7Z. ithilta. I \J0m i n* 8. mm ISU in.bft ^^^^r ■■§■ ^^^ BH HH^b HH «B fll^^r HHHH HH i^H «H HHHH HH ^H ^H^^ - HHI^ ^P •SovobU Narod* v«l|a p* pottfi b kn|e bfvie AvstiD'Ognfce: a NnGtyo° ote leto skapaj ntpre). • K 60-— cdo Wo ttprcf . . . . K »- &"&• : : :: : !£: «*»«*> «■**■* ***: « nesec . . ... 5 50 ote lete uprej . . . . K 70-— Vprašanjcm glede bucntov te m\ pflott a odgovor doptafa il! aumka. 9prsrni*tve (»podaj, pritUčjc, levo). *■■!!«■■ «11m M. f, toM« M. tO« ^Mra m BOMp po pwwopm pumom M aotf i mi visok ier MmM prostor: toMf* 12vta^ dvaknt po 11 rta, trfknt po lOvfa. Pndiin («uk prnteri 30 vta^ parte ki uhvate (eitk pmtor) CTvfaurJcv. Pri rt*Vh inMKl)ah po dogovora. itti m«WM nj »aflltft MnUMfotoTMr *• ■ ■>■■!■ I "W ■i MM ptoMtt MrtCftc tret ptsltfre ienrla k m atreat rtk&k* tzirjtt »MrotfM TUftani« toUlos *t 80. .Slovenski Narod« velja v IfakUnli dostavljat na dom ali če te bodi ponf? ćelo leto aaprej . . « . K 58— I *etrt leta napeej . . • - K «•— pol leta......29"— | na mesec.....K 5,— Posamezna Itevilka velja 30 vinari*«. DopW naj te franUraJo. Rokoplsi ae aevračajo. 0r*4ai*troi KmalUva alltt H5(vL aadstr. levo), MtlM M. K. Jadrnnslio upraianje. Vesti pravijo, da dobe Lahi ćelo vrsto mest in otokov ob vzhodni obali Jadranskega morja. Toda to je sele xačetek. Kmalu utegne priti vest, da dobe več ali manj zaledja. spadajočc-ga k tem primorskim in dalmatinskim meslom. Toda to ie vse eno. Će dobe tuđi cei trak mest in otokov vzdolž obali Jaćranske^a morja. je efekt ravno isti kakor če dooe tuđi pas zaledja. Dobe ravno tako vse Jadransko morje ▼ svojo oblast ter nas v Jadranskem morju lahko v gospodarskem in vojaš-kem oziru kar uničijo, kakor in kadar hočeio. Ne bom sovoril o pomenu mori a, ker je vsakemu več ali mani jasen. Vsakdo ve, zakai avstriiski Nemci, Cehi, Madžari, Poljaki itd hre-pene po izhodu do morja. Morje so pljuča vsake država. Cim več je morja, tem laž je država diha. Angliia na pr. diha prav krepko. Orjaška Rusija se je pa zvijala neprestano ter iskala več zraka zdaj na severu, zdaj na jujni, kmalu na zapadu, pa zopet na izhodu. Ravno tako je vzhodna obal Jadran-»kesa morja slična pljučam naše mlade države, Če se pa vleže na njena pljuča taka trakulja ćele vrste Iaških mest in otokov vzdolž ćele obali. 5o mora zadušiti. Vsa ta mesta in otoki bod-9 Italijanorn nudila nepretrerano vrsto oporišč in postojank v srospodarskem in vojaškem oziru ter bodo našo trzov-sko in vojno mornarico ovirala v razvoju ter 20 prei ali si ci uničila. t. j. Ita-jani bodo se polastili vse treovine ter jo okušali navesti v svoia lastna ori.cta-nišča, da jih obojrste ali pa vsaj obdr-že na sedanji visini. Zajedno bodo se polastili vse oblasti v vojaškem oziru t. j, zadušili bodo tuđi na$o vojno mornarico, če nam bo ista sploh dovoljena. Najbrže ne. Brez vojne mornarice pa tuđi trgovska mornarica ne more ek-:-stirati. Vojna mornarica služi trgovski t obramba pa ne samo v obram. temvcč tuđi v reklamo. Vsakomur je še v spominu, kako so zadnji čas od-ločilni avstrijski faktorji sUemili po tem, da zgrade čim močnejo vojno mornarico, ker so vedett* da le na tak način utegrnejo šibkd avstrijski trgovini pomagati na noge, ne samo s tem, da ji dajo na vseh moriih dovolj zaščite, temveč tuđi to moč in razvoj svoje industrije pokažejo narodom, s katerimi bo bili v trgovskih zvezeh. Komaj so imeli par prvovrstnih modernih bojnih ladij. že so jih poslali na reklamno po-tovanje v Levanto. Mislim, da bode iz navedenih razlogov vsakotnur jasno, kako pogubonosne posledice bi imelo za našo mlado državo, če dobe Italr ni ćelo vrsto mest in otokpv vzdolž na-ie obali, če tuđi ne bi dobili nobenega pasa raledja. O nacijonalnem momentu niti ne govorim, ker ta povsod govori nam v prilog, izimši par zapadnoistr-skih mest Oglejmo pa še si nekoliko, kakr posledice bi imelo obravnavano dej-stvo na naše kopne vojne sile. Italijani so rojeni machiavellisti. S tem,da dobe ćelo vrsto postojank in oporiSč vzdolž naše morske obali, bodo se polastili kontrole nad vso našo trgovino, UDri-zarjali bodo vedno nove preplre in pre-pirčke, šopirili se bodo kakor jež, da bi nas izpodrinili, iskali in našli bodo vzroke, da zasedejo ob dani priložno-sti vso obal, kolikor je sedaj ne dobe ter bodo si poskušali pridobiti s časom nekak protektorat nad vsem Balkanom doli do Male Azije, v kateri se jim ba-ie že sedaj poveri večja uloga. Kakor verujem v lepoto in pravičnost Wilsonovih načel, tako malo verujem v njihovo trajnost. Že, ko sem jih prvikrat čital, mi je vstajal dvom, da bi se jim velevlasti hotele podvreči in se jih držati. Nisem se varal. Ze sedaj jih kršijo na vseh kondh in krajih. Kaj pa potem, ko Wilson ne bo več pred-sednik mogočne države, aziroma ko ga pokrije grob? Do takrat bode Wilson za velevlasti le slaba vest potem pa zopet nastopi poHtika interesov, « «e sedaj sramežljivo skriva. Vedno borno torej morali bit! pripravljeni, čim bou* tem bolje fin to nekaj stane): mĐttauf-zem sem ali tia, moral bode živetl tuđi za naprej, če tuđi ne v tako nedemokratski obliki kakor doslej: kajti ob-dani borno od vseh strani od več ali mani sovražnih držsv, kl nas že sedaj neprestano napadalo. — Zelo s© uporabne ideje pokojnoga JauTcm? o nffid in narodni brambi. Ne mislim nikomur dajati nikakih navodil, temvcČ razvijam s?fflo svoje skromne misli. Mislim namtfio, da borno morali imeti narodno armado t. j. ves narod, kolikor jja Dride v Doštev. bo moral biti izvežban v orožju, da dosežemo s prvim udarcem, kar bo potrebno, kajti s sukcesivnim izvežbanjem ostalega moštva in zavlačevanjem vojne srotovo propademo, ker smo premaloštevilni. Če bi Ansrlija imela v začetku vojne toliko izvežbanega cioštva kakor Četr-to leto, bi se vojna končala že prvo leto; ali dokaz z nasprotne Mrani: Če bi Moitke ^dmen« razuo1a«:al z vsem mo-Št\-om centralnih držav. bi v uspehih dalec nadkrilil »prvecra*. Mislim tore^. da mora biti v bodo-če vsak moški. ki je knlickai sposoben, izvežban v orožju. Mnlce telovadbe in discipline ne bn škodovalo nikomur, nas^rotno. dvisriilo bo niecrove fizične moči in njegovo samofavc^t in s tem samof^ver\Tm"-stna. Dn reas^mir^r": Če dobe Italiiani ob naši morski obali ćelo vrsto ono-rišč. bi to imr1^ ;£ na^ "n^a\Tir:5t ka-tr»^trof?lne rforledi^e, ru-^a trro\-i"-* ' bila umč^na v k^.li. zsrubili bi ob obrež"-iu v?o vojaško moč. na kom^em bi Da morali biti vedno nrivravUsjii. Na5a zahteva mora torei biti: vsa obal, ki jo dobimo — in dobiti ie moramo kar največ — ipois biti ponolno-ma prosta vsake tuj*? Dosesti: zahtTva-mo pa rreci vsein oravico. 69 «i ob M obal! visdrzujemo voino mornarico, kakor močno hočemo, da bo zvesta čuvarica naši trsrovini. Te zahtevf ?o eonditio sine atia non — brez niih irn^I^itv'c se Tr»;đ-pisati ne srne. In ne br>. M. R. Sličice ili - kaj je pnri raiffii V čakalnici FT. razreda sein čakal na vlak, ki me je imel peljati iz tega danes tako dolgocasne^a Dunaja nazaj v slovenske kraje. Bil sem eden izmed prvih, ker sem hotel dobiti sedež. Pri-hajali so pocasi drujfi potniki. po naj-več Nemci iz Wiener Ncustadta in kra-jev ob železniški projn do Gradca. Med temi potniki pa sem opazil tuđi ljudi s praznimi kovčejđ, kakih 25—30, ki so morali biti iz južnih krajev, mož-je 20—35 let stari, bledih lic, temnih las in s zakrivljenimi nosovi. Prikazo-vali so se po eden, po dva in bili so si znam", kajti takoj so napravili £ruče in se živahno razj2:ovarjali,eni v nemščini, drugi so jo lomili po hrvatsko. Ko pa smo imeli vstopiti v vlak, porazdelili so se v razne vagone; v mojem dolgrem vagonu so todi zavzeli vse kupe je po eden, kvečjemu dva na kupe; jaz sem zasedel prostor v prvem kupeju. Do Wiener - Neustadta je bil moUt splo-šen, vse je čitalo dunajske liste; jaz sem čital nekega Angleža v mali žepni izdaji. Po Wiener - Neustadtu me vpraia sosod, ko je opazil mojo angle-ško knjigo, če sem Anglež in če govorim nemško. Odgovorili sem: »I* am English, schlecht forstor Deutsch.« Na-to me je sosed s krivim nosom pustil v miru in se obrnil proti drujremu pot-niku. Dogodki v Mariboru so dali takoj gradivo za živahen razgovor. »Mi Nemci smo preveč jagnjeta, je pričel filozofirati, mesto da bi padli na te slovenske barabe in jih oobili. Pa mi smo ponizni in potrpimo. Skrb za prehrano je večja, kot slovenska nadloza. Kje dobiti živež, če ne iz Jugoslavije, iz Hrvatske in draginja bo vsak dan huj-ša. Že se je pooehalo klanje prašičev ta masca in suho meso bo še draž je. In te krone, Iri so ob vso veljavo, kaj rr počnemo s tem denarjem! Najbolje, đa nakupiš tu| denar ali pa zlato. Napo-leoni imajo sicer danes že visok kurz, to je 120, pa bodo tuđi še 135! To je denar, kl se da poskriti, vse drugo nam bo država pobrala.« V tej ariji je pel gospod s kflviin nosom In pmt cospo* dov ie pričelo % njim debato a denar-Bem noiožajtt. Oovorfio pa se je vedno bol] tiha tako da nisem motel ničesar reč razumeti. Pred Gradcem so si me-nJaB neke Bstke in se posloviH z mtr-dlfom: >Tore| drud teden sa gotovo t Gradca!« V Gradcu ^o vstopili v vagone novi potniki, iz lipniškesa in radgonskega okraja, nekaj tuđi iz Maribora in iz Južne štajerske. Zopet molk do Wil-dona, vse je čitalo graške liste, jaz sem se zagrledal v svojo angleško knjigo. Sedež sem zamenjal z zadnjim kupe-jem v dolgem vagonu, da ne bom po-slušal ponovitve prejsnjega razgovora in da bi v miru čital. Pa že zopet me vpraŠa srospod s krivim nosom tik mene, če sem Anglež in če govorim nemško, in zopet sem odsrovoril: »I* am Ensrlish. schlecht forstor Deutsch.« In pustil me je v miru in se obmil na drugo stran, kjer je sedelo par r^emcev-Mariborčanov, ki so s:a pobožno poslu-snli. Ko ie mož konštntiral. da so to zagrizeni Nemci. ie takoj začel udrihati po Slovencih! *V Lipnici Nemci prijazno vDrnsaio. če ima kdo kat prtljage in ne molestiraio^ potnika. V ^piljah pa vdcrei'o slovcn.^kf voiaki v vacrone in s surovim trlasom zabtevaio, da se od-preio vsi kovčeg in pokazejo dovolje-nia. Prctinaio \^so obleko in preiŠČeio, kot dn bi hotč^ v~\ l^vrti. Soma ošab-no.i1\ iT! noT«Tv?li ^Tsrreb^:erra vlaka, da iih orfr>r1*e domu. dr» se bo do r+mih Tm>+r~bri<:ih ksvam^ kn i novetra ;*V«Ttrii!iralo jn potem ror>et na pot proti D'trraia. Tn r»ri vs^kem vlaku o^afis take VTS-t1" "f»t"iVnrv? Tfrvifk*^ 7!V?7 5C i« Bfl t*V Tf^ČTT! !J5- vori'o v Ncm?Vo Avstr5?n? T'otiVo zlata *c ie nre^c^iln \t, nn5e .T«"»osi3viie p!i Htin^i. ^ie^ -IHime Sloveka sveta jeza. ko vidi s kako velikansko iirnoranco je zmešala ćelo vrsto razli čnih tonov med seboj tn uničila 9 tem vse delo, tvrdki pa na-oravila oniuiiino Skoda Tako spake-drano delo je docela razžaljivo sa vsa-kesa, kdor pozna elecanco* s katero so izvedle naše žene in naša dekleta v zdavnaj minuli dobi svoje krasne ve-zenine. Tvrdkc, ki imajo vse poh^aLe vreden namei . nuditi občinstvu že iz-gotovljene narodne vezeaiiie» uši si ogledajo dotične vzorce v zbirki »N a-rodne vezenine na Kranjske m« in naj prečitajo priloženo be-sedilo, v katerem je natančno označeno vezivo trko glede barve kakor glede kakovosti. predno dado dotična dela izvesti. Proti nadaljnim potvaran bo treba nastopati kar najodločneje. ________________________Albert Sič._ nm iz Beosratlo. Beograd, 25. marca. Z največjo napetost jo je bil pričakovan ekspoze ministrskega predsednjka Stojana Pro-tića, ki je znan kot bojevi ta narava in cnerpričen značaj. Kdor je kdaj posluša! srovore mini.strov dunajskejja parlamenta, je bil sedaj prijetno iznenađen. V jrovoru ni bilo niti enega neDo-trebne?:a stavka ali neutemeljene trdit-ve. Naš vodilni državnik je vaien zlo-dati resnici v oči in re^nico tuđi pove-dati. Besecle, težkg kakor kladivo, so padale in razbile konstrukcije pariških državni kov. Mir.istrski nredsednik je v skrhno narisanih potezah ocrtal zuna-njcnolitični polo.rai. Oposarjal je na poslcdi?e, ooasne za ves svet, ako diktat velikih prijateljskih držav odvzame našemu kraJjcstvu najlepše dele, da iih izroči imreriTalirmu soseda, ki po ćeli svoji nolitiH k?.že. da je vredni nas!ed-nik nc^rečne Av. nnkar se je priČcla adresna debata. Prvi dan ta debata ni bil^ pnpoJnomr-t na visku in ni izpolnila pričnkovanj. Ne!:ateri srovomiki so po-zabili. da govore na sveto^.Tii tribuni, ne r»a drnno na Ijndskern shodu. Čula so se mnenja in glasovi. \r. katerih bi se dalo sklepati, da se dotični ooslanci ne zavedaio sedanjeral biti predlagan od Narodne-ga predstavništva. V zavedanju pa, da se nahajamo v zunanje oolitičnem položaju, ki še ni dovolj pojas-nen. prevladuie v \«;eh poslan skih kro^rih mnenfe. da je za takšno rekonstrukcijo kabineta še prerano. Vsled tega je to vprasanje odloženo ad kalendar graecas.