Izhaja v Celovcu/Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/PoStni urad 9020 Klagenfurt/Celovec * P. b. b. * Zul.-Nr. 39959K50E
SLOVENSKI
VESTNIK
Celovec • četrtek • 18. februar 1999 štev. 7 (3001) • letnik 54 • cena 10 šil. • 0,73 evra
K & K CENTER V ŠENTJANŽU
vabi na uprizoritev komedije
Nikolaj R. Erdman
Samomorilec/ Der Selbstmörder
v soboto, 20. februarja '99, ob 2.0. uri v K & K centru v Šentjanžu
Gostuje igralska skupina SPD »Dobrač« z Bmce
Kulturni sporazum med Slovenijo in Avstrijo _
SLOVENSKA POLITIČNA SCENA
Vrgli so ministra RS
Že nekaj časa potekajo med Slovenijo in Avstrijo pogajanja o kulturnem sporazumu, ki naj bi med drugim razrešil tudi vprašanje priznanja nemško govoreče manjšine v Sloveniji.
Pretekli teden sta se na Dunaju srečala zunanja ministra Avstrije in Slovenije, Wolfgang Schüssel in Boris Frlec, da bi dokončala sporazum, ki je bil pripravljen na visokem uradniškem nivoju.
Ponavadi kulturni sporazumi urejujejo odnose dveh držav na področju kulturnega sodelovanja, v našem primeru pa je ta sporazum dobil eminentno politično konotacijo s tem, da se preko tega sporazuma urejujejo tudi vprašanja nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Slovenija je v skladu s svojo ustavo (člen 61) pripravljena priznati nemško govoreče sodržavljane, na dru-
Kaj bo na Kosovu?
Posredovanje med srbskim predsednikom Miloševičem in kosovskim odprniškim gibanjem UCK, ki so ga iniciirale Združene države Amerike, ni doslej prineslo ničesar. Christo-pher Hill, posebni odposlanec ZDA, je v Ameriko spročil lahko le, da Miloševič striktno odklanja vsakršne varnostne mednarodne odprave na Kosovem. Dolgoletna igrica se nadaljuje, svet pa nemočno gleda, grozi z bombardiranjem in upa, da bo Srbija morebiti le enkrat uvidevna in se bo držala dogovorov.
Od 6. februarja že potekajo pogajanja v francoskem gradu Rambouillet. Rusija-in ZDA izjavljajo, da imata obe strani (kosovska in srbska) časa še do sobote, da se zmenita.za avtonomijo Kosova znotraj Srbije.
Ostra kritika pa prihaja iz Rusije zaradi groženj z bombami ter zaradi vmešavanja NATO v spor. To da je »groba in poenostavljena pot za reševanje koflikta«, je dejal visok vojaški funkcionar Rusije Leonid Ivašov.
gi strani pa pričakuje, da bo Avstrija tudi postorila nekaj korakov v smer dokončne uresničitve člena 7 ADP.
Torej gre za vprašanje ustvarjanja medsebojnega zaupanja, ki seveda ne more biti cesta enosmernica.
Zato bodo potekali še usklajevalni pogovori tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji in seveda tudi bilateralno.
Če bo na obeh straneh za-
dosti dobre volje, je pričakovati, da bo sporazum kmalu podpisan. Najslabše pa bi bilo, če do sporazuma le ne bi prišlo. V tem primeru bi glavna vsebina sporazuma, namreč vsesplošno sodelovanje na kulturnem nivoju, ostalo brez formalnopravnega okvira. To ne bi bilo v interesu obeh držav in tudi ne v interesu narodnih manjšin.
■an
Komaj je premier Drnovšek uspel postaviti novega obrambnega ministra, to je fizik dr. Franci Demšar, že mu je v vladnem kabinetu zazevala nova luknja. V državnem zboru je bila v torek po tridnevni dokaj žolčni razpravi izglasovana nezaupnica notranjemu ministru Mirku Bandlju.
Predlog za interpelacijo in odstavitev je spet vložila Janševa sociademokratska stranka. Očitki proti notranjemu ministru so se kar kopičili, mnogo pa jih je bilo tudi proti njegovim najbližjim sodelavcem. Ob tem je pomembno vlogo igrala
Pustovanja so za nami in otroci so uživali v maskah tudi pri SPD „Jepa-Baško jezero« v Ledincah
afera Holmec, v kateri naj bi se slovenski policiji v desetdnevni vojni za osamosvojitev leta 1991 očitalo nekorektnosti. Minister Bandelj je očitke seveda zavračal, a o njegovi odstavitvi je pravzaprav odločila Združena lista socialnih demokratov, ko je ocenila, da je ministrov ugled v tako pomembnem ministrstvu omajan v toliki meri, da svojega resorja ne bi mogel več uspešno voditi. Tako seje glasovanje krepko prevesilo v odstavitev in premiera Drnovška čaka nova težavna naloga, z nekoliko redkim koalicijskim partnerjem - Slovensko ljudsko stranko - uskladiti predlog za novega notranjega ministra.
Papež spet obišče Slovenijo
Kot so sporočili iz Vatikana, bo papež Janez Pavel II. v letošnjem letu že drugič obiskal Slovenijo. Tako se bo Slovenija tudi po tem izenačila s Hrvaško, kjer je drugi obisk opravil že lansko leto. Tudi po namenu obiska sta si obe novi državi enaki. Na Hrvaškem je papež lani za blaženega razglasil nekdanjega kardinala iz Paveliče-ve Nezavisne države Hrvatske Alojzija Stepinca, v Mariboru pa naj bi 19. septembra 1.1. razglasil za blaženega lavantinskega škofa Antona Martina Slomška. Ta razglasitev bo nedvomno za papeže manj sporna, saj je bilo ob Stepinčevi kar nekaj protestov, predvsem od židiovskega svetovnega kongresa in Wie-senthalovega dokumentacijskega centra na Dunaju.
PREBLISK
Evropska unija se oglaša z dramatičnimi številkami o nazadovanju rojstev v Evropi. Nič manj ne »jamra« Avstrija, kajti približno od leta 1965 nazaduje število rojstev. Bomo kar izumrli?
Spoznaj se človek. V Evropo tišči na tisoče ljudi z vzhoda in z drugih kontinentov, Evropa se zmrduje (skupaj z Avstrijo) in pravi, da je čoln že poln. Po drugi strani pa manjka ljudi. Za preprosto dušo je zadeva kaj lahko rešljiva: odprimo meje, pa bo spet vse prav. Toda v politiki preproste duše nimajo glasu, kajti zadeve so komplicirane. Tako komplicirane, da jih niti razložiti ne znajo, kaj šele, da bi jih kdo razumel.
Nekateri se bojijo za svojo rasno čistost, drugi se bojijo za svoje delovno mesto, tretji odklanjajo tujce zato, ker so tuji, četrti pa kar tako, zaradi športa, kajti po gostilnah je treba pač o nečem čvekati.
Premalo ljudi?
In treba bo spremeniti pogoje za ndade matere. Jasno, sem za! A dvomim, da bo to mlade pare spodbudilo k večji rodovitnosti, to so dokazali že na Skandinavskem. Višji standard ne pomeni večjega prirastka, kvečjemu obratno. Ni pa mi jasno, zakaj naj bi bil otrok npr. avstrijskih staršev več vreden od otroka npr. ukrajinskih ali albanskih. Sem z njimi, skupaj s starši!
ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA
vabi ob letošnjem prazniku Dneva žena na otvoritev razstave
»DEKLETA IN ŠOLA«
v petek, 5. marca, ob 19. uri v k & k centru v Šentjanžu
in na
proslavo Dneva žena
v ponedeljek 8. marca, ob 14. uri
pri Šoštarju v Globasnici
Na obe prireditvi prisrčno vabljeni!
dr. Mirka Messnerja
Baje je neizbežno, da bo SPÖ pri volitvah v deželni zbor 7. marca zgubila kak procent, in morda bo FPÖ postala celo najmočnejša stranka na Koroškem. Volilna strategija SPÖ postavlja v ospredje športno konkurenco - »ali Ausser-winkler ali Haider«, in mnogi, med drugim tudi dr. Marjan Sturm, avtor Vestnikovega komentarja pretekli teden, menijo, da je to »centralno vprašanje tokratnih deželnozbor-skih volitev«, še več, da je to kar »zgodovinska odločitev« o tem, kdo bo prvi v deželi (če se prav spominjam, je to bila enaka odločitev tudi že pred petimi leti).
Če je res, kar napovedujejo, in bo SPÖ na volitvah podlegla, se to ne bo zgodilo zaradi posebne Haiderjeve spretnosti, temveč zaradi SPÖ same, ki mu daje manevrskega prostora na pretek. Dejstvo je namreč, da ima kot najmoč-
nejša stranka tudi največjo odgovornost za neoliberalne reforme, ki so oklestile avstrijski socialni sistem in frustrirajo prav tisto večino avtrij-skega prebivalstva, ki ga SPÖ potrebuje za svojo večino pri volitvah. Dejstvo je, da skupaj s svojim vladnim partnerjem preusmerja v državi ustvarjene vrednote od spodaj navzgor, se
Trese se gora
pravi, da jemlje tistim spodaj in daje tistim zgoraj, in to v taki meri, da se od nje odvračajo prav njeni tradicionalni privrženci in volilci iz vrst delavstva (v zadnjih desetih letih so davki na mezde in plače v Avstriji narasli z 88 na 188 milijard, obenem pa so davki na premoženje padli s 6 milijard na 50 milijonov šilingov). Dejstvo je, da je koroška deželna vlada že zelo dolgo skupna stvar SPÖ, FPÖ in ÖVP in da se prav v tej deželi konkretna politika SPÖ tako malo razlikuje od politike njenih vladnih partnerjev, da skorajda ni več razpoznavna. Niti deželnega zakona, ki bi predpisal ustanovitev javnih dvojezičnih otroških vrtcev v dvojezičnih občinah, niso realizirali. Verjetno se s to mislijo sploh niso resno ukvarjali, saj bi - po logiki koroških razmer, za katere soodgovarjajo - socialdemokrati takoj zadeli na odpor vladnega partnerja FPÖ.
