen j? Zagreb! Kako gradijo hiše! Kje vzamejo ljudje toliko denarja!« Živahne oči stoletnice so švigale sem ter tja. roke so se ji malo trcs.e sivi razmršeni lasje so ji plapolali v vetru. »Lepe je bilo včasih. Čs sem imela pet krajcarjev, sem bila bogata, zdaj nimam ničesar. Še dobro, da me vsi m i ji imaio radi: otroci, vnuki in pravnuki in morda še kakšen prapravnuk. Tudi pisati znajo nekateri. Jaz se nisem nikoli učila Nekateri moji imajo službe v Sisku, ZagreDU, Osijeku in dalje po svetu ... »Še boste živeli, Kata, saj ste kot dren..« »Ne daj Bog, gospon! Nimam prave postrežbe. Če spijem vsak teden dve kupici vina. mi da moč. da se počutim tako sveža, da bi lahko spet zaplesala... Tudi šlo-gala sem včasih.« Bosa, suha uvela se opira na palico in še kar dobro koraka. Vdrte, a bistre oči živahno pogledujejo po pravnuku. Izredno dober spomin še ima. Vedno pristavlja, da »e bila poštena, da je rada pomagala ljudem, pa vseeno bi ne bila nikoli zapustila ciganske družbe. Pozna se ji. da ni ciganskega rodu. Čista, snažna in poštena je bila — po pripovedovanju osemdesetletnikov s Posavja, ki jo že dobršno dobo življenja poznajo. —an. Maribor čez nedeljo Maribor. 16 julija Izredno vroča julijska nedelja Mariborčani so navalili na' otok, kjer so bile razprodane vse kabine in vse omarice. V frančiškanski cerkvi je bila nova maša g. Mihaela Grešaka od Sv. Jederti nad Laškim. Kazni lniški nameščenci so imeli pri Gambrinu svojo lepo uspelo družabno prireditev ob zvokih gasilske godbe. Pri Arehu se je zbrala velika množica planincev k tradicionalnemu planinskemu slavju. V Kamnici pa so imeli Obmejni narodni tabor Udeleženci so se zbrali pred 9. uro pred Lorenčičevo gostilno Velik sprevod z vojaško godbo, v katerem so korakali Sokoli in Sokolice, gasilci, cirilmetodarji, fantje in dekleta, Kobanci in predstavniki drugih nacionalnih društev, se je razvil skozi Kamnico na prostor pred cerkvijo, kjer je imel prof. g. dr. Trstenjak mašo. Po maši je bil tabor, na katerem so govoiili župnik g. Munda, upokojeni šolski nadzornik g. Ivan Tomažič za CMD, g. Oskar Gornik za Sokola, g. Vekoslav Ferk za fante in učitelj g. Mirko Vauda od Sv. Marjete ob Pesnici v imenu obmejnega učiteljstva, organiziranega v sreskem učiteljskem društvu za Maribor levi breg. S tabora so odposlali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in nato je godba zasvi-rala državno himno. Pod vodstvom zborovodje g. Laha so zatem zapeli kamniški »Kobanci« skupno z drugimi pevci. S himno »Hej Slovani« se je zaključil tabor. Popoldne je bil »Pod skalo« koncert in nato predstava narodne i^re »Na dan osvobojenja«, ki jo je spisal trgovec g. Mavrič. Po končani predstavi, ki je lepo uspela, je bila velika narodna veselica. O tem in onem Orožniki so prijavili sreskemu načelstvu 32 kolesarjev in kolesark, ki so vozili po znani pešpoti ob Dravi proti Mariborskemu otoku, četudi je vožnja tod prepovedana. Z Dr?vrkega prehoda 5 je pobegnila 12-letna Petrina Zorčeva. Starši so v skrbeh za n j "no usodo Policija poizveduje za pobeglim dekletom. Na Glavnem trgu je povozil neznan kolesar 581etno Jožefo Krajnčevo iz Studencev. Ubožica je obležala s poškodbami na rokah in nogah. Poškode na desnici je dobil trgovec Er-vin Zelenka pri padcu z motornega kolesa. Upokojeni poštni uradnik Josip Hrastnik iz Spodnje Polskave je pozabil v mestnem parku na klopi listnico, v kateri je bilo 1100 din. Tudi g. Bogomir Lumber je pozabil na neki klopi v mestnem parku denarnico, v kateri je bilo 100 din gotovine. Zdaj poizvedujejo za denarjem. Zgorela je domačija posestnika Alojzija Korošca v Svečah pri Majšperku. Zgorel je tudi tovorni avto. Pri padcu s črešnje si je zlomila desno nogo 691etna posestnica Veronika Kropar-jeva iz Hrastovca. Pri padcu s podstrešja pa si je zlomila desno nogo 41etna posest-nikova hčerka Rozalija Peršohova iz Cir-kovc. K razjasnitvi velikega vloma na Sapu Največ zaslug za izsleditev vlomilca imajo domači orožniki Šmarje Sap, 16. julija. O vlomu pri Kračmanu Antonu na Sapu in o aretaciji vlomilca Franca Podbev-ška iz Glinka smo že poročali. Dne 22. junija je bil prijavljen tukajšnji orožniSki postaji vlom pri Kračmanu Antonu. Orožniki so izvršili ogled na licu mesta in po vseh okolnostih dognali, da je ta vlom izvršil znan: vlomilec Podbevšek Franc iz Glinka v družbi z nekim svojim pajdašem Vlomilca sta tedaj pobegnila v gozd in Izginila v neznano smer Orožniška postaja je takoj poslala brzojavke na vse strani. Tako tudi policijama v Ljubljani in Zar grehu. V brzojavki je opozorila na oba zlikovca. Ljubljanska policija je nato zar čela zasledovati nepridiprava in ga tudi prijela. Ljubljanska policija je prav tako nt' opozorilo tukajšr.ega orožništva prijela tf Ljubljani bivajočega Kračmana Franca i* Sapa, ki je dal vlomilcema podatke o tem, kje so hranili pri Kračmanovih denar. Tu-kajšna postaja pa je aretirala Ahlin Antona iz Mal. Mlačeva, ki je baje v zvezi z tem vlomom. Našemu orožništvu gre vse priznanje, da je bil veliki vlom pojasnjen. Nesreča ne počiva ; pJLJ^J Ljubljana, 16. julija Današnja nedelja je bila izredno lepa in topla. Solnce je izredno močno pripekalo in zato ni čudno, da se je mesto skoraj popolnoma izpraznilo. Na tisoče ljudi je bilo danes ob bregovih Save in Ljubljanice in na Iliriji. Posebni kopalni vlak v Skofjo Loko je bil spet prenatrpan. Želeli bi, da bi železniška uprava vsaj ob nedeljah dala na razpolago nekaj več vagonov. Nedelja pa ni potekla brez nesreč in nezgod. Na drugem mestu poročamo o usodni tragediji na Glincah pri Viču, a tudi v mestu sta se pripetili dve hujši nesreči. 2e zgodaj ob sedmih so bili reševalci poklicani na Tyrševo cesto, kjer je tik pred Piskarjevo pekarno padla pod tramvaj 31-letna postrežnica Mimi Kolmanova. Dobila je precej resne notranje poškodbe. Na Erjavčevi cesti pa sta ob 14. treščila neki avtomobilist in motociklist drug v drugega. Na motorju je bil tehnik Franc Hodnik z Vrhnike, ki je odletel na pločnik in dobil hude poškodbe na glavi. Zlomil si je tudi levico. Iz Vižmarjev so pa pripeljali v bolnišnico 341etnega soboslikarja Leopolda Let-nerja, ki je z rokami udaril po šipi to si prerezal žile v zapestja V Londonu se je nedavno tega osnovala družba z namenom, da zbere v posebnem muzeju filmska dela iz vsega sveta. Odslej bodo vsa filmska podjetja pošiljala po eno kopijo vsakega filma v omenjeni muzej. Ze z ozirom na število in vrednost posameznih kopij bo to dragocena zapuščina zanamcem Vesti pariških listov, da se bo slavni francoski igralec Charles Boyer v najkrajšem času za stalno povrnil v domovino so bržkone preuran j ene. Saj je pravkar začel s snemanjem velikega družabnega filma v Hollywoodu. Dejstvo pa je, da zeva v francoski filmski umetnosti za njim občutna vrzel in bi ga pač Francozi z veseljem sprejeli nazaj — domačega igralca na domačih tleh. Paula Wessely, znana nemška Igralka, sodeluje pri snemanju novega dunajskega filma »Marija Ilona« s partnerjem Willy-jem Birglom. Dejanje filma sega v dobo razkošnih dni cesarskega Schonbrunna. /na Krpana našnilh dni ofeniej nih vaseh je tihotapstvo še zmerom ni, ki si ga služIjo s tveganjem sreče, imetja in glave s Po zgodovinskih virih nam je France Levstik sporočil v svojem »Martinu Krpanu«, da so Notranjci nekcč tihotapili sol z Reke v slovenske dežele. V poznem srednjem in zgodnjem novem veku, tja do reform Marije Terezije in Jožefa II., Beseda je dala besedo, udarili so in stavili za pijačo. Na pustni torek se je iz Ljubljane proti Igu peljala elegantna kočija, ki je na Igu prevzela pustno šemo, oblečeno v frak. Kočijo so mitničarji gladko spustili čez mestno mejo. Pred magistratom se je kočija ustavila in Ižanci so poklicali gospoda župana. Pokazali so mu v frak oblečenega zaklanega prašiča. Dr. Tavčar je rad plačal dogovorjeno stavo. Znan je tudi primer neke ženice od nekod blizu Polhovega gradca. Mitničarju se je v obraz suhljata ženska zdela po telesu nekoliko predebela. Dali so jo pre- V Ljubljani še živi propal trgovec, ki je mislil, da bo cbcgatel s tihotapstvom. Dolgo mu je šlo po sreči, toda prav pri tihotapstvu se najbolj uveljavlja pregovor, da hodi vrč toliko časa k vodnjaku, dokler se ne ubije. Tihotapskega trgovca so 3.e a. so1 v Sloveniji in skoraj v vsej i končno le zasačili z ogromnim plenom. Avstriji zelo zaželeno in zelo drago blago, j Kazen: poldrugi milijon globe. Trgovec se Notranjci so tihotapili po večini sol an- j je otepal, kolikor se je mogel, iskal poso- gleškega izvora, naši Korošci in Gorenjci I jila, nikakor ni mogel plačati. Carinska pa so tvorili to blago iz bavarskih in sol- j oblast je bila neizprosna: če ne plačaš, nograških rudnikov. ! m0raš eno leto pod ključ. Najboljši odvet- Toda »solna« doba je minula. V prej- j niki niso mogli pomagati in trgovec je in-ieiT? stoletiu je bila ustvarjena med j moral res iti eno leto sedet. Eno lete ječe je najvišja carinska kazen. snjem Avstrijo in Ogrsko carinska meja. Na ogrski strani je bil poceni tobak, mak, žito, hrastov les- na avstrijski strani pa ši-vanke. stroji, železo, noži, skratka vse, kar človek potrebuje za vsakdanje življenje. Ob vsej črti od Notranjske, mimo Kočevskega, Bele Krajine, Krškega in ob Sotli se je razvilo bujno tihotapstvo, ki je prenehalo šele tedaj, ko je padla carinska meja. Najbolj so se v tem tihotapstvu seveda izvežbali Notranjci, na drugi strani pa prebivalci čabranskega okraja. Še 1918, ob koncu svetovne vojne, je stal na sloven-sko-hrvatski meji v Prezidu lesen mejnik v madžarskih barvah: znamenje, da se tu na hrvatskih tleh neha moč ogrske krone ter se pričenja avstrijska oblast. Vse to je minilo in upokojeni pandur je 1918 sam pomagal narodni straži na tih in miren način odstraniti neljubi mejnik, ob katerem je svoj čas dolgo let nadzoroval promet in lovil tihotapce s te in one strani. Mrzla smrt Ali od očetov so tihotapski posli prešli .na sinove. Notranjci so se po vojni našli pred novo mejo. Italija se je pojavila na Snežniku. Tam kje v Igivasi, Pudobu, Ložu, Cerknici, Martinjaku, na Blokah, na Rakeku, v Logatcu, Planini, Žireh, da celo v Poljanski dolini pa zopet na Vrhniki O saharinu in kokainu je že toliko zgodbic, da bi jih ne mogel kdo popisati v debeli knjigi. Kokain je pri nas dovoljeno prodajati samo na zdravniški recept. Toda kokainisti, ki iščejo vsa sredstva, da si pribore ta prašek, so seveda žrtev tihotapcev. Ti jih izkoriščajo na mile viže. Pa se tudi tihotapci, oziroma »trgovci« s kokainom pogosto med seboj goljufajo. Kolikokrat je bil kdo potegnjen z navadno kuhinjsko sodo, ki jo je smatral za pristni kokain. Pred nekaj leti je nekdo dal celo sredi Ljubljane ugrabiti goljufivega tihotapca, ki mu je prodal sodo za kokain. Po- Kadar prestopajo meje, iščejo tihotapci najskrivnej-ših, najtežjih steza, Strah jim je neprestano za petami, vsak šum, ki se zgane med drevjem, jim daje slutiti zasledovalca. Za nobeno kupčijo na svetu ni treba tako dragocenih, tveganih tihotapca. Za to kupčijo je ihotapca. Za to kupčijo je premalo kapital, vanjo mora človek položiti tudi svoje šivce, svojo kri: pač prevelika žrtev, da bi se mogla izplačati. Ob vseh mejah na svetu jih je na tisoče, ki ves svoj življenjski račun vržejo na to karto, a najbrž bi jih lahko na prste seštel, ki se jim je tihotapstvo kaj pride podjetje obneslo. dobno, kakor s kokainom se dogaja tudi z morfijem, opijem, heroinom in drugimi omamnimi strupi. drli šrango. A duhovite so ižanske prigode z mestne meje. Pride na mitnico mož in lepo prosi: »Ne odpirajte koša, hud pes je notri, bo ušel!« Mitničar se zasmeje: »Eh, saj vem, da nosiš svinjsko meso!!« Mitničar odpre koš, iz njega pa v resnici skoči hud pes in pobegne. Možiček zajavka in steče lovit žival. Kmalu prisopiha nazaj, spet s košem na ramah. Mitničarju se zasmili mož in ga spusti brez pregleda, misleč, da je v košu spet pes. Tokrat pa je bilo v košu res svinjsko meso! Nekoč je pokojni dr. Tavčar imel sestanek s političnimi prijatelji na Ižanskem. Ižanci so župana pobarali zaradi mitnice. Dr. Tavčar tako pa tako in da mitnine ni mogoče odpraviti. Ižanci pa: »Sicer nam je pa vseeno — kadar hočemo, lahko zaklanega prašiča brez mitnine uvozimo v mesto!