______________________ ~hmiai mfki >MIR« t Celovcu priobciije glas \% Ziljske doline, ki pravi: Sedaj, ko odlo-čujejo v Parizu o naši usodi, se vsak dan poprašujemo, kaj bo z nami, ali pridemo k Jugoslaviji ali ne? Zđi se nam. da merodajni krogi -važnost naše doline vse premalo vpoštevajo* ZakaJ ameriška komisija sploh ni prišla k nam? Zokaj so se peljali samo do Pod-kloštra in Vrat? Sodi se radi tega, da bo demarkacijska crta ob Zilji- Proti temu moramo z vso odločnoetjo protestirati. Naša dolina je tik do Šmohorja izključno slovenska- Po Wilsonovih in narodnostnih načelih spadamo k Jugoslaviji- Nemci in Italijani vedo oenitf važnost naže doline v strategicnem po-menn in bogasrvo njeno: gozdove, pla-nine, konjerejo- Za nas velja samo ena parola: Jugoslavija ali pa smrt! »MESSAGGERO« v Rimu poroča iz Curiha: 1 talijanska mirovna delegacija čuva in odbija vsak jugoslovanski udarec, ki ga podpira močni tiskovni trust, kateremu načeluje Northclitf in katerega mentor je jugoslavofil Steed« Si^er se mora priznati, đa je to odločno stalisce velikih listov kakor >Timesc, vplivalo na Lloyd Georgea, vendar pa se nam zdi, da misli Wilson 8 svojo glavo. Jugoslovani, ki so ustanovili tu razne odbore, izdajajo liste in revije, priobčujejo članke in interviewe ▼ švicarskih listih, trdijo, da je sporazum z Italijo nemogoc^ naravno, da se predstavlja jo za žrtev italijanskega imperijalizma, ker Italija zahteva ?vcko in Trst- — Bolovanje Jugoslovanov v se-danjih kritičnih časih je silno in veliko, kar tuđi Italijani priznavajo- Borimo se za pravico in pravica mora zma-gati- »IL POPOLO« v Rimu izraja, da Italijani pričakujejo miroega srca Wil-sonovo odločitev, ker vedo, da Wiison ne bo storil nikake krivice« List pravi, da je dalmatinska obal italijanska in da je v Crni gori vse za kralja Nikito- — Italijansko Časopis je ee ne bo nikdar izkopalo iz laži o Dalmaciji in sploh o Jugoslaviji- Da Wilson ne bo storil nikake krivice, to pričakujemO' tuđi mi-Scoril pa je ne bo, ako bo nam prav. dal. kajti mi zahtevamo pravico, Italijani pa krivico. »SECOLO« poroča iz Rima, da j© hotrio ođiti v Dalmacijo 54 parlamen* tarcev ali vlada jih je odvrnila, češ, da iz političnih razlogov tega ne smatra za primernega. na kar so >parlamen-tarci< ostali doma- »RIJEČ SHS: kliče Radiću izdajica! na uvodnem mestu* Velik je strah v. Italiji pred ujedinjeno, konsolidirano Jugoslavijo- Italija spletkari proti nam odkrito z Madžari, Romuni, Bolgari. Nemci in tydi 3 Albanci- Z vseh strani je obkolila, blokirala nažo državo. Špi-joniraio po naših železnicah- Stari politični pustolovec Racli6 deluje povsem po italijan^kem nacrtu za italijanske interese- Njegovo delo ima jedino cilj in jedini efekt, da služi v težki nadi borbi Italijanom kot dokaz za nesposo-ben in nezrel narod- Vecjega uspeha Radić ne bo doživel- Zato pa se zbirajo okoli njega naimraćnejsi elementi- Ali more biti tako delovanje brez neposrednoga vplivanja italijanskih lir? Aka jo komu v zgodovini sveta in narodov po praviri udarjen žig izdajstva na čelo, je ta Stjepan Radić- Beogradska »PRAVDA« se bavi z vprašanjem casnikarske a^eneije in izvaja: >Nam je potrebna privatna čas-nikarska agencija- Delovanje tiskovne-ga ura da pri ministrstvu zunanjih del ni nikdar zadoščalo informativnim po-trebam, ker je bilo preomejeno. Poleg tega je zavod čisto uradniški, v njem ni najti niti strokorne izvežbanosti, niti potrebne iniciative - - . V Beogradu potrebujemo veliko privatno novinarsko agencijo- Dolžnost vseh nas je, da ustanovimo tako agencijo, a tuđi dolžnoet vlade je, da da v to svrho vsa potrebna sredstva na razpolago. V vseh državati obstoje takšne agencije in vsaka država ima velike koristi od ten naprav, & ne samo država, marveč tuđi ostali činitelji, ki so naroceni na biltene te agencije- Današnji tiskovni urad pri ministrstm je treba odpraviti, mesto njega pa je treba ustanoviti poseben odsek, ki bi imel nalogo, vsdrievati sveze med domačim ih tujim čaaopfan jem-< »SLOBODNA RE£« !• priobala članek >Ex orionte lux< (Lu6 im v»ho* Stran 2. »3L0VKMS*) KARUtT dstt ». ■•» Mit. 72. Iter. Sac, ki ga Je vojna cenzura skoro t ee* 1 loti crtala* Ostali so samo posamni od- ' stavki, iz katerih pa je jasno razvidna tendenca vsega članka- Pisec citira znani izrek italijanakega revolucionar}« Mazzinija o slovanskem pokreta in nar daljnje: >To so besede znamenitoga Mazzinija ix leta 1871-, onega, ki je prorokoval tako konec turškega go- j spodstva* kakor tuđi propad donavsko monarhije* Mazzini je prorokoval veli- I ko slovansko revolucijo v njeni sedanji • fazi ter opozarjal Evropo, naj se čuva in naj napacno ne tolmači tega pokreta • . • Čas hiti in nam zapoveduje, da pričnemo delovati odločno, odkrito pošteno » • • Rusija, ta divna in elovanska semlja, zemlja neizmerno dobre in široke duše, nji je Evropa v mnogem ozira dolžna zahvalo . • ~c Čemu smo navedli te odlomke? Ker se iz njih lahko razvidi, čigavo glasilo Je ^Slobodna Reec Organ boljševikovi O perečem vprašanju žclezniškega prometa piše glasilo jusoslov- muslim-demokracije »JEDNAKOST« in prihaja do tega-le zaključka: >V prvi vrsti je potrebno, da se vzpostavi sigurnost že-lezniškega prometa in to na kakršni-koli način- To se mora izvršiti brezpo-gojiio- Ako za to ne zadostuje naš današnji železniški personal, je naloga naše vlade, da se najde za vsako ceno ^anesljivo osobje, civilno ali voiaiko, ki bo zopet vzpostavilo izgubljeni ngled železnice in dvi^rnilo avtoriteto države. .S tem vprašanjem je v ozki zve-ari vprašanje tihotapstva in druge nemoralne trgovine, ki ražen tega. da za-vira normalni £rgovski promet, tuđi de-moralizuje in korumpira one. ki so že po svojem pokliču dolžni, da najodloč-nejje pobijajo tako trFuria juiroslavicac čitamo v sarajevski »SRPSKI ZORI«: >2ivimo v blazni admo=feri- Zdrav rasom in moralna oustva so vstavila i svetlobo in se umaknila v temo- Grdoha ■ nosi masko lepote, zlo masko dobrega, laž masko istine- Ljudje. ki so si pridobili denar na nepošten način, nosiio ime dobrotnikov, muoeniki, ki so trpeli zbog svojih načel, prodajajo svojp muke za izvoznico- Oni. ki bi se morali pokoriti za svoje grehe, se plaeujejo s službami in pokojninami- Oni, katerim je narod sodrga, se imenuiejo demokrate« Oni. ki ^ih narod ni niti oul. niti vi-del. kamoli jih pozval, da ga zaštopajo» se zovejo narodni poslanci- Oni. katerim je bil malik ha*n?hurška dinastija, se imenujiejo republikance- Sodniki, ki so po nalogu političnih oblasti, obešali nedolžne in izrekali obsodbe, spreiema-Jo sedaj tožbc lopovov. Nedolžne žrtve, ki so bile nmčene, zatvor jene in poni-ževane, morajo vlagati tožbe proti svojim tlaciteljem v roke istih tlačiteljev-Oni, ki iz dna duše sovražijo svoje brate, jih iz silne ljubavi objemajo, ob-jemajo. kako bi jih preje zadavili • . • Atmosfera je nečista, ker je zaduš-Ijiva !< Politične vesti. Občni zbor krajevne organizacije JDS za St- Jakobski okraj se ne bo vršil jutri 27. t- m-, kakor naznanjena. inar-več je preložen na pozneiši čas. Kraievna organizacija JDS. v Skofji Loki je na svojem izrednem ob-čnem zboru dne 23. marca snreiela po končanih točkah dnevnega reda tri re-solucije, s katerimi 1. društvo z zadovoljstvom odobrava odločen nastop svojih zastopnikov v Narod nem predstavništvu v Beograda srlede našega, po Italijanih zasedenega ozemlja. 2. po-zivlja vodstvo stranke, da zastavi na merodajncm mestn ves svoj vpliv pri podeljcvanju državnih, bodisi vojaških ali civilnih služb, da iste dobe le zanes-Uivi. narodno neomadeževani državljani SHS, in 3., da vodstvo stranke posreduje pri osrednji vladi za čimprejšni izpnst oziroma izboljšanje položaja na-Šlh vojnih vjetnikov v Italiji. KOMU NAJ TO KORISTI? Najođločnejše protestiramo proti p#stopanju >Slovenca< in >Narodne Politike« odnosno njunega beograjske-ga dopisnika- Med govorom poelanca Smodeja je, kakor ta dopisnik poroča, minister dr- Kramer zapustil dvorano-Varokov za to je lahko na stotine* Na-ravnost bolestno fantazijo mora imeti, kdor si domisli, da ima ta ministrov >korakc politične razloge takšne vrste* Ka sličen način demonstrirajo ministri le v izjemnih slučajih v dobah ogorčenih strankarskih bojev- Dr- Kramer sam je prevec takten, da bi kateregakoli po-litičnega nasprotnika brez potrebe žali] na sličen način- Vrhu tega je on v kabineta eden glavnih zagovornikov ne-izproene politike in tuđi ne more nikdo trditi, da je imel ali ima osebno kaj proti poeiancu Smodejn, Vest imenovanih katoliskih listov torej ne more po-meniti drugega nego dvojno: ali »liši dotični dopisnik travo rasti, ali pa ima kdorkoli željo napraviti zdražbo- Prvo je tuđi Slovenčevemu dopisnika svo-bodno, proti dragemn ae borno pa bxa-nili- FINANCN1 ODBOR. LDU. Beosrađ, 23. marca. (JDU.) Včeraj se je konstituira! finančnl odbor Narodne^a predstavništva. Za predseđ-nika je izvoljeli dr. Voia VeUković. Od-jbor je imel že posvetovanje s fiaartfnim ministrom dr. MlnGčem v vliM pred-k>Ri glede novega kredita 19D mllijo- nov dinarjev. Kesoc advsflsa đsbflAa* -*MJ Bee* i rad 24 marca. (JDU) Narodno fftdrtav-ništvo ]e na danalnH sc]l oadaljfnlo ta konCalo adresno debato. Govorili so postanci: Stanko BanlC (Jugoslormnsld Uab), dr. Maiko Laginja (Narodni klub), Mihajlo Jo- vanović (Crnoforec). Ilija J\\t (trteld radi-Kalec), Ur. DraSkovK (saraostalec). Kot zadnji govornik je povze4 be«edo (pt^rič ▼ Narodnem predstavništvu). Juraj Blaa- k i n i. od vse zbornice živahno posdrav-Ijen. Prihodnja seja bo jutri ob 4. popoidne. Na dnevnem redu bo glasovanje o adresi in nadaljevanje debate o poroditi verifika-ci]skeKa odbora. LDU Zaereb, 24. marca. VčcraJ le do-spela iz Budimpešte vest, da ie franeoska misija zapustila Budfmpešto. Med preblval-stvom se širijo nad at I e vesf'*. da so fran-coski vojaki v BudimoeSti oomctall orofie stran in se. pridružili komunistom. ZaKfeb-Š\a novinski urađ je s kompetentnc*a me-sta poobla^čen. izjavit!, da so te vesti neosnovane ter da se rahaja franeoska misija še vedno na svojem mestu v Btidimne- ?tf. Tudi pntnčUa o razoroženju francoskjh čet so izmišljena. Poročila iz Beozrađa. SEJA NAČELNIKOV STRANK. Beograd, 24. marca. Jutri ob 10. ud dorM>ldne se \T$i seia načelnikov strank, pri kateri se bo določt! nadalini dnevni red na rhnientn metra rt olovan ja. Kot prva točka dnevne^a reda priđe na vrsto prvo čitr.rve kreditne Dred!o«re 130 miM-ianov* c1 »n a ne v za mesec april. Nato sledi verfiknciiska debata, katera pa ne bo omeiena na orotov čas. KON^rT^FNCA ZASTOPNTKOV TRGOVSKIH ZBORNIC. ( Beograd. 24. marca. Konfcren^ y:\- '•■ stor>n*kov tr^ovslvih zbornic. ki nai raz-pravila o carin. tarifu, je sklicana na 10. april t. 1. VPRAŠANJE IZVOZNIC* Beograd. 24. marca. Kakor ?e poro- i ča no. te Demokratski Klub z ozirern na i težave. ki so se pojavile vsled nvnistr- J ske odredbe, da ;? za izdajanie izvo7.nic j iz naše države kom^etenten le osrednji urad v Beosrradu. oziroma nie.erove podružnice, katera mesta pa se bodo osnovala sele s 1. aprilom. inter\*eniral pri tr?:ov5ikernu m'nistni, nai olajša s pri-mernimi prehodrimi odredbami te/ko stališče nekaterah naših gospodarskih pano sr. ztasti v Sloveniji. Intervencija Demokratskejra Kluba ie imela popoln uspeh. — Ko so danes slovenski sociiai-ni demokratični poslaici in Drista^i VLS izroči'i ministru Ribarču vloso. katero sta sonodpisala v imenu Demokratske-c:a Kluba predsednik dr. Medakovlć in poslanec dr. Novak, je trjrovski minister z ozirom n? svoio Demokratskemo Klubu dano obljubo privolil. da vrši funkcije ekspoziture za Sloveniio do de-frltivne irreditvc tesra M>rašania odde-lek prehođne^a jrospodarskegra urada v Ljubi ianL OS.NOVANJE NOVE »JUGOSLOVAN-5KE BANKE« 1 AMERIŠKIM KAPITALOM. Beograd, 24. marca, »Trgovski Glasnik« resno proučava vprašanje o osnovaniu veTike banke z američkim in našim domaćim kapitalom. Centrala te banke bi bila v Ameriku a glavna podružnica v Beogradu. Osnovni kapital te nove banke bi znašal 50 miliionov frankov. Računa se, da bo kapital veČi-noma ameriški, domaćega pa bo komaj 10%. Banka bo privzela najbrže ime ^Jugostovanska banka« in se bo bavila z bančnimi, trsrovskimi in indnstrijskimi posli. Amerikanci hočejo, da sodeluje | pri banki tuđi domaći kapital in domače prebivalstvo, zato, da bi mogla banka razviti kol'.kor mogoče ve1;ko đelavnost na trgovinskem polju med Ameriko in našim kraljestvom. — Beogradski tr-govski in industrijsk" krogi spremljajo ta pojav z velikim interesom in so pri volji tuđi s svoje strani vse storiti, kar bi pripomogle da se ta veliki denarni zavod kakor nUro mogoče osnuje. — Skrajni čas bi že bil. da se pobrigajo tuđi slovenski in hrvatski denarni zavodi za to, da bi se kapital, ki se v velikih množinah brezplodno valla po naših bankah in hnnilmcah, čimprej plodonosno investira na Balkanu, zlasti v Srbiji, kjer se denar nujno rabi za razne zgraibe norušenih pokra.iin, železnic itd. Čc tega ne borno storili mi, bodo to storili trrci. borgisi Amerikanci Franco-zi. Angleži, Holandci. ki bodo svoj denar plodonosno naložili v takih naših podjetiih. ki iim bodo donašal lep dobi-ček in visoke obresti, medtem ko kapital v naših bankah in hranilnicah nosi vlagateljem le malenkostne odstotke obresti. Na ta način bi Imeli dvojno iz-gubo, ker bi še1 denar, ozfroma obresti tega tako naložene^a kapitala v inozemstvo, na drnci strani oa bi naš kapital doma nosil le malenkostne obresti in bi bil takorekoč mrtev.) Poročila z Danaja 2 dne 25. marca. PREVRAT NA OGRSKEM. — MADŽARI SKUŠAJO Z VSEMI SILAMI RAZŠIRITI BOLJSEVISKO AOITA- CUO. Dvnai, 24. marca. Včeraj ie priče! na Dnnaju izhaiati madžar. dnevnik, kl zastopa v nasprotstvu z vedno boli M širečtm boljševičkim duhom na OgT-skem, monarhistične težnje. DvSa Hstn je bivši veliki župan mesta Požun in znani finančnik Smreczany. V rvezi ž njim so razni madžarski častniki feoe-ralnega Štaba in več osrskfli aristokra-tov. List je naSel zavetje pri krš&msko-socijalni »Reichspost«. Dona), 24. marca. JntrX ▼ torek zvećer ob 6. uri se vrti v 10. okraja zborovanie na Dunaju živeCUi madžarskih d^Mvoov* ■& ]caiwai ksd^ saflBl 1 1 OKflkl SVIHMBfl 11 POBCHH P08HBB1 V ■ Dvontipesie porocaB o ptvovivm ■• vV^TsKCOI vCw WHKBI| DOSOMv* V^^v^^^h^ ^ rožnatl hrt!) REKA. CTkh, 24. marca. »Secofo* fproCa, daboliv prihodnjtti đnak Izkrcak A»-tanta na Rekl 35.000 mol svoje arujufe. ki bo slalia za zasedbo Otrske. OOMKA. Bvdb^ešte, 24. uuifca. Kako ]e sprejela dežela vest © prevrata v Budimpešti, ie ni znana Kakor se do sedaj poroča, tmdimpeitanikl vrgled do sedaj v dmjdh mestlh ni na§el posne-movalcev. UpraviCeno obstoja mnenfe, da se kraji tn mesta na deSeli ne bodo priklopili tema prevratn, ker zato ni danih pređpogojev. Nakwtret*e se zi-vzema za boljševiške in komunističoc ideie »Voros - Ujsag«, ki v svojih uvod-uikih oštro napada meSčanstvo ter trdi, da je bila prva naloga preobrata razbiti parlament, druga pa bo, da se razbije dosedanjo birokratično mefcČansko družbo in sistem, ki Je dajal moć na Ogr-skem v roke samo neodgovornim in do-bičkaželinim aristokratom. Program tega preobrata ie komuniziranje gospodarskih podjetij kjer naj imajo glavno besedo delavei in proletarci sploh. Da se obvaruje industriji kolikor mogoče snrovin. Je izdala vlada delavskih sve-tov ukaz, da se luksuzni predmeti ne smejo več izdelovati. Danes ponoči ob 2. uri so udrii v borzo vojaki in prisilili vodstvo borze, da ostane ta za nedolo-Čen Cas zanrta. Vse meSčanske stranka so bile prisiljene se razpustitL Velika zborovanja. na katerih se bo proglasilo ra?r-ust me§čanskih strank. se vrSe da-f;?