^le Oldest Slovene ^aiiy in Ohio ^®st Advertising Medium ''LUin? ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni xix. — leto xix. GARJI NA PROTI mm CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) NOVEMBER 12, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 268 %tivni J. Pfj odbor unije ga je obtožil ""J^ja proti uniji ter 'ical na zagovor. "ov. — unije premo-predsed- NoVa delavska politična stranica na vidil^u Opazovalci menijo, da se bo razvila iz Delavske nestrankarske lige in da bo Lewis njen voditelj in bodoči predsedniški kandidat. WASHINGTON. — Tukajšnji*-- katere i^John štirih točk proti pred-•icijj delavske fe- Hi, Greenu, ki je 'ICO JG dvignil Hnir' Obtožnica dolži •sti, jj J® bil soudeležen v '''tiUw® ®"ioter je bil po-Pji 2 .12 federacije v na-pravili, da se Sa "Hiji splošna Ni »' nadalje druži Očitnimi sovražniki PooblaS m nje- Je ^ vodstva. 25- Greena, da se •ra predenj 18. i I včeraj odločno zani-točke So obtožnice. "neutemeljene, obe-\ f ^ksekutivi umw COg,. ne bo mo- nn str.) ^0 Pomagalo? — Tu so pri-'i, l{| sodnika trije '^koijj ° obtoženi umo-5q ^(^tižidovskih izgre-P^Gd kratkim ne-' SiHj.j.^'^^'^irni glavami je Vii{ ^ obsodba. Njihov ''HJ apeliral na sod-^arn, ^'^»nesljiv, češ, ^ *^0 Štir"^^^^ imajo vsak politični opazovalci so mnenja, da se pojavlja na ameriškem političnem obzorju močno delavsko politično gibanje, kateremu bo načeljeval vodja pre-mogarjev John L. Lewis. Iz tega razloga posvečajo posebno pozornost sestanku voditeljev Delavske nestrankarske lige, ki so se včeraj sestali v Washing-tonu, da napravijo načrte za bodočnost. Ti možje so namreč mnenja, da je izid minulih predsedniških volitev ustvaril vso potrebno podlago za tako gibanje. Delavska nestrankarska liga je bila organizirana pod Lewi-sovim vodstvom v svrho vplivanja na organizirano delavstvo, da glasuje za Roosevelta. Ker se je velika večina organiziranega delavstva izrekla za Roosevelta, smatrajo voditelji te lige, da je bil Rooseveltov uspeh obenem tudi njihov u-speh in da je napočil čas, da se začne z organiziranjem samostojne delavske politične stranke. "Mi bodemo kovali, dokler je železo še vroče!" je izjavil eden izmed Lewisovih g^ristašev. Glavni voditelji lige John L. POZNA OUBEZEN BOSTON. — Bolezen je začasno preprečila načrte 70-let-ne bogate vdove Mrs. F. E. Snow iz Bostona z 29-letninrt baronom Fraryjem von Blom-bergom. 'Mladi' (po eni plati) par se je zaročil preteklega maja. Žena ima tri sinove, seveda odrasle, ki ostro nasprotujejo materini ljubezenski avanturi. WPA bo odpustila vse, ki niso v stiski Joseph H. Alexander, cleve-landski direktor administracije javnih del (WPA), je včeraj po konferenci z drugimi uradniki, ki vodijo zvezna javna dela v Clevelandu in Ohiju, naznanil, da se bo odpustilo vse delavce, ki so si našli druga sredstva za preživljanje, odkar jih je upo-slila WPA. Editha Foster, o-krožna ravnateljica WPA iz Chicaga, pravi, da se bo pod-zvelo slične korake širom dežele. Fosterjeva je mnenja, da i utegne biti na plačilni listi WPA od 8 do 9 odstotkov ljudi, ki so med tem že prišli do drugih do- hodkov, vsled česar se jih mo-Lewis, predsednik unije premo-J ra izključiti od uposlitve pri garjev (UMW), voditelj obla- j WPA, katera je bila ustanov-čilnih delavcev Sidney Hillman: ijena samo za delavce na relifu. in predsednik lige maj. George j Alexander pa je izjavil, da se L. Berry so se včeraj posveto- bo takoj začelo s 'čiščenjem' in vali za zaprtimi vrati o bodoč-, da upa, da se bo na ta-način na- 2ene in tucat o- N V snegu—pred 23 leti! Soni novemberskim . ^ hyf y Clevelandu ne Posebne-' PHd in solnce "^Pote pogledat. Malo I' h-eThujšega ni in 01 pa je bilo ^^Gland je bil do V p ■ nov. 1913 je .. je tj, ®^®land snežni vi-jf, Hof^5n ter pu- S ®c rt • snega, popolno- t ■ Tri J . promet v bilo nobene-/ i^esto in Cleve-' ^ grozilo po- tj' W ^ • Pa tudi zeblo ih ^Jati premoga je tedanji '(Jživji ^jel večje število k. je izgubilo nad ^^govhr- L ' ^ mestu je bilo v. jj . .' ker uslužbenci itj na delo. Mno- k % ^1, obtičalo v sne-ijj pred podrtimi Sji To . |n telefonskimi ki < najhujši snež-® kdaj obiskal Cle- V bolnišnico j® pre- S^. ft Turk, Ui2 East ^ ^%ergency Clinic (Hanna '^^Inišnice V ^ na ^Usnov nosti Delavske nestrankarske lige. Liga si je določila nalogo, da organizira ameriško delavstvo "tako, da bomo v položaju, da se bomo lahko inteligentno in uspešno orientirali v slučaju politične preorientacije, do katere utegne priti po Roo-seveltovi ponovni izvolitvi." Voditelji Ameriške delavske stranke, ligine podružnice v državi New York, so imeli sestanek z liginim predsednikom Berryjem, kateremu so razložili svoje načrte, ki jih imajo z o-zirom na bodočnost in predsednik stranke Luigi Antonini je izjavil, da se ne bo izgubljalo časa, temveč se bo šlo takoj na delo, da se zgradi močno o-grodje, na katerem bo slonela politična bodočnost ameriškega delavstva. Washingtonski politični opazovalci so mnenja, da bo mrzlična politična aktivnost v delavskih krogih privedla eventualno do formiranja močnega farmarsko-delavskega političnega gibanja, ki bo pri volitvah 1. 1940 postavilo svojo lastno kandidatsko listo. Tej listi bi načeljeval kot predsedniški kandidat Lewis. Slednji je privatno že potrdil domnevo, da bo njegov Odbor za industrijsko organiziranje prihodnje leto stopil v stik s poljedelskimi delavci. Ali so vse te in podobne domneve na trdni podlagi ali zgolj gradovi v oblakih, bo pokazala bližnja bodočnost. V letu ali dveh bomo že videli, ali bo kaj kruha iz te moke ali nič. pravilo prostor za okrog tri tisoč brezposelnih delavcev, ki so na relifu (v Clevelandu). "Pojoči grob" še privlači ljudi Pokopališče K a 1 v arijo še zmerom obiskuje stotine ljudi, nekateri iz praznoverja drugi pa iz gole radovednosti. Cilj teh 'romarjev' je, kakor smo že poročali, grob pred 10 leti umrle Helene Pelczar, o katerem se je pred meseci raznesla govorica, da doni iz njega 'čudežno petje.' Praznoverneži prezebajo ob grobu v upanju, da bodo culi 'posmrtno petjef,' radovedneži pa se pri tem zabavajo. Nekateri Poljai trdfjo, da so na Heleninem grobu 'čudežno o-zdraveli.' Nekateri obiskovalci odnašajo s seboj tudi prst z njenega groba, 'za spomin' in menda za 'pomoč' proti bolezni .. . Tukajšnji katoliški škofijski urad je odredil 'preiskavo' tega 'čudeža', škofijski pokopališki ravnatelj msgr. Eugene P. Duffy pa nima druge želje, kakor da bi ljudje nehali uničevati travo na pokopališču. % t I Ali se je svet spa- | I iVietoval? I Včeraj je minulo osemnajst let, odkar je hilo s premirjem zakljuqeno najstrašnejše masno klanje v zgodovini človeštva. Po štirih letih 'pobijaiija in u- g ničevanja vsevprek so 11. novembra 1. 1918 'naposled, f utihnili topovi in^ zmago- 4 valci so začeli diktirati % premagancem, mir. § I Vojna je bila strašno | ^ draga. Ubitih jc bilo 8 $ % milijonov, 538 tisoč in 315 Ž I ljudi. Ranjenih j^ bilo 21 % % milijonov, 219 tisc^ in J^52 i % Ijndi. V denarju je stala % ^ nad 186 tisoč milijpnov do- 4 I Inrjev. Do 1. 193() je stala | % ta vojna samo Združene 4 = /i države nad 51 in pol mili- ^ jarde dolarjev (ena milijarda je tisoč milijonov). Moral/ne škode, ki jo je povzročila, se v štev*ilkah niti ne da povedati. Ali se je svet kaj naučil iz te sthrahotne izkušnje? Kaže, da ne dosti. Svet je danes bolj piipravljen kot 1. 