Poitnln* pučana ▼ folovinl. , ___ Leto LXIX.* št* 24 Ljubljana, četrtek 30. januarja 1936 Cena Din L- ■ar Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, r atnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 z*, inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, KnaOjevm oHca itov. &. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska e. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroaamaverjeva ulica 1. telefon AL 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. SVETOVNO POTOVANJE .»u« KRALJA EDVARDA Takoj po kronanju namerava kralj Edvard minione in države britanskega imperija — leto dni in bo zaključeno s kronanjem London, 30. januarja, z. »Daily Hc. rsld«c poroča, da bo Nj. Vet kralj Edvard Vili* takoj po kronanju napravil «ral*še potovanje po britanskih d omi ni o-oih, državah in kolonijah britanskega imperija. Na tem potovanj« bo o^tal približno 10 mesecev. Za časa kraljeve-Zs\ potovanja bo kraljevsko oblast izvrševalo namestništvo v katerem bodo kra- ! ljiea vdova Mary ter Y©rški, Gloucestr-ski in Kentski vojvoda* List piše. da še ni uradne odločitve o tem potovanju. Vendar pa je gotovo, da bo kralj Edvard VIII. to potovanje izvršil* ker hoče takoj po nastopu vladanja pokazati svoje razumevanje westminstrskega statuta, ki zagotavlja dominionom enakopravnost z Anglijo- Vladar hoče takoj po VM. posetiti^ vse do-Potovanje bo trajalo indijskega cesarja kronanju preživeti gotov čas v vsakem izmed neodvisnih dominionov, kakor je to storil tudi pokojni kralj Jurij V., ki je tako potovanje opravil leta 1911., eno leto po svojem prihodu na prestol. Kralj Edvard VIII. hoče med tem potovanjem biti v Delni na svečanem zbora »durbar« kronan za indijskega cesarja- Abesinci presekali zvezo med Aduo in Makalo Novi troji na severni fronti — Po mnenju abesinskih vojskovodij se bodo morali Italijani umakniti daleč na sever Berlin, 30. januarja- r. DNB poroča iz Addis Abebe, da namerava cesar Hailc Selasi preseliti svoj glavni stan na južno fronto, ker se je prepričal, da je vodstvo abesinskih čet na severni fronti v dobrih rokah in ker so tam že dosegli uspehe, ki jih Italijani ne bodo mogli več osporiti. Borbe na severni fronti so znova oživele in po zadnjih vesteh je Abesincem uspelo, da so do-eela obkolili Makalo, jo odrejali od italijanskega zaledja ter prekinili tudi zvejo med A°uo in Makalo- Kljub hu-flim nalivom poskušajo Italijanj zopet osvojiti svoje izgubljene položaje. Abesinci se spretno izogibajo večjim spopadom podnevi ter napadajo ltailjane Samo ponoči- ko se razvijajo krvave borb** na nož. Abesinci stalno potiskajo Italijane nazaj in zavzamejo drugo za drugo vse važnejše italijnske postojanke- Ta način borbe stane Abesince le malo žrtev, je pa za njih mnogo bolj n^pešen kakor velike bitke, v katerih jih nadvladajo Italijani s svojo moderno opremo. S tem, da .je Abesincem nspHo presekati zvezo med Ad**o in Makalo, so dosegli glavni cilj Mojih operacij in računa se s tem, da se bodo mora H sedaj Italijani umakniti vse na prvo črto Aksnm—Adua—Adigrat. Pariz, 30. jan. z. Posebni Havasov dopisnik Poroča s tigrejske fronte: Med vožnjo z avtomobilom je od>!o pet italijanskih in veo tujih novinarjev več kilometrov pred najbolj oddaljeno italijansko točko. Med to vožnjo so izvedeli, da je biJ sin rasa Mu-lugete ubit med bombardiranjem dne 13. januarja, ras Mulugeta pa je bil ranjen v uo-go. Uasa Mulugeta zdravi ueki evropski zdravnik. To neki vesti iz Ambe Ala^e se izve. da je med Abesinci večje število evropskih oficirjev, vendar pa med njimi ni niti enega Francoza. V sektorju, ki so ga obiskali novinarji, so italijanski položaji ločeni od abesinskih po veliki dolini. Baje sr Abesinci skrivajo po neštevilnih pečinah, kadar pa se Italijani približujejo, takrat ne streljajo poPrej, dokler Italijani ne pridejo čisto blizu. Ko so se vračali na italijanske položaje. so novinarji opazili na mnogih mestih dim. To so bile grmade, na katerih so Abesinci zažigali svoje mrtve, da bi tako preprečili epidemije. Nova letala za Afriko Neapeij, '30. januarja. AA. Pamik >Ro-sanda« je odplu! v Vzhodno Afriko. Na njeni je moštvo in materijal 43. bombarderske t-kadrilje. Pri odhodu so se odigravale velike fašistične manifestacije. onski razgovori NteMriSftja bi se rada sporazumela z Anglijo in zahteva nove koncesije London, 30. januarja. AA. Reuter poroča: N<*kptexi krogi pripisujejo veliko važnost sestankom med Edenom in zunanjim asv.nistri Francije m Nemčije. ?>*a teb sedlar kih se je govorilo o splošne:;: položaju v Evropi in so potekli v zelo prisrčnem tonu. V Londonu mislijo da Nemčija nr. misli na korak, ki bi odgovarjal oborožitvi renske zone. Versajs-ka mirovna pogodba odloča razorožitev te zone in Nemčija je prostovoljno na to pristala. Važni razlogi govore za to. da Nemčija lokarn-skim pogodbam pripisuje zelo veliko važnost in da zato nc bo poskušale prekršiti določbe te mirovne pogodbe. London, 30. januarja. AA. Havas poroča:" Dobro informirani angleški krogi imajo vtis da je cb priliki sestanka z Edenom neki zunanji minister vod Auertah dal izjavo, da Nemčija nima namena, da bi prekršila lokarnsko pogdbo. ampak da smatra, da je ta pogodba potrebna za mir in red v tem delu Evrope. Predsednik Bakhvin je sprejel avstrijskega viceka.ncelarja kneza. Starhemberga. Ob 16. se je knez Starhembarg sestal z britanskim zunanjim ministrom Edenom, ob 18. pa z rumun5kim zunanjim ministrom Ttuleseom. Italija in Nemčija I~3!*ias??!*;a diplomacija na delu za zMižanje med Kimom in Berlinom Pariz. 30. januarja, z. Pariški listi se bavijo z odnošaji med Italijo in Nemčijo ter naglašajo. da se stalno boljšajo. Nedavni obisk nemškega veleposlanika v Rimu von Hassela pri Mussolinilu predstavlja važno etapo pri tem raz.oju. Prva etapa je manifestacija koncem maja ob priliki potovanja italijanskega ambasadorja v Berlin. Tedaj se je govorilo o načrtu podonavskega pakta, o katerem se 3e govorilo že na konferenci v Stresi in o tem, kako bi Nemčija sodelovala pri tem paktu. V javnosti sc je to popuščanje najprej opazilo v nevtralnem pisanju časopisja v vprašanju Abesinije. Rezultati pa so bili negativni in v Rimu je vladalo prepričanje, da prizadevanje Italije, da bi pridobila Veliko Britanijo, ne bo olajšalo zbližanja med Rimom in Berlinom. Reakcija nemškega časopisja na sporazum med francoskim in angleškim generalnim Štabom je spremenila stanje stvari. V Berlinu se je mislilo, da bi ta pogodba mogla pomeniti za Nemčijo spremembo reda ki ga je ustvaril Lokamo. Ta interpretacija je našla mnogo razumevanja v Italiji, dasi je italijanska vlada izjavljala, da bo še nadalje ostala zvesta obvezam, ki jih je podpisala za konsolidiran je evropskega miru. Zdi se pa. da vse to trenotno še ne bo prineslo realnih zaključkov. Knez namestnik Pavle pri kralju Edvardu Pariz. 30- januarja. AA. Reuter poroča: Nj. kr. Vis- knez ;riamestnik Pavle je večerjal snoci v palači Buckirigha.m z Nj. Vel- kraljem Ekrv«rdo*n VEDI. in Nj. Vel- kraljico materjS Mary m Nj. kr. Vis- vojvodoma od Torka in Kenta in vojvodin jam« od Yorka in Kenta. Odlikovanje Beograd. 30 januarja, p. za zvesto sIut-bovanje so odlikovane delavke tobačne tovarne v Ljubljani in sicer-' z zlato kolajno: Marija J)olen<*. Mar"»ia Kepe in Ana Dobni k ar; s srebrno kolajno: Anton Bag!. Marija Lcban. Marija Dejak, Ivan Križnik, Marica Žibert. Roza Rožanc, Franja Mežek, Marija Sever. Franja Br?mšpk, Ivana Petrovič, Fr&nja Tobias, Marjeta Novak. Franja Uršie, Marija Celesnik, Franja Vode in Franja Pe-lan. Sin zažgal očetu Včeraj smo na kratko poročali, da je ponoči gorelo pri posestniku Francu Pe-terci v Dravljah 27. Ogenj mu je uničil skedenj in hlev in ima Peterca 80.000 I>in škode, zavarovan je pa le za 51.000 I>in. Domneva, da je ogenj najbrž zanetila zločinska roka, je bila pravilna. Policija, ki je šla takoj na delo, je včeraj zaslišala Pcterčeve in ti so povedali, da je takoj, ko je začelo goreti, nekdo tekel od gorečih poslopij. Stari Peterca je bil mnenja, da je zažgal njegov sin Anton, s katerim sta bila že delj časa sprta. Posestvo Petrce je cenjeno na dober milijon Din. a Tone je dobil pred leti za doto samo 2500 Din. V prepričanju, da se mu godi krivica, je zasovražil očeta. Nedavno ga je doletela še nesreča, da je izgubil službo. To ga je še bolj potrlo. že itak zrahljani živci so mu odpovedali in ga pognali v obup. Včeraj ponoči se je priplazil do očetovega posestva in zažgal seno. Ker se je ogenj z bliskovito naglico širil, je seveda moral bežati in to je postalo zanj usodno. Včeraj je policija Toneta prijela. Sprva je zanikal požig, a naposled je ves sk.ušen priznal, da je res zažgal iz mašče\ anja, ker so ga domači prikrajšali pri doti. Policija je Antona Peterco po zaslišanju izročila okrožnemu sodišču v Ljubljani. Vremenska poročila liistrksa-Boh. jezero po stanju danes: 2 C, zelo oblačno, snega v dolini ni. Koča na Gorjušah po stanju 29. jan.: solnčno, severni veter. 10 cm novega snega. Bled-Jezero po stanju danes: — 1 C, pooblačilo se je, mirno. Pokljuka po stanju 29. jan.: — 5 C, jasno mirno, 70 cm snega, smuka prav dobra, skakalnica, uporabna. Kranjska gora Rateče po stanju danes: — I C, barometer stoji mirno, pooblačilo se je. mirno. 20 cm s reža. Vršič, Krnica, Planica in Tamar po stanju danes: 70 cm sreža. Zelenica po stanju 29. jan.: — 4 C, jasno, mirno, na 140 cm podlagi 18 cm pršića. Smuka dobra. Kofce po stanju 29. jan.: solnčno, mirno, na 90 cm podlagi 15 cm novega snega. Smuka dobra. Krvavec po stanju 28. jan.: — 2 C, severni veter, na 30 cm podlagi 15 cm suhega snega. Smuka dobra, v nižjih legah slabša. Velika Planina po stanju 28. jan.: — 4 C solnčno. mirno, 30 cm suhega snega. Smuka dobra. Sorzna ooročils. Inozemske borze Curih. 30. januarja. Beograd 7.—. Pariz 20.265, London 15 «05, New Vork 304.125, Bruselj 51.80. Milan 24.50, Madrid 42.— Amsterdam 20S.r»0. Berlin 123.60. Dunaj 57.