- m Jutri. Povericnik za vnanje zađe-ve Bela Kun in še sedem ljudskih koml-sarjev so se nastanili v hotelu »Astorl-Jac. kjer Je do sedaj poslovalo čeSko-slovaSko poslaništvo. Socilalizaciia tvomic in podjetij se vrši v Budimpešti zelo nUrn. Pno prvih podjetij, ki ie za-padlo socijalizaciji, je murtfcijsfca tovar-na Manired Weissa, vojnega dobičkar-a, kl si ie med vojno s prekitpovanjem z.inlcnfenih cerkvenih zvonov napravi! r kroglo svotico 600 miltjonov kron. Člani franeoske milije, med njimi tuđi znani franeoski polkovnik Vix, «0 bili internirani. Po BnrUmnešti nikakor ne vlada tak mir in red, kakor ga nova o?2Tska vlada v svojih komnnikejih po-^'da^^^. V noči od petka na soboto in od sobote na nedelfo je priSTo do pravih bojev in je bilo pri tem mnogo oseb Bbitih. še več pa ranjenih. Kolodvore so zaseđle Čete s strojnicami in deloma tuđi s topovi. Meščanstva se je v očigled nereda in ropanja polastila panika. Po cesti so najbolji trpeli častniki Antante, ki iim 3e razjariena scdrjra potrgala distinkcije, jih Dretepla in sramotila na vsemogoče načine. PlenjenJe in ropanje se nadaljuje in trpe vsled tega slasti tr-seovine z živili jn zlatnino. BOLjSrVTKI ZASEĐLI KSINEV IN JASSY. I Rotterdam. 24. marca. Angleški listi prinašajo vest da so boljševik"! za-sedli Kišinev in Jassv. ANTANTA PRIPRAVLJA ARMADO ZA ZASEDBO OGRSKE IN ROMU-NUE. I Pariz, 24. marca. Za okupacijo Ogr-I ske bo Antanta poslala pet novih divizij fn bo tuđi solunska armada dobila po-velje, da zasede Romunsko, ker se je tuđi tarn pričelo nevarno boljševiško gibanje, na eni strani pod pritiskom Rusije s severa. na drugi strani od Madžarske z zapada. DUNAJSKA BORZA — ZAPRTA. Dunai, 24. marca. Vsled trajajoče fl-nančne krize se je dunajska borza za nedoločen čas zaprla. BIVŠA AVSTRO . OGRSKA VOJNA MORNARICA V BCNETKAH, Lagano, 24. marca. Listi poročajo, da je dospela bivša avstro-ogrska vojna mornarica v beneško tuko in da Je zasidrana pred Markovim trgom. Te dni priđe v Benetke italijanski mornarski minister, ki si bo v spremstvu vseh admJralov ogleđal brodovje- BIVŠI CESAR JE PRED ODHODOM V IZGNANSTVO PREKLICAL SVOJO ODPOVED. MARSALSKA UNIFORMA. Dunaj, 36. marca. Bivši cesar Karei je pred svojim odhodom v Svico pre-klical svojo svoječasno odpoved, da se odreka državnim poslom, katero odpoved je izrekel II. novembra lant Kršćansko soctalna »Reichs-post«, ki je v zadnjem času zelo habs-burgovsko monarhistična, ie izvedela od informirane strani, da Je za prekllc navedel bivši cesar dva razloga: Prvič rravi, da .so mu resignacijo na vladarske posle takrat izsilili (»Reichspost« se poslužuje izraza »abgerungen«) 2 grož-njo, da bo Schonbmnn v nekaj urah v naskoku in s sik> zavzet če se cesar | ne odreče vladanju in drugič se mu je obtiubUo, da se bo definitivno doiočila vladavina Nemške Avstrije z ljudskim glasovanjem. Sedaj so pa spreieti zakoni ki taksno Uudsko glasovanje te-ključnjejo, s tem so ođpadtt predpogojU pod katerimi se je btvši cesar odreM vladanju, vsled česar prćklicaje svojo takratno odpoved. — Ta preklic otegne biti nov argument za Prancoze proti »rdečemu terorizmu«. — Na zimaj Je UvU cesar demonstrira] s tenu da se rt odpel jal v dvihL marveč le priprenođii iz Avstrije v Nemčtto nosi btrso av-strijsko marSalsko ontformo* DR. PREBEO RUJE. Z^rab, 25. Burca. Dr. Prcbeg Je m daa 37. t m. tkUcal iborovaaie Prankovcev y Zadreb. Ta 9^^^amo _ nrwia» isprcmams soimn pro-gram* se zdnriBfai * RadUSevo stranko ram ibpvbsv pRH0nmn nm pfm LflBOflk V BBlBl IBB0PI8V OBla. S vMB zbOfOTMea Mibflt ■• lio rtC ker 10 med lem fesom vdetzdajaiski bwntdjl arettrani radi svoje propscande, kt )o vsilH^ejo tadl rasoln generalom Astaav te, 9mKTtlbSBm trgovcem. laSkim điplo- Kraljevina Srbotf Hnratof in Slovencef * MACHIATELU Ali WIL6ON? LDU. Beegrad, 24- maroa- (JDU-) PredMdnik dr- Draio Pa-vlovič otvori akapiduio ob polu deaelih dopoldne-Tžmpianilr zadiije seje ee sprejme bres spremembe. Nato se nadaljuj* adroena đebatar Kot prvi govornik nastopi B»-nič (Jngoslov* klub), x& njim dr. Lagi-nja (narodni klub), ki slika t »vih barvah trpljenje nafiega narod* v Istri-Poudaria veliki pomen dejstva, da je pokazalo narodno pre^lstavniStvo tako impozantno velikođaSnoet v protesta proti imperi&liAtičniin labtovam nadih aosedov- Poudarja, da sahteva tajno direktno in proporcionalno volilno pravi« co in razpravlja obsirno o agrarni reformi- — (Zbornica je sledila tem izva-ianjem % živahnim pritri^vanjena) V imena Čraogoreev je govoril o ujedinjenja Srbov. Hrvatov in Slovencev Mihajlo Ivanović- Poslanec Ilija Ilić (arb-ski radikalec) ja slikal trpljenje srb-skega naroda v boju proti Nemcem-Madžarom in Bolgarom- Spominja ae junaštva srbske vojske in opisuje slo-čine Bolgarov* V nadaljnjem govoru naglaša, da so se Srbi borili sa oevo-boditov vsega troimenskeg* naroda* Tuđi on razpravlja o agrarni reformi in o potrebi demokratične voli Ine pravice. Za njim govori đr« Drnškovič (srbaki Bamostalec) in oštro napada londonski in bnkareSki dogovor in po-udarja, da je šla Amerika ▼ boj sa velike ideale demokracije in človeštv Predsednik Wilson kot sodnik sveta ni nikdar pristal na te dogovore- Italija je 6voj£as odobravala 14 to$k Wilso-novih, danes pa jih sanikava* Boj v Parizu $e pomembnejši is ostrejM, ba-kor na bojiš^ih- Boj na mirovni konfe-renci je boj med staro in novo dobo, j med Machiavellijem in Wilsonom- — ! Eot zadnji govornik v adresi debati se oglasi Biankini- Pozdravlja pred-Btavništvo v imenu Dalmatincev, kl plačejo pod jarmom modernih barba-rov- Pozdravlja pa tuđi srbsko vojsko in srbske brate« Nato ocrtava med odobravanjem vsega narodnega predstavništva bedno življenje nadih bratov ▼ Dalmaciji, protestira proti italijanskim aspiracijam is naglaea, da naS narod ne bo pustil eovražnikom niti nobene pedi zemlje- (Vibkmo odobravanje*) — Predlagana adresa je bila sprejeta so-glasno in med burnim odobravanjem vse zbornica- Ob tričetrti na dve je bila i aeja zaključena- Prihođnja ?eja bo Jutri ob šftirih popoidne. Z NAŠE SEVERNC MEJE. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 24. marca o^oidne iz uradnega vira: Dne 23. marca ob 7. ijntrsi ie nekt nemSM !e-talec metal letake na Ptoj, Maribor ra na i Slovenske gorice. Ob pol 9. zveCer so Nemci streijali na naSe straže pri Čmem gradu. Straža je odgovorila. Is Trbovelj- Dramatični ođsek >Sokola< r Trbovljah vprizori po dol-gih 8 letih zopet enkrat gledaliSko : predstavo, po kateri smo ž« dolgo časa hrepeneli. Re«, človek se v sedanjih razmerah ne more tako daleč povspeti, da bi si privosčil Ie včasih kakega viS-jega đu&evnega razvedrila, kakor ga imajo mečoani- Zato pa smo bili kakor v ledovje okovani v trbovskem ?rnem brloga- KraljiČ, ki nas bode reži I ta more, je danes nas čili >Sokol«, na ka-terega stavimo vse nade in upe» Torej ▼ soboto dne 2^* t- m- ob 8- mi »večer bođemo gledali narodno dramo >Dese- I tega brata< v Sokolski dvorani pH Forteju« Ce ima vso stvar v svojih spretnih rokah gospod Drago Berger, je saenkrat dovolj rečeno. Nekaj posebnoga pa bode Moli Oskarjev orkesteri — ResničnOf neko hrepenenje nas na-vđaja po tem nžitku in vedeli borno hvalo prirediteljem- HeoteJcna domovina. O Strafko žefeznlćailev v Trstu poročajo, da Je končal s popolnim neospe-hom. Uprava jim je dsila vse polno ob-Rob, izpolnfla pa ni niti ene. Te dni Je zelezniSko ministrstvo zahtevalo natan-čen imenik vseh železničarjev, ki so pri-stolni v JulIJsko BeneČUo. Tem bodo fzptačaH đoMade tn jfh obdržaH v shi-fbi, dmsre pa kratkontalo ođpustfli. Si-cer pa je to le pesek v oči. ker 90 ve-Člno (okon 600) zelesničarlev slovenske narodnosti ie odpnstill om pa, kf se Se nahajajo v službu so primorani sami od-povedati, ker ne prejemajo nikakih do-kJađ. Vse pritožbe so brezuspeSne, Od zaortfh Seleznlčaiiev sta 00 amnestiji ostala v ranom ie đvau ođ katerih ae ; je enefira bale otnracil mit. 1 Vanmta* sftsfttt ▼ Trste Je eefo oomanjklftva. Roni. tatvine, nbofl in okv mi — ćelo pri belem dnevv — iHso nKS vtC nenavađneica. Kdor posna trt alke zlikovce m nHH predrznost. vć. kaj po-meni ta zal<**a v vel*kem mesto. proti kahvisi »o kanbiMdi m4s bus-■bvj O, paC pa se dogftjajo sMdU Uer «w delvjelo ti »ntoUe postava« sanl pr! tat- vnHUI Hi viOHHll. PIM HotcmUb InPsaal Na Rar ktki |e izdalo tamkajfcae povej|stvo povcOt, 4* se moralo oddati vse slovenske knjfee in časopisi. To povelje, ki ga Je iopanstvo prejelo dne 16. 1 m. in sa v nedeljo po masi moralo razffla-sltL k vzbndilo med ljudstvom veliko razbiTienje In nevolja SklenUo je d^ knJUC rajS sežge, kot pa da bt Jih izro-čilo v roke najhnjšeimi sovražnflen. Zdi se, đa le bilo enako povelje razdaSeno po celent ozemlin. »Comttato dl Đeneficemac. Na Kozini pri Trstu Je hotel neki prhnotenen-te ustanoviti na vftje povelje »Odbor za đoorodelnostc, kler bi pod krinko dobrodeinosti lovili naše ljudi na laske limanice. Toda ne županstvo in ne ob-Cani nišo hoteli o tem ničesar vedetl. Nato je ta primotenente poklical vse vplivneSe može na »Comando del Pre* sidio«, da bi jih pregovoril in pridobil za to >delo usmiljenja«, češ, da Je vsa stvar nepolitična in da bo vse stroSke piačal Rim. Ko tuđi to ni nič zaleglo, se i je razka£il In zagrozil. da bo s Kozln-čani postopal po nemški metodi: >4000 i bajonetov in 100 topov. pa bo Šio!« I Postopanje s slovenskim! oradmTrt ▼ Trstu Je proti vsem Čioveškim pravi* cam. Najprej nišo slovenskim uradni-kom izplačevali plač in jih neprestano mučili z nainatančnejšimi hišniml pre-iskavaml. Nato so i ih večinoma odpn-stili. ostalim pa ne dovoljujejo opravljati službe in jih tuđi ne izplačuiejo. To postopanje je sptoSno in nmevno Je, da vlada vsled tega v slovenskih nradni-Skih kro^ih velika beda. Nove aretaclje ▼ AjdoTifiml Tu so aretirali še nadučitelia Plesnićarja, go-stllničarja Lutmana, mesarjcvcjra sina Stanica Logarja m faktorja Aleksandra Kostnapfla. V tr^o vlada neznoses taški teror. Vsako shajanje lindi !e strofo pre-I>ovedana Skupine 2 do 3 Ifadi karabi-nerii takoj razprše. Liudje si komaj upa-jo slovensko govoriti. V občinskem oradu gospodari laški komisar. Urado-vanje na ajdovsld železnici je vse la-ško. S I. aprilom bodo vsi slovenski uslužbenci na tej Železnici odpuščeni Mehana pripravnica sa «loven«k« veiteljiSce ▼ Tolminn- Civilni komiaa-rijat za tohninski politiftni okraj ras-glaSa: V prvi polovici meeeca aprila t- I- ee otvori v TohninH meSana pripravnika sa slovensko n3teljii^ Sprejmejo se dekliee in dečki, ki so do-polnili 14. leto in t uspehom đorrSili ljudsko golo- Tpisovanje so vrSi ođ 25. đo 30* t* m- Ta mešana pripravnica bo seveda italijanska in >slovensko nčite-ljišče< seveda itaHjansko- T avtomobilih vosijo Tolmine© v Kobarid. >Gor- Sloveneec poroča, da je italijanska vojaška oblast v Tolmin« dala na razpola^o ve6 avtomobltor ToV-mincean, da so poaotili % i. bv EobariA-oe- Kakib 40 oeeb se je pripeljalo r Sobariđ, najveS dame- Vojaki so priredili vaariete predstavo- ZahavaH 9» m baje vsi izborno in si želeH 1» vežkrti slicne^a snidenja, kakor namrec pofO-ča omenjeni italijanski po stovonsk* pisani Uet' LaU in Nenei v Maribor«- Laikl časopisi poročajo is Maribora, đa ihr* člani tamoinje laske misije ▼ najbolj-ših odnoiajib % mariborskimi NeaMl, kl so baje takoj spoznati, đa jim prinašar Jo ItaKjam svobođo in zaslombo pred barbarekimi Slovenci, ki s&tirajo na vse mogoče načine tamošnje ttem&ko prebivalstvo. Fričakuje ae pomnožitev antantnih čet v Mariboru- Nov dokument laško - nemškega pobratimstva proti pravičnim jngoelovanskim tea-njam-_________________________^____^m__mm^[ Slommski svet Ernest Denis eeškem« vseoe1H58s> Znani franeoski znanstvenik vaoačill-ški profesor Ernest Denifl je poelal praški nniverzi pismo, v kateri izraza željo, da bi se med Francozi in Cehi vzpostavili čim naj teenejši stiki, zlasti na znaoBtvenem polju- V to evrho pred-laga, da bi se vseučiliški profeeorji med Prago in Parizom samenjavali in da bi se izđajali znanstveni meeečniki io drage publikacije- Dr- Masarvkova o soeialissHL Hčerka pređsednika čeho - slovaške republike đr- Alisa Masarykova Je imela v Bratislavi na Slovačkom predavanje o raznih aktualnih vprasanjih* Govorila je pred vsem o vlogi žene v politiki in o aocializmu- Pouđarjaia je, da je treba danes mobilizirati žene, da bi z mirnim delom nadomestile ono, kar je vojna učinila