191.!f na novo bratomorno klanje in uničevanje. Vsak čas lahko izbruhne nova vojna, ki bo še mnogo strahotnejša od zadnje. Krvava šola je bila zaman! Človeštvo se ni še spametovalo. Se zmerom trpi vzroke, ki povzročajo Jtiednarodttč ^nrb'V T o žene konflikte. In dokler ne odpravi teh vzrokov, ne more hiti trajnega miru. Avstrija dobi koncesije v Etijopiji v zameno pa zahteva Mussolini od nje in Ogerske, da formalno priznata priključitev Etijopije k Italiji. DUNAJ. — Včeraj so se sestali tu italijanski, ogerski in avstrijski državniki, da si pridejo na jasno glede novih italijanskih smernic v centralni EvTopi. Ob tej priliki se je zvedelo, da je Mussolini ponudil Avstriji in Ogerski znatne trgovske koncesije v osvojeni Etijopiji, pod pogojem, da v zameno formalno priznata, da eti-jopskega cesarstva ni več, temveč samo italijanska kolonija Etijopija. Mussolinijeva ponudba med drugim določa tudi izselitev brezposelnih avstrijskih in ogerskih delavcev v Etijopi-kjer bi se jih naselilo na farmah. Rebeli jih dobivajo po grbi Vsi njihovi napori, da bi štrli obrambo Madrida, so bili zaman in vladne čete so jih včeraj pošteno naklestile ter jih pognale nazaj. ^ ■jo, Izučenih delavcev manjka Vzlic temu, da je na relifu in na plačilni listi WPA še nad 60 tisoč oseb, pa v Clevelandu vlada občutno pomanjkanje izučenih delavcev, ki ga zlasti občutijo tukajšnje tovarne strojev in strojnega orodja. Upravitelj neke strojne tovarne je včeraj dejal, da bi takoj najel pol tucata izučenih mašinistov, če bi vedel, kje bi jih lahko dobil. Vodstvo East Technical High šole pravi, da je povpraševanje po strojnikih tako veliko, da mu ni mogoče zadostiti. Najbolj pa manjka izučenih delavcev za izdelovanje in brušenje orodja in vzorcev (toolmakers, die sinkers and tool grinders). Novo Želetovo pročelje Te dni so odstranili 'planke' izpred Želetovega pogrebnega zavoda na ogalu St. Clair ave. in Addison rd. in pokazalo se je lepo novo pročelje, ki daje poslopju in okolici popolnoma drugačen videz, da ga je veselje po- Avstrijskih in ogerskih državnikov pa ne zanimajo toliko te koncensije v daljnji Etijopiji, kolikor jih zanima vprašanje—spremembe današnjih meja na račun nasledstvenih držav (Jugoslavije, Rumunije in Čehoslovaške). To vprašanje je ponovno načel Mussolini v svojem milanskem govoru, tekom katerega je omenjal potrebo, da se "da Ogerski novo priliko." Kaže, da bo to vprašaje povzročilo najbolj vroče razprave. Članice Male antante—Jugoslavija, Čehoslovaška in Rumu-nija—odločno nasprotujejo vsaki reveži ji obstoječih meja. Vse tri so že ponovno poudarile, da tega ne bodo dopustile in da bodo vsak tak poskus zavrnile 7. orožjem. 'Nepremagljivi' Mavri so brusili podplate pred delavskimi miličniki. ZADNJE VESTI MADRID. — Vladni miličniki so danes obkolili tisoč rebe-lo\%. ki so prekoračili reko Maii-zanares na /apadni strani mesta, katerim preostajata samo PES V VLOGI ŠTORKLJE NEW ORLEANS. — Ko je Mrs. L. Crawford iz bližnjega Pearl Riverja v torek zvečer sedela na verandi svoje hiše, je v dva izhoda: da se podajo ali se!mraku opazila velikega psa, ki pa puste pobiti do zadnjega mo-ljo je z zavojem iz cunj ubiral ža. Zajeti rebeli so Mavri in tujski legijonarji iz Afrike. Ta izbrana rebelna četa je bila poslana preko reke. da prodre v osrčje Madrida. Ko so Mavri in tujski legijonarji uvideli, da ne bodo mogli prodreti vladnih vrst, so se skušali umakniti nazaj preko reke, toda vladni mi- skozi bližnji gozd. Žena je stekla v gozd, da vidi, kaj ima pes v gobcu, toda pes je ni hotel čakati, temveč je spustil zavoj na tla ter jo ucvrl skozi gozd. Ko je žena pobrala zavoj s tal, je imela v rokah komaj tri dni staro in osem funtov težko dete moškega spola. Kje je pes do- ličniki so jim med tem že odre-j bil otroka, je uganka, na katero zali pot za umik ter jUi obko- j ne ve nihče odgovora. Tudi ni lili. Nadaljnih dve sto rebelov; znano, čigav je bil pes. pa je bilo obkoljenih v gozdu i - Vojni oblaki nad Kitajsko SH*ANGHAI, Kitajska. — Sem so prispela poročila, da se zbira na mongolski meji armada 40 tisoč Mandžurcev in Mongolov, ki nameravajo vpasti preko meje v severno kitajsko provinco Suiyuan. Kitajci pravijo, da vodijo te neregularne čete japonski oficirji in da nameravajo Japonci začeti z bor- velikega parka Časa De Gampo, kjer so zašli. Podali so se brez odpora. Obe četi so obkolili miličniki, katere sta genarala Ga-lan in Manga da šele pred dnevi |M>zvala iz gorovja Guadarra-ma. To so trdni in iz^ ežbani vojaki. Tudi Kata lonci so že pri- MONGOLI NAPADLI SKO KITAJ NANKING, Kitajska. — Kitajska vlada je odredila takojšnjo evakuacijo tujezemcev v severozapadni Kitajski, od koder se poroča, da je vpadlo preko meje 30 tisoč Mongolov in pravljeni stopiti vsak čas v boj. j j^j^ndžurcev. Kitajske čete so Vse kaže, da je rebelom odklen- j pj,yj napad odbile. kalo in da Madrida ne bodo do bili v roke. Vladne četo jili na celi fronti vztrajno porivajo nazaj. V včerajšnjih bojih jr padlo menda nad tri tisoč rebr-lov. * T » USODNA TOGOTA PERRY, N. Y.—Frank Drew, star 57 let, je danes mrtev, ker se je razjezil nad motorno žago ;za drva. Motor ga je nekaj lo- MADRID, 12. nov. — Vladne,'mil, mož pa se je razjezil ter čete so danes zjutraj odbile nov rebelni napad na madridske bojne linije. Napad se je začel v okolici mestnega okraja Dc Los Franceses po silovitem ar-tiljerijskem dvoboju. Rebelom j{? krepko pomagalo njihovo topništvo in na delavske miličnike so deževale ročne granate in železna ploha iz strojnic, toda se vzlic temu niso za ped u- vrgel vanj sekiro, ki je tako nesrečno odletela, da mu je pri-frčala nazaj v glavo ter mu jo razklala. bo za kontrolo te province v prihodnjih desetih dneh. Cilj ™aknili, temveč pognali^ napa- japonske invazije je vzpostavitev pokrajinske vlade, ki bi hotela plesati tako, kakor bi ji Japonci žvižgali. Uradniki centralne kitajske vlade v Nankin-gu so spričo teh vesti izjavili, da so pripravljeni odbiti vsak gledati. Tudi notranjščina je j napad na kitajsko ozemlje "z lepo predelana. Kar škoda, da i vsemi razpoložljivimi vojaškimi se človek lahko posluži pogreb-! sredstvi." Obenem pa so pri- pa je svoj dom 907 Rud- HITLER ODLIKOVAL MIJS-SOLINHA RIM. — Leopold Charles Edward, veliki vojvoda Saxe-Coburg-Gotha, je včeraj v Hitlerjevem imenu pripel na prsa Mussoliniju red Rdečega križa. Tihotapci omamil prijeti Clevelandska policija je včeraj prijela nekega moškega in dve ženski, ki so razpečevali cigarete, v katerih je bilo omamilo marijuana. Marijuana je strupeno omamilo, ki napravi človeka čisto divjega ter mu vzame vso razsodnost. Ljudi, ki se ga poslužujejo, kmalu živčno popolnoma uniči. Policija je našla pri prijetih tihotapcih nad pet sto cigaret z marijuano in večjo količino tega omamila samega. Vsi trije bodo obtoženi nepostavnega posedovanja marijuane. nikovih prostorov šele—po smrti .. . Ukradli mlekarski avto Neznani uzmoviči so včeraj odpeljali mlekarski avto Ohij-ske farmarske mlekarske zadružne zveze, ki ima svoje pro- j store na W. 106 St. Na avtu i je bilo 50 zabojev mleka, 40 j funtov surovega masla in 30 galon smetane. Tatovi so ga odpeljali, ko se je voznik mudil po poslovnem opravku v neki hiši na Vzhodni 17. cesti. "Prijatelji narave" Seja kluba "Prijatelji narave" se bo vršila v nedeljo 15. nov. ob dveh popoldne v Turko-vi dvorani. Člane se prosi, da se iste udeležijo in pripeljejo še svoje prijatelje s seboj, ker po seji bo izvrstna domača zabava. —Taj. znali, da utegne postati vpad v Suiyuan predigra k splošnji ki-tajsko-japonski vojni, na katero, pravijo, da je Kitajska pripravljena. Dojenček pogoltnil piščalko dalce nazaj s krvavimi butica-mi. Madridske vojaške oblasti smatrajo, da je rebelno napredovanje definitivno ustavljeno, dasi ne dvomijo, da bodo podvzeli še nadaljne obupne poskuse, da prodro vladne bojno vrste. Včeraj in sinoči so vladne čete na več točkah fronte pognale fašistične napadalce nazaj, mestoma celo v beg. Celo CDalje na Jf. str.) Vstopnice za koncert Vstopnice za koncert in opereto soc. pev. zbora "Zarja," ki se vrši na Zahavlni dan 26. nov. Na Clevelandski kliniki imajo j 3 popoldne v S. N. Domu opraviti z nenavadnim slučajem devet mesecev starega dojenčka, ki se je igral c punčke na piskanje, izgrebel gumbu slično piščalko, jo del v usta ter jo pogoltnil. Pri tem se mu je zaletelo in piščalka je zašla v sapnik in v pljuča. Zdaj se ne ve, ali bo ostal živ ali ne. Dobil je že vnetje pljuč. Operirati si ga zdravniki ne upajo, ker jc-še premlad in prešibek. Nesrečni fantek je Norman Tolpe, sin zakoncev Tolpe iz mesteca Berea. na St. Clair Ave., se sedaj tudi dobi v slaščičarni Mrs. Makove c v SND. Bolje je, da si nabavite vstopnice sedaj, kakor se pa gnesti pri blagajni. Omedlel na ulici Frank Sapokovich, star 59 let, se je včeraj zgrudil na tla pred hišo št. 4766 Superior ave. ter se pri tem tako močno udaril na glavo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Mož stanuje na naslovu 1001 E. 62 St. Prodajni davek odpravljen Včeraj je bil odpravljen prodajni davek na živila za domačo porabo, kakor določa 3. novembra sprejeti dodatek k državni ustavi. Odslej vam ne bo treba plačevati tega davka pri nakupu mesa, kruha, sladkega peciva, grocerij itd., dočim so drugi trgovski predmeti (obleka, perilo, posoda itd, itd.) še vedno podvrženi temu davku. Tudi v restavracijah ga bo treba še nadalje odrajtovati. Dvajsetletnica naših Ma- kabejk žensko društvo 'Collinwood Hive,' št. 283 T. M. (Makabej-ke), bo v nedeljo zvečer prosla-I vilo dvajsetletnico obstanka z banketom v Delavskem domu na Waterloo Rd. Članstvo in prijatelji tega društva in neprisiljene zabave so vljudno vabljeni, da se udeleže tega banketa. Radijski program Na jugoslovanskem radijskem programu, ki bo oddajen nocoj med 4:45 in 5:15 potom postaje WJAY, bosta peli Miss Olga in Jelka Tomich in igral bo tamburaški zbor Zagreb. Nov grob Sinoči ob sedmih je po kratki bolezni umrla Mary Pižem, roj. Struna in stara 52 let. Stanovala je na 1072 E. 68 St. Pogreb ima v oskrbi Frank Za-krajšek. Več o tem jutri. BTRAN 2. ENAKOPRAVNOST 12. novembra, 1936. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE. -HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Cievelandu, za celo leto ..........$5.50 za 6 mesecev ........$3.00: za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Cievelandu v Kanadi in Mexici za celo leto ........................................$6.00 za 6 me.secev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50 za 6 mesecev ........$2.50: za 3 mesece ..........$1.50 Za, Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 'loi ' INOZEMCI, RELIF IN NATURALIZACIJA Ali naj bodo inozemci, ki so radi nezaposlenosti bili prisiljeni sprejemati začasno javno podporo, izključeni od ameriškega državljanstva? V krogih, ki so neprijateljsko razpoloženi napram inozemcem, se je večkrat naglašalo, da nedržavljani, ki nimajo dela, ne bi smeli dobivati javne podpore. Mnogi so šli še dalje in zagovarjali deportacijo takih inozemcev -— a resnici na ljubo je treba tu omeniti, da kongres ni nikdar vzel resno v pretres ni-kakega predloga te vrste. Vprašanje naturalizacije inozemcev, ki dobivajo relif, je nastalo meseca junija lanskega leta nd federalnem sodišču v Louisiani. Sodnik je odklonil naturalizacijo takih inozemcev in ta dogodek je bil pozdravljen od vseh proti-inozemskih skupin sirom dežele. Ali njihovo veselje ni trajalo dolgo. Razne državljanske organizacije, med njimi tudi Foreign Language Information Service, so takoj storile potrebne korake, da se doseže ponovno obravnavo ali pa vloži priziv na višje sodišče. Dovoljena je bila ponovna obravnava (le-hearing) in prejšnja sodnikova odločba je bila ovržena. Na tak način je bila odstranjena sodnijska odločba, ki bi bila, služila kot precedent proti naturalizaciji inozemcev na relifu. Prvotna odločba je bila izrečena proti štirim inozemcem — dvema Italijanoma, enemu Grku in enemu Nicara gažanu, ki so bili zaprosili za državljanstvo na federalnem sodišču za vzhodno okrožje v Louisiani. P^ederalni sodnik Wayne G. Borah je vodil zaslišanje. Razsodil je, da so ti štirje prosilci bili nepreskrbljeni in zato "nesposobni, da bi finančno podpirali vlado Združenih držav;" da so v zadnjih petih letih prejemali od federalne in državne vlade direktno pomoč oziroma pomožno delo in da so radi tega bili "v breme, mesto v korist vladi" in da se zato ne more smatrati, da "so udani načelom ustave Združenih držav in dobro razpoloženi napram dobremu redu in sreči Združenih držav, kakor to zakon veleva." Kaj bi taka odločba pomenjala za bodočnost, so FLIS in druge organizacije, ki delajo v korist priseljencem, takoj razumele. Odločba je dejanski uvajala novo kvalifikacijo za ameriško državljanstvo, ki bi bila izključevala iz a-meriškega državljanstva mnogo tisočev tujerodcev, tr))ečih vsled krize, ki je izven njihove kontrole. Odbor je bil organiziran v New Oileansu in dva tamoš-nja odvetnika sta tem inozemcem ponudila svojo pravno pomoč. Jasno je bilo, da so ti inozemci, kakor tisoči drugih, bili voljni delati in da bi radi vzdrževali sami sebe in svoje družine, da niso zgubili dela vsled depresije. Apel njihovih odvetnikov je poudarjal, da je tujej'odec mnogo bolj v stanu prispevati denarno k blagostanju dežele, ako se mu dovoli, da postane državljan, kajti kot inozemec je po zakonu izključen od izvrševanja I'aznih obiti. Naglašalo se je, da je v mnogih držayah ameriško državljanstvo predpogoj za raču novodje, aeroplanske pilote, arhitekte, pogrebnike, nabiratelje odpadkov, rudarske preddelavce, brivce, nadzornike kotlov, sodne stenografe, inženirje, zem-Ijemerce, zastavljalničarje, optometriste, ogteapate, branjevce, prodajalce piva in (Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" s ve-■eljem priobča dopise naročniliov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavanl ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi \Tsti v uredniški koloni Rokopisov se ne vrača. fj okoliših, kjer smo se poslužili tiskovine, ki je opremljena z unijskim znakom. Zopet dokaz solidnosti unijskega dela." Kakor vam je unijski znak garancija veščaški izvršenega Poleg pevskih točk bo proizva- ^ katerikoli stroKi, baš ta-jana tudi igra "Ne boj se vra- vam je tudi garancija dobre, Prešernov koncert Chicago, lil. V nedeljo 15. novembra priredi pevski zbor "France Prešeren" svoj jesenski koncert. ga." Kot vedno, se bo zbor tudi sedaj potrudil, da ustreže občinstvu v vseh ozirih, ter obenem jamči vseskozi zadovoljivo zabavo. Na tem koncertu bo- solidne in poštene postrežbe mala tablica, ki visi v velikem številu naših trgovin, podjetij in uradov: član Progresivne trgovske zveze. Poleg te ga- ste slišali tudi tukaj rojeno mla- i i^^i^cije vam pa ta tablica tudi dino, katera prvič nastopi v me- j zagotavlja, da imate opravka šanem zboru. Kvartet mlajših z domačim, narodnim pod jet jem. Kvaliteta blaga bo odgovarjala ceni. Kadar nakupujete, bodisi že pohištvo ali jestvi-ne ali obleko ali karkoli, vam mora biti kvaliteta blaga glavni vodnik pri odločitvi. Prvovrstno blago ob primernih cenah, ki so v primeri s kvaliteto gotovo nižje kakor kjerkoli, boste vedno našli v vsaki trgovini in podjetju, ki se diči z znakom: Član zveze. Progresivne trgovske Vabilo na prireditev Tem potom naznanjam članstvu kot tudi drugemu občin- se bo skušal s kvartetom starejših, obe skupine izvrstno pojete. Naš vrli solo tenorist. Frank Prijatelj, vam bo zapel nekaj pesmi, da vam bo srce od radosti poskakovalo. Razen Prešerna boste imeli priliko slišati še tri druge zbore, kateri bodo gostovali na našem koncertu. Prijatelji zbora in ljubitelji našega lepega petja, naše lepe slovenske pesmi, tukaj je apel na vas, da se udeležite tega koncerta. France Prešeren je delavska ustanova, torej je tudi odvisen le od delavstva in eksistenca mu bo zagotovljena le če ga bosta delavec in občinstvo v splošnem podpirala. Pev- ^ da priredi društvo Euclid, ci zaslužijo vaše podporo. Oni j gt. 29, SDZ 15 novembra v nese trudijo, žrtvujejo svoj čas j popoldan plesno veselico in denar za proizvajanje naših; y Slovenskem Društvenem Do-lepih slovenskih pesmi. Ne gle- j na Recher Ave., začetek bo de na vreme ali čas, pevci se, ub 2. popoldan. Da bo na tej udeležujejo vaj, ker vedo, da le | prireditvi prvovrstna postrež-potom stalnega prakticiranja je j toa kot tudi izvrstna godba bo možno doseči dober uspeh. Vse; gkrbel društven odbor. Ker je to store pevci z veseljem in po-1 članstvo tega društva jako na-zabijo na vsa žrtvovanja, če se I kionjeno vsem naprednim, kul-občinstvo odzove in poseli njih | turnim in izobraževalnim akci-koncert. Torej še enkrat, pri-1 jam, pričakujemo povoljno ude-dite v obilnem številu ne bo vam igžbo, cd strani občinstva kot žal, pač pa boste zadovoljni članstva. vseh ozirih. Na svidenje v ne- j Toraj, bratje in sestre, naše del jo 15. nov. v dvorani SNPJ! ■ društvo ima po navadi dve pri-Prešeren vas kliče, odzovite se! j i-editvi na leto, in ne rečem, da Naj še omenim, da se je zbor j nimamo prilično udeležbo, ali od odzval pozivu, ter bo v nedeljo članstva se vidi približno ene in 22. novembra potoval v Lajjste vsakikr;!. Kadar aktivni Salle, 111., kjer bo proizvajal člani ukrenejo nekaj koristnega ' program za tamkajšnje, rojake, na društveni seji v prid društ-Igrana bo tudi igra "Prodani ^ vu ali Zvezi, takrat mora to ded." Z zborom bo šlo tudi pre- imeti pred očmi vse članstvo, cejšnje število prijateljev. Tri- pri Zvezi nimamo samo vsi ena-je busi odpeljejo izpred SNPJ ke pravice, pač pa imamo tudi dvorane točno ob deveti uri vsi enake dolžnosti, potem bo-zjutraj. Vsi prigla.