Če bo torej SPÖ dejansko
poražena na volitvah, si ima to pripisati predvsem sama sebi - prvič, svoji politiki neo-liberalnih reform; drugič, svoji vpletenosti v sistem, ki ga ljudje čedalje bolj občutijo kot krivičnega in nesocialnega; in tretjič, svoji nebogljenosti v konfrontaciji z desničarskimi in nacionalističnimi silami zunaj in znotraj lastne stranke, ki skrbijo za to, da je meja med SPÖ in FPÖ propustna. Kako propustna, je prav te dni dokazal bivši deželni glavar Wagner, ko je na sestanku bivših socialdemokratskih mandatarjev v Celovcu govoril o svoji in svojih sodrugov »simpatiji« do Haiderja, ki pa naj ne bi bila tolikšna, da bi mu želeli tudi volilni uspeh.
Če je kaj posebnega, »zgodovinskega« pri teh volitvah, potem je to zgodovinska hipoteka, ki si jo je naložila koroška socialdemokracija že v pradavnih koroških dneh, in sicer takrat, ko je svojo usodo povezala z usodo nacionalističnih sil. Izguba večine v tej zvezni deželi bi bila samo nadaljnji, nič kaj presentljiv korak v smeri, ki jo je SPÖ sama ubrala in ki napredne sile v lastni stranki degradira v nemočne opazovalce strankine strateške zablode. Domnevam, da bo s te poti krenila tedaj, ko se bo okrepila tudi levica zunaj SPÖ. Vse drugo jo bo - če verjamemo dosedanjim koroškim izkušnjam - še močneje gnalo v desno.
ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA
Izobraževanje žensk skozi zgodovino
Tri dni pred svetovnim praznikom žena bo Zveza slovenskih žena odprla v šentjanškem k & k centru razstavo »Dekleta in šola«. Na podlagi dokumentov, fotografij in drugega zgodovinskega materiala bo zelo drastično predočen položaj izobraževanja žensk nekoč. Premalo se zavedamo, da je v rajnki
monarhiji prvič lahko na Dunaju študirala ženska šele leta 1897 - torej malenkost več kot sto let nazaj. Razstava, ki jo je ZSŽ povabila na Koroško s Ptuja v Sloveniji, je zbudila že mnogo pozornosti. Vendar se ne omejuje le na polpretekli čas, informacije so prav tako o izobraževanju žensk v antiki, v srednjem veku, ko je izobraževanje imela v rokah duhovšči-
na. Kasneje so ženske učili predvsem raznih obrti, saj je rastoča industrializacija zahtevala izučeno delovno silo.
Z reformo Marije Terezije leta 1774 so šole postale državne in šolska obveznost je bila od 6. do 12. leta. Prvič v zgodovine so tudi dekleta iz nižjih slojev imela možnost vsaj
osnovne izobrazbe, toda tudi tiste, ki so se pridno učile in zaključile osnovno šolstvo, niso imele možnosti,-da bi študij nadaljevale. Šele leta 1869 so poučevale lahko tudi ženske, čeprav s precej nižjo plačo kot njihovi kolegi. Sploh pa je veljalo mnenje, da »ženskam izobrazba itak ni potrebna«, važno je, da bodo znale kuhati in šivati. Konec 19. stoletja so dekleta
smela celo maturirati, a njihova spričevala niso bila deklarirana kot maturitetna - s tem se niso mogla vpisati na fakultete. Najbolj bogate so šle študirat v tujino, a teh je bilo silno malo in do leta 1918 je doštudiralo komaj dvanajst Slovenk.
Prva doktorica naravoslovnih ved v Sloveniji pa je bila Angela Piskernik (1886-1969), doma pa je bila iz Lepene pri Železni Kapli!
Kako pa je danes? V Sloveniji je razmerje med diplomanti in diplomantkami približno 58 odstotkov proti 42, in to v prid žensk.
Razpis
Zveza slovenskih žena pa je ob mednarodnem prazniku žena, ob 8. marcu, razpisala tudi nagrade za najboljše spise na temo »Dekleta in izobraževanje« Sodelujejo lahko dekleta in fantje v starosti od 14. do 18. leta, ne glede na to, katero šolo obiskujejo ali kateri poklic opravljajo. Spisi naj bi obsegali tri do pet ročno napisanih strani. Spisi naj bodo pri Zvezi slovenskih žena do 18. marca 1999. Nagrajeni avtorji bodo prejeli nagrade 30. marca 1999 v prostorih k & k centra v Šentjanžu.
Naslov: Zveza slovenskih žena 9020 Celovec/Klagenfurt Tarviser Straße 16
Tečaj šivanja leta 1908 na Ptuju; nekoč so se dekleta učila predvsem ročnih spretnosti in tudi na Koroškem ni bilo drugače
KURDSKI VODITELJ
Öcalan v turškem zaporu
Odiseja kurdskega voditelja Öcalana, ki je bil že dlje časa na begu, potem so ga zaprli v Italiji in ga spet izpustili, je zaenkrat končana. Zadnje, kar se je vedelo o njem, je bilo, da se skriva nekje v Keniji - kako je prišel nazaj v Turčijo, tega turški ministrski predsednik Ecevit noče povedati. Dejstvo je, da ga bodo tam postavili pred sodišče, to pa lahko pomeni Öcalanovo smrt. Vprašanje je, če bo mednarodni pritisk lahko vplival na turške oblasti, kajti predsednik Demirel pravi, da v Turčiji ni kurdskega problema, temveč da imajo samo probleme s teroristi.
Kurdska organizacija PKK, ki se bori za neodvisnost kurdskega naroda, je v minulih letih izvedla več terorističnih napadov v turških turističnih centrih. Večina Kurdov je razdeljena na tri države: Iran, Jordanijo in Turčijo in nikjer ne uživajo enakopravnega statusa.
Po več evropskih mestih so Kurdi (brez orožja) zasedli turška poslaništva, prav tako na Dunaju. Notranji minister Schlögel pa je že izjavil, da bodo ti Kurdi na vsak način kaznovani. Po svetu pa je situacija napeta povsod, kajti Kurdi napovedujejo velike solidarnostne proteste.
Meischberger še v parlamentu
Parlamentarni poslanec svobodnjaške stranke na Dunaju Walter Meischberger, ki je bil pred kratkim pravomočno obsojen zaradi utaje davkov, je še vedno parlamentarec in očitno se od svojega stolčka ne misli še tako hitro posloviti. Njegov šef Jörg Haiderje bil nekoč sicer izjavil, da bo Meischberger moral odstopiti, če bo obsojen, a zdaj je na to pozabil. Zakaj?
Meischbergerju manjka še mesec in pol - natančneje do 4. aprila, da si bo »prislužil« po-
kojnino, kakršna pripada bivšim poslancem. Osebno mu gre torej za kar precej denarja. Za stranko pa je verjetno bolj pomembno to, da bi se v primeru njegovega odstopa dotacija, ki jo stranka dobiva v parlamentu, znižala kar za nekaj milijonov šilingov — in Haider je seveda svoje svete principe hitro pozabil. Torej tudi zanj velja njegov priljubljen izrek, da je svet poln ljudi, ki pridigajo vodo in pijejo vino, za Meischbergerja pa bo bolj veljal tisti: čas je denar ...
Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Šentjakobu v Rožu vabijo na
ZIMSKI POHOD Lit »APIHOVA PEČ«
v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo in ob 50-letnici SŠZ, v nedeljo, 7. marca 1999 s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čememici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu.
Pohod: Od Polanca mimo nekdanjega partizanskega bunkerja do planinske postojanke »Koča nad Arihovo pečjo« (1084 m) in nazaj mimo Resmanove lovske koče do Polanca.
Pogoji: Udeležba na 21. zimskem pohodu »Arihova peč« ni omejena. Pohodniki morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Držati se morajo poti, ki je označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo -Koča nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) in se mimo Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo do Polanca najkasneje do 15. ure. Prijave in Startnina: Prijave sprejemamo na dan pohoda med 9. in 12. uro. Startnina znaša 60 šilingov (800 IST) za odrasle, za otipke in mladince 40 šilingov (550 IST). Udeleženci jo plačajo ob prijavi. Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kartonček in značko. Vsak pohodnik prejme diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj predloži kontrolni kartonček. Kdor se zimskega pohoda »Arihova peč« udeleži 5-, 10-, 15- ali 20-krat, prejme še dodatno značko. Okrepčila, zdravniška služba: Vsak udeleženec prejme toplo pijačo in malico. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost.
Dovoz in parkirni prostor Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach, preko Leše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/Kanin do štarta na Čememici; za avtobuse priporočamo dovoz iz karavanškega predora po izvoznici za Šentjakob in nadalje v smeri Kot/Winkl, Hodnina/Kanin. Pot bo označena s kažipoti*»Arihova peč«. Parkirišča so zagotovljena.
Sponzorji: Elan, Zveza Bank, Posojilnica Bank, Zadruga-market Šentjakob v Rožu
Udeležencem iz Slovenije, ki dospejo skozi cestni predor Karavanke, ni treba imeti oz. kupiti vinjeto za avtocesto!