zlega- Raspravija-joč o socialisnm in sklioevaje se na ruskega socijalista Maksima Gorkega, ki Be je nji nasproti izrazil, đa v Rusiji S© nišo pripravna tla sa socializem, je naglasala, da je sociializem mogoč samo tam, kjer Je ljabesei) k dala, a kjer je Ijubesen k delu, tam je mogoo tuđi osemuriii delovnik, šakaj delaveo, U ljubi đelo, izvrši ▼ 8 urah v^eV kakor delavec, ki je na poslu 16 ur, a nima rad đela* V današnji dobi potrebujemo đelo. a ** Wseđieeiij o đela . • • NtcJnsB* BOtioo jo prioMll te dni prmUd >Ve€er<. Društvu >JugoslaviJic v Ihragi Je izgintla krasa« slika kralja Petra, vredna 4000 K- Stvar se je ova-dila policiji, kl Je dognala* đa sta sliko uničili dv# kuharid, ker sta mioiili, da prtdsUvlj* Viljema n* To vest pa Je >Yeterc mtII v teko ebliko, Lddove Novinyx javljajo, da se Je na mirovni konferenci opusti 1 nacrt, da bi se ozemije Lnžičkih Srbov pripojilo Češkoelovaški, čes, da bi dalo to povod neprestanim sporom z Nemci, vendar pa «o Lužieani lahko prepričani, da se bo vse- Ftorilo, da se zasigura eksisterica in svobodni razvoj njihove-ga naroda. Ceski soeiallsti pozdravljajo Lje-nina. Češki sodalni demokrati, prijatelji dr- v^merala, ki je preje lezel pod plašč avstrijske vlade, so imeli 19- (• m- v Pragi shod. na katerem sta govorila urednik Stivin in Fr- Nemec- Sti-▼in je zatrjeval. da so sedanje češke razmere na las podobne niskim v času Kjerjenskega; dx- Kramar je MiTjukov. Klofar Kjerjenskij. a dr- Švehla knez I/vt>v. Nemec je izjavil: > Pozdravljamo rasko revolucijo, proletarijat poljski, madžarski, angle^ki. franco-ki in nm^-rifcki, klanjamo se pred I.iebknechtom in Rozo Luxenburgovo. pozdravljamo Trenom in Troekega < — Nazadnje **o izvolili svet delavrev in vojakov in Sli demonstrirat pred uredništvo >Ven-kovao Evviva F Italia! Tako je zakljncil svoj govor minister narodne obrano Vaclav Klofač dne 19- t. m- na slavno-*ti na rast italiianske misije pod vodstvom generala Scolara. ki je prišla v Prago. da izroči oečkim legionarjem, ki so se borifi na italijanski fronti, zava-rovalne police za življenje- V svojem govoru je naglašal. da je Italija s tem svojim činom pokazala svojo Ijubezen in svoje simpatije za češko - slovaško stvar in za češko - slovački narod- Ita-Tljanske simpatije za <**eho*lovake so dalo močno pobudo i ostalim velesilam. da "5O se odlocile podpirati ustanovitev ^esko - slovašlre države- — Klofačev slavospev Italiji in njegov vzklik >ewiva V Ttalia< je grenak pelin za riste Slovence, ki ro svojedni poznali Klofaca kot glasnika slovanske vzn-jemnosti in slova nekoga bratstva- Kako se rn^'i spreminjajo! Demisija. LDU Nauen. 24. marca. RrezŽTČno.^ Predsednik eeho - slovaške republike dr. Masarvk je radioteleirrafično naznanil. da ie čeho - slovaska vlada demi-.^fjomrala. Trdo slavo fn dobre ž?vce! LDU Prasa. 24. marca. TOKU) 2 ozirom na <5o£cdke v Budimpešti piše poslanec Be-chvtie v »Pravo Udu« med dru Rim nastupno: Naše ljudstvo m vsi naši politiki stoje ured r>g:rommrm nalogami in od^ovomost-?o. Mi moramo čakati — pripravljeni čakati — da - li se bo korministični preobrat na O^rskem omc'il na notranio ureobraževa-nfe o^r^ke države. Za ta primer smatramo 7a samo ob «ebi umevno. da se čeho - slo-vnška republika ne bo vmešavala v razvoj ogrskih zađev. Drti&ič mosuno pa tuđi ča-fr^C kako pomoč bo miđOa ruska sovjetska \!ađa novi osrskt vladi. Po tem moramo ravrtat? tnđi našo zimanjo politiko. Delav-*tvn pa TvetirjemOt đa rtai se ne da spraviti iz svoie^a snmozavestnesra n?iru in da nnl naranČTio za«!ednjc potek doeođkov. "Hstt bn zma^al, W si on ran i trdo slavo in dobre ztvce. Dmstvo pol- T>re|ranjancev sr» osnovali 23- t- m- v Prafiri- Društvo se rm*?nTrf0 >Srlrn;3?o7if internovan^rb a v3m$n;vch< in ima svoje prostore v iDucznlSi. Odredbe. LDU Z e n e v a. 24. marca. <ČTU) ^Temps« poroča: Konierenca ali-trancev je sklenila. da se antantna zasedna armada na Ojrrskem poviša na pet divizJj. Aliiranci ne mislijo priienjati. Relativno mnogo mani ko mi. JJ3U 2eneva, 24. marca (CTU) Glasom statistike »Pettt Parisiena« je za časa vojne mobilizirala Franciia skupno 9,717.000 raož, AnsleSra 5,704.000, ItaJija 5,250.000 in Zedi-ijene di*žav« 3,800.000 mož. Pof^eša pa Franci ja 1,308.000 mož, to je 3*37 odstotkov i>rebfvalsivau AndeŽka 680.000 to je V5 od-^totkov, Italija 450.000 to je T32 odstot in Jedinjene države 122.000, to je 0'13 odstot orebrvalstva. Mbož propagande. LDU Strass-barg. 23. marca. (Brezžično.) Štirideset mirovni konfererici prideleienih časnikar-iey fz zavezniških in nevtralnih držav, porote seda) po Alzaciji. Mesto Strassburg je niim pa čast priredilo slavnosten obed. Pri lem jfh je žnpan Pfcrsdorff pozdravil ter ornerril, da bodo med vsem prebivalstvom oasli fzrazito franeosko čnstvovanje. Do-mače prebivalstvo smaira StrassburK za ocniišče mednarodne kulture. Bivši žnpan TJngemach je ▼ angleškem jezikn Izfavil, da Alzacija enocrizšno priznava Francilo in za-veznike in jih časti kot svoje osvobođite-Tie, Oospodarski razvoj dežele da re odvi->en od varnosti- VpraSanJe Alzacrje se nrora nretfltf pođ zaščito Francije, & je bila veMonrfngpost* Grant da zavezni-5ke ča5tn0rar*e vesefi. da je m ostane Alza-cfla - I..orena fraitcoska.________________ Hirovnn honfeienco. SEJBJO LDT7* Pniz, 23* marca- (Dim- kor-ur- — Bresiično.) Komifiije ta zrako-pferstvo, ka goepodarstvo, sa finanoe ter konrisijft za Poljsko in komisija sa Inke so imele vfeeraj seje. Oetrta sab-komisija finnnftw komisije (za inter-aGirana vprašanja) se je yčeraj dopof-U Paiia; 2S- maftsa* (Don- kor* nr- — Breažično-) Predsednik Wilson je izrazil željo, prisoetvovati priprav-ljalni seji komisije za iveze narodor, ki je bila včeraj popoldne v hotela -Grillonc. V tej seji je nato predsednik Wilson predsedoval ZaBlifeali so švedske in norveške delegate. Nadalje je bilo na dnevnem reda te seje r&zmotri-vanje o spremembah, pred laganih po zastopnikih nevtralnih držav k 7- členu febrnarskega pakta- Komisija bu v po-nedeljek popoldne nadaljevala prouče-vajije teh spremenab- Wason proti Labom? LDC Berlin, 24. marca. (DKU> Kakor poroća »Abend* iz 2eoeve, je glasom tamošnjih franeoskih listo v predsednik Wilson od I oče n nasprot-nik dalekosežnih zahtev Italije. VVUson npo-rablja svoj vpllv v to, da za vrača italijair-ske zahteve. — »Ecbo de Pariš« doznava, da se je najviši i vojni svet odločll. da Bol-can in Meran ne pripadeta Italiji. Ta sklep se pripisuje v gtavnem odlo^netnu nastopu Wilsona. Asquith? LDU C u r i h. 24. marca. (CTU) iBurc^j Europa Press« poroča iz Londona: Glasom pariških vesti, namera-vajo bivšemu ansleškemu ministrskemu predsedniku Asqithu ponuditi predsedstvo zveze narodov. Grožnje ne pomasajo. LDU B e r o-ITn. 24. marca. (DKU) Po semkaj dospelih vesteh, so grozitve Italije, da bo postopala popolnoma samostojno. zelo poslabšale te-žavni položaj mirovne konforence, zlas^i ker noi!e Wilson ugoditi pretiranim zahte-vam Italije. Scdaj se poizktiša pod vodstvom IJovd Georgea odpraviti spor med Italijo in Tugoslavijo s kompromisom. Po-uceni kro^i pa trdiio. da se je položaj vsled postopanja Italije zelo poslabšal in da se je delo kongresa zaradUega. zavleklo. Iz Avstrije, Nadjarske, Nemčije, Turske. Je že ŠeL LDU Deutschalten-b u r g, 23. marca. (Brezžično.) Kakor poroča »Volks - Zeitung*, se odpelje bivši cesar Karei z obiteljo v angleškem poseb-nem vlaku z angleškim voja^skra sprem-stvom v Š\ico. Povsod enaki. LDU Inomost, 24. niarca, CĆTU) Glasom najnovejših vesti, ki prihajajo iz Južnega Tirolskega preko Brennerja. so Italijani v Bolcanu v petek preteklega tedna aretirali bolcanskega župana dr. Perathonerja. Vzroki nišo znani. Istotako ie bil aretiran v Meranu obČc spo-štovani meščan in izdatajelj ^.Meraner Zei-tuns«. urednik Albert Elmenreis, na potu iz svojega stanovanja v tiskamo od itali-iarskih karabmierov. Dolže sa. da je dal tiskati poročilo o velikih demonstracijah, ki so se vršile v Inomostu za. nedeljivost nemškejca Južnega Tirolskega. Seveda. seveda. LDU Bern. 24. man-ca. (DKU) V »Corriere della seta* protestira Luzzatti v interesu odrešenHi av-strijsfc*- h»Hiarwnr. t/gtrvskih drtržb ter dobrođelnih institiicfj proti temu, da se Čehi in Jngoslovani branijo, prevzeti del avstrilskega državnega dolga. Luzzatti iz-javfja, da Nemška Avstrija ne more plaćati velikansklh skupnib dolgov. Njen finančni -položaj ie ?elo resen. Avstrijski Italiiani imajo predvojna in voina posojila Avstrije. Ta se morajo ščiftti. Italija mora zahtevati od svojih zaveznikov, naj se skupni dol-sovt hivše monarhije rardele mejd novo ustanovljene države. Te države bi se morale vprašati. kaj je v njihovem interesu: ali da bi bile prisiljene plačati m izgubiti kredit, ali pa prostovoljno plačati in s tem podeliti vrednost svojim bodočim plačilnim obljubam. Da, da, to dobro Temo. LDU Bero-li n. 24. marca. (DKU) Deutsche Allge-meine Zeitung« poroča iz Lagana: Luzzatti izjavija v »Giornale đ1 Itafia^, da si mora Italija pri mirovnih pogaianffh za svoje poljske pridelke za goto vi ti precejšnjo izvozno možnost v Srednji Evropi. Ncmčija in Avstro - Ogrska se morata v bodočih letlh zavezati, da uvažata iralijanske pridelke brez uvoznine aU pa vsai po zelo znižanfTi uvoznih pristofbinah. Ttalija bi na ta način za vofno od^kodnino imela poli-tičen in ^o^podar?ki dobiček: razen teea bi se pa tuđi poglobflc trjovske zveze med severom fn ju™<~>^- ~ Rnzjlet BHZOJAVL,T1WE TE41RTJ1&. LDT"Moskva. 2^. marra- (Brezžično) Beli Kunn. porerjeniku za vnanie »ađeve v Bn(fimpešti. — Smenrie* ko-TmiTiistične intern^Horjal^ je odobril kongres kormmi?fičnf» intornacionale v Mopkvi od 2- do 6- marca 1919- Na^prot-ja, ki jih vsebtiie kapitali?tični svetov-ni .*estav. so se pokazala z ogromno močjo v velikan?=ki eksploziji v veliki imperijalistiCni' s^etovni vojni- Kapita-lizem je sknŠal svojo lastno anarhijo premaerati z org-nnizarijo produkcije- IjDU- Budimpešta. 54- marca. (Brezžično-) Iz Moskve javljajo brezžično: Ojsrrski vladi svetov. aodrugu Beli Kunu v Budimpešti- — Ogrski komunisti v Rusiji, internarijonalisti rde-če armade pošiljajo Đajprisrčnejše re-vohicijonarne pozdrave proletarijatu, kmetom in vojakom, ki so ostvarili vlado svetov proleterske diktature na Ogrskem. Clani rđeče armada stoje trdno in ođločno v fronti internacijo-n&Ino protetarske revolucije, kjer bodo vzdrfaK glavni napad imperijalistov V« dragi proletarci, kmeti in vojaki, ki so ie v sovjetakl Rusiji, so mobilizirani ter obvezani, da ne čimprej posta-vijo ▼ službo ograk» republike svetov-Pri5aJnqemo važih nj^^jnih navodi] in pojasnil/ o poeameziMMstOi nove strankine tvorbe, slasti vlade svetov-Naj Živi rdeča Ograka! — Ihidnv^asji- LFOZDRAVUAJO SE-LJDU- Moskva, 23- marca. (Dun. kor- nje poste Čitate if poslal IJmkkemti komtearju za mnanja posle v Bnđinv peiti bre«žWno brmojavko, kjer nataae-no opisuje sedanji poloiaj ruske sovjetske republike ter UBnehe ruskih sovjetskih čet, zlasti na fmgn in v Ukrajini- Nameo Antante )•, prmvi bresžic-na brzojavka, da ne posije evojia voja-kov proti nam, temveĆ da naščuva drugo na boj- Nemčija se je pokorila volji Antante in je pod poveljstvom Hinden-burga ustanovila novo vojsko kot levo krilo proti nam, med tem ko tvori poljska armada centrum in ukrajinske 6ete Petljura levo krilo te invazijske armade- Ko prodirajo naše čete zmagoslav-no na donskem ozemlju in na ozemlju ITral-Orenhurg, se bliža nemško levo krilo Ponewjeehu- I^etonske rdeče čete ogrožajo poljski centnun- Poljski cen-trura se približuje Vilni in Minsku ter je zavzel Baranovič^ To ofenzivo je najbrže zasnovala Antanta. Nas položaj na zahodu je torej težaven. Najbolj težaven je položaj naših letskih in lit-vanskih zaveznikov- Med tem ko se ukrajinske sovjetske čete bližajo Galiciji, kjer že vre, amo se približali našim ogrskini zaveznikom, ki stoje v za*-ledju naših sovražnikov- Proti Nemcem in Poljakom se koncentrirajo nove mooi- Pojav zaveznikov v srednju Evropi je jako riragoeen- LDU- Praga. 23- marca- (Dun- kor-t»r) ČehoRlovaški tiskovni urad objav-l]a članek moskovske^ra lista >Ruskoje Slovo« z dne 18- t. m., ki se zavzema za češko-rusko zvezo in ki pravi, da bo bodočnost čehoslovaške države zajamčena samo v zvezi z novo pridobljeno Rnsijo- Obenem objavljajo listi oglas češko-ruske zveze v Pragi, ki ravnota-ko zahteva češko-rusko zvezo- Rdeča nevarnosL LDU Rotterdam, 24. raarca. (ČTU) »Dafly News* poroča: Tassy in K'šinev so zavzel i boljševik!. Ro-m unske oblasti zapuščajo Jass^. Tetovadno droftto „SefeoT w Ljobflani. Po sklepu „Slov. Sok. Zvc-ze" na sestanku dne 6. januarja 1919. je vsak član obezan ude-ležlti se redno redovnih vaj v svojem drnStvu. „Ljubljanski Sokol" bo imel take vjifc za svoje Clane vsak petek od 7 ure do 8 ure v telovadnici „Narodnega domau .Bratje! UdeleŽujte se pri-dno teh vaj, da bo mogote pfi kakeršnem-koli društvnem javnem nastopu pokazati, da smo pravi disciplinirani Sokoli. Slasti sta-rejSe brate pozivi ja vadit, zbor, da se odzo-vejo y mnogobrojnem številu. Ne - Ie, da osvežimo zopet duh, da to, kar smo tekom usiljene?a nam brezdelja pozabil, Izopct na-domestimo. tuđi spoznavali se borno med-seboj. — Vi bote spoznali nas in mi spoznamo vas. — Bratje! casvklenje v telovadnici! VadiUlIakl Eter IJaMl tetobu Pokrajinske in dnevne vesti. Naše brzojavke iz inozemstva od-padejo 2 dni radi potovanja našega po-ročevalca v Pariz. Jutri ali poiutran-jem se bodo brzojavna porodila zopet nadaljevala. Darllo. Gospa Mankočeva je darovala 30 kron v spomin pokoj, ravnatelja Macher->a »Slovenskemu planiskernu društvu€. Za SILS ne damo ništa!