šeni ste pro-1 nio šele lahko rekli med seboj, šeni, da zagotovo pridete pred biatje in sestre. deveto uro na označen prostor, j Toraj" uljudno vabim posebno Rojake iz Oglesby opozarjam, Euclidčane, kot tudi drugo obda boste tam slišali in videli ne-' činstvo, da nas obiščejo. selice z svojo soprogo. Le pridi Lojze, pa še druge pripelji, se bomo prav luštno imeli in prav fest zapeli. Če se ne motim, so tudi pevci Slovana povabljeni, <če pa niso, jih bom pa jaz kar sam povabil, saj sem član obeh. Torej Slovan, ne pozabite, da ima Ljubljanski klub v soboto Martinovo veselico, ste vljudno vabljeni in dobrodošli. Pa tudi stric Plevnik in njegova soproga naj prideta, da počastimo sv. Martina. Prav vljudno so vabljeni tudi vsi me-ščanje in meščanke pa tudi drugo občinstvo, da skupaj krstimo ta novo vino, prej pa ne gremo dam da se bo delav dan itd. V soboto vsi na Recher Ave., v Društveni Dom. Frank Rupert ŠKRAT kaj vaših starih znancev, kot Frank Prijatelja in druge. Torej ne zamudite te prilike. Član "Prešerna" M. K., član društva Znak solidnos+i Pozor Ljubljaričanje Euclid, O. Klub Ljubljana se zopet pn-. pravlja za svojo vsakoletno Cleveland, O. j Martinovo prireditev. Hitro je Rojaki, ki zavzema v nekem minulo leto in prišel je čas, ko podjetju uplivno mesto in ka- se bomo veselili, kje? To pa že terega sem oni dan obiskal, mi morebit veste, če pa ne veste, je pokazal, ko sem vstopil v pa tole vestno prečitajte, pa njegov uiad, dve neznatni ti- boste vedeli kje m kako. To bo skovini, ki se mi na prvi pogled pa gotovo pri Ljubljanskem niste zdeli bogve kako važni, klubu, ker tam je vedno lušt-Vendar sem mogel že z očesom no bilo, pa tudi letos ne smemo lajika ugotoviti, da niste obe tega opustiti, ker sv. Martin je tiskovini bili tiskani niti na bil vinski brat, ali jo samo No-istem stroja, niti po istem de- otovo kapljico žegnal, ki je le-lavcu. Prva je bila lično delo, tos tako izvrstna. Skoro bi bil ki je že samo na sebi vabilo kmalu pozabil povabiti našega oko, da je človek prečita. Dru- župana, pa zakaj? Zato ker sem ga je bilo delo, katerega tako že skoro pozabil, kdo da je. prilično označimo z domačo be- Ravno sem mislil iti k sosedu sedo "šlampasto." Rojak mi je vprašat, kdo že je ljubljanski dejal: "Dolgoletna izkušnja je župan, mi pa k sreči moja že-mojo tvrdko naučila, da se mo- niča zastavi pot in vpraša, kam ra za uspešno oglaševanje ve- da se mi tako mudi? Ja, nika-dno. posluževati pri tiskovinah mor se mi ne mudi, se reče, sale unijskih tiskarn. Tale mali mo vprašjat grem k sosedovim, unijski znak nam je- garancija, I kdo je ljubljanski župan. Ona (Ja bo delo izvršeno tako, da bo je pa začudi, pa pravi, vižga, naše oglaševanje potom tiska to pa ja ves-no, tako da sem imelo uspeh. Le poglej to ti- komaj dokazal, da res ne vem-skovino, ne nosi unijskega zna- Al ne veš, da je Lojze Srpan ka. Nabavna cena je bila mno- in še cd kluba predsednik po go nižja od one druge, Preizku- vrh, ki živi tam na Marcella šnja nam je pokazala, da je bi- rd., kjer ima svojo krojačnico. la naša prodaja/ v okoliših, kjer Pozabi jivc, pozabi ji vi saj boš smo razdelili to cenejo tiskovi- še umret pozabu. no, mnogo manjš-., nego pa v Vem, da se bo udeležil te ve- Po volitvah in veselica Euclid, Ohio Well, volitve so za nami, nekatere je bolela glava, eni se še sedaj smejejo, ker so po nedolžnem zmagali, kako dolgo pa bo veselje, tega ne ve nihče, lahko še tako pride, da se bodo tisti smejali, Id sedaj jokajo, zakaj pregovor pravi, da se tisti smeje sladko, ki se smeje zadnji. Tistim ljudem, ki so danes na vladi, je njih pot posejana s trnjem, prišel bo čas, ko ne bedo vedeli kaj početi, ne bodo se vedeli kam obrniti, ker to da je človek na vladi niso mačkine solze. Tukaj je milijone ljudi, ki zrejo na vlado, kaj bo ukrenila v njih prid, pro-speriteta, ako jo smemo tako imenovati, je tako na rahlem da jo lahko razprši vsaka sapica, samo v Washingtonu naj se eno kdo malo polomi, pa se bodo ustavila vsa kolesa po vseh državah. PolitiKaši vpijejo, da nas bodo držali v obliki dohodkov, ta je bosa, s lem s« samo blufa ljudi, tega se ne da napraviti, je nemogoče. Tudi pri nas v EucUdu se demokrati nekaj ponašajo a zmago, pa nima pomena, vsaj v splošnem ne. V nedeljo, to je 15. t. m. priredi društvo Euclid plesno veselico za svoje člane in njih prijatelje, da se bedo zopet malo pozabavali med seboj. V imenu društva prav vljudno vabim člane, da posetijo veselico vsi brez izjeme, pa tudi drugo občinstvo je vljudno vabljeno, da nas poseti. Ob priliki se bomo tudi mi udeležili in vam vrnili. A. Noč, la,j. Ocvirki in paprika To pa moram reči, da so španski rebeli kaj klavrni vitezi. že tedne 'zavzemajo^ Madrid, a ne morejo nikamor priti. Izgleda, da jo bodo morali navsezadnje odkuiiti praznih rok in krvavih nosov, kajti mestu so prišli na pomoč Katalonci, ki tudi ne poznajo šale. In rebeli že brez Kataloncev proti sebi niso mogli nikamor priti! Nu, ampak solz pa ne bom pretakal za njimi, niso vredni. Da bi dobili le še več in večjih bunk! Pobijati žene in otroke je nedvomno lažje delo, kakor boriti se z možmi, ki vedo, za kaj se bore. Španskim fašistom mora biti to jako dobro znano. Čudno, prečudno: že cele tedne nismo čitali v našem po rakovo 'naprednem' časopisju krvavih istorij o 'rdečih tolovajih' in 'razmesarjenih fajmošt-rih, kaplanih, nunah in nedolžnih otročičkih!' Saj vendar ne berejo v Španiji te revščine, da bi tako vplivala na 'rdeče tolovaje,' da bi se kar čez noč spremenili v—'jagenjčke - kodrč^ie' . . .? Ali so se naši slamnati vi-težki nemara začeli sramovati svojega navdušenja za 'bele' razbojnike, ki 'rešujejo' Španijo s pobijanjem žen, starcev in nedolžnih otrok ? Zabava dr. "Euclid" št. 29 SDZ V nedeljo, 15. novembra, bo imelo društvo "Euclid", št. 29, SDZ, veselico v Slovenskem Društvenem Domu na Reches Ave. To je ravno Martinova nedelja in bomo imeli običajno krstijo. Martini in Martinovke so vabljeni k obilni udeležbi. Ne bom pripovedoval kaj bomo vse imeli, edino to vam povem, da na malo veselicah je toliko veselja kot ga bo na veselici društva Euclid. Tam se prav gotovo zapoje "Prej pa ne Sodeč po včerajšnjih poročilih v tukajšnjem meščanskem tisku, je bil ves Madrid v enem samem ognju. V resnici pa ni bilo nobene sile. Ogenj je izbruhnil v dveh večjih poslopjih in uničil nekaj revnih bajt. To je bilo vse. Potem se naj pa človek zanese na naše meščansko časopisje! (Mimo grede povedano, tudi mene so potegnili ti guncveti . . .) Naš glavni 'kulturni zeljar' Tone nam bere levite, ker pravimo, da je bila Cankarjeva so-ha spravljena med krampi, lopatami in grabi jami v mestni lopi. To ni res, pravi Tone. So-ha je bila 'lepo in 'varno' spravljena na deset čevljev visoki polici, torej—nad krampi in lopatami. Tudi je ni mogel videti kdorkoli. Potrebno je bilo posebno dovoljenje. Kdo ga je preskrbel 'ugrabljevalcem,' To-!ne ne pove. Kaže, da blamaža peče naše 'kulturne zeljarje'. Zato je toliko stokanja o podstavku in 'lepoti' omenjene lope. Ampak smola je pač—smola in kogar ' se prime, se ga tudi drži . . . gremo dam, dok' se bo delal dan." Torej še enkrat vabim poleg Martinov in Martink tudi ostalo občinstvo k obilni udeležbi. Pridite, ne bo vam žal. Torej na svidenje ob 3. popoldne v nedeljo v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. I'\ Požar ZAUPANJE Kadar i&ču odjemalec postrežbo pogrebiiika, mora to storili b popolnim zaupunjem. Ob laktli prilikah Je potrebna prijazna, simpatična pomoč In nasvet. NaSa postrežba Jc brezprlmerna v oaob-ju, radi česnr jc posledica poštene želje biti v pomoč žalujočim. LOUIS FERFOLIA slovenski vogrebmk 3515 EAST Slst ST. Michigan 7420 Dnevna iii nučna puktrc/ba. Nomadi visoke politike Kako .se pripravljajo potovanja dowB" iijili ministrov? To ni majhen probleni, li državniki ,so postali jjrnvi nomadi) ^ lucd njimi ,so re.šoe na polovaiijik svojih ui'adiii. Kako toroj potujejo i iiiadi visoke ))oiitiko? Nu .