V primem preložitve pohoda zaradi slabega vremena dobite informacijo na tel. štev. +43/463/318510 oz. +43/676/5173045 (GSM) ali na teletekstu RTV Slovenija (stran za planince).
POGOVOR Z ANO BLATNIK
Pot integracije je edina realistična varianta
Ana Blatnik je predsednica Delovne skupnosti »Narodnosti v SPÖ« in članica predsedstva socialdemokratske stranke na Koroškem. Doma je iz Bilčovsa, hči nekdanjega bilčovškega župana Hanzija Ogrisa in mame Ane. Hči Ana živi v svoji rodni vasi z možem Hubertom in hčerko Vereno. Angažira se v volilnem boju za manjšino in za svojo stranko, preko katere skuša vplivati na zboljšanje položaja narodne skupnosti na Koroškem, prav tako pa tudi za druge priznane manjšine v Avstriji.
Z Ano Blatnik se je pogovaijala Sonja Wakounig.
Predsednik koroške socialdemokracije dr. Ausserwinkler je dal vedeti, da te je predlagal kot zastopnico Koroške v Zveznem svetu na Dunaju (Bundesrat). Kako pomembna je ta funkcija?
V prvi vrsti je ta predlog velik in pozitiven signal na deželni in na državni ravni predvsem glede odprtosti do manjšinskih vprašanj. To je tudi konkreten dokaz, da Ausserwinkler misli resno z integracijskim modelom. Funkcija pa je zelo pomembna. Kot članica Zveznega sveta bom namreč lahko sodelovala pri vseh odborih koroškega deželnega sveta in treba je poudariti, da se vsakodnevna politika kroji prav v teh odborih. Tam bi imela potemtakem možnost vplivanja in osveščanja, zato si od sodelovanja v teh gremijih obetam zelo veliko.
Pa vendar se lahko zgodi, da bo socialdemokratska stranka - tako napovedujejo nekatera
povpraševanja - zdrknila s svojega tradicionalnega prvega mesta in da bo le še druga na Koroškem. Kaj če bo skupaj z Aussenvinklerjem propadel tudi integracijski model?
Tako lahko pa ne bo šlo. Integracijski model ni privatna zadeva Ausserwinklerja, temveč ga je podprla celotna stranka na seji predsedstva v državnem merilu, in to enoglasno, zato nimam vzroka, da bi dvomila v resnost in namene stranke.
Vem, da je v zraku veliko špekulacij in ugibanj. Vem, da je tudi med narodno skupnostjo dovolj takih, ki nočejo uvedeti pomena mojega delovanja znotraj stranke in izven nje. Čas bo pač pokazal svoje in prepričana sem, da je moja začrtana pot, gledano dolgoročno, edina realistična in pozitivna varianta sooblikovanja politike in reševanja odprtih problemov manjšine.
Pa vendar: mnogi si obetajo več od samostojnega mandata v deželnem zboru in zveza štirih malih strank, med katerimi je tudi Enotna lista, zagovarja ta model.
Ta prizadevanja vidim popolnoma pozitivno, to moram izrecno poudariti, in naša družbena ureditev seveda omogoča različne poglede in pristope do uveljavljanja političnih hotenj. Več nas bo, ki se bomo trudili za enakopravnost manjšin, bolje bo. Trud za samostojen mandat je legitimen, toda v mojih očeh ostaja na področju preteklosti: manjšine in njenih problemov se ne da zreducirati na
eno stranko in na en mandat. Je že tako, da v političnih gremijih odločajo večinske stranke in zato je tu potrebno največ političnega dela, ne nazadnje gre tudi za osveščanje izvoljenih
poslancev o njihovi odgovornosti do vseh prebivalcev. In mimo tega večinskega principa ne pridemo, zato je za nas življenjsko pomembno, da nismo izven dogajanja, temveč da smo vključeni v delo in odgovornost. Če bomo večno nekaj »drugega, drugačnega«, samo zato, ker govorimo drug jezik, če se bomo politično izolirali, bomo pač vedno konkurenca.
Izkušnje Slovencev ob volitvah, posebno pa še po njih,
niso ravno dobre. Zakaj naj bi pripadnik manjšine potemtakem volil prav socialdemokratsko stranko?
Enostavno zato, ker je SPÖ še vedno tista stranka, ki je doslej še največ naredila v smislu pozitivnega reševanja manjšinskih problemov. Dela seveda ostaja kljub temu še na pretek, saj če bi bilo vse v redu, bi mojega delovanja sploh ne bilo treba. Ne gre pozabiti, da je doslej edinole SPÖ sprejela sklep o
ustavnem določilu, ki pravi, da se republika Avstrija priznava k svoji zgodovinsko zrasli raznolikosti in ki upošteva jezikovno in kulturno pisanost avstrijskega naroda. Ta sklep je eden od pomembnih delov novega programa stranke.
Te smernice se poznajo tudi že konkretno: ustanovitev fonda za dvojezične otroške vrtce, ki je namensko vezan, je seveda tudi sad te usmeritve in priznavanja k raznolikosti. Ausser-
winkler pa je tudi več kot enkrat dokazal, da se manjšinskih problemov zaveda in da jih rešuje pozitivno. Naj spomnim na njegov nagažma pri omenjenih otroških vrtcih, pri javni finančni podpori za Glasbeno šolo na Koroškem, na njegovo nenehno opozarjanje in poudarjanje prednosti dvojezičnosti v deželi. To ga potrjuje kot tistega politika sodobne Avstrije, ki je usmerjen v bodočnost, ki je odprt in je danes morda celo med avantgardo, kar zadeva resnično evropski pristop k političnemu delu. Razvoj v Evropi pač gre v to smer in tudi najbolj konservativni politiki ali krogi ga ne bodo mogli zaustaviti ali preprečiti - lahko ga bodo kvečjemu upočasnili. A to bi bilo škoda.
Kako pa je z osebnimi cilji glede dela v Zveznem svetu in stranki?
Manjšinska vprašanja so imela pri meni že vedno prioriteto in tako bo ostalo tudi še naprej. Jasno pa je, da bo moje delovanje obsegalo prav tako druga področja kot na primer brezposelnost, socialno varnost, gospodarska in kulturna vprašanja, vprašanja izobraževanja in tako naprej.
In to je tudi del uresničevanja integracijskega modela, kajti zgoraj navedena vprašanja zadevajo v enaki meri večino kot tudi manjšine.
Hvala za pogovor!
Delovna skupnost »Narodnosti v SPÖ« vabi na prireditev
KULTURA POVEZUJE »... saj se znamo pogovarjati«
v k & k center v Šentjanžu v četrtek, 25. februraja 1999, ob 19. uri! Prisrčno vabljeni!
Pester semester v Mladinskem domu
ot bi trenil, je minil prvi J\.semester in radi bi Vam, drage bralke in dragi bralci, na kratko predstavili, kaj vse smo v tem času poleg učenja, ki je seveda naša glavna naloga, še počeli. Mladinski dom ni le dom tistim, ki med tednom v njem stanujejo, pač pa nudi tudi popoldansko varstvo in daje na razpolago svoje prostore številnim športnikom, ki del svojega prostega časa preživijo v njegovi telovadnici. Vedno večje je število tistih, ki prihajajo k nam na kosilo, se kratko zadržijo v telovadnici in nato zopet odhitijo k pouku v šolo. Dnevno se v domu srečuje okrog 250 mladih vseh starostnih skupin (od vrtca pa do študentov).
Seveda smo večino našega časa preživeli v učilnicah ter s skupnimi močmi poskrbeli za dobre uspehe, kar nam je povečini tudi uspelo.
Kar pa je še ostalo prostega časa, pa smo izpolnili z raznimi športnimi in kulturnimi prireditvami. V preteklem semestru je bilo na programu enajst različnih prireditev, poleg tega pa
so gojenci lahko sodelovali v filmskem, gledališkem in kreativnem krožku. V teh krožkih, ki jih vodijo vzgojitelji/ce, gojenke in gojenci lahko razvijajo svojo kreativnost ter se igraje učijo in izpopolnjujejo v slovenščini, kar je eden glavnih vzgojnih ciljev naše inštitucije.
Mladi najraje sodelujejo pri športnih tekmovanjih kot npr. pri nogometu, namiznem tenisu in dartu.
Globok vtis pa je zagotovo zapustila predstavitev fundacije »Mali vitez«, na kateri so bili mladi soočeni s problemi obolenja na raku in zdravljenja.
Tudi interni nastop glasbene šole, oddelka Mladinski dom, je privabil veliko število poslušalcev, mladi glasbeniki pa so nam pokazali, kaj so se v teku semestra s pomočjo zavzetih učiteljev naučili.
Mladina v Mladinskem domu ima poleg vseh možnosti za
nemoteno in urejeno delo za šolo tudi dovolj možnosti za smiselno uporabo prostega časa. Prilogoditi življenje v domu zahtevam današnjega časa in pogled v prihodnost sta poleg glavnih ciljev - skrb za učni uspeh, pospeševanje slovenskega jezika, prijetno in ustvarjalno vzdušje, aktivna izraba prostega časa - glavni vodili našega dela.