«: tako se glasi stereotipen odgovor nindžaron-pkih železni^arjev na progi Zagreb-Zemun pri transport ih živi], ako jih naši transport spremljujoči železničar-ii vljudno prosijo za kako stvar, ki bi jo po predpisih itak morali dati na raz-polago- Treba bo res železne metle! Voiaška godba v Ljubljani. V kratkom času se ustanovi v Ljubljani vojaška srod-ba in se obenem razpiše mesto kapelnika. Prošnje, iz katerih ie razvidno dosedanje delovanje v tej stroki, ter spričevala dovr-šenTh .clasbenih Sol Hconservatorija itd.) naj se pošliejo komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani do 1. aprila 1919. V po-štev pridejo izključno kapelniki slovanskih narodnosti. Pristojbine se bodo pozneje določile. Preselhev orada. Deželno zozčno nadzomištvo in ravnateljstvo državnih in verskozakladnih tjozdov se je preselilo iz palače deželne vlade v poslopje nemsTcega viteškesra reda na Vajvazorievem trsm. - * Proti nemškutarjenjn je izrlal mestni župan v »Sarajevu razglas, v ka-terotn opominja tujoe. v prvi vrsti pa domaćine, naj na javnih prostorih ne povore nemški, da s tem ne dado povo-dn mladini, da intervenira na način, ki ni v interesu vzdrževanja javnegja reda in mira. Kakor se vidi, se v Bosni zlati «e vedno mnogo Svabčari- Zirfasi mf se pri posredovalnem nra-du za beffunce SHS v Liuhljani Terezija Lesjak, vdova po pokojnem Alojzijn L£Sig-kn iz Grahove^a ob Baci, politični okraj Tolmin. Ravnotako naj se Zfriase vke one osebe, stanajoče v Ljubljani, ki morda t>o-znajo jfori imenovano, osebno pri posredo-valnem uradu. Stanarfnake doldade za rcyjliHinite državne mstmBtenc*, Z naredbo St. 349 (Uradni list L) ie detelna vlada določia. da dobe repatritrani državni nameJčenci za februar hi mare po 100 kron, ogiroma no 90 kron kot stanartnskf prispevek. Uradni fist LVT nrmaSa naredbo št 386, Id podalj-Sn)e rok za teplačevanfe prispevkov za dvofno ffjspod1nlstvt> od konca raarca do konca avgusta. Na stanmrfnsko dotdađo s« ie pri tem popolnoma posabflo, tako da ostmejo nslnžbencf 1. »prflt in fat]e brez tmađevne đoklade. egprov morajo živeti pod Se nenftođnejSmi posoli kot do seda). Ker se ie ta zadeva oSvfdno prezrta, se nieTod&fnl nktorfi opoMUj^Jo, da nedoste-tek čfm preie poortvflo. ffiovemki ielesnISBrJi bodo te dni I odpoBlani na Hrvatsko, da omogočijo 1 CF0Đ * ZflHB* Ktf 00 EB8BB0T6 1HI MJ piogi re« *e M«vno«t kričece, je to vkrep s drtavnega in prometnoga sta-lišća toplo poadrmTlJati- Točnoga gteri-tak na Hrvateko .poslanih žetoenttarfev 8B Bo VODIO* * NeoMelaae mfrr* se nahajafo za vogaekim oekrbovališcem na Kodelje-Tem severno od dolenjske železni&ke proge Umestno bi bilo, da bi jih dala voja£ka uprava v zakup, da se pravo-čašno obdelajo in obsejejo* Uverjeni smo, da se bodo prav lahko oddale, ker se ljubljansko prebivalstvo prav dobro zaveda, da tuđi na jesen se ne bosta pri nas tekla mleko in med- Konjsko meso za goveje je proda-jala, nesporno z vednostjo župana Oražma, občinska mesnica v Mostah-Ljudje so meso seveda vračali, češ da se ne dado slepariti- Obcinski mesar Rode je radi tega oči tanja tožil vec oseb. med njimi tuđi gospo Štrukljevo-Prišlo je do todne obravnave in pri tej se je u radno dognalo, da je občinska mesnica v Mostah res prodajala mesto govejega me6a — konjsko- Toženci so bili ševe oprosceni- A Oražem še vedno županuje in dela kupčije- Kapčevanje z vojaškimi konji je zlasti v Mostah v bujnem cvetju. Posebno spreten je v tem poslu, kakor nam javljajo, župan Oražem, ki izborno razume nadomeščevati krasne vojaške konjo z mršavimi. nadušljivimi klju-seti- Čas bi že bil, da se napravi ie en-krat energičen konec takšnim kup-čijani! Za bcgnnce- V Sisku se rabi 40 slovenskih beguncev ali begunk za tlačenje 8ena- Prosta hrana, vožnja, stanovanje* Plača po dogovoru- Delalo bi se do konca julija- Reflektanti se naj ja-vijo do te sobote popoldne pxi Posredo-valnici za gori ške begunee na Dunaj-ski ceeti 38. Bolniaka blagajna samosiojnih obrtnikov v Ljubljani je imela na praznik sv- Jožefa popoldne pod predsed-stvom g- A- Gjuda redni občni zbor- Sta-rostni sklad je letos narastel na 3634 kron- Iz voljeni so bili nato v odbor gg- A. Gjud, Kersnič, TVeissbacber, Ahčin, Bizjak. Aleš, Erjavec, Gajer, Jakopič, Kernc, Vider in Zupančič- Za names;nike odbora gg. Primožič, Praunseis in Rogelj- V nadzorstveni svet gg- Rozman, Iv* Gjud in Šeber- Za namestnike gg- Jerina. Trink in Velka-vrh* Odbor še enkrat priporoča, aaj se opozori elane, kateri so prišli od voja-kov, da se zopet prijavijo k bolnički blagajni- Po daljsi debati glede povisa-nja doneskov se sklene sklicati izvanredni občni zbor ter. se tem potom prosi polnoštevilne udeležbe* iz Borovnice. Dne 19. marca se je poslovfl od nas naš nad vse spoštovani brat Macorati. Bil je duša vseh narodnih dru-štev, Ie njemu gre zahvala, da se ie Borovnica prebudila iz špan ja mlačnosti in stopila v vrsto onih. ki se zaveđajo narodnih potreb. Nenađomestljiv za nas. a v dobro njegovemu novemu kraju. Čestitamo Založanom na tej pridobitvi. Pošlo-vilni večer se je vršil ob obilni udeležbi članov -»Sokolac kater&ga častni član je bfl, CiTil - Metodove družbe in dragih va-ščanov. Umri fe ▼ Gradca polkovnik Miroslav K o v a č i č, znan stareJŠim Ljubljančanom no svofe svofečasnem službovanju v Ljubljani. Naj v nriru počiva! RflltUHL Dobrodelna predstava. V ponedeljek so \Thniški diletantje v tukaj§njem dram-skem gledališču uprizorili »Kralja na Be-tajnovi« v prid namerjanemu Cankarjeve-mu spomeniku na Vrhniki. Namen je bfl hvalen, volja dr>bra. Vrhniškim gostom je treba priznati, da so se vestno potrudili za tiprizoritev; vsak je podal, kar je najbolj-šejra zmogel. Ali »Kralj na Betajnovi« dan-danes še dosti seza preko moči vrhniškega isralnesra osebja. Ako naj se ta drama uveljavi po pisatelievih intendfah. mora i o v njcj nastonati zsrolj prvovrstoe sile. opremljene s podrobnim znanjem gledali-ške tehnike in utnetnosti. takih pa niti narodno gledališče ljubljansko nltna. Saj se »Kralj na Betajnovi« tuđi pri predstavah, ki jih je nedavno priredilo to gledališče. ni dajal v popolnoma neoporečni obliki, ker sta bila v njih pravzaprav na višku samo Bor§tnik kot Kantor in gospodična »Šari-čeva kot Nina. Ni bilo urnestno. da so si vrhnrSki diletantje za svoj prvi nastup v širši javnosti izbrali »Kralfa na Betajnovi«. zakai oresledek med njih predstavo in med preištijimi uprizoritvami ni tako dolg, da ne W silU k prlmerjanju; to pa iz umevnih razToRov Vrhničanom ni moglo biti v prid. V vsaki drugi drami Cankarjevi — razen iz istesa vzroka v »Jakoba Rudi« — bi bili morda dosegli boljši uspeh. Vobče ie bilo v nfih prired5t\i preveč deklamiranja na škodo realnosti in zategadelj tuđi markantni Čtivstvenosti: v nastopanju bi bilo treba posneti še marsikatere robove, v dikciji še marsfkaj poglobfti in obenera dvignttl, zlasti tam, kje-r na i se raz^fbana notrina tvrika^tife v sttbtilno pobarvanem tonu in korelativno odbranth gestah. Med vrhni-Sktmi diletanti gotovo ni teralcev brez daru« ali temo darn je treba Se nadaljnjgt sa« vrtrajnetra obrazovanja m oblikovanja, za. »Krali* na Betajnovi< pa Se posebe Intimne * a znanja, kako na] se predstavlja »nadčloreČJa« nasilnost lako eterična plaSnost, kako dekadentna rajgftrapanost RefMvtoar Karaieera ideilaliSea- Dramsko gledaliSSe- - V a^odo. 96- i-nv IbsMiovi ^Stfalionc ob miSanin* ee-nah, izveo abotwmwita- V fetrtek, 27-t- ni- oetane gledališče zaprto- V petek, 28. t- m. ob* poi 8. sveSer SSpanska nraliftc, bnrka. v tren dejjanjiti icven abo-nementa- Operno sleđaliiče- V sređo, 26- t- m. ostane gledaliSče zapr- nofK m aSontmnt >B<- V petoff, A t- nv ostane gledališče zaprto- Koseert smt> peivske^pa flTBBBPa »Lj«li4«Mfci Zvob« dne 4- aprila H-t Uniono- Sodelujejo: g- Josip B i J *-vec, operni pevee hrv- sem- kasatiita v Zagreba (samospevi), g- Janko Ravni k, kapelnik Narodnega gledallMa v Ljubljani (klavirsk© spremliovanje), moški in mesani zbor >Ljwbljan«k)ega Zvona«- Xa vzpoređn 80 novejM samospevi iz jugoslovanske glaflbene literature (Lajovic, DobroniĆ, Milojević, Ko-njović) in zborovske to6ke skladateljem St- Mokranjca, A. Lajlovica, dr- G. Kfb-ka, E- Adamiča, O- Deva, A- Fo©reter-ja itd- Predprodaja vstopnie konoen tedna v trafiki v Prešeraovi nJl«i »• 54- Gospothmtvo. - Slovensko obrtno đniStvo v Lfaa-Ijani ima v četrtek, dne 27- marca 1W9 prijateljski seetanek v Unionu v točil-nici ob 7. zvečer- Vsi obrtnik! se vabijo, da se sestanka polnoštevilno udeleše-Za slovensko obrtno drnčtvo Enge4bert Franchetti- Prost lov in prosto ribarstvo? Kakor se govori, namerava centralna vlada proglasiti prost lov in prosto ribarstvo- Ne vemo, v koliko odgovarja ta vest istini, to pa vemo. da bi zna&l tak ukrep pravo katastrofo za lov in ribi-štvo v naših kraj ih Toliko kakor gotovo je namreč. da bi v tem slučaju ia-ginila v jednem samem leta vsa divja-čina iz naših gozdov in poljan in vse ribe iz nadih voda! LDU Zagreb, 25. marca. (JDU) SMep-rd borzni kurzi: Denor fitafu Banka za trgovina obrt in industrijo ...... 475 485 Banka in hranilnica xa Primorje na Sušaku .... 535 53S Hrvatska eskorrrptna banka . 1435 1470 Hipotekar. banka v Zagrebu 443 453 Narodna banka v Zagreba . 435 450 Obrtna banka, zadnja emK 252 — Poljedelska banka, nove 6tl- nice ........ t\2 118 Prva hrvatska štedionica . . 8500 8575 Riječka pučka banka . . . 232 24? Zemaljska banka, nove ćfei- nice ........ 740 750 Eskocnptna banica v Broda, nove delrrfce ..... — 4100 - Kreditna banica..... 1035 10*J Osiječka slad kor. Industrija 2550 2800 Društvene vesti in prireditve. Slovenskim viaofcoioleenl Y Zagrebu se ie ustanovila dne 19. marca na obČ-nern zboru akademikov vseh strni, brec razlike svetovnega oaziranja Stanovita zveza slovenskih akademikov, z zač&saran sedežem v Zagrebu. Odbor Zvvae »e i» konstituiraj tako - Ie: Predsednik: Omaben Gustav, stud. nbarnk; podpredseđnik: Pr%-los Vinko, stnd. iur.; tajnik: Ponlkvar Ad^ stud^ iur.; blagajnik: StiplovŠek Fran, stad, phiL; revizorja: Čarf Mfloš. stnd. phL, Petkovšek Stanko, soid. phiL; odbonikh Fedransperg Gregor. stud. med.; Macard Ivan. stud. iur.: Perko Milan, stnd. med.; Trdina Janez, stnd. med. — Namen S. Z. S. A. je, zastopati koristi stanu m poedinca naprain merodajnim faktori em ter aodeio-\^ati pri pođpornih akcijah. Zveza votfi na-tančno evidenco vsega slovenske^ dQa-štva v BiformatJvne svrhe. Clant so Slovenci, vpisani na kateretnkoii uCfllŠčn viso-ko$o1skega značaja, M prijavijo prtstop Jn plačujejo članarino, znažajočo pofletno 5 K Vsa akademična društva v Inozemstvo, kakor tuđi posamzenike, Id nteo članf nobene-jra akademičnega društva, ali kl Stnđlrajo doma, pozivljamo, da vstoollo v naio Zve-zo in posijejo članarino na naslov S. Z. S. A., Zagreb. Kaptol 16, kjer dobe tndl vte potrebne informacije. DruStvom se dopo-Sljejo na zahtevo Zvezina pravila. Apeliramo na vso našo javnost zlasti na naSo vlado in podporna druStva, da nam gredo na roke t>rl vseh naših akcijah in ocfredlt-vah. — Stanovska zveza slovenskih akademikov, ZagreTi. Splošno slovensko žensko đruStvo opozarja.-da ie danes, v sredo. dne 26. irtarca 1919 ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestneea doma drueo javno predavanje o moderni bi hiziJenfčiri kosmetikf. Predava gosp. dr. Ivan Pintar. Vstop je vsakomur dovoljen. Vstopnina 1 K. Občni zbor ^Slov- planinskoga dr»- stva« se letos vrši kasnejo, kakor običajno, v prvi vrsti zbog tega, ker fe doher del naših zemelj okupiran po ItA-lijanih in bi s© vsled tega ondotni drtk-stveniki ne mogli ndeležitt eborovanTiA-V dru£i vrsti pa ie tr©bavSe pr©|© mSi-ti razna vpra^anja, ki so v ozki sveei z delovanjem >Slov- planinskega dru-gtvs<. UćiteSsko drMttvo za mdoTDHkJ okraf ima svoj mesečni sestanek v četrtek. dne 27. marca ob 3. popoldne v juislmii poslopja na Jcsenicah. Društvo absolventov i im Uljnim fio-1© na Gram vabi vse Slane na ob&ni zbor, kateri se vrši v nedeljo, 6- «fcp^tW v Ljubljani v gostilni >Novi sve*< ot> pol 10- dopoldne- Ker je na dnevnem redu premetnba pravit đa sa dručipo nusširi po ćeli Sloveniji, mt> vabr]«ni na občni zbor vsi slovenski abeohraitje kmetijskih šol- Odbor. SoštanJ. Izobraževalni oddek Bo-Stanjskega Sokola priredi v nedeljo 30. -marca t- h poljndno predavanja: >O primorskih Sloveocihc Predava nfitoV g* Lucijan Orel v Vaeletovi dvorMil-Začetek ob 10 pređpolđne- Po prodavanju splošna manifestaciia la naao teptano primorsko raloV' DndM sv. CUi li Mktušm ▼ U*> Qai ie voUl pokojni magUttatai slvrtal aadollciial rosp. Ivan ZenW& geaelp mm krao, druitvu Mladiki i*.40O kam. Hb- Stran 4. iM I8V« HainoveiSa ooroHla. (Naša poročtta iz Beograda te ZaszebaJ ARETACUA RADIĆA 1N TOVA- RIŠEV. Zagreb, 25. marca. Nocoj zveĆer so Wfi aretirani Stepan Radić, dr. Josip Pazman in dr. Vladimir Prebeg. Areta-ci|a se je izvršila radi nfihovega delova-Oja v inozemstvu, ker so s svojirra !n-trigami otežfcočali položaj kraHevnic SHS na mirovni konferenci m težko ogrožali interese države. — No, vendat enkrat! KONFEFENCA TRGOVCEV. — RA-DICEVE INTRIGE. Zagreb, 25. marca. Včeraf dopolđne se ie vršila konferenca vsefa zagreb-Sđh trgovcev. Karakteristično je, da se je konierence udeležfl tuđi »trgrovec« Stepan Radić ter se oglasil ćelo k be-seđi. V svojem govoru je seveda samo ščtrvai proti beogradski vladi in v crnih barvah slika! škodo, ki jo trpi hrvatsko gospodarstvo vsled centralizacije jav-nega življenja. Pomembno za nerazumnog* in kratkovidnost zagrebških