\n<>']oškem imajo v zuiiaujt^i^ poseben oddelek, ki se bavi samo % v njem, kako opravljali Jideua, lorda . i'axa in vse ueštevilno tajnike, stroko^ Ške spremljevalce iii detektive rada čim bolj udobno, ejm hitreje iu ^ tudi čim — ceneje iz kraja v kraj. di tukaj vlada načelo najstrožje a izvežbaiiost lega potovalnega uniii" njega ministrstva je v tem pogledu da Irije ledni bivanja britske delegat " •' ^1*1 ci O ® Ženevi ne stanejo več, nego ce w vilo zasebnih potnikov napravilo za'i® ceneno družabno ])olovanje s pomočjo snega običajnega poto\alnega urada. K. and Establisliment anil Department, kakor se imenuje la oc ^ .se bavi z /sem, s prtljago delegate' ai aiižmaiii v hotelih, z železniškimij cami itd. Uspeh je ))il ta, da so vsi 23^^, ^ izdatki angleške zunanje v primeri z nesteviiniini i 1). f otl' preteklem letu samo okrog To je v |)rimeri z neštevilniini potujejo na dolga ]jotovanja, \ P} življenjskim slandardom in trajanji šilih potovanj zelo neznatna vsota. (fradiija navadnega rušilca ;JUU,OUO funtov šterlingov! Potovaim lek zunanjega ministrstva razpolaga lino armado ljudi, ki se brigajo %^... ranee kakor pestunja za otroke. -mlajši ataše, niti iiajskroinnejsi * vi-kakšne angleške delegacije nista j.^gj,iiii)i dela kakšne železniške vozovnice % ^„(1 očmi, kajti za te stvari skrbijo drugi-F. je ustanova, ki deluje nevidno jc šumiio kakor dobro namazan jek; treba le redkokdaj zamenjati Isti stari, niliiiiraiu uraiiuiki, ki nekoč % Llovdoni (leorgeom, (jievein in Anstonoui Cliambei'1""^? ^ navajo sedaj Antiionyju Edenn 1'0 ' niodiiarodnili konferenc. MAČKA, ORODJE USODE V neki vasi pri Berganin y zgodila čudna zgodba. Neki deček pfC-iz stanovanja nuičko. ]\fačka jo f knenila cvetlični lonec na balkoiH', g]gyO' ]) a d e 1 nilatlenui dekleta ki je šla tedaj po ce.sti, in jo %ivlf ročenec si je iz žalosti nad tein ' 1'jf- ■ ■ I llj Nekoliko nr po njegovi suiili J jpa'!'' va si ečka zadela 45,000 lir, ki jc sedaj njegovenin stai ejšenni vel dotlej v revščini in dolgovdi- je 1'" ji so ga neprestano obiskovali- jj.i plačal vs(\ dolgove in se je odpi| -jj iil'| tovanje. Toda na poti ga je neki razbojnik, ki Je pobegnil lom. Ni bežal daleč, kajti ko Je bila ob začetku tragedijo ki Jo Je deček podil iz stanovanj'^- neko drevo in razbojnika Jo ,^|jeli"'''' \'alo. Aele ko so ga zaslišali, so NEKAJ ZA VSE človek nnire i/g"')' tJ'C'' •0 ........ ...... v v splošnem, -w jino svoje ki vi in mu ne vl)ri%g'^'iy ^r^jolo' dostne količine I nje krvi ali vsa,l solne razto])ine. iii Običajno Je bolje, da jo^^. ^ ki i. ščenega žita in damo otrobe jjeg"'1 svojem črevesju vse boljše pogojo . 0, ' da p] edela redilne snovi v teh odiaščajočo mladino pa Je dobi"*>> iz celega zrna, ker ga mora dobi o Je to razvoju zobovja koristno- sti ii' MRTVO OKO DALO VID sLcr i-'ri""-]),, Slo\ iti italijanski kirurg I"" selietti \ IMmn Je ],resadil i , mrtvega lU-letnega dekleta v pega nu)ža. Mož Je popolnoma^ I'rofesor pravi, da se more ju ja posrečili le tedaj, če sta živec, nedotaknjena in če izvira ,-utii^'^ naj se prein^se, od osebe naspr' (Dalje iz L kolone) drugih alkoholnih pijač akih mešetarjev, odvetnikov, Kd- , I Obžalovati je, da sodnik ^ , je ovi'gel svojo prvotno -g'gK^j^ storil zavoljo načela, marvec razlikovati med "direktnim i'® \ "work-relief." Glavna stvar prejšnja odločba bila uničena-čestitati vsem onim, ki so odstranitvi tega nesrečnega i# nega precedenta.—FLIS. '."Wembra, 1936. ENAKOPRAVNOST Sl'RAN 3. EDNjKOVA POm Vifiini na 0r©gor- sramovala pred svetom se tebe ne desctletniie obstoja društva, da, Srečkom že precej najemnine, j uprizorjena na slovenskem odru soveni a mo ' m ti bo d aia°' bomo skupaj veselili in se j Fric razmišlja, kaj bi napravil I v nedeljo. Precejšnje vloge kat^^ jaz^^b^ 'v^e, zvesto.^' j spoznali med seboj. — Prav u-|in kako bi uredil, da bi 'oče in | igrata tudi vajenec in dekla v Poglej o mati otroke, : ljudno Vabim na to prosiavo mati ne izvedela o njegovih i tej igri, toda je nemogoče vse cica da mi dovolite, da tu-par vrstic ker se Sv g. ®liši, da namerava-i kulturnem vr- ifll spomenik pokoj-orti' ^ Slavčku, Simon Bilo je leta 1908 \ (^Gkleta zbrale v Trie i) tam namreč slu-«n nedeljah v pro- ^ia v zavod sv. ^ ^ kakor smo ga ime-2avod za brezposelne I gotovo Mussolini zaprl v naj-j bolj Umno ječo, takrat se pa j dekleta nismo bale in tudi ne' sramovale svojega jezika. Po-j vsod smo bile ponosne kot Slo-1 venke. Ni bilo kot sedaj, ko se; sploh slovensko govoriti ne sme v naši ubogi Primorski. Ako bi se sedaj zbudil k življenju naš pokojni Gregorčič, bi se gotovo zjokal, saj nam je v svojih poezijah zapisal; "Naš čolnič ot-mimo," kako so lepe besede. Ne, K tu zbrane, ki ljubijo vsi te iskreno, ^ sestersko društvo sv. Ka-zvesto pogledaj obraze ti srčno I udane! tarine in bratsko društvo Cle-poglej njih udano in zvesto srce Ali ne čuješ o mati, kako ti z navdušenjem kličejo: Živela Slovenija. mati živela! lumparijah. Starši ga kar ob-sipljejo z dobrotljivostjo in 1 veland, kakor tudi vsa ostala i ljubeznijo, kar pa seveda Fricu Iz urada dr. Washington, ši. 32 ZSZ Cleveland, Ohio Približuje se dan slavnosti i desetletnice obstoja našega dru- \ "brodarjem pomoči nesimo, našjštva, zato člani in članice, ne I čolnič pogube otmimo" in ono pozabite tega. Slavnost se bo| I društva v Clevelandu, da se u-deleže te proslave. Ob priliki vam vašo navzočnost radevo-Ije povrnemo. Zato vam kličem na svidenje v soboto 34. novembra v SDD na Waterloo 'Sd. — Za društvo Washington j št. 32, ZSZ. Anua Zale, tajnica. lepo pesem "Oj z Bogom ti pla- vršila v soboto, 14. novembra ___ninski raj", katero sem takrat v Slovenskem delavskem domu ker ako je bila kaka! sopranistinja pri pevskem j na Waterloo Rd. Pričetek ob službe, ali da je ho ' ■ ill ip je šla V za- Se hrano in sta- % si plačilo, dokler , Uzbe. Gospodinje so Oglasile ter zahte-I sobarice in druge Toda tam je bil ^Gkleta so morala zboru v Trstu večkrat pela. Tu- kaj vam pošiljam deklamacijo 7 ;30 zvečer. Člani in članice, dolžnost vas «'(ian e. fed, Po^j J Vstati in počistiti Vse je moralo biti 'in .^ečer ob 7. v zavodu. Zato Hčerka Dlti SO mora- ki sva jo jaz in Mary Omahen ^ veže kot dobre člane društva proizvajale. Dasi je tega že 28 ^ da se 'gotovo udeležite te slav-let mi je še vedno v živem spominu. Julia Molan Slovenija in nje hčerka ^ša voditeljica ali gospo- naj ^Hrii ^ povem kaj smo ^ Bilo nas je šest smo se, da ° ker v '' et dosti sloven-'ti So . posebno ob nede-PtJVi Pl'OSte. Gdč. Zit-I Slovenija: ^^3 gre Julka, ^ k p' barija Mišič in Sa Stritar ki je v Trstu, prej ' 'k, ,1^ 'le-:.li o#' ii*'" iij^ Kdo neki je ta častitljiva žena ki od hiše do hiše beži pod streho jo noče duša nobena kam se ji neki tako mudi. Za njo, za njo, jaz moram hiteti povedat mi mora kam da beži natančno mi mora vse razodeti povedati mi mora kaj jo teži. Častitljiva žena nekoliko pošto j. da nekaj te bodem vprašala v hišo tu notri stopi z menoj povej mi kazaj si bežala. i % ko kot lovai Zakaj sem bežala to vedeti hočeš in kdo sem. me vprašajo tvoje oči, jaz mati sem tvoja po kateri ti jočeš katera veliko, veliko trpi. Hčerka: Slovenija, da si Slovenija mati oh ni me varalo moje srce, daj da poljubim zlata te mati naj pred teboj teko mi solze Je bil še Gre- ^ gimnaziji. | -« se resi 4 ujQ I^^očilom od ge. j inia ona kak- Slovenija: 'Oh.. ker ona je bi- ! semkaj predraga nasloni glavico 'vO' spoznal a? jtoi-■f J"; [41' jO«!"' Kll- % t"' tl'i" 'i-T jo-'' jU" o n«' cD ^V(J. Useni a slovenska že-' besed a 1 in tu se na srcu izjokaj gorko odkriti mi moraš vsako krivico in žalost, gotovo odleglo ti bo i, samo 81 ro- Hčerka: reč hodila po ber-: ni o jg iiiiela ene no-: ji žena vesela.; zakaj smo giovenlja: ko " ^ogla jaz biti ? Sovorila in po-^ kal ji prinese ^ta ona in po-i^apisala. Ljubljena mati ne smem ti tožiti koga naj ti tožim to mi povej, bratov, sestric ne smem ti tožiti, ljubiti jih moram tudi poslej. ncsti in da pripeljete na slavnost tudi svoje prijatelje. — Dolga je doba desetih let če človek premisli in se zlasti v teh tako kritičnih časih, kot so bili. Marsikatero podporno društvo čuti posledice depresije in tudi naše društvo je ime-j lo trnjevo pot, kakor jo je i-raelo vse ostalo članstvo organizacije. Kljub tem zaprekam smo se prerinili naprej. Zato pa vsa hvala našim dobrim članom in članicam, ki niso omagali, zavedajo se, da so pod o-kriljern dobre organizacije Za-padne Slovanske Zveze. Zato še ponovim, hvala in čast takemu članstvu, ki dela roko v roki in stremi za napredkom in procvit ZSZ. Kot tajnico zgoraj omenjenega društva me veže dolžnost, da nekoliko omenim kako je bilo