« in Bohotno cvete tihotapstvo čez mestno mejo. To velja za vsa slovenska mesta, najbolj pa za Ljubljano. Prejšnji ravnatelj trošarinskega urada Zupan je nekoč izjavil: »Tudi če bi se naši pazniki krog in krog Ljubljane držali za roke, še bi se tihotapec zmuznil skoznje. Po statistiki izpijemo v Ljubljani kaj malo šampanjca in penine. Javna tajnost pa je, da marsikateri avtomobilist pripelje Srečanje na vrhu ali v Polhovem gradcu ni bilo tedaj nič j v Ljubljano nekaj steklenic penečega vina, čudnega, če so prišli fantje v gostilno, vrg li tisočake na mizo ter oblastno zahtevali pijače in jedače. Odkod neki majo ti grun-tarski, pa bajtarski in dninarski fantje toliko denarja? Eh, komu naj bi bilo to uganka! V eni cerkniških vasi je živela priletna ženica. Tudi ženske je prijela tihotapska strast, saj ni čudno, ko se tam cigarete in tobak tako dobro prodajo, kofetek, ciko-rija in saharinček pa je tako poceni! Zenica je šla čez Javornik na italijansko stran. Srečno se je sešla z znanko na oni strani, nazaj grede pa se je v zimski mrzli noči po isti poti vračala. Toda sredi temnega gozda so ji stare oči dale spoznati, da stoji na stezi italijanski stražnik. 2'Xje pa imaš mamico?« sem povprašal. »Tamle je, pod drugo marelo! Luftbad! »Kaj ?« »Luftbad!« ie še enkrat potrdil in mi mežikal s svojimi črnimi očmi. Krenil sem s fantom proti drugi mar- !i in malce prešernem perha il dtr.S.iSlno mamico: letos jo za spremembo črno's-ska ... Graciozr.o, da, graciozno mi jo ponudila roko in i spregovori! a sva par ti: tih bedastih bosod. ki so v navadi med znanci, ki si niso prav preveč bližnji, n. pr.: Divno izgledate, milostiva! ... Vi tudi, zelo ste zagoreli — toda kaj vidim: sivi lasje ... itd. itd. Pubi je prekinil duhoviti pogovor. Divj<; me je vlekel za roko izpod rdečo m:uclo. Ker sem ga razumel in ker mi je bilo prav, sva odšla proti bifeju. Naročil sem mu malinovca in ga vprašal: »Pubi, kdo pa je gespod z z lenimi očali, ki ,?cdi polog mamice?« »A ta? To je stric z;ži!« (Pubi ima mnogo stricev.) »Kaj pa je ta stric žiži?« »Ne vem" — avto ima! DKW! Tak, veš, I ia fordrantrip!« Mi?., s pogonom na prednjih kolesih! Ali te kam potegne?« »Oja! Zadnjič smo bili pri Cirmanu! Jaz icm nopil šest malinovcev — rnadon-ca. Kai šraufalo me je!« .r'.; belil svcjc odgovore s prav ... ocvirki — proti meni namreč je od nekdaj zelo odkritosrčen, govori ta-korekoč cx abrupto. Iz njegovih besed je v. p *. l'v' ~ c.i puiljivega tovarištva Pubi je namreč že v šoli. ; Kaj na spričevrlo, Pubi?« sem vprašal junak da napeljem pogovor iz struge strica žižija. »Z dobrim! Ampak papa pravi, da so gledali skozi prste!« Fubi je popil svoj malinovec in se presedal na '"tolu. >E5oš še enega, Pubi?« sem vprašal. •», ampak lizike!« ie dojal kratko in cilkrito. St rokovnjaško se je lotil prve, pogledoval me .ie izpod čela in nenadoma •/'inil: : Stric, kaj je to — margarina?« Smo ž? tsm! sem vz(Uhtiil pri sobi, kajti poz r.: m Pubija in njegove inkvizitorske sposobnosti. Raz'ožil sem mu zadevo o r.KU i • ini in mu pojasnil, da Je svinjska mnst boljša, maslo še boljše, surovo maslo pa nad vse, posebno za može njegovih let s Aha! je vzkliknil Pubi. ?Zato je zadnjič vr:l gospod Presečnik: Margarine ne bom žrl, naj vse hudič vzame — rajši pobegnem v Avstralijo!« Nepreviden, sila nepreviden sem bil in sem povprašal: »Kdo pa je gospod Freseč-nik?« »Papanov prijatelj. Mamica je rekla — hibi — da je vampež! Papa ga ima zelo rad — imata skupaj en kšeft!« t Poklical sem Sonio in naročil čašo pi-( va. Moj mladi prijatelj je pomaknil stol bliže k meni in vprašal: »Ali bo vojna — a?« Sem mu pošepetal: »Pusti to, Pubi! Kaj bi z vojno! To so nevarne reči! Ti še ne veš, kaj je to, vojna, ti___« »Kaaj?« je planil. »Jaz da ne vem? Včeraj smo se šli Nemce in Angleže! Tako smo jih garbali, madonca! Na, poglej!« In je dvignil nogo ter mi pokazal praske, ki jih je odnesel iz junaške bitke. »Vojna bo!« je strokovnjaško pripomnil in potolkel z liziko po mizi. »Bo, bo! Gospod Presečnik je bil v četrtek pri nas na večerji. O madonca — od Janeša sm« imeli šipona — jaz sem ga cuknil v ku<-hinji, ko je Micka nesla narezek na miza hihi! Gospod Presečnik je bil ves rde^j s kozarcem je tolkel ob mizo in vpil, da s* je slišalo v kuhinjo: I hab informaejonen' Ipformacjooonen! Vojna bo! Krik! Velt-krik!« Komaj sem umiril mladega politika, ki je zadnje besede kar kričal — fant je imi-tator amaha! Nerodno mi je bilo nič koliko, od sosednih miz so se zvedavo ozirali na naju. Nadebudnik pa ni bil niti malo v zadregi. Z ostrim jezikom je topil liziko in modroval: »Jaz ne bom pilot — sem se premislil!« »Glej, glej!« sem opomnil, ko sem opazil, da je moderiral svoj zvonki glas. »Zakaj pa ne?« »Se ne izplača!« je zamahnil z roko. »Imamo preimenitne kanone! Stric Pepi je bil na orožnih vajah. On je pri proti-avionskih! Je rekel, da mu nobeden ne uide! Madonca — je rekel, da so cepail kakor muhe. Zdaj grem pa kravlat'!« Zapodil se je proti bazenu in štrbunknil v vodo. Plačal sem in stopli proti mareli, da se poslovim od njegove dražestne mamice. Gospoda žižija mi ni predstavila in tako nimam nobenih bližjih »informacjoo-nen« o gospodu, ki ima avto na »fordrantrip«. V Izvrstna Iz sivkasto-zelene megle, zamazane ko vode Konga, potlačene pod kronami orjaških dreves so se plazili ko črne sence nepriljubljeni bogovi, strah vseh prebivalcev tega črnega kontinenta. Tiho in tajinstveno so lezli po ogromnih ovijalkah med vejevje in iskali odprtine, skozi katere bi se hoteli vsiliti bledi žarki zamaknjene lune v njih temno kraljestvo. Noč je polna, mirna, ko bi snivala narava najslajši sen. Divji pragozd počiva. Le nekaj krokodilov orje široke brazde z zamazanimi trebuhi v mehko blato. V mečvari regij a jo žabe z izbranimi napevi, melaholično se mešajo glasovi z mrzlo meglo, v katero nešteto malaričnih komarjev vrta zavite rove. Ženske la gorile Grozen krik razkolje strahotno tihoto noči na dvoje — žabe prenehajo muzici-rati, presenečene in preplašene. Ogromen gorila, ki je pogrešil svojo boljšo polovico, je dal duška svoji jezi in ljubosumnosti. Ženski spol je pač povsod enak. Nevarne čeljusti s še bolj nevarnimi, rumenimi zobmi so šklepetale ko mlin na veter. Veje so se lomile, šopi izruvane dlake so leteli po zraku in ščegetale neprespani divji pragozd. Samca sta se ljuto in smrtno borila, medtem ko je milostiva z vso teatralično eleganco lovila debele bolhe in jih drugo za drugo tlačila v globoko žrelo, kakor da bi se boj nje sploh ne tikal. V vejevju je jata papig opazovala boj in bodrila zdaj enega, zdaj drugega. Na stotine opic je v predpisani in varni razdalji ritalo na širokih vejah ter navdušeno poskakovalo, da se je še noč prebudila iz nemirnega sna. Nazadnje se močnejši gorila zagrize drugemu globoko v goltanee. Boj je končan. Ponosen je napol razmesarjeni in oguljeni, a zmagoviti ljubimec odšel s presrečno ženo, medtem ko se je na mrtvega moža vsula cela vojska termitov, ogromnih mravelj, in začela trgati meso, košček za koščkom, dokler niso ostale same kosti. Prijatelji so me izpraševali, kako sem mogel dognati, da je bil baš ljubimec tisti, ki je zmagal. Pa evo, čisto preprosta stvar — da li bi žena •s tako srečo sprejela moža, ki bi ji ubil ljubimca? Presodite sami! Spočita narava je vstala in spet oživela. Bogovi so se tesneje zavili v meglo in jo odvlekli neznano kam. Nešteto raznobarvnih metuljev je zastonj stikalo po soparnem ozračju za solnčnim žarkom. Mlad bivol, ki se je mimo pasel na jasi, neza-upno obstane, a prepozno, vešče vrženo kopje se mu globoko zarije v prsa. Žival pade na prednje noge, ogromna glava^ se z rogovi upre v mehko zemljo, a močna prsa se razširijo in v mlado jutro je odjeknilo bolestno tuljenje smrtno ranjene živali Preveč razposajena opica je padla V žrelo zehaj očega krokodila, ki je obenem malica no nove in nove, tako da smo kaj kmalu tipali v polmraku ko za nevidnim sovražnikom. Že prejšnji večer smo zasledili dva krasna slona z mladičem in razume se, da smo dodobra pregledali teren in premislili načrt. Na določene točke so se postavili zamorci, vajeni lova z dolgimi in močnimi vrvmi, medtem ko smo mi zlezli med vejevje. Ni bilo treba dolgo čakati; veter je potegnil ostreje, vrhovi so se zamajali, kimajoč in ugibajoč, kaj se bo dogajalo pod njimi. Zračne struje, ki so se oblikovale nevidne med predori debel, so cvilile in tulile ko tolpa gladnih hijen in šakalov. Suha veja je počila, se prelomila in z vso silo padla med trepetajočo opičjo družino, ki je s črno obrobljenimi očmi, potisnjenimi v bel kožuh, trepetaje čakala, kaj bo. Trobenje v daljavi, zateglo, a vedno bolj blizu, je naznanjalo prihod gostov. Lovci so tesneje stisnili vrvi, zasadili poleg sebe težka kopja in si šepetaje dajali poslednja navodila. Orjaki v zanikali Medtem že zagledamo obris prvega slona. Z dvignjenim rilcem in stegnjenim repkom je previdno premikal ogromne, stebraste noge, ne zaupajoč niti lastnemu instinktu varnosti. Druga senca je trobila za njim, prav tako oprezno mendrajoč vse, kar se ni pravočasno umaknilo. A bliskovito, ko na električen pritisk, zažvižgajo v zraku debele vrvi, zanke se raztegnejo in zadrgnejo okrog rilcev, prednjih in zadnjih nog. Črne, plečate postave skačejo, pritegujejo, vpijejo, da, skoro rjove in ovijajo konce vrvi okrog dreves. Veter goni nove črne oblake, ogromne postave se zastonj skušajo osvoboditi jakih vezi, napetih ko strune, ki, tako se zdi, morajo vsak čas počiti. Nove zanke švignejo po zraku, padejo za široke vratove, napnejo se in ko muhe v pajkovi mreži se otepajo sloni, prikovani v vrvi. Boj traja dobre pol ure, a slednjič živali omagajo — upehane in izčrpane. Prve debele kaplje dežja pronicajo skozi vejevje in poškropijo razgreta črna telesa. Mlad slonček mirno čaka z zanko okrog vratu ter radovedno pogleduje zdaj svoje ujete roditelje, zdaj nas, ko lezemo z dreves. Spet se nategnejo vrvi, ko so črni lovci poskusili upotiti trudne živali proti našemu taborišču. Seveda ne manjka bodlja-jev s sulicami v občutljive dele telesa. Nerade zvezane živali mirno sledijo svojemu mladiču, ki caplja pred njimi, ne zavedajoč se, da roma v protektorat. Sloni napadejo lovce Med bojem se je ozračje popolnoma stemnilo. Veje so pokale, zli duhovi so se Rože - zdravilo Kolmež (lat. acorus calamus) izhaja iz Male Azije in se je udomačila pri nas ob stoječih vodah. Je vodoravno plazeče se, močne korenine s stalnimi suličsstimi listi; plod so rdečkaste jagode. Nabiraj korenine v pozni jeseni ali spomladi, preden se razvijejo listi. Uporablja se kot čaj pri napihovanju, slabi prebavi in prebavnih težavah (10—15 gr narezanih korenin na 1/s litra vode). Ugodno vpliva tudi proti bledici, skrofulozi, protinu in mrzlici ter proti nervoznemu utripanju srca (5—10 gr na osminko litra vode. Nadalje proti žolč-nim, ledvičnim in trebušnim bolečinam) jemlje se večkrat na dan po 1 2 skodelice čaja). Ureja končno tudi menstruacijo. Zunanje ga uporabljamo, ako polagamo skuhano mažo na raku podobne tvore. Komarček vodni (tenanthe phellandri-um) se nahaja v stoječih vodah z blatnim dnom. Je cevasta korenina. Steblo postane preko I1/« m visoko ter je žlebičasto in zelo vejasto. Veliki listi so dvojno do trikratno pernati z razpetimi lističi, ki so pod vodo tenki kot las, nad vodo pa jajčasti, nežno razcepljeni v liste ter narezani v suličaste cdstrižke. Kobuli so kratkopecljasti, ploščati in mnogocvetni; kobulčki imajo kratke, črtaste ovojne listke. Cvete v juliju in avgustu; semena dozore avgusta in septembra. Nabiramo dozorela semena. Okus je oster, diši zoprno ter se dolgo obdrži; vonj je zelo močan in neprijeten. Uporablja se kot čaj (2 gr na 1 liter vode) proti naduhi, bronhialnemu katarju, kroničnemu pljučnemu katarju, sušici in sluznatim tokovom mehurja, ledvic in spolnih organov. Nadalje (8—10 gr na 1 liter vode) proti krvavemu kašlju, bljuvanju krvis dušljivemu kašlju, ozkoprsnosti in zaslu-zenju v prsih. Zunanje služi čaj kot ob-kladek za škrofulozne rane in hude tvore. Peen: PuM © pola lajša Dva zamorčka ] volji. Tu pa tam se je zalesketalo sinje nebo. A spet so se črne mase nagrmadile in kazalo je, da bo orkan pričel znova. Toda vsaki čarovnik in svečenik obenem, poleg katerega je stala gola zamorka z vencem bananovih listov okrog ledij, o kateri sem mislil, da je njegova kuharica, a mi je kasneje s stoterimi znamenji ob-iasnil, da je to njegova sedma in najlepša žena — ta čudodelni mož je prosil, rotil in zaklinjal, našminkan ko pravi odrski umetnik, vse mogoče bogove in duhove, kar jih je in kar jih ni poznal. Klanjal se je na vse štiri strani sveta, dvigal roke kvišku in poskakoval, ko da bi se mu kolesa v glavi zavrtela na nasprotno stran. Bobni so divje ropotali, da se je veter uplašil. Dobri duhovi so na žive in mrtve podili zle duhove pred seboj, ki so v naglici zajahali še zadnje svinčene oblake m izginili v temi pragozda. Doma Solnce je veličastno zasijalo ko lice sve-čenikove kuharice ali