-— Praga 12.735. Varšava 57.90. Bukarešta 2.50. Zakaj se je zapletel Mussolini v vojno? Zanimive izjave italijanskega Na vprašanje, zakaj se je Mussolini zapletel v vojno z Abesinijo, odgovarja v londonskem tedriku ^The Nev/ Statesman and Nationc Ix>uis Fischer, znan po svojih študijah o sovjetski Rusiji. V uvodu omenja Mussolini je ve nazore o vojni, ki so ideološki temelj sedanje abesinske akcije. Leta 1932 je Mussolini pisal, da raslem ne veruje v možnost trajnega miru, v decembru 1925 je pa izjavil v parlamentu, da gleda na Italijo kot na narod v traj-I nem vojnem stanju. V maju 1927 je izre-I kel svoje znane besede, da mora Italija v primeru vojne mobilizirati 5,000.000 mož, da morajo krila njenih letal zastreti nebo in da bo v letih 1935 1940 kritična doba Evrope, v kateri se bo odločila usoda Italije. V marcu 1934 je označil smer fašističnega imeperijalizma z geslom: Afrika in vzhode. Nekateri izmed njegovih privržencev so se pa izražali jasneje in govorili razen A besi ni jc tudi o Egiptu in Indiji. Ugotovljeno je, da so si fašisti prizadevali privabiti v Italijo indijske študente in jih organizirati. Italijanske oblasti so tudi vzbujale sionistične fašiste pod vodstvom žabotinskega, ki so zahtevali italijanski mandat nad Palestino. Dalje je imela Italija svoje tipalke v Siriji, skušala je pa zasidrati se tudi v Jemenu in Arabiji. Fašistični režim ima fiksno idejo pre-komorskega imperija, čemu ga potrebuje? Italijansko prebivalstvo se je pomnožilo v zadnjih 12 letih od 16 na 40 milijonov in preživljalo se je brez kolonij, čemu naenkrat potrebuje kolonije zdaj ? Mar nima več doma možnosti proziv'jati se? To vprašanje je zastavil Fischer poljedelskemu ministru Rosoniju, članu vrhovnega fašističnega sveta. Vprašal ga je: — Imate diktaturo. Zakaj torej ne na-cijonalizirate zemlje? — Diktatura je politična zadeva, ne pa gospodarska in socialna, je odgovoril minister. Ne moremo vzeti zemlje veleposestnikom. Ne moremo niti določiti cene, po kateri bi jim jo plačali. Cene zemlje nastajajo v Italiji prav tako, kakor v Franciji, Ameriki in drugod. Postopali bomo enako, kakor smo delali prej, to se pravi prevzemali bomo proti oškodnini samo tisto zemljo, ki ni obdelana. Če hoče veleposestnik prodati vso svojo zemljo, je to v redu. če je hoče prodati samo en del, drugo pa obdržati, je to tudi v redu. Kmetje, ki dobe od veleposestnikov kupljeno zemljo, jo odplačujejo 15 do 20 let. Včasih si z veleposestnikom tudi dele letino. Tako smo mogli v zadnjih letih obdelati 2.000 ha zemlje in preskrbeti s hrano 400.000 družin. Fašistična vlada daje kmetom dom, inventar in živino. Kmetje odplačujejo to v 20 letih. Fischer pripominja, da je ta metoda zelo počasna in da nalaga državni blagajni težko breme. Mnogi veleposestniki so silno obogateli s tem, da so prodali en del svoje zemlje po fantastičnih cenah. Mnogi kmetje se pa tudi boje prevzeti nase tako velik dolg. Zato je očividno v : preobljude-nic Italiji toliko neobdelane zemlje. Kakor je zabeležil :>Osservatore Romano« z dne 7. decembra, so si fašistični kmetijski sindikati prizadevali, da bi bila ta zemlja razdeljena. Fischer je zato vprašal Rossonija: — Zakaj ne sežete po agrarni reformi in ne naselite ljudi doma, namesto da silite v Abesinijo, o kateri upate, da bo sprejela vaše ljudi, kolikor jih je doma preveč? Minister je odgovoril: Vojna ima morda tudi svoje gospodarske razloge, toda glavni so moralni in politični. Niti Francija, niti Anglija nista osvajali kolonij, ker sta bili preobljudeni. Gospodarska vprašanja so važna, toda narodi ne žive samo od Iskega ministra gospodarjenja. Italija lahko doprinese svoj delež k civilizaciji. Novi režim bi gotovo z boljšal razmere v Abesiniji. Mussolini je ustvaril nov narod, ki ima pravico prispevati k civilizaciji. Fischer se pa 8 tem ni zadovoljil in vprašal je dalje: — Imate diktaturo, lahko pošiljate ljudi na vojno in v smrt. Zakaj pa ne morete vzeti veleposestnikom prazne zemlje in jo Jati Jem e tom? Roisoni je odgovoril enako odkrito: To je demagogija. Kmete je treba voditi. Fraza jo, če kdo reče, dajte kmetom zemljo. Potrebna je organizacija. Smo fašisti, ne pa socijalisti. To kaže, da imajo fašisti socialne nazore iz fevualnih časov. Dobra ilustracija teh bese J je recimo sestava senata, kjer sedi mnogo zastoonikov veleposestniške aristokracije. Dokler obstoja plemstvo in močan veleposestniški stan. seveda ne more biti prazna in nezadostno obdelana zemlja razdeljena med kmete. V senatu so poleg te^a zastopniki znanosti, armade in umetnosti, pa tudi mnogi zastopniki industrije. To je drug utrjeni interes. Mussolini baje nima rad tega reakcijonarnega telesa. Ono pa vendar obstoja in je dokaz, da totalitna politična diktatura nikakor ni bila totaHtna v gospodarstvu in v socijalnih zadevah. S tem je pa povedano, zakaj ae je Muaso lini zapletel v afriško vojno. Treba mu je priznati, da je v mejah, danih po obstoju veleposestniškega in industrijskega razreda, storil za italijansko gospodarstvo, kar se je !e dalo. če je pa hotel upoštevati interese teh razredov je kmalu spoznal, da se ne da več mnogo storiti. Zato je začel pripravljati nadomestilo v obliki vojne. To nadomestilo ne obstoja v gospodarskih ugodnostih ekspanzije. Fašinti vedo. da te ugodnosti ne bodo velike. Sploh ni znano, ali se dajo abesinske sirovine trgovsko izkoriščati. Za njihovo pridobivanje bi Italija raiji-la inozemska posojila, ki bi jih pa mogla enako dobro porabiti za nakup mrovin v inozemstvu in za njihovo predelovanje doma. 2e desetletja ima Italija Libijo in Eritrejo, pa je šele ob koncu lanskega leta vlada odobrila načrte za gospodarski razvoj teh starih kolonij. Zakaj tako pozno? V vsej Eritreji, čije podnebje je podobno abesinskemu, je bilo leta 1931 samo 4560 italijanskih prebivalcev, večinoma uradnikov in misijonarjev. V vseh italijanskih prekomorskih državah je pa vsega skupaj 3.000 italijanskih kmetov. Kje je dokaz, da pojde v tem pogledu v Abesiniji bolje kakor v starih kolonijah ? Fašisti vedo, da so gospodarske ugodnosti te vojne silno problematične. Zato potiskajo v ospredje druge okolnost!. Italija je mlada. Italija je možata. Italija ima veliko poslanstvo, Italija mora civilizirati, vojna poplemeniti narod, pravico imamo do velike države. Ta mistika vojne ja postala nujnost za režim, ki je zašel v gospodarsko in socijalno slepo ulico. Krčevito prizadevajoč si obdržati diktaturo, Jo zapletel faši^-em v vozel, ki ga skuša presekati z mečem. Toda naj bo že z Abe.v-nijo ali brez nje, pogledati bo moral v obraz notranjim problemom Italije. Da bi se temu izognil, bodo fašisti očividno gonili svojo vojno mistiko naprej. V katero smer? Proti Egiptu? Proti Indiji? Naj dobe od Abesinije kolikor bodo pač dobili gotovo jim bo to premalo, če bi jo Angli-o branila samo mlačno, bi utegnila priti Italija na misel, da bi imela z dolino Niia manj opraviti. Nedavno je Mussolini nekaterim tujcem izjavil, da bi mogla abesm-sk? vojna privesti do socijalne revolucij. Očividno se zaveda, v čem je njegov režim odpovedal. »Izmišljotine* • Vatikanu Današnji >iVovenec«r se hudo razburja nad tem, da si razen njega tudi še kdo drugi upa pisati o politiki Vatikana. Ztasii pa ljubosumno čuva mad i*sem, kar se v tej zvezi piše ,o italijansko-abesinskem sporu. Tako se med drugim zaleta\ra tudi v »Slovenski Sar od«, ker si je »drznil t citirati pisanje glavnega vatikanskega glasita »Osservatore Romano*. »Slovenec« se pri tem postavlja na komodno stališče zavajanja dejstev. Pri »Slovencu«, kjer pravijo, da so o politiki Vatikana najbolje poučeni, naj le pogledajo par številk nazaj, pa bodo našli še i^č, kakor pa je citiral »Slovenski Narod«. V ostalem pa »Slovenec« sam s svojimi »avtentičnimi« informacijami postavlja politiko Vatikana v dokaj čudno luč- S a eni strani trdi, da Vatikan odnosno katoliška cerkev po svojem vrhovnem poglavarju »vsako napadalno in osvojevalno ekspanzij-sko \*ojno, ki krši pravice kake druge dr- žave, izrecno, jasno in javno obsoja«. Kako se pač strinja to stališče sv. očeta I početjem visokega italijanskega klera, ki /e žrtvwal za vojno proti Abesincem nc sumo svoje privatno premoženje, marveč ludi cerkvene zaklade in so nekateri Škot te poklonili zbirki za nadaljevanje afriške vojne celo svoje škofovske križce. Sc bomo citirali pisanje raznih jezuitskih pr\ a-kov, ki so javno pisali, c'a je italiji.n pomeni za meščane toliko, da je gorela sosedna hiša Mestnega doma in v Mestnem domu je socialni urad, reševalna postaja in gasilci Na Krekovem trgu občudujejo meščani najbolj pogosto gasilske vajet odnosno gasilce, kakor se vzame, in nikdar ne gre za res. Na Krekovem trgu jc slavna parfumerija pod platanaml. finančna direkcija in še bolj slaven kostanj s tradicionalno borzo dela. V Mahrovi hiši pa so že od njega dni same veličastne zadeve. Tam je bil v preteklem stoletju najimenitnejši hotel v Ljubljani, ali nekaj takšnega. Tam je plesala gospoda in si mastila brade in tam je zdaj ravnateljstvo mestnega vodovoda in mestne elektrarne. Tudi tržno nadzorstvo ima pisarno v tej hiši. To pomeni, da je Mahrova hiša podružnica našega slavnega magi- v Še o j?« na Krekovem trgn Ljubljana, 30. januarja Ogenj, ki jc izbruhnil včeraj na podstrešju Mahrove hiše. so združeni poklicni in prostovoljni gasilci udušili po napornem gašenju že čez eno uro. vendar se je iz podstrešja še dolgo kadilo Na podstrešju je vladala tako strašna vročina, da gasilci niso mogli blizu, niti z maskami na obrazih. Ogenj je že Hzai strope drugega nadstropja in udušili so ga šele močni curki vode. Na podstrešju je požar uničil drvarnice treh strank, v katerih jc bilo nakopičeno poleg dr«/ in premoga staro pohištvo slamniačo. pernice in razni predmeti Desni trakt podstrešja je skoraj popolnoma uničen, saj je zgorelo skoraj vse tramov jc Skoda znp.ša najmani 60.0OO Din Hiša ki je last Slovenske banke, je pa zavarovana Precejšnjo škodo imajo prizadeto stranko, ki niso bile zavarovane. Ob 12.42 so se gasilci vrnili v Mestni dom in na kraju požara je ostala le straža prostovoljnih gasilcev, ki je čuvala vse popoldne. Popoldne je tudi uradna komisija ocenila škodo na podstrešju. Kako je ogenj nastal, še niso ugotovili, a domnevajo, da je stranka postavila na pcdsticš-je zaboj tlečega pepela. Zborovanje kranjskega obrtništva Kranj. 