trsrov-cev je, da so Radiču. ki je s ćelo svojo politiko pokazal. da je najhujši naspTOt-nik ravno trgovini in industriji, živahno pritrjevalL ker je dal duška njihovi ne-jevol& da ihn hoče centralna vlada v bodoče bolj skrbno gledati na prste. V sprejemnih resotucijah zahtevajo trgovci predvsem zopet obnovo nvtonomne-£a poverjeništva za trgovino in industrijo v Zagrebu, nadalje udeležbo tr-govcev v državnem predstavništvu ter pri centralnih uradih in naposled odredbe proti nelegalnim trgovcem. Za-hteve trgovecv ražen prve so seveda prav razumne, samo prva je protinarodna m — Čifutska. pa ne hrvatska. DANAŠNJA SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Beograd, 25. marca. V današnji se# Narodnega Predstavništva se je pričela generalna debata o predlogu finančnega minisrrstva za 130milijonski kredit za mesec april. Predlogo ie utemeljeval fi-nančni manister dr. Ninčić s kratkim ekspozejern. s katerim je Narodnemu Predstavništvu oslikal naš gospodarski položaj y prav resni luci. O aktualnih vprasanjih finančni minister ni govoril, zlasti se ni izjavH, na kateri način hoče izvršiti veliko davčno reformo in kako si predstavila regulacijo valute. Pridr-žal si ie tozadevna izvijanja za poznej-S čas in bo menda tekom debate še enkrat povzel besedo. To pa za to, kaso že danes govomiki povdarjali rrajnost da smo si glede velikih gospodarskih vprašanj čim najprej na čistem. Govor finančne&a ministra je napravil v zbor-isci dober in soliden utis. Takoj za ft-nančnim ministrom je govoril zastopnik soctjalnodemokratičrtega kluba poslanec Knežević. Njegov govor je bfl v dveh ozirih senzacija. Zbornica ie izvedehi iz KneževiČevega govora popolnoma ne-pričakovano, da so prišli socijalisti v opozicijonalno smer in da odrekajo vladi, v kateri sedi rudi niihov zaupnik minister Korač, svoje zaupanje. Se večje presenečenje je bilo za 2bomico uteme-Iievanje tega opozicijonelnega preokreta. Posfcmec Knežević je namreč nava-Ja! kot odločflno dejstvo. da se stavlja agrarni reformi velike težkoče in zar>re-ke, ne da bi povedal. od koga in komu in dalte. da je notranji minister Pribiče-vič prepovedal nekaj javnih shodov. Pri tem pa se je zopet previdno izognll dejstvn, da se je to zgodilo v vojnem ozemUu, tik za demarkacijsko crto. Zato ni čudno, da je sprejela zbornica to ntemeljevairie z nekakim ironič. odtMV rom. Med ostalimi govomiki se je odli-koval s svojimi izva'anji srbski poslanec Marinkovič (srbski Hberalec), kate-remu ie zbornica opetovano pritrjevala. Veliko veselost je vzbudflo dejstvo, da so slovenski klerikalni postanci živahno ploskali. ko je poslanec Marinković povdarjai potrebo liberalnega režima. Poslanec profesor Vesenjak (VLS.) Je bil tretji govornik. S svojim nasto-pom ni ravno brfliiral, smemo nm pa marsikaj oprostiti, ker vemo, da je bil to njegov prvi javni nastop. Svoj govor je hnel napisan in ga ie črtal v visokem deklamatoričnem tonu. Novfh vpogic-dw njegov govor ni vseboval. Med njegovim govorom je prišlo do neprijetne-ga incidenta. Poslovnik srbske skupšči-ne, ki velja sedaj tuđi za Narodno Predstavništvo, izrecno prepoveduie, da H poslanci svofe govore čitali. Ko je začel torej poslanec Vesenjak brati svol manuskript so bili srbski poslanci, ki mor-đm Še kaj tacega nišo doživeK v srbski skupščni. zdo osupli. Zahtevafi 90 od predsednika. naj poslanca prekine- Sele ko so mterverrirafi slovenski postanci Demokratskesra Kraba in opozarjali, da govori poslanec Vesenfak svoi deviški govoc so opustifi Srbi svofe proteste. Rahel nemir pa je trajal cei čas Vese-nfakovega govora. Na konen te govorniku nekoliko !zpodrsnik>. Pohralil Ie namreč finančnega ministra radi njegovih pametnih in trezrrih izvajmij. Ker pa je zbornica videfa, da jt OtaJ poslanec Veserifek, kakor cei govor, tako tofi to pohvalo iz svofega rofcinjtea, kl ga Je oapisal včeraj ali še prei, ko uiliiislro-vih izvajani Se ni roogel sfSatl ic »pre-jda zbornica to poročflo ▼ prced fi-vahnem razrx)vala bosta dva izmed naj-slavneiših hrvatskih umetnikov pevca Vuškovič m Cammerota. PoročUa tjubijanskega doptsnega urada. SEJA NARODNBOA PREDSTAVNIŠTVA. LDU. Beograd, 25- marca- (JDTJ-) Predsednik dr- Draža Pavlović otvarj* sejo Narodnega Predatavnifitva ob pol 5- popoldne- Poroča, da je bila adresa predstavništva isročena regentu Aleksandra potom posebne deputacije* Sklene se, da se adresa in ekspoze mi-nistrskega predsednika Stojana Protiča natisneta in afiMrata po vsem kralje-stvu. Nato povzame besedo finančni mS-nister dr- Momčilo NinčiC, ki povđarja v svojem govoru, da za sedaj ni bilo mogoče iidelati ređnega proračuna- Država se nahaja- se veđno ▼ prehodnem stadiju in v statoetn pretvarJan]tL U«ta-navljajo se neprestano novi organi, stari pa se javljajo % novimi potrebami-Zato je nemogode sestaviti finandni pregled, ld bi odgorarjal zahtervam rednega proračuna* dasi tega nihč« teko ne želi kot minieter sam, ker bm njega ne more sagovarfatl drtavne fl-nančne politike- Tri ftnančne probleme je treba pred vsem resiti: proračunskoga, davčnega in valutneg* Prora-čunskega ne bo mogoče popolnoma re-diU niti v teku tega lete in morebiti niti ▼ teku prihodnjega leta, ker uetvarja}o poslediee vojne vedno nov# potrebe, do^im dohodki padajo- Tuđi davano vpraianje vsbuja velike škrt* Direktni davki se morajo v vseh pokra|in&h dr-save ćimprej iseaaćlO, ker bi m drugar če razvilo obeeino tibotepstvo- Isen#r cfti In propoFcJfomtnMi nMOBBn pA •• mora|o tuđi neposredni davki- Vlada smatra za sedaj nainujnejse valutoo Tprasaoje ia je storila bt wm puin\mm preAotmlrt, da refi JtM^o !■ Imm0» poloia|> Pofo^n* lalHf ^Mk IA trak pVUvMBH^ j& BOOObOCDO pOtl%DOB IA Tmpn&k tetom. Kakor m k*» do m-daj, Uuk> ko«Wi pr?o m* w**0* -^npMga fivl|en|a a drfiillniii v*č kar ^p^^b* ^ mM^-^i. 4ftft«h^^MB^^^» i^M^^A^B^aa^ftfl ^bw^v^^^ kl m potoe ■■■tUt xa bodoBao>t al «V ■• •• prt Mi pofavf|ti ^mm^ B »•hitra od đrtave vtc BOgoo«, MđiU m vpraMo od kod »4 do« drter* š+ *•* Na posofilai ii to^no rmtod sploim flfmnžne krize bo momo imftmatl* N%-h^jaio «e a« c«apotjo* Trrm pet vodi U ^4^B^^B^H^a4P> a*4vvvliB%av ^ALA A«» W*»^H^^^a> ■•» avojBArai^B^^r^ kn m>i dria^re- Prv» i« tmvaa ia glad-ka, drag» p«, je awim fctt polna a»-prek- Potrebajeno mnogo vstrminoeti in trdne ^fe, da borno mogli preneaii irtw%, ki nam jih naloga U draga pot* Po ministrovem govora se je prioslm debata o proračunski predlogi* Social-ni demokrat Knežević je izjavil, da. bo glasovala njegova stranka proti pred-logu- Govorila ste 3e Marinković (naprednjak) in Naste Petrofić (radikalni disident)- Seja se je cakljuala ob 7. zve-čer in se nadaljnje jutri ob i- popoldne s istim dnevnim redom- ui>**k NA STRAŽI! • ~' LrDU. Zagreb, 26* maroa- »Jutranji list« poroda iz Beograda, da je podo-navsko vojno brodovje odplulo proti Đudimpedti* PRBHRANA StiOVENIJB. LDUBeogrmd, 25- marca- (JDU) Poverjenik za javna dela in poslanec Anton Kristan (socialni demokrat) in poslaneo dr- Hohnjec (jugoslov* klub) sta intervenirala vderaj pri ministr-skem predsedniku Protiču in pri ministru za trgovino in prehrano Rib&rcu in posredovala o važnih gospodarskih zadevah, ki se ti&ejo Slovenije, zlasti v vprašanju svobodne trgovine in zadost-ne prehrane vseh slovenskih okrajev, dalje tuđi o uvozu in izvozu iz inozemstva- O vseh zadevah je bila naređena in izrocena spomenica, ki so jo pod pikali vsi trije parlamentarni klu-bi. v katerih ro tuđi slovenski postanci- Naši zastopniki po dobili gotovost, da f=© bo za Slovenijo dovolilo in ukre-nilo vse, karkoli bo mogoSe, da se na§i kraji zadovoljijo s prehranjevanjem in v dracrih gospodarskih ozirih« URADNISKO VPRA8ANJR LDU- Beograd, 25. marca (JDU.) Prehod uradnikov finanSne stroke v novo uredbo po razredih se izvrši me-seca maja* HUJSK AJOCI tETAKI- LDTJ-Maribor, 25- marca- Danes so iz Ptuja privedli Alojzija Irgla v Maribor in ga izrodili okroftnenra §odi-5fn- — Kakor je sedaj znano, je glavni avtor znanih Ietakov Ornig mlajši, ki 3e mudi v Gradcu- Irgl je »pis Ie pre-vedel- Za to delo je dobil 60 K» ČIŠĆENJE- LDU- Maribor 2S marea- Dri- policija je pričela resno Čistiti mesto in okolico od sumljrvih in protinarodnih ljudi- Izgnana je bila vrsta oseb- — Danes dopolđne je nemška mladin* začela demonstrirati po mestu z frank-furterico, a je demonstrante policija takoj prijela-I4ASKO - NEM8KA PROPAGANDA- L.DTJ- Maribor, 25- marca- Sedaj je znano, da se je večja dražba nemškiti zjjotnikov shajala na Studencih v go» stilnid Kreuzhof in na stanovanju krojača Iskre* Sestankov so se udeleievale tuđi ženske, med njim! tuđi nemfike u€i-teljice* — Vceraj in danes troši nem-?ka propaganda neverjetne laM o položaju- Pravijo, da je general llateter iz-dal erbskim cetam ukaz, naj od jutri dalje skozi štiri đnl brez pardona ple* nijo po mestu in okolici, ter da naše vojaštvo izroca nemSkim zarotnikom municijo in oročfe in da bo ▼ prluieru nemSkih demonstradj prestopUo k za-rotnikom- NevarsJ šleper. Na zatožni Idopi I* •edel mlad, zlaboten fant PO katoresa zunanjostt bi nflič« ne roisliU da ttči v njem toliko prefriganosti. Fantu ie tme Karei Pire, daUvec Iz KrSkega, brez sialneca bi-vallSca. Ker wi Ind tredstev za preiivlla-nje, priflo im |e na odldL lift bi 96 dalo na goljufiv način pridobiti denarnih sre4-stev, kar semnje tađl v JtirChshiČaHh posrećilo, međtem ko v ittrfh đrafOi smSaJli svoieca Mmeaa ■! dotetcl. Tako Ie Ivaoo Oorte pri »Novea sveta« opeharfl na ta aaOa, da se ie tzdal s po njem pomveie-mm pismom za nećaka Alojzija Zejca v Spodn* Sffkt v katereni |o 1*11 prosi Ie za par «r posolila 1700 kcon. da pmCa neko vino, kar ma }e ta verfela. Na teti aačm fe poetei Ml Aloizil Zsfc alKOvm irtev. Tema M je s ptnin1*1 predetavfl kat s» AlofzHa Ooreoca Iz Ko6aeo» fc»teredso0U 5400 km m mkw> Bdteg &*#**. VaalB. ***** potcitirtki Pirea dobro puiiieiBi l> ij^pe^ !■ verfela bi wm IzroCOa &mmr. »*No ■■> **■» M8e |e poekaett fff ***!**** ■fari Afll Ttfkm v LfJft m te !• Pff* »trti am staa Aeifcem Pm»<* ■ ***+ eweveSw> ifaBBjewv eiODTO) peeve^tt. i^v ^» |wm«— Wex V BBleTPBi —■ w j^_ ev^e> ^P^HPpP^^eiBe^Bl^eV ■•P^™^^^*^^^™^^™^^^^^^^~ alčarka mi si tesa m*Si aekat ic ^&UL IzvrlU Ie »a aekfti afteecev »oprei ludi ▼ Kobile* neko tfttvno te MRftvi okoli 400 kn» Ikodft, Prifoifuffttift nota soaSa 10.100 krpo. Obdottenec ođkrtto pcizsava W9 BVI1CDB m pVMKnHDO SCMfllllje HB »S9- wex — Po krtvDdfsJm porotnlkov ca ie soeWi cbftfKfllo m *m tod Mto Jftte w ostreoe » trOim tmiiKcm vsakega Cctrt leta. Dva — Ikeace. BožkUr Klein, W lot eter satakar. prtstoften v Petrinle. se le oMetea v voleJko obleko, cglasil % đvema driKiam vojakom* v trgovtan Martk Stor-teiK ▼ Zdlarskl ulici, ponojat več}o mno-žino sladkoria. Ker ni. imela toliko denarja, se Bi mogla sklentti kupćija, pač pa je imela nekaj masufakmmesa Maca, od kmtere-ca jim je dala yzorce. Rekli so, da se vr-nejo, če dobe odlemslce. Dan pred božič-ninri prazniki sta se zopet zglasila obdol-teoeB in vojak Bernard Kralj, s pripombo« (U sta naila kupca IX IHaso. Škeiianc Jfcna sa Je zmerila, obdolženec ie pa zaplsoval na llstck mero in cene. Blajro so naložili na ročni voziček ter ga Je po Klelnovem naročilu odpelial Matevž §ker)anc v Qradiš£e pred Schrevjevo pekama £eš, da tu sta« iraje kupce Skerjanc Je stai pri vozICkn, Krali ie pa nosll blaeo v hi$o, potem VA Čez dvorišČe k drugemu vhodn, ld pelj« na Kongresni trg, tam pa Je že čatal po* stroSCek z vozom, ki ga Je odpcljal. Ko je bilo blago zneSeno, Je rekel Kralj Skerjan-co, da naj Se malo počalca. da gre h kupcu po denar. Obdolženec Klein Je pa rekel da gre za trenotek v Šomijevo slašč4čarno, da se bo takoj vmiL A čakal Ie zaman, ker ta je te trgovine odšei skozi prehod v MliŠer* jevo ulico ter Izginil. Ker se po doleem čakanjn le ni nlfače vrntl, Je šel Škenanc pogledat v vežo. kler Je Izvedel, đa sta volaka ođšla ter Mago skozi đvoriS&e spravila na drugo dvoriš£e ter ga s postre-^čkom odoeljala. To blago sta Kleto fn Kralj na štajerskem hi Kranjskem prodala, denar pa med seboj razdeilla. Kral) se Se moral tozadevno zagovarjati pred voJasTdm sodiSčem. — Obdolženec Klem, k! v pol-nem obsegti prizna svojo krivdo, Je bfl ob-sojen na 18 meseoev težke Ječe. pooštrene s trđim ležiSčem vsako* četrtletje. Vremensko poročilo. VWm —* m*r)t* ZMrl triiiijt mW tlak 7St «■ o| - IStaiJej 4& I I s vaija. lmm £J 24 2. pop. 728 1 107 sL Jgz. IveĆ.oblač. . a zv. 728 8 81 brezvtr. dei 25 7. zj. 730*5 44 sj. svrv. pol. obL 25 k pop 7311 151) si. fgz. pol. obi. . 9. zv. 731*4 10.0 sL svrv. oWaft|O 26 7. zj. 730K) &2 brezvetr. , Padavlna v 24 orah mm 0*0, — Srednja vCeraiSfu temperatura 10*1°, normalna 540. — Vremenska napoved sa jotri: DeieTie, toplo Ia Miret Jata* mat. Aproviiaciia. 