prav za prav njegove sedme žene, ko je videla strumne fantovske odseke plesati z dvignjenimi sulicami in ščiti, glasno rjoveč okrog črnega poglavarja in čarovnika. Ko čokolada rjava dekleta so z nabreklimi ustnicami pela mistične pesmi, ploskajoč z rokami, da se jim je beli nakit iz ptičjih peres na glavi nevarno nagibal proti širokemu tilniku. i pečenki iz kobilic A ker naju te svečanosti niso bliže zanimale, sva se z opico slavnostno poslovila od vseh prebivalcev ter zapustila naselje, ki je ostalo daleč za nama. Zadnja koča, največja, pletena iz vej in ovijalk, na kateri je visela koža gatoparda, znak poglavarjeve mogočnosti, se nam je še nekaj korakov smehljala v okviru zahajajočega solnca, potem sva ostala sama in sva korakala proti taborišču. Med potjo se mi je posrečilo ustreliti zelo redek primer neke vrste gazel. Pod trebuhom je imela kožo popolnoma belo, sredi te belote so se križale krvavordeče pege. Rogovi, malo zakrivljeni, so bili koničasti ko igle. Zelo redek je v Kongu pojav te živali in žal mi je bilo, da sem jo smrtno zadel. A žalost je kmalu minila, ko sem v taborišču začel mleti z zobmi okusno pečenko. Celo opica je lovila kosti in jih potem metala mojim tovarišem v glave. Po dobri večerji in obilo po dežju zalitem dnevu smo legli k počitku. Pragozd se je spet umiril. Le ujeti sloni so začeli besneti, da so presenečenim stražarjem vzeli spanec, da, celo mali slonček se je oziral, od katere strani bi mu prišla pomoč. A noč se ni zmenila za nikogar. Z vso svojo težo je legla na divji Kongo, ki ob ekvatorju sanja spet o evropski civilizaciji. Slane Konjedic Lov je končan — sloni v ujetništvu ohromela. A to le za hip, kmalu začujemo trobenje nepričakovane črede pobesnelih slonov. Z naglimi, težkimi, grozečimi koraki se nam bližajo. Ko neprizanesljiva masa lave se gnetejo med ozkimi prehodi, gazeč pred seboj vse, kar je šibkejše od njih. Šibka drevesa se upogibajo, močnejša se lomijo, ali pa jih živali s silnimi rilci s koreninami vred potegnejo iz zemlje. Orjaški sunek orkana pretrese zemljo, narava zaječi, a čreda še bolj zbesni. Od nekod je padla velikanska kača divjajoči zverjadi pred noge. Že tlačijo ogromni stebri mehko telo v razmočeno zemljo, medtem ko se je glava z zlobnimi rdečimi očmi še enkrat dvignila. Telo se v krčih zvija, a slednjič ni ostalo drugega ko kakšnih devet metrov dolga mesnata, krvava brozga kačjega trupla, za pričo, da je tu mimo divjala najmočnejša sila pragozda. Beg in rešitev O pravem času smo se razbežali, zlezli smo nazaj med vejevje orjakov. Vsak na svojo stran smo se poglabljali v neznano prašumo. Dež je lil ko iz škafa, tla so postala mehka, da so se noge vdirale do gležnjev. Orkan, kakršnega še nisem doživel v teh pokrajinah, me je premetaval ko igračko sem in tja. Na veji se spotaknem, zaletim se v drevo, pot, mešan z dežjem, mi curkoma teče z života. Izmučen se prijemljem od veje do veje, od ovijalke do ovijalke. Sunek vetra me odtrga, zavrti in vrže med rogovje polomljenega drevesa. Po vseh štirih ležem dalje. Nad seboj zagledam črno, grozeče nebo, tu pa tam pretrgano s krvavordečimi lisami. Tresk sledi tresku. Skoraj na kraju moči sedem v vodo. Neznane sile se podijo okrog mene, izrujejo orjaško drevo, dvignejo ga in položijo nekje daleč spet na zemljo. Preplašena majhna opica se stisne k meni. A tu je treba iti dalje. Kakor kača se z opico, ki mi sledi, plaziva med grmovjem, ruševinami dreves, koničastimi bambusi, in dospeva do večje jase. Majhno naselje je tu kraljevalo, v katerem sem našel tudi toliko zaželjeno zavetišče. Končno se je vihar naveličal razsajati. Le veter je še neusmiljeno gospodaril med črnimi oblaki, premetavajoč jih po mili Atletsko prvenstvo Jugoslavije Včeraj je bil končan I. del drž. prvenstva za posameznike — V dvoboju je ostalo prvenstvo doma, v maratonskem teku pa je zmagal Zagrebčan Gales Ljubljana, 16. julija. Danes popoldne se je na stadionu nadaljevalo tekmovanje v prvem delu državnega. atletskega prvenstva. Kakor prvi dan je bila tudi danes udeležba tekmovalcev malenkostna. Razen dveh štafet je bil na sporedu še maratonski tek in pa preostalih pet točk desetoboja. V deseto-boju je postal državni prvak Klinar (Planina) ,ki je že včeraj vodil z nad 200 točkami naskoka. Danes je prednost še bolj povečal in ga je slednjič ločilo od naslednjega nad 400 točk. Od lani je v tej panogi opaziti napredek, saj so vsi prvi štirje plasiram dosegli več točk kakor lanski zmagovalec Polak, ki je imel 4750 točk. V desetoboju je po današnji drugi točki kazalo, da bo najnevarnejši tekmec Klinarju Jurkovič stanje toč izenačil, točilo ga je samo še 90 točk, v nadaljnjem pa je KI mar spet postavil tol;kšno razliko v točkah, da je bilo že v predposlednji disciplini, metu kopja, gotovo, da mu nihče ne bo mogel odvzeti naslova državnega prvaka. Tehnični rezultati so bili naslednji: 4 x 400 m: Primorje (Goršek, Jurca, Skušek, Polšak) 3:34.6 Nastopila je samo ta štafeta. 4 x 200 m: Primorje ( v isti postavi kakor1 prej) 1:39. Desetoboj Prva točka današnjega nadaljevanja desetoboja je bil tek 100 m čez zapreke. Najboljši čas je dosegel Jurkovič z 18.1. Mariborčan Lužnik je še pred začetkom te točke odstopil od nadaljnjega tekmovanja in je tekmovalo torej le še pet atletov. Po tej točki je bil vrstni red naslednji: Klinar 3447 točk, Jurkovič 3312, šoštarič 3198, Polak 3122, Belgavi 2605. Sledil je met diska in je bil spet najboljši Jurkovič s 33.73 m. Po tej točki so se tekmovalci razvrstili takole: Klinar 3934, Jurkovič 3847, šoštarič 3691, Polak S535, Belgavi 2921. V skoku ob palici je šoštarič dosegel slab rezultat in ga je Polak skoraj že dohitel. Trojica je preskočila višino 3 m, kar je bil obenem najboljši uspeh. Vrstni red po tej točki: Klinar 4435, Jurkovič 4348, Šoštarič 4055, Polak 4036, Belgavi 3387. Predzadnja disciplina je bil met kopja. Klinar je daleč prekašal vse ostale in je dosegel rezultat 41.10 m, skoraj 4 m več kakor naslednji najboljši. Po predzadnji točki desetoboja je bilo stanje: Klinar 4867, Jurkovič 4709, šoštarič 4415, Polak 4411, Belgavi 3670. Tekmovalci so bili že močno utrujeni in izčrpani, ko so morali absolvirati še zadnjo točko, naporni tek na 1500 m. Tudi tu je bi; Klinar neprimerno boljši od sotekmo-valcev in je naskok v točkah še bolj povišal. Dosegel je najboljši rezultat 4:43 in je pustil naslednjega za seboj dobrih 120 m. Končno stanje desetoboja: 1. Klinar (Planina) 5390 točk, 2. Jurkovič (Concordia) 4987, 3. Polak (Primorje) 4843, 4. Šoštarič (Marathon, Zagreb) 4796 in 5. Bslgav: (Železničar, Maribor) 4102. Maratonski tek Start za maratonski tek je bil ob 16.42 na Vodovodni cesti. Startalo je 10 tekačev: Krajcar, Gales, (oba Concordia), Kvas, Be-nedičič (oba Ilirija), Knez (Trbovlje), Li-tijčan Jančar, ki je tekel za Hajduk, Split, OdanoviC, Vild (oba PSK), Tavčar (Primorje) in Vidovič. Do polovice kroga so z velikim naskokom in s precejšnjo lahkoto vodili Kvas, Gales in Krajcar, ki so tekli ramo ob rami. Po polovici proge pa so tekmovalci progo, ki je bila precej zamotana in polna križišč zgrešili in tekli namesto nazaj proti Ljubljani, proti Kranju. Tekmovalce je kontrolni avto ujel zopet v Medvodah, kjer sta bila že na vodstvu oba Zagrebčana, Gales in Krajcar, 15 minut za njima pa je tekel Kvas, dočim so Be-nedičič, Knez in Tavčar pri Medvodah od- stopili. ker so mislili, da bo tek razveljavljen. V Klečah se je Gales odtrgal od Krajcarja in s precejšnjim naskokom zmagal s časom 3:39,30. Pet minut za njim je pritekel Krajcar, ki je potreboval 3:44,28 in kot tretji Kvas, ki je tekel 3:47,26. Tekači kakor tudi kolesarji, ki so jih spremljali, so trdili, da so tekači pretekli precej preko 50 km, zato je tudi čas razumljiv. Glede na pretečeno progo in na zelo dobro kondicijo tekmovalcev na cilju, se da klepati, da bi dosegli vsaj prvi trije tekači čas izpod 3 ur. Splošno se smatra, da so tekači progo zgrešili zato, ker je bila na skici za tek proga napačno zarisana. Olimpijski petoboj v Mariboru Maribor, 16. julija. Danes se je tu vršilo državno prvenstvo v olimpijskem petoboju, ki ga je razpisal JAS, izvedba pa je bila poverjena SK Železničarju. Prireditev je bila na stadionu Železničarja, prijavilo se je 28 atletov, startalo jih je pa 18, in sicer članov Ha-ška in Maratona iz Zagreba, Ilirije iz Ljubljane, ter domačih klubov Maratona, Železničarja in Rapida. Organizacija je bila brezhibna, kar dokazuje to, da je bilo tekmovanje v pičlih treh urah končano. Rezultati so bili: Juniorji C: 1. Lončarič (Maraton, Mar.) 2204 točke. Posamezni rezultati: 200 m 25, met kopja 37.88, skok v daljino 6.06, met diska 27.40, tek 1500 m 5:07.4; 2. Starič (Z) 1969.75, 3. Bačnik (2) 1860.75, 4. Abramo-vič (Hašk) 1840, 5. Fischbach (Rapid) 1833.25, 6. Metelko (2) 1929.5. Omladinci: 1. Gregorovič (2) 2329. Posamezni rezultati: 200 m 25, met kopja 47.88, skok v daljino 5.39 m, met diska 33.91, tek 1500 m 5:12.4; 2. Mlakar (2) 2147, 3. Hor-jak (SK Celje) 1973. 4. Zorko (Z) 1970, 5. Gracijanski (2) 1884, 6. Katič (SK Celje) 1623. V turni Kategoriji: 1. Mulej 14.57, 2. Mrak (oba Zarja, Jesenice) 15:00, 3. Zupan Alojz (I GMK) 17.15. Po končanih dirkah je predsednik kluba g. Vitzmann razglasil rezultate in razdelil pokale in darila. Pokalov je bilo 12. ostalih daril pa Se 24. V nadaljnjem se je zahvalil vsem sodelujočim za požrtvovalno delo in obenem izročil sreskemu načelniku dr. Lipovšku diplomo častnega članstva. Za njim je starostni predsednik kluba g. Jaka Gorjanc v vznešenih besedah bodril dirkače k nadaljnjemu delu. Proti večeru se je potem v restavraciji na Jezerskem vrhu razvila prijetna športna zabava. I. Gorenjski motoklub iz Kranja ima spet lepo uspelo prireditev za seboj. Ocenjevalna vožnja motociklistov v Celju Celje, 16. julija. Celjska sekcija motokluba Hermesa lz Ljubljane je priredila danes dopoldne ocenjevalno vožnjo motociklistov na 66 km dolgi progi Celje — šoštanj — Braslovee — Celje. Start in cilj sta bila pred celjskim kolodvorom, kjer je bilo pred odhodom in ob prihodu motociklistov mnogo gledalcev. Določene so bile tri kategorije motociklistov dc 250, 350 in 500 ccm. Povprečna brzina kategorije 500 ccm je znašala 45, kategorije 350 ccm 40, in kategorije 250 ccm 35 km na uro. Startalo je 18 motociklistov iz Celja, Ljubljane in Maribora, na cilj jih je prispelo 16. Proga je bila dobra, kontrole pa v šoštaniu in Braslovčah. Najmanjše Število kazenskih točk, namreč samo eno Je dosegel Adolf Toplak na Ziindappu 500 ccm. član Hermesa. Po dve kazenski točki sta dosegla Dobrave in Oblišar iz Celja ter G rudnik iz Ljubljane, tri kazenske točke pa Božnik. Brišček in Veber vsi iz Celja. Toplak je prejel lep pokal, darilo celjskega župana. Plavalni miting v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 16. julija. Danes je bil v krasnem kopališču Rogaške Slatine propagandni plavalni nastop Mariborskega plavalnega kluba, ki mu je prisostvovalo mnogo gledalcev, zlasti mednarodne publike. Tudi športni rezultati te prireditve so prav zadovoljivi. Mariborski plavalni klub je nastopil s 30 člani, startalo pa so tudi nekateri odlični plavalci iz Zagreba in Ljubljane. Tehnični rezultati so bili naslednji: Mešana štafeta 3X33 m: 1. MPK v postavi Škapin, Klein (kot gost), Zimi 1:06.9, 2. MPK v postavi Gala I., Smrdu, Jandl 1:09, 3. Ilirija v postavi Hofman, Pestev-šek, Hudnik 1:09.9, 4., 5. in 6. mesto so zasedle ostale štafete MPK 66 m prosto juniorji: 1. Potočnik (MPK) 50.8, 2. Petek 51.4, Golež (MPK) 54.3. 100 m prsno: 1. Skapin (MPK) 1:30.8, 2. Gala (MPK) 131.4, 3. Hofman (II.) 1:34.8, 4. in 5. člani MPK. 100 m hrbtno: 1. Pestevšek (I) 1:18.4, 2. Gala (MPK) 1:26.1, 3 Smerdu L (MPK) 1:33 7. 100 m prosto: 1. Kiein (ZPK) 1:09, 2. Hudnik (II ) 1:10.1, 3. Zimi (MPK) 1:11.3, 4. Steiner (MPK) 1:14. Štafeta 3 krat 33 m: 1. MPK v postavi Steiner, Gala, Zimi 1:00.1, 2. Ilirija v postavi Hofman, Hudnik, Pestevšek 1:01, 2. 