29 januarja. Podružnica ; Društva jugoslovenskih obrtnikov v Kranju« je imela zadnjo nedeljo dopoldne ob udeležbi 72 članov redni občni zbor. Razpoloženje na zborovanju je bik) ves čas prav tovariško. Zborovanje pa je bilo letos na višku kot še nikdar doslej. Do letos se je dogajajo, da so posamezniki, ki se £e danes niso znašli v svoji vlogi, kakršna jim pripada^ ovirali zborovanje z dolgoveznimi govori, debata -mi, netili so prepire, da stvarno delo na^ občnem zboru ni moglo nikamor. Namesto da bi skupščina izčrpala dnevni red je pa navadno premlevala vse drugo, samo točk dnevnega reda ne. Zato je letos predsednik g. Jurij Pollak segel po preventivnem ukrepu Zabranii je vsako debato, ki bi motila zborovanje. Tako je bilo mogoče letos v dobri uri opraviti vee zborovanje, druga leta pa v štirih urah. Po poročilih, ki so bila soglasno sprejeta, so L>Qe voHtve in je bil ponovno izvoljen za predsednika vse zaupanje članstva uživajoči Pollak Jurij, za podpredsednika pa Smolej AJojzij. Tudi ostali odbor sestavljajo agilni in resni ljudje, ki jamčijo, da bo društvo uspevajo še bolje kot doslej. Navzoče članstvo je bilo predsedniku silno hvaležno, ker se mu je posrečilo končno na obrtniškem zborovanju zatreti tista večna prerekanja, ki so bila kranjskemu obrtništvu le v sramoto in ki so postala že prislovična Zato pa je letos, vladal na zborovanju red in mir. Istotako sta si odbor in članstvo osvojila edino pravilno staliice, da tudi delegatoma osrednjega drattva gg. PfCniami ta Mamo ni- magistrata in že to nam nalaga sveto dolžnost, da govorimo o nji spoštljivo. Lahko si torej mislite, kako presenečeni so bili včeraj meščani, ko so zvedeli, da gori Mahrova hiša. Ni jim slo v glavo, da sploh more goreti ta hiša brez dovoljenja in da sploh lahko gori gasilcem pred nosom. Hoteli so videti ta nezaslišani čudež. Toda nihče ni mogel v ospredje čeprav bi plačal vstopnino. Niti tramvaj ni mogel skozi kordon naših vrlih stražnikov, ki so morali krotiti nepopisno poželenje meščanov po senzaciji. Meščani so vztrajali v gostem špalirju ter strmeli na kadečo se streho. Kadila se je kakor prepoten konj, videli pa nismo niti pla-menčka. Ljudje so gledali nepremično na streho, da bi ne prezrli slovesnega trenutka, ko bi hušknil plamen skozi streho. Toda nič se ni zgodilo, r Po staorih stum-fah smrdiFc je dejal nekdo. >Saj ni res!^ je ugovarjal drugi »štumfe so preveč dobro spravljene, da bi jih mogel doseči ogenj. — Katera je prav za prav ta nesrečna hiša? je poizvedoval deželan, ki mu ljubljanske zadeve niso znane. — Kaj no veš? Saj je vendar v nji cela vrsta mestnih uradov! — Torej mestna? — Ne bodi no. šema! Mesto vendar lahko plačuje najemnino za svoje urade! In ali ne vidiš, da je v hiši tudi banka? Kdaj pa je katera banka imela svoje prostore v tuji hiši ?! Deželan je povsem obupal nad to meščansko modrostjo ter se je osramočen umaknil Meščani pa so še vztrajali. Na tihem so se hudovali, da jim gasilci ne privoščijo skromne senzacije, saj bi vendar ne bilo nobene škode, če bi zgorela - bajtac. Saj je zavarovana. sta dovolila nikakega nepotrebnega vmešavanja v razmere kranjskega obrtništva, ki bo že samo znalo napraviti red v svoji organizaciji. Pičla, le par članov obsegajoča manjšina, kateri ljubljanski delegati vedno skušajo pomagati, da bi se do-Kopala do oblasti, pa naj z disciplino in resnim nastopom najprej pokaže, da res hoče delati v prospeh obrtništva. Strelska družina v Kočevja Kočevje, 29. januarja Naša strelska družina je posebno zadnja !ela dosegla lepe uspehe, za kar Cfre zalivala agilnemu odboru. Ustanovljena je Lila lela J928 Ni se pa takrat nič kaj do bro razvijala teko. da delo zastalo. Zato se je vršil leta 1930 poživitveni občni zbor. Od tega časa se je pa delo v strelski družini ugodno razvijalo Strelska družina si je zgradila pod Fridrihsteinom moderno strelice. To strelišče je bilo zgrajeio leta 19*33 Na strelišču so zgradili tudi posebno kočo. ki jo društvo 5 pridom uporablja. Zgrajen je tudi na razdaljo 150 m betonski jarek Letos pa mislijo zgraditi še en jarek in sicer na razdaljo ?50O m. Tako se bo streljalo sedaj na dve razdalji in sicer na 150 in 300 ni. Načrt za strelišče in njega objekte je napravil g. arhitekt Urek. ki le tudi vodil vsa dela. Danes Šteje Strelska družina v Kočevju 100 Članov. Strelske raje so v?j)ko nedeljo ob ugodnem vremenu, razen v zimskem Času. V sedanjem agilnem delovanju družine sta bila predsednika eg. dr. Česarek in ing. Žagar. Na letošnjem obenem zboru pa p bil- izvoljen za predsednika arhitekt g. Urek. Želeti bi bilo da bi se tudi v bodoče naše meščanstvo kakor doslej zanimalo za ta viteški sport in da bi Strelska dru-d ruži na še pridobila na Slanih. Otvoritev nogometne sezone v Kranju 'Kranj, 29. januarja Letošnja mila zima, zlasti pa rz Ljubljane došla vest, da je kranjski Korotan vključen v podsavezni prvi razred, sta dvig nila kranjske nogometaše predčasno iz rimskega spanja. Zlasti je raasgibela beio-rdeče vest o vstopu v podsavezni tigini razred, saj se s tem pričenja za Korotan doba no v epa in še krepkejŠega razmaha m napredka, dasi ravno bo kajpada treba poprijeti še vse resnejše kot doslej. Ne giede na to, da Korotanova enajstori-ca morda danes še ni v vsakem ozira dozorela in dorasla tako težk-*m tekmam kot jo čalcajo v bodoče, je vendar treba priznati napredek, ki ga je dosegla tekom zadnjih dveh let in je kot velik uspeh smatrati že dejstvo, da je Korotan kot prvi od podeželskih klubov dosegel mesto v H ginem razredu Seveda pa je zopet res, da je to mesto bilo lažje doseči kot pa ga tudi obdržati, kajti nasprotniki na zelenem polju. $ kakršnimi se bo Korotan sre oaval v prvenstvenem tekmovanju v bodoče, so kajneda drugačnega kova kot oni. ki smo jih bili varjeni doslej. Primorje, naš slovenski prvak in njegov rival HrriH sta vsekakor nasprotnika, ki jima Koro-tanci flj»iu» ne bodo fctit, ljubljanski Železničarji (Hermes) in & K. Celje pa sta stana prvorazredna kluba, s trad c;janv ki jih ueeeta uveljaviti na zeleneti polju in to zaleti v pnenatvrnem tekmovanja. Ne da bi se hoteli sptaKaH r razglabljanja in ugibanja o šanson v bodčfcm teJunova-nju, smo vendar mnenj*, da bodo M vrste tekom razvoju nofjometa v Kranju brez dvoma mnogo koristila, saj si Koto-tanci ne naorejo žaliti boljše šole, kot je resno tekmovanje a najboljšimi nilKlil klubi in da ali nase Številna aportna publika prišla ta vae drufinš bolj na svoj tatari, menda tUdI ni treba pusetoj povdarjuti. Za nasprotnika proti oliorttvl sezone si je Korotan aa nedeljo« dne Z februarja iabrsf prvaka ljubljanskega drugega razreda, S. K. Slovana. Tekma prične ob 14. uri tn odpade le v stučsju hujšega dežfci. Bolgarska pevka v Ljubljani Ljubljana, 30. januarja Z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom je prispela v Ljubljano ga Jelisaveta Jovo-vic - Kovačevska, lirična sopran Utka sofijske narodne opere. Simpatična pevka, je to pot prvič v Jugoslaviji. Pred dnevi je gostovala v zagrebški operi v Puccinijevi »Madame Bufterflv« in Massenetovj ManonK Naš so t rudnik jo je včeraj obiskat in povprašal o tem in onem. — Z največjo radostjo sem prišla v Jugoslavijo, da gostujem v vaših glavnih mestih. Prvi nastop sem imela v Zagrebu, kjer sem pela v Puccinijevi operi »Madame But-terflv« in Massenetovj »Manoni«. Z uspehom sem izredno zadovoljna. Zagrebška operna publika me je zelo lepo sprejela in me za svoja izvajanja nagradila 8 spontanim aplavzom. Tudi kritika mojih nastopov mi zelo ugaja. Ljubljana, o kateri sem že često čula, izredno prikupno mesto in me vedno spominja na Sofijo. Vse. kar vidim tu Pri vas, je tako simpatično, domače. Zelo ljubezniva sta ravnatelj opere g. Polič in dirigent g. Stritof, ki bo vodil moj jutrišnji nastop. Zvečer sem prisostvovaja Wagner-Regenyjevi operi »Kraljičin Ijublje-uec€. ki mi je zelo ugajala. Vi imate izvrstne operne moči! V nadaljnem pogovoru mu je opisala svoj obsežni operni repertoar. Med svoje najboljše Partije prišteva »Madame Butterflv« in »Manono«, kateri sledijo še »Traviatac. Margareta v »Faustu«, Mimi v »La Bohemi«, »Mijmon«-. Nedda v *Pagliaccih«, Tatjana v »Evjreniju Onjegimp, Pamina v >Carohni piščalkU, Sulamit v >Kraljici Fabski* in dru sre. Ledeniki v naših alpah Ljubljana, dO. januarja. Turistovski klub Skala je lani ustanovil alpinistično šolo, ki si je nadela nalogo, da z javnimi predavanji seznani nase planince z vsem. kar mora hribolazec vedeti o planinah. Alpinistična šola je priredila že dve taki predavanji. Zlasti poučno je bPo predavanje znanega kartografa dr. Valter-ia Bohinca o delu ledenikov v naših alpah. Žal predavatelj le ni imel potrabnin diapozitivov, ki bi njegova izvajanja ponazorili. Kljub temu je* bilo predavanje zek> zanimivo. Mnogo planincev, ki ne vado, kako so nastale globoke in ozke doline s strmimi skalnatimi stenami, ki jih najdemo povsod V Sloveniji. Te doline so plod razdiralnega dela mogočnih ledenikov, ki so nenebomi potovali in z gibanjem obrusili gore ter zapustili močno razčlenjena st»e. Tako so nastale doline ki nam omogočajo, da se po njih povzpnemo na gore. Tako je n. pr. Severna stena Triglava plod ledeniškega dela. Največ ledenikov je v Skandinaviji na NorveSkem, kjsr segajo do morske obale. Mogočni in veličastni fjordi, ki jih pride vsako leto občudovat na tisoče tujcev, so izdolbli ledeniki. Najdaljši ledenik je vrvici. Jugoslavija danes nima nobenega ledenika. Govorimo sicer o triglavskem ledeniku, vendar to ni pravi ledenik, temveč tako zvani :>zeleni sneg«, ki ima vs eznake ledenika, ni pa tako nastal kakor drugi ie-deniki. Ta »zeleni sneg<. ki se giblje kakor ledeni, je še prav malo raziskan. Ko je predavatelj opisal ledeno dobo. je podrobno sestavo ledenikov, njihovo giba-nj*1 in delovanje. Ledeniki so bili in so Se najmogočnejši in najveličastnajši naravni kipar, ki so izklesali mnogo prekrasnih le-deiških jam izdolbli pa tudi nevarne le-deniške razpoke. Naš največji ledenik je bil v dolin] Save Začel se je nekje pri Trbižu, kjer se je začel tudi tako imenovani Dravski ledenik. Dr. Bohinee Je govoril tudi o prebivalcih ledene dobe. Tedanji 'Judje so imeli svoja lovišča v gorah, zlasti v poletnem času. To nam dokazujejo razne jame zijalke, v katerih so se našli ostanki jamskega medveda in pa izdelki tedanjega človeka. Dr. Valter Bohinee ho svoje predavanje v kratkem ponovil, tokrat z diapozitivi. deputacija v Beogradu Kočevje, 29. januarju Kočevska deputacija se je vrnila iz Beograda. Našo javnost zanima, kaj je dosegla v Beogradu. Deputaciju je »ročila posebno spomenico, radi nameravane ukinitve kočevske gimnazije gg. ministrom 2ivkoviču, 9toševiču in Kreku. V tej spo-tnenaci so prav izčrpno navedeni vsi momenti, ki govore proti ukinitvi gknnazije Statistično je dokazano, da sluzi kočevska gimnazija predvsem izobrazbi mladine slovenskega malega človeka in dalje, da število dijaštva od leta do leta narašča Slovenska gimnazija p* opravlja tudi važno kulturno delo med Slovenci, ki bivajo na kočevskem narodnostno mešanem ozemlju. Deputacijo, v kateri so bili gg. mestni župan. Lovski Anton, prof Ursič. trgovec ZdraviS ki učitelj PoterKn, je sprejel I najprej prosvetni minister in ji obljubi L da bo po atoanosta skušal obraniti neokrnjeno kočevsko gimnazijo. Povdarjal pa je pfi tem, da ima dravska banovina procentualno največ gimnazij v naši državi, saj pride na vsakih 80.000 prebivalcev v dravski banovini po ena gimnazija, d oči m pride v vardarski banovini ena gimnazija sate na 500.000 prebivalcev. Nato je bila deputacija sprejeta še pri načelniku oddelka za srednje šole g. Kovačeviču. Po izčrpnih informacijah, ki mu jih jc podala naša deputati ja, je načelnik obljubil, da se bo zavzel za ohranitev