4- Pro4»i« »oke- Od ftetrtka 27. t-m- do vštete eobote 29- t. m- se dobi na vsako močno izkaznico 1 kg bele moke za pecivo- Kilogram stane 4 K 66 v« Ostanek moke je napovodati v ponede-Ijek ai t- m- 4- Peki ee vabijo, đa se zglase v sredo 26» t- m. ob 9- v mestni posveto-valnid radi pftV%«ift moke> + KrušMe komisi|e bodo nradovale v petek dne 28. t- m- od 8- do pol 1- po-poldne- iEdajale se bodo iricazmice sa krah in moko- + Sladkorae iikamm m mare« 00 veljavne samo do zadnjega marea t- 1- V aprilu se marca zapađle izkazni-oe ne bodo zamenjavale. To se sporoča vsem tištim, ki nimajo eel mesec zado-sti časa, da bi ai kupili sladkor in ki ndslifo, da je aanje treba vedno posebne izjeme- + tkiam spreaieiiism pri prodali krmha in moke* Ker je v nekaterih ulicah, ki meje dva krušna okraja, pre-oej prodajalen kruha, ki pa so odkaza-ne samo Jednenm okraja, bodo dotični prodajalei kruha prodajeii krah sa oba okraja, ki me|ita na tako nHco- Stevil-ke prodajalen kraha v novem nacrtu se s tem prav ntt ne predrogafiijo- Spre-memba 0a izvrši le na ta način, da se izkftznioe takih prodajalen rasdele na oba krntea okraja- Vsled te poddelitve bodo prođajali krah: Za III- In IV* oknf *. Potavee, Rimska cesta, Vojna prodajalna na Bregu, Vlđmar na Rimski cesti, Đeden na Tržaiki cesti. Za V* in VI- okraj: Vojna prodajama, v Pniernovi ottei, BateiR v Kolodvorski ulici- t AfiofteMUeV Clvđnftn državnim vpokoiencem (m njih vdovam In siro-tam) so bo prodajal ipaH v ćetrtek, petek m sabata 27- 28. m 29> t m. po noldne od U do 7. ure. Na vrsto tJride-io v Četrtek stranke od A do K, v petek od L do R in v soboto od S do konca. Stranke naj se đfft strogo reda in pri-f>ravijo tuđi đrobtl Po enakem redi to v etiaketir času se bo prodajala v ponedeUek, torek ki sredo, 31. marca, PoisvtKlbe. ""^^^^ ^* ^»»^ WWtmMm VjeuBrnOV. Poarees ae Leasder OodbM, vOtelf, doma 1» Sbedvia Prt Trse«. Htocor radnfl bmIot Ja bfl: »Permtka fnberniia, Instttvt Bflln* m* Pttađ Tttftci 5^ Kđor kal vt o njem, }* aserofeev 4e lUJn^nl mprtni povtUltvl aeneetev sa eiili 1: CMI Vale«4lC» šelakl tm ifioftjRuđ^ TrtiftB, kt to W leta teli HejpovcM ■azsjejaHI nfefevf ztnt Mattfl Tertatt v Petrevčak m CŽNb faisMa «• to flate «• dne 23. marca okoil 10. are v parira pn Semprtrtld cerkvt Odde aaj se ero« aacredS v ^i*hwee4iw- Tm W9mkm Je rntOo pe*dnft dr. Oalle. Kazinska kavama ostane torel io nadalje v starih rokah, zaknpolk je rol| siamoveznfle — za najemoinsko dobo enega leta — v tem časa se nadeia kazmotska gospođa, da bo zopet Nemec zavtadal pri nas — slovenski gostje so za to dobo, torej do preklica, dobili mOostno na razoo-lago dve sobi, vsi dntsf prostori pa so I ▼ bodoče kot **emč& pcMriani pnišnfl jari nemškl gospodL Slovend so potemta-kem v kaztnskl kavarni, kateri je dr. Oalfe določil ime »Zvezda« m katfiro ime ]e moral obvezno sprejeti tndi sedanji zakupnik, samo nadležni gospodje - vsiljivci, ki jih pa vržejo na plan pri prvi priliki, ki se jim ponudi. DoUej pa jim sraii zaštmtnđk kot orodJe* to* pJfSč. kl Mj pred slovensko javnostjo niaattfa — staro nofto pod" JetJe! V to bi se jim ne dal izrabljati seveda nobeden Izmed ostalih Šest kompeten-tov. Kakor je znano, se je potegovalo za to obrt šest strokovno izve2bmnlh kompe-tentov, a vladnl referent se je odločil za tistega, ki bi moral priti najmanj v poštevf Ker pa je obljubil Kazinotom naj već kon-ceslj, da se bodo lahko ! nadalje šoptrlg sredi Ljubljane, je njlho\r zastopnik »Sva« bac dobil pri vladi globok poMon, domačmi pa brco. Pravi se, nišo mogli dobiti zako-ntte podlage za odklonttev, ml pa samo vpraSamo, ali Je bfla obdolfftev o verlžri tncovini v »Naprejut že preklicana? Koli-kor vemo, še ne, — torej! — Ako Je obrtni red tako pomanjkT)iv, da za take shtčafe ntma nikakih določb, hajd na delo jn pre-uredTte ga z naredbo. Saj ten ne iziđe malo, vsake vrste so, samo za obrtni stan fth ni PHtf odgovora se ne more izposlo-vati v najmanjših in najbolf pereČfli zadevah, ld se tičejo obrtnikov! Za tako potrebno prenreditev obrtnih zakonov so pokft-cane organizacije že pred dolgim Časom zaprosile, a rešitve 5e ni, dasi Je mio v to Časa dostL ToTTko narodni favnosfl 7 manle m, ravnanje? V LjtibHani, đn**4, ma«pa 1919. Zadrm fosoinlčarlev to kararnarlev« • Za vsetrino tem «pisa i% nr^dnU Stvo odgovorno, holikor določa gakofu Izdala tefl ta odgovoru! vedofle: Vajontfo KopUtf« Utttajp« to đtk »Ntfodot fliim —■ Obvestilo. V osftrteav *»• 27. mmem ob 8. svečer ptesm vala v vefiki dvorani »Marodnesa domac Vabiieno je nradmitvo, trgovski »o-frndnm eastntstvo ter po njln vpeUanl costie. " ^^^^^^0 ^^^w 4A Mro &b Qv ■vsear ntnna vaia ittotant. rtte_^ttto° to**0 đottok* nltsaBte W & X0ZMAH 72. nar. •SLOVENSKI NMO0" dne 26. mare* 1919. Stran 5« lim BH »TS« Kom»- »rttoi art Kr—fm. 3351 Si? Uji n Hi. r^r ;«m. c« Bertatll. Seaaa iL 1S. I Metar. 8416 Dinki fini M kBDi- Ponudbe pod njaiBI Ml] „Strtr at laeaem ekst. A. Matelič, Ljatljaaa. 3043 on| Že rabljea, z oljnatiml osmi, se DIKA, proda. Istotam se kupi vrtna lopa. Vpraša se: fcepl pol 1. 54'5 TeHoiaeu mniittl'a jrJF^. Hivatsko primorje. — Ponudbe na .poštaaski tretiaac fe7\ Zagrea. 3454 dlHlEKUlIII Slili zdravih nepresajenih 3—4 letnih, odda eend graitraska atro-ta pri Sf. Aal aai Trtice«. 3455 Pniirif rarhiiia za 3 m padca, 10CO ifaDilMalDlĐfl do2000 isck. kupim. Ponudbe na "Raotov mlin" Podferezje na Gorefljskem. 3458 Bitafi ffTfli najboljeg sestuva, sasraa ruall SilUj, nov ili malo rabljen žc-: mo kuoiti. Ponude tvrtci Scbwarezi drug, Zagreb, Preradorfćeva 1. 3347 Hrfaiir w iS& u vil° na Bl€du v-šć lliUuI mora biti gojenja povrtnine in vzdržavanja na&adov v parka. Ponudbe <■ prepisi spričeval in zahtevo pl«če na G. Pongratz, Zagreb, visoka u). 22. lliilia 1E Illc n»nje, k zna tuđi §;- vdli tn je spusobn/ za spre nlj.vaiko na ootovanju — fuCnc conudbe pod C C 334«' na uor. SU Nar. 3346 .1 rDSluiiđ AJiiUilUl stara, čista >n Atcua k-vua op.avlja tuđi druge nt no po-e. se takoj sprejme. Ponudbe JL Kmer, trgoiec, Sisak. Hrvatske irin/^iTomiitolli TočiSŠf < 'e alvtba za takoi ali pozneje, icm tuđi za potnika. Cenj. ponudDe pod .PoraaioIk/3422* na upr. SI. Nar. 3422 ^FflH'ii'iIbi z veCtetno prakso, tali nuddjdtnG mtita v specerijski ah meSani stroki. Screjms tuđi mesto kot S2mostojna voditeljica oodrufnice. — Cenj, ponudbe pod .Pošteflost/3421* na ucr. SI. Nar. 3421 ^anafaaie s brano s '& %*™°i boljSi rodbini Ce mc?oCe, da imata svojo sobo. Poleg D»aČe bi se dalo tudi v iivilih. Cenjen* ponudbe na uprav. SI. Nar. pod .Stanoranje 3277". to do 15 faionv toplija raprodaj po nizki ceni takoj. Brzojavna naročita tud! za nabavo razne?a *-;ta in moke sprejema trgovce Martia Sn-ner Iz Koiiffe, Štajersko, seiaj Belo-vur, hotel Tona, 3448 lp niPtiloTano rta »ta fi >lnčna lega) s posebnim vhodem in razgledom na cesto, se cdda takoj so-Udnemu gospodu. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3451 Prfiii (hm\i\ vporabnatudlkotomni-ItUlIjB \UieH; bus, v dobrem stanju, se poceni proda« Nadalje se proda skoro nova omara za led (Hiskasten) 3 štirimi preda i i s ponikljanimi okovi itd , pripravna za gostilničarje, slašči-Čarje ali večje gospodarstvo. Več otro-Skih postelj z modrod, en večji brus s koritom in gonilom na nogo, kakor todi več različnih lestenskih in nami-znih svetilk na petrolej. Vprašanja na upr. SI. Naroda. 2FS3 fcym» «*» nov poikrtt vetC Na-"Hl 16« slov pove upr. Slov. Nar. 3391________^^ H^M B^al^HnMB^I DVcSSaS t^HSB^ML ^M^H*^ ™JB^Sr- P*% l0° k« ****** ■c proda. »tMr II. IjitlJiM 3453 lak «t»« »^Ttaiiirpo M)vfij£ MC eeaak tvrdka Ptmc tiliai InS. _______________2703 Kwyctat try 14/L J43I aUlEja ODU 2nko u ćeli daVali samo dopoidne, tuđi s hrano, frtotte-ta ti 11 iffiltc. 3446 letsm Mi Jul". tSSsn proda za ceoo 1300 K. Ogleda se pri Alojrtt lorl«, »rito. 3420 Knphtn opravo za spalm nls, dobro ohranjeno, kupim. Cenj. ponudbe pod „Oprava" na upr. .SL Naroda' 3411 Rflntinnn vsake vrste P° 2m«mih ce-UUUJUfKc nah d«ba?lit redao tvrdka Fr. Medica. Ljubljani, Trtaška c. 4. Postrežba točna in solidna. 23 1 llaitriifskintntiiil^vA' špecerij-ikim ali mesa mm blagom bo-dtsi v mestu ati na deželi. Naslov no ve uprava Slov. Nar. 33 7 U amta a!i :aaln ŽŽTŠI'ž ^osteija, oDOiC novo ohrarjeno, ore-h>vo forniram, t^r b^!«^e 'ste fv-cl eda se v Novetn Vod m« to 62. .^351 DoSer slrttritDi rastor ^^5rr mm tokom (Glejchbtromm), se ko^i ^onudbe prosi se poslati na upr. Si Naroda. 3460 nlUlM IBRliH del, spretna tuđi v kuhinji, želi mesta v kaki trgovini v mestu ali na đeleli kot trgovska vajenka. Ponudbe pod »fro .Prldna 4ekHea 3411« na uprtvništvo »Stov. Naroda". RitHfldifflSI zrno^n* slov. in nem je-UOaPtnillflu, 2 i ka. strojepisja ev. ste-nogiaiije ter dobia korespondentiia se sprejme v večjo trgovino. Ponudbe pod „Dobra meč/5390" na upravni-štvo Slov. Naroda- 3390 Hfll 19 filnHn v blizini jezera kjer se Illifl Dfl IIISUlI, je izvrševala tfgovin-ska obrt, trdno zidana, z leplm vrtom, se zaradi družinskih ra?mer za 82.000 kron pr«4a> Pismene ponudbe pod aBieđ/2111" na eprav. Slov. Naroda razpošilja točno proti predplačilu trgovina Marila Samar, Konjice. 1068 LjiteSft liŽBtef) £rs2ss-" j?) traži dobru sobaricu (djevojku za sobe). Opskiba i brana iz vrstna. Nastup odmah. Ponude neka se šal i u zajedno s pomogućnosti sa fotografi-jom i sa uvjetima plaćanja na upr Slov. Nar. 3342 Ufam lirirfira dobrosrčne narave, sa-UlCUi UliUilU, mostojno gospico n!i vdovo a prime? nim imet»em. Sem ^2. let star, srednje velikosti, višii uradnik (prejšnji voj. računovod>a) dobrosrčne narave, lepe prihodnosti v Zagrebu. Resne porudbe ako mogoče ooremlje-ne s shko (diskretnost zajamčena n3i *e vp'šljejo pod „Iris** na Union FroBftganda Maribor, Urb«na«a vlica. 3447 Noam salon za dame m gospode 1/. Pfundner, Kranj (Gorenisko) se priporoča xa Izdelovanje najfinejSih damskih oblck, bi uz, kostumov, pla&ev, kakor tuđi najfinejših rooških oblek. povrSnikov itd. Točna !n hitra postrežoa. emta ataka. 2582 Mim tesorskeso polirji Učem za takojšnji ali poznejši oastop. Plača po dogovora. rsaiiC HoVniKalt Unhartova ulica 2S, LlubUana. jVISII5l\IS K0|llilvC vito sredstvo srotiw pro-k«TBlb organa i svim bolestima ietvioa. Usljed njihove djelatnosti i ugodnog nagorkog teka jesu već v5e od od stotine godina najobljubljenije djetičko domaće sredstvo. Podnžuje tek, jačaju želudac, pospesuju probavu, ublažuje grčeve, razredjuju sokove i ttredjuju stolicu. Odstranjuju mvftniB«, pOŠrataf na oO-vrataafa, tgaravlcii i ostale lalnAaćaa tagobs. 1664 Prava a« aamo aa „Satvator" markom. i anauu, jatater mmi i mm im, Jmatai m i Zahvala. Vsem, Iri ste n*5o pokojno blago soprogo, oziroma Iskreno-ijttbljeno, drago mater, ftaio mater, sestro, iraldnjo, teto «n taifo, gospo Ano Meden radi imeli, jo v bolesni oMskovaU ter spremili na sadnji po«, fc-rckam srčno zahvala Beguajc 34. marci 19ffc | Zilnjofl m HeiiPOfL avMaB mm 1. aVpBmt t» ■■ stanovanje 2 sob hi prtpedkL Mtrna stranka 2 oseb. Valestsa mmgšUw9 vpravaflc Slovenskega Naroda. '_________ MAST Gospodar, kl mi da stanovanje 2 sob m pilpadki, dobi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Slov, Naroda pod „Mast".__________ KONJAK Za oslabe I e vsled staro ti, proti slabo-oostim v 2elodcu in proti izdubi te-lesne moči je star vinski konjak pravo poživljenje. PoStlia dve pollitrski stekiend franko z ziboičkom vred za 60 K Banodlkt Hertl, graščak na graštfai (tolić pri Koajicah, Štajerska Pravo rameno domaća milo }o prsni? l ki obranu K 10— Pri naročbi 1 •»krinjivc ok-1 3 »n poi k^ K 35* f an ,o P> •". v-e: :i ro-Vl^a 7kvo<1 ?..* fVSDOit «. Jjiiktr, Zagreb. 15.. Petriai ska iL Sili ODfnem z naroda je pc- slati polovico iznosa. St. 56 LasG- strižnik Koma4 ?8— in 34-65 K. Zffhtevatte ¥6Ukl cenifc m vaft na«o 1000 «18-karai breiplacno. 349 E. Luna, Maribor M. 74. vseh bolišin vrst iz trdega lesa kuouje oo najvi^ii dnevni ceni vsako množino do 20 apr.la tvrdka H. Oaulieap Vitoja gora. 34^2 fDRVA1 i trUa ia nEflki, lefrika io Zagaia 1 se oddajaio I y MMm\\ Bifei %w. 31, M gostllna Latnpert. f^rcifi'sikl cpr2j!tQi;), Ćeh,35 let star, oženjc, z di?. izcitorn, mešćansko *oln, do'goletno vsestransko prakso, čeSčine In nem^čine vc5! v govoiu in 9i?avi, slovenSČJn? v govoru, z naj-Doijšimi izkaSnjami revirske unrave in pisarniškega dela navadnega in vi-§}ega lova, kmetijstva, sadjarstva itd prosi, opiraje se na dolgoletna izpri-če^sla in rpference, za primerno me-s'o. Zmerne z?hteve, žeii se dobro stanovanje, deputat in zmoSnost reditve živine Ponudbe pod „Zinesljiva moč/ 3456* na uprav. Slov. Nar. 3456 W ^ PEHA i priporoča (SEVER1ROHP. i LJUBLJANA. Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebičifl. Barrfta a oMeke „Talk*, mini pratti. Čistili m slaanike ^SHO-U#*. Haaoaiettflt tokaka. ?«iaafr-•01» iMlftiOf1 »*u ttW^W ftA-SEKM M4taiHe areistt« a acgvfa-mft p&KL rrattKavMi aaara sreasiva prati —l|ei— ParCail ta iUate. SffJatfa aa ktRMrrintt jaje «■—■ mm vallha. ali bol) aMihaa hlia !?•*■•■* PrHasnt posadi* aa upe. SL Nay pod JMrta a—/Hl?-. 3417 JI I HIIP nonattl ia breshib-lili UIU aega raskcifortraaia ^ Z^f "^11 «* tocao dobavo ^■gwn», »msi rviem ni. ■•HHinfatssiaase tta, 3435 Mu, bnzi h uto nudi po najpovoljnejsih cenab 3410 Čađo Pa|lft, (Sisak) trgttlaa iftijtktt frrttfta (lrtatska». Josip Jug stavbnl In pohlltveni :n pOeskar In UCar ::: Rimska cesta it. 16 saznanja, da Se vedno dela s pristnim blagom Ieriltev totea. Imama care. •raolliitea Ia tkalalsa v Trilca rabi ■meta« ili za travĐike PonudDe na zgorm omenjeno podjetje. 3391 ! iioiiiti! razne jakosti, stare i nove. natjla po umjerenoj cijeni M0I8C80MAM0» StnJcTo, Aleksandrota nlicaš t 33. Trte nanrotfej, m09t cepljene na Rip portalis, različnih kako vosi i, p.ve in druge vrste. — Cena po dogovoru. — Zglasiti se je osebno ali pismeno, dokler je Se kaj zaloge, pri posestniku (titnaiju) Franc Horvat, HostjOi p^ata farAinel, Ftuf. ■7 Krumpir, suho meso, mast, ki- selos seliaf kao i druge robe dobavlja svaku količinu 3403 H. Novak9 Zagreb, Mahrimirek« C—ta «. 64. VelBtPžBG se \Uz za prodaio našega preiskušene-ga snažilnega praška Kassavia, pralnega praška Kassavia, glice-rinovega nadomestka, Kassavia, perilnega modrila Kassavia, kreme za čcvlje Kassavia, toaletne predmete Kassavia, lepiva Kassavia Dobavljam samo prav prvo-vrstno blago. — Kassavia, dr. z o. z. tvornice za škrob in dek-strin, pralne pomočke, kemične izdelke za Živila. Glavna tvornica Velke Bfezno na Ceškem, Ceho-slovaška republika. 