3. MPK II. 1:14. Izven sporeda je bil start gostov na 33 m: 1. dr. Kukovec Lado (Maribor) 26, 2. Babic Ivan (Maribor) 27.4, 3. Jur.g Ivan 29. Sledili so še propagandni skoki članov xMPK Berliča, Berganta, Košaka, Lampre-ta in Gala, ki so poleg športnih izvedli tudi nekaj zabavnih. Naposled je bila še tekma v \vaterpolu mea rdečimi in modrimi. V obeh moštvih so nastopili igralci Ilirije, MPK in Maratona iz Zagreba. Tekma se je končala z 2:2 (2:0) Za tekmovanje, ki je bilo vzorno organizirano, je vladalo veliko zanimanje. Pogajanja brez konca in kraja Spor med JNS in HSS spet na mrtvi točki Zagreb, 16. julija. Sinoči se je v tajništvu Gradjanskega začela z napetostjo pričakovana konferenca delegatov za ureditev spora med JNS in HSS. Nogometni savez sta zastopala g. Kosta Hadži in Stevan Trivunac. Navzoč-ni so bili delegati zagrebškega, sarajevskega, osiješkega in ljubljanskega podsaveza (za slednjega g. Nedeljko Buljevič), vodil pa je konferenco sklicatelj in predsednik LNP dr. Kosti. Po določitvi dnevnega reda, ki je bil sprejet brez ugovorov in z zatrditvijo, da se bodo vse razprave vršile v pomirljivem in športnem duhu, se je začelo debatiranje o posameznih točkah. Zaradi prenosa dosedanje savezne pristojnosti na 6 samostojnih zvez, zaradi teritorialne razdelitve teh novih zvez, zaradi števila teh zvez in slednjič zaradi določitve kako naj se letos odigrajo tekme za državno prvenstvo. Medtem ko so bili glede vprašanj vsi delegati in tudi zastopniki saveza skoraj sporazumni in načeloma za to, da naj se pristojnost JNS v bodoče prenese v 6 samostojnih zvez (v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skoplju in Novem Sadu), so se pri rešitvi najtežjega problema — bodočega državnega prvenstva — spet pojavile nepremostljive ovire, tako da se je konferenca v zgodnjih jutranjih urah kon- čala brez pravega rezultata. Delegata JNS sta vse proučeno gradivo vzela s seboj ▼ Beograd, kjer bodo pod okriljem saveza dalje razpravljali o njem. Dejstvo je, da Hrvati trdovratno vztrajajo v zahtevi, da mora novo ustanovljena hrvatska nogometna liga ostati v življenju, medtem ko hoče JNS ohraniti stari sistem državnega prvenstva. Ljubljanska delegata, ki imata največ zaslug, da sta se oba tabora približala vsaj tako daleč, sta se vrnila v zavesti, da sta skrbno čuvala interese slovenskih nogometnih klubov, obenem pa tudi interese vsega jugoslovenskega nogometa. X. športni dan na Jesenicah Jesenice, 16. julija. SK Bratstvo je včeraj in danes priredilo svoj X. športni dan, ki je v vsakem pogledu sijajno uspel Bratstvo je s tem spet dokazalo, da polaga važnost na telesno vzgojo, po obsegu in številu njegovih prireditev pa ga lahko prištevamo med naše najbolj delavne klube. Za to prireditev je bil stadion Bratstva slavnostno okrašen, na visokem drogu je plapolala državna zastava, na manjših pa zastavice sodelujočih klubov. Včeraj ob 16.30 je bila najprej tekma med mladinama Jesenic in Javornika, ki se je končala neodločeno 1:1, nato pa tekma med Železničarji iz Maribora in Bratstvom, ki se je končala z lepo zmago domačih 6:2 (4:2). To je bila ena najbolj zanimivih in najlepših tekem na Jesenicah. Snoči je bil tudi nastop boksarjev. Nastopilo je več boksarjev iz Maribora in iz Jesenic, ki so pokazali lepe borbe, danes dopoldne pa so bile najprej na sporedu nogometne tekme, in sicer med juniorji Savice in Bratstva. Zmagali so Jeseničani s 3:0. Nato pa je sledil nastop lahkoatletov, pri katerem so sodelovali člani Ilirije, Pri-morja. Planine, Olimpa iz Celja Železničarja iz Maribora, Litije, Kranja, Kovinarja, Gorenjca in Bratstva. Danes popoldne je bila nogometna tekma med Kranjem in Bratstvom, v kateri je Kranj zmagal s 4:2 (2:1). Nato sta igrala Kranj in Železničar neodločeno 1:1. Zmagovalca bo določil žreb. Podrobnosti o športnem dnevu na Jesenicah bomo zaradi obilosti dogodkov objavili v redni izdaji »Jutra«. Ustanovni občni zbor »Podpornega društva slovenskih športnikov« bo drevi ob 20. v prostorih SK Ljubljane, Beethovnova ul. 9. I. nadstropje. Na občni zbor vljudno vabimo vse, ki se zanimajo za namene tega društva. Pripravljalni odbor. Požar na mariborskem kolodvoru Maribor, 16. julija Danes popoldne je nastal v skladišču železniških pragov na mariborskem glavnem kolodvoru nenadno požar, ki ga je povzročila menda neka iskra. Ogenj se je naglo širil in mariborski gasilci so prihiteli na pomoč ravno še o pravem času, ker bi se mogel požar drugače razširiti še na bližnje skladiščno poslopje, v katerem je vse polno zlahka vnetljivih snovi. Gasilci pa so se morali vendar celi dve viri močno prizadevati, da so obvladali divji element Skoda, ki jo je povzročil požar, je precejšnja. Smrt beograjskega rektorja Beograd, 16. julija, p. Popoldne ob 14.30 je na kliniki dr. Ignjatovskega umrl rektor beograjske univerze dr. Dragoslav Jovano-vič. Jiadio po svetu Danes bomo poslušan Ljubljana 12: Pisana trata (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. —13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi- — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura: Najstarejši kulturno-zgodovinski spomeniki mesta Zagreba. — 20: Vandrovske pes« mice (plošče). — 20.10: Gospodarska socialna slika Slov. krajine. — 20.30: Pev ski koncert gdč. Vere Heybalove, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 21.15: Koncert simfonične glasbe (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Harmonika solo, g. Ivan Magister. Beograd 18.20: Koncert orkestra. — 19.05: Narodne pesmi. — 20: Pevski in violinski koncert — 21.25: Klavirske skladbe. — 22.15: Godba za ples. — Zagreb 20.10: Verdijeva opera »AJda« a plošč. — Praga 19.15: Iz Smetanovih oper. — 21.10: Poljuden koncert češke glasbe. — 22.10: Plošče. — 23: Koncert češke glasbe. — Varšava 21: Orkestralni koncert. — 22: Plesi s plošč. — Sofija 17: Plesi. — 18.15: Vesela muzika. — 19: Bolgarske narodne. — 19.45: Simf. koncert — 21: Lahka godba. — 21.40: Ples. — Dunaj 12: Lahka glasba. — 1«: Vesela godba orkestra. — 18.20: Vesela muzika. — 20.15: Sličice iz galantne dobe. — 20.45: Dunajska glasba. — 22.30: Mozartova glasba. — 24: Nočni koncert — Berlin 19.15: Petrarca. — 20.15: Plavi ponedeljek. — 22.30: Klasične operete. — 23: Lahka glasba. Zemunska vremenska napoved: Se toplejše vreme. Polagoma se bo pooblačilo posebno v zapadni polovici države. Pričakovati je krajevnih neviht. V južnih in vzhodnih krajih bo jasno. ši niso počivali Konec proslave STK Most Zmagovalec glavnega turnirja je Grafika Ljubljana, 16. julija Na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno je danes STK Moste zaključil svojo proslavo za 5 letni jubilej klubovega odstoja s celodnevnim nogometnim turnirjem. Na igrišču se je kljub vročini zbralo precej gledalcev. Dopoldanski spored je obsegal dve izločilni cekmi, in sicer Grafika : Mars 3:1 Mars je popolnoma razočaral, čeprav je sprva kazalo, da bo pregazil nasprotnika. Toda nesiguren v obrambi in šibek v napadu ni bil kos poletni igri Grafike. Na koncu je močno trudil, da bi popravil rezultat, toda brez uspeha. Svoboda : Moste 3:0 V tej tekmi je zmaga pripadla bolj srečnemu moštvi!. Če Mobte ne bi bile imele smole, bi bil rezultat lahko tudi obraten. Igri je bila kljub žarkom zelo živahna, preti koncu pa je le nekoliko popustila. Popoldanski spored je obsegal dve odlo. čilni srečanji za tolažilno in glavno darilo turnirja. Prvi par Mars : Moste 4:1 Od začetka je kazalo, da se Moste ne bodo dale tako poceni, toda kmalu se je situacija obrnila v korist Marsa. Napad Meščanov je zgrešil mnogo zrelih pozicij in tako zapravil zmago. Mars je kot zmagovalec prejel tolažilno darilo. V glavnem odmoru je bila šaljiva tekma med starimi nogometaši Marsa in Most, v kateri so Marsovci po 40 minutah smeha zmagali z 2:0. Za nagrado so prejeli sodček piva. Finalna tekma je združila oba dopoldanska zmagovalca, iin sicer Grafika : Svoboda 2:1 Začela je Svoboda, toda kljub temu je Grafika dosegla vodstvo. Tempo je bil iz. redno živahen in Svoboda je takoj po odmoru izenačila. Pozneje je njen najpad zamudil marsikaj priložnosti in Grafika je s Icrasnim golom prešla v vodstvo. Svoboda se je trudila za izravnavo, toda previdna obramba Grafike je znala to preprečiti. Tako si je enajstorica Grafike priborila pokal, ki je bil razpisan za zmagovalca jubilejnega turnirja STK Most in ga je daroval klubov predsednik in pokrovitelj prireditve dr. Osolnik. Ljubljana: ISSK Maribor 5:1 (4:1) Prvi finale za pokal LNP Na igrišču Ljubljane je bila danes prva finalna tekma za pokal LNP, med finalistoma ISSK Mariborom, prvakom LNP in ligašem SK Ljubljano. Borbo obeh najvidnejših predstavnikov slovenskega nogometa je gledalo pičlo število 50 gledalcev in nam je popolnoma nerazumljivo, zakaj je prireditelj LNP odredil pričetek tekme že na 16. uro, kar v teh vročih dneh nikakor ni bilo na mestu. Današnja velika vročina je večino športnikov in prijateljev logometa odvrnila od poseta te zanimive jorbe in zato je prireditelj po svoji krivdi oškodovan tudi finančno. Igra sama je veliko trpela zaradi vročine, kar se je posebno opazilo na igralcih obeh moštev v igri po odmoru. V prvem polčasu je bila igra še dokaj zanimiva in je Ljubljana z napadalnim kvintetom in fečjim elanom vsega moštva postavila pro-1 tehnično prav dobrim Mariborčanom ar viden rezultat. V drugem polčasu je iia igra ostra in deloma nezanimiva, kar f vidi tudi iz rezultata. {Ljubljana je postavila v polje nekom-letno enajstorico v sestavi: Lindtner, Go-lizel. Bertoncelj, Puterle, Šercer, Pišek, •ankar. Pupo, Grintal, Jež, Vodišek in s o jo igro nikakor ni mogla popolnoma ovoljiti maloštevilnih gledalcev, ker bi rezultat tekme lahko še povoljnejši. Maribor je nastopil v postavi: Marguč, Kramberger, Tkalec, Obersnel, Kurnič, Janžekovič, 2iberna, Bačnik, Vari, Vodeb, Tičar. Moštvo je ves čas igre nudilo ligašu prav dober odpor in bi bil rezultat lahko mnogo ugodnejši, če bi v napadu imelo dobrega strelca. POTEK IGRE Takoj v začetku igre izvede Maribor nekaj ostrih napadov na gol nasprotnika in res uspe v 9. min. po Kurniču in po krivdi vratarja Ljubljane rešiti čast. Lindtner je v padcu lovil žogo, ki je že v golu in sodnik pokaže v sredo. Igralci Ljubljane protestirajo, toda sodnik vztraja , pri odločitvi. Ljubljana se še vedno ne znajde v igri in Maribor je neprestano v napadu. V 20. min. sodnik preostro kaznuje branilca Maribora, ko ovira Grintala in prisodi »11 m« proti Mariboru, ki jo Pupo »junaško« za-strelja v out. Ljubljana ostro napada in v štirih minutah doseže 3 kote, toda pred golom ni strelca, da bi izravnal rezultat. V 30 minuti Grintal po krivdi vratarja in preko njega pošilja žogo v mrežo. Igra postaja živahnejša, moštvo ligaša je stalno v napadu in igra se prenaša pred gol Mariborčanov. V 38. min. da Cankar na pas Ježa z glavo drugi gol. Maribor se obupno brani in Ljubljana v 40. min. po Grin-talu in v 43. min. po Pupotu neubranljivo postavi rezultata prvega polčasa. V drugem polčasu Ljubljana ostro nar pada in prvih 20 minut se igra ves čas na polovici Maribora, toda rezultat vseh. naporov ligaša je le izključitev vratarja Maribora ki ga sodnik pošlje z igrišča zaradi ugovarjanja. Mariborčani živahno protestirajo proti tej kazni, toda sodnik vztraja pri odločitvi. Igra postaja odslej nezanimiva in vsem se pozna velika vročina. Borba postaja proti koncu igre ostrejša, vendar se kljub vsem naporom z obeh strani rezultat poveča le za peti gol, ki ga neubranljivo zabije Pupo v 30. mm. Mariborčani se še zmerom ne udajo in uprizore nekaj živahnih napadov, toda brez rezultata. Sodil je g. Marocatti. Juniorji Ljubljane — prvaki LNP Maribor : Ljubljana jun. 2 : 1 (1 : 1) Maribor, 16. julija Na Rapidovem igrišču je bila danes popoldne odigrana revanžna finalna tekma za juniorsko prvenstvo LNP med juniorji Maribora in Ljubljane, ki se je končala z zasluženo zmago Mariborčanov v razmerju 2:1 (1 :1). Ta rezultat pa ni zadoščal, ker so Ljubljančani — kakor znano — nedavno odpravili Mariborčane na svojem terenu s 3 :0. Mariborčani so sicer lepo zaigrali in je bila njihova zmaga prepričevalna. To pa je bilo tudi vse, kajti prvenstveni naslov pojde v Ljubljano. Tekmi je zaradi silne vročine prisostvovalo le — 18 gledalcev. Sodil je g. Jančič. BUDIMPEŠTA: Ferencvaros : Bologna 4 : 1 (1 : 1) — Drugi finalist je Ferencvaros v tekmah za srednjeevropski pokal Gorske dirke na Jezerski vrh I GMK iz Kranja ie včeraj izvedel svojo motociklistično prireditev, na kateri si je priboril prehodni pokal vozač Avtokluba Josip Cihlar. Lanski rekord ni bil izboljšan Kranj, 16. julija Kakor se je splošno pričakovalo, so današnje gorske motociklističr.e dirke na Jezerski vrh v izvedbi GMK iz Kranja privabile veliko število gledalcev iz vseh krajev Gorenjske in Ljubljane. Za obisk prireditve so bili organizirani posebni avtobusni izleti, tako da se je tekem udeležilo veliko število nedeljskih izletnikov, prav tako pa so prišle tudi precejšnje množice iz Nemčije. Zanimanje za letošnje dirke je gotovo še prekosilo lansko. Organizacija je bila brezhibna in gre prirediteljem vse priznanje. Pokrovitelj dirk je bil sreski načelnik dr. Lipovšek iz Kranja. Vodstvo dirke je bilo v rokah zaslužnega klubovega predsednika g. Witzmanna in