kočevske gimnazije, v kolikor mu bo to pač mogoče, ker uvideVa potrebo, da kočevska gimnazija ostane neokrnjena. Glada dobave premoga sc je deputacija cgleaila tudi v prometnem rnirniiRtrstvu. Tu jo je sprejel načelnik strojnega odde-jenja Ing. Stefanovič. G. načelnik jc obljubil, da bo glede državnih dobav iz kočevskega rudnika vse uredil, tako, da bo ta zadeva rešena v zadovoljstvo vseh. V trgovinskem ministrstvu se jc deputacija mudila radi likvidacije mestne hra-rimice. Ker je likvidacija mestne hranilnice eno najvažnejših vprašanj našega mesta, je deputacija o tem vprašanju razpravljala z g. nače m ikom Boškovičem. Z. K. D. JUTRI ob ^3. bomo predvajali prekrasni barvani film iz otokov Bali LEGONG PLESALKA BOGOV ELITNI KINO MATICA SOKOL — Občni zbor Sokola I. Tabor. V mali dvorani Sokolskoga doma na Taboru je imel snoči marljivi Sokol I Tabor letni občni zbor ob prav lepi udeležbi članstva. Občni zbor jc vodil starosta br. Inž. Lado Bevc. Vsi društveni fukcijonarji so podali izčrpna poročila, iz katerih je bilo razvidno ogromno delo. ki ga je opravil Sokol 1 v lanskem letu. Podrobno poročilo o občnem zboru Priobčimo prihodnjič. — Sokol Ljubljana — Vič obvešča svoje članstvo in občinstvo, da so redne uradne ure vsak večer od 19. do pol 21., ob nedeljah in praznikih Pa od 10. do 1*?. V tom času morajo člani poravnati svoje obveznosti in dobiti ostale informacije. Uprava. — Češkoslovaška sokolska vrsta za Berlin. V Tvrševem domu je bila v soboto in nedeljo zadnja izbirna tekma češkoslovaških Sokolov za berlinsko olimpijado. Tekem so je udeležilo 27 članov pod vodstvom načelnika br. dr. Miroslava Klingerja. Sodniški zbor je sodil izredno strogo in objektivno. Vsi tekmovalci so izvajali obvezne vaje na orodju, obvezno prosto vajo in preskoke čez konja. Vseh dosegljivih točk je bilo 120 in so bČi doseženi naslednji uspehi: 1. Gaj-doš. Brno I 111.05 točk, 2. Hudcc, Vino-hradv, 107.40. 3. Petraček, Karlin IO6.60, 4. Tintera, Ml. Boleslav 101.40, 5. Benišek, Praški Sokol 100.18, 6. Loffler. Vinohradv, 0° 15, 7. Slađek, Bratislava IV, 08.40, 8. No-VOtnv. Vinohradv, 96.80. 9. Kollinger. Rod-nice, 94.30, 10. Sakač, Vinohradv, 92.50 itd. Iz poročil, ki smo jih dobili iz Prage je vrsta češkoslovaških Sokolov že danes izvrstno pripravljena in uvežbana ter braf je Čehoslo-vaki z največjimi nadami upajo na najčast-nejša mesta. Iz Maribora „Odgodite? smnskih tekem. Prireditveni odbor V. smuških tekem na Pohorju za prvenstvo SKJ, je za 31. januar t. 1. napovedane tekme odgodil na poznejši termin, in sicer na 14, 15. in 16. februarja. Prijave se sprejemajo do 7. februarja, žrebanje pa bo v sredo 12. februarja ob 16. url Prireditveni odbor bo z odgoditvijo pridobil na času in je pričakovati, da bodo tekme prava manifestacija sokolskega smučarstva. — Smrt ga je resila trpljenja. Pred dnevi se je pripetila pri podiranju drevja v Ribnici na Pohorju zelo težka nesreča. Padajoče drevo je z vso silo treščilo na 36-letnega delavca Josipa Vrhovnika ter mu zadalo smrtnonevarne rane na glavi. Kljub temu, da so nesrečneža tekoj prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so se zdravniki trudili, da bi mu rešili življenje, je Vrhovnik včeraj podlegel poškodbam. — Mariborskim mestnim uslužbencem so znižali plače. Vsa javnost je neprijetno presenečena nad sklepom mestnega sveta, po katerem so brez debate in pomišljanja znižali prejemke mariborskim mestnim uslužbencem ter jih zenačlh z državnimi. Sklep je bil sprejet po mestnem svetu na najkrajši seji in brez debate, ker je bilo mestnemu svetu sporočeno, da so z znižanjem zadovoljni tudf mestni uslužben ci?! No, s tem je socijalno tako Človekoljubno čuteča mestna občina mariborska ponovno dokazala da v vseh ozirih ščiti svoje uslužbence, kakor so gospodje te občinske uprave že tolikokrat naglasili. — Z davčne oprave. Opozarjamo davčne zavezance, da je 31. januarja 1936. zadnji dan za vlaganje davčnih prijav brez kazenskih posledic, in sicer za: prldobnino. davek na poslovni promet in luksu7 in rentnino za leto 1936 ter za vlaganje davc-nfli prliav kniigašev — davka na poslovni promet in lnksus za leto 1935 Dalje ie 3i ianuarla 1936 tudi skrajni rok a.) za plačilo točilne takse za T. polletje 1936 ter do polnilne prenosne takse za I. četrtletje 1936. odnosno za zavezance z letnim predpisom do 500 dinariev za vse leto 1936,— b.) za nabavo davčnih kart za hišno slu-Sabništvo za leto 1936 V interesu davčnih zavezancev ie. da do tega roka zadostijo •iavčnhn in taksnim obveznostim. —- V policijskem zaporu se ir obesi 1. Včeral ziutrai so našlf v mariborskih po-'»ciiskih zaporih obešenegra ^1-letnega *rt-ničarls Ferdfnands Maleenovifta iz Frama ki so ca aretirali zaradi prepovedane nos--»ie orožia Malr.enoviČ ie bH močno p'ian »1 «1 1e končfcl živlienie v duševni zmedenosti. Obesil se je s pasom na okove železne peči, ki je v celicL — »Kariera kancliata Uinziga« je prihodnja dramska novost, ki bo njena premiera v soboto, 1. februarja. Delo je napisal znani nemški pisatelj VV. Lichten-berg. 3Kariera- je tipična odrska komedija, ki preseneča po izborno obdelanem ai-žeju ter po mnogih komičnih, pa tudi sočutje vzbujajočih resnih prizorih, ki je pisatelj med nje natrosil mnogo duhovite, satire. Delo je zrežiral zna.nl ljubljanski režiser in književnik g. Bratko Kreft. V poeemeznih ulogab nastopijo Starčeva, Raabergerjeva. Ko&ič (VVinzig), Furijar. Nakrst, Gorinšek. Grom, Blaž. Verdonik in Košuta. — Do 5. februarja je čas. da se prijavijo interesenti za mojstrska izpitna predavanja, ki bodo prihodnji mesec. Tečaj bo brezplačen in se ga lahko udeležijo vsi rokodelski mojstri, pomočniki in tudi vajenci. — Vpričo otroka »i je prerezala vrst. V Vučji vasi pri Križevcih si je v kuhinji pred svojo 4 letno hčerko končala življenje posestnica Marija Ostrčeva. V domnevi, da boluje za neko neozdravljivo želodčno boleznijo, je Marija vzela moževo britvijo in nekaj trenutkov nato izkrvavela. Za ne-srečnico žaluje mož in 5 malih otrok. KOLEDAR Danes: četrtek 30. januarja katoličan!; Martina. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Bcdn i. Kino Ideal: Silva -- Kneginja Carda-sa, Kino Sloga: Triumf ljubezni. Ki on Union: Zmagovalec srca. Kino Šiška; Devica Orleanska Društvo Pravnik«: občni zbor ob 18, \f justični palači^ dvorana St. 79. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr Kmett Tvrševa cesta 45, Trrikoczv ded. Mestni trg 4, Usta^ selen-burgova ulica 7. Iz Litije — Opereta v šmartnern. Na odru So« kolskega društva so vprizorili v nedeljo opereto »Mežnarjeva Lizika . To opereto so vprizorili domačini že pred 8 leti, zdaj pa so jo ponovili na splošno željo občinstva. Glavne vloge so bile v rokah tistihf ki so nastopili ob prvi vprizoritvi. Za manjše vloge pa je dozorel med tem že nov gledališki in pevski naraščaj. Režijo je imel v rokah g. Cilo Hauptman. pevskq točke pa je navežbal in oskrbel tudi kla* virsko spremljavo nadučitelj g. Maks Ko* vačič. Občinstvo, ki je prišlo iz okolice, jo vse sodelujoče hvaležno aklamirak). šmar-čani bodo najbrž nastopili s to opereto tudi na odru litijskega Sokola. Utijani jim bomo hvaležni za njih poset. _ Nov odbor litijske Strelske družin^ Na svoji prvi seji po občnem zboru se jo konstituiral odbor Strelske družine takole: predsednik g. Janez Berce, podpredsednik g. Tone Jelnikarp tajnik g. Mam Zane, bla-gajničarka gdč. Mira Hrastnikova, prospoči ar pa g. Birjukov. V odboru pa je še več) drugih odbornikov. — utopljenka rz, Renk bo ostala, pokopana na, litijskem pokopališču. Poro a. I i smo že o najdbi utopljenke v P^enkah pni Zagorju. NTjemo truplo so odpel lali najprej v št. Lambert, kamor so Renke pristojne. V domnevi, da je utopljenka ga. Stuzzije« va, so jo prepeljali v Litijo, kjer je bila pri nas izvršena obdukcija. Komisija in domači so ugotovili, da utopljenka ni ga. Stuazijeva. Ko so nesrečno najdenko pokopali na našem pokopališču, se jc ogla*ni pri nas neki Ljubljančan, ki je že več dni pogrešal svojo sestro. Po kosu obleke, ki so jo imeli na sodišču, je spoznal, da jo utopljenka njegova sestra Sekimik Jožefa od Sv. Eme na štajerskem. Prvotne govoric e da bodo nesretno Emo izkopali m prepeljali doanov na štajersko, nimajo podlage. Ostala bo pokopana na našem pokopališču. Pokojna Ema j« bila krasotica in je šla bržkone v smrt zaradi ljubezni. Nedavno se je seznanila z nekim ljubljanskim uslužbencem, pa jo je poznanstva razočaralo. Sicer pa ni Ema nikomur zaupala skrivnosti svojega tragičnega koraka, niti ni zapustila nobenega pisma. Ugotoviti niso mogli niti kje je šla nesreonU ca v smrt. RADIO Pelek. H, I. 11.00; 5olsk^ ura-" Živalski nagon, razum ali kaj? — dvogovor — pogovarjata sestric in Marko (g. ArnoSt Adamir) — 12.00: Baletna glasba (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Razni jazz orkestri (plošče).__14.00: Vremen^io poročila, borzni tečaji. — 18.00: Ženska ura: O olju (ga Milena $erko). — 183): Rouss?-l: Pajkova pojedina, suita za orkester (plošče). — 18.4*>: Kaj moram vedeli o Okrožnem uradu (g. Rudolf Smersu). — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Komorni trio (gg. Drapah Gregorc Hanek _ 21.00: S.O.S. —na kratke valove — rad !»arka. Igrajo Člani Nar. gled. — 22.15: Prenos iz nebotičnika. SobeM, 1. II. 12.00: Pločra 7.a ploščo — nape v v rta-pev -- 12.45: Vremenska napoved, poročila 13.CO: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo — na-pev v napev. 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00 Za delopust (igra radijski orkester) — 18.40- Pereča zunanje politična vprašanja (g dr. Alojzij Ku-nar). — 1900" Napoved časa. vremenska napoved, poročila objava sporeda, obvestila. — 19.30- Nac ura* O Bosanski Gradiški (£gb). — 19.50: Prenos iz Bosanske Gr 1-diške. 22.00: Napoved časa. vremenski napoved, poročila, objava sporeda. —22.15: Operetna glasba (radijski orkester). Sfev. 24 MMMMMMM »SLOVENSKI NAROD« četrtek. 30. januarja 1936. Stran 3 DNEVNE VESTI — VSe naše ljubljanske naročnike, ki so z naročnino v zaostanku za več kot tri mesece* opozarjamo, da jim bomo list do 1- februarja ustavili, če dotlej ne poravnajo svojih obveznosti. — Vsem našim izven ljubljanskim naročnikom bomo v jutrišnji številki »Slovenskega Naroda« priložili polofendce m opozarjamo vse one, ki dolgujejo naročnino za tri mesece ali več, da jim bomo v soboto 1. februarja list ustavili, dokler ne izterjamo zaostalih zneskov. — Urni nafrt za osnovne in višje narodne šole. JUtJ razpisuje natečaj za izdelavo nrncira navrla za oenovne in višje narodne »sole. Prva nagrada znaSa 5.000, druga 3.000, tretja pa 2.000 I>in. Tri dela pa bodo nagrajena s tiskovno pohvalo in bodo tudi natisnjena. Natečaja se lahko udeleže člani JUU. Dela je treba predložiti do 1. julija in na ravilku označili za natečaj učnega načrta . V zaprti kuverti i1 treba priložiti ime in točen naslov avtorja. Dela belo pregledana do 1. avgusta. Nagrajena dela osianejo last JUU. KINO SLOGA TKLBFON 27—30 DANES ob 16.. 