društvo ustanovljeno. — Nekaj starih članov Z-SZ se je priselilo iz drugih krajev v Cleveland. Ti člani so bili že poprej agilni in požrtvovalni in so začeli razmotrivati, kako bi se ustanovilo novo društvo ZSZ. Ti pijonirji so šli neustrašeno med ljudstvo ter za- Makabejke vabijo Cleveland-Collinwood, O. Zimski dnevi in večeri se bližajo, ravno tako 15. november, namreč Martinova nedelja, ko je vse veselo in imajo skoraj v vsaki hiši krstijo in tako so sklenile "Collinwoodske Maka-bejke" št. 283, na ta dan praznovat dvajset-letnico obstoja društva. Spomini mi uhajajo dvajset let nazaj, ko se je to društvo ustanovilo, z majhnim številom naših žena, kako so lepo napredovale in prirejale razne veselice in zabave, pii katerih je bila vedno velika u-deležba. Bile so zelo aktivne, marsikateri slovenski dom, kul- A turna društva, kakor tudi podporna, imajo zapisano v zapisnikih njih ime. Torej sedaj u-pajo, da se slavno občinstvo cd daleč in blizu odzove njih povabilu in na tak način pomaga, da slavncst tem bolje uspe. Kakor je slišati se članice piav pridno pripravljajo za to slav- preseda ob zavesti krivde. Nato pa pride iz Prage vele-posestnica Suzana s hčerko Malko, da iztirja denar od Fri-ca ali pa očeta. Suzana, razburjena, zmirja in se jezi nad Fricom in Srečkom in kara hčer, ki jo tolaži. Kotenje hčerke in Frica vpliva na njo, da Fricu da še osem dni odloga, opisati. "Moj zlati fant," spe voigro v dveh dejanjih, uprizori pevski zbor "Cvet" v nedeljo dne 15. novembra v Slov. Del. Dvorani na Prince Avenue. V vlogah nastopijo sledeči: Bogoljub Zidarič, Louis Poč-kaj; njegova žena, Jennie Mez-gec; sin (zlati fant) Max Traven; Srečko, njegov prijatelj, Ciril Traven; Suzana Jerala, ve-leposestnica, M a ry Rožanc; Malka, njena hči, Annie Mag- predno pojasni vse očetu. Po i dalenc; Žid Solomon Jajteles, burnem razgovoru z gospo Je-ralo se Fric in Srečko domenita, da jima ne preostaja drugega kot da odpotujeta v Ameriko, da si tam ustvarita bodočnost. Predno imata piiliko odpotovati, prigomazi Žid Solomon in s ponarejenimi menicami dokaže staremu Zidariču lumparijo njegovega zlatega fanta. Žalosten in potrt oče plača menici. Žid odide in oče ne more verjeti, da je vse to resnica. Ob nastopu sina razmišlja in glasno toži. Sin, ne vedoč, da je očetu vse znano, ga prijazno pozdravi in vpraša, kaj tako premišlja. Oče mu skuša po okolščinah razodeti, da mu je vse znano, toda glas mu zastane in pade v objem sina. Fric prosi oproščenja in prisega, da ne bo več lumparil, samo če mu še enkrat zaupa in mu da denar za v Ameriko. V vsej bridkosti oče izroči svoj zadnji prihranek sinu za potovanje v Ameriko. Sin odpotuje s prijateljem v Ameriko in oče prikrije vso Gašper Segulin; Karlinca, dekla, Anna Traven; Viljem, vajenec, John Vatovec; sestre mo- deli, Hermina Mezgec, Albine Kodek, Julia Bartol, Helen Hočevar, Rose Kocjančič in Imel-da Fink; dekleta, ženski zbor "Cvet." Po končani spevoigri pa nastopi mešan zbor "Cvet" in zapoje himno "Cvet" (katero je spisal, skomponiral in podaril zboru pevovodja Louis Šeme). "Ljubljanski Vrh" in "Milada." Ženski zbor bo pel "Pobratimi-ja" in "Kaj ne bila bi vesela." Program zaključi mešan zbor z pesmima "Moj dom" in "V Korotan." Na piano spremlja gdč. Elsie Artel in pevovodja je g. Louis Šeme. Po predstavi se pa vrši prosta zabava in ples. Cenjeno občinstvo je prav prijazno vabljeno. Anna Traven nost, da bodo vsi gosti materjo, tako, bro postrežem in da bo vse veselo, torej ne bo nobenemu žal ako bo navzoč. Saj je gotovo vsakemu znano, kako so collinwoodske Makabejke prijazne in rade vesele. M. Kras 14700 Westropp Ave. 'Sorfij '3eno knjigo, že j , iiam poka- j ? s K , "dekleta tu- j Gregorči-^ Saiv,. ^^^ončala sem "lislim da l''4vuo ^ semenišče." ^ lN^ i ^^^ančno, ker je Sv. k.i i Sin: kaj Bratov in sestric ne smeš mi tožiti ljubiti j ill moraš tudi poslej, da mater naj ljubijo jih moraš učiti, ki plaka za njimi, to jim povej. Od hiše do hiše bežala in milost prosila povsod, otroci katere sem jaz negovala in kličejo sužnja le idi odtod. Sužnjo me zovejo moji sinovi in proč me podijo od svojih vrat a tega ne vedo, da so oni robovi, ko k sebi jih kliče ljubeča le mat. O Bog ti večni ko si me ustvaril, da bednih bi bila rešiteljica odvzemi od mene to strašno gorje ker tare prehuda me sila. Čeli agitirati med rojaki in ne mojster in njegova žena Neža brez uspeha. Prvi organizator lastujeta lepo posestvo v Ljub je bil pokojni Mike Svete, agi-len in požrtvovalen član ZSZ, ki se ni ustrašil zaprek. Le škoda, da je prekmalu odšel od nas. Res, zapustil nas je, toda sad njegovega dela da ničesar ne sluti in misli, da se sin nahaja na umetniškem potovanju. Skozi dve leti ne dobi nihče niti besedice od Frica. Malk^i pa redno piše pisma Zidaričovim v imenu Frica, tako, da mati o-stane potolažena in ne more ničesar slutiti. Oče Zidarič je se veda moral prodati vse posest Bogoljub Zidarič, čevljarski katero je kupila g. Jerala in iz usmiljenja dovolila starima Zidaričema sobo v pritličju in Malka "Moj zlati fant" i Spomnite se svojih dragih v starem kraju za božič. !'■ i i I I !i i I i'- A Ijani. Svojega sina, zlatega fanta, Frica, imata nad vse rada in baje študira umetništvo vporabo vrta za delo. vedno skrbi in jim za stare Zidariče nosi hrano in delo. Z slikarstva v Pragi. Starši tež- j svojim krasnim petjem razve-ko pričakujejo, da se vrne, kaj-} seljuje vse. Ravno ko s pesmi ostri,l|ti projeli so pismo, med nami. Naj mu bo lahka a-j jim sporoča, da je naredil zna-meriška zemlja! |menito sliko, ki se imenuje Ustanovitelji tega društva so j "Hunski Boj," ki da bo razstav-bili; Frank Mora, Kate Cam- Ijena v Berlinu in da bo z go- j kmalu pride Fric, ki si je pa. Frank Medved, Frank Kar-j tovostjo odnesel prvo nagrado ] ustvaril bodočnost v Ameriki. v katerem jo tolaži očeta Zidarica, pribiti Suzana vsa razburjena, ter naznani da se je Fric vrnil. Navzoči ne morejo verjeti, toda res nam je: Hčerka; Poi Stritar. Tu-da natisnite t ^ ^ tej dekla-o predstavljala "^^hen pa Slo-\a sedaj dekle-P°dstopiie bi jih Mati res je žalostna tvoja usoda ali upajmo veselejših dni lepša bo zate napočila doba kadar se hčerka tvoja zbudi Da bo ona drugače učila, ljubila, branila te bode povsod, druga bo doba za te nastopila ko bo ves drugi krepkejši zarod, Ponosno bo ona priznala. in da tako seveda postane slaven, svenovno znan slikar. To pismo vzbudi v stariših še večje veselje in ponos. Sin Fric se vrne s sošolcem Srečkom. Iz pogovora v vrtu LIFE'S BYWAYS lovšek, Josip Dovič, Helena Kaučič, Frank Basy, Frank Ma-rinčič. Mike Brozina, Jakob Pivk in Frank Lence. Zadnja dva tudi že krije ameriška gruda; naj v miru počivata.— i To so bili torej ustanovitelji i uvidi občinstvo, da fant ni štu-I društva Washington. Društvo j diral, kot so si stariši predstav-jje bilo ustanovljeno 9. oktobra ■ !.jali, temveč lenaril in dolgove ileta 1926. — Vsi še živeči u- delal. Obenem se je resnično j stanovitelji tega društva in o-j zaljubil v lepo, mlado Malko, stali člani in članice so prošeni, 1 ki je ])a hči veleposestnice Su~ i # i Ijepa in hvalevredna je navada, da se ob praznikih kakor so BOŽIČ, Velika noč in drugi, spominjamo, na one drage, ki so onstran morja v domovini, ter jih skušamo razveseliti na en ali drugi način. Ni pa bolj primernega dari?,a kot je darilo .v denar ju. Vsakdo, ki dobiva pisma iz starega kraja ve, kako se Ijqdje pritožujejo zoper draginjo in pomanjkanje denarja; so pač razmere take iu ljudje so res potrebni podpore in pomoči. Mi, ki smo tulcai, smo mnogo na boljšem; res je, da tudi tukaj niso razmere sijajne, daleč od tega^ vendar skoraj v vsaki družini je kedo, ki ima delo in z nekoliko požrtvovalnostjo se lahko prihrani nekaj dolarjev, s čemer se onim v domovini napravi mnogo veselja. Ker nil r>T-HE NVr^T Živel je pošteno in se je sedaj vrnil v svoj rojstni kraj kot miljonar. Sledi ginljiv prizor, j snidenja očeta in matere s si-1 nom, ki se je vrnil po dveh le- j tih poboljšan in bogat in tako j zopet postal tudi očetov "zlati! fant." Malka postane njegova' mlada miljonarka. In tako žari iz obrazov vseh veselje, ko zastor pade. To je le kratek opis spevoigre 6 k—I & t—i '' t-—S t—^ ^ I-!-I iE I ■o. 1 K i v>) I I v> I 1 da se gotovo udeleže proslave | zane Jeralc, kateri dolgujeta s , "Moj zlati fant," ki bo prvič 'IK'1 Ni''NC HoNCST J IM -TKE. 33ic 5TreoNC. J I1.TED "BV THC > INA Toi^ PITTTY PAMTHE H0R.