podpredsednika g. Levičnika- z Jesenic, ostale funkcije pa so vršili: v športni komisiji g. inž. Miklavčič, Kobi, Rozman, Kovačič, Kristan, Bizjak in Košak, nadzorstvo nad sportno-tehničnimi napravami sta imela gg. Čretnik in Smolej, nadzornik proge pa je bil g. Kern. V razsodišču so bili gg. Jaka Gorjanc, inž. Miklavčič in Kobi, zdravnik dr. Vrbnjak iz Kranja pa na srečo ni imel opravka. Rediteljsko službo, ki je bila odlično organizirana so vršili orožniki, gasilci in klubovi člani. Prireditev se je uveljavila na vsej črti in je I. Gorenjski motoklub s to prireditvijo storil nov viden korak, da se afirmira med najboljšimi motoklubi v državi, proga na Jezerski vrh pa uvrsti med najlepše za domače in mednarodne prireditve. Na startu so se javili vsi znani dirkači MK Ilirije, Avtokluba- Moto-Hermesa in prireditelja — IGMK. Zagrebčani se zaradi tehničnih ovir dirk niso udeležili, zato pa so se v zadnjem hipu prijavili in tudi nastopili 4 Nemci iz Celovca. Med njimi sta bila dva prav dobra vozača, ki pa kljub vsem naporom nista mogla prekositi naših. Vsi vozači so se pokazali v dobri formi in so dosegli prav lepe čase. Smolo je imel Ilirijan Janko Šiška, lanski zmagovalec, ki mu je pri drugi vožnji pregorela svečica, tako da se je moral zadovoljiti s časom prve vožnje. Enaka smola je zadela tudi specialista v vožnji s prikolico, člana MK Ilirije Abartha, ki se mu je na tretjem zavoju zlomilo kolo na prikolici, vendar je pri tem s sovozačem vred ostal nepoškodovan. Podnobno se je godilo še tretjemu, in sicer Nemcu Hermanu, ki je na zadnjem ovinku tik pred ciljem padel na glavo in izgubil nekatere dragocene sekunde. Proga je merila 4400 m, na njej je 9 ostrih zavojev in 16 manj nevarnih. Vozači so morali uporabiti vso tehniko, ker je vsem šlo za to, da bi zrušili lanski rekord Janeza Šiške. Morda bi bilo to uspelo Šiški, ki pa druge vožnje ni dokončal... Ostali se ostali pod lanskim časom in je dosegel najboljši čas dneva Josip Cihlar, član motosekcije Avtokluba z znamko 4:26 dve petinki, ki si je tako priboril prehodni pokal. Tehnični rezultati so bili naslednji: Turni motoriji do 125 ccm: 1. Fantini (Hermes) na DKW 5:51, 2. Derganc (Her-mes) na Jawi 6:10 4 pet. 3. Šimenc (Her. mes) na DKW 6:21 4 pet. Turni motorji do 200 ccm: .. Markič (I GMK) na Zuncappu 5:47 4 pet. 2. Vidmar (I GMK) na Victoria 5:55 1 pet. 3. Hri-bernik (I GMK) na Ardie 6:00 2 pet. Turni motorji do 250 ccm: 1. Nadižar (I GMK) na Puchu 5:22 3 pet. Puhar (Hermes) na Puchu 5:30 2 pet. 3. Simonič (I GMK) 5:39 4 pet. Turni motorji nad 350 ccm: 1. Bar (I GMK) na DKW 5:13 4 pet. 2. Puhar (Hermes) na Puchu 5:26, 3. Grašič (MK Ilirija) pa DKW 5:28 2 pet. Turni motorji na 3"0 ccm: 1. Bar (I GMK) na KDW 5:10 2 pet., 2. Grašič (MK Ilirija) na KDW 5:18 3 pet., 3. Pengov (Avtoklub) na KDW 5:43. Motorji s priKolico: 1. Kurnik na BMW 5:24 3 pet., 2. Pogačnik na NSU 5:28 3 pet., 3. Vidmar (vsi trije I GMK) na NSU 6:56 1 pet. Športni motorji do 350 ccm: 1. Breznik (Avtoklub) na DKW 250 ccm 4:57, 2. Mrak (Hermes) AJS 5:10 4 pet., 3. Lapaj. ne (Ilirija) na Jawi 5:13. Športni motorji do 500 ccm: I. Cihlar Josip (Avtoklub) na BMW 4:26 2 pet. (najboljši čas dneva). 2. šiška (MK Iliri-ia) na BMW 4:28 4 pet., 3. Nadiiar (I GMK) na NSU 5:32 2 pet. Izven konkurence: 1. Latschacher Herman na^NSU 4:41 4 pet., 2. Ernst L&tscha. cher 4:42 4 pet., 3. Jakob Herman (vsi trije NSKK, Celovec) 4:56 4 pet. V glavnem odmoru je bila na isti progi še kolesarska dirka, v kateri so bili doseženi naslednji rezultati: V lahki kategorij': 1. Jemc (Zarja Je senice) 14:08, 2. Bertoncelj 14:56 3. Bra-tun (oba I GMK) 15:12. OBLASTNI ODBOR KB. AEROKLUBA V MARIBORU sporoča žalostno vest, da je tragično preminul vrli jadralni pilot % Miha Novak drogerist Ohranili ga bomo v vrstah jadralnih letalcev v trajnem spominu. Pokopljemo ga v ponedeljek 17. julija ob %17. uri na magda-lenskem pokopališču. Oblastni odbor kr. Aeroflduba v Maribora Atletsko prvenstvo Jugoslavije Včeraj je bil končan I. del drž. prvenstva za posameznike — V dvoboju je ostalo prvenstvo doma, v maratonskem teku pa je zmagal Zagrebčan Gales Ljubljana, 16. julija. Danes popoldne se je na stadionu nadaljevalo tekmovanje v prvem delu državnega. atletskega prvenstva. Kakor prvi dan je bila tudi danes udeležba tekmovalcev malenkostna. Rtzen dveh štafet je bil na sporedu še maratonski tek in pa preostalih pet točk desetoboja. V deseto-boju je postal državni prvak Klinar (Planina) ,ki je že včeraj vodil z nad 200 točkami naskoka. Danes je prednost še bolj povečal in ga je slednjič ločilo od naslednjega nad 400 točk. Od lani je v tej panogi opaziti napredek, saj so vsi prvi štirje plasirani dosegli več točk kakor lanski zmagovalec Polak, ki je imel 4750 točk. V desetoboju je po današnji drugi točki kazalo, da bo najnevarnejši tekmec Klinar ju Jurkovič stanje toč izenačil, io-čilo ga je samo še 90 točk, v nadaljnjem pa je Klinar spet postavil toFkšno razliko v točkah, da je bilo že v predposlednji di-scplini, metu kopja, gotovo, da mu nihče ne bo mogel odvzeti naslova državnega prvaka. Tehnični rezultati so bili naslednji: 4x400 m: Primorje (Goršek, Jurca, ! Skušek, Polšak) 3:34.6 Nastopila je samo ta štafeta. 4x200 m: Primorje ( v isti postavi kakor prej) 1:39. Deset oboj Prva točka današnjega nadaljevanja desetoboja je bil tek 100 m čez zapreke. Najboljši čas je dosegel Jurkovič z 18.1. Mariborčan Lužnik je še pred začetkom te točke odstopil od nadaljnjega tekmovanja in je tekmovalo torej le še pet atletov. Po tej točki je bil vrstni red naslednji: Klinar 3447 točk, Jurkovič 3312, šoštarič 3198, Polak 3122, Belgavi 2605. Sledil je'met diska in je bil spet najboljši Jurkovič s 33.73 m. Po tej točki so se tekmovalci razvrstili takole: Klinar 3934, Jurkovič 3847, šoštarič 3691, Polak S535, Belgavi 2921. V skoku ob palici je šoštarič dosegel slab rezultat in ga je Polak skoraj že dohitel. Trojica je preskočila višino 3 m, kar je bil obenem najboljši uspeh. Vrstni red po tej točki: Klinar 4435, Jurkovič 4348, Soštarič 4055, Polak 4036, Belgavi 3387. Predzadnja disciplina je bil met kopja. Klinar je daleč prekašal vse ostale in je dosegel rezultat 41.10 m, skoraj 4 m več kakor naslednji najboljši. Po predzadnji točki desetoboja je bilo stanje: Klinar 4867, Jurkovič 4709, šoštarič 4415, Polak 4411, Belgavi 3670. Tekmovalci so bili že močno utrujeni in izčrpani, ko so morali absolvirati še zadnjo točko, naporni tek na 1500 m. Tudi tu je bii Klinar neprimerno boljši od sotekmo-valcev in je naskok v točkah še bolj povišal. Dosegel je najboljši rezultat 4:43 in je pustil naslednjega za seboj dobrih 120 m. Končno stanje desetoboja: 1. Klinar (Planina) 5390 točk, 2. Jurkovič (Concordia) 4987, 3. Polak (Primorje) 4843, 4. Soštarič (Marathon, Zagreb) 4796 in 5. Belgavi (Železničar, Maribor) 4102. Maratonski tek Start za maratonski tek je bil ob 16.42 na Vodovodni cesti. Startalo je 10 tekačev: Krajcar, Gales, (oba Concordia), Kvas, Be-nedičič (oba Ilirija), Knez (Trbovlje), Li-tijčan Jančar, ki je tekel za Hajduk, Split, Odanovič, Vild (oba PSK), Tavčar (Primorje) in Vidovič. Do polovice kroga so z velikim naskokom in s precejšnjo lahkoto vodili Kvas, Gales in Krajcar, ki so tekli ramo ob rami. Po polovici proge pa so tekmovalci progo, ki je bila precej zamotana in polna križišč zgrešili in tekli namesto nazaj proti Ljubljani, proti Kranju. Tekmovalce je kontrolni avto ujel zopet v Medvodah, kjer sta bila že na vodstvu oba Zagrebčana, Gales in Krajcar, 15 minut za njima pa je tekel Kvas, dočim so Be-nedičič, Knez in Tavčar pri Medvodah od- stopili, ker so mislili, da bo tek razveljavljen. V Klečah se je Gales odtrgal od Krajcarja in s precejšnjim naskokom zmagal s časom 3:39.30. Pet minut za njim je pritekel Krajcar, ki je potreboval 3:44,28 in kot tretji Kvas, ki je tekel 3:47,26. Tekači kakor tudi kolesarji, ki so jih spremljali, so trdili, da so tekači pretekli precej preko 50 km, zato je tudi čas razumljiv. Glede na pretečeno progo in na zelo dobro kondicijo tekmovalcev na cilju, se da klepati, da bi dosegli vsaj prvi trije tekači čas izpod 3 ur. Splošno se smatra, da so tekači progo zgrešili zato, ker je bila na skici za tek proga napačno zarisana. Olimpijski petoboj v Mariboru Maribor, 16. julija. Danes se je tu vršilo državno prvenstvo v olimpijskem petoboju, ki ga je razpisal JAS, izvedba pa je bila poverjena SK Železničarju. Prireditev je bila na stadionu Železničarja, prijavilo se je 28 atletov, startalo jih je pa 18, in sicer članov Ha-ška in Maratona iz Zagreba, Ilirije iz Ljubljane, ter domačih klubov Maratona, Železničarja in Rapida. Organizacija je bila brezhibna, kar dokazuje to, da je bilo tekmovanje v pičlih treh urah končano. Rezultati so bili: Juniorji C: 1. Lončarič (Maraton, Mar.) 2204 točke. Posamezni rezultati: 200 m 25, met kopja 37.88, skok v daljino 6.06. met diska 27.40, tek 1500 m 5:07.4; 2. Starič (Z) 1969.75, 3. Bačnik (Z) 1860.75, 4. Abramo-vič (Hašk) 1840, 5. Fischbach (Rapid) 1833.25, 6. Metelko (Z) 1929.5. Omladinci: 1. Gregorovič (2) 2329. Posamezni rezultati: 200 m 25, met kopja 47.88, skok v daljino 5.39 m, met diska 33.91, tek 1500 m 5:12.4; 2. Mlakar (Z) 2147, 3. Hor-jak (SK Celie) 1973. 4. Zorko (Z) 1970, 5. Gracijanski (Z) 1884, 6. Katič (SK Celje) 1623. V turni Kategoriji; 1. Mulej 14.57, 2. Mrak (oba Zarja, Jesenice) 15:00, 3. Zupan Alojz (I GMK) 17.15. Po končanih dirkah je predsednik kluba g. Vitzmann razglasil rezultate in razdelil pokale in darila. Pokalov je bilo 12. ostalih daril pa še 24. V nadaljnjem se je zahvalil vsem sodelujočim za požrtvovalno delo in obenem izročil sreskemu načelniku dr. Lipovšku diplomo častnega članstva. Za njim je starostni predsednik kluba g. Jaka Gorjanc v vznešenih besedah bodril dirkače k nadaljnjemu delu. Proti večeru se je potem v restavraciji na Jezerskem vrhu razvila prijetna športna zabava. L Gorenjski motoklub lz Kranja ima spet lepo uspelo prireditev za seboj. Ocenjevalna vožnja motociklistov v Celju Celje, 16. julija. Celjska sekcija motokluba Hermesa lz Ljubljane je priredila danes dopoldne ocenjevalno vožnjo motociklistov na 66 km dolgi progi Celje — šoštanj — Braslovee — Celje. Start in cilj sta bila pred celjskim kolodvorom, kjer je bilo pred odhodom in ob prihodu motociklistov mnogo gledalcev. Določene so bile tri kategorije motociklistov dc 250, 350 in 500 ccm. Povprečna brzina kategorije 500 ccm je znašala 45, kategorije 350 ccm 40, in kategorije 250 ccm 35 km na uro. Startalo je 18 motociklistov iz Celja, Ljubljane in Maribora, na cilj jih je prispelo 16. Proga je bila dobra, kontrole pa v šoštaniu in Braslovčah. Najmanjše število kazenskih točk, namreč samo eno je dosegel Adolf Toplak na Zundappu 500 ccm. član Hermesa. Po dve kazenski točki sta dosegla Dobrave in Oblišar iz Celja ter Grudnik iz Ljubljane, tri kazenske točke pa Božnik. Brišček in Veber vsi iz Celja. Toplak je prejel lep pokal, darilo celjskega župana. Plavalni miting v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 16. julija. Danes je bil v krasnem kopališču Rogaške Slatine propagandni plavalni nastop Mariborskega plavalnega kluba, ki mu je prisostvovalo mnogo gledalcev, zlasti mednarodne publike. Tudi športni rezultati te prireditve so prav zadovoljivi. Mariborski plavalni klub je nastopil s 30 člani, startalo pa so tudi nekateri odlični plavalci iz Zagreba in Ljubljane. Tehnični rezultati so bili naslednji: Mešana štafeta 3X33 m: 1. MPK v postavi Škapin, Klein (kot gost). Zimi 1:06.9, 2. MPK v postavi Gala I., Smrdu, Jandl 1:09, 3. Ilirija v postavi Hofman, Pestev-šek, Hudnik 1:09.9, 4., 5. in 6. mesto so zasedle ostale štafete MPK. 66 m prosto juniorji: 1. Potočnik (MPK) 50.8, 2. Petek 51.4, Golež (MPK) 54.3. 100 m prsno: 1. Skapin (MPK) 1:30.8, 2. Gala (MPK) 1:31.4, 3. Hofman (11.) 1:34.8, 4. in 5. člani MPK. 100 m hrbtno: 1. Pestevšek (I) 1:18.4, 2. Gala (MPK) 1:26.1, 3 Smerdu L (MPK) 1:33.7. 100 m prosto: 1. Kiein (ZPK) 1:09, 2. Hudnik (II ) 1:10.1, 3. Zimi (MPK) 1:11.3, 4. Steiner (MPK) 1:14. Štafeta 3 krat 33 m: 1. MPK v postavi Steiner, Gala, Zimi 1:00.1, 2. Ilirija v postavi Hofman, Hudnik, Pestevšek 1:01, 2. 