19.15 in 21.15 uri. opereta ljubavnoga razkošja TriumS ljubezni JAN K T GAVNOK si je s tem filmom spet utrdila svoj sloves in svojo popularnost. — Proslavi triletnire hitleriima v Zagrebu. V Novinarskem domu v Zagrebu je bila v torek svečana proslava 3 letnice zmage narodnega socializma v Nemčiji. Proslavo so organizirali zagrelški Nemci. Državni tajnik v pravosodnem mimstrstvu v Berlinu dr. Fr Msler je predaval o obnovi nemškega naroda in o narodnem socializmu, ki že tri leta vodi nemški narod. Dejal j s med drugim, da formalno pravo, ki vlada svet za hitierizem ne pomeni nič. Hitlerizem ni prevzel ideologije fašizma, ki proglaša suverenost države. Hitler proglasa suverenost naroda, ker je njegova moč večna, ona ustvarja in drži pokornu državo. Zato zahteva hitlerizem zvestobo, požrtvovalnost in delo. — Preložene amueke tekme. V soboto in nedeljo bi moralo biti na Polževem I. državno mladinsko in srednješolsko prvenstvo v amuSkem teku m akakib. Ker pa ni snega, je prireditev preložena in bo nov termin objavljen z novim raspisom. Tudi .mućke tekme aa prvenstvo SKJ. ki bi se morale pričeti jutri na Pohorju, so odgođene in sicer na 14., 15. m 16. februarja. Prijave se sprejemajo do 7. februarja, žrebanje bo pa 12. februarja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Rogaški Slatini, Beogradu. Sarajevu in Skopi ju. Najvišja tempe raiura j? znašala v Splitu 14. Sarajevu 1-, v Skoplju 11, v Heogradu 10, v Mariboru. Kogaški Slatini in Zagrebu 8. v Ljubljani 4.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.J. temperatura je znašala 1/2. — Samomor je napovedala. Trgovska pomočnica Ivanka Kuleš, uslužbena pri zagrebški tvrdki Kastner & Oehler je tv? dni brez sledu izginila. Zapustila je tri poslovilna pisma. V pismu namenjenem materi pravi, da gre v smrt. ker se ji zdi življenje prazno, češ da je nima nihče rad. V pismu govori o nekem Lovni, ki jo je zapustil. Gre torej za nesrečno ljubezen, ki je najbrž zahtevala novo žrtev. Kdor bi pa voailo neupravičeno odtegnil komisijskemu pregledu, bo občutno kaznovan. Vozilo pa bo takoj stavljeno iz prometa ter odvzete evid. tablice. —Ij Reševanje prometnih vprašanj v Ljubljani. Že delj časa se nam obeta nov policijski red. Zdaj so baje razmere povsem do zorele zanj, češ, da so razne cestne regulacije in prekopavanja končana. Menda bi cestni red ne škodoval tudi prej, ko bo prekopavali ceste. Na moremo pa tudi reči. da je zdaj konec razkopavanja. :> Napredek mesta- to zopet diktiral, da bodo mrcvarili ceste zdaj tu zdaj tam. če že ne bomo povsem zaspali v Ljubljani. Velikih zahtev pa pri nas nima nihče. Avtomobil isti so se zavzemali za namestitev prometnih (mednarodnih) znakov po mestu, a doslej ui»o še dosegli posebnih uspehov. Ze nekaj let sloje mednarodni prometni znaki v ljubljanski obliki v Dalmatinovi ulici; pritrjeni so na stojalih za signalne cestne luči, torej so le n?kaj začasnega. Ob tej priliki pa hočemo registrirati samo ponoven znak napredka v reševanju naših prometnih vprašanj. V Vos-n jakovi ulici so namreč postavili ob križišču D vojakove ulice drog in na njem pritrdili prometni znak, ki pra\i, da je izvoz na Gospo? ve t.« ko cesto prepovedan. Vsa druga znamenja napredka v tem pogledu bomo pa lahko sproti zapisali prihodnja leta. —lj Wolfov« ulico so pričeli te dni zopet krpati in popravljati. Pred leti so to ulico tlakovali z drobnimi kockami !n jo dobro utrdili. \Yolfova ulica pa je izredno promet- ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES PREMIERA VELEFILMA PO ZNANEM ROMANI VIKTOR HUGO • ja (LES MISERABLES) FILM SIJAJNE IGRE, MOČNE VSEBINE IN PODVIGOV. CH. LAUGHTON — znan iz filma »Henrik VIII.« — FRIDERIK MARCH — največji ljubavnik PREDSTAVE ob 4., 7. in — PREDPRODAJA od 11. do pol 13. mere v družini gospe Dulake, ki j: je edino geslo: morala. V resnici pa je hiša polna nemoralnosti. Delo je zelo efektno in prepleteno x drastičnim humorjem. Nabavite si ^stopnice v predprodaji. ki bo v nedeljo od 10. do 12. in 15. do 17. ure. — 1] Korušci! Klub koroških Slovencev v Ljubljani priredi v aatolo i. februarja ob 'J0.30 v salonu restavracije Pri 8esttei svoj običajni mesečni večer s pr?davanj mi. Vabijo ;se vsi koroški rojaki in prrijatelji Koroško. — Blaznež pobegnil. Iz bolnice za duševne bolezni na Poljanski cesti je te dni pobegnil 56-letni Martin Barič, rojen v Našicah in tja pristojen. Slaboumnež je majhne, šibke postave, zagorelega obraza, ostrižen, zdravih zob. Nosi rjavo obleko, na glavi ima športno čepico, obut je v težke okovane čevlje. Govori hrvatsko. — Umor industrijalca Ambrozija pojasnjen. Umor l>ogatoga industrijalca Geza Ani- na, saj gre ]M> nji domala ves promet od jugozapadne strani v središče mesta in obratno. Zato ni čuda, da so se kocke deloma že razmajale. Treba je bilo utrdi1 i in uravnati manjše in večje ploskve ter stare obrabljene kocke nadomestiti z novimi. —lj Zveza bančnih, lavarovalnih. trgovskih in industrijskih uradnikov lugeslavije podružnica Ljubljana vabi svoje članstvo na današnji sestanek, ki se vrši ob 20. v salo- Kino Union, tel. 22-31 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri velenapeti film športnih senzacij Zmagovalec srca KARI, LUDVIK DIEHL in DOROTHEA \VIECK POZOR! Londonske pogrebne svečanosti za umrlim angleškim kraljem Jurijem V. v najnovejšem zvočnem tednika KOT DODATEK: vCARMEN« — izvajano po berlinskem simfoničnem orkestru. —lj Tatvine. Iz Seunigove trgovine aa Siareui Irjjn je bilo t« dni ukradenih 33 črnih ševro kož, vrednih nad 3000 l>iu. Mariji K- je drzen žepar izmaknil iz /.epu nt Vodnikovem trgu rjavo denarnico, v kateri je imela T-O l>in. Iz prostorov />dužeaih opekarn aa Viču je te dni ukradel nekdo vrtalni -*»-<»: • — »•'»•"•ti; ihktoii. vreden 1000 Din. I S svojim prekrasnim petjem Vas bo spet očarala v KINU UNIONU MARTHA EGGERTH v velefilmu Njen največji uspeh — I [mikom in dolžnikom se da pomagati samo s konverzaeljo dolgov. V Subo- tici je bilo te dni veliko gospodarsko zborovanje, na katerem se je zbralo največ dolžnikov. Govorilo se je izključno o omi-Ijenju gospodarske krize. Vsi govorniki so predlagali 50 r>. odpis dolgov in se zavzemali za inflacijo. Seveda pa ni nihče pomislil na nevarnost inflacije, čeprav so dobro znane njene pogubne posledice v Avstriji in Nemčiji, kjer je pripravila na tisoče ljudi ob eksistenco. Treznejši govorniki so naglašali, da se da upniku in dolžniku pomagati z konverzijo dolgov. Zdravilišče RADIO - THERMA, LAŠKO Radioaktivne termalne kopeli 8718 C. Izvrstno zdravljenje revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze i. t. d. Odprto tudi v zimskem času. Pavšalna p.mzija za 10 dni 800.— Din. za 20 dni 1.100.—. V penziji je vračunana soba. prehrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekt -» od uprave zdravilišča. — Tujski promet v Dubrovniku. V IXl-brovniku se je mudilo lani 10.756 gostov, v Cavcatu 1385. v Lopadu 3591. v Olebiču 1245. število letoviščarjev je lani v primeri s predlanskim letom naraslo za 2%, število prenočnin je pa padlo za 10rr. Za,-nimivo je. da je bilo v Dubrovniku inozemskih letoviščarjev 10c/c, naših državljanov pa 30rr. dočim je po drugih letoviščih baš narobe. Velika pošiljka vseh vrst MORSKIH RIB danes dospela. »VINARNA KAJFEŽ« NEBOTIČNIK — vf°rai^nJa megla je bila iiređno gost.i in je stala zelo visoko. Raztezala se je ne samo po barjanskih krajih in po mestu ter okolici, marveč je segla še daleč nad Kranj in so bili v solncu šele kraji blizu Jeseni?. Xa bližnjih vrhovih so imeli včeraj solnce. Planine, ki so zasnežene globoko doli po pobočjih, so se lesketale v solncu dokler se ni pod mrak pričelo oblačiti, ker je zapihal severozapadnik. o katerem pravijo, da rad prinese sneg. lega zaenkrat še nismo dobili, pač ga pa napovedujejo. Zaenkrat imamo še meglo, ki pa ni tako gosta, kakor včeraj. Danes so v solncu že bližnji gorenjski kraji, ravno tako sije solnee ludi na dolenjsko stran ter so bili zjutraj brez megle že pod Rožnikom. brozija v 1'etrovgradu je kotu-no pojasnjen. Policija je aretirala več osumljencev med i.jimi tudi mladega Imro Maierja. o Katerem se je pa izkazalo, da je nedolžen. -Morilec je drugi mladenič Milan Oobrič - GtjU-rašinovič rojen leta 191 ."> v Bastajah. srez Daruvar. Za njim je policija izdala tiralico. Njegov pajdaš Ljubomir Sta noši č je bil aretiran in J3 izpovedal« da ima Dobrič v domačem kraju relo razbojniško tolpo. — Pozor pred sleparjem. Po mestu in deželi se klati neki Mate Tomaž iz Jasenic v Dalmaciji, ki pobira podpore za brodolomce. Strankam predloži pismo s podpisom nekega senatorja, ki je pa falzificira-no. Oblasti opozarjajo prebivalstvo, naj ne naseda sleparju. mi restavracije : Zvezda . Referent predse-1-nik Vrančić Vladimir o temi Razširjeni" |>okojninskega zavarovanja na teritorij cele države .. Prosimo za točno in polnoStevilno udeležbo. Upravni odbor. —lj Na planinski ples y soboto dne 1. februarja na Tabor naj -pridejo planinci oblečeni sorazmerno svojim turam. Dobrodošle so narodne noše. Vsaki dve leti enkrat se snidejo planinci na planinskem plesu da se v družbi planinskih tovarišev razvesele ter naplešejo. Letos govori o tem plesu vsa Ljubljana. Priprave na Taboru so v polnem teku. Dvorana bo spremenjena v gozd pod Triglavom in severna stena f —lj LetoJinj koncert pevskega zbora QIa -bene Malice ljubljanske nam prinaša pove-I čini prvo izvedbo v Ljubljani, predvsem 1 opozarjamo na simfonično .-liko Zelezo'ivar-* niča, ki jo je napisal ruski skladatelj Mu-solov. Delo izvaja pri nas pomnoženi operni orkestar pod vodstvom ravnatelja Potica, Simfonična slika Steleaolivarniea je napisu n i tako učinkovito, da se se je morala doslej fte v vsakem koncertu ponavljati tudi pa dvakrat, kjer je bila izvajana. Izvaja pa ><• po celi Evropi. Koncert Glasbene Matii" bo v petek, dne 7. februarja v opernem Ele* dališču. —I j Drevi v Trgovskem domu plesnu taja abiturientskega tečaja zbornice za TOl, igra RonnJ'. Vljudno vaMjeni- ■ Zvočni kino Ideal Samo še danes ob 4.. 