Eda Velik,
vzgojiteljica v Mladinskem domu
DRAVOGRAD / KULTURNI VEČER
Knjigi za slovenski kulturni praznik
V petek, 5. februarja, je v prostorih dravograjske knjižnice potekala ena od tukajšnjih prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Obiskovalcem sta predstavila svoji knjigi domačinka dr. Silvija Borovnik, docentka za slovensko književnost na Pedagoški fakulteti v
pripomnila avtorica) vključujejo osem študij o literarnem ustvarjanju Draga Jančarja, Florijana Lipuša, Janka Messnerja, Vinka Ošlaka, Prežihovega Vo-ranca, Alme Karlin, Božidarja Borka in o vlogi književnic v slovenski literarni zgodovini ter triindvajset krajših študij oz.
venci živeči v Avstriji sami med seboj, kot pa jim jih povzročajo predstavniki večinskega naroda. Avtor pravi, da je imel namen napisati zabavno knjigo, ki govori o »koroškem vprašanju«, kot ga doslej sami koroški Slovenci niso dovolj literarno obdelali. Vsebuje ele-
Avtorja mag. Vinko Ošlak in dr.Silvija Borovnik
Mariboru, in mag. Vinko Ošlak, od 1.1983 živeč v Celovcu, lektor in strokovni sodelavec pri Katoliški akciji, sicer odraščal na Prevaljah. Deli sta izšli v petsto izvodih pri založbi Voranc z Raven na Koroškem, materialno podporo so prispevali podjetje Kograd-IGEM iz Dravograda, podružnica Nove KBM in občina Dravograd.
Literarni večerje vodil slavist prof. Andrej Makuc, ki je uvodoma dejal, da knjigi nimata ničesar skupnega, saj knjiga dr. Borovnikove, Študije in drobiž odraža znanstveno, strokovno in kritiško dejavnost, medtem ko je delo mag. Ošlaka - Obletnica mature, roman; gre pa za stične točke avtorjev: oba sta Korošca, poklicno se ukvarjata z jezikom in literaturo, sta ognjevita polemika, prevajalca in osrednji književni avtoriteti Koroške na obeh straneh meje. Študije in drobiž (lahko bi se glasilo »študije za drobiž«, je
drobižev. Vključila je kar nekaj koroških avtorjev, za katere pravi, da jim je skupen le koroški jezik. Študije so nastajale v času od leta 1995 do 1998, teksti so že bili objavljeni v časopisju in revijah, da pa ne bi utonili v pozabo, se je avtorica odločila za knjižno objavo, ki bodo služili tudi študentom. Sicer pa pripravlja pregled slovenske proze od leta 1945 naprej, posebej jo zanima ženska literatura in multikulturen prostor med Alpami in Jadranom. Da se omejuje na prozna dela je vzrok tudi časoven, saj letno v slovenščini izide vsaj okrog petinštirideset romanov, kar je skoraj nemogoče slediti.
Avtobiografski roman mag. Ošlaka z naslovom Obletnica mature obravnava problematiko koroških Slovencev, odnose med manjšino in večinskim narodom ter znotraj manjšine same. Izhaja iz spoznanja, da si večje težave povzročajo Slo-
mente kriminala, humorja in sarkazma.
Pred izidom knjige je roman izhajal v verskem listu Nedelja. Med pogovorom s poslušalci je bil mag. Ošlak kritičen do drže Slovencev nasploh kot v vrstah slovenske manjšine v Avstriji, češ da je preveč servilnosti. Slednjim pa zameri tudi slabo poznavanje pesnika Franceta Prešerna, ki ga nemško govoreči državljani znajo bolj ceniti. Zanj je problematično enačiti se z manjšino, saj to pomeni nekaj manj in za vzor ponuja Angleže ali Jude, ki nikjer na svetu ne nastopajo kot manjšina ampak samo kot Angleži oz. Judi.
Ambient praktično nove knjižnice v Dravogradu je s tem omogočil še en kulturni dogodek ljudem željnih duhovne hrane, družabnih stikov in zborovskega petja, ki ga je z umetnimi in ljudskimi pesmimi izvajal oktet Kograd-IGEM.
S.Š.
KOROŠKA ZGODOVINA
Deželni arhiv izdal serijo pečatov
Politična in kulturna dediščina, za katero skrbi med drugim tudi Koroški deželni arhiv, je prepolna zanimivih in dragocenih predmetov in prava škoda je, da jo pozna le omejeno število ljudi. Z željo, da bi storili korak v smer osveščanja o lastni deželni zgodovini, je deželni arhiv sklenil izdati serijo reprodukcij starih pečatov.
Prvega je direktor arhiva dr. Ogris predstavil pred dvema tednoma: to je pečat Romana I., krškega škofa, ki je rezidiral na Krki med leti 1131 in 1167. Škof Roman je bil tisti, ki je začel graditi krško stolnico, ta enkratni kulturni spomenik romanike. Bil je ožji prijatelj in sotrudnik tedanjega salzburškega nadškofa Konrada I.
Pečat ima premer 85 mm; čeprav se je original že izgu-
bil, pa je odtis iz voska vendarle ostal rta nekem starem dokumentu in po tem so lahko napravili nov pečat, ki do potankosti odgovarja prvotnemu. Temu prvemu primerku bo sledilo še enajst pečatov; na primer pečat vojvode Bem-harda Koroškega oz. Span-heimerja (prva polovica 13. stol.), pa najstarejši pečat mesta Celovec iz leta 1287 ter pečat Otta Koroškega, tirolskega in goriškega vojvode.
Prvi primerek stane 298 šilingov, vsak naslednji pa petdeset šilingov več. Serijo ali posamezne primerke lahko naročite pri Koroškem deželnem arhivu.
Pa še nekaj: slovenska beseda pečat izvira iz stare nemške besede Betschaft, kakor so to zadevo nekoč poimenovali!
5. W.
MULTIMEDIJSKI CENTER MARIBOR
SPZ na dnevih radovednosti
Od 9. do 11. februarja so v Multimedijskem centru Kibla v Narodnem domu v Mariboru že tretje leto zapored potekali »Dnevi radovednosti« - festival učenja in zabave, ki povezuje dijake, študente, učitelje, strokovnjake in druge radovedne ljudi z družboslovnimi in humanističnimi asociacijami in ki so nekakšen uvod in dopolnitev informativnih dnevov, ki se v Sloveniji na srednjih šolah in univerzah ter visokošolskih središčih pričenjajo prav te dni. Namen tako zastavljenega festivala je ljudem vseh starosti ponuditi informacije ne samo o uradnem srednjem in visokem šolstvu, temveč tudi o modernizaciji kurikuluma, o možnostih za pridobivanje licenc, o zunajuniverzitetnem in zunajšolskem ter počitniškem izobraževanju, o vseživljenjskem učenju, o povezovanju s tujimi izobraževalnimi ustanovami, štipendijah, kreditih ...
Idejni vodja in glavni organizator prireditve je etnolog in sociolog kulture Peter Simonič, ki želi Mariboru kot predvsem industrijskemu mestu izgrajevati še identiteto mesta s humanistično in družboslovno tradicijo. Letošnje druženje so poimenovali Nezaposlenim vstop prepovedan, na to temo je bila zadnji festivalski dan organizirana tudi okrogla miza z naslovom Brezposelnost kot izziv.
Letos se je festivala z različnimi oblikami sodelovanja, od stojničnih predstavitev do predavanj, organizacijo okroglih miz in postavitvijo razstav, udeležilo že 50 udeležencev. Med njimi je bila tudi Slovenska prosvetna zveza, in sicer z dvojezično etnološko razstavo »Ko bo cvetel lan« spodaj podpisane avtorice. Razstava je v času od 28. januarja do 20. marca 1999 postavljena v Pekarni magda-lenske mreže, v razstavišču Lubadar.	Ireno Destovnik
PISMI BRALCEV
Še o Prešernu
Društvo slovenskih pisateljev/pisateljic, publicistov/publicistk in prevajalcev/prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza so vabili na »Slavnostno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in ob 150-letnici rojstva (tako!) Franceta Prešerna«.
Ena od posledic te prireditve je bila diskusija v iivo v Radio Agora, na kateri so sodelovali Jože Rovšek (za Slovenski vestnik), Nužej Tolmajer (za KKZ) in Janko Malle (za SPZ), v
kateri je Janko Malle izjavil, da je »Prešernov duh slabo prisoten pri nas na Koroškem«. Da je s tem opisal le svoj osebni odnos do Peršer-na in ni govoril v imenu naše narodne skupnosti, naj ilustrira le dejstvo, da je celovška Mohorjeva založba že za časa Jugoslavije izdala dvojezični izdaji Prešernovega »Sonetnega venca« (slovensko-nemško in slovensko-esperatsko izdajo) z ilustracijami Valentina Omana, v zadnjem času pa so sledile še slovensko-francoska izdaja »Venca« in tri dvojezične (slovensko-nemška, slovensko-italijanska in slovensko-francoska), v platno oz. usnje vezane izredno lepe izdaje Prešernovih PESMI s spremnimi
študijami, ki se nanašajo prav na kulturno področje, kateremu je prevod namenjen.
Dejstvo je tudi, da sem prirediteljem kulturnega praznika že lani spomladi predlagal ponovitev predstavitve slovensko-nemške izdaje »Pesmi«, ki smo jo v Prešernovem Kranju in v Ljubljani priredili z odličnimi govorniki, recitacijami v obeh jezikih in primernim glasbenim okvirom. Idejo so zavrnili zgoraj navedeni prireditelji v Celovcu, v Slovenskem centru Korotan na Dunaju pa so jo sprejeli in uspešno izvedli pretekli teden.
To pišem le zategadelj, da mnenje dr. Janka Malleja o odnosu koroških Slovencev do Prešerna ne bo
obveljalo za kulturno zgodovino enotnega slovenskega kulturnega prostora, potreba po informiranosti glavnih kulturnopolitičnih funkcionarjev o delovanju naših založb v Celovcu je druga zadeva, kije potrebna samostojne razprave.