3. MPK II. 1:14. Izven sporeda je bil start gostov na 33 m: 1. dr. Kukovec Lado (Maribor) 26, 2. Babič Ivan (Maribor) 27.4, 3. Jung Ivan 29. Sledili so še propagandni skoki članov MPK Berliča, Berganta, Košaka, Lamprc-ta in Gala, ki so poleg športnih izvedli tudi nekaj zabavnih. Naposled je bila še tekma v \vaterpolu mea rdečimi in modrimi. V oben moštvih so nastopili igralci Ilirije, MPK in Maratona iz Zagreba. Tekma se je končala z 2:2 (2:0) Za tekmovanje, ki je bilo vzorno organizirano, je vladalo veliko zanimanje. Pogajanja brez konca in kraja Spor med JNS in HSS spet na mrtvi točki Zagreb, 16. julija. Sinoči se je v tajništvu Gradjanskega začela z napetostjo pričakovana konferenca delegatov za ureditev spora med JNS in HSS. Nogometni savez sta zastopala g. Kosta Hadži in Stevan Trivunac. Navzoč-ni so bili delegati zagrebškega, sarajevskega, osiješkega in ljubljanskega podsaveza (za slednjega g. Nedeljko Buljevič), vodil pa je konferenco sklicatelj in predsednik LNP dr. Kosti. Po določitvi dnevnega reda, ki je bil sprejet brez ugovorov in z zatrditvijo, da se bodo vse razprave vršile v pomirljivem in športnem duhu, se je začelo debatiranje o posameznih točkah. Zaradi prenosa dosedanje savezne pristojnosti na 6 samostojnih zvez, zaradi teritorialne razdelitve teh novih zvez, zaradi števila teh zvez in slednjič zaradi določitve kako naj se letos odigrajo tekme za državno prvenstvo. Medtem ko so bili glede vprašanj vsi delegati in tudi zastopniki saveza skoraj sporazumni in načeloma za to, da naj se pristojnost JNS v bodoče prenese v 6 samostojnih zvez (v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skoplju in Novem Sadu), so se pri rešitvi najtežjega problema — bodočega državnega prvenstva — spet pojavile nepremostljive ovire, tako da se >e konferenca v zgodnjih jutranjih urah kon- čala brez pravega rezultata. Delegata JNS sta vse proučeno gradivo vzela s seboj v Beograd, kjer bodo pod okriljem saveza dalje razpravljali o njem. Dejstvo je, da Hrvati trdovratno vztrajajo v zahtevi, da mora novo ustanovljena hrvatska nogometna liga ostati v življenju, medtem ko hofce JNS ohraniti stari sistem državnega prvenstva. Ljubljanska delegata, ki imata največ zaslug, da sta se oba tabora približala vsaj tako daleč, sta se vrnila v zavesti, da sta skrbno čuvala interese slovenskih nogometnih klubov, obenem pa tudi interese vsega jugoslovenskega nogometa. X. športni dan na Jesenicah Jesenice, 16. julija. SK Bratstvo je včeraj in danes priredilo svoj X. športni dan, ki je v vsakem pogledu sijajno uspel. Bratstvo je s tem spet dokazalo, da polaga važnost na telesno vzgojo, po obsegu in številu njegovih prireditev pa ga lahko prištevamo med naše najbolj delavne klube. Za to prireditev je bil stadion Bratstva slavnostno okrašen, na visokem drogu je plapolala državna zastava, na manjših pa zastavice sodelujočih klubov. Včeraj ob 16.30 je bila najprej tekma med mladinama Jesenic in Javornika, ki se je končala neodločeno 1:1, nato pa tekma med Železničarji iz Maribora in Bratstvom, ki se je končala z lepo zmago domačih 6:2 (4:2). To je bila ena najbolj zanimivih in najlepših tekem na Jesenicah. Snoči je bil tudi nastop boksarjev, Nastopilo je več boksarjev iz Maribora in iz Jesenic, ki so pokazali lepe borbe, danes dopoldne pa so bile najprej na sporedu nogometne tekme, in sicer med juniorji Savice in Bratstva. Zmagali so Jeseničani s 3:0. Nato pa je sledil nastop lahkoatletov, pri katerem so sodelovali člani Ilirije, Pri-morja. Planine, Olimpa iz Celja Železničarja iz Maribora, Litije, Kranja, Kovinarja, Gorenjca in Bratstva. Danes popoldne je bila nogometna tekma med Kranjem in Bratstvom, v kateri je Kranj zmagal s 4:2 (2:1). Nato sta igrala Kranj in Železničar neodločeno 1:1. Zmagovalca bo določil žreb. Podrobnosti o športnem dneva na Jesenicah bomo zaradi obilosti dogodkov objavili v redni izdaji »Jutra«. Ustanovni občni zbor »Podpornega društva slovenskih športnikov« bo drevi ob 20. v prostorih SK Ljubljane, Beethovnova ul. 9. I. nadstropje. Na občni zbor vljudno vabimo vse, ki se zanimajo za namene tega društva. Pripravljalni odbor. Požar na mariborskem kolodvora Maribor. 16. julija Danes popoldne je nastal v skladišču železniških pragov na mariborskem glavnem kolodvoru nenadno požar, ki ga je povzročila menda neka iskra. Ogenj se je naglo širil in mariborski gasilci so prihiteli na pomoč ravno še o pravem času, ker bi se mogel požar drugače razširiti še na bližnje skladiščno poslopje, v katerem je vse polno zlahka vnetljivih snovL Gasilci pa so se morali vendar celi dve uri močno prizadevati, da so obvladali divji element. Skoda, ki jo je povzročil požar, je precejšnja. Smrt beograjskega rektorja Beograd, 16. julija, p. Popoldne ob 14.80 je na kliniki dr. Ignjatovskega umrl rektor beograjske univerze dr. Dragoslav Jovano- vič. lttadio po svetu Danes bomo poslušan Ljubljana 12: Pisana trata (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. —13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura: Najstarejši kulturno-zgodovinski spomeniki mesta Zagreba. — 20: Vandrovske pesmice (plošče). — 20.10: Gospodarska socialna slika Slov. krajine. — 20.30: Pev ski koncert gdč. Vere Heybalove, pri kte» virju prof. M. Lipovšek. — 21.15: Koncert simfonične glasbe (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Harmonika solo, g. Ivan Magister. Beograd 18.20: Koncert orkestra. — 19.05: Narodne pesmi. — 20: Pevski ta violinski koncert — 21.25: Klavirske skladbe. — 22.15: Godba za ples. — Zagreb 20.10: Verdijeva opera »AJda* s plošč. — Praga 19.15: Iz Smetanovih oper. — 21.10: Poljuden koncert češke glasbe. — 22.10: Plošče. — 23: Koncert češke glasbe. — Varšava 21: Orkestralni koncert. — 22: Plesi s plašč. — Sofija 17: Plesi. — 18.15: Vesela muzika. — 10: Bolgarske narodne. — 19.45: Simf. koncert, — 21: Lahka godba. — 21.40: Ples. — Dunaj 12: Lahka glasba. — 16: Vesela godba orkestra, — 18.20: Vesela muzika. — 20.15: Sličice iz galantne dobe. — 20.45: Dunajska glasba, — 22.30: Mozartova, glasba. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.15: Petrarca. — 20.15: Plavi ponedeljek. — 22.30: Klasične operete. — 23: Lahka glasba. Zemunska vremenska napoved: Se toplejše vreme. Polagoma se bo pooblačilo posebno v zapadni polovici države. Pričakovati je krajevnih neviht. V južnih in vzhodnih krajih bo jasno. niso peciva, Konec proslave STK Most Zmagovalec glavnega turnirja je Grafika Ljubljana, 16. julija Na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno je danes STK Moste zaključil svojo proslavo za 5 letni jubilej klubovega odstoja s celodnevnim nogometnim turnirjem. Na igrišču se je kljub vročini zbralo precej gledalcev. Dopoldanski spored je obsegal dve izločilni cekmi, in sicer Grafika : Mars 3:1 . Mars je popolnoma razočaral, čeprav je sprva kazalo, da bo pregazil nasprotnika. Toda neEig-uren v obrambi in šibek v napadu ni bil kos poletni igri Grafike. Na koncu je močno trudil, da bi popravil rezultat, toda brez uspeha. Svoboda : Moste 3:0 V tej tekmi je zmaga pripadla bolj sreč. i.emu moštvu. Če Mo^te ne bi bile imele smole, bi bil rezultat lahko tudi obraten. Igri je bila kljub žarkom zelo živahna, proti koncu pa je le nekoliko popustila. Popoldanski spored je obsegal dve odlo. čilni srečanji za tolažilno in glavno darilo turnirja. Prvi par Mars : Moste 4:1 'Od začetka je kazalo, da se Moste ne bodo dale tako poceni, toda kmalu se je situacija obrnila v korist Marsa, Napad Mosčanov je zgrešil mnogo zrelih pozicij in tako zapravil zmago. Mars je kot zmagovalec prejel tolažilno darilo. V glavnem odmoru je bila šaljiva tekma med starimi nogometaši Marsa in Most, v kateri so Marsovci po 40 minutah smeha zmagali z 2:0. Za nagrado so prejeli sodček piva. Finalna tekma je združila oba dopoldanska zmagovalca, in sicer Grafika : Svoboda 2:1 Začela je Svoboda, toda kljub temu je Grafika dosegla vodstvo. Tempo je bil iz. re-ino živahen in Svoboda je takoj po odmoru izenačila. Pozneje je njen napad zamudil marsikaj priložnosti in Grafika je s krasnim golom prešla v vodstvo. Svoboda se je trudila za izravnavo, toda previdna obramba Grafike je znala to preprečiti. Tako si je enajstorica Grafike priborila pokal, ki je bil razpisan za zmagovalca jubilejnega turnirja STK Most in ga je da.roval klubov predsednik in pokrovitelj prireditve dr. Osolnik. Ljubljana: ISSK Maribor 5 s i (4:1) Prvi finale za pokal LNP Na igrišču Ljubljane je bila danes prva finalna tekma za pokal LNP, med finalistoma ISSK Mariborom, prvakom LNP in ligašem SK Ljubljano. Borbo obeh najvidnejših predstavnikov slovenskega nogometa je gledalo pičlo število 50 gledalcev in nam je popolnoma nerazumljivo, zakaj je prireditelj LNP odredil pričetek tekme že na 16. uro, kar v teh vročih dneh nikakor ni bilo na mestu. Današnja velika vročina je večino športnikov in prijateljev nogometa odvrnila od poseta te zanimive borbe in zato je prireditelj po svoji krivdi oškodovan tudi finančno. Igra sama je veliko trpela zaradi vročine, kar se je posebno opazilo na igralcih obeh moštev v igri po odmoru. V prvem polčasu je bila igra še dokaj zanimiva in je Ljubljana z napadalnim kvintetom in večjim elanom vsega moštva postavila proti tehnično prav dobrim Mariborčanom kar viden rezultat. V drugem polčasu je bila igra ostra in deloma nezanimiva, kar se vidi tudi iz rezultata. Ljubljana je postavila v polje nekom-pletno enajstorico v sestavi: Lindtner, Go-mizel. Bertoncelj, Puterle, Sercer, Pišek, Cankar. Pupo, Grintal, Jež, Vodišek in s svojo igro nikakor ni mogla popolnoma zadovoljiti maloštevilnih gledalcev, ker bi bii rezultat tekme lahko še povoljnejši. Maribor je nastopil v postavi: Marguč, Kramberger, Tkalec, Obersnel, Kurnič, Janžekovič, Ziberna, Bačnik, Vari, Vodeb, Tičar. Moštvo je ves čas igre nudilo ligašu prav dober odpor in bi bil rezultat lahko mnogo ugodnejši, če bi v napadu imelo dobrega strelca. POTEK IGRE Takoj v začetku igre izvede Maribor nekaj ostrih napadov na gol nasprotnika in res uspe v 9. min. po Kurniču in po krivdi vratarja Ljubljane rešiti čast. Lindtner je v padcu lovil žogo, ki je že v golu in sodnik pokaže v sredo. Igralci Ljubljane protestirajo, toda sodnik vztraja , pri odločitvi. Ljubljana se še vedno ne znajde v igri in Maribor je neprestano v napadu. V 20. min. sodnik preostro kaznuje branilca Maribora, ko ovira Grintala in prisodi »11 m« proti Mariboru, ki jo Pupo »junaško« za-strelja v out. Ljubljana ostro napada in v štirih minutah doseže 3 kote, toda pred golom ni strelca, da bi izravnal rezultat. V 30 minuti Grintal po krivdi vratarja in preko njega pošilja žogo v mrežo. Igra postaja živahnejša, moštvo ligaša je stalno v napadu in igra se prenaša pred gol Mariborčanov. V 38. min. da Cankar na pas Ježa z glavo drugi gol. Maribor se obupno brani in Ljubljana v 40. min. po Grin-talu in v 43. min. po Pupotu neubranljivo postavi rezultata prvega polčasa. V drugem polčasu Ljubljana ostro nar pada in prvih 20 minut se igra ves čas na polovici Maribora, toda rezultat vseh. naporov ligaša je le izključitev vratarja Maribora ki ga sodnik pošlje z igrišča zaradi ugovarjanja. Mariborčani živahno protestirajo proti tej kazni, toda sodnik vztraja pri odločitvi. Igra postaja odslej nezanimiva in vsem se pozna velika vročina. Borba postaja proti koncu igre ostrejša, vendar se kljub vsem naporom z obeh strani rezultat poveča le za peti gol, ki ga neubranljivo zabije Pupo v 30. min. Mariborčani se še zmerom ne udajo in uprizore nekaj živahnih napadov, toda brez rezultata. Sodil je g. Marocatti. Juniorji Ljubljane — prvaki LNP Maribor : Ljubljana jun. 2 : 1 (1 : D Maribor, 16. julija Na Rapidovem igrišču je bila danes popoldne odigrana revanžna finalna tekma za juniorsko prvenstvo LNP med juniorji Maribora in Ljubljane, ki se je končala z zasluženo zmago Mariborčanov v razmerju 2:1 (1 :1). Ta rezultat pa ni zadoščal, ker so Ljubljančani — kakor znano — nedavno odpravili Mariborčane na svojem terenu s 3 :0. Mariborčani so sicer lepo zaigrali in je bila njihova zmaga prepričevalna. To pa je bilo tudi vse, kajti prvenstveni naslov pojde v Ljubljano. Tekmi je zaradi silne vročino prisostvovalo le — 18 gledalcev. Sodil je g. Jančič. BUDIMPEŠTA: Ferencvaros : Bologna 4 : 1 (1 : 1) — Drugi finalist je Ferencvaros v tekmah za srednjeevropski pokal Gorite dirke na Jezerski vrh I GMK iz Kranja je včeraj izvedel svojo motociklistično prireditev, na kateri si je priboril prehodni pokal vozač Avtokluba Josip Liftlar. Lanski rekord ni bil izboljšan Kranj, 16. julija Kakor se je splošno pričakovalo, so današnje gorske motociklistične dirke na Jezerski vrh v izvedbi GMK iz Kranja privabile veliko število gledalcev iz vseh krajev Gorenjske in Ljubljane. Za obisk prireditve so bili organizirani posebni avtobusni izleti, tako da se je tekem udeležilo veliko število nedeljskih izletnikov, prav tako pa so prišle tudi precejšnje množice iz Nemčije. Zanimanje za letošnje dirke je gotovo še prekosilo