7. In 9*4 M A RT IIA EGCiKKTH poje v opereti Silva — Kneginja čardaša \ stopniue 4.30, 6.50 in 10 Din. — lj »Propaganda I Ječve« daje navodila za pravilne Dečve od 1-4, palača Viktorija mezzamn. Iz Celja —r »Pečeni s re*le<. ki jo bo npt'i7 ■jO. v Mjalaftl ffledaliftču v Celju, je za abonma. NealK)nent' naj si čimprej preskrbijo vstopnice v predprodaji v trafiki PVajie-t.i aa Dečkovem trgu — c Trije delatri »o *e uuiic-rečili. \ i<>-rek ukroji IS to >e pri delu v kemičui t<»-\;niii iti pra/.arni v (tabarJM pimeirecilj litje delavci in >irer 50letal karei Podl-'-nik z Dečkove ceste. U 1-tiii Martin Košir ! l»o-i i-ovf in 3sletal Alojzij Tratnik iz Kagran da. Ko po •pu&eall razbeljen balutf i \i>f)o. je vioča voda pljusku i la na njr in vse tri hudo poparila po obeh iumjuIi. Ponesrereii« ct» so prepeljali v bolnico. —r Prijavite lovske pse-ruvaje! Lovri, ki itauujejo v območju obeine eeljake, naj jaijavijo Lovsktuim druitvu v Celja takoj, najpaaaej; pa do 3. februarja tvoje 1'» pad, ki m ol enem ■pacabljaja lesi č\ivaii. V prijavi j- treba aaveetl Ime In Oivati^čo lastnika, stavilo (»sov, njih ime in pa«no. Naše gledališče DR A M A četrtek. :U). jaauarja: We< Irae. Premiera, lied Četrtek Petek, SI. janea'ia: 0t> 1 a. uri Ur atotikir n.« Mutavi. Diittška predstava. Olehoho 'nizane cene od d<» M Din. Soi.oia. i. februarja- Veaeii taiji i>ot. h« ven. 2niaaae čase. Nitielja. '2. b'brurja: <>t» 15. ITbOfra Ančka. Mladinska predstava (tloboko mi liano cejie od |5 Ibn iun /dol. < >b lo. rVasaH i ceste raven Znižan-* cen v OPEK A Četrtek, 90. januarja: Misdani«' ButteHlv. Gmstovaaje je. .lovovi«'" -ftavaSevska iz Sofije. Izven. Petek, «U. januarja: tapffio Sobota, 1. februarja: Salom.• lb-d C. Nedelja. 2. fabruarja' Ob 19 Preftnantanl grad, l7v«Mi. Glotoko Eniiaae cene. Ob JO. Mauoji. lioritovanje ge. lovovi' - Ko- va cev - U • ■ Stdije. Izven, I Pride! Pride! KINO SLOGA OPERETA ROBERTA STOLZA IN E. KALMANA JESENSKI MANEVRI SUSI LANNER - HANS SOEHNKKK. LEO SLEZAK IDA VTOST I V Sokolskem domu na Vifti v soboto 1. II. ob 20. SMEH - ZARES — Popravi. Včeraj je nam Ropet hudopo-nanajaJ tiskarski škrat. V notici o letošnjih velesejmih v Ljubljani je treba popraviti, da bo spomladanski velesejem od 30. maja do 8. junija, v notici o statistiki proračunskega oddelka finančnega ministrstva je na pravil tiskarski »krat iz finančne direkcije y Ljubljani finan«mo ministrstvo. — Na dosmrtno ječo obsojeni umri od lakote. Na dosmrtno ječo obsojeni Sveto-zar Lukio v Po2arevcu je začel v jeei gladovno stavko in je v sredo popoldne umrl. Gladoval je celih 62 dni in je dosegel svojevrsten rekord. Zadnjih pet dni je sicer zavžil nekaj hrane, toda bil je že tako izčrpan, da mu to ni moglo več pomagati. Vsak dan je popil samo nekaj postane vode. Iz Ljubljane — lj Jubilej Franra Jetnca. V ponedeljek je praznoval upokojeni postni uradnik g. Franc Jemer v krogu svoje ugledne druži 70. rojstni dan. Slavij^nec je bil rojen leta 1860 v Ljubljani kot sin trgovca in častnega meJcana. Po dovršenih študijah se je I>osvetil postni službi. Na glavni pošti je služboval okrog '20 let. približno toliko pa tudi na kolodvorski pošti. Poštno službo je opravljal kot čmovojnik tudi med vojno in ker je t-il vedno zaveden Slovenec, je maio manjkalo, da ga niso spravili ovaduhi ua Suhi bajer. V srečnem zakonu s svojo zvesto, dobro in plemenito življenjsko družico, živi že 47 let. Strašni potres leta 1895 mu je bil do tal porušil rojstno hišo na Tržaški cesti, loda to ni strlo niegove žilavosti, kmalu si je zgradil drugo. Takrat sta mu tudi v enem tednu umrla dva otroka, tako da ima sedaj samo še sina Edvarda, ki je ugl»3den ljubljanski zdravnik, poročen s Kocbekovo hčerko iz Kranja in hčerko Erno. poročeno z živinozdravnikom Riglerjem. Zdaj uživa slavijenee zasluženi pokoj, čeprav ima že sedem k rižev na ramah, je še čil. krepak in ndadosten. da bi mu jih človek komaj prisodil pet. številnim njegovim prijateljem in znancem, ki so mu čestitali k lepemu jubileju, se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi usoda naklonila slavijencu še mnogo let v sreči in zadovoljstvu. —lj Pregled motornih vozil. Dne 4. 6. in 7. februarja od 8. do 12. in od 14.30 do 16.30 se vrsi redni letni pregled motornih vozil aa policijaki okoliš, kot običajno, v Ljubljani na Bregu št. 20 pri mostu Sv. Jakoba, dohod z Novega trga. V to svrho so bila razposlana lastnikom motornih vozil v Ljubljani posebna vabila. Uprava policije poziva prizadete, da v ia-oglb posledic, točno upoštevajo dotočUa navedena v vabilu. Nepravočasno pripel]«, no voziIo> z« katero je bila prijava pre-pozno vložena ali pa da je opis v prijavi pomanjkljivo izpolnjen, bo komiaija izločila iz vrstnega reda in ga bo mogoče pregledati sele po 12. odnosno ^6.30 uri. bo gledala na plešočo mladino. Pijača bo poceni, jedača pa skoraj zastonj. Za tri kovače se bomo veselili v3o noč. Kdor jih premore, naj pride, kdor pa ne, pa naj tudi pride. Bo že našel kakšnega peticne-ga turista, da ga bo na svoji vrvi rešil iz krize. u— Iz ljubljanske porodnišnice. V }>oro-dnidnicj v Ljubljani je bilo ta mesec tako ogromno število porodov, da je začelo primanjkovati postelj in prostora. Do danes je rodilo že 178 žen. za dvajset več nego In ni v istem razdobju. Zaradi tega ni mogoče temeljito snažiti in desinfieirati prostorov. Nevarnost, da bi zaradi tega utegnile nastati resne zdravstvene neprilike, je velika. Zato je priporočati našim nosečim /er.am. naj gredo rodit v bolnišnico le tedaj, če nosečnost ni pravilna, če doma absolutno ni na razpolago prostora in nege in če so gospodarske razmere res tako slatke, da porodnice ne morejo pfačati stroškov za porod v domači hiši. Posebno Premožne /ene naj ne bi odvzemale mesta onim revnim, ki doma nimajo niti primerne-a stanovanja, niti postrežbe, niti denarja. Zdravniki naj bi pošiljali v bolnišnico samo komplicirane primere« —lj Morala go»pe Dulake. v nedeljo 2. februarja uprizore šentjakobčani komedijo Morala gospe Dulake«. V tem deli. opisuje poljska pisateljica Lapolska raz- Moja predobra, srčno ljubljena soproga, zvesta družica vseh mojih srečnih in žalostnih dni. g:ospa {Justina (Požar je po dolgem bolehanju, previđena s svetotajstvi za umirajoče, danes ob 3. uri zjutraj boguvdano za vedno zatisnila svoje blage oči. Nepozabno rajnico spremimo na njeni zadnji poti v soboto. 1. febr. ob 3. uri iz hiše žalosti, Tavčarjeva ulica 15. na pokopališče k Sv. Križu in položimo v rodbinski grob k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek. 3. februarja ob '28. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri altarju sv. križa. LJUBLJANA. 30. januarja 1936. Dr. LOVRO POZA K, vladni svetnik in gimnazijski direktor v p. MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Lan 3.—, preklici Za plamene odgovore glede snem ko. —- Popustov i 1 Din, davek S Din, je treba priložiti ne RAzno so par, rfajmanjil davek S." Dtn VSEGA V IZOBILJU za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, oblek. Hubertu-sov, pumnaric itd. pri Presker-ju Sv. Petra cesta 14. 6-T. STAnOVANA 60 pas. davek 8.- Dtn NajmanjiJ nosek 8 Dm TRISOBNO stanovanje krasno, z najlepšim konforlom v najlepšem centru mu oddam za tako i-Poizva se v gostilni Kajfež, Horjanska uI. 4. 4Č1 Narodna tisk ar na LJUBLJANA KNAFUISVA • Staut 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 30- januarja 1936. Stev. 24 Rudniški nameščenci so zborovali Ta najstarejša strokovna organizacija šteje 138 Članov vanje, kjer se je dal zapreti v omaro. Ponoči je pa menda zaspal in sele zjutraj, ko aa zakonca vstala, je skočil iz omare in ustrelil na mojstra, pa ga ni zadel. Potem se je zopet zaprl v omaro in streljal na vse strani. Mojstra je zadel samo v desno roko. dele policija ga je ukrotila. Ko so ga aretirali, je izjavil, da je streljal, ker je do ušes zaljubljen v mojstrovo ženo. Splošna razprodaja na Holandskem Kdor je prišel te dni na 1 lolandsko, je strme! nad nizkimi cenami, le vseli izložbenih oicen. lepakov, letakov in oglasov je kričala v svet beseda: »Razprodaja«. Tako velika razprodaja je gotovo nezdrava posledica gospodarske krize. Holandska ima 400.000 brezposelnih, kar pomeni vsega prebivalstva. Toda razprodajo po vsej državi je prinesel nov zakon, na svetu gotovo edinstven. Pogoste prošnje za dovoljenje likvidacijskih. sezonskih in drugih razpredaj so napotile holadsko vlado k. drakoničnemu ukrepu. Izdan je bil poseben zakon, ki do^oČ^. da se razprodaja dovoljuje splošno, toda izključno samo cd 2. do 24. januarja. S tem ukrepom je preprečila vlada umazano konkurenco in omogočila trgovcem prodajati blago v pošteni konkurenci. Neka veletrgovina v Rotterdamu je inse-rirala pred zaCetkom razprodaje, da bo prodajala otroške oblekce po centu aH r našem denarju približno po 50 par. Ljudje so prihajali v trgovino z nezaupanjem, toda prepričali so se. da oglas ni lagal. Seveda so vso zalogo otroških obleke kar razgrabili. Veletrgovec bi bil lahko z enakim uspehom ofclekce razdelil med ljudi zastonj, toda. to zakon prepoveduje. Veletrgovina s čevlji je ponujala čevlje, ki so jih prodajali poprej po 10 cekinov, po 30 centov ali v našem denarju po 13 Din. Iz izložbenih cken so lahko kupili l}uuje vse, kar trgovci niso mogli prodati lani al* v zadnjih petih letih. Sredi januarja so sc pojavile na ulicah posledice tega lova za cenenim blagom — fantastične barve, eksotični vzorci oblek in plašče v itd. Holandska .ima kot rečeno 400.000 brezposelnih, pa tudi ogromne množine denarja, ki leži v bankah in zasebnih blagajnah. V nekem podeželskem mestecu so r>tv»o»rili pred dobrim letom hranilnico s prvo vlogo 200 zlatnik o v. a ićaj ima že 3.000.000 vlog. Kdor ima denar, ga krčevito drži. V januarju so se bogati in siromašni vrgH na razprodajo, vsi so se čutili enako siromašne, vsi enako srečne v lovu za cenenim blagem. Normalno H ago po norrruHr.Vh cenah pa seveda ni Šlo v promet. Sele zdaj M Holandci zopet zavedajo, da je na svetu C*os»podarska kriza in da je b;la sreča zelo kratka Aleksander Zubkov umrl Burno življenje enega največjih povojnih pustolovcev, svaka bivšega nemškega cesarja Trbovlje, 26. januarja V nedeljo dopoldne se je zbralo v društvenih lokalih tukajšnje rudniške restavracije članstvo Društva rudniških nameščencev, da pregleda delo stanovske organizacije v preteklem poslovnem letu in začrta smernice bodočega strokovnega udejstvovanja. Letošnji občni zbor je bil izredno dobro obiskan, kakor že dolga leta ne, kar najbolje dokazuje, da so bile gotove akcije v preteklem letu, naperjene zoper stanovsko solidarnost in tovari-ško slogo med rudniškim nameščenstvom iluzorne in da je danes prej kot slej ogromna večina rudniškega nameščenstva strnjeno organizirana v svoji najstarejši strokovni organizacij, Društvu rudniških nameščencev. Občni zbor je vodil predsednik g. Fran Volčanšek, ki se je uvodoma spomnil med letom preminulih tovarišev ing. Iva Iva-noviča in Hugo Kerna. katerih spomin so navzoči počastli s -slava« klici. Nato pa je v kratkih obrisih očrtal trenutni položaj, ki se za rudniško nameščenstvo v preteklem letu v ničemur ni zboljšal, prej poslabšal, če uspehi delovanja društva niso taki. kakor bi jih vsi želeli, to ni pripisati društvu, marveč splošni socijalni in gospodarski krizi, ki še vedno ni v upadanju. Odbor društva je storil vse, kar je bilo le mogoče v zaščito in obrambo ntere-sov svojega članstva, zlasti, da bi se vsaj dosedanje socijalne pridobitve rudniškega nameščenstva ohranilo. Govornik se je nato z obžalovanjem dotaknil tudi nekaterih pojavov, ki so imeli namen razbiti tradicijonalno stanovsko slogo in tovarištvo med tehničnim in adirunistrativnim rudniškim nameščenstvom. V zadnjem času pa že mladi in borbeni voditelji, ki so računali nedvomno z velikimi uspehi svoje nove organizacije, uvidevajo, da so storili pogreško, zlasti ker se jim ni pridružilo ono število tehničnih nameščencev, kakor so računali. Tudi tehnični rudniški nameščenci uvidevajo, da v sedanjem težkem položaju ko gre za obrambo najvi-talnejših interesov rudniškega nameščenstva ne glede na položaj, ne kaže cepiti sil in razkrajati stanovske solidarnosti njihove najstarejše sociajlne zaščitnice, ki je rudniškemu nameščenstvu, tako tehničnemu kakor administrativnemu, priborila že nebroj dobrin, pridobljene pridobitve r»n vslkdar z uspehom branila. Pred dobrima dvema Udoma so spoznali porotniki v Clevelandu Franceta Basaja krivim ropa in ga obsodili na 25 let ječe.Njegov trat Maks je pa dosegel, da je istih 13 porotnikov zdaj podpisalo izjavo, da je France nedolžen. Porotniki sami prosijo guvernerja, naj Basaja takoj izpusti. Basa j je bil prvi obsojenec v državi Ohio, ki se je podvrgel operaciji tako zvauega laž - detektorja. To je aparat, ki dožene, če človek laže ali r.e. Vse oblasti s? strinjajo v lam, da je aparat dognal, da Basaj ni lagal in da je nedolžen, ker je rok za prijavo novih dokazov že potekel. Samo guverner ima pravico izpustiti ga. M?d tena se je žo našel pravi krivec, toda Basaj se vedno sedi v jeci. Take so pač v Ameriki razmere. V bližini Genova, država Ohio se je smrtno ponesrečil Janez Oblak iz Ripleva. Peljal se je proti Clevelandu z avtomobilom, ki se mu je med vožnjo prevrnil. Oblak U dobil tako težke poškodbe, da je že čez pno uro v bolnici izdihnil. Star je bil šele 25 let. Veliko sleparijo s hranilnimi knjižicami so odkrili v Clevelandu. Oblasti so že nastopile proti sloparjem, ki so kupovali lira nilne knjižice raznih posojilnic in jamčili za popolno izplačilo, za jamstvo so pa dali svojim žrtvam grobišča na nekem pokopališču. Med žrtvami so tudi Slovenci Avgust Kovač, Franc MohoriČ, Peter Cigetič, Franc Perme. Marija H ras ta r, Rudolf Hrovat. Andrej Kocevar, Marija Mervar. Janez šporar in Fred Majzec. Umrli so v Clevelandu Janez Nemanič, star 56 let. doma iz Slavne vasi v Beli Krajini, Janez Gartncr, star fJl let. doma iz Mirne na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti in Viktor Zupančič, star 44 let, doma iz Dvora pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 28 loti. V Biwabiku je umrl Franc Jaklovič. star tJ5 let. Na farmi pri Chisholmu je umrla LION FEUCHTVVANGER: 142 V Zid Suss Roman Siissa so ta čas pripeljali na magistrat. Velika dvorana k biJa polna gledalcev. Cel zbor sodnikov je bil zbran tam v slavnostnih, črnih plaščih. 2id je vklel grobi, široki Gašsbergov obraz, nežni, zapeljivi Schutzov obraz z jastrebjim nosom, trdi, suhi, kruti Pflugov obraz in oelo obraz mladega Gotza, sicer brezpomemben, prazen on rdeč, a zdaj se je zdel oživljen po mržnji, maščevalnosti in zmagoslavju. Tedaj je spoznal, da mu rti namenjena svoboda, temveč smrt. In že je začel predsednik, tajni svetnik Garisberg s svojim votlim, neprijetnim glasom z močnim švabskim akcentom citati smrtno obsodbo. Siiss te poslušal v monotonem vrstnem redu naštevanje svojih zločinov, ropanje, veleizdajo, zločine proti vladarju in državi hi zaključek, da je za vse to on, Siiss, obsojen na smrt na vešalih. Videl je gosto natlačeno množico v premočno zakurjeni dvorani, visoke gospode, ministre, člane parlamenta, generale, vse v zelo sve-* čanem razpoloženju, zasople in prepote- Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tov. Leveč, je razbrati, da je imelo društvo lani 152 članov, med letom so izstopili 4, umrli 3, vpokojenih pa je bilo 7, tako da šteje krajevna skupina Trbovlje Se vedno 138 članov, kar najbolje dokazuje neosnovanost govoric in vesti, o izstopanju Članstva iz DRN. Dopisov je blo skupno 672, kar dokazuje živahno administrativno delavnost društva. Društvo je v več primerih z uspehom interveniralo, v Kočevju pa je bila med letom ustanovljena nova krajevna skupina. O stanju blagajne je poročal g Pran Ravnikar. Društvo je imelo lani 45.711.05 Din dohodkov, saldo pa je znašal 2262.55. Din Društvo ima naloženih v denarnih zavodih Din 63.673.69, premoženjsko stanje društva pa znaša 82.374.24, premoženje vseh krajevnih skupin DRN pa okroglo S milijona Din. Društvo je prispevalo k nabavi novega reševalnega avtomobila tuk. rudniške gasilske čete Din 2.600.-bolniških podpor je izplačalo članom pred v pokoj i tvi jo Din 4256, resnično bolnim Din 2560.-. pomrtnin pa je izplačala skupaj Din 1.400.- Pregledovalec računov g. Dolinar je poročal nato o vzornem vodstvu blagajne in predlagal absolutorij. Prosvetar g. Kostanjšek je poročal o knižnici društva, ki šteje z letošnjim prirastkom 76 novih knjig skupaj že 893 kniig različne leposlovne in strokovne vsebine. Gospodar g. štih je poročal o vrednosti društvenega inventarja, ki znaša Din 8800. Pri volitvah je bil soglasno z listki ponovno izvoljen predsednikom dolgoletni zaslužni predsednik g. Fran Volčanšek, tajnikom g. Gonelli Rudolf, blagajnikom pa g. Ravnikar. Ostali odbor pa je bil izvoljen z vzklikom in sicer gg. Bočko, To-man in Drnovšek za zapadno, štih za vzhodno, Bregar in Dolinar za separacijo, Kuhar za Agnes, Cukjati za rudn. konzum Leskovšek za cementarno, Rupnik za brat. skladnico in žibret za glavno pisarno. Pre-gledovalcem računov gg. čibej Jože in Bo-rišek Adalbert, delegatom za osrednjo glavno skupščino pa gg. Sredenšek, Kal-šek. Rep, Pust, TJšeničnik in Hribovšek. Pri raznoterostih se je razvila živahna debata o raznih perečih stanovskih problemih današnje dobe, nakar je bil občni zbor v najlepši tovariški slogi zaključen. Margareta Tanko, stara 54 let. Zapustila je pet sinov in pet hčera. Pri kopanju v Buenos Airesu je utonil France Kostie, ki je prispel v Argentino pred štirimi le!i. V Mil^aukee je umrl v bolnici Janez Klim. star (52 let. doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. V bolnici v Canonsburgu je umrl Janez Tomšič, star 42 let, doma iz Koritnice pri žt. Petru. V Ameriki je bil 15 let V Clevelandu je umrl France Prijatelj, sirtr 62 let, doma iz vasi Lebič pri Ribnici, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. V Stantonu je umrl Franc Pervišek, star 03 let, doma iz Zagorja ob Savi. V Mihvau-kee je pobrala pljučnica Franca Limonija. Pokojni je bil star 57 let in doma iz Doba pri Domžalah, odkoder je prišel v Ameriko pred 28 leti. V West Allisu je umrla vdova Ana Jeraj, stara b'4 let. doma iz Rečice v Savinjski dolini, odkoder je prišla v Ame riko pred dobrimi 30 leti. V Istem kraju je umrl Jože Bašelj, star 51 let, doma nekod iz Dolenjskega. V Ameriko je prišel pred 32 leti. V Sheboyganu je umrla -losi-pina Pire, roj. Bukovič. stara 25 let. Rojena je bila v Ameriki. y Chicagu je umrl Luka Skala. Če se mlad panj vname 15 letni Georg Clarac, brivski vajenec v Mirepoix v Franciji, se je do ušes zaljubil v ženo svojega mojstra 20 letno dražestno svetlolasko Giselo Nitron Chaubettovo. Fant pa ni imel srečo s svojo ljubeznijo, zaman je dokazoval mojstrovi ženi, da jo ima rad. Končno je odšel ves obupan iz brivnice in pustil na mizi listek, na katerem je bilo zapisano: >Storim nekaj strašnega, to bo dogodek, kakršnega še ne pomnite!« In res se je splazil v mojstrovo stano- ne. Videl je drobne, gnusne zveri, kako naskakuiejo veliko zver, ki je padla v prostovoljni u danosti v usodo, kako se zagrizalo v njo, kako se gneto na nji druga čez drugo v besni želji zasaditi zobe v umirajoče telo. Tedaj se ie naenkrat zdramil v njem prejšnji žid. Vzravnal se je visoko, odgovarjal je svojim sodnikom. Z eno potezo ledeno, stvarno ui ostro je izbrisal z obsodbe vso njeno patetično patino. Prve njegove besede so poslušali molče. Potem so pa zardeli od jeze nad tako predrznostjo planili visoki gospodje nanj prav tako. kakor druhal na ulic*, tulili so in udrihali po njem s ploščatimi stranmi mečev, da žim je vojaška straža koma: iztrgala obsojenca. Ko so ga peljali skozi bučečo dvorano, so se mu zagrizle v vrat trde. porogljive besede tajnega svetnika Pflu-ga: Žid. on, je dejal, da ga ne moremo obesiti višje, nego na vešala. Zdaj mu pokažemo to. 14. Z brzo pošto sta se peljala tz Hamburga rabbi Gabriel Oppenheimer van Straaten in rabbi Jonathan Evbeschutz. Med dolgo vožnjo sta govorila o najdol-gočasnejsTh stvareh. Opazovala sta tresoča se stegna konj- često izmenjanih vrancev in belcev, videla sta mimo hi- Včeraj smo med brzojavnimi vestmi kratko poročali, da je v Luksemburgu umrl Aleksander Zubkov, svak bivšega nemškega cesarja Viljema. mičnin so iztržili 300.000 mark. dočim so znašala pasiva 600.000 mark. Princesa je vložila tožbo za ločitev zakona, toda še predno je bil zakon razveljavljen, jo je v novembru 1929 pobrala pljučnica. Zubkov je prišel na njen pogreb v Bonn, a ponoči ga je policija zasačila pri orgijah in ga zaradi prepovedanega povratka obsodila, po prestani kazni pa izgnala v Luksemburg. Zubkov si je pa kmalu znal pomagati na noge. Za korespondenco s princeso so mu Hohenzollerncl izplačali 15.000 mark. Seveda jih je kmalu pognal, nato se je pa začelo zopet staro življenje: spet je bil natakar, pomival je krožnike, postal je sejmski mešetar, nato se je vpisal v francosko tujsko legijo, služil kot natakar v Oranu in se naposled naselil v Marseillesu. Od tam ae je vrnil v Luksemburg, kjer ga je doletela smrt. Iz Trbovelj moral zaetariti vaa sile, da jih realizira. — V Polni športni harmoniji je bil nato zaključen občni zbor. — — Občni zbor rudniških gasilcev: V nedeljo popoldne so imeli v tvojem domu občni zbor tukajšnji rudniški jisflel Vodil pa je predsednik g. Hauptman. ki je v kratkih imrkuh podal §liko delovanja rudniške gasilske čete v preteklem letu. TVžke razmere, ki vladajo v rudarskih revirjih, ovirajo tudi gasilski pokret v svojem razmahu. za'o Je morala četa mnoge občekoristne načne preložiti na poznejši las. ko ho gospodarska stiska zopet nekoliko popustil:*. — Obširnejšo poročilo pa je podal četni tajnik £. I ie. ki je poročal, da je od zadnjega občnega /bora poiailo število rednega članstva čete aa T aa 5T, ItovBe podpornih članov pa >e je zni/alo za enega na 1">1. \\eh pej je bilo 11. 