«-i:THlEF .> THP AWf TSIC. JlN, IS SYoWi.V PViNC. - (fA«^<^ON\PANiE.V TWO-THIKKS 't-NCt \) ' r .,/ / T? r j .'N" SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM 'Enakopravnosti' ' s v BOŽIČNI IZLETI V Jugoslavijo PARNIKI IZ NEW YORKA; EUROPA......5. decembra NEW YORK .... 10. decembra HAMBURG.....15. decembra BREMEN......16. decembra Brzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Brcnicr-haven za jamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 1430 EUCLID AVENUE—CLEVELAND, OHIO HAMBURG-AMERiČAN LINE NORTH GEIIMAM LLOYD U Millions prefer it to* ; mayonnaise- WtlBO' % Miracle Whip is dilffcrc«/—delicious! The time-honored ingredients of mayoimaise and old-fashioned boiled dressing are combined ill a new, skillful way. Given tho long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip Iseater that's r.rr/u- eg with Kraft. M ill If JI BTRAN i. ENAKOPRAVNOST 12. novembra, 19% Carica Katarina Zgodovinski roman v kapelici je postalo tako; temno, da Krista ni mogla videti niti pedi pred seboj. Zunaj je divjal vihar, lomil je staro drevje peklenskega gozda, iz daljave pa je prihajalo strašno grmenje. Naenkrat pa se je ozadje kapelice razsvetilo. Krista zagleda Almanzorja. Ležal je na postelji, glavo si je podprl z roko in sanjavo zrl predse, — okoli njega pa je bilo mnogo lepih in zapeljivih žen. Almanzor razširi roke, objame vilo m jo potegne k sebi. — Krista, ali boš prisegla? — zakliče duhovnik. — Misliš li, da je tvoj Almanzor vreden, da bi radi njega izgubila večni mir in veselje nebeškega kraljestva? Krista se je borila sama s seboj. Videla je, da je njena sreča izgubljena, da je izgubila Almanzorjevo vero — da je izgubila vse. In vendar je še omahovala. — Prisezi! — vzklikne duhovnik. — Nočem! — odgovori Krista. Čeprav jo je Almanzor izdal in pozabil nanjo, mu bo ona o-stala zvesta do smrti. Samostan je nepotreben, Krista se bo vrnila v svojo hišico, — in živela bo tam sama do konca. Krista odhiti iz kapelice. — Obrni se, Krista! klical nekdo. — Kaj? — vzklikne Potem-1 — Prav, skrbel bom, da se kin. : bom zbudil, — poslovil se bom — Aleksander, hotel sem te j od tebe jutri zjutraj. prositi, da bi mi dovolil jutri; Potemkin stisne zdravniku i takozvani 'nepremagljivi' Mav- Rebeli jih dobivajo po grbi' Potem najbrž rešilo tako, da bi cijo federacije. } ga kaka druga unija sprejela za j napravila unija zensK I svojega člana. | nih delavcev. . .war- John P. Frey, vodja kov (Dalje s 1. strani) zjutraj odpotovati. Odpotovati ? — Da! — odvrne Betalesi pridušeno. — Toda kam? Doktor Betalesi ga začudeno pogleda. Potemkin se ni mogel tako hitro pomiriti, ko ga je doktor Betalesi dohitel, je bil še vedno razburjen. — Prijatelj, vrniva se domov, — reče Potemkin. — Bojim se, da bi srečala carico, ki se po navadi ob tem času sprehaja po parku s svojim spremstvom. Potemkin prime mladega francoskega zdravnika za roko in se vrne z njim domov. V vrtnem paviljonu sta našla že pogrnjeno mizo. Ko sta poobedovala, je Potemkin odšel v svojo sobo, doktor Betalesi pa je napisal nekaj pisem. Popoldne sta odigrala nekaj partij šaha in tako je počasi minil dan. In zopet sta se našla v skupnem salonu pod rdečo svetilj-ko. Med večerjo se nista mnogo pogovarjala, oba st.a se bavila s svojimi lastnimi mislimi in ke, katerih ne morem več pre-molčala. našati. Ko se je Potemkin zdramil iz' -— Čudno! reče zdravnik, zamišljenosti, je odbila ura že; — Zakaj ne ljubiš sedaj cari- roko in gre proti vratom. — Aleksander! — zakliče za doktor I njim zdravnik. Kaj želiš, prijatelj? i — Zadnje dni si mnogo go- oblačilnih Predsednik unije delavcev Sidney Hillman je vče-1 jev v ADF. ki je % vražnik Lewisovega odbow,/ raj naznanil, da je eksekutivni — Vrnil se bom v svojo do-|voril o neki deklici, rad bi ve-movino, v Parizu me čakajo j del, kako se imenuje. Ali mi ne moji bolniki. j bi hotel povedati njenega ime- — Mar hočeš že oditi, — re-' na? če Aleksander Potemkin in j — Kako se imenuje? — prime svojega prijatelja za ro-1 vzklikne mladi knez. — Ime-ko, — mene pa pustiti tukaj ?| nuje se Elizabeta Voroncov. Saj sva se komaj spoznala, pa i — Elizabeta? — vpraša mla-naj bi se že zopet ločila? di francoski zdravnik. — Lepo manj možno, kajti mestu so Doktor Betalesi skomigne z i ime, zapomnil si ga bom. rameni in ne odgovori. | — Plemenito ime, — vzklik- ri, katere je general Franco privlekel iz Afrike, so se vrgli v beg pred smrtonosnim og-! odbor njegove unije sklenil, da njem vladnih strojnic. Mnogo j bo vztrajal pri odločitvi Lewi-fašistov se je na begu zateklo j sovega odbora za industrijsko na drevesa, s katerih so potem streljali na zasledujoče jih vlad ne miličnike. Če vsa znamenja ne lažejo, potem se fašistična komanda že lahko obriše pod nosom za Madrid. Kajti, če niso mogli zlomiti odpora branilcev mesta doslej, bo to poslej še Ne, ne smeš še oditi! —'ne Aleksander Potemkin, nje- prišli na pomoč Katalonci in oddelki vladne tujske legije, ki so vsi dobro oboroženi in izvež- vzklikne Potemkin. — Če pa gove poteze na obrazu pa so bani. greš, grem tudi jaz s teboj! — Aleksander! — Da, šel bom s teboj! — odvrne Potemkin kljubovalno. — V Carskem selu in v Rusiji ne bom ničesar izgubil! — Izgubil boš caričino milost! — reče zdravnik. — Ravno ta milost me sili, da odidem daleč, — odvrne Potemkin. — Nočem več, da bi me obsevalo solnce caričine milosti, ne ljubim je, — pretvarjati se moram in se siliti k ljubezni, — to pa so duševne mu- enajst. — Oprosti mi, prosim te, dragi prijatelj, — reče Potemkin doktorju Betalesiju, — ker te nocoj že zapuščam. Utrujen sem. Minulo noč sem zelo slabo spal. ce? Nekoč pa si jo brez dvoma ljubil ? Potemkin je napravil nekaj dolgih korakov po salonu. Roka, ki je držala cigaro, je vztre petala. — Nikdar je nisem ljubil! Tudi jaz bom šel k počit-; — vzklikne Potemkin. Dal je za-' — odvrne mladi francoski I sem se samo zapeljati, pre-: zdravnik, — jutri bo konec na- ■ slepilo me je njeno bogastvo Krista se je ozrla, ker ni bil jjnega samotnega življenja. in razkošje, sredi katerega je ta glas prav nič podoben glasu _ Zakaj jutri? _ vpraša | živela, — to je stara povest in duhovnika in vile. j Potemkin hitro in pogleda v i groza me je o njej govoriti Zagledala je angela v dolgi g^rbeh mladega zdravnika. i — Ti veš, Betalesi, kaj bom beli obleki, v roki je držal meč, pri njegovih nogah pa je ležala motirn, bo jutri v kača, kateri je odsekal glavo. Carskem selu italijanska noč, Angelovo obličje pa je bilo do-! doktor Betalesi. stojanstveno in lepo. Njeno Veličanstvo je zaželelo, — Krista, — reče angel, — da boš pri njej. Njenim gostom prestala si preizkušnjo. Angel ^ prvikrat pokazal brez sem, ki varuje nedolžne, — od grde črne obveze okoli očesa. tega dne boš srečna, srečna s; Srečen bi bil, če bi lahko svojim Almanzorjem. Z zvijačo ostal tukaj in če mi ne bi bilo in s prevaro so 'ti ga ugrabili,' treba prisostvovati tej svečanosti, — vzklikne Aleksander boriti si se morala z močno nasprotnico, toda sedaj si zmaga-la. Vrni se v svojo hišico in bodi srečna! Krista je šla iz kapelice v gozd in jo mahnila proti svoji hišici. Že oddaleč je zashšala: — Krista, — moja Krista! •— in Almanzor ji jd prihitel naproti z razširjenimi rokami. — Almanzor, — Almanzor, ■— sedaj te zopet imam! Krista je jokala, — Almanzor jo je objel. — vrnil se je k njej, da bi se ne ločila nikdar več. 139. POGLAVJE Sen — življenje S tem bi končal svojo pripovedko o Kristi in Almanzorju, — reče doktor Betalesi in vstane s trave. — Mislim, da mi ni treba še posebej pripomniti, da mlada zaljubljenca nista zapustila gozda, ostala sta v svoji hišici, kajti diamantno jezero jima ni moglo biti več nevarno. — Aleksander, lahko si misliš, da sta bila od tega trenutka srečna. Kjer sta ljubezen in zvestoba združeni, ne more nihče skaliti nebeške sreče! Doktor Betalesi je umolknil. Tudi Aleksander Potemkin je vstal in sanjavo zrl predse. — Čudna pripovedka, — reče Potemkin, — prav za prav pa niti ni pripovedka. Povsod so Kriste, Almanzorji in vile, ki so pripravljene uničiti srečo. Naenkrat pa je zaihtel in se hitro obrnil vstran in odšel. storil. Iskal bom tisto deklico, — tako dolgo jo bom iskal, dokler je ne bom našel, potem pa jo bom