lansko. Organizacija je bila brezhibna in gre prirediteljem vse priznanje. Pokrovitelj dirk je bil sreski načelnik dr. Lipovšek iz Kranja. Vodstvo dirke je bilo v rokah zaslužnega klubovega predsednika g. "VVitzmanna in podpredsednika g. Levičnika- z Jesenic, ostale funkcije pa so vršili: v športni komisiji g. inž. Miklavčič, Kobi, Rozman, Kovačič, Kristan, Bizjak in Košak, nadzorstvo nad sportno-tehničnimi napravami sta imela gg. Cretnik in Smolej. nadzornik proge pa je bil g. Kern. V razsodišču so bili gg. Jaka Gorjanc, inž. Miklavčič in Kobi, zdravnik dr. Vrbnjak iz Kranja pa na srečo ni imel opravka. Rediteljsko službo, ki je bila odlično organizirana so vršili orožniki, gasilci in klubovi člani. Prireditev se je uveljavila na vsej črti in je I. Gorenjski motoklub s to prireditvijo storil nov viden korak, da se afirmira med najboljšimi motoklubi v državi, proga na Jezerski vrh pa uvrsti med najlepše za domače in mednarodne prireditve. Na startu so se javili vsi znani dirkači MK Ilirije, Avtokluba- Moto-Hermesa in prireditelja — IGMK. Zagrebčani se zaradi tehničnih ovir dirk niso udeležili, zato pa so se v zadnjem hipu prijavili in tudi nastopili 4 Nemci iz Celovca. Med njimi sta bila dva prav dobra vozača, ki pa kljub vsem naporom nista mogla prekositi naših. Vsi vozači so se pokazali v dobri formi in so dosegli prav lepe čase. Smolo je imel Ilirijan Janko Šiška, lanski zmagovalec, ki mu je pri drugi vožnji pregorela svečica, tako da se je moral zadovoljiti s časom prve vožnje. Enaka smola je zadela tudi specialista v vožnji s prikolico, člana MK Ilirije Abartha, ki se mu je na tretjem zavoju zlomilo kolo na prikolici, vendar je pri tem s sovozačem vred ostal nepoškodovan. Podnobno se je godilo še tretjemu, in sicer Nemcu Hermanu, ki je na zadnjem ovinku tik pred ciljem padel na glavo in izgubil nekatere dragocene sekunde. Proga je merila 4400 m, na njej je 9 ostrih zavojev in 16 manj nevarnih. Vozači so morali uporabiti vso tehniko, ker je vsem šlo za to, da bi zrušili lanski rekord Janeza Šiške. Morda bi bilo to uspelo Šiški, ki pa druge vožnje ni dokončal... Ostali se ostali pod lanskim časom in je dosegel najboljši čas dneva Josip Cihlar, član motosekcije Avtokluba z znamko 4:26 dve petinki, ki si je tako priboril prehodni pokal. Tehnični rezultati so bili naslednji: Turni motoriji do 125 ccm: 1. Fantini (Hermes) na DKW 5:51, 2. Derganc (Her-mes) na Jawi 6:10 4 pet. 3. Šimenc (Her. mes) na DKW 6:21 4 pet. Turni motorji do 200 ccm: Markič (I GMK) na Ziinaappu 5:47 4 pet. 2. Vidmar (I GMK) na Victoria 5:55 1 pet. 3. Hri-bernik (I GMK) na Ardie 6:00 2 pet. Turni motorji do 250 ccm: 1. Nadižar (I GMK) na Puchu 5:22 3 pet. Puhar (Hermes) na Puchu 5:30 2 pet. 3. Simonič (I GMK) 5:39 4 pet. Turni motorji nad 350 ccm: 1. Bar (I GMK) na DKW 5:13 4 pet, 2. Puhar (Hermes) na Puchu 5:26, 3. Grašič (MK Liri ja) na DKW 5:28 2 pet. Turni motorji na 330 ccm: 1. Bar (I GMK) na KDW 5:10 2 pet., 2. Grašič (MK Ilirija) na KDW 5:18 3 pet-, 3. Pengov (Avtoklub) na KDW 5:43. Motorji s priKolico: 1. Kurnik na BMW 5:24 3 pet., 2. Pogačnik na NSU 5:28 3 pet., 3. Vidmar (vsi trije I GMK) na NSU 6:56 1 pet. Športni motorji do 350 ccm: 1. Breznik (Avtoklub) na DKW 250 ccm 4:57, 2. Mrak (Hermes) AJS 5:10 4 pet., 3. Lapaj. ne (Ilirija) na Jawi 5:13. Športni motorji do 500 ccm: 1. Cihlaf Josip (Avtoklub) na BMW 4:26 2 pet. (najboljši čas dneva). 2. šiška (MK Iliri-ia) na BMW 4:28 4 pet., 3. Nadiiar (I GMK) na NSU 5:32 2 pet. Izven konkurence: 1. Latschacher Herman na-NSU 4:41 4 pet., 2. Ernst L&tscha. cher 4:42 4 pet., 3. Jakob Herman (vsi trije NSKK, Celovec) 4:56 4 pet. V glavnem odmoru je bila na isti progi še kolesarska dirka, v kateri so bili do se. ženi naslednji rezultati: V lahki kategorij': 1. Jemc (Zarja Je senice) 14:08, 2. Bertoncelj 14:56 3. Bra-tun (oba I GMK) 15:12. OBLASTNI ODBOR KB. AEROKLUBA V MARIBORU sporoča žalostno vest, da je tragično preminul vrli jadralni pilot * Miha Novak drogerist Ohranili ga bomo v vrstah jadralnih letalcev v trajnem spominu. Pokopljemo ga v ponedeljek 17. julija ob %17. uri na magda-lenskem pokopališču. Oblastni odbor kr« Aeroflcluba v Maribora in srce 5330 Piše Vladimir Winterry, individualni psiholog, Zagreb .COGITO, ERGO SUM Rad odgovarjam na vaša vprašanja, ko, Ukor so mi problemi znani. Pri demenciji paralitiki nadvladuje napredovanje idiotiz-ma že od početka sliko bolezni. Prvi simptom nastopajoče bolezni so izguba duševne gibkosti, nesposobnost za delo, siroma-ščina misli, pozabljivost in raztresenost, neposredna nerazpoloženost poleg vidne brezbrižnosti in neodločnosti v važnih stvareh, tožbe o bolečinah, občutek pritiska v glavi itd. Bolnik se hitro utruja, zlasti če je v družbi, se počuti kakor da je odsoten, postaja nesiguren in se da hitro vplivati v svojih zaključkih, pri vsem tem pa v nekih rečeh vendar postaja trdoglav in uporen. Pogosto se mu prikazujejo črni možje z veliko brado, pa angeli v nebesih, čuje nekakšne udarce, glasove žuželk, grde besede itd. Demencija paralitika je zelo mnogovrsten pojav in spada v klinično psihiatrijo. Knjigo, ki osvetljuje ta problem, lahko naročite pri založbi Johann Ambro-sius Bartl v Leipzigu. BOLNO SRCE A. B. Vaš problem zahteva zaradi velike za-motanosti osebnega razgovora, kakor to Že sami uvidevate v svojem pismu. Ta stvar se mora vsestransko in globoko analizirati, kakor je treba kontrolirati tudi Vse okoliščine, ki so v zvezi z njo. Izvolite me obiskati v hotelu »Slon« v Ljubljani, kjer se mudim vsak ponedeljek. JMILISLAVA. Posvetiti se morate kakšnemu praktičnemu poklicu, naučite se stenografije, korespondence, strojepisja itd. To najbolje ustreza vaši mentaliteti in vašemu značaju, kakor razberem iz vašega rokopisa. Kakšen poklic v trgovski stroki pa ne bi bil za vas. OČAJNIK Hitim z odgovorom, čeprav ste dvomili b tem. Jaz pa prav tako dvomim, da boste vi dobili ctroka, ker se bo najbrž pripetilo to vaši ženi. Sicer pa nimate nika-kega razloga za obupavanje, ker sem povsem siguren — brez vsake rekompenza-cije — da se i)0 1 aše materialno stanje izboljšalo. Takrat vam bom spet pisal, pa ne pod šifro »Očajnik«, temveč po l »Ra-aostnik«. RAZPOTJE 3039 Rešujte stvari, kakor vam to narekuje vaš razum. Na lazpotju vam bo vaša cesta. pokazala dobro smer, pa ns delajte nikakanih naporov, vse pojde sa "Ut> od sebe po določeni poči. Vsako nasilja bi bilo zgrešeno in zaman. Bodite taktični, premišljeni, oprezni in nikar ne prehitevajte dogodkov. POTOMEC Vaše človečans <0 dejanje je triha vsekakor pohva'iti. V naši dobi ličnosti sta vaša iskrenost in oobrosrčnost nekaj prav redkega. Popolnoma verjamem, da boste dosegli svoj cilj in tako našli pof iz labirinta Ne gubite volje. Ostanite dosledni v tem, kar hočete doseči, pojdite dalje z elanom in vero v uspeh. Ostale podrobnosti, ki spadajo v področje pravnika, vam bo pojasnil v svoji ■•ubriki »J.itra« oravni svaovalec, ki sem i,.u izroO.i vaš dopis. Želim vam dosti i.speha. SREČA 1939 Natura široke koncepcije, precej občutljiva, ne brez energije in doslednosti v svojem ravnanju, a čuti se slabost. Manjka smisla za praktičnost. Duševna zgradba je precej stabilna, a včasih postane ta stabilnost pod vplivom raznih dogodkov in določenih doživljajev nezanesljiva in deluje negativno na druge elemente: koncentracijo in način mišljenja, na čustvo proti temu ali onemu, na instinkte, slutnje itd. Natura podlega vplivu občutljivosti čustva sožalnosti in sočutja; vsekakor so tu prišli pozitivni elementi bolj do izraza kakor negativni. EDO Pri vas nisem opazil nikakšnih znakov duševnih motenj. Vsekakor ste že pri rojstvu podedovali nagnjenje k čezmerni občutljivosti in k občutku podcenjevanja samega sebe, svoje meči, svojih sposobnosti in vsega, kar je v vas in pri vas. Naklonjeni ste k pretiravanju in k neprirod-ni domišljiji. Povečavate bolečine, žalost, domišljate si, da ste nesrečni, slabi, nesi-gurni, da imate neprijetnosti. Hkratu ne verjamete v moč, radost, srečo, spremembe na dobro. Mnogi izmed teh pojavov so posledica dogodkov, vtisov, doživljajev in drobnih zunanjih dojmov. Vsi ti poiavi so prišli do izraza zaradi tega, ker reagirate na to, kar ne obstoji in kar ni mogoče, ne reagirate pa na to, kar je mogoče in kar obstoji. Vse to se da odstraniti s posebnim sistemom specialista in za nadaljnje nasvete sem vam osebno na razpolago. R. T. Vse je odvisno od izprememb, ki bodo nastale v vašem življenju. Vsekakor vam bodo te spremembe prinesle v vseh ozirih nove življenjske oblike in pogoje. Ne raz-členjajte stvari in ne poglabljajte se v podrobnosti. Ne dajajte dogodkom barve, ki je nimaio. Vsaka neprirodna in nepotrebna predstava toga, česar ni, vzbuja občutek manjvrednosti, nesirurnost, ubija zdrave osnove in oddaljuje človeka od življenjskega cilia, s tem pa mu onemogo-čuje razvoj. Torej: pred seboj imeite pozitivne perspektive, v katere morate verjeti. Temelj žiyljenja je vera. KRNSKI Tu viejim sužnost mišljenja m hitro razumevanje, a včarih negotovost pri tem, kar ima v nekih ozirih trdne temelje. Uravnovešen značaj, v svojih oblikah določen. konstrukcija občutkov, korektna in Iskrena. Vse v notranjosti je prepričljivo, pristno, izenačeno in dosledno. Odločnost in elan prihajata manj do izraza, kakor bi bilo mogoče, podjetnost pa ne prihaja docela do moči, čeprav ima vse pogoje za to. Intelekt je priroden, brez okraskov in nepreračunan na učinke. Bodoči dogodki ne bodo vzbudili pretresov in presenečenj. Vse se bo razvijalo normalno. MARIJA T., LJUBLJANA Prosim vas, brez skrbi! Več potrpežljivosti, vse bo, kakor je treba, čeprav je doslej vse šlo tako, kakor ni treba. A tudi vi morate biti, kakor je treba: objektivni proti sebi, strpni, trdr.i, konkretni in včasih malo — skrivnostni. PLAMEN Torej dobro! Vaš rokopis ne izdaja tistih črt, o katerih sumim, da jih imate. V tem primeru je torej sumnja tendenčna in enostranska. Rokopis izdaja dobrodušnost, čeprav ni utrjena. Včasih vam manjka naklonjenosti k prilagoditvi, a elan v izvajanju načrtov ni izrazit. Ne smete komplicirati nekaterih reči in stem svojega življenja. Več stvarnosti in manj domišljije, več misli in manj občutkov. — OSIJEK je lepa Mitrovica in PRAVI GOSPODIN Pišete mi, »kako še boljša slivovica«, in me prosite, naj analiziram vaš rokopis. Sodbo o tem, kaj je boljše ali lepše, prepuščam vam, a sebi pridržujem pravico reči vam, da vaša zadeva ne spada v to, ampak v neko drugo kliniko. Tako je to, »pravi gospodin iz Osi jeka«! Ruski „sejčas" Pogajanja v Moskvi brez konca ln kraja Molotov Vsak narod ima v svojem govoru besedo, ki označuje njegovega duha — pri Rusih je ta beseda: sejčas. Sejčas pomeni prav za prav: takoj. Polagoma pa je zavzela funkcijo nekakšne vljudnostne krilatice, nekakšnega ljubeznivega izgovora. Kadar vam v Rusiji rečejo sejčas, nikar ne mislite, da se to pravi takoj, temveč jutri, pojutrišnjem, morda o svetem Nikoli. V znamenju te skrivnostne, tako pomenljive krilatice se očitno razvijajo tudi pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo v Moskvi, o katerih beremo že nekaj tednov sem, da bodo — sejčas — jutri — pojutrišnjem z uspehom zaključena, v resnici pa se vsak dan iznova zamotavajo in razmotavajo brez konca in kraja. Ali hočete vedeti, kako se predstavniki treh velesil v Moskvi vsak dan shajajo na sestanke, iz katerih naj bi se porodilo novo zgodovinsko razdobje? Avto francoskega poslanika M. Nag-gyarja in avto ministra Williama Seed-sa, poslanika Velike Britanije — na Seedsovi levici sedi mister Strang — se vsako jutro napotita proti Kremlju, ki kraljuje nad levim bregom Moskve. Za vsakim izmed njunih voz hiti v razdalji nekaj metrov »nunu« — tako so inozemski diplomatje krstili avtomobile, v katerih se vozi sovjetska civilna policija, kadar spremlja tuje poslanike in ministre. Ko avtomobila prispeta do glavnega vzhoda v obzidju, 12 metrov visokem in 2200 m dolgem, jima straža prezentira puško v pozdrav. Signalne naprave zazvone. Ko poveljnik straže prepozna angleške in francoske predstavnike, se rdeča lučka nad portalom umakne zeleni, v znamenje, da je prosta pot. Vozova poslanikov tiho zdrsneta skozi vhod, medtem ko njuna »nunuja« ostaneta zunaj, zakaj na ogromnem dvorišču nekdanjega carskega dvorca se stalno giblje nekaj majnih avtomobilov s policijskimi patruljami za domačo porabo. Poslanika se p^eta mimo velike palače, kreneta n^levo mimo slo-večega stolpa Ivana Velikega, ki mu ob vznožju počiva znameniti, razbiti »carski zvon«. Ko prevozijo še notranje dvorišče, jih pred predsedništvom sovjeta ljudskih komisarjev pozdravi poveljnik