3300 [inen i SIS Lepo kmečko posestvo v državi SHS, v blizini mesta in železnice z živim in mrtvim fundusom M tftie. Za zameno bi se dala lepa, štirinadstropna moderna najemnin-^ka hiša s kosmatim dohodkom okoli 16.000 K. Alpenftndische Re-alitaten u. Hvpottiekenverkehrskan-zlei Đir. Hu^o Volckmar, Gradec. (Gra7) Recbbaurerstrasse 3, Tel. 2487 3873. 3437 Vabilo redni dri zbor Vojne ureze kranjskih konzum. zavodov in konzumnih druStev v t|ublj#)nl9 r. s. z ©• r. kl bo t etsetftUefc* «ae SI. «rca lili m 11 tri etMimt v narataft arseftrift, Fmct DNEVNI RED: 1. Poročilo o đelovaaja udruge. 2. Porotfio feCano«. 3 PoroCilo nadeorstvm. 4. Piediof ta Mieawnbe zadruge v dmlbo g omejeao saveto.it mirovne a&faeoe w sarisJu f 49. st> d«ežnth prav« & Volite* v aefetetvo Ia aadaerstva v smislu 4 12. to 22. pravit osir. veftttev IHcv)dac^t«egt odbora v smisla laoVaiatga aaaerai «. Ranoterotti. , ^ IWa ali WHtaQlf °^iSr aa' affZ Stov Nar, pod* .Po—C/1T. mb] aa* dobro ohianjen povriaik in IM m. oaleka. Vpreiefl med 11 In 2 oro. Kratetmi mulp 4. L aaeetr. tlM IftU BOU hl]đ! M "SS!8. M. tUkdU, Šeteaierctfa alica. 3387 Ursanaiaistiiu^:;;^ kevemu meteler vLjabljaai, Mm-■toitml «L IS. 3414 mi^BalSiS^ŠSS ■aere Ulnn v zalogi po ugodnih cenah od IILJ 50 1 naprej Dostavlja se tuđi brezplačno na dom. — Istotam so na razp >1a?o fina buteljska vina. J. Jeleolč, Stara pat 1. 3114 Gostilsa ali mtafndjo. 1^ raCun »'i v na i cm v mestu alt blizo mesta. Praac Seolca. irg»vcc AUtaik. ______________3444______________ Gospoda le stanje !r jss mesta. 2 ŽiviH prispeva po dogovoru. Event. tuđi samo opolđan hrano VpraSa se v upr. SI. Nar. 3433 Wn T9 V9lt0n!0f °<* čistokrvnih J9Q U TiljcB.E! Plvmuth Rok«. kokoši, najboljSe zimske jijčarlce, komad K 2—, poS'Ha proti povzetju ali Dlačito vnaprej Milka MataCič, Ljubi lana. SUra aat ». 3434 Mi ndn te!. 'AJ^s; si okiogel ali rezan. Ccne za les n«!o-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAONCTTI, parna žaga za dri. ko-lodvorom, Ljubljana. 2048 Blanainihrki ve5Ca slov- ln nemške Dlfll|9]BllOinO, stenografije, stroiepisja enostavnega knjigovodstva. 2eli pre-me i tili §e neod^oved?no mesto. Po-nuđbe pod .Najraje ia iefcll/3221* na uprav. Slov Nar. 3221 Znstopnik se liče IšČemo po cnega spretnoga za-stopnika za mesto ozir. okraj. V poštev morejo priti samo gos-podje ali firme, dokazano dobro uvedeni pri kolonijalnih in materijalnih trgovinah na drobno. Pri naših proizvodih gre za dober konzumni predmet, s katerim se lahko doseže večji promet. Ceni. ponudbe z natačnejšimi naved-bami dosed. poslovanja in refe-rencami pod .Dauernde Vertre-tung 3503" na Haasensteio & Vo-gler, a. s. Pra^a, Ferđioandova tfida 24. laajtaa leaap a polnojarmeitlk te IHIIH BPI9 IKea takoj Naslov pove eprav. Slov. Naroda. MH niHaanlmi dobro ohranfen. mamke HIJHgn, Zeiss, m proda. KJe, pe-ve uprav. Slov. Na > oda. 3457 Zarnaia Ma neka rsSSSiS Ljaaljaaa. Setcekargora al. e, 3379 Hgjulaa ^ oralov v PoljCanab blia PnClHI postale se takoj odda v aa-fem ali proda. Mvatalfc 4kt. Slave« LtaaHaaiau____________________338* nfaaVe se žensko krofaltvo. sariji UKIIB takej R#it NHvee, Vesta! tr* 24 DL LJablJiaa, Poatafe tati krojno risanje in vrezovanje.___________3383 LVemjn KiiTersatiiiHiAii kaplm. — l?aa Seialf, IJatMeas, Start trg 7. 3e7S Hflklira stara 15 Ict* ždl ^0* uCenka UcIliKl, v kakSno trgoviaof nalraje v mestu, a jrre tuđi na delelo. Najov pove upr. SI. Nar. tt37 UMito liain H ai mt? ^s; krompir in mast SUtaMfk DtnrfeT, Slaroaija. 3M Prostorno nemiran »ti uf^i po možnosti ločenim vhodom, Ie6e> drZavni uradnik Ponudbe pod sS*Kea lega/Mžl« na upr. SL Nar. UM Vuni fffl St*1* a dobro obranjen pohrl lUl|ll Se arem (Voltntter) za 60 cm debele hl ode. Ponudbe na Fraae Cal dob. mlina in žage, Sv. Btnedikt v Slov. gor. pri Maribora, d489 RliidMinil pnnM. "&JT vešč slovenskega, nemSkeva ter nekoliko hrvatskega jezika, IM« alate«, — Ponudbe z navedbo pocolev ood .MladlUl« na opf. SI. Nar. 3441 I IM ftaimiil s 3 vdik1mi tobtmi IW IIlEHdlJB v sredini meste ee zsneaja s 1. majem 1919 z enaktm stanovanjem s 3 ali vsai 2 manfiimm sobama, Ponudbe pod »OđJad te takej/ 333S« na upr. SI. Nar. 3833 Proda k tem tđnsta ipnn obstojeCa iz 10 kosov. viofena s ko-vlnskfmi okraski (empir slog) za 5 ti-soC kron. PCje, pove upravnlštvo Slov. Narodi.________________________3400 finHie Teli K ve£]l lesnl trgovini fell lltllK Uli v službo stopiti kot delo vod ja parne 2age, skladilčni mojstet ali prejemalec in oddajalec lesa, te-vežban, tiezen in pošten moiV razume tuđi knjigovodstvo. Nastop tako}. — Ponudbe i navedbo nlaCe in more« bitnih ugodnosti pod Z. T. It, PelKam. _______________3335 CefMalFn M Je naredila z dobrtn ulafolILII. uspehom 8 ras. ia tnov-ski tečaj v Skofji Loki. veUa slov, in nem. jezika, strojepisja, posebno pa matematike, IMe slas%e takoj kot pisamiSka moS ali kol blagajnl-čarka v trgovini, v kakem hotelu, re-stavracfjl ild. Ponudbe naj se poS1)ek> pod .Paflioa* poSro« lezcfit, LJiblJtaa. Ia iralpM n Itiailei se KQi: 1 kuharica in 1 sobarica za gosposkl dvor. 1 neoženjeni gozdnl Čuvaj, kate-ri bi event. upravnika (Safaria) nado-mestoval, ve£ neoženjenih blapcev k konjem in volom. Pismene ponudbe z zahtevo plače je poslati na naslov: »sa|o Grotovsek. eekrkrlli Mlr-kovec, p. Sv. Krti-Iaćretle, Hrraika, 3459 Eoruzo, Ilzol. krompir ln drago žito dobavlja *" FRANJO PAULIN, Sisak, I. Jugosl. tvornica štapova Sunja9 Hrvatska. Preporuća sve vrste izradjenih štapova (izprehajalnih palic) na malo in veRko 02 najjeftinije dnevne cene; uzorak šalje «e pouzećem. 1616 Knjigo vodla zanesljiv v bilanci, samostojen, zmožen Sefa v slučaju odsotnostl zastopati, se sprejme takoj. Za lesno indultrijo in stavbarstvo klasificirani knjigovodje inajo prednost Ponudbe ¥. Sesgaettl, atavoea! Ia tavaraar, Haalfaaa. 3380 ■^ Več zidarjev ** proti dobri plači in ugodnim pogojem se sprejme takoj v dela. Javiti se je med uradnimi urami v fVDtia«ml posromivatal«! SA __________dol«", LJBfcUaaia, StrAtarjera »lloa X_______33tt MESO, KLOBASE. AST IN SLANINO nudi u vtčjih kolidnab kakor tuđi v poštnih omotib po najnlžjik cenab od najboljie mane tvornice Mt K. Rabus i sin u Zagrebu glavni notapnikftOO MUMAM, ««f>. PahlMjel« SS m. frinl JKUONBHm NAIHJU*. oK * mmBt 1119 72. Mtv« •tapl* vsrin ■m8m sririh hi pttaMI Mfc, mDife intoJMiv ka. "3 nUHC 081T, ¥lra—fc« pri Ctjpj. um Ponudimo brezobvesno: tvjaiasosi batoa^ok* ^l— ■ A*ojA Ml** f* *—■- *_ma «a^«m iuski vlat p*\ft*Ml HITiil t-Ms M39 BREZMIK IM DRUG. Celje. K^ toaletno fino di*e&e 100 gp ■I K 4'4O pri odjemu 10 kom. II &\ popusta pri odjem« 20 ■ I kom. 10*1« popust«, prodaja in 11 3262 razpošilja U JANKO STUPICA ———— LJUBLJANA, Sodim ulio«. Inteligentan trgovac ptmmmk 1 ngtedaa gradjanin u Sarajevu sa većim imetkom, brez duga 1 neporofai. mlad i zdrav, potpuno Izobralen n tarifa Inoj i kornere jona I noj stru kl, tralt poslov-a* veza kao koanlsloooi* m većim solidnim tr««v»ćklNa I lo-atMtrffoleilBBi potesooliNat« Ponude valja slati pod .tat* Uf«*« ■ tffpvoo* sja o«—lol«lrootf »Joajoslovaoskoo; lista* at«rauov/o, eventualno na molu adresa, koju te nalazi u administraciji .Slov. Naroda 3338". 3337 lim ii trusno pisto mrmtm\wam w bo p*toat |an« tfnibe « patek, *•• SS. ft. ■. •» S. ari ««poMM v AtaiUta ,""'■" __________■> B—|đd cmH U»w. 33.________^ Izvrsten trgovec, 96 let star, kateri je btl mnogo let na Dunaju v vodilni službi pri veliki tvrdki, zmožen slovenščine in nemščine, izkušen in popol-00111a vešč t vseh trgovskih strokah, želi službe kot pov tevOiToV StopU bi tuđi kot sodelujoči fccoBprafea v boljšo trgovino. Ima nekaj kapitala. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 3415 W itinhi hM. aftsofvoit radaiaoi iole, z mnogoletno prakso, vdK sto.enskrga, nemikega ta deloou hrvatskega Jezika, želi premembe mesta. Cujso* faoodbt pod JPrasoag fal rasla« W* „■■■■§■■ ■ks»t*1ltl|* Al. ■attilsi MfiMloa, »ipgriMH trf a, I. mmšmtr. 3774 Gospodie trgovci! Velika :n.o^ Je tu ^, wo8te si pravo&isno mAORIA** pnsek in vaniljia sltdkor, pravi ikrob, čaj, testenine itđ. Naročita se izvrioejo takoj I ADRIA — izdelkL FIUP ŠIBENIK. Wt Mfočajte tnjih znamk; domači irdelki naj tavremajo prvo mestoi Pizir, trsofii i nmnlijilti! MMhB po -^«»—»«i ceo! Mi tledefe biago: poper ćeli Is taaieti: knueno Mnho kl kvaottasko, toajktao milo Inotemsklh tvornk, pravo koHnsko cikorijo, kSkao* J*J» dober, kreao xa Ceviie, dgareine stročtrtce, riŽ» kašo, kocke za Juho trn fd^tl. Mlrođje (drogve) odprte ta v kartmrth po 130 ztvojekov. oa« de Co-hm pnvt ftHMOtke pvdre, pravi orlg. rusU čaj .Roval", odprto bi v savo|c1dli. Zrjufiot aote proizvode .Mflka* a. pr.: kava t sSadkorfcsi .MJIka', IOIm za inate ptflia Jmak'\ vmiljni sUdkor „Milka-, pra*ok za pecivo jm\\uf, toa Mila* ,nmra" fct ostalo Ipecerljsko-koioiiljahto blago. — Priporocamo oao-Mb avoJkai štabom natočnikom požuriti se, dokler traja zaloga. Poroti Milo za patio paketi 5 kg finsko vsak kraj Jugoslavije 22 K. ftflfr HM trrtu iiZTria, Jita" Upi, ItotttTi Hl. laHHHaHHaaVHHBaSa^^ Uigniii lin 11 Kliki I!? BndrSa 6ohilwč SI I PPODAJE! ^^ I ■ Vibo bcfc> fai iilofit, atato ib bovo, noMfiano^ ^nalevino. I ■ Rm naiboljie vrste do 40% jmkoiti, fia* aioma, Slivovko I I Uamko in dveletno, enkrat in dvakrat JifHso, do 40% I ■ Jakosti, od modrih ho—nalrih sliv, najboliath ob£e. Vte m I ■ vsffDflie in m^fyj3ffl» kott&nah hibo in tooK> odDfcmHttii^l I ■ PomCOMfCal as VTfiiw^ra»i—u HMMrvO SVU« ppapoasjzavisl pio* ■ ^a vla^V^V - ^^^WB^^^^pp ai aj aaajBaBaaaBBj ^aaBaa^BBBj ovvt aaraj* *■ li^^ W*ltllll 1.41*11*111 aal 1 *~r^a^^_. ^^^^Ba^aalBK^ai I ^aa^ bb ■■ni F.CudenSml ^H If PEler Difrieciscbi bivši printarij in Scfltirurg vojnih bolnic v Gorici in na Dunju, se je naselil vijubljani, S ItitsniM (mminHa)ii ordinira od 10.-12. Hop. in Z.-4. pop. ob nedeljah in praznikih le dopold. TOVARNA ZAMAŠKOV JELAČIM&K2 LJUBLJANA ČevUi tmmnm Pet« Ko zina ft Ko. ■■tUMliaga *•««•» Wka trn lakevtf« ««i|ai i li flM tfJttlM Z PM|tttW ntoiko, lt 73-— zm Ljubljana I O IJahljana >^ I I 4^ «^ I I Wolfb«a ni. 3. ž*č*sno UililiaiaaH__________________ IMl'B^f »ti— H. ti/L Ha DrivitDi 11 Legat i Maion se priCno 1. aprila 1919 novi tečajl za stamoajrai*IJ« (slovensko In ncmSko) strojopisi« (slovensko In nemSko) pravoslsjo) v zvezi • trfjovsklssi •plsjotsip račnnstvo v zvezi z navadnim kstilajovoalstvos«« lopopl« sjo9 slovonski hi n«s«ftkl jatslk. V nadalievainem tečaja za ariovofi« ftelaio se b» poučevala ailovnlest In Icoi«oaiposia1oflioai. — Natantnejia pojasnila v privatnom ućlliiču Logot« ■aHk>or9 V«trin|ska sil. 17, I. naalstr. — Prospekt zastonj 2961 Trtfovska agootvra I« kom'tljska trgovlaa s sotetoai ¥ LJsMlaiila VMpovsofl aM|hol|o vpiliaaaf 9rmwtMmm zastopstva, v komisijo ali na lasten račun, žalove prvovrstnlh tvrdk sa zivflske, soapodar-stveoe kakor tudt vse druge steoke. Cenjene ponndbe pod „%m O«đo Jafjoalai- _______vilo" m >BQpteo thspotftHo AL Matofo, EfMltaaa. 2876 Zaloga iiolilfttva In tapet ~ ERNST .ZELENKA, ^ Šslska aBea S HAB1Z0B ftaipMka alloa SI priporoča svojo bogato zalogo naJraxnovTstnej5eM pohiitva: spalnlb. JedUnih sob klubnih garnltnr, divanov, otoman, lime za madrace Itd. 3236 ■a|f/»*la Ubira. Wmmrm* ooao, SoHdaa ptitr tifca Kntiiistiiii nm kiihui z veClctno prakso, popolnoma rmožna knjigovodstva, slovenske io nemške Stcnografijc in vseh drugih kontorskih del m lak«! SOrt)|aBt# pod ugodnimi pogoji v večjo manufakturno in rmzpo-šiljalno trgovino. Znanje hrvaSkega jezika daje prednost Ponodbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja, s prepisi spriĆeval in navedače fd oqnaj se pcšljejo na poštal prosili 44, 6#i|«. Vseh vrst ovijalni papir v polah in zvitkih, papirne vreče in papirno Špago dobavlja točno Rakouskd spoleHnost pra prodej pevnych papiru sp s r. o. Dona] ___________(Wien) IV. Bnickuerstrasse 4—6._________mm (ti h imM ine oUiki •to se s srcs«rvsajCBi starta n keariCafai aKeaJesi TasiiTists isacis latB* NaimoderneiSe barve, prihranek denarla. ^^^^—^^—^—^—^—^— Bika m_a^Ams Ih^^^AAa^ ^"MMM"^S^^5B BnFI IB fOOMBl ZsVIvISBjV« s^S^SBBBSB&SZSSB Pin ii u)t«Qi pfid. tim a hnssii, tašto Hssii, pnsji ■ iitfrnBii ptvfli ■bbV^ JOS DEIf H *°"?*?*? ^jiMiM ■■!» «. 4. ^^^^ O^^fc^^VPO SJ^^BjBiO^Bf SjBJB) SpOCHTBnnMCO S SOvOBBBMBfajOVai IM* O« ———— Pofttno noro^llo 00 todao lsvroa||o|o« ^.-—^ PuBlnoliu \im iražln lepega posestva v Košnici pri Celju bode v/ b#b]o1|^ 90« buhi t» !• O* 2. mri popt4đ«a na licu mesta. Posestvo obstoji iz približno 10 oralov gozda, 2 oralov vrta, njiv in travnikov, skoro novozidanega mlina na 3 pare kamnov, lepega stanovanja, žage, nove stiskalnice za olje, novega kozolca ter novih hlevov za pra* Šice in govedo. Izklicna cena je 30.000 kron. Prodajalec si pridrži pravico, v teku 3 dni ali knpčijo pofrditi ali pa razveljaviu*. Več pove lastnik MmšaM PoTf aa, l*g»w—, Laikl trffc 3427 2876 Pile iage orodie ■■5OVSBVSJ V BBHBOO^BB)! BMBSlBJB^BBIH Odon Koriliy, UBMHMli.9 *aO^^BBO^*sa^^B»SB^BBBa»jV/ OBBBOVO^BB^BB^BV^BSajpaiaoS^BBP 'S^BJBJB^ BBBBBJ S) KUPUJEVA ajssosv OaHva, SBtfafcre, Bokore, hrastov) srsle za poseksoj«, Isos saaa« v vseJDi kaiflafcilh, U sis* svavoS aoia||eal «4 Hinlao Ls. soli «tvm snoitaM ali pa p« fcsiMž—si BMtra I N UM n tat t*. Mpj. Im Bt) inm idu. nm Ui Min ta a dnu Notančae, podrotae ia oMano popisane ponuđbe t naredbo ceoc prosimo na: lab JmML tpa 1 ftti, liftb, Uniniii