Franc Kattnig, vodja Mohorjeve založbe
Žebelj na glavo
Jože Rovšek, iskrena hvala za Tvoje besede ob našem kulturnem obnašanju ob 150-letnici smrti velikega buditelja Prešerna, ki si jih zapisal v Slovenskem vestniku. S tem si
popolnoma zadel glavo žeblja in s tem izval zelo pozitivne odmeve naših kulturnikov Schlapperja in Kokota. Prepričan sem, da bo to opozorilo »kulturnikom« pri SPZ, KKZ in pri pisdteljih zbudilo dremajoče kulturnike. Nedavno tega so rekli, da nas s Slovenijo vežejo še samo jezik in kultura. Očitno je tudi pri kulturi odneslo to povezanost in zletelo vse po dilci v prepad. Včasih so nam rekli: riba pri glavi smrdi, in tega bi se morali bolj zavedati danes kot kdaj koli pozneje. Sram me je, da po zaslugi odgovornih za kulturo tako propadajo naši veliki dnevi naših narodnih buditeljev kot so bili Prešeren in drugi.
Lipej Kolenik
Pust, pust, krivih ust
Zdaj so še Jepca, a ko zrastejo, bodo Jepa
GLOBASNICA
Zabaven športni ples
V našem kulturno-prosvetnem prostoru na južnem Koroškem se je v predpustnem času »zgodilo« toliko pustnih prireditev, plesov itn, da bi jih le težko našteli, kaj šele o njih poročali. Ljudje pust potrebujejo, eni, da se ob njem samo poveselijo in v tem času pozabijo na vsakdanje skrbi, drugi, da preko šal, skečev, pesmi, ritmike na sproščen in smešen način ljudem povedo delček resnice, ki je sicer ne bi. Ob pustu se sprosti energija, tista prvinska, spodbujena z obračunom z zimo in pričakovanjem pomladi. V tem je imel pust svojo pomebno vlogo nekdaj, jo ima zdaj in jo bo imel tudi naprej.
Pust najmlajših
Na
Ledincah
razveselila
»Jepca«
Slovensko prosvetno društvo »Jepa-Baško jezero« je jeseni preteklega leta zbralo mlade in z njimi začelo organizirano delovati. Skupino je poimenovalo po od Jepe manjši sestri Jepci. Mentorsko dejavnost sta prevzeli Ana Stoderegger in Miriam Wrolich, Erika Wrolich pa je z najmlajšimi začela ubirati tamburaške strune.
Rezultati načrtnega in orga-
niziranega dela z mladimi so se pokazali preteklo soboto na pustni prireditvi pri Borovcu na Ledincah. V sproščenem pustnem vzdušju so mladi prepevali, igrali na odru in s tamburicami ter plesali.
V programu pustne prireditve so bile seveda tudi nagrade za najbolj izvirne maske mladih. Teh pa je bilo toliko, daje polna košara knjig in slikanic komaj zadostovala.
Tradicionalni ples SAK, ki je bil hkrati tudi zaključek letošnje plesne sezone med koroškimi Slovenci, je odlično uspel. Marljivi organizatorji SAK, centra Pliberk z vodjo Silvom Kumrom, so tudi letos poskrbeli za privlačen program. Mladi in stari so šele po končanem prenosu slalomske tekme iz Vaila napolnili Soštarjevo dvorano in nestrpno čakali na nastop transvestitske skupine »Viva paradies« z Dunaja, ki je z očarljivim in pestrim polnočnim nastopom navdušila publiko do kraja. Umetniki so nastopili v krasnih kostumih in po-
srečeno parodirali razne pop zvezde, seks bombice in .... Seveda niso manjkali pikri in šaljivi vložki na račun obeh spolov.
Številni obiskovalci in obiskovalke so se ob vročih ritmih pop skupine »The Slenders« odlično zabavali do jutranjih ur. Organizatorji so tudi pripravili bogat srečelov. Plesa so se tudi udeležili nekateri častni gostje, med drugim predsednik SAK Jurij Perč, namestnik župana občine Globasnica Bernard Sadovnik, podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik in drugi.	M. Š
Viva Paradies z Dunaja
Pepi in Franci na Havajih	Zanimiv nastop The Achy Tush Group s plesom z divjega zahoda
Pust odraslih
Železna
Kapla
prednjači
Kapelska »Zarja« je samo en teden po dostojanstveni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku preko svojega odra popeljala zanimivo pustno prireditev, ki ji po svoje v Kapli pravijo kar »fašingsicunga«. Čeprav taka prireditev ne bi smela biti ocenjevana, pa ji po odzivih med občinstvim lahko prisodimo enico. Kar tri ure je trajal program in v dvorani ni bilo nikomur dolgčas. Zarjani
so se ponorčevali sami iz sebe, iz posebnežev v svoji okolici, nekoliko iz splošne koroške politike, pa trudi iz slovenske, zaigrali so, zaplesali, telovadili in igrali na instrumente.
Rdečo nit sta vodila Pepi in Franci, že prekaljena v humorističnem duetu. Iz cestarja sta na koncu postala turista na Havajih in se Kapelčanom smejala v brk. Celo razglednice sta jim pošiljala, in to v rimah. Veliko resničnosti je bilo v njih. Zanimiv je bil poduk o pesništvu, pa o Francetu (Pre...) Sadolšku. »Pepi Blajs je (pa res pravi) ajeršpajs.«
Mlajši so nastopili v vlogi indijancev, Miniplayback Show so izvedle Marina, Sandra in Bibiane, dvakrat je nastopil ansambel Spiders (po kvaliteti sodi v kulturno sceno), Mihi Kuhar si je ob jutranji telovadbi
tri jajca in bil ves rumen. »Prebrisanega slikarja« so zaigrali Erhard, Willi, Franci, Daniel in Herbert, s svojima zanimivima instrumentoma sta navdušila duo Avperle - Mihi, zelo zanimiv kavbojski ples so odplesali v glavnem folkloristi. Kar dva-
najst jih je dražestno migalo (s, z ...) na odru.
Pustna prireditev kot pustna, bi rekel kdo. Toda niso vse enake. Kapelska je bila zagotovo izjemno duhovita in kvalitetna.
Petru za 60. leto!
Kar nekaj poti sva prehodila skupaj. Od Svaten preko Šentjanža do Šentprimoža sem ti sledil, spoznaval teater in užival v njem. Tedaj še nisem vedel, da sem bil priča velike prenove, na kmetih pravimo, da smo zaorali veliko ledino in sejali novo seme, ki je bogato rodilo. Danes lahko ponosno gledaš na to ledino, ki neprestano rodi nove plodove. V nekem trenutku sem mislil, da smo že zreli, da stopimo v tvoje stopinje, pa ugotavljam, da te dostikrat presneto pogrešamo. Vesel bi bil, če bi prehodila še košček poti skupaj. Na mnoga leta!
Hanzi
Jože Rovšek
Spiders! - Peter, Andi, Franci, Albert in Boris
PRIREDITVE
ČETRTEK, 18. 2.
TINJE, v Domu
9.00	Seksualna vzgoja pri otrocih. Predava Francka Kropivnik
RADIŠE, v kulturnem domu -SPD Radiše
19.00	Literarni večer z J. Messnerjem
PETEK, 19. 2.________________
CELOVEC, Modestov dom
19.00	Premiera lutkovne igre:
»Muca copatarica«. Režija:
Tine Varl; nastopa: MI SMO MI, ml. lutkovna skupina Navihanci
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k -Slovensko planinsko društvo
19.00	Fotorazstava »Planine v sliki«
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k -Slovensko planinsko društvo
20.00	Občni zbor
SOBOTA, 20. 2.________________
TINJE, v Domu
9.00	(do 17. ure) Dan čebelarjev in čebelark. Predavanja, praktični nasveti, vprašanja
PLIBERK, v farni dvorani -SPD Edinost
19.30	Koncert ob 32. srečanju zborov »Od Pliberka do. Traberka«
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k - k & k
20.00	Gled. predstava »Samomorilec«. Gostuje: SPD Dobrač z Brnce
NEDELJA, 21. 2.______________
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k - k & k
10.30	Gledališka šola
ŠMIHEL, v farni dvorani -KPD Šmihel
11.00	Premiera lutkovne igre:
»Zakaj avto zjutraj noče vžgati«. Nastopa: mlad. lutkovna skupina Šmihel
PONEDELJEK, 22. 2.
DUNAJ, Muzej vojaške zgodovine - Mohorjeva
19.00	Predstavitev knjige: Vasja Klavora »Monte San Gabriele.
Die Isonzofront 1917«
(Prevod Miha Kulnik); glasbeni okvir: Oktet Suha
TOREK, 23. 2.________________
TINJE, v Domu
19.30	Perspektive dvojezičnosti
v izobrazbi, družini in okolju. Predava dr. Vladimir Wakounig; diskusijo vodi M. Vrbinc
SREDA, 24. 2._________________
ŠMIHEL, v farni dvorani -KPD Šmihel
19.30	Večeri slovenščine.
Vodi: dr. Miha Vrbinc
ČETRTEK, 25. 2._______________
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k -Delovna skupnost avstrijskih, narodnosti v SPÖ
19.00	Kultura povezuje - razstava in branje. Literatura in slike iz treh dežel
ŠENTJAKOB, v Reg. centru
20.00	Dia-predavanje o Angoli
PETEK, 26. 2._________________
ŠENTJAKOB V ROŽU, Farni dom SPD »Rož« in kulturni referat občine Šentjakob
20.00	»Der Duft des Weizens« -zgodba iz Sarajeva, tragikomedija
Režija: Veronika Sommeregger
Mladinski dom Slovenskega šolskega društva
•	SPREJEMA dijake/dijakinje, študente/študentke in vajenke/vajence.