prosil odpuščanja in morda — morda bom zopet našel svojo srečo in življenje, ki je vredno, da ga človek živi. — Morda pa svoje sreče ne bom več našel, — pristavi Potemkin po kratkem molku. — Potem bom moral pač prenesti usodo, ki sem si jo sezidal sam, — sedaj moram naposled Pa tudi kljub temu bi ne i- porušiti vse mostove za seboj, mel miru, ker se bo proslava _ Lahko noč, prijatelj, — vršila v vseh prostorih parka,'j^^ko noč! Ob kateri uri name- postale izredno nežne, — zelo lepo ime, nosim ga v svojem srcu. Tvojega in njenega imena ne bom nikoli pozabil, — Elizabeta — Betalesi, ta dva imena, — Betalesi — Elizabeta — Potemkin je naenkrat zaje-čal, — kakor prikovan je stal na pragu svoje sobe. Pogledal je mladega francoskega zdravnika, potem pa se je hitro obrnil. — Elizabeta — Betalesi, — je zamrmral Potemkin zamišljeno in dejal: — Lahko noč, prijatelj! In Potemkin je hitro zaprl vrata za seboj, ko pa je sedel na svojo posteljo, si je pritisnil obe roki na senci in zamrmral : — Elizabeta — Betalesi, — čudno, — ta dva imena sta si tako sorodna, — kakor da — Knez je vstal in stopil k svoji pisalni mizi. S trepetajočo roko je segel po pero in napisal na košček papirja ime Elizabeta pod njim pa ime Betalesi. (Dalje prihodnjič) TflE FUND SHINES THROUGH organizacijo in da unija ne bo poslala zastopnikov na konven- so bas tega čakali. včeraj v Tampi obdolžil^^ ^ da je z ustanovitvijo 'odprl vrata komunim^^ 'ameriški komunisti pa tudi v tem vrtnem paviljonu. Razumem te, dragi doktor, ti bi rad pokazal svoj uspeh drugim ljudem. — Ne, tega ne nameravam, — odvrne doktor Betalesi mirno, — tega tudi ne bi rad, kajti jutri zvečer se bom že nahajal na potovanju. Ne bom o-stal v Carskem selu, niti v Pe-trogradu. ravaš odpotovati? — Zjutraj — ob šestih. 1936 CAMPAIGN Rebelni letalci včeraj niso bili posebno aktivni. Izvršili so nekaj napadov na vladne postojanke in na mesto, a so jo vselej brž odkurili pred vladnimi šrapnelami. Njihove bombe so užgale nekaj hiš v bližini Se-ovijskega mostu, di'Uge škode pa niso utegnili povzročiti. Tudi rebelna artilerija se je nekam izkašljala in je včeraj prilično mirovala. Vladna ofenziva, ki se je imela začeti včeraj, se ni uresničila, ker so katalonske čete prispele v mesto prepozno za takojšnjo akcijo. Pričakuje pa se, da bo prišlo danes do hudih bojev, ko bodo katalonske čete stopile v boj. Katalonske čete med katerimi se nahaja tu di sloviti polk 'La Liberdad,' so včeraj korakale po madridskih ulicah in prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Minister javnih del Jose Antonio Aguirre je včeraj v Valen- j ciji naznanil, da je bila ponovno vzpostavljena začasno pretrgana želežniška zveza med Madridom in Valencijo. želodčno zdravilo iskreno priporocgSL Chicago, 111. — "Uživam Trinerjevo grenko vinO;^ trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednos«^ pavluS; čam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Sus Vo- Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalni^ » vajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih plinu®' lo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaP^ podob""® slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju težkočam. - -Pišite po brezplačni vzorec - I"* rr, s/u. R Wells St. I'ri vseh drugistih Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Send nic a free semple. Name ........................................ Address .................................... Kupim štiri rabljene Remove Angleš-ko-^slovenske besednjake po primerni ceni. Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Avenue. Išče se Moža, da bi prodajal mleko na poti razvažanja. Poizve se pri Charles Pavli, 6311 Mound Ave. VABILO NA katero priredi KLUB UUBLJANA na Martinovo soboto, 14. nov., ob 7:30 zvečer v Slov. Društ Domu na Recher Ave. GODBA EDDIE SESEK TRIO Premogarji nastopili proti Greenu (Dalje s 1. strani) goče odzvati njenemu pozivu na zagovor, ker bo 18. novembra zaposlen na konvenciji federacije v Tampi, Fla., kateri bo predsedoval. Green se je včeraj odpeljal v Tampo. Eksekutivni odbor premogar- j jev je s svojo situacijo povzročil zanimivo situacijo. Green je član premogarske unije in če bi ga ta spoznala za krivega in ga izključila, bi ne bil več član nobene unije in njegova pozicija predsednika ADF bi bila postavljena v dvom. Položaj bi se Delo dobi ženska dobi delo za opravljati hišne posle,'samo dvakrat na teden. Oglasite se na 15317 Hale Avenue po 6. zvečer. Proda se Hiša za eno družino, 5 sob, kopališče, furnez, garaža velik lot. Nahaja se v Collinwoo-du, blizu 140 ceste. Cena samo $3,600. Plača se takoj $700, o-stalo na lahka mesečna odplačila. Vprašajte pismeno ali osebno pri MATT PETROVICH 253 E. 151st St. Tel.: KEnmore 2641 J. BOŽIČ V Stari domovini Ekspresni parnik iz New Yorka NEW YORK 10. decembra BREMEN 16. decembra Brai vlak ob BREMEN v Bremershaveii za jamči udobno potovanje do Ljubljane. Izbome železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za informacije vprašajte pri AUGUST KOLLANDER CO. 6419 St. Clair Ave., Cleveland, O. HAMBURG nmiCAN LIKE NORTH GERMAN LLOYD Isce se stanovanje z 5 ali 6 sobami, kopalnico, garažo in furnez, — mora biti vzpodaj in med East 53rd in East 65th, St. med St. Clair in Superior. Naslov se poizve v uradu tega lista. August Kollander 0419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu. PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POSIIjJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. Pristopajte k Cankarjevi u-staiiovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki. ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažuno^ da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakciji! FISH FRY VSAKI PETEK v SLOV. DRUŠT. POM" 20713 Recher Ave. vabljeni ste na d»bro ^ postrežba—VsaK Izvrstna pijača. sol"' ud' Žalostni in potrtega srca naznanjamo ..gpti' iiikom in prijateljem tužno vest, da je za vedno P' " oce nul in nas ie zapusti! naš ljubljeni soprog m LUKA BERGOCH. 16. " I mrl je dne 13. oktobra. Pokopali sint» g* tobra iz hiše žalosti v cerkev Marije vneb<'^ Holmes Ave.^ ter od tam na sv. Pavla P® kjer smo i/ročili njegovo truplo materi z<-' mU'- Lovrenc Aucin in drii/ini, Mr. in štejemo si v dolžnost, da se isiceno gi-. vsem, ki so položili krasne vence k njegovi » ^nrf' cer; bratu George KerRochu in družini, W' m Mrs. Matt •- g in Mrs. Kajander, Mr. in Mrs. John Krnel j" |ičr Mr. Jack Glažar in družini, Mr. Martin poj", ram, Mr. in Mrs. Radell in druž., društvu g F-53, SNPJ, društvu "Združeni Bratje", št. 3« p)r*- Mesto vencev so darovali v gotovini: jjr^ Mr. . i" »lolin Bole, Mr. in Mrs. Gašper JelovšeK, Fr. Perko, Mr. in Mrs. A. Aucin, Mr. in ^ *^(0'' • TVfrs* ^ Sustarsic, Mr. in Mrs. Jolin česnik, Mr. m Vatro J. Grill, Mr. in Mrs. Frank Bole, jjrs- Mr. in Mrs. Gašper Jelovšek, Vidmar, Mrs. Tominc, Mrs. Farrel. Za sv. maše, ki se bodo brale za mir Jlrs- ^ ka so darovali: družina Anton Žele, Mr in gt''' Možina, Mr. in Mrs. Champa, Mr. in Mrs- ' par, Mr. in Mrs. Vidensek, Mr. in Mrs. ® ^ Mr. Frank Stopar, Mr. Louis Požar, Mr. i" av ■toif' obi' ton Aucin, Mr. Peter Dragan. Dalje srčna hvala vsem, ki so dali svoje le brezplačno v poslugo pri pogrebu. "" Hvala vsem, ki so ga prišli kropit ko mrtvaškem odru ter ga spremili k večnem"^^^ Hvala sobratcni od društev, ki so nosili krs o ^ sednikoma za ganljiv govor ob odprtem S'" Naj bo izrečena zahvala bratu George • in sinu, Mr. in Mrs. Frank Bole in hčerki Mrs. John Bole, ki so prišli na pogreb iz je. Posebna zahvala tudi onim, ki so ga no0^ \ je bil v bolnišnici ter onim, ki so nam hiH ^ gjedec""!^ tolažbo v bolezni in ob smrti. Zahvalimo f Mr. in Mrs. V. J. Grill, družini Krnel, driii®"" nik, družini Jerše, Mrs. Milavec. pogf^ Hvala čst. g. Rev. Kužniku za opravljen® ne obred(\ Dalje hvala Jos. Žele in Sinovi, I'" zavodu za vzorno urejen pogreb in najboljšo ^ ^jr Ti dragi nepozabni soprog in oče, poci ' ^ > in lahka naj ti bo ameriška zemlja! SpominJ ^ bomo s hvaležnostjo in ljubeznijo v naših * dno. Žalujoči ostali: AGNES, soproga; Raymond, Frances. C!le\'eland-Colllnwo(Hl, ()., 12. novembra, otr' iflli''' VABLJENI STE NA Koncert in spevoigro "Moj zlati fant" kar priredi PEVSKI ZBOR "CVET" v NEDELJO, 15. NOV. OB 3-v Slov. Del. Dvorani na Pri**''® Po predstavi prosta zabava in r