1 M ji povelj>tva in 1 ftknpoj >eja vseh trhovelj>kih čet. Rednih v.« j, ki se jih je udeležilo 968 gasilcev, je bilo povprečno pa se je udeleževalo vaj 73"* rednega članstva. Dopisov je bilo ikapaj !50. Društvo je dalo v lastni režiji Izdela H nov moštveni avto. ki je /e tfavljea: v službo gasilstva. V delu pa je dov šPevijalni ambulančni avto znamke »Buiek*-, ki bi čel opravljati svojo človekoljubno nalogo začetkom maja. Zal pa zbrana >redstva z.da-leka ne l>odo kril;« vseh stroškov aabova tega avtomobila, rlasti. ker občina ra■ i i »kr-reneiia proračuna ni mojla ničesar prispevati. Pač pa je TPD vebkodu-no prispevata k nabavi Din 15.000.—. tako «la *e imajo jrasib i edino tej dobrotniei zahvaliti, da M"> lahko dali reševalni avto v delo. — Sled je še poročilo raznih odsekov, tako trorlhf nega. pev.*ke?ra in čitaloiškega. Oodbeni o.b sek je sodeloval pri vseh četnih prireditvah, zlasti Pa uspešno pri nedavni akademiji č^te v Društvenem domu. pravtako pa t »H i pevski odsek, ki ga vodi g. Janko Jerman in Šteje '2f> izvrstnih pevcev. Tudi četna knjižnica s*» vedno bolj izpopolnjuj«-* Ver se člani-irasilci ptalno zanimajo za dobr*-knjisre. — Ker je bil dnevni red izčrpan. )i predsednik z gasilskim pozdravom zaklju-89 ob.^ni zbor. — Iz Novega mesta — Ustanovni občni zbor SK Kandija. f Kandiji. delu našega mesta, se je ustanovil novi športni klub 7 istim imenom. >edaj po ustanovitvi SK Kandije. ima naše me sto dva športna kluba, in oba sta pod do brim vodstvom. Na ustanovnem občnem zboru SK Kandije. ki je bil pri g. Stanku Vovku. v navzočnosti srez. podnačelnika Preskarja. je bil izvoljen odbor, ki m pred seduje mag. pharm. g. Josip Ber: tudi blacrajniku g. Mišjaku Antonu za nji! trud in nastop — pohvalo. Tgotoviln se je. da četa ni prejela iz fi% gasilskeTa sklad) do danes še nobenega nakazila, k^r rejo ovira napredek čete, ker nim;i denarji za nabavo orodja in obleke. Samo na motorni brizcralni }a še Din 5.000 dolga, na ceveh pa Din 3.000.— Vaj je imela č*ta 0. po** rov v preteklem letu k sreči ni bilo. — Cele procesije brezposelnih romajo wH-nje čase skozi naše mesto Po večini so to ljudje iz Hrvatske, zlasti mnogo je Ličanov. Vsem tem revežem, ki so napol soli in bosi, je nekdo natvezil, da podjetje, ki gradi leznieo Št. Janž-Sevniea rabi par tisoč delavcev in da bodo spričo te potrebe takoj zaposleni. Ko pa pridejo na mesto. •# na svojo žalost prepričajo, da temu ni tako. Podjetje pri najboljši volji zaenkrat ne more zaposliti tolikega, števila delavcev, ker kolikor jih je rabilo, jih je bilo tudi spn jetih. In te procesije se zopet vračajo *ko*i naše mesto in pritiskajo na kljuke. pro«^<* milodarov. Ne pretiravamo, če trdimo, da so dnevi, ko pride v hi?o do ?0 takih sirom« kov. Mnenja smo. da bi bila dolžnost pri stojnih občin, da svoje ljudi napotijo ti delom le v tiste kraje, kjer bi v resnici lahko dobili zaslužek. V takih zadevah aa vedno in neobhodno potrebne resnične \v formacije. ki jih pristojne občine hhk dobe. Kupni domače blago! storil, storilo vse židovstvo. 0c h > usmrćen, dočrrn ostanejo niegov; snkr-vci-kristjani nekaznovani, poreko liudk:. da so žadje vsega krivi m iz tega Btsta-ne novo sovraštvo, novo preganjan ie in novo aor.e za vse Btovstvo. VaSa Visokost je miiostni gospod in vojvoda. Vaša Visokost ve, da žid ni kriv n>tč vcC in n?c mani kakor njegovi sokrivci-kristjani. Pride nesreča in nov pogrom tih poteptane in zatirane, če se bo posto palo z njim drugače kakor z drugimi. S pokornim in užaiošCenim srcem proe -mo Vašo Visokost, naj bo milostna nv mu in vsemu židovstvu. Izak Landauer je dejal: To, kar je storil rebe Ipfe! Siiss Oppenheimer. je povzročilo nmoffO izgub v denarju in imetju poedfnlni državljanom in vsej wurtembjršk de želi. Denarna Skoda se da poravnati z denarjem Združili smo se vsi židje in zbrali smo mnogo denarja, ogromne množine denarja. In prršli smo pros.t Vašo Visokost: Izpustite Jos-efa Sussa Oppenheimerja. Radi povrnemo vso 5kodr>, kolikor je ie napravil, povrnemo jo v toliki meri, da bo Wt5rtember-ška zopet prvcVitala in napredovala kakor prej. Ponujamo prostovoljno odškodnino petsto tisoč dvojnih dukafbov. oe izpustite JHda Josefa Sitssa Oppenheimerja. Slovenci v Ameriki čudna praksa porotnikov — žrtve sleparij s hranilnimi knjižicami — Novi grobovi Z Aleksandrom Zubkovim leže v grob eden največjih povojnih pustolovcev. Zubkov je bii rojen leta 1899 v Ivanovem, industrijskem mestecu blizu Moskve, kjer je bil njegov lastnik tekstilne tvornice. Študiral je gimnazijo in v Moskvi medicino, ob boljševiškem prevratu je pa pobegnil in je prišel leta 1921 v Reval, odtod pa na švedsko. Tri leta pozneje je bil že mornar na finskem parniku »Tor-borge, pozneje se je pa znašel v Berlinu, kjer se je zanj pričela cela vrsta pustolovščin. Najprej je bil fimski statist nato je pomival krožnike v restavraciji in stradal. Naposled se le naveličal vsega in hotel se je preseliti k nekemu sorodniku ki je bil posestnik plantaž v belgijskem Kongu- Med vožnjo y Antwerpen se je ustavil v Kolnu, kjer ga je neki znanec peljal v palačo Schaumburg v Bonnu in kjer se je seznanil s sestro bivšega nemškega cesarja vdovo princeso Viktorijo Hohenzollern-ško. s katero se je leta 1927 zaročil. Zaroka 61-letne princese s takrat 27-letnim Rusom je bila senzacija za ves svet. Ker je evangelska duhovščina v Bonnu odklonila poroko, sta bila 21. novembra 1927. v ] Bonnu poročena po grško-katoliških obredih. Zubkov je tudi po poroki nadaljeval svoje burno pustolovsko življenje. Naposled je posegla vmes policija, ki je ugotovila, da mož prav za prav nima potnega lista in dovoljenje za bivanje v Nemčiji 1n ga je Izgnala. Odpotoval je v Belgijo — a brez princese. V družbi malopridnih žensk je pognal skoraj vse princesino premoženje. Tudi v Belgiji je živel na njen račun, saj je upravljal princesino premoženje njegov prijatelj Ivanov. Naposled so odkrili razne sleparije in izdali za njim tiralico, obenem je bil pa nad njenim premoženjem razglašen stečaj. Pri dražbi njenih nepri- — Občni zbor SK Trbovlje; V soboto je ime! tukajšnji SK. Trbovlje svoj lt. letni občni zbor. Vodil ga je predsednik g. in/. Pavel Vrbič. ki je v svojem govoru nagla-sd razveseljivo dejstvo, da je klub tudi v preteklem poslovnem letu vzlic vsem težko-čam napredoval. To dokazuje tudi številna udeležba članstva na občnem zboru, ki je vedno znak dobre organizacije. — Iz tajniškega Poročila, ki ga -je podal g. Borišek. je posneti, da je klub tudi v pogledu administracije acrilno deloval, saj je imel preko 400 dopisov, kar je za športni klub izredno veliko. Borba med domaČimi klubi se je v preteklem letu nekoliko polegla, kar dokazuje, da se naši razmeroma še mladi športni pokreti vedno bolj zavedajo, da je splošni napredek športa mogoč le v plemenitem medsebojnem t^movanju. ne Pa v brezplodnem prerekanju in prepirih. — Blagajniško poročilo izkazuje sicer malenkosten padee napram prejšnjemu letu. kar je pa pripisati poslabšanju razmer v naši dolini. Celokupni denarni promet je znašal 28.000 Oin. kar je ta športni klub. ki šteje skupaj 161 članov vsekakor tudi lepa vsota. — Sledila so še poročila načelnikov noirometne. lahkoatlet-ske. plavalne in h:\zenske sekcije, ki so vsa kazala lep napredek našega najstarejšega nogometnega kluba. Zlasti j*1 bilo zanimivo poročilo nogometne sekcije, glasom katere je klub odigral v preteklem letu 80 tekem v naši dolini in izven Trbovelj. Pri tem je zmasral klub v 55 tekmah, zgubil pa je v •29 tekmah, dočim je bilo 6 tekem nedoločenih 1 skupno gol-diferen^o 130 : 79 v klu-bovo korist. — Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika kluba narodni poslanec laškega sreza g. Rudolf Pleskovič. — Pri slučajnostih je bilo stavljenih več koristnih predlogov in novi upravni odbor bo uečo krajino. Jirna pola. gore, gozdove, reke. vinske gorice. Toda v to so se upirale samo njune oči. ne pa misli. Kamen za kamnom se je prikazoval, odmerjajoč kilometre in izginil je za njima. Videla sta pred seboj samo obraz, ki sta ga hotela še videti, predno izgine. Rabbi Gabriel je sedel z mrkim izrazom na širokem obrazu kakor vedno, njegovo debeluhasto teb je tičalo v nekoliko staromodni obleki. Rabbi Jonathan, čigar lokavi, še mladi obraz se je mirno smehl;al iz dolge bele brade, se je bil zatopil po nekolikih tednih posvetnega uživanja zopet v razglabljanje, spoznavanje boga. Dogodki zadnjega časa in nenadna izprememba Siissove usode So ga privlačevali s strahotnim čarom. Ni mu šel do živega samo pretresljivi pogled na ta, padec. Čeprav o tem nista črhnila niti besedice, sta on in rabbi Gabriel vedela, čutila v tem koncu čudno zmes pfdste volje in priiiiska. Tajna vez. tok, ki je prihajal k n ima od Siissa-je potegni! za seboj tudi Jonathana. dvigal ga je in strmoglavljal. Tičal je v Siissu. njegoya najmočnejša korenina je umirala v Su^su. Tako sta se peljala zroč nepremično predse, da bi bila priči smrti Josefa Sussa Oppenhe-imerja in spoznane te vezi h plavalo nad ni"*rm nalik težkermi oblaku. Tudi po drugih cestah so prihajali ljudje v Stuttgart k Siissu in zavoljo Siissa. Z močno stražo m spremstvom se je peljal dvorni faktor Izak Landauer. Ceorav je rad potoval priprosto in skromno, je imel to pot s seboj tri židovske blagajnike in poleg najete policijske straže še nekai krepkih, zanesljivih mož. Prisodi so sključeni Jakob Josua Falk. frankfurtski rabin in debeluhasti, togetni furthski rabin. Vsi trije možje so se sestali blizu Stuttgarta. Priglašeni so biti v avdijenco pri vojvodi-varuhu in ukrenih' so vse potrebno, da bi jih pri vhodu v mesto nihče ne nadlegoval. Karel Rudolf jih >e sprejel v Bilfonger-jevi in Pancorbovi navzočnosti. Furthski rabin je dejal: Vaša Visokost >e znana po vsem svetu zaradi svoje pravičnosti. Mar je pravično, da žive tolovaji prosti v Reutlingenu in Esslingenu, da se posmehu jejo in požirajo svoj plen, dočim naj žid. ki nosi pred zakonom man;šo krivdo, plača račune za nihove grehe? Vaša Visokost deli pravico enako velikim in malim. Švabom in Avstrijcem. katoMcanom in protestantom. BofJtte pravični tudi s svojim Židom. Frankfurtski rab:n jc dejal: Reb Josef Siiss Oppenheimer je stal v ospredju med ž-idi. Roien ;c bil iz stare, ugledne židovske rodbine. Govorili bodo. da je to. kar ;c Ovajoja Josip Zupančič — Zm ♦Narodno tiskarno« Fran laseriefc. — Za upravo tn tnseratru del Usta Oton Christol. — Vsi r LJubljani.