•	STOJI v neposredni bližini Zvezne gimnazije za Slovence,
Dvojezične trgovske akademije in Javne dvojezične ljudske Sole.
•	IMA na razpolago eno- do troposteijne sobe s prho in straniščem, učilnice, veliko telovadnico, jedilnico s centralno kuhinjo, klubski prostor, lepo urejena zunanja igrišča, idr. V njem imajo dom tudi Slovenska študijska knjižnica, varstvo ABCČ, Dvojezični vrtec Celovec, Slovenska glasbena šola z oddelkom.
Košarkarski klub »KOŠ«.
•	NUDI:
-	polno oskrbo s prenočiščem (oz. najemom sobe)
-	popoldansko oskrbo s kosilom in (po potrebi) z večerjo,
-	opoldansko oskrbo med dopoldanskim in popoldanskim poukom
Za strokovno pomoč pri učenju, pri organizirani prostočasni dejavnosti, pri reševanju vsakdanjih konfliktov in problemov skrbijo izkušeni vzgojitelji.
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
Mladinski dom, Mikschallee 4, 9020 Celovec, Tel.: 0463/35651, Faks: 0463/35651-11
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST-KIS
Prireditve:
Torek, 9. februarja: Biološko vrtnarjenje skozi vse leto - uvajalno predavanje v farnem domu v Šmihelu ob 19. uri
Četrtek, 11. februarja: Biološko vrtnarjenje skozi vse leto - uvajalno predavanje
v Regionalnem centru v Šentjakobu ob 19. uri
Sobota, 20. februarja: Praktični tečaj obrezovanja sadnih dreves
na kmetiji Marije Happe, p. d. Čudnig v Podjerberku (St. Kathrein), od 9. do 16. ure
Sobota, 20. februarja: Dan čebelark in čebelarjev (predavanja, pogovori)
v Domu prosvete v Tinjah, od 9.00 do 17. ure, tečaj 150, kosilo 100 šil.
Torek, 23. februarja: Ekskurzija »Drautaler Bauernholz« in kmečka klavnica Amlach Odhod izpred Zadruge v Železni Kapli ob 6.30, izpred Posojilnice-Bank v Borovljah ob 7.15, izpred Zadruge v Šentjakobu ob 7.45 (prispevek 250 šil., prijave do 19. 2. na tel. 0463/54864) Petek, 26. februarja: Ekskurzija Wieselburger Direktvermarktermesse
Odhod izpred Zadruge v Šentjakobu ob 6. uri, izpred Posojilnice-Bank v Borovljah ob 6.30, izpred Delovnega urada v Velikovcu ob 7.30 (prijave do 22. 2., prispevek in tel. kot zgoraj)
Sobota 27. februarja: Biološko vrtnarjenje skozi vse leto - 1. seminar
v Regionalnem centru v Šentjakobu, od 8.00 do 12. ure
in v farni dvorani v Šmihelu, od 14.00 do 18. ure
Sobota, 27. februarja: Praktični tečaj obrezovanja sadnih dreves
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
v petek, 19. februarja 1999, ob 19. uri v k & k centru v Šentjanžu v Rožu
Občni zbor se bo začel s predavanjem o Himalaji z diapozitivi, predaval bo Lajko Milisav-ljevič. Po občnem zboru bo otvoritev fotoraz-stave »Planine v sliki« in podelitev nagrad.
S planinskimi pozdravi	ODBOR
OGLAS: STANOVANJE na jugu Celovca, 108 m2 z balkonom naprodaj. Informacije po telefonu 0463/ 57409 v večernih urah.
Praznujejo:
Dora Plave z Blata - 53. rojstni dan; Tina Scher-jau iz Hodiš - 9. rojstni dan; Hanzi Mak iz Borovnice - rojstni dan; Joža Oraže s Kota - rojstni dan; Valentin Kralj z Grabelj pri Pliberku - 80. rojstni dan in god; Katja in Robi Male s Kota - rojstni dan; Julka Katz z Doba -rojstni dan; Marija Štefan iz Pliberka -rojstni dan; Marija Vogel iz Štebna -rojstni dan; Gregor Krištof iz Dvora -rojstni dan; Pepca Vavti iz Šmihela -rojstni dan; Frančiška Bajec iz Podjune
-	rojstni dan; Karli Ošina iz Koprivne -35. rojstni dan; Margareta Hobel iz Spodnjih Vinar - rojstni dan; Mirko Roblek s Kota - 55. rojstni dan; Mici Gabriel iz Leš - 61. rojstni dan; Pavla del Fabro iz Spodnjega Kraja pri Svečah - rojstni dan; Joži Hribar iz Železne Kaple - rojstni dan; Juri Krassnig iz Grabalje vasi - rojstni dan; Folti Fugger s Hodnine nad Šentjakobom -rojstni dan; Benjamin Smrtnik iz Kort
-	16. rojstni dan; Joško Nachbar iz Pliberka - rojstni dan.
VESTNIK
čestita!
Turistično društvu Vurberk, Slovenija razpisuje
javni natečaj
za 8. festival narodno zabavne glasbe vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter dvo in večglasnim petjem Prijave do 25. februaija 1999 na naslov: Turistično društvo Vurberk, 2241 Spodnji Duplek, Vurberk 55, s pripisom »Za festival«.
Prijavi je treba priložiti naslov ansambla, ime in priimek vodje z naslovom in telefonom, ime in priimek avtorja melodije in besedila ter sestav ansambla s propagandnim materialom in kaseto.
Društvo slovenskih pisateljev/pisateljic, publicistov/publicistk in prevajalcev/prevajalk vabi na
OBČNI ZBOR
v sredo, 24. februarja t. L, ob 17. uri v sejni sobi Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, Tarviser Straße 16
Draga sošolka, dragi sošolec! Lani smo sklenili, da se bomo srečevali vsako leto ob obletnici mature, zato vas želim spomniti že zdaj, da si zapišete termin družabnega srečanja 27. junija 1999, ob 12. uri v Škocjanskem župnišču!
S prisrčnim pozdravom!
Mirko Isopp, župnik v Škocjanu
Slovenski vestnik - usmerjenost Usta
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 » faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE .........Sonja Wakounig
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-301...kultura, slovensko zamejstvo
Sonja Wakounig (-34).politika, manjšinska družba
Tajništvo.................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ...........Milka Kokot (-40)
Prireditve ............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 18. 2.__________
18.10	Rož - Podjuna - Zilja
PETEK, 19. 2.____________
18.10	Utrip kulture
SOBOTA, 20. 2.___________
18.10	Od pesmi do pesmi - od srca do srca
NEDELJA, 21. 2.__________
6.08 Dobro jutro, Koroška /
Guten Morgen, Kärnten!
(dr. Jože Marketz)
18.00	Dogodki in odmevi
PONEDELJEK, 22. 2.
18.10	Kratek stik
TOREK, 23. 2.____________
18.10	Otroška oddaja
SREDA, 24. 2.____________
18.10	Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDELJA, 21. 2.______________
13.30	0RF 2
• Igre brez meja
Prvič v zgodovini olimpijskih iger naj bi bile zimske igre leta 2006 v treh državah: v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Kandidatura »Celovec 2006« je velik izziv za vse tri regije, pozitivna ocena evaluacij-ske komisije mednarodnega olimpijskega komiteja pa daje kandidaturi dobre možnosti, da bo 19. junija letos v Seoulu izbrana za organizatorja zimskih olimpijskih iger leta 2006.
PONEDELJEK, 22. 2.___________
2.45 0RF 2 (Ponovitev)
16.30	TV SL01 (Ponovitev)
RADIO AGORA
OKVIRNI PROGRAM
9020 Paracelsusgasse 14 telefon 0463/418666, faks -99 e-mail: agora@magnet.at
Dnevno 10.00-14.00, 18.00-02.00 na frekvencah 105.5 (Dobrač), 106.8 (Golica) in 100.9 (Žel. Kapla)
VSAK DAN___________
12.00	Mednarodna poročila 18.45 Mednarodna poročila
OD PONEDELJKA DO PETKA
10.00	Koledar prireditev 11.15 Pregled tiska
13.00	Glasba in gostje v studiu Če: Radio Aktiv
18.00	Magazin: PO: Alpe-Jadran;
TO: šport; SR: CD tedna (ponovitev SO: 13.00); ČE: kultura; PE: Po Koroškem
19.00	Otroški kotiček
20.00	Glasba: PO: jazz; SR: Ruff Radio; ČE: Musič for the masses; PE: soundcheck;
NE: Sunday loops
LITERATURA
NEDELJA
11.00	Literarna kavarna
(ponovitev TO: 22.10)
TO, ČE, PE
10.10	Blazno resno o seksu (ponovitev 19.20)
TUCE PRI RADIŠAH
Umrl Kopajnikov oče, T. Ogris
V Tucah pri Radišah so se preteklo soboto poslovili od umrlega Kopajnikovega očeta, Tomaža Ogrisa. Pogrebne slovesnosti na Radišah je vodil župnik Olip. Pogreba se je udeleži-
lo zelo veliko žalnih gostov, saj je bil pokojni kot lovec in tudi kot občan med njimi zelo priljubljen. Radiški pevci so umrlemu Ogrisu zapeli ob mrliški vežici, v cerkvi in tudi ob odprtem grobu. Predsednik SPD »Radiše« Tomaž Ogris pa se je od pokojnika poslovil med drugim tudi z naslednjimi stavki: »Zeleni gaj je lovčev raj! Za Kopajnikovega očeta, Tomija Ogrisa, 'ima ta rek pravo veljavo. Narava, življenje in delo v gozdu so mu je resnično veliko pomenili. Kljub dobrim 76 letom je tam ostal krepak in mlad.