Kremi j a, ki jih osebno povede do lifta in potem po hodnikih dalje do vrat z napisom: Predsedatelj sovnarkoma. Tu jih sprejme zasebni tajnik predsednika sovjeta ljudskih komisarjev. Po kratkem,'brezpomembnem pomenku o vsak- VVilliam Seeds M. Naggyar danjih rečeh v predsobi povedejo predstavnike Anglije in Francije v predsednikovo delavnico — ogromno sobo, svetlo in čisto, a opremljeno z nadvse preprostim pohištvom. Ko se pozdravi izmenjajo, Molotov sede za svoj pisalnik, Potemkin, njegov pomočnik na njegovo levico. Njuni eks-celenci Naggyar in Seeds ter mister Strang se pogreznejo v globoke usnjene fotelje. In pogovor se začne tam, kjer je včeraj zastal... Mister Strang Zaposlenost v Angliji Bližajoča se vojna nevarnost je rodila tudi v nekem pogledu blagodejne posledice. Zaradi naglega oboroževanja je težka, zlasti vojna industrija po vseh velikih državah — v prvi vrsti v Nemčiji, kjer že občutno primanjkuje delovnih moči — poživila svojo delavnost in tako po vsem svetu naglo pada število brezposelnih. Tudi v Angliji se je njih število v nekaj mesecih skrčilo od dveh na manj kakor poldrugi milijon. Medtem ko je število brezposelnih od aprila do maja lani naraslo za 31.000, se je letos v tem času skrčilo za 152.000 in se še vzdržema krči. Naraščanju zaposlitve je deloma pripomogla tudi sezona, v kateri zlasti gradbena, konfekcijska in tekstilna stroka obratujejo s polno paro, glavni delež pa vendar pripada oboroževanju, ki je povečalo zaposlitev jeklene in železne industrije ter ladjedelnic, še zmerom pa je v Angliji okrog 1,400.000 ljudi brez dela. Najtežji je položaj mladih brezposelnih. Nedavno je v spodnji zbornici nekdo ugotovil, da je v Angliji še zmerom 106.000 mladih ljudi, ki še niso dosegli 30 let, pa so zadnji čas že po 6 mesecev zaman iskali dela. Kapurfeva ponedeljska pridiga človek se res neprestano uči. Do danes sem mislil, da ima Ljubljana tramvaj zato, da bi se človek čim prej pripeljal iz kraja v kraj, na, pa so mi to modrost podrli do zadnje kaplje. Sem se vozil iz Št. Vida v Ljubljano samo zato, ker sem se skregal z dekletom, pomahal sem ji škodoželjno z voza, ona pa je šla peš. Peljemo se, peljemo, čakamo tu, čakamo tam, nazadnje pa le prijadramo do pošte. Kdo, mislite, je stal na vogalu? Ona! Ona, ki je prišla peš. Da, Bog mi je priča, takrat sem spoznal, da je naš tramvaj kakor hrvaški sporazum. Sicer pa je menda počasnost znak današnjega časa. Jaz sem se peljal iz št. Vida do Ljubljane, da sem prišel do spoznanja, Chamberlain pa se je moral voziti celo iz Londona v Miin-chen. Radoveden sem, kam se bo peljal Stalin. Nekdo, ki se razume na politiko, mi je zaupal, da je vzrok zastoja v Moskvi v tem, ker Stalin zida nebotičnik. In mu verjamem, saj se spomnim, ko je naš oče zidal hišo in so hodili sosedje zdaj po to zdaj po ono, pa jih je nagnal, češ, počakajte, da bajto postavim do vrha. potem bomo pa govorili. In tukaj tiči zajec. Morda pa se motim, kakor sem se motil zadnjič, ko sem z nekom stavil, da ne dobi v lekarni veronala, če nima recepta. Pa se mi je zasmejal, sedel za mizo. vzel papir, nekaj načečkal, dodal še: 0.5 in Pulv. N° XXX, pa besedice: ad us. prop.. zapisal spodaj nekakšno kavko, skočil pokonci in se že čez nekaj minut vrnil s ool-no pestjo strupa. Pa da bi bil vsaj zdravnik ali kaj podobnega — pa je le brezposeln ničprida. Sicer pa smo vsi zastrupljeni in je najhujši strup današnji čas. Ta nas poči si davi s svojo moralo: in tisto, kar je v nas menda od pamtiveka, je v večnem boju s tem, kar vidimo —- nekdo potem mora odnehati. Ali bo čas premagan? Odnehamo mi in smo taki kot tisti, proti katerim smo se borili vso svojo mladost? Da, žalostno je to. Vendar, kdo bi se tresel! Pa že rajši poslušam Ježka in Jožka, ko na vrtu Zvezde pojeta tuje šlagerje v slovenskem jeziku. Sicer mi Slovenci nismo rojeni za šlagerje. To je, beseda sama pove — še sam g. dr. Breznik ni našel zanjo slovenskega izraza. Bi ga morda spomnil, naj jo išče naprej, pa sem zvedel, da temeljito predeluje svoj pravopis, ker se živ krst ne zmeni zanj. Pač, kdo mi je pra- vil, oni teden je nesla neka naša pisateljica dobro stvar na žago nekega uredništva, pa ji je urednik dejal, kaj češ, duša, rajši objavim stvarce, ki so brez slovničnih napak, ni mi jih treba popravljati — in je menda ta x-evija edina, kjer se literarna dela sodijo kot šolske naloge. S šolskimi nalogami — sem slišal — pa je sploh velik križ. Po dve na leto je kar predpisanih in jih pišejo od leta, ko prvič sedeš v srednješolsko klop, do leta, ko greš zrel mož s prvim grehom v svet. In jih študentje leto za letom prepisujejo, kaj pa hočejo: predpis je predpis. Predpisi so zamotana zadeva. .Ie na primer predpis, da lahko ustanoviš društvo ali stranko, na, pa pride čas in te vržejo ven. Jaz sam sem že mislil na to, da bi ustanovil svojo stranko. To ni nič težkega, saj se program nahaja že v zakonu, prepišeš ga in konec. Toda, kdo mi bo jamčil, da me lepega dneva mirno ne postavijo pred vrata, češ, dosti imaš. s tabo nočemo nikakršnega sporazuma. Seveda, red mora hiti in tndf i sem za r°d. Red mora biti povsod, v šoli, v upravi, pa tudi v poklicih. Zadnje dni, ko mi gre trda zn denar, ?em so začel zaniinati za razne pcklice. v katerih bi k-^i zaslužil, kaipak s pogojem: čim nanj dela tem več denarja. Prebrsknl sem vse kotičke in ljudi in s°.m nenadoma domal. da so na svetu še no"ri)ni neki i"' Tnko rem iztnknil leno oble('?nr>r",'i človeka ki me je prosil, noj mu p«- "vli/n on ri:r>r'V, ker mu prav en din.-.r nmnjka. d*i hi kupi! Perhavčeve pesm■.. Da! pom mu ga. on p;? mi je dejal: »Ti K-.'r;;i ci san velik rove?., zato ti razoi««n"tn svojo .»in ivnort. N" bom kupil pf?mi. veš. rmrs-ik to i« moj način: sto dinarjev mi n^ posodi živ hi>li«\ en dinar pa vsak in sjo ljudi je sto dinarjev.« Odvrnil sem mu: »Saj to je bemčenie'r Razburil se i? in skoro za vpil. »Kaj, beračenj"? To je pošteno posojilo! In če mene kdo vprn.ša za en dinar, mu ga" rade volje posodim ... « fipet mi ni dala žilica miru in vprašal sem ga: »Kaj pa, če kdo teria?« Mirno je odgovoril in se prijazno smehljal: »Nihče ni tako nesramen. Sicer pa je Ljubljana velika in ima dosti ljudi. Preden pridejo zadnji na vrsto, prvi že pozabijo. Veš ta svoj izum sem krstil per-petuum mobile; no, boš videl, ali se boš spomnil čez leto dni, ko prideš spet na vrsto, današnjega dneva.« Z občudovanjem sem mu rekel: »Ti imaš torej kar takole zgrajen svoj življenjski sistem?« »Da,« mi je odgovoril, »ampak moj sistem je vsaj pošten, čeprav je izvajanje nekoliko naporno. So pa, ljubček moj, drugi z drugačnimi sistemi, ki so sicer bolj donosni, a so zato večkrat kratkotrajni ... veš, paragraf ... Za primero: poznam človeka, ki nabira naročnike in pobira od njih denar za zbirko pesmi nekega svetovnega poeta že leto dni, a ni preveden niti en verz, kaj še da bi se tiskala! Ali pa drugi: ta prodaja knjige raznih založb, denar pobere in z njim preživlja svojo družino . . . « Prekinil sem ga: »Kdo mu pa daje knjige?« Zasmejal se je: »Vidiš to ie sistem Ko proda knjige četrte založbe, plača prvi vsaj nekaj, če mu pa mto ne da več knjig, se pusti tožiti in rubiti. in ker nič ... « »Saj to je kriminal!« sem se vtaknil vmor«. Pokazal mi je zobe in me udaril po pleč;h: »In njegova družina? In otroci? Kdo si bo upal jemati jim očeta? Ta sistem, dra-gec moj, je zgrajen na družinskem sistemu. So pa še specialisti za prevode, strokovnjaki za radioaparate in pisalne stroje. stanovaniiki... « »Stanovanjiki ?« sein vzkliknil. »Da! Ti se selijo iz stanovanja v stanovanje in nikjer nič ne plačajo, ampak se celo puste selit i. Dr. Polom imamo...« Nenadoma je poskočil in v naglici siknil: Oprosti, pravkar prihaja moj dinarski klient — pa drugič spet.« Secrol je s prsti do klobuka, se obrnil in odšel. Kar vrtelo se mi je v glavi, človeško življenje po res ni težko. Kdo bi si mislil. še rokoborba ni nič posebnega, če človek gleda s tega vidika. Saj res, kmalu bi pozabil. Kako neki bi bilo, če bi se tudi vsi naši notranji spori reševali z rokoborbo. Na primer Stojadi-novič proti Ljotiču, predstava ob 9. zvečer na vrtu Uniona.....v" ha! Doktorleva go$&a Sva prvič videla se na čajanki doma pri njeni dobri znanki, kjer ples brez mater, vino, smeh je željo vžgal, ki razplamtela se v njenih modrih je očeh. Potem, ko sva — dokler ni izgorela — v večer sladkoben s čolnom strast na barje v sence vrb vozila. Smeje z belino prs je noč podila: »Na ljubček, kradi tujo last!« Z okradencem se zdaj je poročila, se skrila za njegovo čast, v brezdelju se je razredila, skrbeč za ubogega oiioka rasi ln — a propos — vabeče spet se mi je nasmehljala! O, uglednim materam veli morala, pri miru pusti votlo čast! — ris SKRAJNA NESRAMNOST Grof je imel v svoji kleti izbrana vina, pa je nekoč povabil k sebi prijatelje, ki so si privoščili v obili meri dobre kapljice. Ko je grof zahteval od svojega sluge da mu prinese še vina, mu ta pojasni da je zaloga prazna. — Nič zato! Pojdi h gostilničarju, pa prinesi vina! — V tem primeru, gospod grof prosim za denar, ker gostilničar ne da ničesar več na kredit, mu odvrne sluga. Grof izprazni vse žepe in poda denar slugi, ki se v najkrajšem času vrne s polno pletenko vina. Grof si takoj natoči kozarček, da ga po-kusi. — Cuj ti, lopov! se je zadri grof na slugo, spoznavši po okusu vino iz lastne kleti. Vedel sem, da mi prodajaš moje lastno vino, ali da mi ga nočeš več kreditirati —■ to je že višek nesramnosti! PREVARIL SE JE Pred nebeškimi vrati čakajo duše, da jih vratar spusti v raj. Sv. Peter pogleda v knjigo dobrih del in pravi prvemu: — Dobro, dobro! Zaslužil si nebesa. Samo v knjigi nimam zabeleženo, ali si bil oženjen. — Da! Bil sem oženjen, mu odvrne duša dobrega zakonca. — Stopi na desno stran med mučenike, mu reče Peter. Ko to zasliši duša v zadnji vrsti, si misli: — Ce je prišel ta, ki je bil oženjen enkrat. med mučenike, kam pridem šele jaz, ki sem bil oženjen dvakrat! Tudi njega vpraša Peter, ali je bil oženjen. — Celo dvakrat, mu odvrne ta ponosno. — Stopi na levo stran med — norce, mu zaukaže Peter. PRED IZLOŽBO Mlada gospa se je ustavila pred izložbenim oknom razkošne modne trgovine. Soprog se nemiren prestopa ob nji. »Poglej, John, to krasno modro lisico — to čudovito obleko za na plažo — te prekrasne čipke — tole zlato večerno torbico z briljantno zaponko — bi mi poklonil kaj takega, John?« Soprog prijazno pokima: »Evo ti pet šilingov — stopi noter in si izberi, kar ti srce poželi«. Pomota m- Sef velike časopisne agencije nadzoruje podjetje. Vse hiti delati. Le v kotu sedi nekdo prekrižanih nog in čita časopis. — Koliko zaslužite mesečno? ga ves razburjen vpraša šef. — Dva tisoč. — Tu imate plačo za tri mesece in takoj zapustite urad! — Kako morete namestiti človeka, ki nič ne dela? se obrne šef na svojega tajnika. — Saj to ni naš nameščenec, se opravičuje tajnik, to je vendar eksternist. ki čaka na telefon, da odda vesti svojemu listu. MESEČNA SOBA Gospodinja: »Ampak to vam rečem naprej: damskih obiskov ne trpim.« »Obiske gospodov pa?« »To se razume«. »Dobro. Potem pa najamem sobo za svoje dekle«. DOSTOJEN DEČKO — Očka, hočeš še torte? vpraša Petr-ček svojega očeta po kosilu. — Ne, hvala, drago dete! — Dobro, očka! Vprašaj, prosim te, zdaj še ti mene ... RAZUMLJIVO Odvetnik: »In zakaj se hočete ločiti?« Klijent: »Ker sem oženjen.« Les Kristusovega križa Križ, na katerem je veliki Nazarenec skoraj pred 2000 leti umrl. je ostal simbol ljubezni in pravice do današnjih dni. Ni j čuda, da se okrog njega že 2000 let naple-i tajo pravljice in legende, a med njimi nikakor niso naimanj zanimive tiste o drevesu. ki je dalo les za križ. Ta reč pa I nikakor ni zanimalo samo pesnike in pi-j satelje. temveč še v večji, intenzivnejši meri zgodovinarje in učenjake. Leta 1487 je francoski raziskovalec Jean de Tournav v sveti deželi tipal za ustnim izročilom o tem. A njegovi izsledki so ostali kai borni. Eni so mu pripovedo-j vali, da je bil Jezus križan na križu iz pal-j me, drugi, da iz olive. Po raznih cerkvah sirom s^ eta hranijo drobce križa kot relik-j vije, a za pristne veljajo samo ostanki, ki lih čuvajo katedrale v Pizi. Rimu in pri i Notre Dame v Parizu. Mikroskopska pre-| iskava teh relikvij je dognala, da so vse j tri iz lesa iste vrste — iz bora. " . » Kapur. ■V » «> < Nekateri zgodovinarji domnevajo, da je bil les križa iz cedre, ljudska vera v Palestini pa dandanes pripoveduje, da iz oreha. Najbrž lahko rečemo, da uganka pač nikoli ne bo prišla do svoje rešitve. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi s. Ljubljani, t