Strla ga je zahrbtna bolezen.
Med drevjem se že oglašajo ščinkavec, sinica, strnad, kalin in mogoče kos; bližajočo se vigred naznanjajo. Pokojni jih ne sliši in toplo sonce ga ne greje več. Mir, ki ga je doslej iskal v gozdu, bo našel v domači zemlji.
Tomaža Ogrisa vidimo v podobi lovca in kmeta. Bil pa je mnogo več. Če pogledamo razvoj Radiš, spet in spet naletimo na njegovo ime, kadar je šlo za obnovo, napredek in razvoj našega kraja, v gospodarstvu, politiki in kulturi. Brez hrupa in velikih besed je Kopajnikov oče zapustil dosti sledov, ki bodo ostali in po katerih hodimo tudi mi...
... Kot lovec je imel Kopajnikov oče poseben odnos do narave in ljudi, ki jih je posamič srečaval na polju, travniku, v gozdu... Za slovo so na mestu Gregorčičeve besede:
Umrl je mož! - Ne, ni umrl! Oči le časne je zaprl, da se po trudu in po boju oddahne v blaženem pokoju. Ne, ni umrl!
Se duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami. Umrl on ni,
v nesmrtnih delih mož živi! Domačim izrekam globoko sožalje v imenu lovcev, Slovenskega prosvetnega društva Radiše, Kluba prijateljev lova ter Zveze koroških partizanov!«
93% vseh vladnih sklepov SPÖ, ÖVP in FPÖ je bilo soglasnih. Tudi v bodoče hočejo vladati skupno. Noben premik mandatov med njimi tega ne bo spremenil.
Dovolj mi je tega. Pa vam?
Uprite se 7. marca s svojim glasom. Volite Komunistično stranko, in nobenega dvoma ne bo, da je vaš glas namenjen socialnemu protestu - proti uničevanju delovnih mest in socialni demontaži, proti populizmu in nacionalizmu, za socialno pravičnost in kulturno mnogolikost.
Marjeta Einspieler
Strojna ključavničarka
Kandidatka v volilnem okraju Celovec
Za socialno pravičnost
Levo misliti -levo voliti
Komunistična stranka Avstrije
Plačan oglas
Malejevemu Šimanu, selskemu originalu, vižarju in ljudskemu pevcu, je utihnila harmonika
V noči z 9. na 10. februarje v Selah zapadlo 80 cm snega. Do treh zjutraj so neumorni domačini plužili cesto od Maleja, da bi bila prevozna in še ga je sulo kot iz pernice, ko so se žlahta, znanci, prijatelji, pevci, župnik Krampač in diakon Kelih odpravljali na pot v Celovec, da ob dveh popoldan položijo k zadnjemu počitku na pokopališču v Šentrupertu telo umrlega Šimana Malejevega.
Doma je bil v Selah, na Srednjem Kotu, p. d. pri Spodnjem Maleju. Ljudsko šolo je obiskoval v Selah pri Cerkvi. Leta 1943 je bil vpoklican k vojakom v nemško vojsko, najprej v Celovec v »Jäger-kasarno« nato pa prestavljen v Nötsch/ Čajno, od tam pa v Leibnitz. Meseca marca 1944 je prišel domov na dopust in kar drugi dan odšel v partizane v bližnjo partizansko postojanko, ki je bila blizu Malejeve domačije. Tam sta prišla skupaj z bratom Albinom, ki je tudi mesec dni poprej ušel iz nemške vojke. Od tam je bil Šiman prestavljen na Svinško planino, kjer je služil do konca vojne.
Neizmerna zavzetost Selanov, če gre za važno stvar in nihče ne bi spravil ob takšnem riziku z zapečka toliko pevcev, če se ne bi veljalo oddolžiti spominu velikemu sinu, neza-
menljivemu originalu, Malejevemu Šimanu. Tako ubrano je zadonela slovenska pesem, ki jo je Šiman od mladih nog z vso vnetostjo prepeval in ljubil, da so bili pevci pod Verdelo-vim vodstvom sami vsi prevzeti od akustike, ki je niti v domači
cerkvi niso deležni v tej meri.
Pravo slovo za Šimana, kateremu je kritični pevovodja Ropaš v petdesetih letih, ko je ka-planoval v Selah in vodil zbora, edinemu atestiral absolutni posluh.
O tem so se lahko prepričali številni sopotniki, saj je brez posebnega poznavanja not zaigral na skorajda vsak instrument. V godbi na pihala je so-
deloval, še rajši pa na zabavah. Če se je na kak nedeljski popoldan pridružil veseli družbi, kjer je vlekel mehe že kak drug vižar, za Šimana ni bilo težko kompletirati godbo s trobento. Kjer je bil Šiman, tam je bilo tudi veselo.
Bil je pokončen in tako korajžen, da se celo takrat, ko je hodil v vas, ni skrival. Svoj prihod je pogosto z bližnjega hriba najavil s poskočno vižo, češ naj se ve, kdo je moja ljubica in kje je doma.
Bil je pravi življenjski umetnik in svobodo je tako nadvse ljubil, da se je marsikdaj odpovedal udobju. Ostal je zvest samemu sebi, za vsako ceno; in
kako srečen je bil zategadelj.
Doma je bil sicer pri Maleju na Srednjem Kotu, pravzaprav pa povsod, kjer se je nahajal in delal. Poznala ga je vsa fara, poznali so ga Obirčani, Plajber-žani, Šmarječani, skratka po vsem Rožu, tja do severne okolice Celovca. Ko je s plajber-škim prijateljem Ogrisom posnel kaseto, pa se je njegov glas zaslišal po celem ozemlju, vse do tja, kamor segajo radijski valovi slovenske oddaje ORF. Kamorkoli je vstopil, je v hipu pridobil publiko, kar danes težko uspeva marsikateremu profesionalnemu entertainerju.
V času, ko naša ljuba koro-
SMUČANJE
Šentjanščan Michael Sablatnig ima za seboj zelo uspešen teden. Na koroškem šolarskem prvenstvu je v superveleslalomu postal 3., v slalomu 4., v veleslalomu pa si je zagotovil naslov koroškega prvaka. Vrhu tega je zmagal še dva veleslaloma v Raiffeisen-pokalu, s čemer je utrdil svoje 2. mesto v skupnem seštevku. Tudi Brigitte Esel je bila spet uspešna v in-
ška atmosfera še ni tako meni nič tebi nič povsod dopuščala prepevati tudi slovensko, je Šiman s svojim prodornim humorjem in muhavostjo tudi na tujem brez zamere vpletel kako »našo« in je na tak način samoumevno ustvarjal pozitivno vzdušje tako, da se je marsikdo ob njegovi sproščenosti zavedel svojih korenin in pristavil svoj glas, bodisi čez ali spod.
Če si ga kje srečal, in to je bilo lahko kjerkoli, skoraj nikoli ni bil brez nahrbnika. Ni težko uganiti, kaj je nosil v njem -svojo harmoniko, ki je zdaj utihnila. Zlahka ne bo nikomur več tako zapela kot je Malejevemu Šimanu, ko je njen jermen vrgel čez ramo.
Dragi Malejev Šiman, ostal boš nepozaben selski original!
z. v.
dustrijskem pokalu - v veleslalomu je osvojila dobro 3. mesto.
»Ogris-spominska tekma« se vsako leto organizira v spomin 17-letnega fanta, ki se je pred nekaj leti v Selah smrtno ponesrečil. Vsako leto na tej tekmi sodelujejo najboljši otroci iz cele Koroške do starosti 11 let. Letos je v svoji skupini dekleta I. zmagala Desiree Žnidar.
Michael Sablatnig koroški prvak v veleslalomu
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
ODBOJKA
Odlikovanje Ivanu Zabukovcu SK Zadruga Dob
mora v kvalifikacijo
Slovenska športna zveza je dolgoletnemu prijatelju, šahistu Ivanu Zabukovcu iz Portoroža izročila zlato odlikovanje za krepitev prekomejnega sodelovanja šahistov iz Koroške in Slovenije.
Skupaj s Silvom Kovačem, ki letos igra že deseto sezono v prvem moštvu SŠZ, je Ivan Zabu-
kovec pred več kot dvajsetimi leti postavil temelje sodelovanja primorskih in koroških šahistov in tako prispeval k uspešnemu razvoju in boljši organiziranosti šaha pri koroških Slovencih.
Med drugim je tekmovanje v Interligi pomenilo močan impulz za ustanovitev šahovske sekcije SŠZ, prvega slovenske-
ga šahovskega kluba na Koroškem. Samo leto kasneje so v Železni Kapli v okviru Slovenskega športnega društva »Obir« ustanovili še drugi šahovski klub. Oba danes uspešno tekmujeta v koroškem ekipnem prvenstvu ter sodelujeta na drugih turnirjih na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini.
Ivan Zabukovec z vodjo šahovske sekcije Slovenske športne zveze Ivanom Lukanom
Odbojkarji SK Zadruga Dob morajo v kvalifikacijo za obstoj v 1. zvezni ligi. V zadnjem kolu osnovnega dela prvenstva so po borbeni tekmi izgubili proti ekipi IAC iz Tirolske z 1 : 3 (7, -12, -9, -8). S tem so zapravili zadnjo priložnost za uvrstitev v zgornji play off.
Tako trener Bojan Ivartnik kot tudi kapetan Martin Micheu sta po tekmi ostro kritizirala celovškega sodnika, ki je pri vodstvu 1 : 0 v nizih z nepravičnimi odločitvami Dobu preprečil, da bi dobil še drugi niz in morebitno zmago.
SK Dob je sicer zaključil osnovni del prvenstva z enakim številom točk kot osmouvrščeni Hartberg, zaradi kazenske odločitve (Dob je proti Donau-kraftu igral z neprijavljenim igralcem) pa je bil uvrščen na deveto mesto, kar pomeni nastop v kvalifikaciji. Le-ta se prične v 14 dneh, nasprotniki Doba pa bojo desetouvrščeni prve lige Gleisdorf/Weiz ter prvaki in viceprvaki 2. zvezne
lige-vzhod in zahod Fürstenfeld in Döbling oz. Steyr in Linz. Trener Bojan Ivartnik je prepričan, da se bo ekipi uspelo obdržati v najvišji avstrijski ligi, čeprav nasprotnike ne gre podcenjevati.
Osnovni del prvenstva 1. zvezne odbojkarske lige je presenetljivo dobilo moštvo PL Salzburg pred serijskim prvakom Donaukraft Dunaj, tretje mesto pa je osvojil Union Enns.
Jure Košir pri moških pa je enako po dobrem izhodišču po prvem teku zapravil vse svoje možnosti s slabo vožnjo v drugem. Tako so se Slovenci iz Vaila poslovili brez kolajn in direktor Tone Vogrinec je izrekel cilje po tem razočaranju: »Sedaj se je treba čimprej osredotočiti na tekme svetovnega pokala, kjer moramo popraviti zamujeno«. Toda Slovenci v svoji žalosti niso bili sami - tudi smučarske »velesile« iz prejšnjih sezon kot so Nemci/ke ali Italijani/ke so se vrnili v domovino brez kolajn.
EVROPSKI POKAL
Daniel Užnik - specialist za druge teke
Daniel Užnik je pretekli teden tekmoval na dveh veleslalomih evropskega pokala v Italiji, in to precej uspešno. V petek je bila tekma izredno močno zasedena, saj sta vrhunska smučarja kot sta Avstrijca Schilchegger in Voglreiter imela le štartni številki 17 oz. 18. Proga spet ni nudila najboljših razmer za vse smučarje in to je bil najbrž tudi vzrok, da je bil Daniel Užnik s
startno številko 30 po prvem teku »le« 25. V drugem pa je na boljši progi pokazal svoje dejanske zmožnosti in le za las zgrešil najboljši čas v tem teku. Ob končuje bil 15., torej 3. najboljši Avstrijec in hkrati najboljši iz B-kadra.
Pri naslednjem veleslalomu je bila zasedba še močnejša, ker so sodelovali že številni, ki so se vrnili iz svetovnega prvenst-
va v Vailu. V tej tekmi »malega svetovnega pokala« je bil Daniel Užnik 21. po prvem teku, v drugem pa je spet vozil 3. najboljši čas in se s tem popravil še na 15. mesto. Pli-berčan Rainer Schönfelder pa je bil v obeh veleslalomih tesno pri svojem kolegu - v prvi tekmi je zaostal za 3 stotinke, v drugi pa je Užnika »premagal« za 2 stotinki.
RAT1NG-LISTA '99 ZA ŠAHISTE
Dunja Lukan mojstrska kandidatka!
Avstrijska šahovska zveza (ÖSB) je objavila novo Elo-listo za vse šahiste/ke v Avstriji, veljavno za prvo polletje 1999. Najvišji rating v ekipi Slovenske športne zveze (SŠZ) imajo sicer igralci iz Slovenije (Zorko, Kavčič, Drinovec - ŠD Tomo Zupan in Kovač ter Mitrovič - ŠD Idrija), najboljši domačin pa je Arnold Hatten-berger (2012) pred mag. Gorazdom Živkovičem (1884). Izredno močno napredovala je Dunja Lukan, ki ni le povišala svoj rating za kar 81 točk na 1867 Elo, temveč s tretjim mestom na državnem ženskem prvenstvu avgusta 1998 v Tennecku na Salzburškem osvojila tudi naslov mojstrske kandidatke! Pri drugem slovenskem šahovskem društvu, SŠK »Obir« Železna Kapla, je Škofjeločan Dušan Jokovič samo še štiri točke oddaljen od magične meje 2220 Elo-točk. Sledita mu brata Hans-Christian Wolte (1973) in Harald Wolte (1909). Ruting igralcev in igralk SŠZ/ Zveza Bank /, SŠZ/Posojilnica
Bank Borovlje/Bilčovs II (v oklepaju razlika k zadnjemu ratingu):
1. Dušan Zorko 2239 (0), 2. Uroš Kavčič 2215 (+23), 3. Aleš Drinovec 2202 (0), 4. dr. Vinko Cuderman 2147 (-3), 5. MK Silvo Kovač 2127 (-6), 6. Žiga Žvan 2085 (-13), 7. Boris Mitrovič 2070 (0), 8. Arnold Hattenberger 2012 (-48), 9. mag. Gorazd Živ-kovič 1884 (-58), 10. MK Dunja Lukan 1867 (+81!), 1 L dr. Joži Amrusch 1824 (+31!), 12. Aleksander Lukan 1788 (+24), 13. Avgust Vukanič 1760 (-18), 14. Rupert Reichmann 1677 (-7), 15. Ivko Ferm 1622 (-31), 16. Robert Hedenik 1613 (-1), 17. Ivan Lukan 1569 (-6). Dalje: Borut Živ-kovič 1369 (+74!), Antonija Einspieler 1268 (+30).
Mladinci: 1. Roman Weber 1338 (-2), 2. Stefan Reichmanu 1205 (-7), 3./4. Simon Einspieler, Mitja Kolter - po 1200 Rating igralcev SŠK »Obir« l in II (v oklepaju razlika k zadnjem ratingu): I. Dušan Jokovič 2196
(+6), 2. Hans-Christian Wolte 1973 (+23!), 3. Harald Wolte 1909 (+7), 4. Mirsad Besič 1884 (0), 5. Adern Ramaš 1819 (0), 6. Wolfgang Moser 1779 (-19), 7. Johann Wolte 1701 (+30!), 8. Rainer Strasser 1649 (0), 9. Andreas Karner 1635 (-34), 10. ravn. Josef Hanschou 1621 (+37!), 11. ravn. Johan Stossier 1593 (-35), 12. Manfred Topar 1549 (0), 13. Peter Jammer 1542 (+10), 14. Andreas Ojster 1368 (-5), 15. Johannes Joschtl 1280 (+16), 16. Thomas Soukup 1231 (0).
Rating ostalih slovenskih igralcev v drugih koroških moštvih: Seppi Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1945 (+21), ravn. Pepi Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1873 (+6), mag. Franci Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1858 ( + 126!!), Alojz Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1852	(+25), Marko Gallob
(ASKÖ Bekštanj 1801 (-70), Boris Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1789 (-92), mag. Herbert Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1689 (-3).
SMUČANJE - VA1L
Svetovno prvenstvo v znamenju Kjusa
Norvežan Lasse Kjus je bil nedvomno zvezda na svetovnem prvenstvu smučanja v Vailu. S petimi kolajnami - v vsaki disciplini po eno - je vsem drugim kradel show. Toda to še ni bilo takšno presenečenje kot na primer zmaga Kalleja Pal-landra v slalomu. Finec je pred svetovnim prvenstvom imel kot največji uspeh dve šesti mesti v tekmah svetovnega pokala - iz Vaila pa je odnesel naslov svetovnega prvaka in s tem razočaral številne druge favorite.
Avstrijski smučarji so v drugem tednu tega prvenstva močno popustili. Njihovi nastopi so
bili bolj ali manj razočarljivi. Sabine Egger, ki je veljala za eno najbolj izglednih v slalomu, je nesrečno izpadla v drugem teku in s tem zapravila dobro možnost na kolajno. Drugi Korošec Christian Mayer pa je poskrbel za lep konec svetovnega prvenstva iz avstrijskega vidika - v slalomu je osvojil bronasto kolajno.
Slovenske smučarke niso mogle biti zadovoljne - po izrednem rezultatu slaloma po prvem teku (Alenka Dovžan 2., Špela Pretnar 3., Nataša Bokal 5., Urška Hrovat 14.) so vse razen Hrovatove močno nazadovale.
ŠAHOVSKI OREH 51
Botvinik - Šarov/Petersburg 1936
Napad črnih figur na osamljenega belega kmeta na polju c5 ni okupiral vodjo belih figur, ki je na potezi. Veliki šahisti slovijo po taktičnih kombinacijah, ki presenetijo nasprotnika. Tako je tudi velemojster Botvi-
nik črnemu pripravil neprijetno presenečenje in s kombiniranimi pretnjami dosegel materialno prednost.
Rešitev št. 50
Po obrambi kmeta na polju b5, bela trdnjava s potezo 2.Td6 zasede šesto vrsto. Črni je hitro odigral 2...Tb6 in pričakoval kombinacijo 3.Sd5+?, saj bi po 3...Ld5:! 4.Tb6: Le4:+ 5.Lg2 Lg2:+ ostal s figuro močnejši. V partiji pa je beli postavil v nadaljevanju črnemu naslednjo zanko: 3.Lb5:! odločilna poteza kombinacije in po 3...Tb5: 4.Tc6:! ima črni zaradi grožnje 5.Sd5+ pod udarom dve figuri ter je priznal nasprotniku zmago!